SEMINARSKA NALOGA -...
Transcript of SEMINARSKA NALOGA -...
1
Tekmovanje Mladi turistični vodnik 2017
SEMINARSKA NALOGA
Avtorica: Ema Vrtačnik Mentorica: Inka Nose
Ljubljana, Marec 2017
2
KAZALO
Uvod……………………………………………………………………………………………………3
Zemljevid……………………………………………………………………………………………..4
Program izleta……………………………………………………………………………………….4
Osebna predstavitev………………………………………………………………………………..4
Opis izleta…………………………………………………………………………………………….5
Kalkulacija….…………………………………………………………………………………………7
Časovni okvir izleta…………………………………………………………………………………8
Dodatne zanimivosti in ponudba………………………………………………………………..9
Slike………………………………………………………………………………………………..…10
Viri literature in slik……………………………………………………………………………….14
3
UVOD:
Srce Slovenije leži prav tukaj v Slivni. V majhnem kraju z velikim srcem. Samo ime Slivna pa
izvira iz legende iz časov turških upadov, gre pa takole:
Turki so na enem izmed nočnih pohodov ugrabili dekle in fanta, in ju odpeljali v Turčijo. Po
letih suženjstva sta pobegnila in sabo na konjih vzela še sadike dreves, ki sta jih gojila pri
cesarju. To so bile slive, ki sta jih posadila tu v njunem rodnem kraju in še do danes se je
ohranilo to ime.
To je ena izmed redkih vasi, kjer lahko resnično začutimo mir in se povežemo z naravo.To
lahko naredimo v zdravilnem parku, ki se nahaja tik pod GEOSS-om, kjer nas čakajo lesene
klopce, postavljene na točkah z različnimi zdravilnimi energijami. Teh točk je 12 in vsaka se
razlikuje od druge.
Sredi vasi stoji tudi Škundrova kašča, ki je bila zgrajena že leta 1797 kot prostor za
shranjevanje ozimnice in žita. Danes si lahko ogledamo osrednji prostor, kjer so razstavljene
celoletne jaslice.
Na isti domačiji pa nas pričakajo tudi umetniške podobe, ročno izrezljane iz lesa, ki jih
ustvarja domačin Tone Vrtačnik.
Umetnikov ne manjka, to nam dokazuje tudi keramičarka iz vasi, Barbara Vrtačnik, ki
izdeluje keramiko v kateri uporablja tehniko poslikave slovenskih ornamentov ter odtis čipke
narejene v Sloveniji.
Naselitev sosednjega kraja, vasi Vače sega že v čas srednjega veka, ki jo dokazuje tudi
izkopana situla v bližnjem kraju na Kleniku, ki je nanjo nesluteč naletel Janez Grilc v 19.
stoletju.
Med skalovjem in prelepimi gozdovi pa naletimo tudi na školjke, ki so kot fosilni ostanek v
steni Fosilne morske obale ostale nam v spomin na nekdanji ocean, ki je segal daleč naokoli,
približno 13 miljonov let nazaj.
Same Vače so v srednjem veku slovele kot bogato najdišče železa in bakra in zato kaj kmalu
tudi postale bogat trg. Bližnja reka Sava pa je omogočila lahek promet in pomembne
trgovske mreže.
V župnijski cerkvi, ki je že šesta na tem mestu je v notranjosti tudi božji grob, ki je tudi
njena posebnost kot tudi vitrina s slovensko zemljo, ki jo je papež Janez Pavel II poljubil ob
obisku Slovenije maja 1996.
S izletom želim pritegniti predvsem mlajše, aktivne ljudi, saj je to popoln kraj za aktivni a
hkrati sproščujoči izlet.
4
ZEMLJEVID
Slika 1: zemljevid kraja in vrisana pot izleta
PROGRAM IZLETA
TOČKE
-Župnijska cerkev na vačah
-Vaška situla
-Fosilna morska obala
-Domačija pr Škundr in delavnica keramike
-Pustolovski park GEOSS
-Geometrično središče Slovenije in zdravilni park
OSEBNA PREDSTAVITEV
Sem Ema VRTAČNIK, dijakinja tretjega letnika Srednje šole za gostinstvo in turizem v
Ljubljani smer turizem. Živim v vasi Slivna, ki sem jo izbrala kot temo izleta, saj vem
o njej veliko in mi je pri srcu. Znam tudi aktivno angleško ter pasivno nemško in
špansko.
5
OPIS IZLETA
VAČE
Izlet bi začeli v naselju Vače, kjer bi si ogledali župnijsko cerkev v katerem je božji
grob. Sedanja cerkev sv. Andreja na Vačah je po ugotovitvah pokojnega župnika
Valentina Benedika že šesta. Kot piše v knjigi "Vače" (1972), so sredi 12. stoletja
prihajali na Vače menihi iz Stične in božjo službo opravljali v majhni kapeli na Grmu,
hribu nad Vačami. Benedik domneva, da je bila tudi prva cerkev na Vačah lesena kot
mnoge druge po naših krajih. Druga, zgrajena sredi 13 stoletja, naj bi bila že
zidana. V drugi polovici 15. stoletja so na Vačah zgradili tretjo cerkev v gotskem
slogu (drugo so verjetno uničili Turki). Tudi četrta cerkev, po Valvasorju je imela štiri
oltarje, je bila zidana v gotskem slogu. Peta cerkev je bila zgrajena v baročnem
slogu okoli leta 1700. Po velikem požaru leta 1834 ki je uničil večji del Vač, so
zgradili sedanjo cerkev, ki so jo blagoslovili leta 1844, posvetil pa jo je škof Anton
Wolfkor Cerkev sv. Andreju. V notranjosti pa si ogledamo tudi božji grob, to je
mozaik, ki je bil poklonjen Vačam kot darilo Škofa Matevža Ravnikarja. Slike v cerkvi
pa so delo Langusa, Metzingerja in Berganta. V župnijski cerkvi na Vačah je tudi
vitrina s slovensko zemljo, ki jo je papež Janez Pavel II. poljubil ob obisku Slovenije
maja 1996.
SITULA
Po krajšem sprehodu pa že naletimo na repliko situle, ki je najznamenitejša
izkopanina na Vačah in sploh na Slovenskem (v vseh obdobjih, ki jih raziskuje
arheologija). Izkopal jo je samouki ljubitelj starinoslovja, Janez Grilc s Klenika, 1882.
Umetnina, ki je najverjetneje nastala na prelomu 6. v 5. stoletje p. n. št., odseva
tradicionalne vplive sredozemskega sveta. Neznani umetnik si jo je zamislil, kot
epski spev. Na kratko si prizori v "epu" o življenju vojaškega plemstva, morda
samega kneza, vrstijo takole: prvi friz ponazarja sprevode, drugi friz ponazarja
daritvene obrede, tretji friz živali. Na koncu drugega friza je upodobljen še ptič z
ribo na dveh košutah, v tretjem frizu pa sedita vrana. Situla z Vač je visoka 23,8 cm
in je izdelana iz bronaste pločevine, spetih z bronastimi zakovicami. Držalo se na
koncih zaklljuči v račjo glavico. Halštatsko umetnino danes hrani Narodni muzej v
Ljubljani. Med vrhunskimi deli situlske umetnosti, od 6. do konca 5. stoletja pr. n.
št., naj omenimo italske situle Benvenuti, Certosa, Bologna (Providence), Arnoaldi,
med alpskimi situla Hallstatt. Vendar sta med dobro desetino najboljših situl na vrhu
lestvice le dve; Vače in Certosa, morda po čistosti kompozicije situla z Vač celo
presega certoško.
6
FOSILNA MORSKA OBALA
Ob vračanju nazaj na Vače pa opazimo tudi največjo zanimivost iz obdobja
prazgodovine, ki se nahaja prav tu nad pokopališčem, kjer se nad travnikom dviguje
približno 3 metre visoka navpična apnenčeva stena. Na tem mestu je jasno viden
stik med sivim jurskim apnencem in rumenkasto drobnozrnato brečo (sprijeti ostri
kamni) s peščenim vezivom. Ta del stene, ki se v širini okoli 20 metrov razteza v
smeri vzhod zahod, predstavlja razkriti ostanek nekdanje fosilne morske obale.
Vendar pa to ne bi predstavljalo nobene posebnosti, če se v apnencu ne bi ohranili
zelo redki sledovi školjk. Luknje, ki so ostale kot dokaz delovanja kamnovrtnih
školjk, so približno enako globoke, v nobeni ni ohranjena školjčna lupina, ker so
bile zaradi valovanja in morskih tokov razlomljene in so izpadle iz kamnine že v
miocenu ali pa sojih skozi dolga obdobja počasi raztapljale pronicajoče vode. V večji
množini so na tem mestu ohranjene tudi fosilne školjčne lupine ostrig. So različno
dobro ohranjene in velike do 10 centimetrov.
ŠKUNDROVA DOMAČIJA
Za tem sledi kratek premor, toliko, da nas minibus oz. kombi odpelje do
sosednjega kraja, kjer si bomo ogledali Škundrovo domačijo, kjer že vrsto let
domačin Tone Vrtačnik izrezuje in oblikuje les v oblikah, ki so zanimive in raznolike.
Njegovo delo je tudi kompas sveta, ki vsebuje table postavljene v smeri največjih
mest na svetu ter zapisana razdalja do le teh. Zraven pa si ogledamo še delavnico
keramičarstva, kjer že vrsto let izpod rok Barbare Vrtačnik prihajajo izdelki, ki
predstavljajo Slovenijo, našo kulturo ter poslikave naših babic. Če koga zasrbijo
prsti se bo lahko preizkusil v lončarstvu tudi sam.
ZDRAVILNI PARK IN GEOSS
Pot nas vodi do zdravilnega parka tik pod hribom, na katerem je težišče Slovenije.
Klopce so primerne za meditacijo ter za pridobivanje zdravilne energije. Vsaka se
razlikuje od druge, zato na nekaterih posedimo dlje, ali pa se samo sprostimo ter si
malce odpočijemo.
Tu si naberemo nove moči tako z energijskimi točkami kot z pripravljeno malico.
Vsak izletnik dobi malico, organizirano s strani gostilne Pr' Lavrič v sodelovanju z
kmečkimi ženami iz kraja. Vsebuje pa domač pirin kruh z sušenimi mesninami ter
domačim medom in maslom. Pojedina je zavita v prtiček oz. serveto, na katerem je
odtisnjena slika spomenika rodoljubu, ki ga lahko tudi vsak vzame domov kot
spominek.
Na GEOSS-u, težišču naše države, saj se središče nepravilnemu liku, kot je obris mej
naše države, ne da določiti. Zaradi lažjega razumevanja smo pojem poenostavili in
ga poimenovali geometrično središče Slovenije, skrajšano GEOSS. Če bi lik Slovenije
7
na kartonu natančno izrezali po državnih mejah in ga v težišču postavili na konico
igle, bi ostal uravnotežen. Na podoben način, s premikanjem modela Slovenije na
podstavljeni igli, smo tudi najprej približno ugotovili lokacijo težišča. Na omenjenem
težišču pa je tudi križec, kjer položimo roko ter si zamislimo željo, ki naj bi se
izpolnila na tem mestu, naslednjič ko spet obiščete ta čarobni kraj.
PUSTOLOVSKI PARK
Izlet bomo zaključili v pustolovskem parku GEOSS, ki obratuje že šesto leto. Tam
bomo preizkusili naše sposobnosti v parku, kjer nas čaka 6 različnih težavnostnih
prog, med krošnjami dreves od 1m pa do 25m, delovanje naših glasilk pa bomo
preverili na najdaljšem zip-line spustom v osrednji Sloveniji, je dolg kar 915m.
KALKULACIJA
-božji grob na osebo: 0,5€
-minibus na osebo: 2€
-pustolovski park GEOSS na osebo: 20€
-malica: 5€
-vodnik na osebo: 5€
skupaj: 32.5€/osebo
8
ČASOVNI OKVIR IZLETA
URA OPIS TOČK RAZDALJA Dobavitelj/Kontakt
9:00-9:35 Ogled Župnijske cerkve
Sv. Andreja, božjega
groba ter pot do situle
750m
9:35-10:00 Predstavitev replike
situle in pot do fosilne
morske obale
950m
10:00-10:15
Predstavitev fosilne
obale in pot do Slivne
2km
DREN TRADE d.o.o.
Jesenje
5, 1281 Kresnice
10:15-10:40
Ogled domačije Pr
Škundr in delavnica
keramičarstva ter pot
do središča Slovenije.
500m Barbara Vrtačnik
Slivna 13 d, 1252
Vače
GSM: 031 810 046
10:40-14:00
Sprehod po zdravilnem
parku ter ogled
središča Slovenije in
malica in sprehod do
pustolovskega parka
700m
Verica Lavrič
Mala Sela 5, 1252
Vače
T: 00386 40 359
712
14:20-15:00
Plezanje v
pustolovskem parku
x
Pustolovski park
Geoss d.o.o.
Slivna 15, 1252
Vače
030 332 332
Skupaj: 6ur Skupaj: 4,9km
9
DODATNA PONUDBA IN DRUGE ZANIMIVOSTI
na povezavah si lahko ogledate tudi ostale ponudbe in dodatne zanimivosti, ki se
nahajajo v kraju samem ali v bližnji okolici.
Pohod po poteh okrog Slivne
pohod traja okoli dve do tri ure, vod nas vodi okoli vasi, med gozdovi in travniki in
nam ponuja tudi čudovite razglede bližnje doline.
http://www.srce-slovenije.si/index.php?t=events&id=11701&l=sl&portal=obiscite-
srce&portal_id=2
Bivanje v krošnjah
V okviru pustolovskega parka se organizira tudi bivanje v krošnjah. kjer vas pričaka
travniška večerja ob ognju, pod zvezdami. spanje poteka na platojih okoli različnih dreves,
na voljo pa so tudi viseče postelje, ki so obešene na drevesih. zjutraj vas zbudi ptičje petje
in jutranja zarja vam obžari obraz, medtem ko pozajtrkujete z košarico domačih dobrot.
http://www.pustolovski-park-geoss.si/si/bivanje-v-krosnjah.html
10
SLIKE
Slika 2: Božji grob v cerkvi Slika 3: Božji Grob
Slika 4: Vaška situla Slika 5: Replika vaške situle
11
Slika 6:Fosilna morska obala Slika 7: Čebelnjak iz lesa
Slika 8: Kompas sveta
Slika 9: Geometrično središče Slovenije
12
Slika 10: Pustolovski park GEOSS Slika 11: pustolovski park Geoss
Slike 11: Culica in njen potisk v kateri izletniki dobijo malico
13
VIRI:
Spletni viri:
https://en.wikipedia.org/wiki/Va%C4%8De
https://en.wikipedia.org/wiki/Va%C4%8De
http://vedez.dzs.si/datoteke/Umetnostna1.pdf
http://www.srce-slovenije.si/turizem/ponudniki/Cerkev-sv-Andreja-z-bozjim-
grobom-Vace
http://www2.arnes.si/~zkolen/Fosilna_morska_obala.htm
http://www.pustolovski-park-geoss.si/si/
http://www.keramikabarbara.si/
Knjižni viri:
Walter Schmid, Vače : predzgodovinska naselbina
Josip Mal : Privilegiji trga Vače
Slike:
-Google pictures