Sandi Jug - Spremenjena Stanja Zavesti

Sandi Jug SPREMENJENA STANJA ZAVESTI

1


2


Sandi Jug

SPREMENJENA STANJA ZAVESTIs prironikom za prakticiranje

izventelesnih izkuenj in zavestnega sanjanjaVerzija: 0407

3


4


KazaloI. SP R E M E N JE NA S TA N JA Z A VE S TI St a n j a i n s to p n j e za ve st i l o v e ka za zn a va Ko g n i t i vn e v e in eV iz u a l iz ir a n je Pozornost S p o m in ja n je

Oz a v e a n j e sp re m e n j e n ih st a n j za ve s tiZ a v e s tn o p r e u s m e r ja n j e p o z o r n o s t i O z a v e a n j e s p r e m e n j e n ih s ta n j z a v e s t i m e d s p a n je m

II.

I Z VE N T E LE S NE I Z K U NJ E I z va j a n j e i z ve n te l e s n ih i z ku e n jZ a v e s tn o s p r o a n je

Pr ip ra va Ose m -s to p e n j sk o p re us m e rj a n j e p o z o r n o s t iOzaveanje O b v la d o v a n j e

Pr va s to p n j a D ru g a st o p n j a T re tj a s to p n j a e t rt a s t o p n j a Pe ta st o p n j a e s ta s to p n j a Se d m a s t o p n j a Os ma st o p n j aO s n o v n e z n a i ln o s t i s u b t i ln ih r e a ln o s t i

V r st e p ro j e kc ij in s u b ti l n e re a l n o s t iS u b t i ln e r e a ln o s t i

E zo te r i n a ra zl a g a i z ve n te l e sn ih i z ku e n jE t e r i n a p r o j e k c i ja

5


A s tr a ln a p r o je k c i ja N i ja m e n ta ln a p r o je k c i ja K a v z a ln a p r o je k c i ja Bu d i n a p r o je k c i ja

III.

Z A VE S T N O SA N JA N J E Sp a n j e , sa n j a n j e in s p o m in j a n j e Oz a v e a n j e sa n j a n j a Pr e d - l u c id n o stS p r e m in ja n j e p r e p r i a n j P o s ta v l ja n je n a m e r e P r e v e r ja n je o z a v e e n o s t i D o iv l ja n j e p r e d - l u c id n o s t i S to p n je lu c id n o s t i Mednarodne okrajave

Kr a j a o bd o b j a sp a n j aNe n a m e n s k o k r a tk o s p a n je Na m e n s k o k r a tk o s p a n je D o iv l ja n j e p r v e s t o p n je l u c id n o s t i

V zd r e va n j e l uc id n o st iZ a d r e v a n je p o z o r n o s t i n a n o t r a n je m z a z n a v a n ju

Osn o ve g i ba n j a v sa n j s ke m p r o s to r uD o iv l ja n j e d r u g e s t o p n je l u c id n o s t i

Sa n j sk a re a l n o st

S a n js k e v s e b in e I n te r a k c i je m e d s a n j s k im te l e s o m s a n js k im i v s e b in a m i D e l o v a n je s s a n js k im t e le s o m

in

z u n a n jim i

Sp r e m in j a n j e sa n j s k ih v se b inS p r e m in ja n j e / k r e ir a n je s a n j s k e g a p r o s t o r a S p r e m in ja n j e s a n js k e g a te le s a

Oz a v e a n j e sa n j m e d d n e vn o b ud n o s tj o D ru g e v rs te o za ve e n o s t i m e d sp a n j e m

6


O s a n j a n j u e d r ug a e S a n je k o t s p o r o i ln o s t n e z a v e d n e g a

IV. V.

SU B TI L NA S T A N JA Z A VE S TI L uc id n o sa n j a n j e in i zv e n te l e sn e i z ku n j eP r im e r ja v a

D ru g e v rs te s ub t il n i h s ta n j z a v e s t iO b s m r tn a d o iv e t ja S ta n ja z a v e s t i m e d u m ir a n je m H ip n o t i n a s ta n ja z a v e s t i S ta n ja z a v e s t i m e d m e d ita c i j o in m o l i tv i jo

V. VI .

R A Z I R JE NA S T A N JA Z A VE S TI P R A K TI NA U P OR A B N OS T Ose bn o s tn i in d uh o v n i ra z vo j D ia g n o st ic i ra n j e in zd r a vl j e n j e U e n j e in u st v a r j a n j e A va n t u ra in za b a v a Me ta -k o g n i t i vn o d o i vl j a n j e

VI I . P A T O LO GI JE Ne o z a v e e n i sp r o il c i s ta n j za v e s t i Ne ra zu me va n j e p ro c e so v Pa to l o g ij e v sp a n j u VI I I . K O G NI TI V NA T E H N O L OGI J A IX. Z A K L JU E K Po g o s to z a s ta vl j e n a vp ra a n j a O a v to rj u

7


8


Priujoe delo je rezultat avtorjevih izkuenj iz ve kot petnajstletnega aktivnega ozaveanja, raziskovanja, svetovanja, izvajanja predavanj, unih delavnic in drugih izobraevalnih praktikumov o spremenjenih stanjih zavesti, loveki zaznavi, razvijanju kognitivnih vein, sproanju in drugih pojavih zavedanja. Ukvarjanje s fenomenologijo spremenjenih stanj zavedanja se je porodilo iz iskrive mladostnike zvedavosti in se z leti ozavestilo v intimno poslanstvo, profesionalno raziskovanje in drubeno udejstvovanje. Vztraja iz elje po demistifikaciji in sistematizaciji povsem obiajnih in vsakdanjih lovekovih izkustev, ki so e vedno "skrita", zanikana ali nerazumljena. Prironik poskua podati napotke za stanj zavesti, zlasti manjem obsegu pa sov. poglobiti razumevanje obravnavanih tematik in zavestno in samostojno doseganje spremenjenih zavestnega sanjanja in izventelesnih izkuenj, v tudi drugih manj znanih zavestnih stanj ter proce-

Namenjen je vsem, ki se radovedno ozirate za novimi doivetji, seveda tudi tistim, ki doivljate spontana in nenadzorovana spremenjena stanja zavesti, pa ne razumete povsem, kaj se vam dogaja. Glede na poglobljeno in izvirno obravnavanje posameznih tematik bo prironik dobrodoel tudi tistim, ki se s spremenjenimi stanji zavesti povsem resno ukvarjate in potrebujete le dodatne informacije ter vpoglede. Obsega informacije o stanjih zavesti med budnostjo in spanjem, loveki zunanji, subliminalni in notranji zaznavi ter drugih specifinih kognitivnih funkcijah, potrebnih za ozaveanje in nadzorovanje spremenjenih zavestnih stanj. Podaja osnovne napotke za zavestno vstopanje v stanja zviane pozornosti in druge uporabne primerjalne podatke ter razlage, ki bodo koristne tudi uiteljem sproanja, psihoterapevtom, psihologom in trenerjem kognitivnih ustvarjalnih tehnik, hipnotizerjem, ekstremnim in profesionalnim portnikom, managerjem, medicinskemu osebju ter drugim profesionalnim praktikom. eprav je prironik poln koristnih informacij in navodil za razirjenje zaznavanja in zavedanja, se pravo potovanje, tako kot v pravljicah, s koncem pripovedi ele zane. elim vam prijetno potovanje, polno vztrajnosti, vznesenosti, modrosti in lahkotnosti.

9


I . S P R E M E N JE NA S T A N JA Z A VE S TI lovek e od nekdaj izpostavlja zavedanje kot tisto sposobnost, po kateri se razlikuje od drugih ivih bitij. eprav mu je zavedanje v ponos, pa se ta predmet njegove odlinosti vztrajno izmika poglobljenemu raziskovanju, sistematiziranju in obvladovanju. Tisto, kar obiajen lovek ve o svojem obiajnem zavedanju, se obiajno zreducira na nekaj preprostih preprianj, ki kmalu razblinijo mit o veliini nae vrste. Zavedanje se obiajno pripisuje budni zavesti, kar pomeni, da takoj "izgubimo" vsaj tretjino svoje veliastnosti, kolikor je odpade na spanje, med katerim se pa ne zavedamo. Nevrologi in drugi raziskovalci malih sivih celic nam nadalje odvzamejo e en velik kos ponosa, ko dokazujejo, da se lovek sploh ne zaveda velikega dela svojih miselnih operacij. Zavestno delovanje se vkljui takrat, ko se z rutinskimi miselnimi aktivnostmi, ki potekajo samodejno, ne moremo ve ustrezno odzvati na dano situacijo. In e zadnji udarec naemu vrstnemu ponosu: ko elimo svoje zavedanje resno prijeti, se sooimo s problemom zavedanja zavedanja. In spoznamo, da je zavedanje res ena veliastna re, le da smo na poti uporabe naih sposobnosti ele na zaetku. Kaken izziv, mar ne? O zavedanju in stanjih zavesti torej le malo vemo. Uvodoma lahko natejemo obiajno, budno zavedanje, stanje (ne)zavedanja med spanjem, trenutke med dnevno budnostjo, ko namensko ali spontano vstopamo v spremenjena stanja zavedanja, na primer med popoldanskim poitkom, jutranjim izvajanjem joge, po naporni fizini aktivnosti, med lokalno anestezijo pri zobozdravniku, med sproujoim posluanjem glasbe, ob monejem ustvenem doivljanju, med globokim razmiljanjem, meditacijo, molitvijo, med ukvarjanjem s starodavnimi in drugimi alternativnimi zdravilskimi praksami. V posebno kategorijo spontano sproenih spremenjenih stanj zavesti uvramo tudi posledice obolenj, pokodb in drugih motenj, ki vplivajo na spremembo posameznikovega zavestnega stanja. Seveda je mogoe spremenjena stanja zavesti sproiti tudi s pomojo kemije. Nekatera zdravila in doloene halucinogene substance povzroajo telesne reakcije, ki bistveno vplivajo na nae stanje zavesti.

10


Raziskovanje spremenjenih stanj zavesti ni domena sodobnega loveka, temve je bilo del interesa, prakse in vednosti najstarejih kultur po celem svetu. Nezavidljivo, ugotoviti moramo, da so bili starodavni "ljudje znanja" o spremenjenih stanjih zavesti in njihovi uporabnosti mnogo bolj poueni ter izkueni kot dananji najnapredneji znanstveni krogi. Sodobno nezanimanje in nepoznavanje priujoe tematike je logina posledica nerazvitosti subjektivne znanosti, izrinjene in razvrednotene s primatom splono sprejete in edino resnine objektivne znanstvene paradigme. Tako se zaenja postmoderna znanost ele v tretjem tisoletju sooati z resnim raziskovanjem fenomenov kot so izventelesne izkunje, zavestno sanjanje, obsmrtne izkunje in podobni pojavi. Zgodovinska analiza najde bolj ali manj natanne zapise o spremenjenih stanjih zavesti v izroilih skoraj vseh starodavnih kultur. Egipanski sveeniki, oraklji in filozofi iz starogrkih spisov, tibetanski menihi, indijski jogiji, srednjeameriki in junoameriki amani, severnoameriki zdravilci, afriki vrai in mnogi drugi mojstri so zavestno sanjanje ter izventelesna potovanja uporabljali v svoji vsakdanji osebni in poklicni praksi, pri zdravljenju, zbiranju informacij, irjenju znanja in tako dalje. V Evropi se je tovrstno znanje skrivalo pred pregonom inkvizicije in se veinoma prenaalo po skrivnih poteh, znotraj arovnikih zborov, skrivnostnih lo in zaprtih ezoterinih krokov. Tudi pozneje je znanje o nadzorovanju zavestnih stanj zaradi predsodkov, manipulacij ali preprosto nerazumevanja le steka prihajalo do mnoic. Posamezniki, ki so prakticirali spremenjena stanja zavesti, kot tisti s spontanimi in nekontroliranimi doivetji, so bili dolgo odrinjeni na rob civilizirane, moderne, na Newtonovi znanosti utemeljene drube. Vse,

11


kar je "dialo" po njih, je bilo oznaeno kot bolno, slabo, nevarno, temano, marginalno. Prve odkrite javne spise o izventelesnih izkunjah in zavestnem sanjanju v modernem asu najdemo v delih vedskega filozofa Emmanuela Swedenboerga, francoskega literata Honore de Balzaca in njegova sonarodnjaka Allana Kardeca. Zanimive opise spremenjenih stanj zavesti zasledimo tudi v knjievnih klasikih, na primer pri Ernestu Hemingwayu, F. M. Dostojevskemu, Levu Tolstoju. Prvi laboratorijski eksperiment za preverjanje izventelesnih izkuenj je izvedel Charles Theodore Tart leta 1966. Sledili so mu drugi znanstveniki, ki so opravili e vrsto drugih testiranj, usmerjenih v znanstveno dokazovanje obstoja izventelesnih potovanj. Aktualna interdisciplinarna raziskovanja postopno pojasnjujejo fenomen spanja, sanjanja, doivetja meditacije in hipnoze, pojav izventelesnih potovanj, zavestno sanjanje, izkunje ob bliajoi se smrti in druge podobne pojave. Raziskovalci povezujejo izroilo starodavnih kultur z eksperimentalnimi podvigi najsodobneje tehnologije. Sistematizirajo izkunje in doivetja milijonov posameznikov ter preizkuajo najrazlineje metode in tehnike, ki vplivajo na potek zaznavanja ter doseganja posameznih stanj. Kljub napredku je znanost na podroju spremenjenih stanj zavesti e vse preve poasna in okorna, saj je dokazovanje subjektivno zaznavnih vsebin mogoe klasino objektivno evidentirati le posredno prek posledic, ki jih te sproajo v telesnem organizmu. Tako so obstoj zavestnega sanjanja z znanstvenim poskusom dokazali ele pred nekaj leti. Vse do zaetka novega tisoletja je veljalo za izmiljotino, zasmehovano in nevredno znanstvenega interesa. Sodoben odnos tako znanstvenikov kot laikov do spremenjenih stanj zavesti simptomatino ponazarja tudi znano stalie, da vse to v praksi nedvomno obstaja in deluje, le v teoriji je e potrebno dokazati. Verjetno bi se spremenjenim pogledom na lovekovo zavedanje lae sprijaznili, ko bi lahko ostali le na nivoju akademske razprave. Priznanje, raziskovanje in prakticiranje izventelesnih izkuenj, zavestnega sanjanja ter drugih fenomenov spremenjenih stanj zavesti namre nujno spremeni celo paradigmo, nas "zadene" osebno in pretrese ves drubeni ustroj. Ozaveanje prinese odgovornost, te pa ne maramo preve.

12


St a n j a i n s to p n j e za ve st i Da bi se lahko razumljivo posvetili razlagi zaznav in drugih procesov med doivljanjem spremenjenih stanj zavesti, se moramo najprej dogovoriti o terminologiji. Zanimo z definiranjem zavestnih stanj. Pojem "zavest" se uporablja v razlinih kontekstih. Po Slovarju slovenskega knjinega jezika oznauje sposobnost koga, da se zaveda svojega obstajanja in svojih duevnih stanj celoto duevnih stanj in procesov, ki se jih kdo zaveda celoto idej, spoznanj o em, kot jo ima kak osebek sploh tudi rezultat ravnanja esa V psiholokem vidiku splono oznauje bodisi posameznikovo, individualno celoto psihinih procesov, utnih vtisov, obutkov, asociacij, predstav in drugih kognitivnih procesov, bodisi kolektivno celovitost lovekih spoznanj, znanj, obutkov in hotenj, pridobljenih z izkunjami, tradicijo, uenjem in spoznavanjem samega sebe. Podrobneje psiholoke definicije zavest povezujejo s kognitivnimi oziroma spoznavnimi duevnimi procesi, kamor uvrajo zaznavanje, predstavljanje, spominjanje in miljenje. Pojem "zavedati se" se uporablja v pomenih zbuditi se iz stanja brez zavesti, zavedanja vkljuiti, sprejeti v zavest vedenje o obstajanju koga ali esa; imeti v zavesti vedenje o obstajanju koga ali esa prebuditi, predramiti se biti v duevnem stanju, v katerem se neposredno ve za svoje obstajanje in svoja duevna stanja Izraz "ozavestiti" pomeni narediti, povzroiti, da kdo kaj spozna, se esa zave narediti, povzroiti, da kdo kritino presoja, spoznava svoja in tuja dejanja, mnenja ali uti odgovornost zanje

13


V nadaljevanju uporabljamo izraze "zavest" v pomenu celote spoznavnih procesov, ki obsega tudi zaznavanje le teh (v smislu zavest o samem sebi), pa tudi zavest kot rezultat teh procesov "stanja zavesti" za oznaevanje razlinih pojavnosti fenomena zavesti "zavedanje" v procesnem pomenu, kot pojav, ki obsega vedenje, identificiranje koga ali esa, med drugim tudi samega procesa zavedanja Na splono lahko reemo, da ljudje doivljamo tri zavestna stanja: OBIAJNO, imenovano tudi "gosto", STANJE ZAVESTI, ki ga doivljamo med dnevno budnostjo preko obiajne zunanje utne zaznave SUBTILNO STANJE ZAVESTI, ki ga doivljamo med sanjanjem in drugimi vrstami zaznav, katere ne potekajo preko obiajne utne zaznave in vsebujejo katerokoli obliko zaznavanja loenosti med opazovalcem in opazovanim BREZOBLINO STANJE ZAVESTI, ki ga naravno doivljamo le med globokim spanjem, med katerim postaneta zaznavajoi in zaznavno eno; zaznavanje poteka preko notranje zaznave Posamezna stanja zavesti vkljuujejo razline stopnje oziroma nivoje zavesti, zato jih uporabljamo v mnoinski obliki. Med navedenimi tremi stanji zavesti ni ostre lonice, eprav bi na prvi pogled sklepali drugae, saj jih posamezni nivoji zavesti povezujejo v neprekinjeno celoto. V posameznih stopnjah zavesti zaznavamo specifino realnost in njej pripadajoo vrsto "telesnosti", s katero zavest upravlja v dani resninosti. Telesnost kot taka ne obstaja le v brezoblinem stanju zavesti, saj je takrat opazovalec istoasno tudi opazovano. Od tod tudi izraz "brezoblino". V obiajna stanja zavesti uvramo poleg obiajnih utnih zaznav med dnevno budnostjo tudi vse vrste subliminalnih zaznav, ki jih obravnavamo v nadaljevanju. Subliminalno zaznavanje poteka v stopnjah ali nivojih, ki so blije subtilnemu stanju zavesti. V subtilna stanja zavesti uvramo doivljanje izventelesnih izkuenj, klasino in zavestno sanjanje, obsmrtna doivetja in druga podobna subtilna zaznavanja, ki so lahko tako spontana kot zavestno izzvana (nameravana).

14


V brezoblina stanja zavesti uvramo doivljanje enosti, povezanosti in ne-loenosti z vsem, kar obstaja. Pogosto se za tovrstna stanja zavesti uporablja tudi izraz "univerzalna" ali "kozmina" zavest. Vsi ljudje izkuamo brezoblina stanja zavesti med spanjem v globoki delta fazi, ko je nae fizino telo popolnoma paralizirano. Seveda se nas veina teh stanj ne zaveda.NIVOJI VRSTE ZAVESTNIH STANJ BREZOBLINO STANJE ZAVESTI ZNAILNOSTI

s pripadajoimi brezoblinimi nivoji zavesti

- stanje zavesti med globokim spanjem - brezoblinost in netelesnost - brezoblini nivoji zavesti in realnosti ne vsebujejo vsebin - zaznavajoi in zaznavno sta eno

SUBTILNO STANJE ZAVESTI

s pripadajoimi subtilnimi nivoji zavesti

- stanje zavesti med sanjanjem - subtilna telesnost/realnost - v subtilnih nivojih zavesti doivljamo subtilne vsebine - subliminalna in notranja zaznava

OBIAJNO STANJE ZAVESTI

s pripadajoimi obiajnimi nivoji zavesti

- stanje zavesti med dnevno budnostjo - fizina telesnost/realnost - v obiajnih nivojih zavesti doivljamo materialne vsebine (materijo) - zunanja in subliminalna zaznava

Vrste zavestnih stanj in njihove osnovne znailnosti

Vsi ljudje doivljamo vse tri vrste stanj zavesti, ne glede na starost, spol, verska in druga preprianja ter navade, saj smo vsi budni, sanjamo in spimo. Vsa stanja zavesti, s pripadajoimi podnivoji, lahko doivljamo neozaveeno, delno zavestno ali povsem ozaveeno. Drugae povedano: svojih stanj zavesti se bolj ali manj zavedamo. Vsa tri zavestna stanja in pripadajoe tevilne vmesne stopnje lahko doivljamo tako loeno eno od drugega, kot vzporedno oziroma hkratno. Slednje poimenujemo razirjeno stanje zavesti. V razirjeno stanje zavesti vstopamo s sposobnostjo deljenja pozornosti, ki jo bomo obdelali v poglavju o kognitivnih veinah.

15


Ko govorimo o ozaveenosti posameznika, imamo lahko v mislih dve stvari. Horizontalna ozaveenost opredeljuje "irino" oziroma koliino ozaveenih vsebin in procesov na isti stopnji zavedanja. Vertikalna ozaveenost oznauje "viino" oziroma stopnjo ozaveenosti po lestvici stopenj zavesti. V mnogih kulturah velja za najvije brezoblino stanje zavesti, medtem ko je najnije obiajno oziroma gosto stanje zavesti. V lainem jeziku mnogokrat uporabljamo tudi izraza globoko oziroma plitvo stanje zavesti. Globoka stanja zavesti so blija brezoblinemu stanju zavesti, plitva pa obiajnemu stanju zavesti. l o v e ka za zn a va Zaznavanje oziroma percepcija (lat. perceptio iz percipere: prejeti, zaznati) v najirem pomenu oznauje sprejemanje vtisov iz zunanjega sveta s utili. Kljub temu, da zaznavanje (nlat. sensatio: obutek, zaznava, vtisk), ki proizvede obutke, zmeraj doivljamo notranje, z mogani, ga bomo za laje razumevanje v nadaljevanju delili na tri vrste: zunanje, subliminalno in notranje. Zunanja zaznava poteka prek petih telesnih util. Receptorji v posameznih utilih transformirajo zunanje signale v elektrine impulze, ki se nato prek senzorinih ivcev prenesejo v doloene predele v moganih. Elektrini impulzi v moganih pridobijo prepoznavno obliko oziroma postanejo zaznavni. Poznamo pet tipov zunanje zaznave: vizualna zaznava temelji na utilu za vid avditivna zaznava temelji na utilu za sluh olfaktorna zaznava temelji na utilu za vonj gustatorna zaznava temelji na utilu za okus kinestetina zaznava temelji na utilih za tip, temperaturo, vlago, ravnoteje in boleino Subliminalna (iz lat. sub: pod + limes, limitis: meja) oziroma podprana zaznava opredeljuje zaznavanje vsebin, ki so pod obiajnim draljajskim pragom. Med subliminalno zaznavo uvramo: zaznavo draljajev, ki prihajajo iz util, vendar ne iz zunanjega sveta,

16


zaznavo draljajev, ki prihajajo iz povezovalnih ivnih vlaken med mogani in utiliKljub temu da v nadaljnji razlagi govorimo o podprani zaznavi, seveda podprana zaznava kot taka pravzaprav ne obstaja, saj gre le za znianje zaznavnega praga pod obiajno mejo. Notranja ali neposredna zaznava se oblikuje v moganih in ne izvira niti iz zunanjega sveta izven naega telesa, ki ga zaznavamo s utili, niti iz povezovalnih ivnih vlaken, ki povezujejo utila in mogane. Spodnje skice prikazujejo zaznavanje zunanjega draljaja, zatem zaznavanje draljaja, ki se odvija med utilom in mogani ter slednji zaznavanje, ki poteka v moganih. Vse tri zaznave potekajo istoasno in nobene od njih ni mogoe izklopiti. Tisto, kar "odloa", katere zaznave se bomo zavedali, je naa pozornost. Navajeni smo namre, da smo pozorni samo na prvo, zunanjo zaznavo.

Tri vrste zaznav

Ko izklopimo zavestno pozornost, na primer med spanjem, se naa pozornost samodejno preusmeri na notranje zaznavanje, ki se ga, ko se ponovno prebudimo v zavestno pozornost, spominjamo kot sanje. Seveda lahko svojo pozornost usmerimo v notranje zaznavanje tudi v budnem stanju. Najbolj pogost in obiajen primer je sproanje, med katerim zmanjamo telesno aktivnost in odmaknemo pozornost od zunanjega sveta. Subliminalne in notranje zaznave ter vsebine mnogokrat opisujemo kot subtilne, saj so v primerjavi z navadnimi vsebinami in zaznavami mnogo manj intenzivne. Med dnevno budnostjo se torej veinoma zavedamo

17


le zunanjih vsebin preko zunanje zaznave, kljub temu pa so seveda vzporedno aktivne tudi subliminalne in notranje vsebine, katerih pa se veinoma ne zavedamo. Kot bomo spoznali v nadaljevanju, lahko zavestno doivljamo tudi vse tri vrste zaznav soasno. K subliminalni zaznavi pritevamo tudi tiste trenutke med budnostjo, ko se na zavestni prag zaznave zaradi taknih ali druganih razlogov znia pod obiajno mejo. Do taknega znianja lahko privedejo: izjemno velika utrujenost, ki je posledica prevelike telesne ali psihine preobremenitve, dolgotrajna fiksacija pozornosti v miselno reevanje nekega problema, pokodbe ivnega sistema, trenutki dnevnega sanjarjenja, stanja zamaknjenosti in podobne okoliine. Tako pri subliminalni kot tudi pri notranji zaznavi razlikujemo pet tipov: kinestetino, vizualno, avditivno, olfaktorno in gustatorno zaznavo. Pri veini ljudi zunanja vizualna, avditivna in kinestetina zaznava prevladujejo nad olfaktorno in gustatorno utno zaznavo. Podobno velja tudi za subliminalno in notranje zaznavanje. Sorazmerno natanne in izrazite zaznave opazimo na podroju kinestetine, vizualne in avditivne subliminalne/notranje zaznave, medtem ko sta olfaktorna in gustatorna za povpreno populacijo teje obvladljivi. Obiajno zlahka vizualiziramo, torej si nekaj ivo predstavljamo oziroma vidimo z "notranjimi omi", medtem ko je zaznava z nekaknim "notranjim nosom" e bolj zahtevna. Preden nadaljujemo z razlago ozaveanja spremenjenih stanj zavesti si oglejmo e nekaj osnovnih kognitivnih vein, brez katerih ni mogoe zavestno vstopanje v spremenjena stanja zavesti.

18


Ko g n i t i vn e v e in e Tudi pri obravnavi kognitivnih vein je nujno, da najprej definiramo osnovne pojme. Pomembno je, da te temeljne izraze res razumemo in osvojimo, saj so poglavitni element nadaljnje razlage. Med kognitivne veine (lat. cognitio, iz cognoscere: preiskati, priznati spoznavanje in spoznanje kot plod spoznavanja) uvramo tiste aktivnosti, ki omogoajo nae miselno zaznavanje (spoznavanje) in delovanje. Za ozaveanje in obvladovanje spremenjenih stanj zavesti uporabljamo vrsto kognitivnih aktivnosti, zlasti spominjanje, obvladovanje pozornosti in predstavljanje. Kognitivne aktivnosti lahko ozaveamo, uporabljamo in treniramo kot vse druge veine. Vsi se spominjamo, usmerjamo ali sproamo svojo pozornost in vizualiziramo, a veina tega ne pone zavestno, kaj ele z jasnim ciljem in namenom. Oglejmo si podrobneje posamezne kognitivne veine. Vi z u a l i z i r a nj e Vizualizacija (iz lat. visus: vid) je sposobnost vidnega predstavljanja oziroma zaznavanja miselnih vsebin, kot da bi jih zaznali z zunanjim utilom (oesom). Mo vizualizirane vsebine oziroma predstave naraa z intenzivnostjo predstavljivosti: plastinostjo, podrobnostjo, ivostjo barv in kontrastnostjo. Vizualiziranje lahko razloimo tudi kot zaznavanje, ki se odvija med zunanjim vizualnim zaznavanjem in notranjim vizualnim zaznavanjem. Ko je vizualizacija nina, govorimo o klasini zunanji vizualni zaznavi, ko je vizualizacija 100%, ne govorimo ve o vizualiziranju, temve o notranji vizualni zaznavi. Po podobni logiki lahko razloimo tudi miselno zvokovno oziroma avdio predstavljivost, miselno okusno oziroma gustatorno predstavljivost, miselno olfaktorno oziroma vonjavno predstavljivost ter miselno kinestetino oziroma otipno predstavljivost.

19


Zaradi slabega poznavanja tovrstne tematike nae strokovno in laino besedie sploh ne pozna izrazov, ki bi opredeljevali posamezne tipe zaznavanja in predstavljanja miselnih vsebin. Razpolagamo le z izrazom "vizualiziranje", ki mnogokrat pokriva e vse druge omenjene tipe. Predlagam, da dopolnimo terminologijo z izrazi: "avdiacija" za zvokovno, "olfaktacija" za vonjavno, "gustatacija" za okusno in "kinestacija" za otipno predstavljanje in zaznavanje. Nerodno, pa vendar bolje kot ni, mar ne? Prav zaradi povrnih opredelitev mnogo ljudi verjame, da imajo slabe vizualizacijske sposobnosti. To, kar veina, tudi uiteljev vizualizacijskih tehnik, razume pod izrazom vizualiziranje, je namre predvsem miselno prostorsko-kinestetino in le v zanemarljivi meri vizualno predstavljanje in zaznavanje. Z drugimi besedami, splona uporaba izraza vizualiziranje ni vezana le na vizualno predstavljanje miselnih vsebin. Preverimo to trditev z naslednjim poskusom: vizualizirajmo, da hodimo po sobi od mesta, kjer se nahajamo, do vrat in nazaj. Kako smo miselno zaznavali takno vizualizacijo?! Veina ljudi z dobrimi vizualizacijskimi sposobnostmi bo preteno zaznavala obutek kinestetinega premikanja po prostoru in le v manji meri vizualno zaznavala. Zlahka prikliemo obutek v telesu, kot da resnino premikamo svoje telo, medtem ko ga precej teje in redkeje zares notranje vidimo. Ljudje se razlikujemo v zaznavanju miselnih vsebin, tako kot smo si razlini v zaznavanju z zunanjimi utili: nekomu so blije slike, drugemu zvok, tretjemu otip in tako dalje. V tem smislu so tudi nae miselne zaznave oziroma predstave preteno slikovite, zvokovne, otipne. Med seboj smo si razlini tudi po intenziteti doivljanja posameznih miselnih zaznav. Kot vsako veino, je tudi vizualizacijo mogoe trenirati in izboljati. Predlagam naslednje vaje za izboljanje vizualizacijskih sposobnosti:

Nariemo dvo-dimenzionalen predmet in ga opazujemo toliko asa, da ga lahko naknadno popolnoma reproduciramo v mislih. Vajo osvojimo, ko smo sposobni miselno reproducirati katerikoli predmet. Izberemo tri-dimenzionalni predmet (sprva enostaven) in ga poskuamo miselno reproducirati, vse dokler ni njegova slika jasna

20


(barva, globina, velikost...). Sedaj poskuamo v mislih opazovati 3D predmet iz razlinih perspektiv. Obraajmo ga tako, da ga vidimo z vseh zornih kotov. Konno v 3D miselno sliko vklopimo e ostala utila: voh, sluh, tip, okus. Ko so nae vizualizacijske spretnosti e tako dobre, da lahko po svoji elji vizualiziramo in modeliramo katerokoli podobo (spreminjamo njeno vsebino, velikost, barve, sestavljenost in tako dalje), se lahko lotimo bolj kompleksnih vizualnih scenarijev. V praksi si obiajno vizualizirano podobo, zlasti e je intenzivna, natanna in plastina, dopolnimo tudi z notranjimi zvoki, obutki, vonji in tako dalje. S tem naredimo nae notranje zaznave bolj realne. P oz or n ost V vsakdanji uporabi z izrazom "pozornost" oznaujemo zavestno (miselno) zbranost, nadalje poveano zanimanje, zavzetost za kaj, pa tudi skrb, zavzetost za koga. V psihologiji se pozornost povezuje z zbranostjo (koncentracijo), s procesom oziroma stanjem, v katerem je lovek sposoben dalj asa misliti na doloeno stvar oziroma urejeno, pravilno misliti. Pozornosti ne omejujemo zgolj na miselne procese. Razumemo jo kot nekaken filter, ki iz mnoice zunanjih draljajev, subliminalnih zaznav in notranjih zaznav izvzame zgolj nekatere in jim s tem dodeli identiteto ter legitimnost. Obiajno se postopka filtriranja oziroma selekcioniranja draljajev ne zavedamo. Vemo, da nao pozornost usmerja ve dejavnikov, predvsem naa ustvena usmerjenost. e se zanimate za nakup avtomobila znamke "A", boste na cesti nenadoma opazili mnogo ve taknih avtomobilov. Obvladovanje pozornosti je ena glavnih kognitivnih vein, ki neposredno vplivajo tako na sposobnost zavestnega obvladovanja spremenjenih stanj zavesti, kot tudi na vrsto drugih procesov, kot so uenje, gibanje telesa, zaznavanje. Pozornost lahko premeamo, usmerjamo in sproamo "vertikalno" med razlinimi stanji zavedanja in "horizontalno" med vsemi petimi tipi zunanjega, subliminalnega in notranjega zaznavanja.

21


- KONCENTRIRANJE Za usmerjanje pozornosti oziroma koncentriranje (lat. con-, centrum: sredie, osredotoenje, zbranost) bomo uporabili vaje, ki temeljijo na zavestnem zbiranju in zadrevanju pozornosti.USMERJANJE POZORNOSTI

Poznamo ve nainov usmerjanja pozornosti:

usmerjanje pozornosti na razline vrste zaznav (zunanjo, subliminalno ali notranjo) - uporabljamo za prehod v spremenjena stanja zavesti usmerjanje pozornosti v okviru posameznih zaznav na razline tipe zaznavanja (vizualno, avditivno, kinestetino, olfaktorno ali gustatorno) usmerjanje pozornosti znotraj posameznih miselnih, ustvenih in utnih zaznavnih vsebin

V zahtevnejih nalogah usmerjanja pozornosti pogosto kombiniramo koncentracijo z drugimi kognitivnimi veinami, kot so vizualizacija, avdiacija in tako dalje.SPROANJE POZORNOSTI

Sproanje pozornosti temelji na zavestnem preusmerjanju in porazdeljevanju oziroma razpritvi pozornosti. Gre za obraten proces od koncentracije, to je "dekoncentracijo". Poveana ali dolgotrajno usmerjena pozornost povzroa napetost. Pogosto je naa pozornost neozaveeno usmerjena, tp. da se sploh ne zavedamo koncentracije na draljaje (utne, subliminalne ali notranje). Nekaj neozaveeno priteguje oziroma vee nae pozornost in pogosto se tega zavemo ele, ko se nakopienost (bolje: vzdraenost) povea do te mere, da zaznamo napetost oziroma njene posledice. Primer: nae misli so okupirane s konfliktom, ki nas je ustveno prizadel, zato nenehno premlevamo minulo negativno izkunjo, pa se tega sploh ne zavedamo. Morda nas na veliko ustveno napetost opozori ele jok, v katerega planemo ob sicer povsem sluajnem, nedolnem in neloginem povodu. Tako kot pozornost usmerjamo, jo tudi sproamo na razline naine:

22


sproanje oziroma razpritev pozornosti med razlinimi vrstami zaznav (zunanjo, subliminalno ali notranjo) - uporabljamo za prehod v razirjena stanja zavesti sproanje oziroma razpritev pozornosti znotraj posameznih zaznav med razlinimi tipi zaznavanja (vizualno, avditivno, kinestetino, olfaktorno in gustatorno) sproanje oziroma razpritev pozornosti znotraj posameznih miselnih, ustvenih in utnih zaznavnih vsebin

S konkretnimi vajami usmerjanja in sproanja pozornosti se bomo sreali pri ozaveanju izventelesnih izkuenj in zavestnemu sanjanju.DELJENA POZORNOST

Posebna veina upravljanja s pozornostjo je sposobnost loene oziroma vzporedne (hkratne) pozornosti, ali kraje: deljena pozornost. loveka pozornost ima, kljub veinskemu nasprotnemu preprianju, sposobnost vzporednega, soasnega zaznavanja. Nazorneje: pozornost ni nedeljiva sfera, ki je lahko istoasno le na enem mestu, temve se lahko proporcionalno deli na dva ali ve delov v najrazlinejih oblikah. Dokaimo povedano s preprosto vajo: stisnemo in zadrimo levo pest. Zavedajmo se napetosti. Nato se z desno roko primemo za desni uhelj in zmerno stisnemo ter zadrimo stisk. Zavedajmo se napetosti. Sedaj, ne da bi prenehali s stiskanjem pesti in uhlja, usmerimo ve pozornosti na pest in jo tam nekaj asa zadrimo. Zatem preselimo pozornost na uhelj in jo zadrimo za nekaj sekund. Kmalu bomo zautili dejansko razliko v intenzivnosti zaznavanja. Kjer je ve pozornosti, tam je tudi intenzivneje zaznavanje. Pomen te ugotovitve moramo posebej poudariti. To, emur namenimo pozornost, v veji meri zaznamo in s tem subjektivno priznamo. Pozornost spreminja nao realnost kot v omenjenem primeru, ko je v naem svetu, zgolj zato, ker smo pozorni na avtomobile znamke "A", naenkrat mnoica avtomobilov tega tipa. Verjetno se tevilo avtomobilov tipa "A" na slovenskih cestah z nao pozornostjo in interesom ne spremeni, v naem ivljenju pa se vsekakor bistveno povea. Nadaljujmo s prejnjo vajo in se e malo poigrajmo s pestjo in z uhlji. Poskusimo po odstotkih prenaati pozornost iz ene strani na drugo stran - od pesti do uhlja in nazaj. Nato razdelimo pozornost tono na pol med

23


eno in drugo stranjo. Morda lahko vklopimo e tretjo zaznavo in poskuamo obutiti tri zaznave istoasno. Z nekaj vaje lahko deljenje pozornosti hitro osvojimo. Deljeno pozornost bomo na razline naine uporabljali med izvajanjem vaj za doseganje izventelesnih izkuenj in zavestnega sanjanja. Sp om i nj a nj e Spominjanje zaznav po doivljanju izventelesnih izkuenj, obiajnega in zavestnega sanjanja, razlinih stanj zavesti v spanju in drugih subliminalnih ter notranjih procesov, ni samoumevna spretnost, saj se je lovek skozi zgodovino izuril shranjevati le ivljenjsko pomembne podatke. Glede na to, da so na lestvici eksistencialnih izkuenj veinoma prednjaili zunanji (fizini) vtisi, so se moganske spominske celice odzvale s selekcioniranjem. Samodejno spominjanje subtilnih zaznav je tako postalo bolj redko nakljuje kot samoumevna navada. Prav zaradi tega je v razvijanje pomnjenja subtilnih zaznav potrebno vloiti kar nekaj zavestnega napora. Za spominjanje spremenjenih stanj zavesti je najbolje, da si takoj po samem dogodku vzamemo nekaj minut in zabeleimo - ali vsaj v mislih obnovimo - prepotovano pot oziroma vsebino dogajanja, sicer ta, podobno kot sanje, hitro zdrsne v pozabo. V kolikor se doivetij v spremenjenih stanjih zavesti le beno spomnimo, bomo morali spominjanju pa nameniti ve pozornosti. Po doivetju spremenjenih stanj zavesti si lahko za priklic spomina pomagamo z izdelanimi vpraanji oziroma s kljunimi besedami, kot so: hodil sem..., letel sem..., sreal sem..., videl sem... Prej ali slej bomo namre zadeli pravo vpraanje, ki nas bo asociativno povezalo z iskanim spominom. Za treniranje pomnjenja subtilnih vsebin lahko uporabimo tudi zviano pozornost med opravljanjem vsakdanjih aktivnosti med dnevno budnostjo. Medtem, ko opravljamo obiajna in rutinska opravila, se potrudimo, da z delkom svoje zavesti imbolj natanno zaznavamo notranje obutke, misli in zaznave. S tem bomo med dnevno budnostjo ve pozornosti posvetili subtilnim zaznavam, kar nas bo privedlo do splo-

24


nega lajega dostopanja do subtilnih vsebin in posledino tudi spominjanja le teh. Spomin krepi tudi avtosugestija. Pred zaetkom poglabljanja v spremenjena stanja zavesti si z jasnim namenom sugerirajmo: "Z lahkoto se bom spomnil vseh podrobnosti med prakticiranjem". Preostalim uporabnim veinam za ozaveanje spremenjenih stanj zavesti se posveamo v poglavjih o izventelesnih izkunjah in zavestnem sanjanju.

25


Oz a v e a n j e sp re m e n j e n ih st a n j za ve s ti Kot je v prispodobi dejal e Carl Gustav Jung, je loveka osebnost, ki se je zavedamo v asu dnevne budnosti, le majhna svetlobna lisa na povrini krogle. Mnogokrat veja krogla oziroma Self, ki predstavlja celoto naega bitja, pa vkljuuje tako nae zavestne kot tudi nezavedne dele. Ozaveanje ali irjenje zavedanja na raun nezavednega je glavno poetje pri ozaveanju spremenjenih stanj zavesti. Zavestno zaznavanje subliminalnih in notranjih procesov, ki so glavni pokazatelj spremenjenih stanj zavesti, ni samoumevna spretnost, temve s treningom razvita veina. Uspeno in uinkovito ozaveanje spremenjenih stanj zavesti temelji prav na sposobnostih obvladovanja pozornosti, spominjanja, zavestnega sproanja, avtosugestije, vizualiziranja. V grobem loimo dva pristopa k ozaveanju spremenjenih stanj zavesti: z zavestnim preusmerjanjem pozornosti z ozaveanjem spremenjenih stanj zavesti med spanjem Medtem, ko v prvem primeru zavestno, namerno in sistematino vstopamo v hoteno stanje zavesti s pomojo preusmerjanja pozornosti, se z drugim pristopom e nahajamo v elenem stanju zavesti in le tega postopno ozaveamo. Pristopa se razlikujeta predvsem v zaetnih fazah prakticiranja. Kasneje se prineta dopolnjevati in sasoma postaneta le dva vidika istega procesa. Z a ve st no p r eu s mer j a nj e p oz or no st i Pri ozaveanju spremenjenih stanj zavesti z zavestnim preusmerjanjem pozornosti moramo za ozaveanje subtilnih stanj zavesti preusmeriti nao pozornost iz zunanjega proti notranjemu zaznavanju. To lahko storimo neposredno s samim miselnim procesom preusmeritve pozornosti, ali posredno s pomojo zavestnega sproanja. Zavestno sproanje samodejno preusmerja nao pozornost iz zunanjega k vse bolj notranjemu zaznavanju, saj pozornost samodejno ie podroje veje aktivnosti. e je torej vpliv draljajev, ki prihajajo iz zunanjega sveta, zmanjan, postane notranje zaznavanje prevladujoa aktivnost ta pa samodejno pritegne nao pozornost.

26


Zavestno prehajanje neposredno iz zunanje v notranjo zaznavo je v teoriji pravzaprav zelo enostavno opravilo, saj je dovolj, da na nekaj pomislimo in e lahko to tudi notranje zaznamo. Seveda se ljudje razlikujemo po intenzivnosti in plastinosti taknega notranjega zaznavanja. Z notranjim vpogledom lahko metulja zaznamo le kot been oris, ali pa ga vidimo podrobno in popolno, v vsej barvitosti. V praksi se izkae, da je postopek preusmerjanja pozornosti za veino ljudi precej zahtevna naloga. Sosledju posameznih zaznav in kljunih faz zaporedja ozaveanja spremenjenih stanj zavesti se bomo podrobneje posvetili v "osemstopenjskem preusmerjanju pozornosti od zunanje k notranji zaznavi" v poglavju o izventelesnih izkunjah. Na tem mestu bomo nakazali le osnovno logiko. Osnovna sistematizacija stopenj usmerjanja pozornosti iz zunanje proti notranji zaznavi predstavlja veinski model zaznavanja, pridobljen z metodologijo inter-subjektivnega evidentiranja. Opisane znailne zaznave nam bodo v nadaljevanju sluile kot opora pri treningu usmerjanja pozornosti.stopnje1 2 3 4 5 6 7 8 notranja zaznava spreminjajoe se kombinacije zunanje, subliminalne in notranje zaznave

vrsta zaznavezunanja zaznava

Proces zavestnega preusmerjanja pozornosti od zunanje proti notranji zaznavi oziroma osem-stopenjsko preusmerjanje pozornosti

Stopnja 1 opredeljuje obiajno pozornost, ki je preteno usmerjena na zunanjo zaznavo, medtem ko stopnja 8 oznauje preteno v notranjo zaznavo usmerjeno pozornost. V vmesnih stopnjah (2-7) se nain zaznavanja postopoma spreminja z usmerjanjem pozornosti od zunanje preko subliminalne proti notranji zaznavi.

27


Ko govorimo o notranji zaznavi, mislimo na zmonost popolnega in trenutnega notranjega zaznavanja. Torej, ko nekaj pomislimo, to e jasno vidimo, obutimo, sliimo. Oz a ve a nj e sp r e me n j eni h st a nj z a v es t i m e d sp a nj e m Med spanjem se vsi nahajamo v razlinih spremenjenih stanjih zavesti. Velika veina se tovrstnih stanj sploh ne zaveda ali zgolj izjemoma. Pa vendar je med spanjem mogoe biti zavesten. Kot bomo videli v poglavju o zavestnem sanjanju, se med potekom spanja ciklino spreminjajo razlina stanja zavesti. Prve subliminalne kinestetine zaznave, kot je povrinsko emenje, lahko opazimo e v prvi fazi spanja, ko ele tonemo v spanec. Sledijo druga, tretja in etrta faza, med katerimi se telo vedno bolj sproa in posledino se sproajo vse bolj intenzivne subliminalne ter notranje zaznave. Po konani etrti fazi se ponovita tretja in druga faza, nato sledi REM faza z obdobjem sanjanja. Sledi nov cikel spanja. V zadnjem ciklu, tik pred prebuditvijo, vstopimo ponovno v prvo fazo spanja oziroma hipnopompino fazo, ki je na las podobna hipnagogini fazi na zaetku spanja. Med spanjem je nae telo najbolj sproeno v etrti fazi spanja, ko nastopi telesna paraliza. Najmanj smo sproeni v prvi fazi spanja, ko je telo le povrinsko sproeno. Kot smo e omenili, stopnja sproenosti telesa samodejno sproa preusmerjanje pozornosti od zunanjega preko subliminalnega k notranjemu zaznavanju. Podobno velja tudi za cikle sproanja med spanjem. V prvi fazi prevladujejo predvsem subliminalne zaznave iz 2. in 3. st. preusmerjanja pozornosti, v drugi fazi predvsem 3. in 4. st., v tretji fazi 5. in 6. st. ter v 4. fazi 6. in 7. st. preusmerjanja pozornosti. Po konanem prvem 90-minutnem ciklu smo spet skoraj povsem budni, a se ne prebudimo. Telo je znova le povrinsko sproeno in mogani so skoraj popolnoma budni. Pa vendar, namesto da bi se popolnoma zbudili, prinemo sanjati. Med sanjanjem je nae telo le povrno sproeno, kar pomeni, da se delno samodejno odziva na notranje zaznave (sanjske vsebine). Poleg premikanja oi lahko obasno pride tudi do odziva drugih miinih sklopov (brcanje, mahanje, govorjenje).

28


REM faza je znailna predvsem po tem, da se v njej sproi dokaj intenzivno notranje zaznavanje, ki ga imenujemo sanjanje. Vendar REM ni edina faza spanja, v kateri lahko notranje zaznavamo. Tudi v drugih fazah spanja se lahko pojavlja tako subliminalno kot notranje zaznavanje. V nadaljevanju bomo oba naina ozaveanja spremenjenih stanj zavesti podrobno predstavili. Pristop "z zavestnim preusmerjanjem pozornosti" bomo obdelali z ozaveanjem fenomena izventelesnih izkuenj, drugi pristop "z ozaveanjem spremenjeni stanj zavesti med spanjem" pa s spoznavanjem zavestnega oziroma lucidnega sanjanja. Kot smo e omenili, sta tako zavestno sanjanje kot izventelesne izkunje le dve pojavnosti bolj ali manj ozaveenih subtilnih stanj zavesti. V nadaljevanju bomo v poglavju "Primerjava izventelesnih izkuenj in zavestnega sanjanja" spoznali, da se med seboj rahlo razlikujeta, predvsem glede porazdelitve pozornosti med posamezne nivoje zavedanja in intenzivnosti posameznih tipov zaznav. Preden prinemo z ozaveanjem spremenjenih stanj zavesti naj omenim, da je kljub temu, da se veina praktikantov odloa za prakticiranje bodisi izventelesnih izkuenj, bodisi zavestnega sanjanja, po izkunjah sode pravzaprav najbolja kombinacija obeh pristopov. V tem smislu priporoam, da se soasno lotite tako izventelesnih izkuenj kot zavestnega sanjanja in kombinirate napotke za prakticiranje glede na va individualen ritem. Predlagam, da sprva preberete celotno knjigo, saj boste s tem pridobili sploen vpogled v obravnavane tematike, ele nato se odloite, ali boste izbrali prvi, drugi pristop ali morda kombinacijo obeh.

29


I I . I Z VE N T E LE S NE I Z K U N JE V praksi se za opisovanje tovrstnih doivetij sinonimno uporabljata dva pojma: izventelesna oziroma zunajtelesna izkunja (OBE ali OOBE "Out of Body Experience") in projekcija zavesti, pri emer projekcijo razumemo kot prenos zavesti oziroma zavestne pozornosti. O izventelesnem doivetju govorimo takrat, ko je izven fizinega telesa prenesena oziroma projicirana veina nae zavestne pozornosti. e je ta dele manji, je projekcija delno ozaveena ali celo neozaveena. Izventelesna potovanja uvramo v kategorijo izrazito intenzivno doivetih notranjih zaznav, ki jih izkuamo v subtilnih stanjih zavesti. Ljudje po vsem svetu doivljajo spontane izventelesne izkunje pod vplivom anestezije, v ivljenjsko kritinih situacijah (operacijski posegi in teka obolenja), med ustvenimi izbruhi in ostalimi ekstremnimi psihinimi stanji, po telesno napornem dnevu, med meditacijo, sproanjem, molitvijo, dolgotrajnem plesu, v savni, med hojo visoko v gorah, potapljanjem. Izventelesne izkunje se pri nekaterih ljudeh spontano dogajajo tudi med spanjem in pod vplivom nekaterih halucinogenih substanc ali monejih zdravil. Veina tovrstnih doivetij je le delno ozaveenih in posledino nerazumljenih, zato izventelesne izkunje spremlja mnogo nejasnosti, nesporazumov in strahov. Poleg spontanih izventelesnih izkuenj poznamo tudi zavestno nameravane izventelesne izkunje. Te so elene, zavestno sproene in v veliki meri tudi nadzorovane. Izventelesne izkunje lahko klasificiramo tudi po subtilnih realnostih, v katere se projiciramo. Podrobneje jih opisujemo v poglavju "Vrste projekcij in subtilne realnosti". V znanstvenih krogih prevladuje mnenje, da so izventelesne izkunje specifine motnje v delovanju moganskega predela, ki nadzoruje asovno-prostorsko doivljanje. Obutek, da se nahajamo izven fizinega telesa, bi naj bil le posledica neke vrste napake v delovanju moganskega sistema, ki posledino sproa halucinacije oziroma notranje zazna-

30


vanje telesne loenosti. Nevrolog Olaf Blanke opisuje primere pacientov, pri katerih je s pomojo elektromagnetne stimulacije doloenih moganskih centrov sproil spontano izventelesno izkunjo. Sproilec bi se naj nahajal v moganskem desnem korteksu, na stiiu temenskega in sennega renja. V prironiku sicer upotevamo znanstvene razlage, vendar se ne omejujemo s klasino (v postmoderni znanosti e preseeno) objektivno dokazljivostjo. Pri sistematizaciji, razlagi in vajah se izogibamo tudi najbolj razirjeni oziroma obe-ezoterini terminologiji, ki jo najdemo v veini prironikov za doseganje izventelesnih izkuenj. Uporabljamo "nevtralni" pojmovni aparat kognitivne psihologije, ki je obe razirjen in sprejet, tako v profesionalni kot laini javnosti. Za iri vpogled v tematiko izventelesnih izkuenj v poglavju "Ezoterina razlaga izventelesnih izkuenj" omenjamo tudi ezoterini opis projekcij.

31


I z va j a n j e i z ve n te l e s n ih i z ku e n j Omenili smo e, da je za ozaveanje subliminalne in notranje zaznave nujno preusmeriti pozornost, kar doseemo neposredno s samim miselnim procesom preusmeritve pozornosti ali posredno s pomojo zavestnega sproanja. Z a ve st no sp r o a nj e Med telesno aktivnostjo je naa pozornost samodejno usmerjena na zaznavanje zunanjih draljajev, kar vzdruje obiajno stanje zavesti. Pri spreminjanju zavestnih stanj naeloma zadostuje e sam prenos pozornosti iz zunanje proti notranji zaznavi. V praksi pa se izkae, da je proces prenaanja zavestne pozornosti iz ene v drugo zaznavo zelo kompleksna operacija z mnogimi vmesnimi sosledji, ki lahko neveega praktikanta povsem zmedejo in dezorientirajo. Prav zato med ozaveanjem posameznih zavestnih stanj in vmesnih stopenj priporoam uporabo tehnik sproanja, s katerimi postopno odtegujemo zavestno pozornost od "grobe" utne zaznave proti zmeraj bolj subtilnim zaznavam. S tem praktikant pridobi notranjo orientacijo in posledino nadzor, saj laje zavestno sistematizira vmesne faze. Zavestna sprostitev fizinega telesa je pravzaprav prva in osnovna faza pri poglabljanju v spremenjena stanja zavesti, saj spodbudi nujno potrebni avtomatizem za ozaveanje subtilnejih zaznav. V kolikor dovolj umirimo oziroma sprostimo svoje fizino telo in odtegnemo pozornost pro od zunanjih utnih draljajev, bodo subtilneji procesi samodejno postajali vedno bolj zavestno zaznavni. S tem postanemo pozorni na zaznave, ki jih med dnevno budnostjo obiajno zavestno ne zaznavamo. Za objektivno diagnosticiranje stopnje sproenosti se poleg merjenja srnega utripa (EKG), upornosti koe, napetosti miic in globine dihanja, uporablja predvsem EEG (elektroencefalograf), ki meri razline frekvence elektrine aktivnosti moganov. Le te so vezane na razlina stanja zavesti, kot je razvidno iz tabel.

32


Moganski valoviBETA ALPHA THETA DELTA

Frekvenca > 13 Hz 8 - 12 Hz 4 - 7 Hz < 3 Hz

Stanje zavesti - osnovne karakteristike budnost, koncentracija sproenost, meditacija globoka sprostitev, lahno spanje globok spanec, koma

Moganski valovi in stanja zavesti, po klasini medicinski klasifikaciji

Omenjeni naini diagnosticiranja s pomojo zunanjih naprav so nam lahko le v dodatno oporo pri ozaveanju spremenjenih stanj zavesti. Z njimi namre posredno merimo le stopnjo sproenosti, ne pa tudi stopnje preusmerjene zavestne pozornosti, kar je kljunega pomena za uspeno prakticiranje. Stopnjo usmerjene pozornosti lahko preverimo na bolj enostaven nain, tako da primerjamo svoje doivljanje z znailnimi opisi na lestvici subtilnih dogajanj v procesu sproanja. Sistematizirano sosledje subtilnih procesov med sproanjem je rezultat inter-subjektivne metodologije, ki analizira in povzema subtilno zaznavanje veinske populacije med izvajanjem sproanja. Tako dobimo kljune toke oziroma stopnje, ki nam sluijo kot orientacija na poti proti zastavljenemu cilju. Te so pravzaprav edini zanesljivi smerokaz, s katerim razpolagamo med poglabljanjem v spremenjena stanja zavesti.

33


Pr ip ra va Zanimo z nekaj napotki za optimalno pripravo pred zaetkom prakticiranja izventelesnih izkuenj. Na izvajanje izventelesnih izkuenj vplivajo naslednji dejavniki: a. b. c. d. e. f. g. h. a) voljnost in pozitivna naravnanost psihofizina priprava praktikanta zmerna prehrana izbira primernega trenutka primerna izbira in priprava prostora izolacija pred zunanjimi motnjami udobna oblaila izbira telesne pozicije Praktikanti zaetniki se odloajo za izvajanje izventelesnih izkuenj iz razlinih razlogov. Nekaterim predstavlja bistven ivljenjski izziv in so pripravljeni v ozaveanje izventelesnih izkuenj vloiti mnogo svoje energije, drugi to ponejo iz iste radovednosti, spet tretji zaradi trenutnega trenda. Voljnost, pozitivna naravnanost in vztrajnost so bistveni za uspeno izvajanje izventelesnih izkuenj. Tisti, ki priakujejo "instant" uspeh, se veinoma e po nekaj dneh vadbe sooijo z obutkom neuspeha in pomanjkanjem volje za nadaljnje delo. Statistika navaja, da v povpreju prva popolna zavestna izventelesna izkunja uspe ele po enem mesecu vsakodnevne vadbe, kar zahteva veliko mero potrpeljivosti, voljnosti ter vztrajnosti. Seveda obstajajo tudi ekstremni primeri prve zavestne izventelesne izkunje e po nekaj dneh vadbe, pa tudi nasprotno, ele po ve letih. Naslednje priporoilo se nanaa na psihofizino stanje praktikantov. Izvajanje izventelesnih izkuenj pod vplivom alkohola, halucinogenih substanc, monih ustvenih pretresov in kronine utrujenosti sicer ni nevarno poetje, vendar bistveno zmanjuje monost uspenega ozaveanja. Za vadbo izventelesnih izkuenj je nujno potreben ne le normalen, temve celo nadpovpreno bister um. Nekaj ur pred izvajanjem izventelesnih izkuenj ne uivajmo hrane, e pa e, le majhno koliino, saj utegne biti prebava med prakticiranjem izjemno mote dejavnik. V kolikor bomo intenzivno prebavljali, bo to pritegnilo nao pozornost k fizinemu telesu in motilo proces usmerjanja pozornosti k subtilnejim zaznavam.

b)

c)

34


d)

e)

f)

g)

h)

Naslednja pomembna okoliina za uinkovito prakticiranje je izbira primernega trenutka. Priporoam, da vaje izvajamo zgodaj zjutraj, ko se prebudimo, pozno zveer pred spanjem ali celo ponoi. Takrat je v okolju manj motenj, obenem pa prehajanje med zavestnimi stanji, zlasti med budnostjo in spanjem, podpira tudi na naravni bioritem. al se povea tudi nevarnost, da med poglabljanjem sproanja zaspimo. Potrebno je pa nekaj vztrajnosti. Priporoljivo je prakticiranje ob isti uri, saj se bioritem po nekaj dneh popolnoma prilagodi in podpre nae prizadevanje. Za izvajanje izventelesnih izkuenj izberemo udoben, varen in pred motnjami zaiten prostor. e je le mogoe, ne prakticirajmo v postelji, v kateri spimo. Mogani namre asociativno povezujejo nae dnevne aktivnosti s prostorom, v katerem jih izvajamo, zato bi utegnili prizadevanje po budni pozornosti preseliti tudi v as, ko bi eleli zgolj zaspati. Navade nam lahko delo olajajo ali oteijo, zato izventelesne izkunje prakticirajmo vedno v istem prostoru. e bolje je, e je taken prostor namenjen izkljuno izvajanju izventelesnih izkuenj in podobnih aktivnosti, kot so meditacija, kontemplacija, sproanje. Izogibajmo se prevroim, prehladnim, prevlanim in zatohlim prostorom. Svetloba naj bo minimalna (svetloba svee) oziroma nina, da nas ne bo motila. Nekaterim ustreza, da si za prijeten ambient prigejo e diee kadilo. Pred prietkom prakticiranja izkljuimo monost vseh morebitnih motenj, kot so zvonjenje telefona, tiktakanje ure, zvok klimatske naprave in drugih moteih tehninih pripomokov. Poskrbimo, da nas med izvajanjem ne bodo motili nai blinji, saj so v zaetnih poskusih zvoki iz sosednjih sob lahko dokaj motei. Svoje blinje prosimo, da nas med vajami ne vznemirjajo, e se le da, naj se tudi oni v tem asu ne ukvarjajo s kakno hrupno, agresivno ali kako drugae moteo dejavnostjo. Med izvajanjem izventelesnih izkuenj si nadenimo udobna in lahka oblaila, da nas ne bodo utesnjevala in motila med sproanjem ter preusmerjanjem pozornosti. Prakticiramo bosi, v nogavicah ali lahkih copatih. Upotevati moramo, da se telo pri globokem sproanju nekoliko ohladi, zato se po potrebi pokrijemo z lahko odejo. Zapestnice, ogrlice, uhane, zapestne ure in druge dodatke odstranimo pred zaetkom prakticiranja. V kolikor ne gre drugae, se lahko z nekaj vaje nanje lahko tudi privadimo. Veina ljudi izventelesne izkunje izvaja lee, nekateri pa tudi sede. Vsak pristop ima svoje prednosti in pomanjkljivosti. Sede je namre teje sprostiti fizino telo, medtem ko je laje ostati zavesten

35


(buden) med procesom preusmerjanja pozornosti. Pri leeem poloaju je ravno obratno. Naj omenimo, da za uspeno prakticiranje ni nujno potrebno popolnoma sprostiti prav vseh telesnih miic, vsekakor pa je mnogo laje dosei preusmeritev pozornosti, e je telo popolnoma sproeno. Sede poloaj: Izberemo udoben stol z mehkim sedalom in po elji z dovolj visokim naslonom za glavo, saj ta omogoa lajo sprostitev vratnih miic. Nekateri izberejo stol z naslonjalom za roke. Udobno se namestimo, noge so poloene pravokotno na tla, tako da je pritisk na stopala imbolj enakomeren. Roke poloimo na naslonjalo, lahko pa tudi udobno poivajo na nogah. Dlani so obrnjene navzgor ali navzdol, kakor nam je pa ljube. Sedeo pozicijo priporoam predvsem takrat, ko smo sorazmerno utrujeni, pa vendar elimo izvajati izventelesne izkunje. Sede poloaj bo prepreeval, da ne bomo zaspali. Lee poloaj: Izberemo udobno in dovolj mehko ter debelo podlago. Uleemo se na hrbet z rokami vzporedno ob telesu. Dlani naj bodo obrnjene navzgor, saj nas bodo s svojo netipino pozicijo vsaj malo opominjale, da ne bomo zaspali. Pod zatilje si namestimo mehko blazino na taken nain, da zmanjamo pritisk tee glave na podlago. Po potrebi se pokrijemo z lahkim pokrivalom. Lee poloaj priporoam predvsem za dalja obdobja prakticiranja izventelesnih izkuenj, pa tudi takrat, ko je naa pozornost ostreja od obiajne, kar nam bo prepreevalo zdrs v spanec. Glede na asociativno naravo naega uma, ki povezuje stanje spanja z leanjem in stanje budnosti s sedenjem in stojeim poloajem, priporoam za prakticiranje udobno pol-leeo pozicijo, ki jo ponu-

36


jajo posebej oblikovani ergonomski lealniki. Takna telesna pozicija je dobra tudi zato, ker nas e sam netipien telesni poloaj asociira na posebno aktivnost, torej na izvajanje izventelesnih izkuenj. Ose m -s to p e n j sk o p re us m e rj a n j e p o z o r n o s t i Kot smo e omenili, sta za uspeno izvajanje zavestnih izventelesnih izkuenj kljuni dve sposobnosti: sposobnost zavestnega sproanja sposobnost zavestnega preusmerjanja pozornosti iz zunanje proti notranji zaznavi Nujno je razumeti, da je potrebno kombinirati obe veini, saj preusmerjanje pozornosti brez sproanja ne bo prineslo elenih rezultatov, in obratno. Osem-stopenjsko preusmerjanje pozornosti iz zunanjega preko subliminalnega do notranjega zaznavanja je metoda, ki omogoa dokaj enostavno identifikacijo in sistematizacijo poti od obiajnega budnega stanja zavesti vse do zavestne izventelesne izkunje, ki jo doivljamo v subtilnem stanju zavesti. Med izvajanjem preusmerjanja pozornosti v vseh stopnjah sledimo dvema ciljema: 1 . Oz a ve a nj e Z vajami ozaveanja pridobimo sposobnost zavestnega zaznavanja na doloeni stopnji. T.p., da teimo k zavedanju im irega spektra subliminalnih in notranjih procesov ter vsebin v obmoju posamezne stopnje. 2 . Ob vl a d o va nj e Ko ozavestimo procese oziroma vsebine na doloeni stopnji, prinemo z vajami obvladovanja. Kot bomo videli kasneje, je obvladovanje e ozaveenih vsebin med prakticiranjem izventelesnih izkuenj pomembno, saj nam daje stabilnost zaznave, kar posledino ustvari pogoje za nadaljnje ozaveanje naslednje stopnje in pripadajoih vsebin.

37


Predlagam sledei nain prakticiranja osem-stopenjskega preusmerjanja pozornosti. Za zaetek preberemo vsebino vseh osmih stopenj, nato preberemo e enkrat prvo in drugo stopnjo ter prinemo z vajami prve stopnje. Vaje izvajamo dokler ne osvojimo vseh ali vsaj veine opisanih vaj in pripadajoih ciljev. Nato preberemo drugo in tretjo stopnjo ter prinemo z vajami druge stopnje in tako naprej vse do osme stopnje. Zaradi specifike prenosa pozornosti iz zunanje proti notranji zaznavi (ve o tej tematiki kasneje), je zelo priporoljivo, da si natanneje preberemo tako tekoe kot sledee poglavje, saj se lahko zgodi, da naa pozornost preskoi doloeno stopnjo. V kolikor se nam to dejansko zgodi, proces preusmerjanja pozornosti enostavno nadaljujemo z vajami sledee stopnje. Ozaveanje in obvladovanje izpuene stopnje pa obdelamo naknadno.

38


Pr va s to p n j a o b i a j no s t a nj e z a v est i Prva stopnja opredeljuje obiajno budno stanje zavesti, ki se ga vsi dobro zavedamo in traja od jutranjega bujenja pa vse do prietka spanja. Med dnevno budnostjo skoraj popolnoma prevladuje zunanje zaznavanje. Ko govorimo o dnevni budni zavesti, seveda mislimo na dokaj irok spekter stopenj zavesti, ki jih izzovejo nae aktivnosti, od ekstremno ekstravertiranih (mone ustvene obremenitve, dolgotrajne miselne aktivnosti, ekstremni fizini napori), preko obiajnih, do bolj ali manj introvertiranih (sedenje pred televizijskim zaslonom, branje knjige, leanje v savni). Med dnevno budnostjo je loveka pozornost preteno osredotoena na zunanjo utno percepcijo. Le izjemoma se v specifinih trenutkih ustvene, miselne ali telesne hipo- ali hiper-aktivnosti za kraji as spontano preusmeri proti subliminalni, e redkeje proti notranji, zaznavi.

e preden se namestimo v izbrano telesno pozicijo, v kateri bomo prakticirali izventelesne izkunje, se najprej dobro razgibajmo. Namen razgibavanja oziroma napenjanja in sproanja posameznih miinih sklopov je v hitrejem, lajem in intenzivnejem zaznavanju zategle ali sproene miice. Ne pozabimo razgibati miinih skupin, ki jih obiajno manj uporabljamo: miice zadnjice, obrazne in vratne miice, hrbtne miice. Napnemo posamezni miini sklop, za nekaj sekund zadrimo napetost in poskuamo miice imbolj obutiti. Zatem sprostimo napetost in poskuamo obutiti sproeno miico. Za laje obutenje si dodatno pomagamo z dihanjem. Med napenjanjem miic vdihujemo, ko zadrujemo napetost, zadrimo dih, in ko sprostimo napetost, izdihujemo. Vajo ponovimo tolikokrat, da se zaznavni obutki dodobra vtisnejo v na spomin. Vajo zanemo pri prstih na nogah, nadaljujemo preko miic v stopalih, glenjih, preko kolenskih vezi in stegen do bokov. Nadaljujemo z miicami zadnjice, trebunega predela, hrbta, prsi, ramen, rok do dlani in zakljuimo z miicami v prstih. Lotimo se e vratnih miic in glave. Na obrazu, poleg linic, eljusti in ela, s paenjem napnemo in sprostimo tudi

39


usta ter jezik. Nazadnje soasno napnemo miice celotnega telesa, jih nekaj asa zadrimo in nato sprostimo.

Vaja je namenjena zavestnemu osredotoanju na zunanjo kinestetino zaznavo. Jasno zavedanje zaetnih zunanjih zaznav namre precej olaja proces preusmerjanja pozornosti med prakticiranjem izventelesnih izkuenj. Trajanje vaje je seveda odvisno od hitrosti naega ozaveanja. Priporoam, da prvi vaji posvetimo vsaj petnajst minut. V nadaljnjih pripravah as postopno krajamo, dokler ne zmoremo e v minuti ali manj napeti, sprostiti in seveda zadovoljivo obutiti celotno telo.

Tako, sedaj smo pripravljeni, da se namestimo v izbrano telesno pozicijo.

40


D ru g a st o p n j a s u b t i l no st a nj e z a v es t i V drugi stopnji prinemo s preusmerjanjem pozornosti od zunanje zaznave k prvim najbolj povrinskim subliminalnim zaznavam. Veina ljudi dosee drugo stopnjo tudi brez zavestnega sproanja, ki slui preusmerjanju pozornosti, saj se tovrstnih subliminalnih zaznav pogosto zavemo tudi med obiajnim budnim zavedanjem. Vaje druge stopnje izvajamo z zaprtimi omi. V izbrani telesni poziciji se im udobneje namestimo. Bodimo pozorni, da so mesta, kjer nae telo s svojo teo pritiska na podlago, im manj motea. V sedeem poloaju je to predvsem zadnjica, pri leeem poloaju pa v manji meri zatilje, trtica in pete. Pomagamo si z manjimi blazinami, s katerimi prerazporedimo pritisk na ire telesno podroje. Neenakomerno razporejen pritisk lahko med daljo vadbo postane precej mote, kar nam prepreuje uinkovito nadaljnje delo. Veina ljudi prve subliminalne zaznave obuti kot rahlo emenje oziroma mravljinenje. Nekateri zaznavo opisujejo tudi kot gnetenje, toplotno valovanje ali sevanje. Vsekakor je obutek dokaj podoben emenju, ki ga zaznavamo po monejem plosku ali drgnjenju z dlanmi, a manj intenziven. emenje je obiajno najlaje zaznati na telesnih periferijah oziroma delih telesa, ki so najbolj oddaljeni od centralnega ivnega sistema (moganov in hrbtenjae). Mnogi sprva najlaje zaznajo emenje na podroju dlani in stopal, teje pa na podroju hrbta, zatilja in pet.

Vaje izvajamo v izbrani telesni poziciji. Nekajkrat globoko vdihnemo in izdihnemo, nato nadaljujemo z normalnim dihanjem brez naprezanja. Oi so zaprte. Z rokama podrgnemo po telesu, najprej po prstih na nogah, stopalih in glenjih, toliko asa, dokler ne zaznamo komaj zaznavnega emenja. Nato se ponovno postavimo v osnovno pozicijo in v mislih preko spomina prikliemo prej zaznan obutek. Tako nadaljujemo s celim telesom, vse do vrha glave. Posebej se

41


posvetimo predelom, kjer neposredno pod koo ni miic, temve so kosti. Glavo na podroju temena, zatilje in elo, pete ter zadnji del hrbtenice od trtice do glave zato vekrat zaporedoma podrgnemo z rokami, da dobimo obutek, kako jih je zaznati. Obutek se nekoliko razlikuje od zaznave miinih predelov.

V naslednji vaji bomo popolnoma telesno negibni. Ponovno nekajkrat globoko vdihnemo in izdihnemo, nato prepustimo dihanju svojo pot. Tokrat se usmerimo po povrini naega telesa, zaeni s prsti na nogah, pa vse do temenskega podroja, le s pozornostjo. V kolikor smo predhodno vajo uspeno izvedli, sedaj ne bi smeli imeti teav. e doloenih delov telesa vseeno ne zaznamo, se za hip, z zaprtimi omi, premaknemo in se jih z roko dotaknemo, da jih zautimo. Obutek emenja zadrimo in nadaljujemo z vajo. Cilj vaje je imbolj intenzivna in natanna zaznava povrine telesa. Ko smo sposobni usmeriti pozornost na katerikoli del povrine telesa, poskuamo hkrati zaznati e celotno povrino. Za izvedbo vaje uporabimo deljeno pozornost, s pomojo katere razirimo zaznavanje na celotno povrino telesa soasno. Proces deljenja pozornosti izvedemo na nain, kot smo ga obrazloili v poglavju o kognitivnih veinah.

Sklop treh vaj izvajamo v navedenem zaporedju. Ko jih izvajamo prvi, se imbolj dosledno drimo navodil, kasneje glede na uspenost postopek pospeimo, skrajamo, spremenimo ali po potrebi preskoimo.

Med ozaveanjem povrinskega emenja se lahko pojavi lokalno srbenje (na nosu, hrbtu, elu). Zaznavi se ne poskuajmo izmikati, ali se celo popraskati, temve jo izkoristimo. Srbenje na tej stopnji ni ni drugega kot lokalizirana subliminalna zaznava emenja, ki je dovolj intenzivna, da povzroi obutek nelagodja, imenovanega srbenje. Da bi se otresli motnje, poskuajmo podroje srbenja s pozornostjo povlei in imbolj raziriti glej vaje za nadzorovanje. Intenzivnost zaznave srbenja se bo zmanjala, saj se bo le to prerazporedilo na iro povrino. Iz moteega srbenja bomo tako preli v eleno zaznavanje povrinskega emenja. e ozaveeno subliminalno vsebino (povrinsko emenje) lahko tudi nadzorujemo. emenje nadzorujemo s pomojo usmerjanja pozornosti.

42


emenje, ki smo ga zaznavali bolj ali manj statino na povrini koe, lahko z zavestnim nadzorovanjem pozornosti tudi premikamo, vleemo, irimo, vrtimo in tako dalje. Kot bomo spoznali v nadaljevanju, kljub temu, da v opisih govorimo o premikanju emenja, pravzaprav mislimo le na usmerjanje in preusmerjanje pozornosti na prej navedene naine.

Prinimo s premikanjem emenja po telesni povrini. Da bi se spomnili obutka, lahko pred zaetkom vaje, z zaprtimi omi, z dvema prstoma poasi potegnemo po povrini koe, na primer od glenja do kolena. Postopek ponovimo tolikokrat, da smo ga sposobni notranje poustvariti e s samim spominom. Pri premikanju ali vleenju emenja po povrini telesa si lahko pomagamo z vizualizacijo. V mislih si predstavljamo, da v rokah, ki seejo vse do izbranega dela telesa, drimo na primer brus papir, etko ali kaj podobnega, in z njimi izvajamo ponavljajoe se linearne gibe po povrini telesa. Povsem normalno je, da je v tej fazi predstava navideznih rok le zelo bledo zaznavna. Klub temu bo kaj kmalu povzroila subliminalno zaznavo premikajoega se emenja. S podobno tehniko lahko emenje tudi zavrtimo namesto, da v mislih povrino telesa linearno drgnemo, tokrat ponavljamo krone gibe. emenje lahko vleemo in vrtimo tudi brez vizualiziranja navideznih rok. Pozornost usmerimo na elen del telesa. Ko e zaznamo emenje, pozornost povleemo v eleni smeri, ne da bi izgubili predhodni obutek. S tem se pojavi obutek, kot da vleemo emenje. emenje lahko tudi irimo po povrini telesa. Ko e ustvarimo oziroma ozavestimo doloeno omejeno podroje emenja, si predstavljajmo, kako se to enakomerno iri navzven. Pomagamo si z vizualiziranjem na primer vodnega valovanja, ki se iz sredia povrine koncentrino iri navzven.

Doslej si pri preusmerjanju pozornosti e nismo pomagali s sproanjem kot takim. Seveda lahko do subliminalne kinestetine zaznave emenja pridemo tudi s sproanjem. Dovolj je, da se v izbrani telesni poziciji nekaj minut (do 10 minut) nepremino sproamo in s pozornostjo spremljamo naraven ritem dihanja. Ena od posledic povrinskega

43


sproanja je tudi zaznava povrinskega emenja, ki se obiajno pojavi najprej na dlaneh in kasneje e drugod po telesu. Ostalim tirim tipom subliminalnih zaznav (vizualni, avditivni, olfaktorni in gustatorni) se do sedaj e nismo posvetili, saj je v zaetni fazi tovrstnega pristopa k ozaveanju izventelesnih izkuenj poglavitno predvsem dobro subliminalno kinestetino zaznavanje. Na nivoju subliminalne vizualne zaznave se zane pojavljati rahlo migetanje, zaznavno kot migetajoe motenje rnine pred omi, ki je sicer posledica zaprtih vek in zunanje teme. Subliminalni vizualni efekti nas naj ne motijo. Ne namenjajmo jim pozornosti. Podobno velja za morebitne avditivne, olfaktorne in gustatorne subliminalne zaznave - ne ukvarjajmo se z njimi. K a j j e p ovr i nsk o e me nj e ? loveka zaznava poteka preko util, ki sprejemajo informacije iz okolja preko posebnih receptorjev. utilni draljaji kot elektrini impulzi potujejo po senzorinih ivcih do moganov, kjer postanejo prepoznavni in zaznavni. Med obiajnim, budnim stanjem zavesti je pri zdravem loveku pozornost usmerjena skoraj izkljuno na sprejemanje informacij preko tovrstnih receptorjev, kar poznamo kot utno zaznavanje. Med dnevno budnostjo so receptorji podvreni nenehnemu stimuliranju iz zunanjega sveta. V obdobjih odsotnosti zunanjih draljajev pa lahko zaznamo pretakanje zelo majhnih elektrinih tokov, ki ne izvirajo iz zunanjosti, temve so posledica podronih statinih napetosti v samem receptorju in napetosti v njegovi neposredni bliini.

Vertikalni prerez koe z receptorji in ivnimi vlakni ter pripadajoimi podpranimi tokovi

44


ibke elektrine tokove lahko zaznavamo bodisi ob "nasilnem" vplivanju na delovanje util (anestezija, pokodba, bolezen), bodisi z zavestnim znianjem obiajnega zaznavnega praga pod obiajno mejo, kar povzroi subliminalno oziroma podprano zaznavo. Omenjene sprostitve elektrinih tokov zaznavamo kot obutek emenja oziroma mravljinenja. emenje najlaje zaznavamo na povrini koe, kjer je najveja gostota utilnih receptorjev. Tovrstno emenje imenujemo tudi povrinsko emenje. emenje lokaliziramo in zviujemo ali zniujemo intenzivnost njegove zaznave z usmerjanjem in sproanjem pozornosti. Z nekaj vaje se emenja lahko zavedamo tudi ob prisotnosti zunanjih draljajev t.j. med obiajnim zunanjim zaznavanjem.

45


T re tj a s to p n j a su b t i l no st a nj e z a v es t i Ko ozavestimo povrinsko emenje po celotnem telesu, se e dodatno poglobimo v subliminalno zaznavanje. V tretji stopnji preusmerjanja pozornosti bomo opazili, da povrinsko emenje pravzaprav ni enakomerno zaznavno po celotnem telesu. Poleg razlinih tipov gibanja emenja, ki smo jih e opisali v drugi stopnji, bomo v tretji stopnji zaznali tudi subliminalne napetosti oziroma obutke pritiska, ki se izraajo na tokasti, rtasti ali ploskovni nain. Ko govorimo o zaznavi subliminalnih napetostih, pravzaprav mislimo na podroja z zgoenim oziroma intenzivnejim emenjem.

Vrste povrinskih subliminalnih napetosti

Na slikah so predstavljeni osnovni tipi posameznih povrinskih subliminalnih napetosti. Enakomerna porazdelitev pikic predstavlja obiajno emenje. Zgoena podroja pikic, ki so predstavljena kot sive povrine, so podroja napetosti.

Nekajkrat globoko vdihnemo in izdihnemo, nato nadaljujemo z dihanjem s immanj naprezanja. Oi so zaprte. Ozavestimo povrinsko emenje po celotni povrini telesa. Sedaj svojo pozornost usmerimo na zaznavanje porazdeljenosti emenja na povrini koe. Poskuajmo definirati obliko oziroma tip emenja. Ali je popolnoma enakomerno porazdeljeno po povrini koe? Ali morda zaznavamo podroja z zelo intenzivnim emenjem? V kolikor nam vaja nikakor ne gre od rok, se ji lahko posvetimo tudi kasneje, ko bo naa pozornost e bolj domaa v ozaveanju tovrstnih subliminalnih zaznav.

46


Namen zgornje vaje je ozaveanje subliminalnih napetosti, zato jim posvetimo le toliko asa, da se z njimi seznanimo. V vaji nadzorovanja bomo s pomojo e pridobljenega znanja in izkuenj v stanju popolnega telesnega mirovanja prieli spreminjati tipe emenja. Ko emenje e zaznavamo na povrini koe, v mislih poskusimo poustvariti tip tokovne, rtaste ali ploskovne zaznave. Za priklic tokovne zaznave si lahko v mislih predstavljamo, da z iglo zbadamo doloeno toko na povrini koe. Za rtast tip zaznave si predstavljamo, kako z nohtom ponavljajoe poasi zarezujemo po koi. Za ploskoven tip zaznave si predstavljamo, da na doloen del telesa poloimo zelo teko kovinsko kocko. V kolikor nam vizualiziranje ne gre dobro od rok, navedena dejanja najprej izvedemo v obiajni budnosti. Ob tem smo pozorni predvsem na kinestetien obutek, ki ga bomo naknadno priklicali v spomin. Ko vajo z lahkoto obvladujemo, poskuamo hitreje spreminjati tipe posameznih subliminalnih napetosti. Intenzivnost subliminalnih napetosti poskuamo e poveati s potenciranjem koncentracije. Zgornje vaje nadzorovanja sicer niso nujno potrebne za uspeno ozaveanje izventelesnih izkuenj, kljub temu jih toplo priporoam, saj ponujajo iri vpogled v subliminalno zaznavanje. Z obvladovanjem tretje stopnje preusmerjanja pozornosti bomo precej bolj samozavestni pri nadzorovanju zaznave povrinskega emenja, ki je osnova vseh subliminalnih zaznav. To nam bo posledino olajalo izvajanje vaj v naslednjih stopnjah.

47


e t rt a s t o p n j a su b t i l n o st a nj e z a ve st i Za prehod iz tretje v etrto stopnjo preusmerjanja pozornosti bomo prvi v vaje intenzivneje vkljuili tudi zavestno sproanje, kot primarno pomo pri ozaveanju subtilnih procesov in vsebin. Med izvajanjem vaj etrte stopnje se prinejo pojavljati prve oitne telesne reakcije, kot je znievanje telesne temperature. Podobno kot pri spanju lahko zaznamo tudi upoasnitev srnega utripa in dihanja. Veinoma se prav v tej stopnji prvi sooimo s teavo ohranjanja budnosti. Vse telesne funkcije nas namre silijo v dreme, saj je telo navajeno, da se v taknih okoliinah odzove s spanjem. Da bi med etrto in nadaljnjimi stopnjami lahko ostali budni oziroma zavestni, se seveda moramo navaditi na nove okoliine. Da bi bolje razumeli zgornje trditve, bomo natanneje obrazloili eno od osnovnih znailnosti zavesti oziroma bolje reeno zavestne pozornosti. Vsako dolgotrajneje ponavljanje doloenih zavestnih aktivnosti namre s asom povzroi avtomatizem. Tisto, kar smo prej poeli zavestno, se sedaj samodejno in bolj ali manj neozaveeno odvija samo po sebi. To pa pomeni, da lahko naa zavestna pozornost skupaj z izvajanimi aktivnostmi kaj hitro zdrsne v "ne-zavedanje" oziroma spanje. Da bi prepreili taken zdrs v spanec, pozornost v trenutku, ko zautimo da izgubljamo zavest, preusmerimo na druge subliminalne aktivnosti oziroma procese. V spanec nas silijo tudi bolj ali manj neozaveena preprianja, ki jih vsi nosimo v sebi: "med spanjem nisem zavesten", "spremenjena stanja zavedanja ne zmorem ozavestiti", "med globoko sproenostjo zaspim". Da bi se znebili taknih omejujoih preprianj, jih enostavno zamenjajmo s pozitivno naravnanimi, na primer "med globoko sproenostjo sem lahko zavesten". K tej tematiki se bomo vrnili e v naslednjih stopnjah preusmerjanja pozornosti. Kot smo e omenili v poglavju o sproanju, sprostitev uporabljamo predvsem z namenom preusmerjanja pozornosti na subtilneje zaznave. Oglejmo si nekaj tipinih vaj, ki pospeujejo telesno sproenost.

Priklic obutka tee svojega telesa. Vizualizirajmo, kako nae telo postaja vse bolj in bolj teko. Predstavljamo si lahko, da je notranjost telesa iz teke kovine, kot je na primer bron, da tehta eno tono

48


in podobno. Med miselnim predstavljanjem ne poskuajmo potencirati obutka z dodatnim pritiskanjem telesa ob podlago. Vse aktivnosti naj bodo le na nivoju misli.

Padanje v globino. Predstavljajmo si, da stojimo na robu prepada, se odrinemo in prinemo padati zmeraj globlje in globlje. Izberemo nain padanja, ki nam najbolj ustreza (z glavo naprej, z nogami naprej, nekontrolirano), ali pa se enostavno samo prepustimo. Vdihovanje obarvanega zraka. Predstavljajmo si, kako ob vsakem vdihu vnaamo v telo zrak svetle/iste barve in izdihujemo zrak temne/umazane barve. Misli naj bodo usmerjene le na opisano aktivnost. Ko nam te vseeno uidejo v nenadzorovano smer, jih spet usmerimo na spremljanje dihanja. Spremljanje dihanja. Dihamo sproeno, s immanj napora. S pozornostjo spremljamo, kako ob vdihu zrak vstopa skozi nosnice ali usta in kako polni pljua. Med izdihom s pozornostjo spremljamo izstopanje zraka iz plju do ust oziroma nosu. Misli naj bodo resnino usmerjene le na dihanje. Vaja je sicer zelo enostavna, pa vendar zelo uporabna in uinkovita za sproanje v najrazlinejih trenutkih med izvajanjem izventelesnih izkuenj. Kot dodatek k vaji, se poskuajmo zavedati, koliko napora vlagamo v dihanje. Idealno je seveda, da je to popolnoma samodejno, brez vlaganja nikakrnega zavestnega nadzora. Podobno, kot takrat ko spimo in telo diha samo od sebe.

Med sproanjem se v skladu z naimi dnevnimi navadami prineta pojavljati motee samodejno beganje povrinskih misli in notranji dialog. Zalotimo se lahko, kako se v mislih pogovarjamo sami s seboj, prinemo razmiljati o drugih vpraanjih, kot so "Koliko asa se e sproam?", "Ali mi bo uspelo?", "Kaj moram storiti po konanem prakticiranju izventelesnih izkuenj?". Mnogo povrinskih misli lahko spodbudijo zunanji zvoki, ki v nas samodejno sproajo vpraanja "Kdo prihaja?", "Kaj ropota?". Da bi prepreili motenje povrinskih misli, se enostavno e z vejo mero pozornosti posvetimo dihanju. Bolj kot bomo pozorni na dihanje, manj asa se bomo ukvarjali z notranjimi dialogi. V kolikor je mo doloenih povrinskih mislih tako intenzivna, da se jih ne moremo znebiti, se lah-

49


ko posluimo tudi kontemplacijskih tehnik. Namesto da bi pozornost usmerili pro od povrinskih misli in notranjih dialogov, se poglobimo vanje in poskuamo dojeti njihovo bistvo ter izvor. Ko razumemo, zakaj se nam doloene misli ponavljajo, se s tem znebimo njihovega nadlenega trkanja na nao pozornost oziroma zavedanje. Podobno kot pri otroku, ki zahteva nao pozornost; tenaril bo, dokler ga ne bomo konno sliali. Naslednje vaje so namenjene ozaveanju in nadzorovanju zaznave razirjanja. To je prva v vrsti zaznav, ki je ljudem e bolj tuja, saj jo po izkunjah sode veina ni e nikoli zavestno doivela. Nasprotno velja za subliminalno zaznavo emenja, ki ga sorazmerno veliko ljudi zavestno ali vsaj delno ozaveeno doivlja v razlinih okoliinah. Do sedaj smo nao pozornost usmerjali predvsem na povrino koe, tokrat pa jo bomo usmerili v prostor zunaj telesa. Ob tovrstnem poetju veina praktikantov doivlja poseben tip zaznavanja, ki ga lahko opiemo kot kinestetino zaznavo razirjanja ali sevanja iz povrine telesa v blinji prostor. Zaznavanje razirjanja je lahko tako kot zaznavanje emenja le lokalne narave (na primer samo na roki, nogi, glavi), ali pa razirjeno po celotni povrini telesa. Obutek je za veino ljudi zelo prijeten. Poznamo dva tipa razirjanja: enakomerno in usmerjeno.

Enakomerno razirjanje oziroma sevanje se iri v vse smeri hkrati. Med tovrstnim tipom razirjanja imamo obutek, da je nae zavedanje osredieno v fizinemu telesu, medtem ko z delom naega bitja sevamo navzven onkraj meja telesnosti. Hkrati z doivljanjem razirjanja veliko ljudi opisuje tudi obutek potencirane svobode in prostranosti. Prostornina sobe, v kateri izvajamo izventelesne izkunje, se po obutku povea. Podoben, a intenzivneji obutek se pojavi tudi v esti in sedmi stopnji preusmerjanja pozornosti, kjer natanneje razlagamo ta fenomen. Usmerjeno razirjanje oziroma sevanje se iri samo v eni smeri. irina sevajoe zaznave lahko meri nekaj centimetrov ali celo meter in ve. Med tovrstnim tipom razirjanja imamo obutek, da nas neka sila rahlo vlee v smer razirjanja, navzgor, navzdol, levo, desno, naprej, nazaj. Nekateri praktikanti opisujejo takno zaznavo tudi kot lebdenje, saj lahko imamo dokaj izrazit obutek, da del

50


nas (bolj ali manj brezoblina gmota) dobesedno lebdi nad naim fizinim telesom. Zaznava lebdee gmote je obiajno precej nenatanna glede pozicije in zunanjih meja, a kljub temu dovolj intenzivna, da zaznavamo njeno gibanje (dviganje, spuanje, nagibanje, irjenje, zvijanje, vrtenje). Podobno velja tudi za zaznavo lokalno usmerjenega razirjanja, ko imamo rahel obutek zamika roke, stopal. Razirjanje navzdol, pod fizino telo, nekateri spontano in delno ozaveeno izkuajo ob pogrezanju v spanec, kar doivljajo kot obutek padanja. Intenzivnost zaznavanja razirjanja je razlina od praktikanta do praktikanta. Kot smo e uvodoma omenili, veina ljudi nima zavestne izkunje s takno zaznavo, zato je povsem normalno, e bomo potrebovali nekaj ve vaje za ozaveanje in nadziranje tega fenomena.

Da bi ozavestili zaznavo razirjanja, se moramo dodatno sprostiti. S tem se bo naa pozornost preusmerila na zaznavanje elenih subtilnih vsebin.

Prikaz subliminalne zaznave razirjanja

Ko e ozavestimo emenje po povrini telesa, usmerimo pozornost na zaznavanje skrajne, zunanje meje emenja. Seveda emenje nima tako jasno zaznavnih meja kot fizino telo. Med iskanjem/zaznavanjem najbolj zunanjega dela zaznave emenja, se bo naa pozornost kmalu znala izven meja fizinega telesa. Med ozaveanjem zaznave razirjanja se zavedajmo, da je tovrstna zaznava e subtilneja od zaznavanja emenja. Torej, zaupajmo si, saj je e rahel obutek, da morda nekaj zaznavamo, verjetno tisti pravi. Za doseganje elenega uinka uporabimo eno od spodnjih vaj ozaveanja.

51


Ko ozavestimo emenje na povrini telesa, usmerimo pozornost e v notranjost. Zamislimo si, kako telo, kot zranico, z vsakim vdihom polnimo skozi usta in nos. Med dihanjem se ne naprezajmo, le sproeno si predstavljajmo, kako zrak neno polni in napenja nae telo od znotraj. Po nekaj deset ponovitvah se bo priel samodejno pojavljati sprva rahel, kasneje pa potenciran obutek emenja na povrini koe, ki bo preraal v zaznavo sevanja oziroma razirjanja navzven. Predstavljajmo si, kako v notranjosti naega fizinega telesa sije mono sonce, ki enakomerno seva navzven skozi koo v zunanji prostor. Z vizualiziranjem postopno spreminjajmo intenzivnost sevanja in hkrati z delom pozornosti spremljajmo zaznavo razirjanja. Predstavljamo si, da je nae telo polno vode, koa pa vodna povrina. Vizualizirajmo, da na doloenih mestih z (navideznimi) rokami potiskamo vodo, tako da vzvalovi. Na zaznavni aparat se bo odzval z zaznavanjem valujoega emenja. Viina "valov" bo posegala onkraj mej fizinega telesa, kar e uvramo v zaznavo razirjanja. Obutek strahu v hipu ustvari subliminalno zaznavo emenja na povrini telesa. Ker je ta obutek sicer kratek, a dokaj intenziven, ga lahko z lahkoto uporabimo tudi za zaznavanje razirjanja. Torej, zavestno prikliimo doivljanje obutka strahu (notranje vznemirjenje) in ga subliminalno zaznajmo. Ne dopustimo, da nas ustvo strahu zanese do telesnega odziva, kot je drgetanje, stok in podobno. Zaznavanje naj bo izkljuno subliminalno (emenje). Hkrati si predstavljajmo, kako emenje seva navzven v prostor in povzroa zaznavo razirjanja. Preizkusimo tudi subliminalne zaznave, ki jih povzroi priklic ostalih osnovnih ustev: jeze, alosti ali veselja.

Izberimo nam najbolj primerno vajo in jo izvajamo priblino deset minut. Z delom pozornosti soasno preverjajmo spremembe v subliminalnemu zaznavanju. Med izvajanjem vaj za sproanje se lahko zgodi, da doseemo zaznavo razirjanja tudi spontano. Najvekrat se to dogaja v trenutkih med pra-

52


kticiranjem, ko nas zmoti nek nepriakovan zunanji zvok. V kolikor se nanj odzovemo s strahom, bo ta zelo verjetno povzroil podoben uinek, kot smo ga opisali v vaji za ozaveanje razirjanja. Ko ozavestimo razirjanje, se lahko posvetimo e zadrevanju in nadzorovanju tovrstne subliminalne zaznave.

Da bi zaznavo razirjanja zadrali za ve asa, poskuajmo najprej namerno preusmerjati pozornost od zaznave emenja do zaznave razirjanja in spet nazaj. S tem se bomo nauili sproati zaznavo razirjanja na ukaz. Z nekaj dodatne vaje bomo lahko zaznavo priklicali celo med dnevno budnostjo. Med zaznavanjem razirjanja si v mislih predstavljamo, kako se intenzivnost sevanja iri zmeraj bolj v zunanji prostor, nato potegnimo zaznavo spet blije k telesu in tako dalje. Poskusimo imbolj izostriti zaznavne obutke. V mislih si predstavljajmo, kako se zaznavanje razirjanja nad fizinim telesom vse bolj in bolj gosti. Pomagamo si lahko z vizualiziranjem sprva skoraj prozornega oblaka, ki se spreminja v gosto in teko meglo. Ko spremembo e zaznamo, zaznavo na podoben nain razprimo oziroma razredimo. Zaznavo razirjanja nad fizinim telesom najprej rahlo zgostimo, nato si predstavljajmo, kako se prine ta gmota zibati. Izberemo zibanje levo-desno, gor-dol, v loku in podobno. Z vizualiziranjem zibanja vztrajamo, vse dokler ne prinemo zaznavati rahlega obutka zibanja.

Vse natete vaje lahko izvajamo tako, da zaznavo razirjanja obutimo v bliini celotnega telesa, lahko pa se posvetimo zgolj zaznavam v bliini posameznih delov telesa (roke, noge, glave). Med ozaveanjem in nadzorovanjem etrte stopnje preusmerjanja pozornosti od zunanje k notranji zaznavi se prvi sooimo z zaznavami, ki ne sodijo ve niti k zunanjim, niti k subliminalnim, temve e posegajo na podroje notranjega zaznavanja.

53


K a j j e r a z i r j a nj e? Ko govorimo o zaznavanju razirjanja, mislimo na subtilno kinestetino zaznavanje, ki se navidezno razprostira izven meja naega fizinega telesa. Da bi bolje razumeli zaznavanje razirjanja, si oglejmo graf, ki prikazuje proces preusmerjanja zavestne pozornosti.

Procentualna porazdeljenost zavestne pozornosti med tremi zaznavami v procesu preusmerjanja pozornosti od zunanje preko subliminalne proti notranji zaznavi

V praksi nobene od vrste zaznav ne doivljamo neodvisno oziroma loeno od drugih dveh, saj so vse tri med seboj povezane. Graf prikazuje priblino porazdelitev zavestne pozornosti med zunanjim, subliminalnim in notranjim zaznavanjem.

V prvi stopnji preusmerjanja pozornosti je priblino 95% zavestne pozornosti usmerjeno na zunanjo zaznavo, medtem ko si ostale odstotke porazdelita subliminalna in notranja zaznava. V razponu od druge do sedme stopnje se porazdelitev zavestne pozornosti spreminja. V stopnjah zavedanja blizu obiajnemu stanju zavesti (prvi stopnji) opazimo upadanje zunanje zaznave, hiter dvig subliminalne zaznave in le postopno dvigovanje notranje zaznave. V stopnjah zavedanja nekje na pol poti med prvo in osmo stopnjo je odstotek zavestne pozornosti na najviji toki pri subliminalnem zaznavanju. Odstotek zunanje zaznave se dodatno zniuje, medtem ko notranja zaznava dosee in presee te vrednosti.

54


V esti in sedmi stopnji zavedanja je odstotek zunanje zaznave skoraj nien, subliminalna zaznava e izgublja svojo mo, medtem ko strmo naraa procent zavestno usmerjene pozornosti na notranje zaznavanje.

V osmi stopnji je priblino 95% zavestne pozornosti usmerjeno na notranjo zaznavo, medtem ko si ostale odstotke porazdelita subliminalna in zunanja zaznava.

Glede na to, da se zaznava razirjanja pojavlja priblino na polovici poti v procesu preusmerjanja pozornosti od zunanje k notranji zaznavi, lahko iz grafikona razberemo, da zaznavanje razirjanja ni le subliminalne narave, temve deloma tudi notranje narave. S takno razlago zadovoljimo tudi navidezno neloginost, ko med razirjanjem zaznavamo vsebine v prostoru zunaj telesa. Subliminalno zaznavanje namre samo po sebi ne zmore taknih dometov, medtem ko notranje zaznave lahko. Razirjanje zatorej definiramo kot kombinacijo subliminalne in notranje zaznave. Subliminalni del razirjanja je obuten kot spreminjajoa zaznava emenja na povrini telesa, medtem ko tisti del razirjenja, ki pripada notranji zaznavi, doivimo kot subtilni obutek zaznavanja sevanja v prostoru zunaj fizinega telesa. Kombinacija tovrstne subliminalne in notranje zaznave daje dovolj intenziven obutek, ki ga praktikant izventelesnih izkuenj lahko definira kot rahel obutek delne izventelesnosti.

55


Pe ta st o p n j a s u b t i l no s t a nj e z a v est i V peti stopnji usmerjanja pozornosti se bomo usmerili na subliminalno zaznavanje notranjega oziroma globinskega emenja in s tem postopno zakljuevali z ozaveanjem in nadzorovanjem (preteno kinestetinih) subliminalnih zaznav v lovekem telesu. Peta stopnja usmerjanja pozornosti je zahtevneja od predhodnih stopenj, zato je povsem obiajno, da se praktikanti na tem mestu zadrijo ve asa. Vse do sedaj smo se preteno ukvarjali le s subliminalnim zaznavanjem na povrini telesa. Sedaj bomo pozornost usmerili e v njegovo notranjost. Zaznavanje povrinskega emenja je precej enostavneje, saj zahteva manj usmerjanja pozornosti kot pri zaznavanju notranjega emenja. Subliminalne zaznave na povrini telesa so namre hitreje zaznavne, saj so vseeno vezane na zunanja utila, na katera imamo usmerjeno pozornost veino asa med dnevno budnostjo. Med dnevno budnostjo smo namre zavestno pozorni predvsem na procese, ki se odvijajo v utilnih receptorjih, tik pod povrino koe (otip, temperatura, vlanost, boleina), delno na zaznavanje napenjanja in sproanja miic, skoraj ni pa na vegetativno ivevje, ki upravlja z ostalimi funkcijami v notranjosti telesa. Da bi pozornost iz subliminalnega zaznavanja emenja na povrini telesa preusmerili na zaznavanje emenja v notranjosti telesa, bomo pozornost zelo postopno preusmerjali od laje proti teje zaznavnim subliminalnim vsebinam. Zaeli bomo s subliminalnim zaznavanjem miinih tkiv, nato se bomo posvetili e oilju, zaznavam notranjih organov, avtonomnemu ivevju in celo okostju. Za laje zaznavanje tovrstnih subliminalnih procesov si bomo tudi tokrat pomagali z dodatnimi vajami poglobljenega sproanja, saj bodo le te proces preusmerjanja pozornosti precej olajale. Med izvajanjem vaj za ozaveanje pete stopnje preusmerjanja pozornosti poleg vizualizacijskih vaj s prejnje stopnje poskusimo e s sledeo tehniko.

Tehnika gledanja skozi zaprte veke: gledamo skozi zaprte oi, zrkel ne premikamo, "pogled" je sproeno

Sandi Jug - Spremenjena Stanja Zavesti

Documents

Transcript of Sandi Jug - Spremenjena Stanja Zavesti