Sanacijski program FDV.pdf

1

Sanacijski program

Fakultete za drubene vede

Ljubljana, 10. 9. 2013

2

KAZALO Str.

SEZNAM KRATIC, TABEL IN SLIK...3

UVOD......4

A. OPIS STANJA IN FINANNA ANALIZA FAKULTETE ZA DRUBENE VEDE....5

1. OPIS STANJA NA REDNEM TUDIJU PRVE IN DRUGE STOPNJE...7

2. OPIS STANJA NA IZREDNEM TUDIJU11

3. OPIS STANJA NA RAZISKOVALNEM PODROJU.12

4. IDENTIFIKACIJA IN ANALIZA PROBLEMA...16

B . DOSEDANJI VAREVALNI UKREPI IN FINANNI UINKI.17

1. UKREPI ZMANJEVANJA MATERIALNIH STROKOV

FAKULTETE V LETU 2012 IN 201320

2. UKREPI ZMANJEVANJA STROKOV DELA V LETU 2012 IN 2013...21

C. BODOI UKREPI NA STRANI ODHODKOV IN OCENA FINANNEGA UINKA.24

D. ASOVNA OCENA UINKA BODOIH UKREPOV NA

STRANI PRIHODKOV IN NA STRANI ODHODKOV...25

E. OSEBE, ODGOVORNE ZA IZVEDBO PROGRAMA....26

F. OCENA PREMOSTITVENIH SREDSTEV, KI OMOGOAJO,

DA LAHKO LANICA PREMOSTI POSLOVANJE.26

ZAKLJUEK.27

3

Seznam kratic: AH Avtorski honorar ARRS Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije CRP Ciljno raziskovalni projekt EU Evropska unija FDV Fakulteta za drubene vede FTE Full Time Equivalent (polna zaposlitev) JS Javna sluba MR Mladi raziskovalci NRP Nacionalni raziskovalni program PR Pasivne asovne razmejitve PD Podjemna pogodba UL Univerza v Ljubljani UO Upravni odbor ZUJF Zakon za uravnoteenje javnih financ

Seznam Tabel in Slik: Slika A.1.: Prihodki in odhodki FDV po letih (celota). 5 Tabela A.1.: Povzetek prihodkov in odhodkov po vrstah dejavnosti v letih 2009 2013 (iz bilannih podatkov - obraunski vidik)

6

Tabela A.2: Prikaz delea prihodkov in odhodkov po dejavnostih in trend za leto 2012 in 2013 v primerjavi z letom 2011..

7

Tabela A.4.: tevilo redno zaposlenih na FDV 7 Slika A.1.1.: tevilo tudentov pri predmetih 8 Tabela A.1.1. : Pregled letnih sredstev lump sum 2005 2013 (obraunski vidik) 9 Tabela A.1.2.: Pregled prihodkov in odhodkov po vrstah za redno izvedbo programov 2009-2013..

10

Slika t. A.1.2. : Prihodki za redno izvedbo 2009-2013. 10 Slika A.1.3.: Odhodki za redno izvedbo 2009-2013... 10 Tabela A.2.1.: Prikaz tekoih prihodkov izrednega tudija 2009-2013. . 11 Tabela A.2.2.: Prikaz odhodkov izrednega tudija 2009-2013... 11 Slika A.2.1.: Pregled prihodkov izrednega tudija po stopnjah 2009-2013 12 Slika A.2.2.: Pregled odhodkov izrednega tudija po stopnjah 2009-2013 12 Tabela A.3.1.: Gibanje raziskovalnih proraunskih prihodkov.. 13 Slika A.3.1.: Proraunski raziskovalni prihodki po letih. 13 Tabela A.3.2. : tevilo projektov po letih.. 13 Slika A.3.2.: tevilo projektov po letih.. 14 Tabela A.3.3. : Dele projektov po letih glede na vrsto projekta... 14 Slika A.3.3. : Gibanje projektov po letih glede na vrsto projekta... 14 Slika A.3.4. : Gibanje CRP projektov po letih.. 15 Slika A.4.1.: Trend gibanja prihodkov in odhodkov redne izvedbe 2005 2013 16 Tabela A.4.1.: Pregled finannega rezultata redne izvedbe programov za obdobje 2005 2013 in vir pokrivanja primanjkljaja.

17

Tabela B.: Povzetek finannega uinka varevalnih ukrepov v letu 2012 in ocena za leto 2013 19

Tabela B.1. Pregled finannih uinkov varevalnih ukrepov na podroju materialnega poslovanja..

21

Tabela B.2.: Pregled finannih uinkov varevalnih ukrepov na podroju strokov dela vodstvo in pedagogi...

23

Tabela B.2.1.: Pregled finannih uinkov varevalnih ukrepov na podroju strokov dela strokovne slube.

23

Tabela C.1.: Pregled finannih uinkov bodoih ukrepov.. 25

4

UVOD Fakulteta za drubene vede (FDV), lanica Univerze v Ljubljani (UL), je najveja interdisciplinarna

druboslovna fakulteta v Sloveniji in med vejimi v Evropi. S svojo pedagoko in raziskovalno

dejavnostjo na podroju tevilnih temeljnih in aplikativnih disciplin e ve kot pet desetletij

utemeljuje druboslovje na Slovenskem. Profesorji in znanstveniki na FDV v okviru temeljnih

podroij sociologije, politologije, komunikologije, novinarstva in kulturologije razvijajo tudi

mednarodne odnose, evropske tudije, obramboslovje, druboslovno informatiko, trno

komuniciranje, odnose z javnostmi, antropologijo, religiologijo in tevilne druge druboslovne

discipline.

FDV je bila ena prvih lanic UL, ki je na svojem pedagokem podroju, zaradi spremembe

zakonodaje, e v letu 2005 priela s pripravo in z izvajanjem prenovljenih bolonjskih programov

in to brez dodatnih sredstev s strani Univerze ali drave, ki je to reformo zapovedala. Danes s

svojimi programi komunikologije in medijskih tudij ter politologije in mednarodnih odnosov, FDV

uvra UL med 200 najboljih oz elitnih univerz na svetu po mednarodno priznani lestvici QS. Z

dobro razvitim Erasmus programom, skupnimi programi s tujimi univerzami in tevilnimi tudenti na

izmenjavi, pomembno prispeva k internacionalni usmerjenosti UL. S svojimi raziskavami in

tevilnimi mednarodnimi znanstvenimi objavami in dogodki pa pomembno prispeva k

mednarodnemu raziskovalnemu ugledu UL.

FDV se je v zadnji tretjini leta 2011 zaela sooati z nekaterimi uinki ekonomske krize in drugimi

odloitvami, ki jih je v aktualnem drubenem kontekstu sprejela slovenska vlada in UL. Odloitve,

ki se nanaajo na nezadostno financiranje javne UL in z njo njene lanice FDV so v letu 2012

pripeljale do razmer, ki ogroajo temeljno raziskovalno in pedagoko poslanstvo fakultete v obsegu

in obliki primerni za najvejo javno univerzo v dravi, ki je bilo potrjeno s strani ustreznih pristojnih

organov in je v veliki meri zakonsko doloeno. V letu 2013 pa so te finanne vrzeli postale

nepremostljive znotraj obstojeih finannih rezerv in tokov fakultete.

Tako se FDV v svoji ve kot petdesetletni zgodovini sooa z najtejimi okoliinami, ki imajo

usoden vpliv na njeno delovanje. Strategija razvoja FDV 2008-2013 je bila zaradi nezadostnega

financiranja na svoji zadnji tretjini izvajanja ostro prekinjena, pozornost pa se je namesto k razvoju

usmerila k obstoju fakultete. Aktualni finanni okvirji na dohodkovni in strokovni ravni zahtevajo

finanno, kadrovsko in razvojno prestrukturiranje FDV. Zato je vodstvo fakultete z njenimi

strokovnimi slubami pripravilo priujoi sanacijski nart, katerega namen je predstaviti finanno

stanje FDV, identificirati vzroke za nastalo negativno finanno stanje fakultete, poroati o e

izvedenih ukrepih in predstaviti nekatere prihodnje ukrepe, ki bi lahko spremenili in izboljali

obstojee stanje.

5

A. OPIS STANJA IN FINANNA ANALIZA FAKULTETE ZA DRUBENE VEDE

Prihodki in odhodki FDV so rasli od leta 2006 naprej in dosegli vrh v letu 2011. Fakulteta je v

poslovno leto 2011 vstopila z 2.304.745 ustvarjenih prihodkov iz preteklih obdobij, tekoi

finanni rezultat je bil pozitiven in sicer je bilo realiziranih 15.069.929 prihodkov in 14.717.227

odhodkov, kar pomeni pozitivni rezultat tekoega leta v viini 352.702 (Slika A.1.). Fakulteta je v

letu 2012 ustvarila 12.997.384 prihodkov in 13.882.150 odhodkov, zato je tekoi finanni

rezultat negativen, odhodki so bili za 884.766 viji od ustvarjenih prihodkov. Za izvedene

aktivnosti v letu 2012 je fakulteta poleg tekoih prihodkov porabila 846.772 sredstev, pridobljenih

v preteklih letih (asovne razmejitve) in 37.994 sredstev razporejenega preseka iz preteklih let.

Ob upotevanju pokritja veje porabe iz razporejenih presekov preteklih let fakulteta v letu 2012 ni

imela nepokritega primanjkljaja. Ustvarila je namre za 13.844.156 prihodkov in za 13.882.150

odhodkov. Ocenjeni prihodki na ravni celotne fakultete, ob predpostavki, da bodo polno realizirani

vsi varevalni ukrepi (tudijska dejavnost + raziskovalna dejavnost), za leto 2013 znaajo

11.460.569 in odhodki 11.775.592 . e na tem mestu moramo poudariti, da je bilo zmanjanje

strokov pod raven strokov v letu 2006 izvedeno z radikalnimi interventnimi ukrepi, ki pa jih na

dalji rok ni mono vzdrevati. e zlasti ob dejstvu, da so tudi dohodki fakultete za pribl. 2,4 mil.

nominalno niji kot leta 2012, ali za 3,3 mil. niji kot leta 2011 in so celo pod ravnjo dohodkov iz

leta 2006 (Slika A.1.).

Slika A.1.: Prihodki in odhodki FDV po letih (celota)

10.000.000

11.000.000

12.000.000

13.000.000

14.000.000

15.000.000

2006 2007 2008 2009 2010 2011 20122013 (ocena)

P r i h o d k i

O d h o d k i

6

Finanni rezultat fakultete po vrstah dejavnosti za obdobje od 2009 - 2012, skupaj z oceno

finannega rezultata za leto 2013 kae, da je razlog upada prihodkov in odhodkov v zmanjanju

proraunskih sredstev za tudijsko in raziskovalno dejavnost. Kritina je zlasti tudijska dejavnost

1. in 2. stopnje, ki med drugim zajema izvajanje rednih programov 1. in 2. bolonjske stopnje

(Tabela A.1.).

Tabela A.1.: Povzetek prihodkov in odhodkov po vrstah dejavnosti v letih 2009 2013 (iz bilannih podatkov - obraunski vidik)

DEJAVNOST 2009 2010 2011 2012 ocena 2013

Indeks: ocena 2013/2009

A TUDIJSKA DEJAVNOST

PRIHODKI 8.403.178 8.992.845 8.755.715 8.203.531 7.091.506 84,4

ODHODKI 8.403.178 8.992.845 8.755.715 8.203.531 7.406.529 88,1

RAZLIKA med prihodki in odhodki 0 0 0 0 -315.023

B RAZISKOVALNA IN RAZVOJNA DEJAVNOST

PRIHODKI 5.034.004 4.614.368 5.330.014 4.700.298 3.989.392 79,2

ODHODKI 4.900.140 4.580.432 5.309.762 4.738.292 3.989.392 81,4

RAZLIKA med prihodki in odhodki 133.864 33.936 20.252 -37.994 0

C DRUGO - DEJAVNOST JS

PRIHODKI 454.912 702.551 444.648 540.051 215.671 47,4

ODHODKI 454.912 702.551 444.648 538.952 215.671 47,4

RAZLIKA med prihodki in odhodki 0 0 0 1.099 0

D TRNA DEJAVNOST

PRIHODKI 316.185 289.056 207.391 400.276 164.000 51,9

ODHODKI 313.807 288.371 207.102 401.375 164.000 52,3

RAZLIKA med prihodki in odhodki 2.378 685 289 -1.099 0

S K U P A J P R I H O D K I 14.208.279 14.598.820 14.737.768 13.844.156 11.460.569 80,7

S K U P A J O D H O D K I 14.072.037 14.564.199 14.717.227 13.882.150 11.775.592 83,7

136.242 34.621 20.541 -37.994 -315.023

Najveji dele prihodkov za fakulteto predstavlja tudijska dejavnost v viini pribl. 60 % (izvedba

rednega in izrednega tudija) in raziskovana dejavnost v viini pribl. 34 %. Javna sluba pod

kategorijo drugo predstavlja izobraevalne projekte financirane s strani institucij, poletne ole

itn. Najveja odstopanja po letih predstavljata javna sluba drugo in trna dejavnost, vendar obe

dejavnosti skupaj predstavljata majhen dele prihodkov v celoti prihodkov in sicer od 4 % do 7 %.

Podobno velja tudi za odhodkovno stran (Tabela A.2.). Iz tabele je razviden upad odhodkov na

tudijski in raziskovalni dejavnosti, vendar je bil trend padanja odhodkov predvsem na redni izvedbi

programov manji od trenda padanja prihodkov, kar se izraa v negativnem finannem rezultatu

redne izvedbe v letu 2012 in v oceni za leto 2013.

7

Tabela A.2: Prikaz delea prihodkov in odhodkov po dejavnostih in trend za leto 2012 in 2013 v

primerjavi z letom 2011

VRSTA DEJAVNOSTI

% dele prihodkov 2012

% dele odhodkov 2012

indeks prihodkov 2012/2011

indeks odhodkov 2012/2011

% dele prihodkov ocena 2013

% dele odhodkov ocena 2013

indeks prihodkov ocena 2013/2011

Inde odhodkov ocena 2013/2011

TUDIJSKA DEJAVNOST 59,3% 59,1% 93,7 93,7 61,9% 62,9% 81,0 84,6 RAZISKOVALNA IN RAZVOJNA DEJAVNOST 34,0% 34,1% 88,2 89,2 34,8% 33,9% 74,8 75,1 DRUGO - DEJAVNOST JS 3,9% 3,9% 121,5 121,2 1,9% 1,8% 48,5 48,5

TRNA DEJAVNOST 2,9% 2,9% 193,0 193,8 1,4% 1,4% 79,1 79,2

SKUPAJ 100,0% 100,0% 93,9 94,3 100,0% 100,0% 77,8 80,0

Kot je razvidno iz Priloge 1.2 je bilo na FDV junija 2013 redno zaposlenih v skupini D (pedagogi)

122 ljudi, kar je 22 manj kot konec leta 2009. V skupini H (raziskovalci) jih je bilo v istem asovnem

obdobju zaposlenih 45, kar je 23 ljudi manj kot konec leta 2009. V skupini J (strokovni delavci) , ki

zajema tudi tiste raziskovalne delavce, ki so zaposleni projektno, pa tevilo ostaja relativno enako

in se v povpreju giblje okoli 75 ljudi. Skupaj je torej na fakulteti trenutno redno zaposlenih 243 ljudi

(Tabela A.4.), kar je za petnajst ljudi manj kot konec leta 2012 oziroma za 44 ljudi manj kot v

primerljivem obdobju leta 2009. tevilo avtorskih pogodb na raziskovalnem podroju se je iz 222 v

letu 2009 do leta 2012 zmanjalo na 191, medtem, ko se je tevilo zunanjih sodelavcev na

pedagokem podroju iz tevila 76 v letu 2009 povealo na 120 v letu 2013 (Priloga 1.3).

Tabela A.4.: tevilo redno zaposlenih na FDV

A. 1. OPIS STANJA NA REDNEM TUDIJU PRVE IN DRUGE STOPNJE

FDV je bila med prvimi tremi fakultetami v okviru UL, ki so e v . l. 2005/06 zaele z izvedbo

programov 1. stopnje, v . l. 2009/10 pa e s programi 2. in 3. stopnje. Tako smo na fakulteti od

prvotnih 13 programov 1. stopnje in 29 programov 2. stopnje v postopku podaljanja akreditacije

programe nekoliko revidirali in zmanjali. V postopku podaljanja akreditacije, ki jo je fakulteta prav

tako opravila med prvimi, smo obdrali jedro 13 programov 1. stopnje, programe 2. stopnje pa smo

8

bolj zdruili in jih imamo trenutno 22 (Priloga 1.1). Teh akreditiranih programov fakulteta nikoli ni

izvedla v celoti. V . l. 2012/13 je bilo izvedenih 13 programov 1. stopnje in 11 programov 2.

stopnje. Fakulteta ima tudi pet skupnih programov, ki jih izvaja z drugimi lanicami oziroma

univerzami, med njimi sta dva joint degree (skupna diploma) programa s konzorcijem tujih univerz.

V . l. 2012/13 je bilo na obeh stopnjah rednega tudija izvedeno 25.478 ur, kar je skoraj 5.000 ur

manj kot leta 2009. V primerjavi s . l. 2009/10 je bilo tevilo FTE na rednem tudiju iz 141,57

zmanjano na 139,74. Na 1. in 2. stopnji je tevilo rednih tudentov vkljuno z absolventi v . l.

2012/13 znaalo 3.081, brez absolventov pa 2.114 tudentov (Priloga 1.7).

V . l. 2012/13 izvajamo 361 skupin razlinih predavanj na rednem dodiplomskem tudiju, 174

skupin (48,20 %) ima do vkljuno 50 tudentov, 90 skupin (24,93 %) ima med 51 in 70 tudentov,

48 skupin (13,30 %) med 71 in 100 tudentov, 49 skupin (13,57 %) pa ima ve kot 101 tudenta,

od tega so le trije predmeti, ki imajo ve kot 300 tudentov. To pomeni, da ima ve kot dve tretjini

predmetov (73,13 %) na nai fakulteti, na dodiplomskem tudiju, do 70 tudentov, le slaba tretjina

predmetov (23,87 %) pa ima ve kot 71 tudentov (Slika A.2.1.). V podatke o tevilu tudentov so

vkljueni podatki o tudentih vpisanih na redni dodiplomski tudij, vkljuno z vpisom na predmete

kot fakultetni oz. odprti predmet znotraj nae fakultete. V zapisanih tevilkah niso zajeti tudentje,

ki so na nao fakulteto prili v okviru mednarodne izmenjave, tako kot niso odteti nai tudentje, ki

so odli na izmenjavo in predmetov na nai fakulteti ne bodo opravljali. Razmerje uitelj-tudent

kae e sedaj precej slabo sliko, ki ni v duhu bolonjske reforme in je eden od vzrokov, zakaj tuji

ocenjevalci FDV ne uvrstijo vije na mednarodnih lestvicah kvalitete.

Slika A.1.1.: tevilo tudentov pri predmetih

V letu 2012 je fakulteta prejela za 716.668 manj sredstev za redno izvedbo programov in v letu

2013 e dodatnih 90.632 manj. Nepriakovanemu padcu sredstev v letu 2012 ni bilo mogoe

prilagoditi zmanjanja odhodkov, saj je bila fakulteta dolna izvesti redno izvedbo akreditiranih in

razpisanih programov. Negativni rezultat redne izvedbe programov 1. in 2. stopnje bolonje v letu

2012 je bila posledica zmanjanja sredstev s strani drave za 8 % v primerjavi z letom 2011, kar je

9

za FDV pomenilo zmanjanje za 9,5 % zaradi sredstev, ki jih je UL odtegnila v imenu solidarnosti.

V letu 2011 smo prejeli 6.909.904 lump suma, v letu 2012 pa 6.193.2364 , kar je 716.668

manj (Tabela A.1.1.). Konni primanjkljaj na 1. in 2. stopnji (po obraunskem vidiku) je za leto

2012 znaal 478.203 in smo ga sanirali iz neproraunskih sredstev izredne izvedbe programov.

Za nartovani finanni primanjkljaj na redni izvedbi programov 1. in 2. stopnje v letu 2013 v viini

315.023 nimamo finannega pokritja.

Tabela A.1.1. : Pregled letnih sredstev lump sum 2005 2013 (obraunski vidik)

leto LUMP SUM

Indeks: tekoe leto/preteklo leto od tega 2. stopnja

2005 5.160.606

2006 5.243.663 101,6

2007 5.353.254 102,1

2008 5.749.122 107,4

2009 6.165.103 107,2

2010* 6.904.192 112,0 662.500

2011 6.909.904 100,1 662.500

2012 6.193.236 89,6 476.016

2013 6.102.604 98,5 608.510 * V letu 2010 smo zaeli z izvedbo dodatnega oz. petega letnika.

Za leto 2013 bomo za izvedbo 1. in 2. stopnje (5 letnikov) prejeli 0,6 % sredstev manj kot smo jih

prejeli pred 5 leti (v letu 2009), ko e nismo zaeli z izvajanjem prvega letnika 2. stopnje bolonje,

ko smo torej izvajali le tiri letnike dodiplomskega tudija, ki so predstavljali osnovo za n.p.o. oz.

plao. Prav tako je iz pregleda prejetih sredstev lump sum razvidno, da je fakulteta v letu 2013

nominalno prejela za 11,6 % manj sredstev kot v letu 2010, ko je zaela z izvajanjem dodatnega

letnika (Tabela A.1.1.).

V tabeli A.1.2. so prikazani prihodki in odhodki po vrstah za redno izvedbo programov za obdobje

2009 2013. Kot je razvidno iz tabele bomo za leto 2013 prejeli 6.102.604 sredstev lump sum,

kar pomeni 2,32 % manj v primerjavi z letom 2012 oziroma za 11,61 % manj sredstev v primerjavi

z letom 2011.

10

Tabela A.1.2.: Pregled prihodkov in odhodkov po vrstah za redno izvedbo programov 2009 2013

Zap.t. Vsebina 2009 2010 2011 2012 ocena 2013

A. Prihodki 6.491.668 7.153.308 7.295.704 6.541.900 6.400.864

1.1. Lump sum 6.165.103 6.904.192 6.909.904 6.193.236 6.102.604

1.2. Neproraunski prihodki 326.565 249.116 385.800 348.664 298.260

B. Odhodki 6.376.647 7.131.078 7.336.642 7.320.738 6.715.887

1.1. Stroki dela 5.169.743 5.918.220 6.094.338 6.275.493 5.881.467

1.2. Pogodbeno delo 254.545 236.458 261.735 198.391 136.784

1.3. Izdatki za blago in storitve 952.359 976.400 980.569 846.854 697.636

C. Razlika med prihodki in odhodki 115.021 22.230 -40.938 -778.838 -315.023

Tako iz tabele A.1.2. kot tudi iz slike A.1.2. in A.1.3. je razvidno, da fakulteta ni uspela padcu

prihodkov v letu 2012 in 2013 prilagoditi nastale odhodke, saj je bila z zakonom prisiljena in

dolna izvesti e razpisane in akreditirane programe.

Slika t. A.1.2. : Prihodki za redno izvedbo 2009-2013

Slika A.1.3.: Odhodki za redno izvedbo 2009-2013

5.400.000

5.600.000

5.800.000

6.000.000

6.200.000

6.400.000

6.600.000

6.800.000

7.000.000

7.200.000

7.400.000

2009 2010 2011 2012 ocena 2013

Neproraunski prihodki

Lump sum

4500000

5000000

5500000

6000000

6500000

7000000

7500000

8000000

2009 2010 2011 2012 ocena 2013

Izdatki za blago in storitve

Pogodbeno delo

Stroki dela

11

A.2. OPIS STANJA NA IZREDNEM TUDIJU

Izredni tudij na FDV, v obliki kot smo ga poznali pred leti hitro ugaa. Razloga za to sta dva.

Manje generacije dijakov in ponudba brezplanih programov tudija na obeh stopnjah. Zato ni

udno, da imamo najveji upad tevila tudentov in posledino tudi tevila izvedenih ur na

izrednem tudiju, saj smo e v . l. 2009/10 imeli 604 izredne tudente (brez vpisa v absolventski

sta oz. dodatno leto), e v .l. 2012/13 pa le e 252 tudentov. V . l. 2009/10 smo izvedli 6107

ur na izrednem tudiju 1., 2. in 3. stopnje, v . l. 2012/13 pa le e 3441 (Priloga 1.7. in podrobneje

za 1., 2. in 3. stopnjo Priloga 1.4). V tem obdobju se zmanjuje tudi tevilo programov, ki jih

izvajamo v obliki izrednega tudija, kar je najbolj opazno na programih 2. stopnje, saj smo v . l.

2009/10 izvajali 5 programov v obliki izrednega tudija, v . l. 2012/13 pa e nobenega ve.

Tabela A.2.1.: Prikaz tekoih prihodkov izrednega tudija 2009-2013

V S EB I N A realizacija 2009

realizacija 2010

realizacija 2011

realizacija 2012

Indeks 2012/2009

OCENA realizacije 2013

Indeks OCENA 2013/2009

1. stopnja bolonje - I 1.041.267 777.822 634.612 504.622 48,5 325.000 31,2

2. stopnja bolonje - I 83.878 65.620 27.941 35.495 42,3 30.005 35,8 Stari podiplomski tudij 1.013.555 523.994 125.868 71.154 7,0 0 0,0

3. stopnja bolonje 132.274 357.371 348.501 267.050 201,9 245.000 185,2

SKUPAJ: 2.270.974 1.724.807 1.136.922 878.321 38,7 600.005 26,4

Prihodki iz naslova izredne izvedbe zaradi zmanjevanja tevila vpisanih tudentov padajo in sicer

znaa indeks 2012/2009 le 38,7, kar pomeni, da smo v letu 2012 realizirali le dobro tretjino

prihodkov iz leta 2009. V letu 2013 bodo ocenjeni prihodki v primerjavi z letom 2012 manji za 32

%. V letu 2013 znaa ocenjena realizacija prihodkov zgolj etrtino prihodkov iz leta 2009 (Tabela in

Slika A.2.1.).

Tabela A.2.2.: Prikaz odhodkov izrednega tudija 2009-2013


realizacija 2010

realizacija 2011

realizacija 2012

Indeks 2012/2009


Indeks OCENA 2013/2009

1. stopnja bolonje - I 1.021.262 873.703 752.871 518.297 50,8 372.442 36,5

2. stopnja bolonje - I 37.323 56.351 55.043 38.831 104,0 33.680 90,2

Stari podiplomski tudij 944.788 552.871 344.443 128.519 13,6 69.679 7,4

3. stopnja bolonje 19.908 328.877 264.742 196.181 985,4 196.387 986,5

SKUPAJ: 2.023.281 1.811.802 1.417.099 881.828 43,6 672.188 33,2

Odhodki iz naslova izredne izvedbe padajo zaradi ukinjanja programov starega magistrskega in

doktorskega tudija in zaradi upada tevila vpisanih tudentov na vseh treh stopnjah bolonjskega

tudija. V letu 2013 bodo ocenjeni odhodki v primerjavi z letom 2012 manji za 24 %. V letu 2013

znaajo ocenjeni odhodki tretjino odhodkov iz leta 2009 (Tabela in Slika A.2.2.).

12

Slika A.2.1.: Pregled prihodkov izrednega tudija po stopnjah 2009-2013

Slika A.2.2.: Pregled odhodkov izrednega tudija po stopnjah 2009-2013

A. 3. OPIS STANJA NA RAZISKOVALNEM PODROJU

Za leto 2013 ocenjujemo padec raziskovalnih prihodkov in sicer znaa indeks 76,7 v primerjavi z

letom 2009, kar pomeni za etrtino nije prihodke. Iz podatkov je razviden padec domaih

proraunskih raziskovalnih prihodkov in sicer za 33,9 % medtem, ko je pozitivni trend doseen pri

EU raziskovalnih prihodkih in sicer znaa porast 51,5 % (Tabela A.3.1.). Slednje je posledica

uspenega prijavljanja na tevilne projekte tako znotraj Okvirnega programa kot v okviru drugih EU

razpisov.

0

200.000

400.000

600.000

800.000

1.000.000

1.200.000

realizacija2009

realizacija2010

realizacija2011

realizacija2012

OCENArealizacije

2013

1. stopnja bolonje - I


Stari podiplomski tudij

3. stopnja bolonje

0

200.000

400.000

600.000

800.000

1.000.000

1.200.000

realizacija2009

realizacija2010

realizacija2011

realizacija2012

OCENArealizacije

2013



Stari podiplomski tudij

3. stopnja bolonje

13

Tabela A.3.1.: Gibanje raziskovalnih proraunskih prihodkov


realizacija 2010

realizacija 2011

realizacija 2012

indeks 2012/ 2009


indeks OCENA 2013/2009

PRIHODKI IZ PRORAUNA - ARRS 4.168.914 3.506.392 4.090.038 3.516.297 84,3 2.843.021 68,2 PRIHODKI IZ PRORAUNA-OSTALI 229.570 205.292 273.575 145.484 63,4 66.381 28,9 PRIHODKI IZ PRORAUNA EU 619.999 887.081 1.438.682 1.488.581 240,1 939.370 151,5

SKUPAJ 5.018.483 4.598.764 5.802.295 5.150.362 102,6 3.848.772 76,7

V letu 2012 je fakulteta prejela za 573.741 manj sredstev za izvajanje raziskovalnih projektov, ki

jih financira ARRS (Slika A.3.1.). V letu 2013 ocenjujemo e nadaljnje zmanjevanje sredstev

ARRS v viini 673.276 , saj so zakljueni e zadnji Ciljni raziskovalni projekti (CRP), financiranje

pa se zakljuuje tudi za 12 mladih raziskovalcev (MR). e je fakulteta e leta 2012 prejela za MR

528.523 , jih bo v letu 2013 prejela 251.097 in v letu 2014 pribl. 163.000 .

Slika A.3.1.: Proraunski raziskovalni prihodki po letih

Tabela A.3.2. : tevilo projektov po letih

VSEBINA 2009 2010 2011 2012 Ocena 2013

Raziskovalni programi (NRP) 13 13 13 13 13

Temeljni in aplikativni projekti 11 13 20 20 20

CRP projekti 20 25 16 13 3

EU in mednarodni projekti 49 44 44 41 44

Drugi projekti 13 19 14 25 13

Skupaj 106 114 107 112 93

0

500.000

1.000.000

1.500.000

2.000.000

2.500.000

3.000.000

3.500.000

4.000.000

4.500.000

5.000.000

realizacija2009

realizacija2010

realizacija2011

realizacija2012

OCENArealizacije

2013

PRORAUN SLO

PRORAUN EU

14

eprav tevilo programov in temeljnih/aplikativnih projektov ne pada (Tabela in Slika A.3.

2.), se je z ZUJF-om spremenila kategorija raziskovalne ure (prehod iz B v A), kar je

posledino znialo obseg prejetih sredstev.

Slika A.3.2.: tevilo projektov po letih

Tabela A.3.3. : Dele projektov po letih glede na vrsto projekta

VSEBINA 2009 2010 2011 2012 Ocena 2013

Raziskovalni programi ( NRP ) 12,26% 11,40% 12,15% 11,61% 13,98%

Temeljni in aplikativni projekti 10,38% 11,40% 18,69% 17,86% 21,51%

CRP projekti 18,87% 21,93% 14,95% 11,61% 3,23%

EU in mednarodni projekti 46,23% 38,60% 41,12% 36,61% 47,31%

Drugi projekti 12,26% 16,67% 13,08% 22,32% 13,98%

Slika A.3.3. : Gibanje projektov po letih glede na vrsto projekta

0

10

20

30

40

50

60

2009 2010 2011 2012 2013

Raziskovalni programi (NRP)

Temeljni in aplikativni projekti

CRP projekti

EU in mednarodni projekti

Drugi projekti

,000%

5,000%

10,000%

15,000%

20,000%

25,000%

30,000%

35,000%

40,000%

45,000%

50,000%

2009 2010 2011 2012 2013

Raziskovalni programi ( NRP)

Temeljni in aplikativniprojekti

CRP projekti

EU in mednarodni projekti

Drugi projekti

15

Slika A.3.4. : Gibanje CRP projektov po letih

CRP predstavljajo za FDV glede na tip raziskav (svetovanje na podroju oblikovanja politik)

pomemben del prihodka na raziskovalnem podroju, vendar razpisa zadnji dve leti zanje ni bilo.

Tako se je veina v preteklosti pridobljenih tovrstnih projektov zakljuila v letu 2012, nekaj v letu

2013. Glede na napovedi ARRS ni mono priakovati dodatnih sredstev iz naslova CRP v letu

2013 in prvi polovici leta 2014.

Zaradi upotevanja strogo namenske porabe proraunskih raziskovalnih sredstev (ARRS in EU),

kjer moramo upotevati strukturo veljavne cene raziskovalne ure oz. finanne parametre

projektov, ni monosti prelivanja sredstev od raziskav za kritje primanjkljaja na pedagokem

delu.

Nenamenska poraba denarja lahko pomeni tudi vrailo sredstev ARRS, na kar nas je opozorilo tudi

njeno zakljuno poroilo o notranji reviziji, ki je potekala na nai fakulteti v zaetku leta 2013. Iz

raziskovalnih sredstev ARRS je fakulteta do sedaj odvajala 14,5 % za pokrivanje skupnih strokov

fakultete oz. za delovanje podpornih slub fakultete. V revizijskem poroilu pa je izpostavljeno, da

gre pri tem za nenamensko porabo sredstev. Zato fakulteta do teh sredstev ni upraviena in mora

zneske za kritje reijskih strokov (za katere je fakulteta bremenila programe, projekte in mlade

raziskovalce) vrniti. Dosledno upotevanje navodil ARRS pomeni, da je programe in projekte

mono bremeniti z reijskimi stroki le v viini 12% materialnih strokov posameznega

programa/projekta. Preostali del strokov naj bi zagotavljali iz pedagokih sredstev. V primeru

mladih raziskovalcev pa institucija sploh ni upraviena do povraila reijskih strokov.

0

5

10

15

20

25

30

2009 2010 2011 2012 2013

CRP projekti

CRP projekti

16

A.4. IDENTIFIKACIJA IN ANALIZA PROBLEMA

Kot je prikazano v predstavljeni analizi stanja tudijskega in raziskovalnega podroja negativno

finanno stanje in finanna nevzdrnost izhaja iz izvajanja rednih pedagokih programov oziroma

nezadostnega financiranja le teh s strani drave in univerze (Slika A.4.1.). K zaostrenosti razmer

pa je e dodatno prispeval izrazit upad dohodkov iz izrednega tudija, ki so pred tem pomembno

prispevali k nemotenemu izvajanju tudi rednega pedagokega procesa.

Slika A.4.1.: Trend gibanja prihodkov in odhodkov redne izvedbe 2005 - 2013

Ker smo na FDV bili med prvimi, ki smo zaeli z izvedbo bolonjskih programov, smo v obdobju od

2005/06 do 2008/09 izvajali tako bolonjske kot tudi stare programe. Z uvedbo bolonjskih

programov so nastali dodatni stroki, za katere nismo dobili dodatnih sredstev s strani drave,

eprav je dejstvo, da smo bili prisiljeni stare programe izvesti do konca, hkrati pa zaeti z izvedbo

novih programov, skladno z dravnimi predpisi o uvedbi bolonjskega tudija. Izvedba bolonjskih in

starih programov je zahtevala dodatna finanna sredstva, ki smo jih rpali iz lastnih rezerv. Zato

smo v 2009, ko smo zaeli z izvedbo bolonjskih programov 2. in 3. stopnje, imeli e mono

osiromaeno fakultetno blagajno (Tabela A.4.1.).

Bili smo tudi med prvimi tremi lanicami UL, ki so zaele z izvajanjem 2. stopnje bolonje. Z

izvajanjem petega letnika smo zaeli v . l. 2009/2010 in izvajali smo odobrene programe, za

katere e od zaetka ni bilo pokritja s strani financerja. Financer, ne univerza in ne drava, pa e

vedno ne financira petega letnika tudija. Do leta 2012 smo strukturni primanjkljaj, ki se je zaradi

zmanjanja lump suma v letu 2012 e poveal, pokrivali iz sredstev izredne izvedbe programov.

Razpololjivih finannih sredstev za pokrivanje primanjkljaja na redni izvedbi za leto 2013 nimamo

ve.

4500000

5000000

5500000

6000000

6500000

7000000

7500000

2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 ocena2013

PRIHODKI

ODHODKI

17

Tabela A.4.1.: Pregled finannega rezultata redne izvedbe programov za obdobje 2005 2013 in

vir pokrivanja primanjkljaja

LETO PRIHODKI ODHODKI FIN. REZULTAT VIR POKRIVANJA

2005 5.350.526 5.342.210 8.316

2006 5.421.127 5.671.029 -249.902 iz izrednega tudija



2009 6.491.668 6.376.647 115.021 (prenos v PR)

2010 7.153.308 7.131.078 22.230 (prenos v PR)

2011 7.295.704 7.336.642 -40.938 iz PR preteklih let

2012 6.541.900 7.320.738 -778.838 iz PR preteklih let in iz

izrednega tudija

ocena 2013 6.400.864 6.715.887 -315.023 nimamo pokritja

*V letu 2010 so stroki viji zaradi izvajanja dodatnega letnika.

Iz prikaza je razvidno, da prejeta sredstva niso zadoala za izvedbo rednih programov e v letih

2006-2009, ko je fakulteta zaela z izvedbo bolonjskih programov in hkrati vzporedno izvajala

stare programe. Kljub vekratnim pozivom fakultete za dodatna sredstva zaradi izvedbe

bolonjskih in starih programov, fakulteta iz tega naslova nikoli ni prejela dodatnih sredstev in je

nastali primanjkljaj v skupni viini 984.254 morala pokriti iz lastnih neproraunskih virov.

B. DOSEDANJI VAREVALNI UKREPI IN FINANNI UINKI

Ker smo se na FDV zavedali problema nezadostnega in necelovitega financiranja rednih tudijskih

programov obeh stopenj, smo postopoma zaeli izvajati vrsto ukrepov, da bi ublaili posledice

nezadostnega financiranja s strani odgovornih.

Pred potekom akreditacije programov 1. in 2. stopnje, ki smo jih prvi akreditirali leta 2004 oz.

2005, smo se zaradi negotove finanne situacije in nejasnih kriterijev financiranja odloili, da

programom 1. stopnje podaljamo akreditacijo v obsegu in obliki, ki je bila spremenjena in

potrjena tekom izvajanja programa (leta 2009) s takrat veljavnim postopkom spremembe

akreditiranih programov. Spremembe, ki smo jih opravili leta 2009, pa so le tudi v smeri izvedbe

manjega tevila predmetov, predvsem izbirnih.

Ob podaljanju akreditacije programov 1. in 2. stopnje smo opravili tudi vsebinsko prenovo

programov, predvsem pa smo zmanjali tudi tevilo ur, ki jih izvajamo na rednem tudiju. Iz

29.854 ur, ki smo jih na rednem tudiju 1. in 2. stopnje izvedli v . l. 2009/10, smo v . l. 2012/13

izvajali le e 25.478 ur (Prilogo 1.7 in podrobneje Priloga 1.4).

18

Programe 2. stopnje smo prenovili tako, da smo tevilo programov s prvotnih 29 zmanjali na 22.

Pri tem pa smo nekatere programe zdruili, uvedli module in zmanjali tevilo ur neposrednega

dela pedagogov na raun samostojnega dela tudentov. Predvsem pa smo doloili spodnje

minimume tevila vpisanih tudentov, ki so potrebni kot pogoj za izvedbo programov. S tem smo

zagotovili, da se programi ne bodo izvajali, e ne bodo imeli zadostnega tevila tudentov za

pokritje strokov izvedbe programa.

Pri izvedbi programov 2. stopnje smo tevilo izvedenih programov v obliki rednega tudija

postopoma zmanjevali, in sicer v . l. 2009/10 (prvo leto izvedbe programov 2. stopnje) smo

izvajali 13 programov, v . l. 2012/13 pa le 11. tevila razpisanih programov 2. stopnje v redni

izvedbi ne bomo poveevali tudi v . l. 2013/14, eprav imamo akreditiranih ve programov kot jih

vsako leto razpiemo.

Kot pomemben dejavnik, ki pomembno zmanjuje stroke rednega tudija so nadobremenitve

pedagogov. Drugo stopnjo izvedenih tudijskih programov v veini (ve kot 70%) izvajajo pedagogi

kot obliko nadobremenitve, ki je po zakonu bistveno ceneja, kot e bi izvedeno pedagoko delo

plaevali kot osnovno obremenitev. e bi izvedene programe 2. stopnje izvajali zgolj kot osnovno

obremenitev, bi namre stroke poveali za ve kot 40% (26.472 meseno oziroma 317.669

letno).

Vendar, vsi navedeni ukrepi niso zadoali, ker kriteriji za pridobitev finannih sredstev niso bili (in

e vedno niso) vnaprej znani in transparentni. Tako smo pria zmanjevanju sredstev za e

akreditirane programe, ki nujno pomenijo podiranje predvidene stabilne finanne strukture

tudijskih programov. e enkrat pa moramo poudariti, da financer, odgovoren za zakonsko

zapovedano in izvedeno bolonjsko reformo, e vedno ne plauje rednega tudija 1. in 2. stopnje v

celoti, saj, primerljivo s predbolonjskim tudijem nikoli ni in ne plauje za cel t.i. peti letnik. Obenem

pa prepoveduje olnine.

Glede na demografske podatke (manje generacije srednjeolcev) in pomanjkanje sredstev za

vlaganje v izobraevanje tako s strani posameznikov kot tudi podjetij, smo se zaradi racionalizacije

poslovanja odloili za zmanjevanje tevila programov 1. stopnje, ki jih izvajamo v obliki izrednega

tudija. Tako e od leta 2009/10 ne razpisujemo ve vseh 13 programov v obliki izrednega tudija

(razpis za vpis v prvi letnik), ker pa izvajamo tiriletni program, smo tudentom dolni zagotavljati

izvedbo predmetov vijega letnika. e v letonjem letu (2012/13) smo razpisali le e 3 programe v

obliki izrednega tudija, in sicer programe za katere je najveje povpraevanje s strani kandidatov

za vpis.

19

Ker kot edino realno monost, da nadomestimo finanni manjko, ki je nastal z postopnim

ukinjanjem izrednega tudija na prvi in drugi stopnji, vidimo v internacionalizaciji in izvajanju

programov za neslovensko govoree, samoplanike tudente. V ta namen imamo za mednarodne

trge e v danem trenutku pripravljene nekatere podiplomske programe, ki bi jih lahko v celoti

izvajali v anglekem jeziku, ko bo to zakonsko omogoeno. Seveda pa univerza za njihovo

promocijo ni predvidela nobenih sredstev, kar pomeni, da razvoj, promocija in zagon tovrstnega

tudija bremeni fakulteto, ki pa teh sredstev nima. Kot zaasno reitev tiri programe oglaujemo

preko spleta, kjer je sodelovanje tujih tudentov pod posebnimi pogoji zgolj omogoeno.

Ker vemo, da je naa prihodnost v irjenju izobraevalnega procesa izven meja nae fakultete in

tudi Slovenije smo se procesa zmanjevanja tevila programov lotili premiljeno, saj ob

zmanjevanju tevila programov (iz 46 akreditiranih v . l. 2009/10 na 41 akreditiranih v . l.

2013/14) hkrati ne zmanjujemo, ravno obratno, poveujemo tevilo skupnih programov, ki jih

izvajamo z drugimi fakultetami oz. univerzami (iz 3 v . l. 2009/10 na 5 v . l. 2013/14), (Priloga

1.7).

Z nastopom finanne krize in (nerazumnih) varevalnih ukrepov vlade na podroju visokega

olstva (ob tem, ko vlada v preteklosti ni financirala strokov bolonjske reforme, niti ni zagotovila

sredstev za peti letnik) smo v letu 2011 zaeli tudi s pospeenim izvajanjem interventnih ukrepov

racionalizacije na podroju materialnih strokov in storitev ter jih v letu 2012 in 2013 nadaljevali

tudi na podroju strokov dela (Tabela B.1.). S temi ukrepi smo uspeli dosei vsaj finanno

vzdrnost na raziskovalnem podroju, medtem, ko beleimo finanni primanjkljaj na redni izvedbi

programov za leto 2012 in leto 2013.

Tabela B.:Povzetek finannega uinka varevalnih ukrepov v letu 2012 in ocena za leto 2013

Vsebina Prihranek v letu 2012 Ocena prihranka v letu 2013

A. Stroki materiala in storitev 451.601 348.522

B. Stroki dela 158.077 808.136

V nadaljevanju so v strnjeni obliki predstavljeni vsi izvedeni interventni ukrepi, ki jih je dekan,

skupaj s strokovnimi slubami, lahko zael izvajati in izvedel z nastopom svojega mandata v okviru

svojih pristojnosti.

20

B.1. UKREPI ZMANJEVANJA MATERIALNIH STROKOV FAKULTETE V LETU 2012 IN 2013

1. Vodenje materialnega poslovanja in vodenje naroil pisarnikega materiala preko enotnega

informacijskega sistema, ki omogoa pregled nastalih strokov po vrstah in naronikih. Sistem je

dodatno nadgrajen z naborom artiklov pisarnikega materiala in doloanjem limita porabe po

posameznikih. Izveden je bil javni razpis za pisarniki material za obdobje treh let (DZS, Extralux).

Iz tega naslova je znaal prihranek pribl. 30 %.

2. Izvedba javnega razpisa za zavarovanje premoenja za dobo petih let (Generali), je letne

stroke zavarovanja zniala za 17 %.

3. Izvedba javnega razpisa za strojne instalacije (Kolektor Koling) in pogajanja z ostalimi izvajalci

(Silon, Schindler, Stins, Tein) vzdrevanja stavbe in opreme je letne stroke zniala za 42 %.

4. Izveden je bil javni razpis za tiskarske storitve za dobo tirih let (Littera Picta, Medium, Present).

Prihranek je v letu 2012 znaal 37 %.

5. Izveden je bil javni razpis za storitve ienja z novim razpisom je viina prihranka pribl.

34.000 letno.

6. Uvajali e-poslovanje na vseh podrojih, kjer je bilo mono (skupna baza, portali, aplikacija za

urejanje dokumentacije), kar je vplivalo na zmanjanje porabe pisarnikega materiala za pribl. 10

%.

7. Izvedena le ena podelitev diplom za vse diplomante 1. in 2. stopnje in uvedli smo prispevek za

spremljevalce v viini 15 . Z novim nainom smo prihranili 15.000 .

8. Krenje izdatkov za reprezentanco je zmanjalo stroek za 19%.

9. Nadaljujemo s projektom e-poslovanje (zmanjevanje tiskanja gradiv za organe upravljanja,

mreni tiskalniki, krepitev aplikacij v podporo pedagokemu in raziskovalnemu procesu ter

odloanju, ki vpliva na zmanjanje pisarnikega materiala).

10. Zmanjevanje preostalih strokov materiala in storitev kjer ni javnega razpisa pogajanja z

dobavitelji za nije cene (v povpreju za 10 %).

11. Izveden je bil skupen javni razpis za nabavo tuje znanstvene literature s Pedagoko fakulteto

kar je zmanjalo stroke izvedbe razpisa.

12. Izveden je javni razpisa za sanitarno higienski material, ki bo vplival na znianje strokov za 50

%.

13. Zamenjali smo operaterja mobilne telefonije za slubene telefone in stroke zniali za ve kot

40 % za enako koliino pogovor in prenosov podatkov za obdobje dveh let.

14. Investicijsko tekoe in preventivno vzdrevanje izvajali le za najbolj nujne primere in podaljali

roke preventivnega vzdrevanja.

21

15. Zaradi zmanjevanja strokov bo tudi v letu 2013 izvedena le ena podelitev diplom in ena

podelitev magisterijev.

16. Ukinitev IRD sredstev pedagogom . V letu 2012 smo za IRD sredstva namenili 86.788 .

17. Urejamo status etane lastnine, ki jo fakulteta uporablja in pripravljamo osnove za sporazume s

sosedi o optimalni delitvi skupnih strokov.

Tabela B.1. Pregled finannih uinkov varevalnih ukrepov na podroju materialnega poslovanja

zap.t. VRSTA STROKA PORABA 2010

PORABA 2011

PORABA 2012

PRIHRANEK v 2012 v primerjavi z 2011

OCENA PORABE 2013

OCENA PRIHRANKA v 2013 v primerjavi z 2012

1

STROKI HIGIENSKO SANITETNEGA MATERIALA 83.520 89.045 88.030 -1.015 24.220 -63.810

2 PISARNIKI MATERIAL 224.037 138.859 66.654 -72.205 60.000 -6.654

3 ZAVAROVANJE 23.867 22.710 16.479 -6.231 14.502 -1.977

4 STORITVE TISKANJA 189.778 208.537 131.823 -76.714 130.000 -1.823

5 STORITVE IENJA 196.723 183.355 178.035 -5.320 143.995 -34.040

6 STROJNE INSTALACIJE 53.520 54.690 19.854 -34.836 20.000 146

7

TEKOE VZDREVANJE ZGRADBE 131.489 138.168 95.316 -42.852 90.000 -5.316

8 REPREZENTANCA 110.714 116.998 94.826 -22.172 59.900 -34.926

9 SLUBENE POTI 361.031 363.756 283.917 -79.839 199.900 -84.017

10 TUDENTSKO DELO 317.977 410.484 302.465 -108.019 198.000 -104.465

11

ZAMENJAVA OPERATERJA MOBILNE TELFONIJE 42.144 45.638 43.240 -2.398 31.600 -11.640

SKUPAJ: 1.734.800 1.772.240 1.320.639 -451.601 972.117 -348.522

B.2. UKREPI ZMANJEVANJA STROKOV DELA V LETU 2012 IN 2013

1. Prvo zmanjanje plae pri zaposlenih je bilo realizirano s sprejetjem ZUJF, ki je plae skupini

pedagogov in raziskovalcev znial v povpreju za 1,4 % in pri strokovnih slubah v povpreju za

4 %.

2. Sprememba pogodbenega razmerja za zunanje izvajalce redne izvedbe programov iz

dopolnilne zaposlitve v pogodbeno delo (AH in PD, kar po oceni znaa 78.600 prihranka).

3. Ukinjanje dodatkov vodstvu, predstojnikom in strokovnim slubam bo zmanjalo stroke za

370.518 . Od meseca oktobra 2012 je bil dekanu ukinjen dodatek za povean obseg dela in

dodatek na stalno pripravljenost. V letu 2013 je bil vsem ukinjen dodatek na povean obseg dela

in trenutno ima poloajni dodatek vodstvo (razen tajnika) in predstojniki raziskovalnih centrov

(zmanjan za 50 %). Dodatek na stalno pripravljenost imata trenutno dva zaposlena.

22

4. Izplailo opravljenih nadur za strokovne slube je omejeno na najve 10 ur meseno na

posameznika. Prihranek znaa 44.000 . Nadure se pedagogom ne dovoljujejo in ne izplaujejo.

5. Ukinitev tudentskega dela, ki ostaja zgolj na raziskovalnem podroju ter obasno v zalobi in

knjinici (anketiranje, terensko delo, statistina obdelava podatkov). Stroek je manji za 27 %.

6. Zmanjanje tevila prodekanov iz 4 na 2 - bo zmanjalo stroek za 32.000 . Zaradi obsega

dela in zaradi nezavidljivega finannega poloaja s tem ne bo mogoe nadaljevati v nedogled.

7. Neplaevanje dela za vodenje komisij, odgovornih senatorjev, tutorjem, komisiji za Preernovo

nagrado, najbolji magisterij in doktorat. Prihranek znaa 24.102 .

8. Neplaevanje demonstratorjev, omejitev plaevanja zunanjih strokovnjakov pri izvedbi

predmetov iz 4 na 2 uri, neplaevanje poroevalcev (priznavanje izobraevanja), (sklep UO FDV z

dne 3. 10. 2012). Prihranek znaa 19.300 .

9. tevilo zaposlenih v strokovnih slubah se je zmanjalo za 2 delavca, ki jima je prenehala

pogodba o zaposlitvi. V asu porodnike odsotnosti oz. dalje bolnike odsotnosti nismo

nadomestili 2 sodelavk. Prihranek znaa 48.000 .

10. Pri pedagokih delavcih (skupina D), sta se v letu 2012 v celoti upokojila 2 delavca in 1

delavec polovino, ki jih nismo nadomestili z novimi delavci. V letu 2013 pa dodatno e 1 delavec v

celoti in 1 delavec polovino tudi teh delavcev ne bomo nadomestili z novimi zaposlitvami,

ampak bodo njihove obveznosti opravljali e zaposleni sodelavci. Trenutno so na suspenzu -

mirovanje pogodbe o zaposlitvi s pravico vrnitve na delovno mesto - 4 pedagogi, ki jih nismo

nadomestili z novimi zaposlitvami (2 ministra, 1 dravni sekretar in 1 vodja diplomatskega

predstavnitva). Porodnikih dopustov pri pedagokih delavkah ne nadomeamo. V letu 2012 in

2013 so porodniki dopust koristile 3 delavke.

11. Pedagoke obremenitve nad 133 % ne izplaujemo. Prav tako se dosledno upoteva zakonska

doloena meja 240 ur. Preseke nad tem se ne izplauje. Del izvedenih obveznosti na rednem

tudiju, pri visokoolskih uiteljih s polnim delovnim asom v delu nadobremenitve plaujemo le

40%, kot je predpisano z zakonom.

12. Ob podaljanju akreditacije programov 2. stopnje smo tevilo akreditiranih programov 2.

stopnje zmanjali iz 29 na 22. e dve leti v obliki rednega tudija razpisujemo le polovico (11)

akreditiranih programov 2. stopnje. Ob podaljanju akreditacije smo na vseh programih 2. stopnje,

glede na tevilo kontaktnih ur, ki sodijo v n.p.o., doloili spodnjo mejo vpisanih tudentov za

izvedbo programa, kar pomeni, da programa, ki ne dosee spodnje meje prijavljenih kandidatov za

vpis, skladno z razpisom, ne izvajamo.

13. Na raziskovalnem podroju izplaila prilagajamo glede na upotevanje kolektivne pogodbe in

prejeta sredstva za raziskovalno delo. Zato so tevilni raziskovalci zaposleni za manj kot 100%

plao in v skladu s prejetimi sredstvi za projekte. Tekoe spremljamo prejeta programska in

projektna sredstva in izplaila prilagajamo tako, da se ne povzroi negativno stanje. Zaradi

spremembe kategorije raziskovalne ure (ZUJF) je opazno znianje sredstev za kritje materialnih

strokov raziskav, kar vodi v siromaenje raziskovalnega dela.

23

14. Pri zaposlovanju raziskovalnih delavcev se dosledno sledi naelu v naprej zagotovljenih

raziskovalnih sredstev in je zato fluktuacija precejnja, e posebno pri mlajih raziskovalcih. Le-ti

so zaposleni zgolj za as trajanja projekta v viini (%) kot ga dovoljuje strokovnik projekta.

Tabela B.2.: Pregled finannih uinkov varevalnih ukrepov na podroju strokov dela vodstvo

in pedagogi

Zap. t. VRSTA UKREPA

PRIHRANEK v 2012

OCENA PRIHRANKA v 2013

1. ZNIANJE PLA PO ZUJF 40.266 80.532

2.

PRETVORBA DOPOLNINEGA DELOVNEGA RAZMERJA V POGODBENO 0 78.600

3. ZMANJEVANJE IN UKINJANJE DODATKOV 5.094 106.116

4.

NEPLAEVANJE DELA KOMISIJ, ODGOVORNIH SENATORJEV, TUTORJEM 21.925 24.142

5.

NEPLAEVANJE DEMONSTRATORJEV, OMEJITEV PLAEVANJA ZUNANJIH STROKOVNJAKOV 10.500 19.300

6.

ZMANJANJE POVRAIL PREVOZA NA DELO (uvedba elektronske aplikacije za beleenje prisotnosti) 0 29.000

7. ZMANJANJE TEVILA PRODEKANOV IZ TIRI NA DVA 2.400 32.000

SKUPAJ: 80.185 369.690

Tabela B.2.1.: Pregled finannih uinkov varevalnih ukrepov na podroju strokov dela

strokovne slube

Zap. t. VRSTA UKREPA

PRIHRANEK v 2012

OCENA PRIHRANKA v 2013

1. ZNIANJE PLA PO ZUJF 41.022 82.044

2. ZMANJEVANJE IN UKINJANJE DODATKOV 11.200 264.402

3.

NENADOMEANJE POTEKA ZAPOSLITEV ZA DOLOEN AS IN PORODNIKIH ODSOTNOSTI 15.670 48.000

4. OMEJITEV NADURNEGA DELA 10.000 44.000

SKUPAJ: 77.892 438.446

24

C. BODOI UKREPI NA STRANI ODHODKOV IN OCENA FINANNEGA UINKA

1. Nadaljevanje vseh sprejetih ukrepov varevanja in racionalizacije iz leta 2012 in 2013.

2. V skladu z veljavno zakonodajo in navodili UL bomo v .l. 2013/14 raziskovalce, ki sodelujejo v

pedagokem procesu za opravljeno pedagoko delo plaali preko avtorskih pogodb (in ne ve kot

del redne plae), kar pomeni niji stroek v viini 56.300,00 . Ukrep prinaa seveda tudi

potencialno teavo, da ne bomo mogli izvesti programov, saj nekateri raziskovalni delavci ne

pristajajo na plailo preko avtorskih pogodb in pod takimi pogoji ne bodo izvajali pedagokega

procesa. Istoasno pa UL ne dovoli novih sistemizacij delovnih mest oz. razvrstitev delavcev na e

obstojea delovna mesta, ki pa trenutno niso zasedena.

3. Sprememba Meril o vrednotenju pedagokega dela: Pripravili smo predlog spremembe v delu,

ki predvideva znievanje kolinikov za izvedbo predavanj za ve programov, za izvedbo predmetov

v anglekem jeziku, za izplaevanje mentorstev in somentorstev za diplomska, magistrska in

doktorska dela, vendar al predlogi sprememb na organu, ki je sprejel merila (Senat FDV), kljub

tevilnim poskusom in glasovanjem na razlinih sejah senata niso bili sprejeti. Glede na simulacijo

podatkov iz 2012/13 bi lo za pribl. 100.000,00 prihranka.

4. Ukinitev dodatnih izplail: UO FDV bomo predlagali nekaj dodatnih ukinitev plail, in sicer:

individualno delo na izrednem tudiju, izplaevanje izpitov na izrednem tudiju, skrbnitva na

programih 2. in 3. stopnje, ukinitev plaevanja priprave poroil za habilitacijske postopke (le za

lane komisij zaposlene na FDV), znianje honorarja za vodenje doktorskega seminarja ter za

recenzije doktorskih disertacij za 50 % dosedanjega zneska, prenos stroka plaevanja prispevka

za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (8,5 % prispevek, ki se obrauna avtorskim pogodbam za

fizine osebe) v breme fizine osebe (in ne ve fakultete, ki je krila ta dodatni stroek). Glede na

simulacijo podatkov iz 2012 in 2013 bi lo za pribl. 140.000,00 prihranka.

5. Priprava programov za monost izvedbe v tujih jezikih ( in predlog spremembe iz 4+1 na 3+2),

kar bo omogoalo poveevanje tujih tudentov, ki bi plaevali za tudij.

6. Omejitev novih zaposlitev na pedagokem in strokovnem podroju.

7. Zamrznitev oz. ohranitev viine plae za pedagoge kljub napredovanju v viji naziv. Simulacija

prihranka: v letu 2014 bi privarevali 50.100,00 , v letu 2015 do 2019 pribl. 60.600,00 na leto.

8. Sprememba sistemizacije in organizacije dela strokovnih slub, ki bo omogoala vejo sinergijo

in povezovanje pri nudenju podpore pedagogom in raziskovalcem.

9. Zdruevanje raziskovalnih centrov, s imer bomo s postopki za optimiranje in vejo povezavo

raziskovalnih centrov zagotovili monosti za prijavo na veje projekte.

10. Na raziskovalnem podroju bomo nadaljevali z varevalnimi ukrepi in politiko preteklih let, med

katerimi je tudi monost nepolne zaposlitve za tiste raziskovalce, kjer pridobljeni projekti ne

pokrijejo celotnih strokov dela posameznika.

11. Upokojitve po ZUJF nepodaljevanje delovnih razmerij za tiste, ki izpolnjujejo pogoje za

upokojitev, njihove pedagoke obveznosti pa izvedejo uitelji z nijim nazivom ali preko

pogodbenega dela.

25

12. Dvig kriterijev za 100 % obremenitev. Temu je doslej nasprotovala univerza. Takoj, ko bo prilo

do spremembe stalia in navodil bomo ta ukrep lahko uveljavili. Alternativna monost bi bila

neizplaevanje pedagokih nadobremenitev oz. znianje procenta plaane nadobremenitve, pod

pogojem, da bomo e vedno lahko izvajali razpisane programe.

13. Ureditev statusa etane lastnine, ki jo fakulteta uporablja zaradi sporazuma s sosedi o

optimalni delitvi skupnih strokov.

14. e v prihodnjem tudijskem letu se bomo prioritetno lotili reakreditacije programov 1. in 2.

stopnje pri kateri bomo upotevali nove finanne parametre, ki jih doloa drava. Glede na to, da

so postopki akreditacije dolgotrajni, se zavedamo dejstva, da bomo z izvedbo lahko zaeli ele v

2015/16, z vpisom v prvi letnik. Ob tem bi eleli poudariti, da morajo tudentje imeti pravico do

zakljuka vpisanih programov, kar pomeni, da bomo znova prisiljeni v izvedbo starih in novih

bolonjskih programov, kar pomeni, da bo rezultat akreditacije novih, finanno bolj vzdrnih

programov, viden ele ez 2 oz. 3 leta po zaetku izvedbe. Prav tako pa moramo poudariti, da

dokler niso jasno znani finanni parametri oz. dohodki za fakulteto v letu 2014 in naprej, je

prilagajanje programov razpololjivemu finannemu okviru, ob zagotavljanju vsaj doseene stopnje

kakovosti, nemogoe.

Tabela C.1.: Pregled finannih uinkov bodoih ukrepov

zap. t. VRSTA UKREPA OCENA PRIHRANKA v 2014

1. UKINITEV IZPLAEVANJA PEDAGOKEGA DELA V RAZISKOVALNO PLAO 56.300

2. SPREMEBA MERIL O VREDOTENJU PEDAGOKEGA DELA 100.000

3. UKINITEV DODATNIH IZPLAIL 140.000

4. ZAMRZNITEV IZPLAEVANJA PRI NAPREDOVANJU V VIJI NAZIV 50.100

SKUPAJ: 346.400

D. ASOVNA OCENA UINKA BODOIH UKREPOV NA STRANI PRIHODKOV IN NA STRANI

ODHODKOV

asovna ocena uinkov bodoih ukrepov je nemogoa brez podatkov o prihodnjem finansiranju

javne slube, tj. dotoku sredstev za izvajanje tudijskega programa na 1. in 2. stopnji. Predvidena

reakreditacija, ob predpostavki nespremenjene letne vsote za izvajanje tudijskih programov, bo

pokazala petinske pozitivne finanne rezultate ele v letu 2015, celoto pozitivnega finannega

rezultata pa v letu 2020, ko bi bila izvedba reakreditacije zakljuena.

S pridobivanjem dodatnih sredstev predvsem na tujih trgih smo e prieli. Fakulteta se je usmerila

v izvajanje skupnih izobraevalnih programov z ustreznimi institucijami v tujini (Kosovo,

Makedonija, BIH). Toda v letu 2013 in 2014 realno ne moremo priakovati 50.000 kot smo jih

26

planirali, zaradi nezadostnega tevila prijavljenih tudentov. V dogovoru smo e z dvema drugima

institucijama in izvajanjem tirih tudijskih programov, kar naj bi prineslo pribl. 150.000 toda

realizacije tega tudi ni za priakovati pred letom 2015. Promoviramo svoje programe tudi v tujini in

e opaamo poveano zanimanje tujih tudentov, e posebno na 3. stopnji. Toda pozitivni finanni

uinki bodo morali biti iznieni zaradi vodenja agresivneje kampanije, ki bo svoje finanne

rezultate pokazala ele ez 3 do 5 let.

e naprej se bomo aktivno prijavljali na razline mednarodne projekte in v tej smeri spodbujali

raziskovalce in pedagoge. Realno pa je priakovati, da bo v 2014 manji priliv sredstev iz tega

naslova, saj se projekti iz 7. Okvirnega programa zakljuujejo, razpisi v okviru HORIZONT 2020 pa

se bodo zaeli objavljati ele koncem tekoega leta in ob uspeni kandidaturi financirati najprej v

drugi polovici 2014. Za uspeneje prijavljanje in spremljanje mednarodnih projektov pa moramo

okrepiti tudi podporne slube na teh podrojih, pri emer najveji problem predstavlja odsotnost

pasovnega financiranja za visokoolske zavode oz. odsotnost razvojnega stebra pri financiranju

visokoolskih zavodov.

E. OSEBE, ODGOVORNE ZA IZVEDBO PROGRAMA

- Dekan red. prof. dr. Bojko Buar z vodstvom fakultete,

- Upravni odbor in Senat FDV,

- predstojniki kateder (reakreditacijska komisija) ter oddelkov.

F. OCENA PREMOSTITVENIH SREDSTEV, KI OMOGOAJO, DA LAHKO LANICA

PREMOSTI POSLOVANJE

Izrauni in ocene kaejo, da FDV v letu 2013 potrebuje vsaj 316.000 , da ne izkae negativne

bilance ob koncu leta. Toda, to je poslovanje, ki upoteva vse varevalne ukrepe sprejete doslej

med katerimi so tevilni, ki so pogubni za normalno funkcioniranje ustanove, predvsem pa

nevzdrni e na srednji rok. Mislimo predvsem na materialne stroke upravljanja z zgradbo in

investicijsko vzdrevanje, nabavo opreme, kjer gre veinoma, vendar ne izkljuno, za osebne

raunalnike ter ne nazadnje za sredstva namenjena pedagogom in raziskovalcem za kvalitetno

raziskovalno delo, uresnievanje raziskovalnih rezultatov in internacionalizacijo. V ta namen bi

potrebovali vsaj e enkrat toliko sredstev, torej skupaj 600.000 . Tudi, e teh sredstev ne bi dobili

za leto 2013, ni za priakovati, da jih ne bomo potrebovali v letu 2014, ne samo, e elimo

zmanjati padec kvalitete ampak tudi zagotoviti nemoteno delo.

27

ZAKLJUEK

Fakulteta za drubene vede se je v finannih teavah znala e v letu 2005, prvenstveno iz

eksogenih razlogov. Zaradi zunanjega pritiska, tj. spremembe zakonodaje, je priela z izvajanjem

bolonjskega procesa. Res je priela izvajati bolonjsko prenovo kot ena prvih fakultet UL, toda

sprememba asovnice ne bi bistveno vplivala na finanne uinke reforme. Takrat je fakulteta e

priakovala, da bo drava namenila posebna sredstva za reformo, ki je povzroila nepredvidene

stroke. Ob ukinitvi starega tudijskega sistema je bilo potrebno omogoati vsem tudentom

dokonanje njihovega tudija e dve leti po ukinitvi starega sistema, zaradi prenove se je izvajanje

predmetov selilo v razline letnike, kar je povzroilo vasih poveane izvedbe (bolonjski in stari

programi), vasih pa podobremenjenost izvajalcev. Predvsem pa je bolonjska prenova zahtevala

e vejo izbirnost v prvem in drugem letniku, kar je pomenilo ve ur in posledino drajo izvedbo

programov. V nasprotju s priakovanji, drava za izvedbo reforme ni namenila ve sredstev in

fakulteta je morala stroke pokrivati iz drugih prihodkov, veinoma iz izrednega tudija.

V duhu bolonje (povezava s prakso, zmanjevanje skupin tudentov itn.) je fakulteta akreditirala 12

univerzitetnih tudijskih programov 1. stopnje in en visokoolski tudijski program. V bistvu to, kar

je e vedno imela in upravljala. Toda v skladu z zahtevami prenove je akreditirala kar 29 tudijskih

programov na 2. stopnji. Verjela je, da ker so programi akreditirani pri takratnem organu ministrstva

za visoko olstvo (Svet za akreditacijo), da bo ministrstvo tudi pripravljeno financirati programe

javnega visokega olstva, ki jih je akreditiralo. Izkazalo se je, da je to bila napana ocena. Je pa e

takrat ministrstvo razglasilo, da bo financiralo zgolj tiri letnike in ne petega. Drava stroek za peti

letnik e v letu 2012 ni priznala. To je bil eden od razlogov, zakaj se je fakulteta odloila za sistem

4 + 1 in ne 3 + 2. Ni pa mogla predvideti, da bo politika nekdanjo univerzitetno (tiriletno) diplomo

izenaila z magistrsko diplomo bolonjskega tudija, kar je povzroilo tevilne probleme pri vpisu na

2. in 3. stopnjo tudija.

Fakulteta je svoje stroke pokrivala iz izrednega tudija. Toda ob istem asu kot je bila uvedena

bolonjska reforma je prilo do upadanja prihodkov od izrednega tudija, veinoma tudi iz

eksogenih razlogov. Populacija primerna za izobraevanje se je deloma zmanjevala po naravni

poti, deloma so segmenti populacije, ki so potrebovali izobrazbo to izobrazbo tudi e pridobili,

nastala je (nelojalna) konkurenca drugih univerz in predvsem samostojnih visokoolskih zavodov s

koncesijami za druboslovje, deloma pa je na upad izrednega tudija vplivala finanna kriza v in po

letu 2008. e smo leta 2009 e razpisovali 13 tudijskih programov za izredni tudij, smo jih v letu

2013 razpisali zgolj 3. Dotok sredstev iz izrednega tudija se je praktino ustavil, s stroki, ki jih je

fakulteta pokrivala iz izrednega tudija pa so skopnele tudi finanne rezerve fakultete.

28

Vse to bi najhitreje uspeli prebroditi, upotevajo ukrepe racionalizacije, ki smo jih izvajali in

upotevajo rahel vsakoletni dvig proraunskih sredstev, ki smo jih prejemali do leta 2011, e se

nam sredstva zaradi varevalnih ukrepov vlade v letu 2012 nebi dodatno drastino zmanjala:

pribl. za 10 % na pedagokem podroju in pribl. 15 % na raziskovalnem podroju. Trendi so se v

letu 2013 nadaljevali, zmanjanje na pedagokem podroju se je povealo nekaj nad 2 %. Na

raziskovalnem podroju, kljub zmanjanju nacionalnih proraunskih sredstev za to dejavnost e ne

izkazujemo negativnega stanja, kar gre prvenstveno pripisati dvigu prihodka iz sredstev EU in na

alost prekarnemu delu tevilnih raziskovalcev. Pridobivanje sredstev iz EU ima svoje meje v

kadrovski sestavi fakultete in tudi pri tistih razpisih, ki zahtevajo minimalno soudelebo lastnih

sredstev. Se pa tudi na podroju raziskovanja glede financ kaeta dva nerazveseljiva trenda. Prvi

kae na motivacijo prekarnih raziskovalcev, da bi postali 100 % pedagogi s pogodbo za nedoloen

as. Drugi pa prihaja iz ARRS, ki noe ve priznavati strokov, ki jih ima fakulteta z opravljanjem

raziskovalne dejavnosti in eli stroke reije prevaliti na sredstva, ki jih fakulteta dobi za pedagoko

delo. S tem bi seveda fakulteta e poglobila svoje rdee tevilke. Kar pa je potrebno poudariti je,

da so raziskovalna sredstva strogo namenska sredstva za izvajanje raziskav in jih ni mo prelivati

za druge dejavnosti fakultete. Neopravljene raziskave bi imele za posledico zahtevo po povrailu

sredstev, kar bi finanno situacijo fakultete samo poslabalo.

V nastali situaciji je fakulteta z razlino intenzivnostjo in razlinim obsegom e izvajala ukrepe

racionalizacije in pocenitve svojega delovanja. Na podroju materialnih strokov je svoje odhodke

e skrila za pribl. 50 % kar e predstavlja problem za nemoteno delo v bodoe. Ne le, da ni ve

posebnih sredstev za potrebe pedagogov in raziskovalcev, ki se morajo udeleevati konferenc in

kongresov svojega strokovnega okolja, temve trenutno tudi ni predvidenih sredstev za opremo.

Ne govorimo samo o multimedijski uilnici, raunalnikih in drugih uilnicah, temve e o tako

samoumevni zadevi kot so raunalniki za zaposlene.

Vse varevanje pri materialnih strokih je seveda manj pomembno, e se zavedamo, da ti stroki

predstavljajo pribl. 10 % odhodkov fakultete, ostalo so stroki dela. Zato je tudi pri tem fakulteta e

izvedla drastine ukrepe. e je fakulteta prvotno akreditirala 29 tudijskih programov na 2. stopnji,

jih je ob reakreditaciji akreditirala samo e 22, poleg tega pa je zmanjala izbirnost itn. Tudi

izvajanje akreditiranih programov je omejila. e je v letu 2009 razpisala 13 programov 2. stopnje,

jih je v letu 2012 le e 11. Ob enem je fakulteta sprejela vse omejitve in racionalizacije, ki so bodisi

bile volja zakonodajalca, priporoil UL ali plod lastnega premisleka. Zmanjali smo izplaila

strokovnim slubam (pribl. za 1/3), zunanjim sodelavcem, pedagogom in deloma raziskovalcem.

Rezi v izplaila so seveda povzroili vsesplono nezadovoljstvo, kar se bo odrazilo na kvantiteti in

kvaliteti opravljenega dela. Ve se na fakulteti ni dalo storiti. Lahko bi morda privarevali e pribl.

150.000 EUR, e bi Senat FDV pristal na spremembo Meril, vendar ne bivi, ne sedanji Senat na

to nista bila pripravljena. Tako bo fakulteta v letu 2013 izkazala nekaj nad 300.000 EUR minusa.

29

Ker se zdi, da so izrpane monosti varevanja, ostaja edina monost reitve nastale situacije s

ponovno reakreditacijo, ki bo upotevala finanne omejitve. Trenutni podatki kaejo, da bi obseg

pouevanja morali zmanjati za 1769 ur, kar predstavlja obseg dela za pribl. 10 visokoolskih

uiteljev. Seveda ob predpostavki, da bodo prejeta sredstva v letu 2014 enaka tistim v letu 2013. V

primeru, da bi glede na leto 2013 v letu 2014 prilo do zmanjanja sredstev za 6 %, na kar kaejo

nekateri indici, bi ob reakreditaciji morali zmanjati obseg ur za 3825, kar predstavlja obseg dela za

pribl. 21 visokoolskih uiteljev.

Brez natannih podatkov in stabilnega financiranja je teko predvideti vse probleme in njihove

reitve, e teje pa je doloiti asovnice. Reakreditacija, tudi e jo izvedemo takoj, ne bo mogla

dati rezultatov pred letom 2015 oz. 2016. Pri tem bo poseben izziv to, da bo uvedba novih

tudijskih programov, e bodo e tako racionalni, na kratki rok poveala odhodke.

Negativne posledice krenja ur in/ali programov, se bo v enem delu lahko kompenziralo z

upokojevanjem, nadomeanjem zunanjih sodelavcev, kombinacijo z raziskovalnim delom in

predvsem prodorom na tuje trge. Poslednje bo e poseben izziv brez ustrezne finanne

stimulacije, saj tovrstna prizadevanja, tudi ob finanno ugodnih razmerah, trajajo vsaj tri do pet let.

Vendar tako zastavljena racionalizacija ne predvideva potreb po posodabljanju opreme in

investicijskem vzdrevanju, kar bo v prihodnosti e povealo teave. Tako ostri varevalni ukrepi

ne bodo vzdrni e v prihodnjem srednjeronem obdobju.

Sanacijski program FDV.pdf

Documents

Transcript of Sanacijski program FDV.pdf