Slovenska praiereja

Celovka 135, 1000 Ljubljana tel.: 01/51 36 600, faks: 01/51 36 650

kgzs@kgzs.si, www.kgzs.si

2

Slovenski rejski program

Priznana rejska organizacija v praiereji Kmetijsko goz-darska zbornica Slovenije zdruuje praierejce v Slo-veniji z namenom vzrediti kakovostne plemenske ivali in jih kakovostno uporabiti ne glede na velikost ali la-stnitvo reje. Rejski program SloHibrid vzdruje osnov-ne populacije potrebnih istih pasem za maternalne in terminalne pasme. Rejski in selekcijski cilji temeljijo na izhodiu, da v Sloveniji priredimo im veje tevilo ka-kovostnih pitancev, primernih za prodajo sveega mesa in za predelavo v kakovostne mesne izdelke.

V rejskem programu so opredeljeni rejski cilji, selekcijski program s selekcijskimi shemami, informacijski sistem, pravila oznaevanja plemenskih ivali in podmladka, metode spremljanja proizvodnih lastnosti, zootehnika dokumentacija, priporoena tehnologija reje praiev kakor tudi nadaljnji razvoj rejskega in selekcijskega dela ter pravice in dolnosti posameznega akterja rejske or-ganizacije.

Cilji slovenske praiereje:

tev. ivorojenih pujskov/gnezdo 11,5

tev. odstavljenih pujskov/gnezdo 10,0

Krmnih dni/ivorojenega pujska 15,5

tevilo ivorojenih pujskov/svinjo 75,0

Konverzija krme za vse kategorije (skupaj) 3,00 kg/kg

Dnevni prirast v pitanju 800 g/dan

Skupne izgube 15 %

Debelina hrbtne slanine pod16 mm

Odstotek mesa 58 %

3

Selekcijski cilji:

Z izvajanjem rejskega programa elimo izboljati gospo-darsko pomembne lastnosti, kot so:

rast, plodnost, vitalnost in preivitvena sposobnost, dolgoivost in ivljenjska prireja, zunanjost, odpornost na stres, konverzija in sposobnost zauivanja krme, mesnatost klavnih polovic, kakovost mesa.

Metode izboljanja populacij:

preizkus proizvodnih lastnosti in selekcija, nartna krianja in outbriding, vnos genetskega materiala iz tujih populacij in ople- menjevanje,molekularno genetske metode.

Pasme, ki so vkljuene v slovenski rejski program Maternalni genotipi

Maternalni genotipi so namenjeni doseganju dobre plo-dnosti, dolgoivosti in velike ivljenjske prireje vitalnih pujskov z odlino preivitveno sposobnostjo.

Slovenska landrace (linija 11)Pasma slovenska landrace (linija 11) je podobna pasmi vedski landrace, saj je slednja imela pri nastanku prve pomembno vlogo. Pasma slovenska landrace je moder-na mesnata pasma praiev bele barve. ivali so srednje

4

velike, imajo visea uesa, glavo z ravno nosno linijo, telo pa je dolgo in nekoliko zailjeno (trapezaste oblike). Noge so tanke in visoke. Pasma je sorazmerno zahtev-na glede pogojev vhlevitve in prehrane ter prilagojena tehnologijam reje v Sloveniji. Je dobro plodna pasma, v gnezdu je po navadi prek 10 ivorojenih pujskov. Svi-nje odlikuje izrazito razvit materinski ut, zato so izgu-be pujskov majhne. Rast in mesnatost sta srednje dobri. Dnevni prirast mladic do odbire je priblino 550 g/dan, debelina hrbtne slanine pa nad 11 mm. Pri mladicah je zaelena poasneja rast, zato je dnevni prirast manji kot pri mokih ivalih. Pasma se uporablja kot mater-nalna linija, kar pomeni, da je namenjena prireji enskih ivali. Praviloma uporabljajo svinje kot matere hibrida 12, redkeje merjasci kot oetje hibrida 21. V Sloveniji je uvrena na listo tradicionalnih pasem praiev.

Slovenska velika bela (linija 22)Pasma slovenski veliki beli prai je vejega okvirja in bele barve. Za praie so znailna pokonna uesa in znailno ukrivljena nosna linija. Telo je dolgo in pravo-kotno oblikovano, noge so dolge. Pasma je precej zah-tevna glede pogojev vhlevitve in prehrane ter prilagoje-na tehnologijam reje v Sloveniji. V selekcijskih shemah

5

uporabljamo predvsem merjasce, ki so oetje hibrida 12, v manji meri tudi svinje, ki so matere hibrida 21. Pasma slovenski veliki beli prai je poznana po dobri plodno-sti. V gnezdu je v primerjavi s slovensko landrace linija 11 pol ivorojenega pujska manj, pujski pa so tudi neko-liko laji in bolj obutljivi, zato so izgube do odstavitve nekoliko veje. Rast je dobra in zelo primerljiva s pa-smo slovenska landrace linija 11. Klavne polovice so mesnate. V Sloveniji je uvrena na listo tradicionalnih pasem praiev.

Hibrid 12 in hibrid 21Hibrid 12 je produkt krianja med svinjo pasme sloven-ska landrace (linija 11) in merjasci pasme slovenska ve-lika bela (linija 22). Odlikujejo ga odlina plodnost, dol-goivost in ivljenjska prireja. ivali dosegajo solidno rast, a nekoliko slabo mesnatost. Potomci so vitalni in imajo dobro preivitveno sposobnost. Svinje so name-njene vzreji pujskov za pitanje. Hibrid 21 je produkt krianja med svinjami pasme slo-venska velika bela (linija 22) in merjasci pasme sloven-ska landrace (linija 11). Svinje imajo podobne lastnosti kot svinje hibrida 12. Zaradi nekoliko slabe plodnosti so manj razirjene.

Terminalni genotipi

Terminalni genotipi merjascev so namenjeni doseganju dobre rasti in konverzije ter odline mesnatosti in kako-vosti mesa pri potomcih.

Slovenska landrace (linija 55)Slovenska landrace linija 55 je bele barve in ima precej mono glavo z viseimi uesi. Trup je dolg, vendar kraj-i kot pri pasmi slovenska landrace linija 11 in irok s poudarjenimi plekami in unkami. Pasma slovenska landrace linija 55 je v primerjavi z drugimi sodobnimi pasmami praiev tipa landrace manj plodna, a v gnezdu pogosto najdemo 10 ivorojenih pujskov. Za pasmo je

6

znailna izredno dobra rast. Dnevni prirast pri mladicah v preizkusu presega 550 g/dan, pri merjascih pa 850 g/dan, kar je najve v primerjavi z drugimi pasmami. De-belina hrbtne slanine se giblje okoli 11 mm. Pasma ima tudi vejo zmogljivost rasti, tako da potomce lahko pi-tamo na vejo maso, pri emer je mesnatost nekoliko manja. Za doseganje dobre mesnatosti je treba potomce te pasme krmiti restriktivno. Pri nas pasmo slovenska landrace linija 55 vzrejamo kot terminalno pasmo, ki jo uporabljamo v tropasemskem (12 x 55) in tiripasem-skem krianju (12 x 54). V Sloveniji je uvrena na listo tradicionalnih pasem praiev.

Pietrain 44Je belgijska pasma praiev, ki je nastala ob koncu prve svetovne vojne. Natanen nastanek pasme ni znan. Je najbolj mesnata pasma praiev na svetu. Ima izrazite unke, pleeta ter irok hrbet. ivali so slabo plodne in tudi rastejo slabo. So bolj obutljive na stres, kar se odraa v slabi kakovosti mesa. Pasma se uporablja kot terminalna, in sicer pri tropasemskem in tiripasemskem krianju.

Hibrid 54Je produkt krianja med svinjami pasme slovenska lan-drace (linija 55) in merjasci pasme pietrain. ivali odli-kuje dobra mesnatost. Namenjene so za osemenjevanje

7

in pripust plemenskih svinj hibrida 12 in 21 pri tiripa-semskem krianju. Potomci so izredno odporni, kar se kae v majhnih izgubah v asu pitanja, so dobro rastni in mesnati.

Krkopoljski praiKrkopoljski prai je edina ohranjena avtohtona pasma praiev v Sloveniji. Nastala je na irem dolenjskem po-droju, kjer so v 19. stoletju prevladovali dolgi, klapou-hi, veji del rni ali pa prekasti praii, nekateri pa tudi kratki s pokonnimi uesi. Sicer prevladujoa pasma je po drugi svetovni vojni zaela izgubljati svoj pomen za-radi poveanega povpraevanja po nemastnem svinjskem mesu. Do leta 2002 se je ohranila na tirih kmetijah in se iz njih razirila na prek 60 kmetij po vsej Sloveniji.

Krkopoljski prai je skromen, dobro izkoria volumi-nozno krmo, odlikuje pa ga rastnost do velikih telesnih mas. Svinje so plodne in imajo dobre materinske lastno-sti. Ustrezno krmljene ivali, namenjene za zakol, imajo ugodno razmerje meso/slanina. Pri krmljenju po volji pa imajo velik prirast podkonega maobnega tkiva. Mi-inina je intenzivneje barve, toplotno obdelano meso je bolj mehko, sono in aromatino kot meso sodobnih genotipov. Meso je posebej primerno za predelavo v su-homesnate izdelke.

Konni produkti rejskega programa

Produkt rejskega programa so praii pitanci, ki so po-tomci maternalnih linij hibrida 12 oziroma 21 in mer-jascev terminalnih pasem oziroma hibrida 54. Pitance odlikujejo naslednje lastnosti:

dobra rastnost, odpornost na stres, dobra jenost in ugodna konverzija, dobra mesnatost in kakovost mesa.

Pitanci, vzrejeni v skladu z rejskim programom, so pri-

8

merni tako za prodajo sveega mesa kakor tudi za prede-lavo v kakovostne mesne izdelke.

Novosti v praiereji Slovenska praiereja v evropskem prostoru

Praierejci v Sloveniji so organizirani v ve drutvih, zvezah in drugih organizacijskih oblikah. Vsi pa so pod okriljem krovne priznane rejske organizacije Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, ki zastopa interese prai-erejcev v Sloveniji in v Evropski Uniji. Kmetijsko goz-darska zbornica Slovenije je lanica Copa/Cogeca orga-nizacije, ki zastopa splone in specifine interese rejcev v Evropski Uniji. Njeno lanstvo doprinese Sloveniji veliko informacij glede stanja evropskega praierejskega sektor-ja, ureditve trga s praijim mesom, novosti v zakonodaji in monost sodelovanja pri postavitvi novih zakonskih do-loil. Zaradi dalj asa trajajoe krize v praierejskem sek-torju je Evropski komisar za kmetijstvo in razvoj podeelja januarja 2011 ustanovil razirjeno svetovalno skupino za praije meso. Namen ustanovitve je analiza trenutnega stanja praierejskega sektorja v Evropski uniji ter iskanje srednje in dolgoronih reitev za izhod iz krize. Nekate-re od zelo pomembnih tem o katerih razpravlja razirjena svetovalna skupino za praije meso, ki so tudi za Slove-

9

nijo zelo pomembne so trg s praijim mesom, trg z iti, upravljanje trga, zakonske dolobe, ki bodo v prihodnjih letih stopile v veljavo, trgovinska pogajanja in zdravstveni in varnostni standardi itd.

Krma Pregled trga z iti

ita predstavljajo priblino 65% strokov proizvodnje svinjskega mesa. Analiza trenutnih razmer na trgu z iti in dolgoroni obeti kaejo na to, da je eden izmed de-javnikov za nastalo situacijo v praierejskem sektorju prav porast cen krme, ki pa jih ne pokriva cena prai-jega mesa. Mednarodne organizacije napovedujejo, da bodo cene it v prihodnosti na veliko viji ravni kot v preteklosti. Trenutne napovedi kaejo na to, da bodo cene it v prihodnosti rasle. Praierejci so se tako zna-li v primeu visokih cen krme in nizkih odkupnih cen praijega mesa. Dolgorono pa morajo cene praijega mesa odraati strukturo strokov, e elimo ohraniti pro-izvodnjo praijega mesa v Evropski uniji in zagotoviti potronikom praije meso evropskega porekla.

Trg s praijim mesom

Obeti za praierejski sektor kaejo nekaj spodbudnih znakov, ki nakazujejo poveanje svetovnega povpra-evanja po mesu, vkljuno s praijim mesom, pred-vsem zaradi povpraevanja v hitro rastoih gospodar-stvih v Aziji in Juni Ameriki. Analize strokovnjakov nakazujejo na nadaljnjo rast trga s praijim mesom. Nasprotno pa ima evropski trg zelo omejene monosti za rast. Zato je razvoj sektorja praijega mesa v Evropski uniji v veliki meri odvisen od monosti izvoza praije-ga mesa. Pojavljajo se tenje, da postane evropski trg s praijim mesom samooskrben, reje pa posledino manj intenzivne, kar pomeni, da se kaejo prilonosti v pri-hodnje tudi za manje kmetije, kakrnih je v Sloveniji veliko.

10

Novosti v zakonodajiZahteve po minimalni talni povrini, maksimal-ni irini re in minimalni irini reetk (1.1.2013)

Zaetek leta 2013 prine veljati predpis iz 22. lena Pra-vilnika o zaiti rejnih ivali, Uradni list t. 51/2010, glede talne povrine in namestitve praiev v bokse. Omenjeni Pravilnik katerega podlaga je Direktiva sveta 91/630 EGS doloa zahteve po minimalni talni povrini, maksimalni irini re in minimalni irini reetk. Zahteve so morali rejci novogradenj, prenovljenih hlevov in rejci z intenzivno rejo praiev izpolnjevati e 1.1.2004. Vsi ostali rejci pa bodo morali nove zahteve prieti izpolnje-vati z zaetkom leta 2013.

Preglednica 1: Minimalna talna povrina, ki jo mora imeti vsak teka ali pitanec v skupini, razen mladice po osemenitvi in svinje

Telesna masa (kg)

do 10

10-20

20-30

30-50

50-85

85-110

> 110

Min. talna povrina na ival (m2)

0,15 0,2 0,3 0,4 0,55 0,65 1

Minimalna talna povrina za ivali v skupini mora biti na mladico po osemenitvi 1,64 m2, na svinjo pa 2,25 m2. e je v skupini 5 ali manj ivali, mora biti talna povrina na ival veja za 10 %. e je v skupini 40 ali ve ivali, je lahko talna povrina na ival manja za 10 %. Za breje ivali mora biti minimalna povrina polnih tal 0,95 m2 na mladico in 1,30 m2 na svinjo. Najve 15 % te povrine lahko predstavljajo drenane odprtine. e se uporabljajo betonske reetke za praie v skupini, so zahteve prika-zane v preglednici 2.

11

Preglednica 2: Minimalna in maksimalna irina reetk za betonske reetke za praie

Maksimalna irina re med reetkami: Minimalna irina reetk:

Kategorija praiev (mm)

Kategorija praiev (mm)

Pujski 11Pujski in tekai 50

Tekai 14Pitanci 18 Pitanci, mladice

in svinje 80Mladice in svinje 20

Spremembe pri kastraciji praiev (1.1.2012 in 1.1.2018)

Evropska deklaracija o alternativnih monostih za operativno kastracijo praievOperativna kastracija praiev je stvar dobrobiti ivali. S fiziolokimi in etolokimi parametri je bilo znanstveno dokazano, da je operativna kastracija bole poseg tudi pri zelo mladih ivalih. Kastracija se opravlja za prepreeva-nje razvoja neelenega spolnega ali agresivnega obnaa-nja ter vonja po samcih, saj sta priakovan okus in vonj praijega mesa za kupce praijega mesa zelo pomemb-na vidika. Kastracija ni odloitev proizvajalca, ampak tr-no pogojena odloitev. Vedno vpliva na vrsto, kakovost ter koliino mesa in maobe. Po drugi strani pa neope-rativna kastracija pozitivno vpliva na konverzijo krme in posledino na okolje. V EU in zunaj nje se e uporabljajo razline alternativne monosti za operativno kastracijo, kot so vzreja nekastriranih samcev ali cepljenje za zmanj-anje vonja po samcih. V nekaterih dravah se kastracija za lajanje bolein opravlja z analgezijo in/ali anestezijo. Ve drav se je e obvezalo, da bodo dolgorono postopno opustile operativno kastracijo praiev. Nekateri evropski trgovci pridobivajo praije meso iz nekastriranih samcev, cepljenih praiev ali praiev, ki so bili operativno ka-strirani z anestezijo ali analgezijo. Ker bi razlini pristopi v Evropski uniji lahko pomenili teave za delovanje no-

12

tranjega trga in izvoz v tretje drave, bosta vseevropski pristop in medsebojno priznavanje olajala trgovanje s praijim mesom.

Operativna kastracija praiev se od 1. januarja 2012 opravlja s podaljano analgezijo in/ali aneste-zijo. Opustitev operativne kastracije praiev kot dolgo-rona reitev bo predvidoma stopila v veljavo s 1. januarjem 2018.

Podpisniki evropske deklaracije o alternativnih mo-nostih za operativno kastracijo praiev

COPA-COGECA (European farmers and European agri-cooperatives) Eurogroup for Animals UECBV (The European Livestock and Meat Trading Union) CLITRAVI (Liaison Center for the Meat Processing Industry in the European Union) FESASS (The European Federation for Animal He- alth and Sanitary Security) EAAP (European Federation for Animal Science) EFFAB (European Forum of Farm Animal Breeders) FVE (Federation of Veterinarians of Europe) Danish Agriculture and Food Council DBV (German farmer association) VDF (German meat industry association) HDE (German retail association) Scientific experts from INRA (Institut National de la Recherche Agronomique) COV (Dutch red meat slaughterhouses) LTO Nederland (Dutch pig farmers organisation) NVV (Dutch pig farmers organisation) NBHV (Dutch livestock traders organisation) ANAS (Associazione Nazionale Allevatori Suini) DMRI (Danish Meat Research Institute) OIVO - CRIOC (Centre de Recherche et d'Information des Organisations de Consommateurs) FEFAC (European Feed Manufacturers' Federation) CIWF (Compassion in World Farming)

13

Ponudniki plemenskih ivali in merjaevega semena Mladice slovenska landrace (linija 11) in hibrid 12:

Bosina Joe, Dobova Galunder Matija, Verej Kuzmi Simon, Nuskova Lepina Mihael, Breice Vauhnik Milena in Andrej, Rae

Merjasci slovenska landrace (linija 11):Galunder Matija, Verej Merjasci slovenska velika bela (linija 22): Bertalani Franc, Sodiinci

Mladice hibrid 12: Antolin Avgust, renovci Bertalani Franc, Sodiinci inkec Valerija, Filovci ernel Vekoslav, Slaptinci Fras Martin, Leane Gojkoek Danijela, Hajdina JGZ Kozjak, Miklav na Dravskem polju Juratovec Ivan, Sromlje Kela Karol, Kljuarovci pri Ljutomeru Kacijan Franc, Pragersko Lani Joef, ihlava Meolic Danilo, Bakovci Munda Marjana, Markovci pri Ptuju Ozmec Olga in Franc, Podgorci Preglav Anton, Vuzenica Sinic Borut, Tiina Teri Ivanka, marje pri Jelah Verzel Janko, Dragotinci Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in bio- sistemske vede

Merjasci slovenska landrace (linija 55) in hibrid 54:Horvat Janko, Skakovci

Merjasci pietrain (44):Varga Alojz, Gradie

14

Rejci plemenskih svinj krkopoljske pasme:Bonik Drago, Slovenj Gradec Colari Jake Lea Marija, Kostanjevica Deman tefan, Radovljica Dobravec Joef, martno pri Litiji Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Ferme Alojz, Trojane Golej Alojz, Podetrtek Gole Branko, Ponikva Gori Bojan, Kneja Lipa Gumzej Franc, Zgornja Lonica Hysz Waldemar Mariusz, Mirna Ivanek Franc, Cerklje ob Krki Jakopi Simon, Grgar Jerneji Franc, Rakek Jeznik Mihael, Vuhred Kavi Milo, Postojna Kernea Miran, Koevska Reka Klemen Botjan, Laze v Tuhinju Klenovek Danijel, Rimske Toplice Konda Ivan, Stari trg ob Kolpi Koir Sreko, Borovnica Krielj Primo, Preddvor Kukanja Dejan, Komen Lenik Bojan, Loe pri Poljanah Laknar Franc, Kostanjevica na Krki Loknar Silvestra, Loka pri usmu Loar Elizabeta, Leskovec pri Krkem Luzar Anton, entjernej Marinek Martina, Zree Mozeti Dragan, Miren Obran Franc, tore Perko Robert, Krie Pir Rafael, Laze v Tuhinju Roblek, Preddvor Rogelj Alojz, Trebnje Seli Karel, entjur pri Celju Serec Stanko, Murska Sobota Skok Janez, Gomilsko Smrtnik Janez, Spodnje Jezersko Stojan Karmen, Podetrtek Suhodolnik Marko, Solava

15

korjanc Milan, Prebold pec Joe, uemberk pec Joef, Dobrni vab Miha, Krie tefani Bla, Kostel Tavar Andrej, Primskovo Tekavec Valentin, Stari trg ob Kolpi Totter Ciril, Gradac Trupaj Ivan, Podetrtek Turenek, marje pri Jelah Turinek Janez, Jarenina Verk Slavica, Sveti tefan Vidmar Luka, Dragatu Zore Toma, Laze v Tuhinju gajnar Anton, Postojna

Osemenjevalna sredia:KGZS KGZ Murska Sobota, tel.: 02 / 53 91 418 KGZS KGZ Ptuj, tel.: 02 / 74 93 613

Naroila in dodatne informacije o prodaji plemenskih ivalih:

KGZS - KGZ Ptuj, Prevalnik Darja, (02/7493 625) KGZS - KGZ Murska Sobota, Ouek Karel, (02/ 5391 418) KGZS - KGZ Novo mesto, mag. Kastelic Andrej, (07/3730 582) KGZS - KGZ Celje, mag. enko Marjeta, (03/4254 057) KGZS - KGZ Ljubljana, Hribar Matja, (031/378 803) KGZS - KGZ Nova Gorica, Kancler Klavdija, (05 /3351 200)

Izvajalci javne slube strokovnih nalog v praiereji:Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Celovka 135, 1000 LjubljanaKGZS - KGZ Ljubljana, Celovka 135, Ljubljana KGZS - KGZ Novo mesto, mihelska 14, Novo mesto KGZS - KGZ Nova Gorica, Pri hrastu 18, Nova Gorica KGZS - KGZ Celje, Trnoveljska cesta 1, Celje KGZS - KGZ Ptuj, Ormoka 28, Ptuj KGZS - KGZ Murska Sobota, tefana Kovaa 40, Murska Sobota Univerza v Ljubljani, Biotehnika fakulteta, Oddelek za zootehniko, Groblje 3, DomaleKmetijski intitut Slovenije, Hacquetova 17, Ljubljana Univerza v Ljubljani, Veterinarska fakulteta, Gerbieva 60, Ljubljana

Ljubljana, avgust 2012

Pripravili: Lucija Pinteri, Danilo Potokar, Gabrijela Salobir,Sao Sever, Darja Prevalnik in Andrej Kastelic