'RVHJ Ni iih poklical Tito. - PZS jih poklical Tito... · 2019. 2. 28. · vodja odprave Škarja...
3
Ni iih poklical Tito. ampak sam lEverešt Pred 40 leti je šla na pot zmagovita jugoslovanska alpinistična odprava Zaradi Kardeljeve smrti je le malo manjkalo, pa bi oprema ostala doma TINA HORVAT [email protected] LJUBLJANA O Mineva 40 let od naše alpinistične odprave Eyerest 1979. A že en teden pred 27. februarjem 1979 sta Tone Škarja, vodja odprave in Tomaž Jamnik - Mišo, vodja transporta, v Beogradu sedla na boeing 707 in se odpeljala v New Delhi v Indiji, od tam pa s tovor- njaki do Katman- duja v Nepalu. Z njima se je peljalo 630 sodov s po 30 kilogrami opre- me, kar je zneslo slabih 19 ton, dve toni in pol hrane so nakupili v Nepalu. Ob tako izjemno velikem to- voru v letalu ni bilo prostora za preostale člane odprave. Trinajstega maja 1979 je najbolj številna, najdaljša in najbolj uspešna odprava v zgodovini Slovenije in Jugoslavije vstopila v zgodo- vino. Andrej Štremfelj in Nejc Zaplotnik sta kot prva Slovenca osvojila najvišji vrh na svetu Everest, in to po novi, prvenstveni smeri po Zahodnem grebenu, ki je še dandanes najtežja smer na streho sveta. Dva dni zatem so na vrhu stali še Stane Belak - Šrauf, Stipe Božič iz Splita in šerpa Angh Phu, ki pa se je pri sestopu žal smrtno ponesrečil. Osmega junija 1979, torej po debelih treh mesecih od odhoda, so fante kot narodne junake z vsemi častmi sprejeli v Beogradu. Nacionalna katastrofa, če ne bi uspelo Čeprav je legendarni in največji strateg slovenske- ga junaškega himalaizma, 82-letni Tone Škarja, bolj malomaren pri obletnicah, pravi namreč, da večkrat pozabi katero, pa se letos ni mogel izogniti velikan- skemu navdušenju, ki se v Sloveniji stopnjuje že od začetka leta. »To je bila zagotovo najbolj složna in čista odprava od vseh, kar sem jih vodil. Vsi smo živeli in dihali za Everest, vsi smo si želeli vrha in prav nobene možnosti ni bilo, da nam ne bi uspelo,« pripoveduje 40 let kasneje. Odprava Everest 1979 je bila državnega pomena, razširile so se govorice, da je takratna oblast v Beogradu od alpinistov pričakovala, da bodo vrh osvojili prav na dan zmage, 9. maja, ali na dan mladosti, 25. maja, ko je bil rojstni dan predsednika SFRJ Josipa Broza - Tita. A vodja odprave Škarja zavrne te govorice in pove, da ga nikoli nihče od politikov ni poklical ali mu poskušal narekovati, kako naj osvajajo Everest. Od njih se je na ura- dnem slovesu poslovil Mitja Ribičič, ob prihodu pa jih je sprejel takratni predsednik Zveznega izvršnega sveta Jugoslavije Veselin Dura- novič. »Ne Tito, ki je bil takrat že precej bolan, ne kdo drug se ni direktno obrnil na nas. Res pa je, da je bil pritisk ta- krat gromozanski, vsa Jugo- slavija je od nas pričakovala, da ga osvojimo. Od branjevk na tržnicah v Skopju ali Sa- rajevu do oblasti v Beogradu vsi so se takrat pogovarjali samo o nas in se spraševali, kje smo in kako napreduje- mo. To je bila zagotovo naša najbolj popularna alpini- stična odprava vseh časov. Bila bi prava nacionalna katastrofa, če nam ne bi uspelo, to pa drži kot pribito. A neposrednega pritiska ni bilo, ustvarili smo si ga sami oziroma ga je opravila gora. Neverjetno složno smo si želeli tega Everesta, in zato namje tudi uspelo,« je pono- sen Škarja. Nobenega randija, vsi smo pakirali Ko te dni razmišlja o od- pravi, si še sam kar težko predstavlja, kako velika odgovornost je bila vodenje in kako izjemno zapletena je bila organizacija in vsa po- trebna logistika. »Sam sem takrat sebe povsem odmislil in pustil vse drugo življenje ob strani. Pred sabo sem vi- del samo goro, za vse drugo bo čas šele onkraj Everesta, sem si govoril. Zato mi niti najmanj ni žal, da nisem stal na vrhu. Mene in vse člane odprave je vrh tako povezal, da smo vsi čutili, kot da smo bili na njem. Je bil jra to res ogromen zalogaj! Že samo pakiranje opre- me je bilo neverjetno dolgotrajno. Takrat seje ravno gradil univerzitetni klinični center in nam so dali na razpolago tamkajšnjo klet, toliko opreme je bilo. Šef pakiranja je bil na srečo Šrauf, ki je bil zelo vesten in natančen, poleg tega pa je z neposrednostjo znal dobro krotiti ostale fante. Pri njem ni bilo izgovorov, nobenega randija ali česa podobnega. Je bilo treba pakirati,« se nasmeje. Niti izbiranje članov odprave ni bilo mačji kašelj. »Imeli smo trostopenjsko selekcijo. Najprej smo napisali razpis nato je komisija za odprave v tuja gorstva naredila pregled, kdo sploh pride v poštev. Nato smo morali širši iz- bor ožati, kar je bil v bistvu precej nehvaležen posel, saj smo morali marsikoga od- kloniti. Za oblikovanje navez smo imeli pomoč psihologa, ki je na podlagi opravljenih testov predlagal, kdo je s kom kompatibilen. Tako oblikovane naveze so nato po vrsti odhajale v steno.« Le enkrat je Tone podvomil o uspehu. Prav v času njiho- vega odhoda je namreč umrl Edvard Kardelj, nekdanji najvišji in najvplivnejši slo- venski politik, več desetletij tudi drugi človek Jugoslavije, takoj za Titom. Marsikdo se verjetno še spominja, da so bili v tistih časih ob smrti vodilnih politikov raz- glašeni dnevi žalovanja. »Takrat sem res pomislil, da se bo močno zapletlo in da naša oprema ne bo mogla pravočasno na pot. A na srečo smo vse skupaj nekako uredili,« se spominja. Vendar pa vodstvo Toneta Škarje na tej legendarni odpravi le ni bilo čisto samo- umevno. Pravzaprav sta ga s pokojnim Alešem Kunaver- jem poskušala odriniti drug drugemu. »Nihče od naju ni hotel biti vodja in oba sva večkrat trdno sklenila, da to Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati! Slovenske novice 25.02.2019 Ponedeljek Država: Slovenija Doseg: 314.000 Stran: 8 Površina: 906 cm 2 1 / 3
Transcript of 'RVHJ Ni iih poklical Tito. - PZS jih poklical Tito... · 2019. 2. 28. · vodja odprave Škarja...
Ni iih poklical Tito.ampak sam lEvereštPred 40 leti je šla na pot zmagovita jugoslovanska alpinistična odpravaZaradi Kardeljeve smrti je le malo manjkalo, pa bi oprema ostala doma
TINA HORVAT
LJUBLJANA O Mineva 40 let
od naše alpinistične odpraveEyerest 1979. A že en tedenpred 27. februarjem 1979 staTone Škarja, vodja odpravein Tomaž Jamnik - Mišo,vodja transporta, v
Beogradu sedla na
boeing 707 in se
odpeljala v New
Delhi v Indiji, odtam pa s tovor-
njaki do Katman-
duja v Nepalu. Z
njima se je peljalo630 sodov s po 30kilogrami opre-me, kar je znesloslabih 19 ton, dve toni in polhrane so nakupili v Nepalu.Ob tako izjemno velikem to-
voru v letalu ni bilo prostoraza preostale člane odprave.Trinajstega maja 1979 jenajbolj številna, najdaljšain najbolj uspešna odpravav zgodovini Slovenije in
Jugoslavije vstopila v zgodo-vino. Andrej Štremfelj inNejc Zaplotnik sta kot prva
Slovenca osvojila najvišji vrh
na svetu Everest, in to ponovi, prvenstveni smeri poZahodnem grebenu, ki je šedandanes najtežja smer na
streho sveta. Dva dni zatem
so na vrhu stali še Stane
Belak - Šrauf, Stipe Božičiz Splita in šerpa Angh Phu,ki pa se je pri sestopu žalsmrtno ponesrečil. Osmega
junija 1979, torej po debelihtreh mesecih od odhoda, so
fante kot narodne junakez vsemi častmi sprejeli vBeogradu.
Nacionalnakatastrofa, če ne bi
uspeloČeprav je legendarni innajvečji strateg slovenske-
ga junaškega himalaizma,82-letni Tone Škarja, boljmalomaren pri obletnicah,
pravi namreč, da večkrat
pozabikatero, pa se
letos ni mogelizogniti velikan-
skemu navdušenju,ki se v Sloveniji stopnjuje žeod začetka leta. »To je bilazagotovo najbolj složna inčista odprava od vseh, kar
sem jih vodil. Vsi smo živeliin dihali za Everest, vsi smo
si želeli vrha in prav nobenemožnosti ni bilo, da nam ne
bi uspelo,« pripoveduje 40let kasneje.Odprava Everest 1979 jebila državnega pomena,razširile so se govorice, da je
takratna oblast v Beograduod alpinistov pričakovala,da bodo vrh osvojili prav na
dan zmage, 9. maja, ali nadan mladosti, 25. maja, ko jebil rojstni dan predsednikaSFRJ Josipa Broza - Tita. A
vodja odprave Škarja zavrne
te govorice in pove, da ganikoli nihče od politikovni poklical ali mu poskušalnarekovati, kako naj osvajajoEverest. Od njih se je na ura-
dnem slovesu poslovil MitjaRibičič, ob prihodu pa jih jesprejel takratni predsednikZveznega izvršnega sveta
Jugoslavije Veselin Dura-
novič.»Ne Tito, ki je bil takrat žeprecej bolan, ne kdo drug seni direktno obrnil na nas.Res pa je, da je bil pritisk ta-
krat gromozanski, vsa Jugo-
slavija je od nas pričakovala,
da ga osvojimo. Od branjevk
na tržnicah v Skopju ali Sa-
rajevu do oblasti v Beograduvsi so se takrat pogovarjalisamo o nas in se spraševali,kje smo in kako napreduje-mo. To je bila zagotovo našanajbolj popularna alpini-stična odprava vseh časov.Bila bi prava nacionalnakatastrofa, če nam ne biuspelo, to pa drži kot pribito.A neposrednega pritiska nibilo, ustvarili smo si ga samioziroma ga je opravila gora.
Neverjetno složno smo siželeli tega Everesta, in zato
namje tudi uspelo,« je pono-sen Škarja.
Nobenega randija, vsi
smo pakiraliKo te dni razmišlja o od-pravi, si še sam kar težkopredstavlja, kako velika
odgovornost je bila vodenjein kako izjemno zapletena jebila organizacija in vsa po-trebna logistika. »Sam sem
takrat sebe povsem odmislilin pustil vse drugo življenjeob strani. Pred sabo sem vi-del samo goro, za vse drugobo čas šele onkraj Everesta,sem si govoril. Zato mi nitinajmanj ni žal, da nisem stal
na vrhu. Mene in vse članeodprave je vrh tako povezal,da smo vsi čutili, kot da
smo bili na njem. Je bil jrato res ogromen zalogaj! Že
samo pakiranje opre-me je bilo neverjetnodolgotrajno. Takrat sejeravno gradil univerzitetniklinični center in nam so
dali na razpolago tamkajšnjoklet, toliko opreme je bilo.Šef pakiranja je bil na srečoŠrauf, ki je bil zelo vesten innatančen, poleg tega pa je z
neposrednostjo znal dobrokrotiti ostale fante. Pri njemni bilo izgovorov, nobenega
randija ali česa podobnega.Je bilo treba pakirati,« se
nasmeje.
Niti izbiranje članov odpraveni bilo mačji kašelj. »Imelismo trostopenjsko selekcijo.Najprej smo napisali razpisnato je komisija za odpravev tuja gorstvanaredilapregled, kdo
sploh pridev poštev.Nato smo
morališiršiiz-bor ožati, kar je bil v bistvuprecej nehvaležen posel, sajsmo morali marsikoga od-kloniti. Za oblikovanje navezsmo imeli pomoč psihologa,ki je na podlagi opravljenihtestov predlagal, kdo je s
kom kompatibilen. Takooblikovane naveze so natopo vrsti odhajale v steno.«Le enkrat je Tone podvomilo uspehu. Prav v času njiho-vega odhoda je namreč umrl
Edvard Kardelj, nekdanjinajvišji in najvplivnejši slo-venski politik, več desetletijtudi drugi človek Jugoslavije,
takoj za Titom. Marsikdo se
verjetno še spominja, da sobili v tistih časih ob smrti
vodilnih politikov raz-
glašeni dnevi žalovanja.»Takrat sem res pomislil,da se bo močno zapletloin da naša oprema ne
bo mogla pravočasno na
pot. A na srečo smo vse
skupaj nekako uredili,«
se spominja.Vendar pa vodstvoToneta Škarje na
tej legendarniodpravi le ni bilo čisto samo-
umevno. Pravzaprav sta ga s
pokojnim Alešem Kunaver-
jem poskušala odriniti drugdrugemu. »Nihče od naju nihotel biti vodja in oba svavečkrat trdno sklenila, da toO
bjav
e so
nam
enje
ne in
tern
i upo
rabi
v s
klad
u z
odlo
čbam
i ZAS
P in
se
brez
sog
lasj
a im
etni
ka p
ravi
c ne
sm
ejo
pros
to ra
zmno
ževa
ti in
dis
tribu
irati!
Slovenske novice 25.02.2019 PonedeljekDržava: Slovenija
Doseg: 314.000
Stran: 8
Površina: 906 cm2 1 / 3
ne bova. Aleš je bil vednopoln idej, nikoli jih ni nehal
producirati, in nekako smo
vsi mislili, da bo vodja on.A ker je bil tudi vodja šolev Manangu, sva si razdelila,
da ima on čez Manang, jazpa odpravo,« razkriva, kako
je tudi uradno postal t. i.selektor sanjskega moštvafantov, ki so po prihodu vdomovino postali narodniheroji, njihov dosežek pa se
je z zlatimi črkami zapisalv slovensko in svetovno
zgodovino. ■
Pritisk je
r r bil gromo-
zanski, vsa
Jugoslavija je od
nas pričakovala,
da osvojimo
Everest.
� * Vsa odprava je dihala* � � - za Everest, ne le štirje
! junaki, ki so stopili na/ V' _ J? 1 vrh. FOTO: ARHIV DELA
■ / A A f A
W B � ..j' A �
Po Andreju Štremflju *
in Nejcu Zaplotniku llflHrl \sta 15. maja vrh > L 1Br/ffBBFi j \osvojila tudi Stane \ \Belak - Šrauf in Stipe - Wtm J \ '\Božič. FOTO: ARHIV DELA
VlIiPBI Ulft- \ �
Andrej Štremfelj in NejcZaplotnik ob vrnitvi rvrha na prvi
inanski tabor, foto: tone Škarja
Obj
ave
so n
amen
jene
inte
rni u
pora
bi v
skl
adu
z od
ločb
ami Z
ASP
in s
e br
ez s
ogla
sja
imet
nika
pra
vic
ne s
mej
o pr
osto
razm
nože
vati
in d
istri
buira
ti!Slovenske novice 25.02.2019
PonedeljekDržava: Slovenija
Doseg: 314.000
Stran: 8
Površina: 906 cm2 2 / 3
sojih zčastmi, fOTO: arhiv tohe Škarja
�■BS�Bsfeifc���BiIj��Bt■ •-
■
■|_ /�m ' � f 1vbc jl-*�- � r
/ -�ff
M
Obj
ave
so n
amen
jene
inte
rni u
pora
bi v
skl
adu
z od
ločb
ami Z
ASP
in s
e br
ez s
ogla
sja
imet
nika
pra
vic
ne s
mej
o pr
osto
razm
nože
vati
in d
istri
buira
ti!Slovenske novice 25.02.2019
PonedeljekDržava: Slovenija
Doseg: 314.000
Stran: 8
Površina: 906 cm2 3 / 3
