Smetanova ulica 17 2000 Maribor, Slovenija

RAZVOJ PREDPISOV, NORM IN STANDARDOV do 1948

1. Požarni redi in drugi predpisi

Do leta 1782 na ozemlju današnje Slovenije ni bilo posebnega gradbenega reda, ki bi obsegal

predpise s področja gradenj in grajenja. Določena pravila za gradnjo je možno povzeti iz

nekaterih požarnih redov, ki so posvečali posebno skrb protipožarni gradnji. Iz leta 1782 izhaja

Štajerski protipožarni red in iz leta 1822 požarni red za glavno mesto Gradec (Cizelj-Zajc, 1991).

Leta 1783 so v želji po večji racionalizaciji na področju gradbeništva uvedli centralni nadzor

nad celotnim gradbeništvom, s čimer bi dobili boljši nadzor nad gradnjo stanovanjskih in javnih

objektov, šol, cest, mostov, obzidij, vodnih gradenj, pristanišč in sakralnih objektov

(Zgodovinski arhiv Celje, Pokrajinski arhiv Maribor, 2008). Načine in oblike gradnje

posameznih objektov so predpisovali predpisi oz. dvorni dekreti. Leta 1786 je bila sprejeta t. i.

»Ingenieurs - Directive«, ki je predpisala tudi standarde za izdelavo gradbenih načrtov. Na tej

osnovi so bili izdelani »Normalpläne«. Imenujemo jih lahko tudi vzorčni načrti za posamezne

tipe objektov. Prvi priročnik za gradnjo, v katerem so bili zbrani vsi predpisi s področja gradenj,

se je imenoval »Der praktische Baubeamte«, ki ga je na Dunaju leta 1800 izdal Matej Fortunat

Koller. Vseboval je cene in stroške dela ter v poglavju 5 navodila za izpolnjevanje formularjev

oziroma navodilo za izdelavo popisa materiala in dela (Zgodovinski arhiv Celje, Pokrajinski

arhiv Maribor, 2008). Leta 1807 je Jožef Maria Schemerl, pomemben projektant cest, izdal več

priročnikov za gradnjo cest in inženirskih objektov.

Prvi posebni predpis za gradnje (novogradnje in adaptacije) za celotno deželo Štajersko se je

imenoval Gradbeni red za Štajersko in je bil sprejet leta 1857 (Deželno vladni list, 1857). Iz

njega je bilo izvzeto le glavno mesto Gradec, ki ga je urejal samostojni predpis. Leta 1905 je

izšel dodatek, ki je vseboval predpise za gradnjo industrijskih objektov (Cizelj-Zajc, 1991).

Gradbeni red za deželo Krajnsko je bil sprejet leta 1875 (Deželni zbor vojvodstva Kranjskega,

1875).

Oba gradbena reda sta ostala v veljavi še po I. svetovni vojni. Potrjena sta bila z objavo v

Službenem listu Kraljevine Srbov, Hrvatov, Slovencev 20. julija 1920 in se nato, do leta 1931,

ko je bil sprejet Gradbeni zakon, in leta 1933 Splošna navodila za izdelavo uredbe o izvajanju

regulacijskega načrta in gradbenega pravilnika, nista spreminjala.

Naslednji mejnik pri sprejemanju predpisov predstavlja leto 1948 s sprejetjem Začasnih

tehničnih predpisov za obremenitev zgradb (Privremeni tehnički propisi za opterečenje zgrada

PTP 1948) in Pravilnika o tehničnih normativih za beton in armirani beton (PBAB).

Smetanova ulica 17 2000 Maribor, Slovenija

V obdobju med obema vojnama so na ozemlju takratne Jugoslavije in v Sloveniji sprejeli

naslednje predpise, navodila, pravilnike, uredbe in pojasnitve:

- Gradbeni zakon 1931 (Službeni list Kraljevine banske uprave Dravske banovine, 1931),

- Splošna navodila za izdelavo uredbe o izvajanju regulacijskega načrta in gradbenega

pravilnika leta 1933 (Službeni list Kraljevine banske uprave Dravske banovine, 1933),

- Švicarske predpise za armirani beton leta 1935 (Službene novine Kraljevine Jugoslavije,

1935),

- Predpise za poizkušnje s kockami in z Empergerjevimi gredami pri izvrševanju zgradb iz

betona in armiranega (ojačenega) betona (Službeni list Kraljevine banske uprave

Dravske banovine, 1932),

- Pogoje za izvajanje del iz betona in armiranega betona (Službene novine Kraljevine

Jugoslavije, 1935) in spremembe pogojev za izvajanje del iz betona in armiranega

betona (Službene novine Kraljevine Jugoslavije, 1936),

- Pojasnitev, da se bodo od 1. avgusta 1933 obravnavali samo načrti, ki bodo projektirani

z opeko novega formata (SIstory, Zgodovina Slovenije, 1933),

- Predpise za stabilnost zidanih visokih dimnikov in popravek (SIstory, Zgodovina

Slovenije, 1932)

- Uredbo o o izdelavi regulacijskih načrtov (SIstory, Zgodovina Slovenije, 1932),

- Uredbo o opravljanju državnega strokovnega izpita diplomiranih inženirјеv tehničnih

strok in arhitektov (SIstory, Zgodovina Slovenije, 1932),

- Uredbo o ceniku za preizkušanje gradbenega materiala (SIstory, Zgodovina Slovenije,

1932),

- Uredbo o mestih in trgih, zaradi uporabe prvega dela gradbenega zakona (Sistory,

Zgodovina Slovenije, 1932),

- Uredbo o nagradah dnevničarjem v področju ministrstva za gradbe (Sistory, Zgodovina

Slovenije, 1932),

- O državnem strokovnem izpitu uradniških pripravnikov v ministrstvu za gradbe

(SIstory, Zgodovina Slovenije, 1932),

- O spremembi pravilnika o državnem strokovnem izpitu diplomiranih inženirjev (SIstory,

Zgodovina Slovenije, 1933);

Smetanova ulica 17 2000 Maribor, Slovenija

- Navodilih glede odobravanja načrtov z uporabo opeke starega in novega formata

(SIstory, Zgodovina Slovenije, 1933);

- Navodila za izdelavo pravilnika o gradbenih taksah (SIstory, Zgodovina Slovenije, 1933).

2. Norme v graditeljstvu

V zvezi s standardizacijo in kontrolo kakovosti gradbenega materiala so uvedli številne norme,

in sicer:

Leta 1932:

- norme o kamnu za tlak in popravek (SIstory, Zgodovina Slovenije, 1932),

- norme za ceste in mostove (SIstory, Zgodovina Slovenije, 1932),

- norme za lahko opeko (SIstory, Zgodovina Slovenije, 1932);

- norme za preizkušanje kamna in popravek (SIstory, Zgodovina Slovenije, 1932);

- norme za sadro (gips) (SIstory, Zgodovina Slovenije, 1932);

- o predpisih za naprezanje zidov (SIstory, Zgodovina Slovenije, 1932);

- norme za lomljeni kamen (SIstory, Zgodovina Slovenije, 1932);

- norme za obtežbe pri graditeljstvu (SIstory, Zgodovina Slovenije, 1932);

- norme za opeko (SIstory, Zgodovina Slovenije, 1932);

- norme za opeko in kamen iz žlindre (SIstory, Zgodovina Slovenije, 1932);

- norme za opeko iz apna in peska (SIstory, Zgodovina Slovenije, 1932);

- norme za stukaturno trstiko (SIstory, Zgodovina Slovenije, 1932);

- norme za pletenine iz stukaturne trstike (SIstory, Zgodovina Slovenije, 1932);

- norme za plošče iz mavca, mavca in žlindre, žlindre in cementa (SIstory, Zgodovina Slovenije, 1932);

- norme za portland-cement (SIstory, Zgodovina Slovenije, 1932);

- norme za žlindro (SIstory, Zgodovina Slovenije, 1932);

- o sestavljanju in vodstvu izkazov uslužbencev ministrstva za gradbe in podrejenih ustanov (SIstory, Zgodovina Slovenije, 1932);

- o začasnih navodilih za osnovanje gradbenih odborov po gradbenem zakonu, (SIstory, Zgodovina Slovenije, 1932);

Smetanova ulica 17 2000 Maribor, Slovenija

- Holandske norme (SIstory, Zgodovina Slovenije, 1932);

- norme za okroglo železo in armirani (ojačeni) beton (SIstory, Zgodovina Slovenije, 1932);

- norme za plošče iz cementa (SIstory, Zgodovina Slovenije, 1932);

- norme za obtežbe pri graditeljstvu (SIstory, Zgodovina Slovenije, 1932).

Leta 1933:

- norme za cestne mostove (SIstory, Zgodovina Slovenije, 1933);

- norme za sirovo strešno lepenko (SIstory, Zgodovina Slovenije, 1933);

- norme za strešno lepenko in plošče za izolacijo (SIstory, Zgodovina Slovenije, 1933);

- predpise za cestne mostove (SIstory, Zgodovina Slovenije, 1933);

- splošna navodila za izdelavo uredbe o izvajanju regulacijskega načrta in gradbenega

pravilnika (SIstory, Zgodovina Slovenije, 1933).

Leta 1934:

- norme za tlačene dele konstrukcij (SIstory, Zgodovina Slovenije, 1934).

Po letu 1934 se do konca druge svetovne vojne oz. do leta 1948 pravilniki in drugi dokumenti

s področja gradbeništva niso sprejemali.

3. Razvoj standardov

V Jugoslaviji in Sloveniji so se po prvi svetovni vojni uporabljali deloma nemški in deloma

francoski standardi. Ker je bila industrija slabo razvita, je to zadostovalo.

Po drugi svetovni vojni pa so se razmere bistveno poslabšale zaradi splošnega pomanjkanja

vsega blaga. Država je bila prisiljena do konca izkoristiti vse industrijske kapacitete in odpirati

tudi nove tovarne. Potreba po specializaciji in sodelovanju med industrijami je zahtevala

izdelavo novih standardov.

Za začetek slovenske standardizacije lahko štejemo leto 1947, ko je bila na podlagi Uredbe o

ustanovitvi komisije za standardizacijo LRS (SIstory, Zgodovina Slovenije, 1947) ustanovljena

Republiška komisija za standardizacijo v Ljubljani. Postavljena naloga je bila jasna, znanstveno

obdelati vse probleme standardizacije v vseh vejah narodnega gospodarstva, tehnike dela,

razvoja tehničnih sredstev in povečanje ekonomičnosti v podjetjih. Na osnovi te uredbe so

republiške komisije za standardizacijo izdelale več kot 600 predlogov za standarde. To je bil v

tistem času velik dosežek jugoslovanske tehniške inteligence in znanosti. Leto kasneje je izšla

nova »Uredba o određivanju i kontroli kvalitete proizvoda«, ki jo je izdala vlada FLRJ. Ta uredba

je zahtevala od proizvodnih podjetij, da:

- zadovoljijo okus potrošnika,

Smetanova ulica 17 2000 Maribor, Slovenija

- omogočajo najbolj racionalno uporabo sredstev za proizvodnjo,

- ustvarjajo uspešen izvoz,

- zagotovijo čim večjo trajnost in skladnost proizvodov,

- vložijo vse svoje zmožnosti za dviganje kvalitete svojih proizvodov.

Zakon o jugoslovanskih standardih je izšel leta 1960. To je bil sprožilec za resno delo na

področju standardizacije in tako je leta 1964 izšla prva izdaja jugoslovanskih standardov JUS,

ki jo je izdal Jugoslovanski zavod za standardizacijo. Standardi JUS so na področju bivše

Jugoslavije v veliki meri v veljavi še danes, nekateri tudi v Sloveniji.

Po razpadu SFRJ in osamosvojitvi Slovenije je standardizacijo prevzel Slovenski inštitut za

standardizacijo, SIST.

UPORABA GEODETSKIH PODATKOV

V raziskovalnem delu so podatki Geodetske uprave Republike Slovenije dobrodošli. V članku z

naslovom »Pridobivanje informacij iz razpoložljivih podatkov o stavbah z uporabo metod

umetne inteligence«, avtorjev prof. dr. Danijela Rebolja, Primoža Praperja iz podjetja EUTRIP,

d. o. o. iz Celja in mene (konferenca CCIRRE 2016, Ljubljana 2016) smo podatke uporabili in

hkrati opozorili, da podatki za nadaljnje modeliranje niso zadostni. V prihodnje si želimo prav

to, saj je na področju Umetne inteligence in Upravljanja znanja še veliko za postoriti, prednost

bodo imeli tisti, ki se zavedajo enotnih in usklajenih, predvsem pa obširnih podatkovnih baz.

MEJNIKI OBDOBIJ

Vsled navedenemu in v skupno uporabo razvijajočih se baz v prihodnosti, predlagam, da se

nekoliko korigirajo obdobja, ki so zajeta v vrednotenje nepremičnin. Raziskovalno delo, ki je

bilo vloženo do sedaj, je pokazalo, da imajo stavbe skupne imenovalce, da nam lahko le to služi

pri raziskovanju stavb za katere so se podatki (načrti zapisi in drugo) izgubili in da se mejniki

razlik v prostoru odražajo prav kot posledica sprejetih predpisov (Zakonov, pravilnikov in

uredb). K razmišljanju smo vzpodbudili tudi kolege v tujini in so prišli do podobnih rezultatov.

Mejniki (verjetno) ne bodo imeli vpliv na sam model, bodo pa dobrodošli pri nadaljnjem delu.

Mejniki, kot jih zaenkrat zagovarjamo so nanizani v tabeli v nadaljevanju.

Smetanova ulica 17 2000 Maribor, Slovenija

1857-1933 Od 1857 se je gradilo po sprejetih predpisih

1933-1948 od leta 1933 naprej se je uporabljal drugačen format opeke 25 x 12x6,5 cm

1948-1970 1948 Uvedba kontrole in kvalitete proizvodov (Uredba o određivanju i kontorli kvalitete proizvoda) 1948 – Uvedba upoštevanja obremenitve zgradb (Začasni tehnični predpisi za obremenitev zgradb – PTP 1948);

Med leti 1954-1060 so se uvajali JUS-i za gradbeništvo in gradbene proizvode (podobno kot med leti 1931-1933)

1970-1981 1970 - Pravilnik o tehničnih ukrepih in pogojih za izvajanje zidov stavb (Uradni list SFRJ, št. 17-214/1970)

1971 – Veljati je pričel predpis za beton in armirani beton (Pravilnik za beton in armirani beton – PBAB-71)

1981-1991 1981 – veljati je pričel Pravilnik o tehničnih normativih za graditev objektov visoke gradnje na seizmičnih območjih - Uradni list SFRJ, št. 31/81)

1991-2000 Od leta 1991 sprejetje in veljava standardov na področju projektiranja SIST EN (1991-1996)

2000-2009 2000 - Pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj (Uradni list RS, št. 45/00 in 12/02)

2009 - V veljajo vstopijo EUROKODI – evropski standardi za projektiranje https://www.gzs.si/zbornica_gradbenistva_in_industrije_gradbenega_materiala/vsebina/Gradbeni-standardi/Evrokodi-evropski-standardi

2011 – Pravilnik o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj (Uradni list RS, št.1/2011)

ZAKLJUČEK

Čestitam vam za opravljeno delo z željo, da kooperativno nadaljujemo v razvoju vsebin

podatkovnih baz.

S pozdravi,

dr. Daniela Dvornik Perhavec, univ. dipl. inž. grad.