Univerza v Ljubljani

Filozofska fakulteta

PRVO ZLATO OBDOBJE KITAJSKE

FILMSKE INDUSTRIJEMETODOLOGIJA MEDKULTURNIH RAZISKAV 2011/2012

Mentor: prof. Maja VESELIČ Avtor: Eva ZAJC (18111112)

Ljubljana, 05. april 2012

PRVO ZLATO OBDOBJE KITAJSKE FILMSKE INDUSTRIJE

Filmska industrija na Kitajskem se je začela v Shanghaiju leta 1896. Svoj razcvet pa je doživela šele leta 1930. V tistem obdobju je bila politika na Kitajskem zelo razburljiva. Vlada, ki je bila že prej pod desničarskim vodstvom se je zaradi istočasnega napada komunistov in napada Japonske razdelila oziroma razpolovila na desničarske nacionaliste in levičarje, ki pa niso bili nujno komunisti. Takratni predsednik vlade je bil privrženec desničarskih nacionalistov. Ta razkol je stranki pripeljalo v »boj« za nadzor nad kitajsko filmsko industrijo. Tako se je desnica neumorno trudila, da bi zatrla levičarje in tako uvedla strogo cenzuro, kar pa skupino levičarskih filmskih ustvarjalcev ni ustavilo. Desničarska vlada je tudi ukinila veliko filmskih družb prav zaradi njihove pripadnosti levičarski stranki. Tako je tudi večina družb propadla, le redke so kljub desničarskem »napadu« obstale. Vseeno pa je v času, ko je bila vlada razpeta med desnico in levico bilo posnetih kar nekaj dobrih filmov, ki so kasneje veljali za klasiko kitajske filmske industrije. Te filmi pa so bili predvsem delo oseb, ki so bili podporniki levičarske stranke. Zato kljub nenehnim bojem med levico in desnico zaradi velikih uspehov tedanjih filmov to obdobje imenujemo prva zlata doba kitajske filmske industrije.

Ključne besede: Kitajska filmska industrija, politika Kitajske, zlata doba, vplivi ...

2

1. KAZALO VSEBINE

1. KAZALO VSEBINE..............................................................................................................31.1. KAZALO SLIK...............................................................................................................3

2. UVOD.....................................................................................................................................43. TEORETIČNI DEL................................................................................................................5

3.1. ZAČETEK KITAJSKE FILMSKE INDUSTRIJE V NEKAJ POVEDIH......................53.2. VPLIV TUJE FILMSKE INDUSTRIJE NA KITAJSKI FILM......................................53.3. POLITIČNO DOGAJANJE, KI JE VPLIVALO NA RAST FILMSKE INDUSTRIJE.63.4. POMEMBNI FILMI, IGRALCI, SCENARISTI IN REŽISERJI...................................73.5. KONEC »ZLATE DOBE«............................................................................................103.6. ZAČETEK KONCA Z JAPONSKO OKUPACIJO IN OBDOBJE »SAMOTNEGA OTOKA«...............................................................................................................................103.7. KONEC PRVE »ZLATE DOBE« PO KITAJSKI DRŽAVLJANSKI VOJNI.............11

4. ZAKLJUČEK.......................................................................................................................125. VIRI......................................................................................................................................13

1.1. KAZALO SLIK

Slika 3.1: Cheng Bugao (na levi strani v mladih letih in na desni v starejših)...........................7Slika 3.2.: Xia Yan......................................................................................................................8Slika 3.3: Odsek iz filma Spomladanske sviloprejke (1933)......................................................9Slika 3.4: Igralec Gong Jianong skupaj z igralko Hu Die.........................................................10

3

2. UVOD

Odločila sem se raziskati začetke filmske industrije, predvsem pa prvo zlato dobo kitajske filmske industrije, saj me že na splošno ta industrija zelo zanima. Cilj moje naloge je čim bolje spoznati kitajsko filmsko industrijo tridesetih let, njen vzpon, ki velja za zlato obdobje kitajskega filma.

Zanimalo me je, kako je kitajska industrija vplivala na takratne tuje filmske industrije in pa seveda tudi obratno. Zanima me predvsem vpliv Združenih držav Amerike, saj so bili ameriški filmi v takratnih časi na Kitajskem zelo popularni.

Poleg tega me je tudi zanimalo kako je na filme in celotno industrijo vplivala takratna politika (razkol vlade na desničarske nacionaliste in levičarske komuniste) in seveda tudi kateri filmi, igralci in režiserji so v tistem času izstopali in postali klasike kitajskega filma. V času prve zlate dobe je bilo tudi kar nekaj zgodovinskih dogodkov, ki so dosti vplivali na kitajski film (predvsem na zgodbo), zato sem se poglobila tudi v to.

4

3. TEORETIČNI DEL

Najprej bom na hitro predstavila začetke kitajske filmske industrije in vpliv zahodnih filmskih industrij na kitajsko in obratno. Nato se bom posvetila politiki in zgodovinskim dogodkom tedanjega časa, ki so vplivali na celotno kitajsko filmsko industrijo. Na koncu pa bom na hitro predstavila še konec prve zlate dobe filmske industrije in začetek druge zlate dobe kitajske filsmke industrije.

3.1. ZAČETEK KITAJSKE FILMSKE INDUSTRIJE V NEKAJ POVEDIH

Filmska industrija na Kitajskem se je začela v Shanghaiju leta 1896. Kljub temu, da se je takrat industrija začela širiti po Kitajski, pa je razcvet doživela šele v letu 1930. Pred tem letom kitajska filmska industrija namreč ni imela velikega vpliva na zgodovino (predvsem zaradi pomanjkanja kreativnosti), od takrat naprej pa sledi obdobje filma, ki nazorno prikazuje moderno zgodovino kitajskega naroda, predvsem revolucionarno življenje pred letom 1949 (konec državljanske vojne). Danes temu obdobju pravimo prvo zlato obdobje filmske industrije na Kitajskem.

3.2. VPLIV TUJE FILMSKE INDUSTRIJE NA KITAJSKI FILM

Danes so vplivi tujih filmskih industrij na Kitajsko precej manjši kot so bili nekoč. Z začetkom filmske industrije sta začeli Amerika in Evropa, kasneje pa se je zanimanje za omenjeno industrijo razširilo še v druge države sveta, vključno s Kitajsko.

Na samem začetku je bil v kitajski filmski industriji viden velik vpliv Amerike, saj se je Kitajska učila ameriških filmskih tehnik. To pa ni trajalo dolgo (vse do leta 1930), saj so začeli zahodnjaški režiserji predstavljati Kitajsko kot državo stereotipov, fetišev in eksotike. Bila je predstavljena kot neka fantazija, kjer ljudje veliko sanjarijo in kjer je tudi veliko spolnosti. Kitajsko je to že zelo motilo zato so začeli protestirati proti Ameriki in kasneje v letih 1930 sami ustvarjati svoje filme s svojo tehniko.

Danes se zaslužek kitajske filmske industrije težko kosa z zaslužkom zahodnih filmskih industrij. Kritiki pa so mnenja, da Kitajska v prihodnosti zaradi svoje več letne kulturne zavrtosti (časi okupacij) ne bo razvijala svojega popularnega filmskega žanra. Za edini tak žanr veljajo na zahodu zelo priljubljeni filmi o kung fuju, ki pa imajo svoje začetke v Hong Kongu.

3.3. POLITIČNO DOGAJANJE, KI JE VPLIVALO NA RAST FILMSKE INDUSTRIJE

Kitajska filmska industrija je bila v 1920 letih razpeta med levico in desnico. Kitajska produkcija je bila razpršena med mnogo manjhin filmskih družb, ki pa so večinoma šle po nekaj filmih v stečaj. V začetku so predvajale predvsem ameriške filme, saj je bilo kar 90% filmov ameriških in le 10% narejenih na Kitajskem.

5

Obstajali sta samo dve veliki filmski družbi – filmska družba Mingxing, ki je bila ustanovljena leta 1922 v Šanghaju in pa Lianhua, ki pa je bila ustanovljena leta 1930 in tako postala glavna konkurenca podjetju Mingxing. Poleg dveh velikih družb pa so obstajale še tri manjše – Yihua, Diantong in Xinhua, ki pa so se večinoma ukvarjali s snemanjem raznih malodram.

Politični položaj pa je bil takrat zelo napet. Jiang Jieshi je bil na oblasti in je leta 1927 ustanovil desničarsko vlado Guomindang. Vladne sile so blie v boju z Mao Zedongovimi komunističnimi uporniki. Leta 1931 ko pa je Japonska napadla Mandžurijo se je Jiang Jieshi odločil, da se je pomembnejše boriti proti komunistom kot pa proti Japoncem. Zaradi tega je prišlo do razkola v desničarski vladi in sicer med desničarski nacionalisti in pa levičarji, ki pa niso bili nujno komunisti.

Tako sta se začeli tudi te dve skupini boriti za filmsko industrijo – za nadzor nad njo. Leta 1932 so levičarji ustanovili svojo filmsko skupino, ki naj bi spodbujala vse levičarje v filmski industriji. Večina ljudi v skupini je prihajala iz srednjega razreda in so bili seznanjeni z zahodnimi filmi. Tako so tudi sami posneli nekaj filmov, ki so kasneje in mogoče še danes enih najpomembnejših filmov.

Desničarji pod vodstvom Jiang Jieshija pa so uvedli strogo cenzuro, zato so morali levičarji zelo paziti pri izdelavi filma, če so hoteli v njih izraziti svoje ideje. Ampak kljub cenzure pa so bili levičarski filmi vseeno zelo priljubljeni.

Scenarist Xia Yan je prišel na čelo scenaristične ekipe pri Mingxing filmski skupini. Po priredbi njegovega romana pa je bil posnet prvi večji levičarski film Spomladanske sviloprejke (1933). Gre o življenju kmečke družine v celoletnem ciklusu od vzreje sviloprejk do svilene žetve. Film je postal priljubljen ker je pokazal položaj kmetov.

Leto kasneje pa so scenarista Xia Yana odpustili in tako se je preselil v drugo družbo – Lianhua. Lastnik tega podjetja pa je bil privrženec nacionalistov in se je zaradi tega levičarska skupina težje pretihotapila v podjetje. Kljub temu pa jim je vseeno uspelo producirati dva levičarska filma - Boginja – govori o ženski, ki se bori proti nepravični družbi in varčuje denar, ker bi rada izšolala svojega sina. Drugi film se imenuje Velika cesta, ki pa govori o skupini brezposelnih mož, ki dobijo delo pri gradnji ceste. V filmu predvsem poudarjajo njihovo prijateljstvo in veselje ob fizičnem delu.

V manjših podjetjih pa je bilo nasprotje med levičarskimi in desničarskimi težnjami precej bolj opazno. Podjetje Yihua je bila pripadnica levičarjev že od samega začetka, vendar so desničarski skrajneži uničili njihove produkcijske zmogljivosti. Leta 1934 so podjetje znova obnovili vendar so začeli prikazovati filme, ki so bili politično manj sporni. Tudi podjetje Diantong je bilo levičarkso, vendar ga je vlada dokaj hitro ukinila. Uspeli so producirati samo štiri filme. In še tretje podjetje Xinhua, ki je bilo ustanovljen 1935 ni imelo nobenih težav, saj so bili lastniki desničarski skrajneži.

Čeprav se je desnico zelo trudila, da bi zatrli levičarje pa so bili leta 1937 v kitajskem filmu ponovno vidni levičarski elementi.

Kljub nenehnim bojem med levico in desnico zaradi velikih uspehov tedanjih filmov to obdobje imenujemo prva zlata doba kitajske filmske industrije.

6

3.4. POMEMBNI FILMI, IGRALCI, SCENARISTI IN REŽISERJI

Režiserji so večinoma ustvarjali v letih 1930 do 1940, nekateri pa tudi kasneje. Najpomemnejši režiserji tistega časo so bili Cheng Bugao, Cai Chusheng, Zheng Junli, Fei Mu, Wu Yonggang, Sang Hu and Tang Xiaodan.

REŽISER CHENG BUGAOIzmed vseh sem si izbrala enega, ki se mi je zdel najbolj zanimiv. Cheng Bugao je bil ugleden režiser v letih 1930. Chengov vzpon se je začel, ko se je zaposlil pri filmskem podjetju Mingxing, kjer je režiral veliko znanih levičarskih filmov. V podjetju je velikokrat delal prav z enim najbolših scenaristov tistega časa – Xia Yanom. Skupaj sta posnela prvi večji levičarski film - Spomladanske sviloprejke (1933). Njegova dela štejejo kot klasike prvega zlatega obdobja kitajske filmske industrije.

Med drugo svetovno vojno je Cheng delal v Wuhanu za vojsko. Po njej pa se je preselil v Hong Kong, kjer je nadaljevam z režiranjem filmov in vse do smrti zrežiral še 20 filmov za podjetje Yonghua in Great Wall studios. Leta 1961 se je Cheng upokojil in začel delati na svoji avtobiografiji, ki je bila objavljena šele leta 1983 – kar je kar 17 let po njegovi smrti. Umrl je leta 1966 v Hong Kongu, star 68 let. V življenju je napisal oziroma režiral kar 60 filmov. Veliko med njimi spada med klasike kitajskega kina.

Slika 3.1: Cheng Bugao (na levi strani v mladih letih in na desni v starejših)

Vir: Wikipedia (2010)

SCENARIST XIA YANKot sem že velikokrat omenila je bil eden najboljših scenaristov tistega časa Xia Yan. Ko je leta 1920 diplomiral je imel namen iti študirati v Francijo, vendar mu je ta načrt spodletel. Leto dni kasneje ga je deželna vlada priporočila Japonski šoli za elektrotehniko. V času ko je živel v tujini je začel brati veliko filozofskih in literarnih besedil. Tako se je začel zanimati za literaturo in začel brati klasična dela.

Xia je bil kasneje izključen iz šole in se zaradi tega vrnil nazaj v Šanghaj, kjer se je leta 1930 pridružil levičarski skupini in pisal scenarije. Na začetku je delal v levičarskem podjetju Mingxing , kjer sta skupaj z režiserjem Chengom Bugao posnela prvi večji levičarki film Spomladanske sviloprejke (1933). Scenarij zanj je napisal prav Xia Yan. Leto dni kasneje pa so Xia pri Mingxingu odpustili in tako se je preselil v drugo družbo – Liahua, čigar lastniki so

7

bili privržencev nacionalistov. Zaradi tamkajšnje stroge cenzure pa je Xia tudi težje ustvarjal vendar jim je vseeno uspelo posneti par filmov z levičarsko idejo.Scenarist Xia Yan je umrl leta 1995, star kar 95 let.

Slika 3.2.: Xia Yan

Vir: Wikipedia (2012)

SPOMLADANSKE SVILOPREJKE (1933)Za film sem si izbrala prav ta prvi večji levičarski film Spomladanske sviloprejke. Film je režiral Cheng Bugao, scenarij pa je napisal Xia Yan. Gre za nemi film, ki je bil posnet leta 1933. Film je bil produciran s strani filmskega podjetja Mingxing. Poleg tega da je bil eden večjih filmov je bil tudi eden prvih levičarskih filmov. Film je posnet kot nekakšen dokumentarec, saj so bili posnetki odraščanja sviloprejk posneti prav v tistem času ko se je to dogajalo.

V filmu gre za prikaz življenja revne družine, ki se ukvarja s pridelavo svile. Družina živi v Zhejiang provinci in trpi za pomanjkanjem kokona sviloprejk zaradi veliko smrti le teh. Film kritizira ostre tržne pogoje, ki so pregnali družino v revščino in pa tudi njihovo praznoverje in sebičnost. Kritizira tudi politične in gospodarske spremembe.

Revna družina tekmuje z ostalimi industrijami. Družina Tongbao hoče storite vse, da bi naredila svoje sviloprejke bolj zdrave in pa seveda da bi jih lahko več prodala na trgu. Ko skrbijo za sviloprejke se borijo proti svoji naravi in svojim vraževerjem. Najmlajši sin pa se poleg očetovega nestrinjanja veliko igraz žensko Hehua, ki velja, da prinaša nesrečo. Da bi se Hehua maščevala očetu, zaradi njegove sovražnosti vrže uporabne sviloprejske kokone v reko. Zaradi tega družina Tongbao zapade v dolgove in poskuša poizkusiti veliko novih metod, da bi proizvedli več zdravih in več kakovostnih silvoprejskih kokonov. Tongbao odide v bližnje mesto, da bi prodal svoje izdelke vendar ugotovi, da so vse trgovine zaprte zaradi lokalne bitke med vojaškimi vodjami. Zaradi tega je primoran, da odide daleč stran in proda svoje sviloprejske kokone za najmanjšo možno ceno. Zaradi tega pa Tongbao kasneje postane depresiven, saj njihovo delo ni bilo poplačano.

In tako se bo ponavljala celotna zgodba. Družine spet ne bo dobro jedla, ne bo dobro spala, delala noč in dan za preživetje, vendar bodo vseeno v dolgu, zaradi nizkih cen sviloprejskih kokonov na trgu.

8

Slika 3.3: Odsek iz filma Spomladanske sviloprejke (1933)

Vir: http://history.cultural-china.com (2012)

IGRALEC GONG JIANONGDa bi bilo vse povezano s filmom Spomladanske sviloprejke, sem se odločila predstaviti še igralca Gong Jianong, ki je igral prav v tem filmu in bil v času od 1920 do 1930 tudi eden najboljših igralcev.

Gong je delal za podjetje Mingxing, tako kot tudi režiser in scenarist filma Spomladanske sviloprejke. Pred igralsko kariero je bil Gong razdvojen med športom in filmi. Na začetku se je usmeril v športno kariero, zaradi katere je imel tudi atletsko postavo. Gong je igral nogomet, vendar kljub temu ni pozabil na željo po igranju in je zato tudi igral v različnih gledališčih. Prav zaradi tega pa je leta 1925 odšel v Shanghaj ter se zaposlil v studiu Da Zhonghua Baihe. Šele leta 1926 pa se je prvič pojavil v filmu in sicer kot eden od statistov. Še isto leto pa je Gong dobil prvo večjo vlogo in to pri Mingxing podjetju. Tako je dobil naziv prihajajoče velike zvezde. Zaradi tega je tudi pristopil h podjetju Mingxing in tam ostal 12 let. V teh letih je postal najboljši igralec podjetja in se pojavil v 60 različnih filmov, kot glavni ali pa glavni stranski igralec. Leta 1949 pa je Gong zapustil Šanghaj in odšel na Tajvan, kjer je nadaljeval z igranjem. Kasneje, leta 1971 pa se je igralec upokojil in se vrnil v Šanghaj h svoji družini, ki je ni videl kar 40 let. Kljub vsemu pa je moral kar hitro nazaj na Tajvan, zaradi tamkajšnjih protestov.

Leta 1993 pa je bil Gong počaščen z nagrado za življenjske dosežke. Par mesecev po tem pa je umrl, star 91 let.

Slika 3.4: Igralec Gong Jianong skupaj z igralko Hu Die

Vir: http://www.chinesemirror.com (2012)

9

3.5. KONEC »ZLATE DOBE«

Kitajska filmska industrija je doživela svoj razcvet šele v letu 1930, kateremu danes pravimo prvo zlato obdobje kitajske filmske industrije. Zlata doba pa se je končala z Japonsko okupacijo Kitajske. Veliko podjetji se je takrat zaprlo in tudi veliko režiserjev, scenaristov, igralcev je pobegnilo iz Kitajske.

3.6. ZAČETEK KONCA Z JAPONSKO OKUPACIJO IN OBDOBJE »SAMOTNEGA OTOKA«Za začetek konca prve zlate dobe štejemo japonsko okupacijo Shanghaija v drugi svetovni vojni. Večina filmskih produkcijskih hiš je zaradi tega propadla, veliko filmskih ustvarjalcev pa je zbežalo v Hong Kong. Kitajska filmska industrija se je zmanjšala, ni pa izginila. Sledilo je tako imenovano obdobje »Samotnega otoka« Shanghaijskih produkcij v »morju« japonskih produkcij, ki so okupirale Kitajsko.

Obdobje Samotnega otoka obsega vse filme, ki so nastali pod okupacijo Japonske. Med okupacijo je skupina filmskih ustvarjalcev proizvajala veliko komercialnih filmov, kjer so izražali svojo jezo in odpor do japonskega zatiranja. Vsako leto so posneli približno 60 filmov.

Vdor japonskih imperialistov v Kitajsko je povzročila veliko ogorčenja med kitajci. Snemali so filme, ki so bili proti imperialistom in proti japonski agresiji.

Sodeč po njihovi vsebini in ideoloških osnov lahko te filme, ki govorijo o imperializmu in japonski agresiji razdelimo v več faz.

Prva faza in tudi najpomembnješa faza je trajala od septembra leta 1931 pa vse do leta 1937. Filmi, ki so bili posneti v tem času predstavljajo predvsem katastrofo, ki jo je prinesla invazija in pa prebujenje kitajskih ljudi. Režiserji in scenaristi so se prizadevali za spodbudo ljudi v boj proti japonski agresiji.

Film, ki nekako predstavlja to obdobje se imenuje Mulan Enlists in the Army (Mulan se vključi v vojsko). Film govori o dekletu Mulan, ki je za svoja leta izredno pametna, vendar zelo nerodna. Mulan je bolj fantovsko dekle, ki pa je tudi hči generala vojske. Ker se hoče pridružiti vojski, se zamaskira v fanta in se vpiše v vojsko, da bi rešila svojega očeta. Film je bil zelo popularen in so ga predvajali celih 85 dni.

Poleg filmov z zgodovinsko, romantično, komično vsebino so bili takrat priljubljenu tudi raziskovalni filmi in filmi, kjer so nastopali duhovi. V primerjavi s komercialnimi filmi, ki so bili posneti leta 1920 so bili te filmi veliko bolj odrasli/zrelejši, ki so kasneje močno vplivali na komercialne filme.

3.7. KONEC PRVE »ZLATE DOBE« PO KITAJSKI DRŽAVLJANSKI VOJNI

Prvo zlato obdobje kitajske filmske industrije se je končalo, ko je Japonska stopila v vojno proti zaveznikom in je vsa Shanghaijska filmska industrija prešla pod njeno oblast.

10

V tem času je Japonska dokončno zatrla kitajsko filmsko industrijo oziroma kar je od nje ostalo (že omenjeni »Samotni otok«). Celotna shanghajska filmska industrija je prešla v roke Japonske in pod njihov nadzor.

Na kitajskih tleh je še vedno delovala japonska filmska družba Manchukuo, ki se je močno prizadevala, da bi se približala visoki ravni filmske industrije zahoda. Zato so angažirali potovanja v Nemčijo, kjer so dobili najnovejše modele kamer in produkcijske tehnike. K sodelovanju so celo povabili slavne japonske igralce, režiserje in scenariste.

Filmska družba Manchukuo je po japonski predaji leta 1945 propadla, saj jo je financirala prav japonska vlada. Še istega leta sta se kitajska komunistična stranka in kitajska nacionalistična stranka borili za bivše lastništvo. Aprila leta 1946 je komunistična stranka postala zakonita lastnica in združila filmsko družbo s »Severo-vzhodno filmsko družbo«, ki je bila prvi znan filmski studio, ustanovljen od komunistične stranke Kitajske.

Danes filmska družba Manchukuo velja za eno najbolj kontroverznih filmskih družb v zgodovini kitajskega filma, saj so danes njena dela razumljena kot prikaz japonske kulturne invazije. Več kot polovica filmov je bila po drugi svetovni vojni uničena, nekatere pa je Japonska v devetdesetih letih prejšnjega stoletja reproducirala in jih prodajala. To Kitajski ni bilo všeč, saj je bila mnenja, da avtorske pravice pripadajo njej. Japonska je tako Kitajski kot odškodnino za kršenje teh pravic prepustila nekaj filmov, ki jih danes hranijo v Kitajskem narodnem filmskem arhivu.

Kitajska filmska industrija je ponovno razcvetela po letu 1946. To obdobje danes velja za drugo zlato dobo kitajske filmske industrije.

11

4. ZAKLJUČEK

V seminarski nalogi sem se odločila raziskati kakšen vpliv so imele druge filmske industrije na kitajsko in obratno. Ugotovila sem, da je bil vpliv zahoda na kitajsko industrijo večji na začetku kitajskega filma kot kasneje, saj so začeli kitajci sami izdelovati svojo tehniko. Kitajska industrija pa ni pretirano vplivala na druge. Tudi danes ne – edini žanr, ki je uspel prodreti v zahodno filmsko industrijo so bile borilne veščine (predvsem kung fu).

Poleg tega sem tudi raziskovala takratno politiko in ugotovila, da je bila prav politika »kriva« za takratni razcvet kitajske filmske industrije. Prav zaradi vsega tega nestrinjanja in boja med desnico in levico so uspeli posneti veliko filmov, ki je prikazovalo prav to nestrinjanje. Kasneje pa so filmi začeli prikazovati danes zgodovinsko tematiko in sicer jezo proti japonski agresivnosti.

Za konec naj povem, da sem pri pisanju seminarske naloge velikokrat uporabljala besedo Zahod, s katero sem označila predvsem Združene države Amerike in Evropo.

12

5. VIRI

Berry, Chris. 2008. Chinese Films in Focus: 25 New Takes. London: British Film Institute.

Berry, Chris. 2008. Chinese Films in Focus II. London: British Film Institute.

Clark, Paul. 1988. Chinese Cinema: Culture and Politics since 1949. Cambridge: Cambridge University Press.

Fowler, Simon. 2010. 101 Essential Chinese Movies. Shanghai: Earnshaw Books.

Hays, Jeffrey. 2008. 'Chinese Film Industry.' Facts and Details Oktober 2011, http://factsanddetails.com/china.php?itemid=245&catid=7&subcatid=42# (pregledano 03.01.2012).

Lixiao. 2004. 'Film Industry in China.' China.org.cn 17.01.2004, http://www.china.org.cn/english/features/film/84966.htm (pregledano 26.01.2007).

Spomladanska sviloprejka (春蠶). Dir. Bugao Cheng, Perf. Ying Xiao, Yuexian Yan, Xia Ai. Mingxing Film Company, 1933. Film.

Steven, Thomas. 2010. ' China's History through Chinese Cinema.' engl243.wordpress.com 25.04.2010, http://engl243.wordpress.com/2010/04/25/chinas-history-through-chinese-cinema/ (pregledano 05.05.2012)

Zhang Yingjin. 2004. Chinese National Cinema. London: Routledge.

Xiao, Zhiwei. 1999. Encyclopedia of Chinese Film. London: Routledge.

13