TEČAJ ZA VODNIKE

1

PRIROČNIK

TEČAJ ZA VODNIKE 2014

TEČAJ ZA VODNIKE

2

Kje je kaj?

1 DUHOVNOST ............................................................................................................................. 3 1.1 IZVIRNOST PRI POIMENOVANJU »ČASA ZA DUHOVNOST« NA VODOVIH

SREČANJIH .................................................................................................................................... 3 1.2 DUHOVNOST V NARAVI .................................................................................................. 3 1.3 PRIPRAVA »MINUTK« ZA DUHOVNOST V VODU ..................................................... 3

1.4 OBNAŠANJE VODA PRI SVETI MAŠI............................................................................. 4 1.5 DUHOVNOST NA VODOVIH AKCIJAH.......................................................................... 4

2 SKAVTSTVO............................................................................................................................... 6 2.1 SIMBOLI............................................................................................................................... 6 2.2 ZGODOVINA ....................................................................................................................... 9

2.3 ZGODOVINA SLOVENSKEGA SKAVTSTVA .............................................................. 11 2.4 STRUKTURA ZSKSS ........................................................................................................ 13

3 VOD ............................................................................................................................................ 15

3.1 ZNAČILNOSTI VODA ...................................................................................................... 15 3.2 VLOGE V VODU ............................................................................................................... 17

4 SREČANJE VODA .................................................................................................................... 20

4.1 VODENJE ........................................................................................................................... 20 4.2 NAČRT SREČANJA .......................................................................................................... 20

4.3 MOTIVACIJA..................................................................................................................... 22 4.4 SREČANJE S PROBLEMI ................................................................................................. 22

5 TIMSKO DELO ......................................................................................................................... 25 5.1 KAJ JE TIMSKO DELO? ................................................................................................... 25

5.2 ZAKAJ JE V VODU NUJNO SODELOVANJE?.............................................................. 25 5.3 KAJ JE POTREBNO ZA TIMSKO DELO? ...................................................................... 25

6 VODNIK ..................................................................................................................................... 27 6.1 LIK VODNIKA ................................................................................................................... 27

6.2 ODNOSI .............................................................................................................................. 29 6.3 ZLATA PRAVILA VODNIKA .......................................................................................... 31 6.4 VREDNOTE ....................................................................................................................... 32

7 IGRE ........................................................................................................................................... 36

Brošura Tečaj za vodnike je namenjena interni uporabi.

© ZSKSS, Ulica Janeza Pavla II. 13, 1000 Ljubljana Ljubljana, april 2006

Ponovna prenova 2014

Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada in Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Urad RS za mladino. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, tretje razvojne prioritete: »Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja«; prve

prednostne usmeritve: »Izboljšanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja«, ter Javnega razpisa za izbor operacij s področij socialnih in državljanskih kompetenc mladih

TEČAJ ZA VODNIKE

3

1 DUHOVNOST

1.1 IZVIRNOST PRI POIMENOVANJU »ČASA ZA DUHOVNOST« NA VODOVIH SREČANJIH

Minuta za duhovnost (lahko tudi ura ali cel dan ;)) je le drugo za ime za katehezo. Poimenovana je drugače že zato, da je bolj privlačna kot pa klasično ime kateheza, ki ima danes že malce staromoden prizvok. Staromodnost gor ali dol, duhovnost je v našem skavtstvu poglavitnega pomena. Treba se je zavedati svojih katoliških korenin in katoliške posebnosti.

1.2 DUHOVNOST V NARAVI

Celotna duhovnost sloni na Bogu. In zato je treba poznati in živeti šesti skavtski zakon: »Skavt spoštuje naravo in vidi v njej Božje delo«. Samo On je ustvaril naravo in jo pobarval z barvami pomladi in jeseni, On je ustvaril vodo in nam jo dal za pitje, kopanje, zalivanje,… On je dal človeka, ki mu je uspelo preživeti, in nekaj 10.000 let pozneje še Bi-Pi - ja, našega ustanovitelja, ki mu je uspelo povezati naravo s čudežem in jo kot tako vključiti v skavtsko metodo oziroma skavtski način življenja. Čudež narave je tudi odlično vpet v molitev izvidnikov in vodnic. Kot vodnik bodi pri molitvi IV ustvarjalen. Svojim varovancem pokaži, da jo znaš in da veš, zakaj je treba svoje osebnostne vrline primerjati z naravnimi danostmi.

1.3 PRIPRAVA »MINUTK« ZA DUHOVNOST V VODU Živahna skavtska duhovnost, ki temelji na IZKUŠNJI!

Skavtska duhovnost je posebna prav zato, ker je živahna in svobodna. V njo lahko vključimo, karkoli želimo, brez nje pa se ne moremo razglašati za skavte. Bi-Pi je povedal, da je vera za mladega človeka zelo pomembna, zato jo je treba spodbujati tudi v skavtstvu. Začni molitev s križem. Potem pa akcija. Kaj želiš z molitvijo sporočiti? Bi se rad z molitvijo zahvalil, ker lahko žagaš ali lomiš veje? OK!!! Ni problema…. Naredi križ, pojdi v naravo in žagaj. Na koncu pa za nauk povej, kaj si želel nakazati s to potezo. Mogoče si opazil, kaj sem poudaril?! IZKUŠNJO! Ta je najpomembnejša. Če uporabiš izkušnjo (primer: delo v naravi, igra, ročna dela, osebna zgodba, obisk stare mame, pomoč sočloveku, obisk kapele ali druge cerkve, …), bodo člani voda bolj sodelovali pri molitvi in si jo tudi lažje zapomnili.

V mnogih primerih lahko kot vodnik za pomoč pri pripravi »minutke za duhovnost« poprosiš svojega voditelja čete ali pa dobiš navodila oziroma usmeritve na srečanju vodnikov.

TEČAJ ZA VODNIKE

4

Uporabljaj Sveto pismo. Če želiš iz Svetega pisma potegniti kar največ, se pogovori z duhovnikom, kaj je primerno in kje je treba biti pozoren in pazljiv. Pozanimaj se, kaj pomenijo določeni odstavki, in se o njih pogovarjajte ali pa jih podaj na kakšen povsem nov, izviren način. In na koncu še ena skavtska prednost. Uporabljaj skavtski molitvenik! Imej ga v žepu in ga nikoli ne pozabi. V njem je veliko in še malo idej ter molitvic za celotno cerkveno leto. Pri pripravi minutke za duhovnost si vzemi čas. Ne hiti. Če si vzameš čas za najboljšega prijatelja, le kako si za Jezusa ne boš? Torej, pripravi se.

1.4 OBNAŠANJE VODA PRI SVETI MAŠI

Zagotovo imate v župniji tudi maše. No, zmenite se v vodu in se »nalepite« v prvo klop v cerkvi v popolni skavtski opremi in preberite kakšno berilo ali prošnjo. Že kar vidim izbuljene oči vseh ljudi v cerkvi. In kar je najlepše, je to, da na koncu maše nekdo pristopi in reče, da je lepo videti mlade urejene ljudi pri maši. ZMAGAAAA…. Zagotovo si bodo člani voda to mašo zapomnili za celo življenje. Se zavedaš kakšno zmagoslavje bo šele, če prineseš s sabo še kitaro? Toda o tem se prej pogovori z župnikom in četovodjo. Pri skavtskih mašah se »ne šparaj«. Bodi pokončen in vesel, da si lahko tam. Med evangelijem in povzdigovanjem imej roke ob telesu in sprejmi nevidno moč Jezusove besede in telesa, kolikor si visok in širok. A bodi hkrati ponižen in preprost, da se boš lahko z Jezusom pogovoril o svojih ljubezenskih težavah kot z najboljšim prijateljem. Na tak način bodo člani voda v tebi in v tvoji drži videli vzor in te posnemali.

Skavtska drža pri maši: Roke so med mašo pri evangeliju in pri povzdigovanju spuščene ob telesu, kar kaže našo odprtost in ponižno čakanje, da se Božja milost zlije na nas; zastavonoša pa takrat z desnico ob telesu drži dvignjeno zastavico. Pri drugih delih maše so roke prekrižane na prsih (objamemo Kristusa).

1.5 DUHOVNOST NA VODOVIH AKCIJAH

Ko se vod odpravi na celodnevni izhod ali na potep na poletnem taboru, je poleg vseh trgovin in avtomobilov dobro opaziti tudi kakšno kapelico ali križ. Teh je v Sloveniji na tone. In vse so čudovite in edinstvene. Si predstavljaš, koliko truda je v enem kipu ali v eni freski. Ustavi svoj vod pred temi znamenji, jih naštudiraj, poslikaj, pokomentiraj in ne pozabi zaželeti Jezusu lepega dne. Starejše je vedno treba lepo pozdraviti, kadar jih srečaš. Sicer pa ne pozabi! Nobena lepa misel, zgodbica ali svetopisemski odlomek ne bo imel učinka, če ne boš ti spodbujal, da z duhovnostjo prepletete bistvene skupne dejavnosti. Prav zato je bolj pomembno, da nisi osredotočen le na neke duhovne misli in razmišljanja, ampak da ne pozabiš narediti križa pred jedjo in po njej, da zmolite večerno molitev,

TEČAJ ZA VODNIKE

5

preden zaspite, in da se zjutraj izročite v božje varstvo, preden odidete na pot ali na delo. Takšne drobne pobožnosti so dovolj, da skavtske dejavnosti prepleteš z duhovnostjo in nanje prikličeš božji blagoslov. Biti Kristusov je privilegij in hkrati priložnost, da dobite zaupanje vseh ljudi in zapustite ta svet za spoznanje boljši. Bodite pripravljeni!!! Jezus je že!

TEČAJ ZA VODNIKE

6

2 SKAVTSTVO

2.1 SIMBOLI Znak ZSKSS Temeljni barvi sta temno modra in opečnato oranžna. Modra izhaja iz naše tradicije, oranžna pa izraža našo samobitnost, posebnost, slovenstvo in povezanost z naravo in stvarstvom. Barva kranjske lilije nam hkrati daje tudi navdih, da more tudi v težkih

razmerah gorskega sveta zrasti prekrasen cvet. Redek in iskan in zato toliko bolj žlahten prav tak, kot želimo skavti tudi biti.

Modra podlaga poudarja svobodo svobodo božjih otrok in svobodo, ki jo ohranjajo z modrostjo, s sproščenostjo in predanostjo Gospodu (zaupanje in vera). Za obe obliki svobode imamo simbola: globino morja, mir in notranjo uravnoteženost ter sinje, prostrano nebo, kot ptice pod nebom. Svoboda za in ne od nečesa! Na to podlago sta vtisnjena simbola za fante in dekleta (skavtinje in skavte), združene v eni organizaciji; na skupnih temeljih, vendar po naravi tako različni. Polnost in jasnost medsebojnega dopolnjevanja se pokaže šele v skupnem sobivanju in dopolnjevanju obeh spolov. Bela deteljica izraža čistost, iskrenost in preprostost. Predstavlja ženske lastnosti in dekliški pol ZSKSS. Je tudi osnova znaka svetovne skavtske organizacije WAGGGS, katere član je tudi naše Združenje. Oranžna kranjska lilija je izrisana trdo, klasično, s čimer predstavlja tradicijo, točnost, natančnost, pravila (moške lastnosti) in je simbol svetovne skavtske organizacije WOSM. Magnetna igla kaže smeri neba, pravo smer. Magnetna igla v znaku ZSKSS kaže, kdo je naš Stvarnik. Dve zvezdici, ki označujeta deset skavtskih zakonov, nas spominjata na svetovno gibanje in njegove korenine ter na vesoljnost človeka in njegovih vrednot, ki izhajajo iz Božje volje in njegove ljubezni do nas.

TEČAJ ZA VODNIKE

7

Zastave Slovenska zastava predstavlja pripadnost Sloveniji, skavtska pa skavtstvu. Zastava ZSKSS je svetlo modre barve, na njej je znak ZSKSS. Na taboru se dvigne zastava zjutraj, ko se tabor zbudi, in se spusti zvečer, ko tabor zaspi. Ob dvigu zastave je četa zbrana v kvadratu oziroma v uradnem zboru, obrnjeni proti zastavi ter v skavtskem pozdravu. Medtem ko se zastava dviga, pojemo skavtsko himno (Skavtska pesem) ter slovensko himno. Ob spustu zastave ni potreben zbor. Ko zaslišimo pisk, se samo obrnemo v smeri jambora, se postavimo v skavtsko držo ter v tišini počakamo, da se oglasi drugi pisk, ki naznani, da sta zastavi spuščeni. Kako izobesiti zastave? Običajno na taboru in drugih skavtskih dejavnostih skavti izobesimo slovensko in skavtsko zastavo, od katerih je prva vedno na levi, druga pa na desni strani. Slovenska zastava je pravilno obrnjena tako, da ima grb levo zgoraj oziroma si barve sledijo od bele preko modre do rdeče; pri

skavtski je znak ZSKSS v desnem zgornjem kotu. V primeru razobešanja treh zastav, je zastava Republike Slovenije v sredini. Ko se odločimo, da bomo izobesili štiri zastave, jih razvrstimo v naslednji vrstni red: zastava Republike Slovenije, zastava Evropske unije, zastava lokalne skupnosti (občina) in zastava ZSKSS.

Skavtski kroj, rutka

Skavtski kroj je zunanji znak izraz pripadnosti ZSKSS. Sestavljajo ga: rutka, srajca, dolge ali kratke hlače, našitki, klobuk. Pravilnik o kroju, ki bi točno določal pravila nošenja kroja, še ne obstaja, imamo pa že navodila, ki naj bi jim v posameznih skupinah ali stegih poskušali slediti. Kroj nosijo vsi člani čete, je znamenje pripadnosti in skupnosti. Biti mora urejen, pri čemer morajo biti še posebno za zgled vodniki. Kroj je obvezen v uradnih zborih, na ceremonijah, skavtski maši in ko to določijo voditelji.

TEČAJ ZA VODNIKE

8

Srajca je opečnato oranžne barve. Prišiti morajo biti vsi gumbi, srajca mora biti zapeta (odpet je lahko le en zgornji gumb) in zatlačena za pas. Kot kroj lahko uporabljamo srajco z dolgimi (zimski kroj) ali kratkimi rokavi (poletni kroj). Hlače so temno modre barve. Skavtski klobuk in druga pokrivala (kape) se nosi zaradi praktičnosti (dež, sonce ...). Rutka je znamenje opravljene obljube in simbol pripadnosti stegu. Dimenzije rutke so 70 x 70 x 100 cm, barve pa so značilne za steg. Rutka se nosi zvita okoli vratu, čez ovratnik, spredaj je speta s skavtskim rožnim vencem. Rožni venec pomeni, da nas vera zavezuje pri obljubi, da nismo nikoli sami, saj nam Bog vedno stoji ob strani. Rutka je skavtu, kar je

vitezu meč, zato jo vedno nosi. Odloži jo tik pred spanjem ko se zbudi, si najprej nadene rutko okoli vratu. Našitek ZSKSS je prišit na sredini levega žepa, našitek SLOVENIJA pa 5 cm pod ramenskim šivom na desnem rokavu. Našitek z imenom stega je prišit še 1 cm pod našitkom SLOVENIJA. Našitek tečaja za vodnike je prišit tik nad levim robom levega žepa.

Pozdravi, drže in geslo Skavtski pozdrav povezuje skavte vsega sveta. Pozdravljamo se tako, da dvignemo roko v višino oči in iztegnemo tri prste (kazalec, sredinec in prstanec). Iztegnjeni prsti pomenijo tri osnovne skavtske kreposti: čistost, odkritosrčnost in požrtvovalnost oziroma tri načela obljube: služenje Bogu in domovini, pomoč bližnjemu ter spolnjevanje skavtskih zakonov. S palcem pokrijemo mezinec, kar pomeni, da močnejši vedno ščiti šibkejšega od sebe. Enako načelo so poznali vitezi, saj so vedno branili uboge in slabotne ljudi. Ko dvignemo roko, izrečemo tudi skavtsko geslo: "BODI PRIPRAVLJEN! VEDNO PRIPRAVLJEN" ali na kratko Bi-Pi. Leva roka je medtem ob telesu. Če imamo na glavi klobuk, pozdravimo ob krajec klobuka. Če se pri pozdravljanju še rokujemo, to opravimo z levo roko, kar pomeni, da gredo čustva od srca k srcu. Skavtska drža pri maši: Roke so med mašo pri evangeliju in pri povzdigovanju spuščene ob telesu, kar kaže na našo odprtost in ponižno čakanje, da se Božja milost zlije na nas; zastavonoša pa takrat z desnico ob telesu drži dvignjeno zastavico. Pri drugih delih maše so roke prekrižane na prsih (objamemo Kristusa).

TEČAJ ZA VODNIKE

9

2.2 ZGODOVINA Robert Baden-Powell in razvoj skavtstva po svetu

Robert Stephenson Smyth Baden Powell ali krajše Bi-Pi je luč sveta zagledal 22. februarja 1857 v Londonu kot osmi od desetih otrok v družini anglikanskega župnika, uglednega pedagoga in profesorja teologije ter geometrije na oxfordski univerzi. V okviru svetovnega skavtskega gibanja v spomin na rojstvo našega ustanovitelja praznujemo "Dan spomina". Malemu Robertu je oče umrl, ko je Bi-Pi dopolnil komaj tri leta, zato je imela mati pomembno vlogo pri vzgoji otrok. Pozneje je nanj vplival tudi dedek William Smyth, ki je v fantu vzbudil veselje do pustolovščin in narave, odgrinjal pa mu je tudi umazano odejo, s katero so Londončani zakrivali četrti bede, epidemij in obupa.

Bi-Pija je od nekdaj zanimalo mnogo stvari in vedno se je bil pripravljen naučiti kaj novega. Zelo rad je risal, pripravljal gledališke predstave, v katerih je tudi nastopal, pisal je igre in pesmi, igral na klavir in violino ter bil vratar šolske nogometne lige; njegova največja strast pa je bila potepanje po naravi. Kar se tiče šolske prizadevnosti, Bi-Pi ni sodil med izjemno skrbne, vestne in marljive učence. Občasno si je rad dovolil kakšno nagajivost in tako se je nekoč učitelju skril na drevo ali pa zaspal med uro francoščine. Po končani gimnaziji se je vpisal na šolo za britanske častnike. Ker je bil izvrsten in navdušen jahalec, se je odločil za konjenico. Kot konjeniški podporočnik je odpotoval v Indijo, ki je takrat bila angleška kolonija. V Indiji se je zelo izkazal in si za lov na divje svinje s kopjem na konju prislužil visoko indijsko odlikovanje, imenovano pokal Kadir. Zatem je Bi-Pi služil še v Afganistanu, Dalmaciji in na Malti. Zelo hitro je napredoval v

stotnika in kmalu nato poslali v Južno Afriko, kjer se je od džungelskih staroselcev naučil novih načinov lova, stezosledstva, orientacije, pragozdnega zdravilstva in podobnih gozdnih veščin. Domorodci so mu zaradi poguma, spretnosti v ogledništvu in branju sledov nadeli ime Impesa, kar pomeni "Volk, ki nikoli ne spi". Med bivanjem v Indiji in Afriki je svoje izkušnje o življenju v naravi opisal v knjigi Aids to Scouting (Napotki za ogledništvo). Raznolika in razgibana vojaška kariera je Bi-Pija iz Afrike vodila zopet nazaj v

TEČAJ ZA VODNIKE

10

Indijo, kjer je kot poveljnik prevzel vodstvo konjeniške divizije in kjer je tudi zaslovel s posebnimi metodami urjenja izvidnikov. Šele od tu je lahko poslal rokopis dela Napotki za ogledništvo založniku v Anglijo, kjer je knjiga leta 1899 izšla in doživela nepričakovan uspeh. Oktobra istega leta je v Južni Afriki izbruhnila vojna z Buri in Bi-Pi je bil poslan za poveljnika mesteca Mafeking, ki ga je uspešno branil in si s tem prislužil sloves narodnega heroja. Ta vojni dogodek je imel na Bi-Pija pomemben vpliv. Mafeking je namreč moral ubraniti pred obleganjem skoraj desetkrat močnejše vojske sovražnikov, zato se je za pomoč obrnil tudi mestne prebivalce; možje so postali vojaki, žene so skrbele za hrano in ranjence, mladi pa so opravljali manj zahtevne naloge, kot so oskrba ranjencev, prenašanje sporočil in ogledništvo. S pomočjo meščanov in mladine je Bi-Pi uspel mesto držati v angleški oblasti celih 217 dni, dokler ga ni naposled prišel osvobodit oddelek britanske konjenice. Bi-Pi je spoznal, da so bili fantje zelo sposobni, če jim je zaupal in pustil proste roke pri iznajdljivih rešitvah. V tistem času je namreč vladalo prepričanje, da je potrebno fantom in dekletom predpisati vsak njihov gib. Še dve leti je Bi-Pi ostal v Mafekingu, kjer je pomagal graditi, kar je bilo uničeno v vojni, nato pa se je vrnil v Anglijo, kjer je presenečeno ugotovil, da je njegova knjiga Napotki za ogledništvo postala uspešnica med mladimi, čeprav je bila namenjena vojaški rabi. Bi-Pi se je odločil, da napiše primerno knjigo tudi za mladino. Da bi si nabral še nekaj osebnih izkušenj, se je poleti leta 1907 skupaj z dvaindvajsetimi fanti različnih družbenih slojev odpravil na taborjenje na otoček Brownsea v Rokavskem prelivu in napisal knjigo o skavtstvu. Ta poskusni tabor velja za prvi skavtski tabor in za začetek skavtstva.

Kmalu nato je Bi-Pi temeljiteje razdelal navodila za skavtstvo in jih še istega leta izdal v knjigi Scouting for Boys (Skavtstvo za fante, ki je pri nas prvič izšla pod naslovom Skavt), kjer je mlade bralce spodbujal, naj se združijo v majhne skupine, pišejo dnevnik, naredijo častne prisege in naj bodo vedno pripravljeni pomagati ter naj vsak dan v ta namen opravijo vsaj eno dobro delo. Pri načelih, ki jih je uveljavljal tudi v številnih poznejših delih, je Bi-Pi pomembno mesto določil tudi duhovnosti. Mladim je za zgled postavil starodavne viteze, ki so bili globoko verni, Boga pa so častili tako v cerkvah kot v naravi.

Skavtstvo se je začelo zelo hitro širiti in ob koncu leta 1908 se je na skavtskem seznamu nahajalo že 60 000 imen. Že istega leta so Bi-Pija na dopustu v Čilu na veliko začudenje pozdravili tamkajšnji skavti. Leta 1910 je gibanje postalo tako obsežno, da je Bi-Pi moral pustiti vojsko in se posvetiti le skavtstvu.

TEČAJ ZA VODNIKE

11

Leta 1909 so se prvič pojavila tudi dekleta skavtinje, ki so si nadele ime vodnice. Tri leta pozneje je Bi-Pi svojo uspešnico Skavtstvo za fante s pomočjo svoje sestre Agnes predelal v dekliško različico z naslovom Priročnik za vodnice. Istega leta je bilo ustanovljeno tudi Vodniško združenje (Girl Guides Association), ki ga je vodila njegova sestra Agnes, in se je 16 let pozneje preimenovalo v WAGGGS (World Association of Girl Guides and Girl Scouts).

Svečano pa je bilo, ko se je vsem velikim svetovnim dogodkom priključil še eden, in sicer svetovni jamboree, ki je bil prvič organiziran v Londonu leta 1920. Jamboreeja se je udeležilo približno 8000 skavtov iz 27 držav, Bi-Pi pa je bil izbran za svetovnega voditelja skavtov. Prvi jamboreeji so potekali v Londonu, peti jamboree leta 1934 pa je bil na Nizozemskem. Po tem se je Bi-Pi z ženo Olave umaknil v Kenijo, kjer je 8. januarja 1941 za vedno zatisnil oči. Njegova poslednja želja je bila, da se po vojni organizira jamboree v znak miru in sprave med narodi. Bi-Pi je postal velik mož v kraljevski Angliji in kralj Jurij V. mu je podaril naslov Lord of Gillwell, po parku blizu Londona, ki je postal središče izobraževanja voditeljev. Njegova žena Olave je bila leto za tem proglašena za Chief Guide of the World (načelnico skavtinj). Bi-Pi je za seboj pustil bogato skavtsko zapuščino, ki jo lahko strnemo z njegovimi besedami:

"Skavtstvo je igra za otroke, ki jo vodijo otroci, v kateri večji bratje lahko mlajšim dajejo vedro okolje,

ko jih opogumljajo k zdravim dejavnostim, ki jim bodo pomagale razviti njihovo rodoljubje.

Najmočnejša privlačnost skavtstva je proučevanje narave in znanosti gozdov. Ukvarja se z osebo, ne z množico,

in tako goji umske, telesne in moralne darove. Namen skavtske vzgoje je, da izboljša kakovost naših bodočih državljanov,

posebej kar zadeva značaj in zdravje, da zamenja sebičnost s služenjem

in da napravi vsakega mladega dejavnega za služenje skupnosti."

2.3 ZGODOVINA SLOVENSKEGA SKAVTSTVA Skavtstvo pred ZSKSS V Sloveniji se je skavtstvo uradno začelo 22. oktobra 1922, ko je skupina devetih fantov po zgledu čeških, poljskih in srbskih skavtov ustanovila svojo skavtsko skupino. Leto pozneje je

TEČAJ ZA VODNIKE

12

bila v Ljubljani ustanovljena župa skavtov, ki se je čez nekaj let preimenovala v Dravsko skavtsko skupino in je bila tedaj vključena v jugoslovansko organizacijo (Savez izvidnika i planinki oziroma pozneje preimenovana v Savez skauta Kraljevine Jugoslavije). Še pred prvim taborom 1923 je v Kamniški Bistrici nastala tudi skupina skavtinj. Organizacija je bila v tistem času enotna, čeprav so bili enote in tabori ločeni na ženske in moške. Prvi župni starešina je bil prof. Pavel Kunaver. Skavtska organizacija je vzgajala v krščanskem duhu in je bila politično nevezana. Kot drugje po svetu je tudi v Sloveniji gibaje dobilo širše razsežnosti, tako da so začeli nastajati prvi stegi. V Ljubljani so se oblikovali kar trije, nato pa še po en steg v Mariboru, Celju, Kamniku, Kranju, Domžalah, na Ptuju, v Rimskih Toplicah, Tržiču, na Prevaljah, v Črni pri Prevaljah, Litiji, Rogatcu in Novem mestu. Skavtska organizacija je bila leta 1941 zaradi vojne razpuščena, imetje pa so izročili Rdečemu križu Slovenije; njihov arhiv pa je bil skoraj v celoti uničen. Po koncu druge svetovne vojne so na 11. skavtski konferenci sklenili, da pri Svetovnem skavtskem redu ustanovijo posebne oddelke, v katere naj se prijavijo skupine po taboriščih. Take skupine so nastajale tudi med Slovenci v avstrijskih in italijanskih taboriščih. Z mednarodno organizacijo za begunce so skrbeli za pomoč posameznim skupinam z opremo, tečaji, tiskom in dodatno hrano za tabore. Prva skupina slovenskih taboriščnih skavtov je v Avstriji nastala avgusta 1945 v Lienzu, nato še v Špitalu in Liechtensteinu. Leta 1947 so zaradi preseljevanja in notranjih taboriščnih težav skavti prenehali z delovanjem. Leta 1948 so se člani nekaterih taboriščnih skupin izselili v Argentino in tam ustanovili Slovensko skavtsko organizacijo, ki je delovala samostojno ter bila vključena v argentinsko državno skavtsko zvezo. Slovenske skavtske skupine so delovale tudi v Kanadi; prva skupina je nastala v Torontu leta 1962. Slovensko skavtstvo se je razvijalo tudi v zamejstvu, kjer sta nastali dve organizaciji. V Avstriji Slovenski koroški skavti in skavtinje ter v Italiji Slovenska zamejska skavtska organizacija (SZSO). Koroška organizacija je bila ustanovljena 1959 v Celovcu, v Italiji pa leta 1976, ko so sta se združili organizaciji Slovenski tržaški skavti in skavtinje (STS) ter Slovenski goriški skavti in skavtinje (SGS). Z goriškimi skavti se je povezal tudi Peter Lovšin, ki je začetnik slovenskega skavtstva, kakršnega poznamo danes.

Začetki ZSKSS Slovensko skavtstvo v današnji obliki se je začelo leta 1984, ko je v Štepanji vasi v Ljubljani Peter Lovšin oblikoval vod Divjega goloba. Peter se je povezal s skavti iz Gorice v Italiji, se udeležil njihovega tabora in leta 1986 izrekel skavtsko obljubo. Počasi je skavtstvo zaobjelo tudi mlade iz drugih krajev. 31. marca 1990 je bilo ustanovljeno Združenje slovenskih

TEČAJ ZA VODNIKE

13

katoliških skavtinj in skavtov (ZSKSS), istega leta pa je potekal tudi prvi tabor v Žirovnici. Že pred tem so bili s pomočjo članov Slovenske zamejske skavtske organizacije navezani stiki z Združenjem italijanskih katoliških skavtinj in skavtov (AGESCI), ki je odigralo pomembno vlogo pri nastanku ZSKSS. Poleg ZSKSS v Sloveniji obstajata še dve skavtski organizaciji, in sicer od leta 2000 odrasli skavti (ZBOKS) in Zveza tabornikov Slovenije (ZTS), ki je nastala leta 1951. Taborniki so člani WOSM-a (World Organisation of Scout Movement), skavti pa smo od leta 1999 polnopravni člani WAGGGS-a (World Association of Girl Guides and Girl Scouts). Člane drugih skavtskih organizacij s celega sveta lahko srečamo na raznih svetovnih, celinskih, državnih, regijskih in drugih srečanjih. Taka srečanja se imenujejo npr. Jamboree, Moot, Caldeirada … Takšna srečanja so največkrat namenjena skavtinjam in skavtom različnih starosti.

2.4 STRUKTURA ZSKSS Starostne veje Skavtinje in skavti se srečujemo v različnih starostnih vejah. Najmlajši so bobri in bobrovke (BB), kjer so otroci stari od 6 do 7 let. BB živijo v kolonijah, njihovo geslo pa je "TRDEN JEZ", barva je modra, zavetnik pa je sveti Jožef, ki je zavetnik družine in tesarjev. Volčiči in volkuljice (VV), kjer so otroci stari od 8 do 10 let. VV živijo v krdelu, njihovo geslo pa je "KAR NAJBOLJE", barva je rumena (barva veselja), zavetnik pa sveti Frančišek. Izvidniki in vodnice (IV) sestavljajo četo, v kateri so vključeni otroci in mladostniki od 11 do 15 let. Geslo veje IV je "BODI PRIPRAVLJEN", barva je zelena (povezanost z naravo), zavetnik pa sveti Jurij, ki je tudi zavetnik vseh skavtov. Najstarejša veja so popotniki in popotnice (PP), mladostniki, stari od 16 do 20 let. Najprej se eno leto po prihodu iz čete srečujejo v noviciatu, nato pa v skupnosti, ki se imenuje klan. Skupaj hočejo "SLUŽITI", kar je tudi njihovo geslo. Barva klana je rdeča (ljubezen, ki se kaže v služenju), zavetnik pa sveti Pavel. Po odhodu iz klana se skavtinje in skavti lahko odločijo tudi za služenje kot voditelji. Ti se srečujejo v skupnosti voditeljev (SKVO).

TEČAJ ZA VODNIKE

14

Sestava ZSKSS

Kot vsaka organizacija ima tudi ZSKSS svojo strukturo. Na čelu je izvršni odbor (IO) z načelnikom in načelnico ter generalnim duhovnim asistentom (GDA) ter vodje različnih poverjeništev (poverjenik/ca za usposabljanje voditeljev, poverjenik/ca za mednarodne odnose idr.), njihovo delo nadzira nadzorni odbor, poznamo pa še častno razsodišče, kamor se lahko obrnemo, če pride do nepravilnosti. Za ZSKSS pomembne odločitve se sprejemajo na Svetu Združenja, ki poteka dvakrat letno in na katerem se zberejo predstavniki vseh stegov. Poleg tega ima svoje vodstvo tudi vsaka veja. Takšno državno vodstvo, ki ga sestavljajo državni voditelj, državna voditeljica in duhovni asistent ter voditelji različnih tropov (npr. trop za TZV), skrbi za izobraževanje voditeljev ter razvoj metode v veji. ZSKSS je geografsko razdeljena v tri regije: Primorsko regijo, Ljubljansko regijo ter Mariborsko regijo. Regije vodijo regijski odbori (regijski načelnik, načelnica in duhovni asistent ter ostali člani odbora), ki skrbijo za delovanje regije. Na tej ravni se organizirajo tudi različni projekti (Marmeljada, Toti jam, Ujemi me …).

»Vodnik mora doseči disciplino od svojih skavtov; ne s kričanjem ukazov in opominov, ampak s

tem, da jih osvoji z osebnim prijateljstvom, in s tem, da daje zgled osebe, ki je sama sposobna

narediti vse.

Vsak od njih bo spodbujen opravljati svoje delo zaradi aktivne solidarnosti z vodnikom in zaradi

želje, da podpre njegova dejanja.«

»Vodnik je odgovoren za uspeh in stil svojega voda. skavti v vodu ubogajo njegove ukaze; ne iz

strahu pred kaznijo (kot v vojaški disciplini), ampak zato, ker so ekipa, ki skupaj igra in ki pomaga

svojemu vodniku za ponos in uspešnost voda.« BI-PI

TEČAJ ZA VODNIKE

15

3 VOD

3.1 ZNAČILNOSTI VODA Vod sestavlja od 4 do 8 izvidnikov oz. vodnic, ki so stari od 11 do 15 let. Za dober vod je značilno, da skrbi za moralo, za duh voda in tradicijo. Duh voda je odvisen od razumevanja v vodu in sodelovanja vseh članov. Pomembno je, da se vsi člani voda počutijo sprejete in da so pripravljeni vedno drug drugemu pomagati – vod naj deluje po načelu: "vsi za enega, eden za vse". Pomembno je, da se duh voda ves čas krepi, saj bo le tako vod z navdušenjem živel skozi celo skavtsko leto. H krepitvi vodovega duha pripomorejo tedenska srečanja voda, mesečni izleti in izhodi, srečanja z drugimi vodi, izzivi, potepi, akcije … Veliko pripomorejo tudi srečanja voda, ki potekajo izven skavtskih dejavnosti (praznovanje rojstnih dnevov članov voda, druženja ipd.). Tradicija voda je tudi zelo pomemben del življenja voda, saj tako vsak vod pokaže svojo identiteto, svojo naravo, hkrati pa poskrbi, da so vsi člani voda na svoj vod ponosni.

Ime in simbol voda

Ime si vod izbere po določeni živali, ki postane njegov simbol. Vod naj bi se trudil še posebej za dobre lastnosti, ki jih ima izbrana žival. Ko vod izbira ime, mora torej najprej pretehtati vse lastnosti, ki jih želi razvijati, in se na podlagi tega odločiti za ime. To pomeni, da vsakdo v vodu pozna izbrano žival in zna našteti njene vrline. Po imenu voda kasneje vsakdo dobi tudi skavtsko ime. Imena vodov naj bi bila tradicija čete, zato naj se ne menjajo brez potrebe.

Zastavica voda

Ko si vod izbere ime, si izdela zastavico, ki spremlja vod na vseh skavtskih dejavnostih in predstavlja prisotnost voda ter povezuje člane voda. Ker je zastavica ogledalo voda, mora biti lepo izdelana in vedno čista! Zastavico se izdela iz belega blaga petkotne oblike (dimenzije: 25 × 25 + 15 cm), na katerega se našije iz rdečega blaga izdelan obris živali voda. Palica, na katero je pritrjena zastavica, je dolga 150 cm. Za zastavico je odgovoren cel vod, še posebej pa skrb zanjo prevzema zastavonoša.

TEČAJ ZA VODNIKE

16

Pozdravi z zastavico: med petjem himne v zboru med dvigom zastave zastavonoša drži zastavico z levo roko v višini oči pod kotom 45°, z desno roko se jo podpira s skavtskim pozdravom.

Klic voda

Vod svojo prisotnost pokaže ne le z zastavico voda, ampak tudi s klicem. Prav je, da ima vod svoje geslo, ki naj bo izbrano s premislekom in naj upošteva lastnosti voda. Klic voda se lahko spreminja (pogosto je to celo zaželeno) in naj izraža razpoloženje v vodu, vendar pa mora biti spodbuden in ne predolg. Pomembno je, da se za klic dogovori dovolj zgodaj in ne šele v zboru. Obstaja pa uraden klic voda, ki v četah velja vsaj od začetka leta in ga določite skupaj. V kvadratu se izvaja samo uradni klic voda.

»Pričakuj veliko od svojih skavtov in ponavadi boste to dosegli.« BI-PI

Himna voda

Veliko čet ne pozna himne voda, vendar pa pripomore k rasti vodovega duha. Himno se poje ob različnih priložnostih (npr: na potepu, zvečer ob ognju, ob posebnih slovesnostih …). Vsebuje naj pozitivne misli, zaželeno pa je, da je vod, tako kot pri klicu, čimbolj izviren.

Zlata knjiga, dnevnik voda

V zlato knjigo podvodnik zapisuje vse pripetljaje in vtise z izhodov, potepov, dejavnosti, na katerih je sodeloval vod, predvsem pa pomembnejše dosežke voda na teh dejavnostih. Podoba zlate knjige naj bo zato slovesnejša, vsebina pa naj bo dopolnjena z risbami in fotografijami. V zlato knjigo se zapišejo tudi osnovni podatki o vodu in njegovih članih ter pomembnejši dosežki le-teh (obljube, veščine ...). Pravico do vpogleda v zlato knjigo imajo le člani voda.

TEČAJ ZA VODNIKE

17

V dnevnik voda se zapisujejo vsi dogodki z vodovih srečanj in manjših dejavnosti.

Drugi znaki voda

Prav je, da ima vsak vod nekaj čisto svojega, kar jih združuje in tudi navzven kaže njihovo pripadnost vodu. To so lahko majice, ki so jih sami porisali in popisali, kapice z našitim znakom voda, enake nogavice, hlače oz. drugi kosi oblačil, ki jih imajo na dejavnostih vsi v vodu oblečene po dogovoru, obute ali privezane na določenih mestih in kažejo na pripadnost vodu. Vod si lahko izmisli svojo skrivno abecedo, način rokovanja, pozdravljanja … Vsak vod ima lahko tudi svoje običaje in praznike. Ti ponavadi pokrivajo obrede sprejema novincev v vod, odhoda iz voda, razna praznovanja prehodov, ustanovitve voda ...

3.2 VLOGE V VODU Za delovanje voda je zelo pomembno, da ima vsak član voda v njem svoje zadolžitve in tako s svojim delom prispeva delež k delovanju voda. Vodnik razdeli delo v vodu med svoje sestre/brate po njihovih izkušnjah. Zaželeno je, da se vloge v začetku skavtskega leta zamenjajo, tako da vsakdo v vodu z novim skavtskim letom opravlja drugo vlogo kot leto poprej. V vodu, kjer je manjše število članov, nekateri izvidniki oz. vodnice prevzamejo dve vlogi ali se kakšno vlogo izpusti. Pri opravljanju nalog, ki jih narekujejo določene vloge, je celoten vod dolžan pomagati. Vodnik - je navadno najstarejši in najbolj izkušen član voda, ki ima za seboj že številne akcije in se zato ostali člani radi zatekajo k njemu po nasvet. Vodnik je zgled svojim mlajšim sestram in bratom, zato se mora še posebej truditi, da se drži skavtskih zakonov in da jim s svojimi dejanji kaže, kako pravi skavt izpolnjuje svoje dolžnosti. Vod je dolžan vodnika ubogati, vendar pa mora biti on vedno na razpolago vodu, upoštevati mora mnenja vseh članov voda, svoje odločitve pa mora znati vedno dobro argumentirati! Pomembno je, da je vodnik prilagodljiv, da ni svojeglav in da zna spodbuditi vse člane voda, da sodelujejo pri dejavnostih voda. Vodnik je odgovoren za izgled celotnega voda (obnašanje, osebna higiena ...). Pot do vodnika navadno vključuje 4 leta dela v vodu, zadnje leto po možnosti kot podvodnik, tako da navadno ni problem pri nasledstvu, vseeno pa ima pri določanju vodnikov zadnjo besedo vodstvo čete, ki na podlagi želje voda in čete ter na podlagi poznavanja vodnika kot celostne osebe, predlaga določenega vodnika, ki je potem s posebnim obredom izvoljen in imenovan za vodnika. Podvodnik - je drugi po vrsti po izkušenosti in po starosti, ki pomaga vodniku in ga po potrebi primerno nadomešča. Naloga podvodnika je tudi pomoč pri pripravi sestankov in dejavnosti, kjer kasneje tudi pri izvedbi po potrebi priskoči na pomoč in ga lahko celo

TEČAJ ZA VODNIKE

18

nadomesti. Seveda pa je glavna vloga podvodnika v ohranjanju tradicije; s tem namenom skrbi za izobraževanje novincev in zapisuje dogodke voda v zlato knjigo. Tudi on je pomemben zgled vsem članom voda. V začetku naslednjega leta praviloma prevzame naloge vodnika. Zastavonoša - njegova vloga zahteva, da izvidnik oz. vodnica redno prinaša vodovo zastavo skupaj s palico na vodova srečanja in na vse ostale dejavnosti, pri čemer pa skrbi, da sta palica in vodova zastavica v ponos vodu. Zastavonoša ob sklicu kvadrata poskrbi, da se celoten vod poravna ob palici, ki jo drži vodoravno. S postavitvijo palice v navpično lego pokaže, da je vod zbran in lahko vodnik izvaja klic. Z dvigom zastavice zastavonoša nakaže, da nekdo iz voda želi dobiti besedo. Tajnik - je vloga, ki zahteva od izvidnika oz. vodnice, da zapisuje dogodke na srečanjih voda in drugih dejavnosti, saj so ti zapisniki v pomoč in oporo tako četovodji in celotnemu vodstvu čete pri pregledu dela po vodih kot vodniku in podvodniku pri raznih pregledih in načrtovanju akcij. Zapisniki naj bodo kratki in jedrnati, vendar naj vsebujejo vse pomembne informacije. Zaželeno je, da se zapisnike opremi tudi s slikami, ilustracijami ... Poleg tega je naloga tajnika, da zbira za vod pomembne članke, revije, knjige ... Gospodar – njegova naloga je, da ima popisano vso opremo voda, da skrbi za vzdrževanje opreme. Gospodar poskrbi za popravilo in obnovo opreme, če jo vod pokvari, in poskrbi za morebitno zamenjavo oz. predlaga nakup nove, če vidi potrebo. Gospodar zapisuje, kdo in kdaj si opremo sposodi in kdaj jo vrne, ter zahteva morebitno odškodnino ob poškodbah. Konec leta poda poročilo in povrne morebitno škodo na opremi. Bolničar - skrbi za sestavo in obnovo vodove prve pomoči (ki ji je priporočljivo dodati tudi paket za preživetje v naravi) in jo nosi s seboj na vse vodove dejavnosti. V torbici s prvo pomočjo naj bo vedno tudi seznam, kaj vse vsebuje, morda kratek priročnik o prvi pomoči in številko za klic v sili. Skrbi za sprotno obnavljanje znanja o prvi pomoči in ga posreduje ostalim članom voda. Dobro je, da ima opravljen tečaj prve pomoči. Če pride do nesreče, je bolničar odgovoren, da ne pride do panike in da se ranjence pravilno oskrbi. Blagajnik - je oseba, ki skrbi za vodovo blagajno, vodi račune in skrbi za urejenost denarnega poslovanja. V vodu zbira dogovorjen mesečni prispevek, s katerim si vod popravlja oz. kupuje opremo in druge potrebščine, vse prejemke in odhodke pa zapiše in jih dokazuje z računi. Poleg tega tudi zbira denar za dejavnosti, tabor oz. zimovanje, skupaj z morebitnimi prijavnicami in ga na koncu odda četovodji.

TEČAJ ZA VODNIKE

19

Poleg tega skupaj z vodom razmišlja, kako prislužiti denar za vodove potrebe (prodaja voščilnic, ki jih izdela vod ipd.). Kuhar - skrb kuharja je, da morala voda ne pade zaradi lakote (oziroma neužitne hrane). Vloga kuharja pride do izraza predvsem na dejavnostih, kjer si vod sam kuha hrano, saj skrbi za to, da so pri roki vse pomembne sestavine (sol, začimbe in ostale sestavine) in organizira, da se hrana pravilno skuha. Priporočljivo je, da zna kuhar pripraviti čim več jedi (klasične skavtske, kot so makaroni in krompir na 101 način ...), zato se že med letom uči kuhati ter zbira recepte. Vloga kuharja zahteva tudi skrb za vodovo kuhinjo. Kuhar namreč poskrbi, da je posoda čista in uporabna. Pevec, kulturni, zabavnik … - s temi izrazi se poimenuje vloga osebe, ki skrbi za zalogo pesmi, iger, humorja in zamisli, da v vodu ni dolgčasa. Vloga zahteva posebno vrsto skavta in ni primerna za vsakogar! Dobro je, če zna s skavt igrati kakšen inštrument oz. je vpisan v dramsko skupino … Skavt v vlogi zabavnika oz. kulturnika skrbi za vodovo kulturno izobraževanje.

»Vodnik, ki je zmožen in primeren, ne sili, ampak vodi in usmerja.« BI-PI

TEČAJ ZA VODNIKE

20

4 SREČANJE VODA

"Vod je vedno osnovna enota v skavtstvu; naj gre za delo ali za igro, za red, dejavnosti ali za služenje." (Bi-Pi)

4.1 VODENJE

Voditi srečanje pomeni:

usmerjati in nadzorovati dogajanje;

usklajevati različne ideje, besede, mnenja in dejavnosti vseh članov voda;

poslušati in slišati vsakega;

spodbujati, navduševati in nasmejati vse prisotne;

posredovati informacije in vsa pomembna obvestila;

posredovati svoje znanje - tako skavtsko kot tudi ostalo.

4.2 NAČRT SREČANJA Obvezno in brez vsakršnih izgovorov se mora vodnik pripraviti na vodovo srečanje in sicer tako, da v svoj skavtski zvezek naredi načrt srečanja.

KLIC, MOLITEV, POZDRAV (2 min.)

DUHOVNA MISEL (5 – 10 min.)

TEMA (45 – 60 min.)

IGRE, PESMI (20 min.)

OBVESTILA (5 min.)

KLIC, MOLITEV, POZDRAV (2 min.)

Pri tem mora upoštevati:

napotke, ki jih je dobil od voditeljev čete na vodniškem srečanju;

glavne sestavine skavtskega srečanja;

v srečanje voda mora aktivno vključiti vse člane; glede na njihove sposobnosti;

vsak član voda mora imeti svojo zadolžitev.

TEČAJ ZA VODNIKE

21

Sestanek voda Medvedov, 20. 2. 2007, ob 17.30 v skavtskem prostoru Klic (kličem jaz) Molitev (zmolimo skavtsko molitev) Duhovna misel:

o zapojemo pesem Naj skavtski duh – skavtska pesmarica, str. 12 (kitaro prinese Marko).

o Zgodbica, ki so jo pripravili voditelji (prebere Jure). o Se preobujemo, gremo ven, vsak poišče simbol v povezavi z zgodbico in pove, zakaj

ga je izbral. Tema:

o Se razdelimo v dve skupini po 3 (eno vodim jaz, drugo podvodnik). o Vsaka skupina dobi dva listka, na katerih so napisana imena ljudi in 5 vprašanj. o Vsaka skupina mora poiskati človeka na listku in od njega izvedeti odgovore na

vprašanja. o Čez točno pol ure se spet dobimo v skavtskem prostoru. o Naredimo plakat (plakat kupi Andrej, slikce priskrbi Aleš, flomastre in barvice

prinesem jaz). Igre in pesmi:

o Eno igro pripravi Luka. o Rezervna igra: ciljanje pločevink za točke (žogico prinesem jaz). o Pesmi: Školjke (str. 56), Tagada (str. 122), Najlepšo pesem (str. 43)

Obvestila: o V nedeljo, 25. 2. 2007, ob 11.00 skavtska maša, določiti moramo nekoga, ki bo bral

berilo. o V petek, 2. 3. 2007, ob 17.00 gremo na zimovanje, dobimo se na avtobusni postaji,

denar prinesemo s sabo. Rabimo poleg ostale skavtske opreme še toplo obleko, hlače za po snegu.

o Naslednje srečanje voda je 27. 2. ob 17.30, Jure pripravi eno igro, Marko prinese kitaro, Luka žogo za fuzbal, Andrej svoj kompas, v skavtski zvezek bo pisal Aleš.

Klic, molitev (Oče naš)

TEČAJ ZA VODNIKE

22

4.3 MOTIVACIJA Za to, da znaš motivirati druge, je najprej potrebno, da si sam motiviran. Ko to dosežeš, pa se lahko lotiš motiviranja drugih s pomočjo naslednjih tehnik: Z zgledom – navada, ki se je mora vodnik najbolj držati je ta, da je pripravljen narediti več kot ostali v vodu. Vendar pa vodnik ne sme vsega narediti sam, temveč mora delo razdeliti. Z zgledom bo ostale povlekel za sabo, ti pa mu bodo z navdušenjem sledili.

vodnik ni le najbolj izkušen član voda, ampak je tudi tisti, ki je drugim vedno pripravljen priskočiti na pomoč pri učenju vozlov, pri orientaciji, zgodovini skavtstva …

ko je treba počistiti skavtsko sobo po srečanju voda, je prvi, ki prime za metlo. S spodbudo – kadar vod izgublja motivacijo pri kakšnem zahtevnem projektu (npr. gradnja stopnic na taboru), je vodnik tisti, ki bo svoje člane spodbudil, jih pohvalil in s tem dvignil vzdušje v vodu. Skupaj proti cilju – vsak član v vodu mora jasno vedeti, kakšen je namen in cilj neke dejavnosti. Če tega ne bo vedel, bo počel to samo zato, ker je tako rekel vodnik in naenkrat ne bo več član tima, ki gre skupaj proti cilju. Vodnik naj vsakemu jasno razloži, zakaj neko stvar počne in kaj od njega pričakuje. Vsak član voda naj preko funkcije v vodu začuti, da je zelo pomemben člen v verigi. Če bo vod uspešno prišel do cilja, bodo njegovi člani dobro motivirani za naprej.

4.4 SREČANJE S PROBLEMI Tako kot povsod se tudi v vodu srečamo z različnimi problemi. Velikokrat jih rešimo brez večjih težav, včasih pa je dobro, da pomoč poiščemo tudi pri voditeljih. Najpogosteje pa v vodu nastanejo težave zaradi različnosti članov in posledično nerazumevanja med njimi. Vsak posameznik je namreč primer zase in vsak se od ostalih po nečem razlikuje. Tako je težko dajati »navodila«, kako pristopiti do posameznih članov voda, lahko pa vam le poskušamo svetovati, kako pristopiti do nekaterih tipov. Uspeha nikakor ne moremo zagotoviti. Največ pa boste storili sami z opazovanjem in zaznavanjem potreb in želja, kakršne posameznik skriva v sebi.

TEČAJ ZA VODNIKE

23

PASIVNE in LENE člane voda poskušaj navdušiti vsaj za eno delo v vodu in ga skušaj čim bolj zaposliti. Lahko poizkusiš tudi tako, da nanj postaviš neko odgovornost ali da se skličeš na njegovo tovarištvo. Tako imaš veliko možnosti, da se bo potrudil dvigniti svoj ugled in ne bo razočaral ostalih članov.

RAZPOSAJENE skavte, ki imajo preveč energije, poskušaj pripraviti v to, da svojo duhovitost uporabijo pri izmišljanju zabave za vod. Lahko jim daš tudi težja opravila in jim naloži dovolj odgovornosti. Predvsem pa pazi, da jim nikoli ne bo dolgčas.

GODRNJAČE, če je le mogoče, odvadi te razvade. Pri tem tipu je potrebno predvsem potrpljenje, ki ti ga nikakor ne sme zmanjkati. Včasih pri njih pomaga neupoštevanje in močna skupnost ostalih članov, da potem vidijo svojo zmoto in se pridružijo ostalim.

PAMETNJAKOVIČE zaposli s težkimi nalogami, mogoče včasih takimi, kjer se bo pokazal njegov neuspeh in bodo tako spoznali, da se imajo tudi oni še kaj naučiti.

NASILNEŽEM nikar ne popuščaj pri svojih zahtevah. Včasih pomaga, če jim ne posvečaš preveč pozornosti.

MINERJI - pojavijo se v skupini in zakuhajo problem. Preden vse eksplodira, se varno skrijejo za skalo (za hrbet ponavadi šibkih in naivnih vrstnikov, ki morajo prevzeti odgovornost). Potrebno jim je postaviti visoke cilje.

LUNATIKI ALI DIGITALCI - če je le mogoče in tudi če ni, bodo veliko časa pri svojem mp3-ju ali mobitelu. Živijo v virtualnem svetu. Taki naj ne bi dobivali individualnih zadolžitev, čeprav jim to bolj ustreza. Privajati jih je treba na timsko delo.

Še nekaj splošnih vodniških pravil:

Bodi zgled! Zelo pomembno je, da skavti vidijo v vodniku vzornika, da jim je zgled pravega skavta. Vodik se mora držati tega, kar je obljubil. Od njegove gorečnosti pri življenju po skavtskih zakonih je odvisna gorečnost članov voda. Vodnik nikoli ne sme zahtevati ničesar, kar bi ne zmogel zahtevati od sebe. Tako se bodo skavti ob različnih problemih spraševali: »Kako bi v tej situaciji ravnal moj vodnik?« in se po njem zgledovali.

TEČAJ ZA VODNIKE

24

Izogibaj se kaznim! S kaznijo skavti izgubijo voljo za življenje po skavtskih načelih in zavzamejo uporniško držo.

Jeza škoduje! Vodnik se ne sme dreti na vse ostale člane voda. NE sme dopustiti, da živci zavladajo njegovemu telesu. Mirno mora sprejeti vse situacije, v katerih se znajde.

Upoštevaj dosežke članov voda! Pomembno je upoštevati, da se tudi ostali člani voda želijo dokazati in se izkazati. Zato naj se vodnik potrudi, da neko stvar, ki jo je napravil član voda, vidijo tudi drugi člani, da jo pohvalijo in poizkusijo še sami kaj podobnega.

Bodi pošten! Vodnik je pošten do vseh članov voda in jih nauči vsaj tega, kar zna sam. Je pravičen pri svojih odločitvah. Skrbi za to, da so odnosi v njegovem vodu iskreni in da med člani voda ne prihaja do zamer.

Ne naredi vsega sam! Pomembno je, da vodnik ne naredi vsega sam, ampak v skavtsko življenje vključi cel vod.

»Pomni, da te bodo skavti kot vodnika vedno posnemali. Tvoja dejanja, tvoje odzivanje, da,

posnemali bodo vse, kar koli storiš ali ne storiš.« BI-PI

TEČAJ ZA VODNIKE

25

5 TIMSKO DELO

5.1 KAJ JE TIMSKO DELO? Tim je skupina ljudi, ki ima skupen cilj in se pri svojem delu dopolnjujejo. Tako skupaj lažje, hitreje in bolje izpolnijo nalogo, ki jim je zadana. Na učinkovitost timskega dela vplivajo: zaupanje, odkritost, občutek svobode, možnosti sodelovanja.

5.2 ZAKAJ JE V VODU NUJNO SODELOVANJE? Timsko delo zahteva sodelovanje vseh izvidnikov in vodnic v vodu. Če v vodu vse naloge dela le vodnik ali le njemu “zvesti”, potem je ta vod slab in ne “živi v sreči in razumevanju”. Vsak ima določene sposobnosti bolje razvite kot drugi, ravno zato ne moremo npr. vsi enako hitro teči, enako hitro misliti, ruvati enako težkih dreves, enako lepo peti … Če pa si med seboj pomagamo in sodelujemo, si naloge lahko porazdelimo in naredimo tisto, kar najbolje znamo. Če vod pravilno deluje in se naloge pravilno porazdelijo, poleg tega pa se tudi vsi trudijo po najboljših močeh, potem se vse naloge veliko hitreje in bolje izpolni. “Skupaj smo močnejši!” S sodelovanjem vseh se krepi duh tima (voda), prijateljstvo med člani tima in tudi odgovornost do nalog in prijateljev. S skupnim delom se vsak v vodu lahko nauči veliko novega, saj vsak še tako velik strokovnjak ne ve vsega. Tako se z zgledi izmenjujejo izkušnje in znanje o vseh področjih, ki so za skavta pomembna.

5.3 KAJ JE POTREBNO ZA TIMSKO DELO?

Vsaka skupina ima svojega voditelja. To ni nujno tisti član, ki vse ve, ki je največji, najpametnejši, najmočnejši … pač pa mora biti najbolj požrtvovalen in najodgovornejši. V vodu je najpogosteje to vodnik, za posamezne naloge pa je pomembno, da jih vodnik zaupa tudi drugim.

Za pravilno in uspešno skupno delo je potrebno slediti načrtu, ki ga je dolžen sestaviti vodja tima, in potem predstaviti drugim članom, ki posredujejo svoje predloge. Vodja mora biti natančno poučen o zadani nalogi, načrtovati pa mora skrbno in si postaviti cilje, ki jih želi doseči, ter jih lahko preveri.

TEČAJ ZA VODNIKE

26

Vodja (vodnik ali kdo drug v vodu) mora nato določiti, katera dela je potrebno opraviti, da bo naloga uspešno opravljena. Vsako delo potrebuje različne spretnosti, prav tako pa je vsak član tima najboljši v določeni stvari. Potrebno je spretno poveriti (zaupati prave naloge pravim ljudem). Nihče ne sme imeti premalo in ne preveč dela. Od poverjanja nalog bo odvisen uspeh ali neuspeh celega tima.

Vodja tima mora poleg svojega dela tudi skrbeti za nadzor nad izvajanjem posameznih del. Paziti mora tudi na dobro voljo in delovno navdušenje.

Ko je naloga izvršena, je potrebno pogledati rezultat in preveriti, če so cilji izpolnjeni. Važno je tudi preverjanje delovanja celega voda in vseh posameznikov znotraj njega. Sledi učenje in svetovanje, kaj bi vsi skupaj in vsak zase lahko popravil ter bili naslednjič še hitrejši, boljši in posledično tudi boljše volje.

»Obnašanje vodje je izrednega pomena, ker mlajši skavti oblikujejo svoj značaj v veliki meri po

vodnikovem. Ta je zato dolžan, da svojo pozicijo razume na višji ravni od osebne in mora biti zelo

pogosto pripravljen pozabiti na lastna čustva za skupino korist.« BI-PI

TEČAJ ZA VODNIKE

27

6 VODNIK

6.1 LIK VODNIKA Vodnik je ponavadi najstarejši član voda oziroma tisti, ki ima največ izkušenj. Njegovo funkcijo potrdi častni svet čete, pri tem vodnik obljubi, da si bo po svojih najboljših močeh prizadeval, da bo funkcijo opravljal odgovorno in vestno. S tem se začne njegovo prizadevanje, da vzpostavi dober vod.

KAJ POMENI BITI VODNIK?

V - VODITELJ O - ORGANIZATOR D - DOBROSRČEN N - NAVDUŠEN I - IZVIREN K - KORAJŽEN

Že sam pojem »vodnik« torej veliko pove o tem, kakšen bi naj bil dober vodnik. Še boljše pa lahko lastnosti dobrega vodnika razberemo iz 10 skavtskih zakonov:

1. VODNIK SI ŠTEJE V ČAST, DA SI PRIDOBI ZAUPANJE.

Vodnik mora biti zanesljiv in vreden zaupanja; tako člani voda kot voditelji mu lahko povsem zaupajo in se nanj vedno zanesejo. Pomembno je, da s svojim zgledom ostaja pravi skavt tudi takrat, ko ne nosi rutke. Vodnik mora zaupati članom voda in jim naložiti takšne naloge, za katere meni, da jim bodo kos. Zaupati mora tudi voditeljem. Pozoren je tudi na to, da obljublja le tisto, kar je v njegovih močeh ter da vse dane obljube vestno izpolnjuje.

2. VODNIK JE ZVEST BOGU IN DOMOVINI. Vodnik zaupa v Božjo pomoč v vsakem trenutku in se ne boji drugim pokazati svoje vere. Članom voda pomaga slediti Jezusu z branjem Svetega pisma, z molitvijo, s sodelovanjem pri maši.

Svojo domovino spoštuje v vseh svojih razsežnostih, spoštuje pa tudi domovino drugih ter je strpen do pripadnikov drugih narodnosti in verstev. Govori tudi o tem, kako pomembno je, da imamo svoj košček na svetu, svoj jezik, kulturo, zgodovino slovenskega naroda, skratka da smo razpoznavni! Občutek pripadnosti naši državi (tu smo doma) nas tudi obvezuje, da delamo dobro, ne le v prid sebi, temveč tudi svoji državi.

TEČAJ ZA VODNIKE

28

3. VODNIK POMAGA BLIŽNJEMU IN NAREDI VSAK DAN VSAJ ENO DOBRO DELO. Vodnik mora biti zgled ostalim, zato se mora še bolj truditi pomagati drugim. Vedno dobro opazuje, kdaj kdo potrebuje pomoč in mu skuša pomagati. Nudi pomoč in skrbi za medsebojno pomoč in sodelovanje tudi znotraj voda.

4. VODNIK JE PRIJATELJ VSAKOMUR IN VSEM SKAVTOM BRAT. Le prijatelj, ki ti stoji ob strani in ti nudi oporo pri pozitivnih vrednotah, je pravi prijatelj. Prijateljstva si ne moreš kupiti ali pridobiti s stalnim ugajanjem tako zvanemu prijatelju. Vodnik je prijatelj v vsakem pomenu besede: se zanima za ostale, je prijazen, potrpežljiv, zna poslušati, vzpodbuja in je do vseh enak, nikogar ne navezuje nase in o drugih ljudeh ne govori grdo, sploh pa ne o članih voda. Vodnik je ostalim članom voda kot starejši brat/sestra ter jim vedno stoji ob strani. Nanj lahko vedno računajo – tudi s kakšnim novim predlogom, igro, pesmijo …

5. VODNIK JE PLEMENIT. Vodnik skrbi za svoj razvoj: telesno, razumsko in moralno. Prav tako pa skrbi tudi za člane voda in jih spremlja. Ščiti šibkejše in jim vedno stoji ob strani. Prizna svoje napake. Vodnik je vedno pripravljen, vedno se prvi javi za razne zadolžitve.

6. VODNIK SPOŠTUJE NARAVO IN V NJEJ VIDI BOŽJE DELO. Vodnik je s svojim spoštljivim odnosom do narave in s svojo ekološko osveščenostjo zgled ostalim. Rad ima življenje na prostem in poskrbi, da se čim več dejavnosti voda dogaja zunaj. Vodnik v naravi prepoznava Božje stvarstvo in k temu spodbuja tudi svoje člane voda.

7. VODNIK UBOGA SVOJE STARŠE IN PREDSTOJNIKE TER VESTNO OPRAVLJA SVOJE

DOLŽNOSTI. Skrbi za red in disciplino v vodu, hkrati pa tudi sam uboga voditelje, učitelje, starše in ostale predstojnike. Vsako dolžnost z veseljem sprejme in jo tudi vestno, dosledno in pravočasno opravi. 8. VODNIK SI ŽVIŽGA IN POJE V TEŽAVAH. Vodnik poskuša biti vedno nasmejan in dobre volje. Se ne pritožuje in ne kritizira brez razloga; če kritizira, se njegova kritika dotika dejanja in ne osebe. Ko nastopijo težave, misli na druge. Članom svojega voda je predvsem dober vzgled, s katerim vleče svoj vod najprej.

9. VODNIK JE DELAVEN IN VARČEN. Vodnik ne zapravlja po nepotrebnem in se ne izogiba delu. Aktivno se vključuje v vse dejavnosti voda in ne stoji ob strani z izgovorom, da nadzoruje potek dela v vodu. Delo med člani voda enakomerno porazdeli v skladu z njihovimi sposobnostmi. Redno se izpopolnjuje v skavtskem znanju.

TEČAJ ZA VODNIKE

29

Zavedati se moramo, da je od našega dela odvisno naše življenje, na delu sloni tudi preživetje naše družbe. Ali ni najlepši užitek po opravljenem delu, ko je naša vest mirna in se lahko mirno posvetimo stvarem, ki nas veselijo?

10. VODNIK JE ČIST V MISLIH, BESEDAH IN DEJANJIH. Vodnik nikoli ne preklinja. Spoštuje svoje telo in kritično izbira, kaj gleda in kaj bere. Nikoli ne pozabi na besede skavtske obljube. 10. skavtski zakon poudarja tudi lepoto, ki je ogromno krat zlorabljena. Lepota ne pomeni le užitek, pomeni tudi odrekanje in trud, pa naj gre za lepoto človeka, narave ali stvari. Pretirana skrb za lepoto nas privede do izumetničenja, kar pa ne predstavlja več vrednote. Dalmatinski pregovor pravi: Ni lepo, kar je lepo, ampak tisto, kar imaš rad! Lepota je tudi čistost.

Biti vodnik je zahtevna in odgovorna funkcija v vodu. Vodnik je odgovoren ne le za pripravo in izvedbo dobrih vodovih srečanj, ampak nosi odgovornost tudi za vse člane voda ter za to, da vod normalno deluje. Za svoj vod tako odgovarja pred vodstvom čete.

6.2 ODNOSI

Odnos: vodnik – vod

Vod je skupnost, v kateri poteka večji del programa. K uspešnemu delu voda pa prispevajo tudi dobri medsebojni odnosi. Vodnik veliko lažje dela s člani voda, ki vodnika spoštujejo in ga poslušajo. Če menijo, da se vodnik v nečem moti, je dobro, da ga na to opozorijo, vodnik pa naj se zaveda, da ostali lahko opazijo napake, ki jih sam mogoče ne more uvideti. Vodnik naj na lep način sprejme kritiko voda, da bo lahko spremenil svoj pristop in s tem izboljšal delo celotne skupine. Vodnik je odgovoren za svoj vod in zato se mora truditi, da skupina deluje kot skupina, kjer si njeni člani pomagajo in se trudijo za čim večjo učinkovitost. Vod naj zato uboga svojega vodnika, vodnik pa naj v sodelovanju s četovodjo presodi, ali bodo zmogli opraviti zadane naloge ali ne. Če si skupina zada preobsežno nalogo, ki je ne more narediti, lahko to sproži slabo voljo in napetost, ki privede do prepira. Za dobre odnose v vodu se morajo truditi vsi njegovi člani vključno z vodnikom. Kadar pride v vodu do konfliktov, se je potrebno pogovoriti. Treba je poiskati vzrok, ki je povzročil konflikt, ter nato skupaj najti najboljšo možno rešitev. Če so konflikti preveliki in jih vod ne more rešiti sam, naj vodnik za pomoč prosi voditelje čete. Vodnik naj se zaveda, da ima ob sebi vedno voditelja, na katerega se lahko zanese in zato mu naj ne bo nerodno ali odveč, da se o vodovih problemih pogovori z nekom iz vodstva.

TEČAJ ZA VODNIKE

30

Pri pogovoru je treba biti pozoren, da vsak lahko pove svoje mnenje, ki mora biti izraženo jasno in odkrito, obenem pa mora biti prisotno tudi spoštovanje in sprejemanje. Ko nekdo govori, naj drugi poslušajo in naj se ne vmešavajo v besedo. Vod je skupina ljudi, ki medsebojno sodelujejo, si pomagajo ter se učijo en od drugega. K boljšim odnosom prispevajo različne akcije voda (tedenska srečanja, izhodi, potepi, orientacije ipd.). Vodnik ali kdo drug iz voda lahko organizira kakšno srečanje tudi izven rednih sestankov (npr. praznovanja rojstnih dnevov).

Dober vodnik → dober vod → dobra četa.

Odnos: vodnik – voditelj Vsak voditelj v našem Združenju je skavt, ki je končal svojo vzgojno pot in se je ob svojem odhodu iz klana odločil za služenje v obliki vodenja ene izmed starostnih vej (krdelo, četa, noviciat, klan). Voditelj v ZSKSS je skavt, ki sprejema katoliško vero in vrednote, ki jih le-ta uči ter deluje v skladu s statutom ZSKSS ter drugimi dokumenti Združenja. Voditelj je prostovoljec, ki za svoje delo ne prejema nobenega plačila. Odnose z voditelji lepo in nazorno opisuje sedmi skavtski zakon, ki pravi: Skavt spoštuje svoje starše in predstojnike in vestno opravlja svoje dolžnosti. Zavedati se je treba, da je voditelj predstojnik volčiču, izvidniku ali popotniku. To pa ne pomeni, da je njegov položaj pomembnejši od položaja ostalih skavtov. Pri skavtih smo namreč vsi enaki, vendar zaradi lažjega načina dela in vzpostavitve reda voditelj predstavlja predstojnika mlajšim skavtom. S tem tudi prevzema odgovornost za vse, kar z njimi dela na skavtskih dejavnostih. V četi delujejo vodi, ki voditeljem olajšujejo njihovo delo. Vodnik je namreč tisti vzvod, preko katerega lahko voditelj usmerja delo čete tudi takrat, ko ni prisoten na srečanjih (primer srečanje voda). Vodnik je odgovoren voditeljem za svoj vod in o delu v vodu poroča na svetu vodnikov. Ena izmed pomembnejših nalog vodnika je, da prenaša sporočila voditeljev do svojih članov voda (poskrbi, da vsak član voda izve vse potrebne informacije). Vodniki v četi imajo možnost vpliva na program, saj se preko vodniškega sveta aktivno vključujejo v delo čete in zraven uveljavljajo tudi razne lastne ideje in pobude. V četi se je potrebno zavedati, da je voditelj starejši brat izvidniku, ki ga s svojim zgledom in načinom dela usmerja in vzpodbuja, da dela v skladu z načeli skavtstva in za dobro vse čete. Prav odnos med voditeljem in vodnikom je ogledalo dela v četi, če je ta odnos pristen, bo tudi delo čete zelo dobro.

TEČAJ ZA VODNIKE

31

Odnos: vodnik - okolje Sodelovanje z okoljem predstavlja pomembno prvino v življenju vsakega skavta. Kot skavti se namreč moramo zavedati, da brez aktivnega sodelovanja ne moremo razvijati dobrega skavtstva. To nam nazorno opisuje že tretji skavtski zakon, ki pravi: Skavt pomaga bližnjemu in naredi vsak dan vsaj eno dobro delo. Zakon nas skuša opominjati, da imamo vsak dan novo možnost, da bomo vsak dan imeli priložnost za komunikacijo z bližnjim in da bo to krepilo našo ljubezen do drugih.

In kako skavti sodelujemo z okoljem? Kot člani stegov in skavtskih skupin se aktivno vključujemo v delo kraja, iz katerega prihajamo. Zaradi sprejemanja katoliških vrednot imamo možnost za sodelovanje v domači župniji, sodelujemo pa lahko tudi s šolami, Rdečim križem, Karitasom in drugimi ustanovami.

Sodelovanje z okoljem je priložnost, da kot skavti pokažemo, da nam ni vseeno, kaj se dogaja okoli nas in da tudi sami aktivno vplivamo na situacijo v naši družbi. Zavedati se moramo, da iz malega zraste veliko in da lahko vsaka naša pobuda in ideja, ki bo dobra, naleti na ušesa kakega pomembnega človeka in postane resničnost. Naš cilj pa je ravno v tem, da že danes poskušamo spreminjati svet na bolje.

Skavt pusti prostor za seboj lepši, kot ga je prejel.

6.3 ZLATA PRAVILA VODNIKA

Šest načinov, kako se članom svojega voda prikupiš: 1. Iskreno se zanimaj za brate skavte. 2. Smehljaj se po stari skavtski navadi. 3. Upoštevaj, da je tudi skavtu njegovo lastno ime najpomembnejša beseda na svetu. 4. Bodi dober poslušalec in člane voda spodbujaj, da govorijo o sebi. 5. Sam govori predvsem o tistem, kar zanima skavte,s katerimi se pogovarjaš. Tudi

razlago snovi oblikuj tako, da jim bo všeč. 6. Utrjuj v članih voda občutek, da so pomembni.

Devet načinov, kako člane svojega voda prepričaš:

1. Izogni se vsaki debati, ki ni v korist voda. 2. Spoštuj mnenje vsakega skavta: nikomur ne reci, da nima prav. 3. Kadar se sam motiš, to priznaj takoj in brez zadržkov. 4. Članom voda se približaj kot njihov prijatelj. 5. Skušaj pogledati na stvar z vidika drugega. 6. Sočustvuj s člani voda. 7. Opozarjaj na skavtske zakone in skavtsko obljubo. 8. Svoje misli izražaj nazorno. 9. Izkoristi željo skavtov po tekmovanju.

TEČAJ ZA VODNIKE

32

Osem načinov, kako lahko člane svojega voda brez zamere grajaš ali vplivaš na njih:

1. Člane voda najprej pohvali in priznaj njihove vrline. 2. Kadar skavta grajaš, imej v mislih, da tudi sam delaš napake. 3. Kadar grajaš vod, uporabljaj »mi« stavke (Primer: »To pa nismo dobro naredili!«) 4. Ne vsiljuj vodu svojih odločitev. 5. Dopusti skavtom, da popravijo napako in si rešijo čast. 6. Člane voda spodbujaj, njihove dosežke poveličuj, napake pa pomanjšuj. 7. Reci članom voda, da si o njih misliš dobro, in res bodo takšni. 8. Utrjuj v vsakem posebej občutek pomembnosti.

6.4 VREDNOTE

Prav gotovo danes marsikateri skavt ne bi vedel povedati veliko o vrednotah, še manj pa bi jih bilo takih, ki bi si upali trditi, da se po svojih najboljših močeh trudijo živeti po njih. Vrednote, kot so na primer: ljubezen, družina, zvestoba v današnjem svetu medijev, mobijev in računalnikov precej izgubljajo svoj pomen. Prav zato se moramo kot skavti zavedati, da ne sme biti le trmasti voditelj tisti, ki si želi, da bi bil njegov izvidnik/vodnica odgovoren, prijazen, pripravljen …, to svojo voljo in odločnost mora pokazati vsak skavt posebej! Še posebej zato, ker smo kot skavti obljubili, da bomo živeli po skavtskih zakonih in ker želimo po Bi-Pi-jevem načelu pustiti svet lepši in boljši. To pa v določenih trenutkih sploh ni lahko.

Kaj so vrednote? Vrednota je nekaj, kar sodimo, da je dobro, da je vredno truda. Nekaj, kar more izpolniti naše želje. Vrednote vedno pomenijo nekaj pozitivnega. Ker izražajo nekaj dobrega, lahko postanejo naš cilj, ki ga želimo doseči. Kako živeti po vrednotah, nam pripovedujejo skavtski zakoni, ki niso predpisi, ampak način življenja, za katerega vemo, da je dober in smo se zanj sami odločili. Npr. sošolec te vpraša, če mu pomagaš pri učenju matematike, ker mu ne gre in ti mu seveda priskočiš na pomoč, ker veš, da stvar bolje obvladaš in ker bi sicer ta čas presedel pred TV. Mimogrede si tako udejanjil besede tretjega skavtskega zakona – Skavt pomaga bližnjemu in naredi vsak dan vsaj eno dobro delo.

NEKAJ VREDNOT, KI JIH POUDARJA SKAVTSTVO, skavti pa jih živimo tudi zunaj svoje skavtske skupnosti:

UPANJE: ogromno stvari v življenju je takih, da se je treba za njih krepko potruditi.

Upanje je tista svetla točka, napetost ob neznanem, pozitivna naravnanost, ki nas

TEČAJ ZA VODNIKE

33

žene naprej, kljub morebitnim težavam. Nikoli ne obupaj, kajti rešitev se vedno najde! Vse se da, če se hoče in ima dober namen!

SPOŠTOVANJE: naj bo še tako drugačna ali "čudna", vsaka oseba zahteva spoštovanje. Velikokrat si človek sam postavlja ovire (s svojo nejevoljo ali slabim komuniciranjem). Zapomni si: vsak bo imel do tebe tak odnos, kot ti do njega! Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe!

ŽIVLJENJE: kdo danes sploh še ceni življenje z vsem, kar nam prinaša in kar nam da? V poplavi lepotnih operacij, umetnih pomlajevanj in da ne govorimo o izzivanju usode ..., je to že skoraj nemogoče. Življenje je lepo, če le tako gledamo nanj.

LJUBEZEN: kaj mi pomeni imeti fanta/punco? Kaj pričakujem od njega/nje? Ali vem, kaj je ljubezen, če upoštevam dejstvo, da se na vsakem koraku srečujem le s spolnostjo? Kakšen odnos imam do sestre, prijateljev, očeta, skavtov, sorodnikov, sošolcev? Ljubiti ne pomeni le, "imeti se fajn”, pomeni tudi skupaj premagovati ovire, pomeni spoštovati, biti zvest, odgovoren, iskren ...

TRDNOST: človeku, tako mlademu kot staremu, družba in občutek sprejetosti ogromno pomenita, včasih toliko, da ne zna reči; "NE!" in braniti svojega prepričanja. Vse prepogosto to vodi v alkohol, droge ... - takrat moramo glasno reči: "NE!" Težko je biti trden in vztrajen tudi pri držanju svojih obljub - bodisi skavtske ali te, ki si jo dal mami, da boš šel v trgovino, popravil oceno ...

SKAVTSKI DUH: je navdušenje za vse tisto, kar imenujemo skavtstvo. To je tisto, kar je v tebi in te nagovarja, da kupiš kroj; to je tisto, kar ti da moči, da se kot vodnik trudiš z vsemi močmi za vod, četo in steg. Skavtski duh ti pomaga, da stvari, ki morajo biti narejene, narediš, ne da bi ugovarjal. Skavtski duh ti reče, da greš na izlet, četudi veš, da bo spet deževalo. Vse to in še veliko več je skavtski duh. Brez skavtskega duha bi bil vod le skupina deklic/dečkov, ki se ne brigajo drug za drugega in bi bili pripravljeni zapustiti svoj vod takoj, ko zmanjka zanimivosti.

SKUPINA, VOD, SKUPNOST ...: človek je družabno bitje, brez stika z drugimi ne bi mogel živeti. Pomembno je, da se človek v skupnosti zna prilagoditi in hkrati ostane on sam, da si zna deliti, da ima občutek odgovornosti ...

ODGOVORNOST: pomeni biti pripravljen sprejeti posledice lastnih dejanj in ravnanj. Pomeni, da sprejmemo zadano nalogo, nato pa jo tudi opravimo po svojih najboljših močeh in sposobnostih. Odgovorni posameznik stoji za tem, kar je storil.

TEČAJ ZA VODNIKE

34

Odgovornost je v veliki meri poznavanje svojih obveznosti do drugih (in do sebe) ter prizadevanje, da bi te obveznosti izpolnili.

VZTRAJNOST: Življenje ni sestavljeno le iz zmag, ampak ga v veliki meri sestavljajo tudi porazi. Tu nastopi vztrajnost, ki nam pomaga k temu, da ob spodrsljajih poskušamo znova vse, dokler nam ne uspe. Vztrajnost je tisti glas v naših mislih, ki pravi: če ti ne uspe prvič, poskusi znova. Poslušanje tega glasu je zelo pomembno.

VERA: Večini vernikov je vera v Boga opora za moralnost. Vera je tista, ki podpira pozitivne vrednote, po katerih naj bi se ravnali v skladu z našo vestjo. Vera v Boga nam daje moč in pogum za uspešno premagovanje ovir v življenju.

POŠTENOST: Da je nekdo pošten, to pomeni, da govori po pravici, drži besedo in stori, kar je rekel, da bo. Pošteni ljudje so med ljudmi veliko bolj priljubljeni kot nepošteni. Zapomni si: če boš pošten, te bodo imeli ljudje radi, se bodo zanesli nate in bodo radi v tvoji bližini. Poštenost ne pomeni le, da drugim govorimo resnico, ampak tudi to, da smo pošteni do sebe. To pomeni, da storimo, kar je prav, četudi vemo, da nas nihče ne opazuje.

ZVESTOBA: Biti zvest pomeni imeti resen odnos do drugih in biti pripravljen izkazati zvestobo s svojimi dejanji. Zvestoba vselej pomeni, da ne upoštevamo le lastnih potreb in želja, ampak po potrebi upoštevamo tudi potrebe drugih. Zvesti smo lahko družini, prijateljem, šoli, cerkvi, domovini in seveda fantu/dekletu.

ODPRTOST

PRIPRAVLJENOST

NAVDUŠENOST

SREČA

ZAUPANJE

PRIJATELJSTVO

LEPOTA

DELAVNOST

ZADOVOLJSTVO

MIR

ODLOČNOST

SLUŽENJE – POMOČ DRUGIM

SVOBODA

MODROST

VESELJE

TEČAJ ZA VODNIKE

35

in še ogromno jih je. Dodaj še svoje: o o o o …

Vem, da ni lahko ... Vsak dan se srečujemo z dobro in slabo družbo, s poštenostjo in lažjo, z "nimam kaj delat" in "to bom naredil"... Ogromno je skušnjav in odločanja ... Takrat smo sami. Spomnimo se na svoje najbližje in na to, kar smo obljubili (tudi v skavtski obljubi, izrečeni pred drugimi skavti, ki nam stojijo ob strani), mogoče bo tako odločitev lažja!

"Sicer pa bratje, vse, kar je resnično, kar je plemenito, kar je pravično, kar je čisto, kar je

ljubeznivo, kar je častno, kar je količkaj krepostno in ugledno, vse to imejte v mislih." (Flp 4,8)

"Pravijo: imeti. Jaz pravim: imeti rad." (Tone Pavček)

"Za vse je dovolj časa, da postanejo to, kar Bog želi, da so."

“Vedno glej v sonce, pa bodo sence padale za teboj!”

IN ŠE ZGODBICA… Neka ženska je sanjala,da je vstopila v čisto novo trgovino ob trgu in našla, na svoje veliko presenečenje, Boga za pultom. "Kaj prodajaš tu?" ga je vprašala. "Vse kar poželi tvoje srce," je rekel Bog. Ženska si je komaj upala verjeti, kar je slišala, in se je odločila, da bo zahtevala najboljše stvari na svetu, ki si jih človek lahko želi. "Rada bi mir za svojo dušo in ljubezen in srečo in modrost in osvoboditev od strahu," je rekla. Po kratkem premisleku je dodala: "Ne samo zame, za vse ljudi na zemlji." Bog se je smehljal. "Mislim, da si me narobe razumela, draga moja," je rekel. "Tu ne prodajamo sadov, samo seme." (Anthony de Mello ) Sami se moramo odločiti ali bomo seme kupili ali ne - zahtevalo bo namreč veliko zrelosti, izvirnosti in napora, da bo zraslo v koristen in okusen sadež. Ta sadež bo kot zaklad, najden na koncu dolge, naporne in verjetno tudi precej zanimive poti, ki bo zahtevala enake sposobnosti kot negovanje sadeža. Hočem reči, da so vrednote kot najdeni zaklad oziroma dozoreli sadež. Vodnik v vodu pa je tisti, ki prvi najde zaklad in pomaga tudi ostalim v vodu, da bodo našli svoj zaklad!!!

»Skoraj vsak »tepec« lahko ukazuje, to je, da zahteva, da se ljudje pokoravajo njegovim ukazom, saj

ima za seboj primerno kazensko oblast, ki ga podpre, če se mu upre kdo, ki bi ga moral ubogati. Toda

s seboj peljati osebe v neko veliko doživetje, je resnično čisto nekaj drugega.«

»Ko vidim skupino skavtov, ki zgledno koraka v paradi, ne zna pa slediti sledi ali skuhati kosila, se

zavem, da vodja skupine ne obvlada svoje vloge. Povprečen vodja ali tak brez domišljije se poslužuje

vedno vojaškega načina vzgoje (vsiljenega), ker nima drugih virov.« BI-PI

TEČAJ ZA VODNIKE

36

7 IGRE

Igre prinašajo veselje in zadovoljstvo, zato se jih tako radi igramo. Vsaka igra nam omogoči, da nekaj dobimo, nekaj dosežemo. Lahko zmagamo, lahko nekaj pokažemo, pridemo v stik z drugimi, preskušamo in izboljšujemo svoje sposobnosti. Igra ponuja človeku možnost, da svoje sposobnosti, znanje, pogum, voljo in še kaj preizkusi v odnosu ali v tekmovanju z drugimi. Igro lahko uporabiš kot odličen pripomoček, kadar želiš vzpodbuditi in povečati zanimanje. Z igrami lahko tudi zelo povežeš svoj vod. Dobro je, če na vodovem srečanju namenimo čas tudi igri, ki pa naj jo pripravi vedno drug član voda. Igra prinaša zadovoljstvo in družabnost, ki gradi duh voda/čete, zato jo vključi v življenje svojega voda.

Od voditelja igre je v veliki meri odvisno, ali bo le-ta izzvenela kot igra ali pa bo igra postala nekaj dolgočasnega. Zato ob igri ne smemo prezreti počutja skupine kot tudi ne počutja posameznikov.

Če se le da, igro preizkusi prej, preden se jo igraš prvič. Od voditeljeve zavzetosti in iznajdljivosti bo odvisno, kako se bodo odzvali igralci in ali bo igra uspela. Samo voditelj, ki se rad in pogosto igra, bo sposoben posredovati znanje o igri še naprej drugim. Pri izbiri igre upoštevaj razpoložljiv prostor, čas, pripomočke ter igralce. Preprosto rečeno, ni vsaka igra za vsak prostor, za vsak čas in za vsakega igralca. Pred vsako novo igro mora voditelj igre pripraviti:

gradiva, ki so potrebna za igro;

rezervno igro, za vsak primer;

pred začetkom ponoviti pravila igre;

preigrati igro (vsaj v mislih) in predvideti možne reakcije skupine;

sodelovati pri skupini ali posamezniku, ki se ne znajde najbolje. Naredi si svoj seznam iger, kjer boš imel napisane tiste igre, ki so se v vsakdanji rabi izkazale za dobre. Vendar vedno na seznam dodajaj nove igre in izpopolnjuj stare. Pomembna je tudi sestava »verige iger«. Dobro je začeti z lahkotno, ki jo vsi poznajo in zahteva veliko gibanja. Potrudimo se, da se bo takšna igra odvijala čim bolj spontano. Nikakor ne začnimo z igro, ki je izrazito tekmovalnega značaja, ker tako tvegamo, da se bodo nekateri

TEČAJ ZA VODNIKE

37

osmešili ali pa bo igra del skupine izločila. Tak izbor uvodne igre pripelje do izgube veselja za igranje in zahteva še dodatno motivacijo. Dobra igra ni izguba časa! Zato naj bo življenje vašega voda čim bolj prepleteno z njo. Z igro se namreč naučimo deliti radosti in prenašati tegobe zelo spontano.

Člani voda naj sodelujejo pri pripravi vsega potrebnega in ob koncu pri pospravljanju prostora, pripomočkov in podobno. Naj jim ne bo vse prineseno na pladnju! Če igro prekomerno raztegujemo, ker ravno nimamo nobene na zalogi, se bodo igralci pričeli dolgočasiti in bodo izgubili motivacijo za sodelovanje v naslednji igri ali pa bodo začeli odhajati iz kroga, klepetati ipd.

Nasveti za vodenje iger:

Naredi si svoj seznam 10 iger, ki jih boš lahko uporabil kadar koli. Igro za vodovo srečanje naj vsakič pripravi drug član voda. Za vsako igro se prej pripravi. Dobro moraš poznati pravila igre. Razlaga pravil mora biti kolikor se da jasna in preprosta. Otroci še kako občutijo ali

voditelj igra s srcem ali pa samo zato, ker mora. K igri povabi vse člane voda/čete, vendar nikogar ne sili za vsako ceno. Igro/bans moraš voditi z velikim navdušenjem. Le tako boš navdušil tudi ostale. Upoštevaj pravila igre. Upoštevaj pravila fair-playa. Pri igri sodeluj tudi sam. Igra ne sme nikoli postati norčevanje iz drugih. Igro moraš zaključiti, preden se je naveličajo ali postane dolgočasna. Tako se jo bodo

želeli igrati tudi naslednjič.

TEČAJ ZA VODNIKE

38

MOLITEV VODNIKA

Če mi bo breme pretežko, bom mislil na druge.

Če bom jaz oslabel, bodo oni odnehali.

Če bom jaz sedel, bodo oni legli.

Če bom jaz dvomil, bodo oni obupavali.

Če bom jaz kritiziral, bodo oni rušili.

Če bom jaz korakal na čelu, me bodo oni prehiteli.

Če bom jaz žrtvoval roko, bodo oni dali kožo.

In če bom jaz molil, bodo oni postali svetniki.

MOLITEV IV

Gospod Jezus daj,

da bo moja vest prema kot visoka smreka,

ki se dviga proti nebu;

da bo moja velikodušnost kot studenec,

ki vedno daje in se nikdar ne izčrpa;

da bo moja duša kristalno čista kot potoki,

ki jih rode brezmadežni snegovi;

da bo moja volja kot granit,

ki se nikoli ne okruši,

da bo imela moja mladost po vseh

gorskih stezah tebe za prijatelja svoje

neprestane poti navzgor,

da bo križ ob poti kakor srečanje s prijateljem.

In tako bodi vedno. Amen.

TEČAJ ZA VODNIKE

39

SKAVTSKI ZAKONI

1. zakon časti:

Skavt si šteje v čast,da si pridobi zaupanje.

2. zakon zvestobe:

Skavt je zvest Bogu in domovini.

3. zakon ljubezni:

Skavt pomaga bližnjemu in naredi vsak dan vsaj

eno dobro delo.

4. zakon bratstva:

Skavt je prijatelj vsakomur in vsem skavtom brat.

5. zakon plemenitosti:

Skavt je plemenit.

6. zakon prijateljstva do narave:

Skavt spoštuje naravo in vidi v njej božje delo.

7. zakon reda:

Skavt uboga svoje starše in predstojnike ter

vestno opravlja svoje dolžnosti.

8. zakon poguma:

Skavt si v težavah žvižga in poje.

9. zakon varčnosti:

Skavt je delaven in varčen.

10. zakon čistosti:

Skavt je čist v mislih, besedah in dejanjih.

TEČAJ ZA VODNIKE

40

VODNIKOM

Glasba in besedilo: Matevž Strgar A E D E Ko zjutraj spet prižgejo sonce A E D E v tvojih se očeh narava prebudi. A E D E Ne veš zakaj, a nekaj ti pravi, A E D E da ta dan bo drugačen kot so vsi. fis cis Zato vstani hitro in se iz šotora odpravi, D fis zunaj čaka te nov dan nasmejan! D h Daj pokaži celmu svetu, vsem ljudem na tem planetu, G E da si skavt, ki stopa v novi dan… Ref: A E D E Pomisli nanje, če ti kdaj težko bo A E D E in ne obupaj če boš oslabel. A E D Če kdaj boš dvomil se nasloni name h E bremena tvoja pa bom jaz prevzel. Če vodil boš, hodil bom pred tabo in ti sledili bodo prav povsod. Pogumno stopi tja, nikar ne boj se saj če boš molil jaz bom tvoj Gospod. AEDE A EDE In bova skupaj šla, prav tja na konc sveta. A E D E A Pridi, daj, pokazal ti bom kje je skavtski raj!

TEČAJ ZA VODNIKE

41

Dragi bodoči vodnik/vodnica!

Podajaš se na lepo, a zahtevno pot vodništva. Svetli in temni trenutki te bodo spremljali

na tej poti, tega se zavedaj!

Koristno vnovči spoznanja, ki si si jih pridobil(-a) na tem tečaju. V brošuri je zajeta

vsebina, ki opisuje idealnega vodnika in njegov vod, za kar si skupaj prizadevati.

Če ti kdaj spodleti, zaradi tega nisi slab vodnik(-ica), zato ne obupaj!

BI-PIjeve misli v tej knjižici naj ti bodo pri tem v spodbudo.

Voditelji zaupamo Vate.

Korajžno.