DELOVNI ZVEZEK – REŠITVEZA ZGODOVINO V OSMEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE

Raziskujem preteklost 8

Anita Mirjanić, Jelka Razpotnik, Damjan Snoj, Helena Verdev in Anka Zuljan

6

Srednji vek sta v Evropi zaznamovala fevdalna

ureditev in slabo poznavanje preostalega sveta.

Ob koncu srednjega veka so se zvrstile kriza

cerkva, vojna in mnogo bolezni, zaradi katerih je

umrlo veliko ljudi..

Kakšno je bilo življenje v Evropi na prehodu v zgodnji novi vek

Kakšen je bil srednji vek v EvropiSrednji vek je po eni strani videti mračen, po drugi pa živahen, poln vojakov, gradov ter princev in princes.1. Ilustracija prikazuje različne družbene sloje v srednjem veku. Pozorno si jo oglej.A. K vsakemu sloju na sliki dopiši njegovo ime.

B. Komu so bili odgovorni vazali?

C. Kakšen je bil položaj kmetov?

Srednji vek se je končal s krizoV srednjem veku so v Evropi potekale številne vojne. Kralji so se spopadali med seboj za prestol, fevdalci za ozemlja.2. V učbeniku na strani 9 preberi portret Francozinje Ivane Orleanske. Med spodaj navedenimi trditvami

podčrtaj tisto, ki odgovori na vprašanje, zakaj je bila Ivana Orleanska pomembna v francoski zgodovini.

a. Ivana Orleanska je bila zelo pobožna ženska, ki je prispevala veliko denarja za gradnjo cerkva in samostanov.b. Bila je zelo lepa in pametna hči francoskega kralja, za roko katere so plemiči nenehno tekmovali.c. Bila je pastirica, ki naj bi jo Bog vodil v stoletni vojni, v kateri je popeljala Francoze do zmage nad Angleži.č. Ivana Orleanska je bila plemkinja, ki je junaško branila svojo posest in jo je pri tem ubil pohlepni plemič.

VLADARJU, KI JIM JE V ZAMENO ZA VOJAŠKO SLUŽBO PODARIL ZEMLJO.

BILI SO NESVOBODNI IN NISO SMELI ZAPUSTITI SVOJEGA GOSPODA.

VLADAR

PLEMSTVO

KMETJE

DUHOVŠČINA

7

Kakšno je bilo življenje v Evropi na prehodu v zgodnji novi vek

3. Ilustracija prikazuje eno od poznosrednjeveških nesre . Oglej si sliko in odgovori na vprašanja ob njej.

B. Zakaj se je bolezen hitro širila?

C. Kakšno je sporočilo ilustracije?

A. Katera huda bolezen je pustošila po Evropi v 14. stoletju?

Kako so si Evropejci predstavljali svetSrednjeveško poznavanje sveta je bilo zelo skromno, kajti ljudje niso potovali daleč od domačega kraja. Med popotniki, ki so odšli v daljne kraje, so bili največkrat trgovci in romarji.4. Zemljevid prikazuje svet, ki so ga ob koncu srednjega veka poznali Evropejci.

A. Pobarvaj obmo ja, ki so jih poznali Evropejci ob koncu srednjega veka. V pomo ti je zemljevid v u beniku na strani 6.

B. S katerimi besedami ozna ujemo Evropejcem tedaj znani svet?

a. Evrazijab. Stari svetc. Novi svet

5. Zemljevid prikazuje tudi potovanja dveh najpomembnejših popotnikov tistega časa na Daljni vzhod. A. S črno barvo obkroži dežele, ki jih je obiskal Marko Polo; dežele, ki jih je obiskal Ibn Batuta, pa z rdečo.

Indija Indonezija osrednja Azija Kitajska Arabski polotok

KUGA – ČRNA SMRT

ZARADI SLABE HIGIENE IN SLABE

TUDI CERKEV JE BILA NEMOČNA

PREHRANE

PROTI BOLEZNI (molitve niso pomagale)

8

Evropejci so zaradi želje po zaslužku iskali

nove trgovske poti do Indije, od koder je izvi-

ralo raznovrstno blago. Najuspešnejši so bili

Portugalci, ki so prvi obpluli Afriko. Z njimi so

tekmovali Španci, ki so odkrili Ameriko.

Zakaj so se Evropejci odpravili v oddaljeni svet

Kaj je Evropejce privlačilo v oddaljenem svetu Ob koncu 15. stoletja so Evropejci začeli potovati po svetu z namenom, da bi našli pomorsko pot v Indijo in tako povečali svoje bogastvo.

1. Ilustracija prikazuje tržnico v evropskem mestu ob koncu srednjega veka.

A. Zakaj je bilo na evropskih tržnicah tedaj le malo blaga?

_________________________________________ B. Navedi tri vrste blaga, ki ga imenujemo orientalsko.

___________ ___________ _____________ C. Kako so želeli evropski trgovci povečati izbiro

orientalskega blaga v Evropi in povečati svoje bogastvo?

_________________________________________

_________________________________________

_________________________________________

Kaj je Evropejcem omogočilo raziskovanjePomorske odprave Evropejcev so omogočile nove iznajdbe in izume.2. Na slikah so različne naprave in tehnični pripomočki, ki so Evropejcem pomagali na pomorskih poteh.A. Pod sliko zapiši ime naprave.B. Dopiši uporabnost/koristnost naprave za pomorščake.

Ime naprave

Uporabnost/koristnost naprave

KOMPAS ZEMLJEVIDI ASTROLAB

ORIENTACIJA ORIENTACIJA DOLOČANJE POLOŽAJA

ZVEZD

ZAČIMBE DIŠAVE SVILA

MAJHEN PRIDELEK LE ZA LASTNE POTREBE

Z VZPOSTAVITVIJO NEPOSREDNIH TRGOVSKIH

STIKOV Z INDIJO IN KITAJSKO.

9

Zakaj so se Evropejci odpravili v oddaljeni svet

Ali je bilo potovanje Krištofa Kolumba uspešnoNa iskanje pomorske poti do Indije so se najprej odpravili pomorščaki, ki sta jim denarno pomagala portugalski in španski kralj.3. Reši spodnjo nalogo tako, da razvrstiš pomorščake po pravilnem kronološkem zaporedju. Tistemu, ki je odšel

na pot prvi, pripiši številko 1, drugemu številko 2 in tako naprej. Nato poveži njihova imena z njihovimi odkritji v tretjem stolpcu.

Pedro Alvares Cabral Srednja Amerika

Vasco da Gama Brazilija

Fernando Magellan Južna Amerika

Krištof Kolumb Rt dobrega upanja

Amerigo Vespucci Filipini

4. Oglej si zemljevid v učbeniku na straneh 6–7 in reši nalogo. A. Poimenuj dve državi, ki sta poleg Portugalske in Španije odkrivali nova ozemlja, ter zapiši imena njunih

pomorščakov in celine, ki so jih odkrivali.

DRŽAVE

POMORŠČAKI

CELINE

B. Na spodnjem zemljevidu označi: pot pomorščakov: Kolumba, Magellana, da Game; kolonije posameznih evropskih držav; vsako pobarvaj z drugo barvo.

C. Kateri del sveta je postal zanimiv za Nizozemce? Kaj so od tam uvažali?

_______________________

_______________________

_______________________

_______________________

Č. Pojasni pojem KOLONIJA.

JV AZIJA;

ZAČIMBE, DIŠAVE

FRANCIJA ANGLIJA

3

2

5

1

4

CARTIER CABOT

S AMERIKA S AMERIKA

PRIDOBLJENA OZEMLJA EVROPSKIH DRŽAV V NOVEM SVETU

10

Velika geografska odkritja so trajno spremenila

svet. Veliki imperiji ameriških staroselcev so bili

uničeni. V Ameriko so Evropejci preselili sužnje

iz Afrike.

Kakšne so bile posledice geografskih odkritij

Kaj se je zgodilo z državami v Srednji in Južni AmerikiŠpanci in Portugalci so odkrita ozemlja priključili svojima državama, vsak odpor ameriških staroselcev pa hitro zadušili. 1) A. Razloži pojem.

KONKVISTADOR

B. S kakšnimi nameni so prihajali konkvistadorji v Ameriko?

C. Kaj so konkvistadorji sprva zahtevali od poglavarjev staroselskih plemen?

Č. Kakšna je bila usoda staroselskih poglavarjev in njihovih držav?

2. Na zemljevidu sta vrisani inkovska in azteška država v času, ko so v Ameriko prišli konkvistadorji.

A. Vpiši njuni imeni na črte.B. Zakaj je bil za Evropejce prodor do središč staroselskih

držav težaven?

C. Poveži pravilna para.

azteški imperij Francisco Pizzaroinkovski imperij Hernando Cortez

Č. Razmisli, ali bi se glede na geografske razmere staroselci pred napadom Evropejcev lahko ubranili. Odgovor utemelji.

Kolumbovo srečanje z ameriškimi staroselci.

AZTEKI

INKI

NEPOZNAVANJE TERENA

NEPOZNAN IN TEŽKO PREHODEN TEREN JE

PREDSTAVLJAL VELIKO OVIRO ZA NAPREDOVANJE

EVROPEJCEV

ŠPANSKI ZAVOJEVALEC V AMERIKI

DA BI ZAVZELI OZEMLJE IN SI PRILASTILI ZLATO.

PLAČEVANJE DAVKOV V ZLATU, SREBRU ...

IZGUBILI SO OBLAST, DRŽAVE SO PROPADLE.

11

Kakšne so bile posledice geografskih odkritij

Kakšen je bil odnos Evropejcev do ameriških staroselcev3. Zakaj je bil odpor ameriških staroselcev proti konkvistadorjem neuspešen? Obkroži pravilne odgovore.

a. Evropejci so imeli boljše orožje. b. Staroselska plemena so bila neenotna, kar so Evropejci izkoristili. c. Evropejska vojska je bila številčnejša. č. Evropejci so med ameriškimi staroselci razširili številne bolezni.

4. Preberi spodnje trditve. Dve sta napačni. Podčrtaj ju in popravi tako, da ju kot pravilni trditvi napišeš na črto.

Ameriški staroselci in belci so dolgo časa živeli v miru.

___________________________________________________________________________ Ameriški staroselci so Špancem dajali velikanske količine železa v zameno za svobodo.

___________________________________________________________________________ Evropejci so ameriške staroselce izkoriščali za delo v rudnikih in na plantažah.

___________________________________________________________________________Ameriški staroselci so ob španskem napadu prvič videli konje.

___________________________________________________________________________

5. Pojasni pojem.

MISIJONARJI

Evropejci so spoznali nove pridelke Po odkritjih so Evropejci spoznali dobrine, ki jih prej niso še nikoli videli ali okusili, enako tudi ameriški staroselci. 6. Navedenih je 15 dobrin, ki sta si jih izmenjala Stari in Novi svet.

krompir tobak banane

konj sladkorni trs kakav

prašič paradižnik pšenica

fi žol grozdje buče

koruza limone čebele

A. Z rdečo barvo pobarvaj tiste dobrine, ki so jih Evropejci prinesli iz Amerike.

B. Z modro barvo pobarvaj tiste dobrine, ki so jih Evropejci prinesli v Ameriko.

C. Kako je izmenjava dobrin vplivala na evropsko gospodarstvo?

UGODNO, SAJ SE JE TRGOVINA OKREPILA

Staroselci so Evropejce napadali in se jim upirali.

Staroselci so Špancem ponujali zlato.

KATOLIŠKI DUHOVNIKI, KI SO MED AMERIŠKIMI STAROSELCI ŠIRILI KRŠČANSTVO.

koruza

fi žolfi

krompir

konj sladkorni trs

grozdje

limone čebele

pšenica

banane

prašič

tobak

paradižnik

buče

kakav

12

Z odkritjem nove pomorske poti je upadel pomen

Sredozemlja. Oblikovala so se nova trgovska

središča. Uveljavil se je nov način poslovanja,

imenovan kapitalizem. Najbolj donosna je bila

trgovina s sužnji.

Kako je svetovna trgovina vplivala na svet

Oblikovala so se nova trgovska središčaOdkritje Amerike je vplivalo na nastanek novih trgovskih središč v zahodni Evropi.1. V preglednici so našteta nekatera takrat najbolj pomembna pristanišča v zahodni Evropi. A. Dopiši ime države, v kateri so pristanišča. B. Ime pristanišča vpiši na zemljevid.

ROTTERDAM

LIZBONA

BRISTOL

SEVILLA

B. Med navedenimi obkroži ime tistega pristanišča, ki je še danes eno največjih v zahodni Evropi.

Uveljavil se je kapitalizemSvetovna trgovina je vplivala na razmah kapitalizma v Evropi, ki je bil takrat razširjen v obliki založništva in manufaktur.

2. Pojasni pojem KAPITAL.

3. Primerjaj založništvo in manufakturo. Katere razlike in podobnosti lahko ugotoviš med obema oblikama proizvodnje?

končni izdelki

domača obrt

kupec

podjetnik

surovine

Število delavcev

Delitev dela

Način izdelovanja izdelkov

VELIKO EN DELAVEC

VSAK DELAVEC NAREDI LE DEL

IZDELKA

CELOTEN IZDELEK NAREDI EN

ČLOVEK

ROČNO, DELAVNICE ROČNO, DOMA

DENAR, VLOŽEN V NADALJNO TRGOVANJE IN PROIZVODNJO.

NIZOZEMSKA

ROTTERDAM

LIZBONA

SEVILLA

BRISTOL

PORTUGALSKA

ANGLIJA

ŠPANIJA

13

Kako je svetovna trgovina vplivala na svet

Trgovina s sužnji je postala donosna trgovina Lastniki plantaž v Braziliji, na Karibskih otokih in v južnem delu Severne Amerike so v 16. stoletju zaradi velikih potreb po delovni sili začeli iz Afrike voziti sužnje.4. Največji obseg je trgovina s sužnji dosegla v 17. in 18. stoletju.A. Pojasni pojem SUŽENJ.

B. Oglej si sliko v učbeniku na strani 17. Lahko ugotoviš, kaj prikazuje? To je ladja, ki je prevažala sužnje.

Poskusi prešteti število sužnjev na ladji. Prerez ladje prikazuje le eno nadstropje ladje. Običajno je imela ladja tri nadstropja. Koliko sužnjev je potem pripeljala ena ladja?

Na kratko opiši razmere, v katerih so sužnji potovali iz Afrike v Ameriko.

5. Na sliki sta suženj in njegov gospodar. A. Dopolni prazne prostore ob sliki tako, da opišeš življenje sužnjev.

DELO SUŽNJEV

BIVALIŠČA SUŽNJEV

PREHRANA SUŽNJEV

ODNOS GOSPODARJEV

DO SUŽNJEV

ALI LAHKO UGOTOVIŠ, KAJ PRIKAZUJE SLIKA?

B. Premisli, ali je bilo prav, da so Evropejci na tak način ravnali z Afričani?

NA PLANTAŽAH,

SLABE, PREPROSTE

PREPROSTA, KRUH,

GOSPODAR Z ŽIGOM OZNAČUJE

SVOJEGA SUŽNJA

KRUTOST,

HIŠNA DELA

KOČE

ZELENJAVA

NESPOŠTOVANJE

NESVOBODEN ČLOVEK, KI JE LAST GOSPODARJA IN POPOLNOMA ODVISEN OD NJEGA

TESNI PROSTORI, SLABA PREHRANA, SLABA HIGIENA, KRUTOST PAZNIKOV

14

Evropejci so v 15. in 16. stoletju začeli znova

odkrivati znanje in lepoto antične dobe. V ospredju

zanimanja učenjakov sta bila človek in vesolje.

To literarno in kulturno gibanje imenujemo

humanizem. V tem času so nastala nekatera

največja dela svetovne umetnosti in književnosti.

Kako sta Evropo spremenila humanizem in renesansa

V središču zanimanja sta bila človek in vesolje V času humanizma se je spremenil pogled ljudi na človeka, družbo in znanje.

1. Pod vplivom humanizma so se razvijale moderne znanosti. Ob sliki zapiši dve njihovi značilnosti.

2. Na sliki je heliocentrični sistem, ki je močno zamajal tedanjo znanost in srednjeveške cerkvene resnice.A. Kdo je avtor teorije o heliocentričnem sistemu?

B. Kako so njegovo teorijo sprejeli tedanji cerkveni voditelji? Zakaj tako?

C. V čem se heliocentrični sistem bistveno razlikuje od geocentričnega?

Č. V prazni prostor na desni vriši geocentrični sistem.

3. Poveži znanstvenike in njihova odkritja/dosežke s črtami.

Nikolaj Kopernik daljnogledJohannes Kepler plima in oseka (zakoni nihanja)Galileo Galilej karta svetaGerard Mercator heliocentrični sistemAndreas Vesalius preučevanje človeškega telesa

PRI PRVEM JE V SREDIŠČU SONCE, PRI DRUGEM PA

ZEMLJA.

Z NASPROTOVANJEM, KER JE BILA V NASPROTJU S

TEDAJ VELJAVNIMI CERKVENIMI RESNICAMI

POLJSKI ASTRONOM NIKOLAJ KOPERNIK

UČENJAKI SO OPAZOVALI POJAVE V NARAVI.

S PREIZKUSI SO PREISKOVALI TEDAJ VELJAVNE RESNICE.

15

Kako sta Evropo spremenila humanizem in renesansa

4. Zakaj je bil za evropsko zgodovino pomemben tisk? Podčrtaj pravilni trditvi.

a. Omogočil je izid številnih knjig, ki so bile poceni in dostopne vsem.b. Spodbudil je uporabo latinskega jezika, saj je bilo največ knjig tiskanih v

latinščini.c. Ljudi je množica knjig v maternem jeziku spodbudila k temu, da so se

naučili brati.č. Ker so potrebovali veliko papirja, se je cena tiska dvignila, podražile pa so

se tudi knjige.

V središču likovne umetnosti je bilo človeško teloDela renesančnih umetnikov so še danes občudovana zaradi svoje lepote in upodobitev človeškega telesa.5. Ob slikah zapiši značilnosti renesančnega umetnostnega sloga.

RENESANČNI UMETNIKI SO UPODABLJALI:

MED NAJBOLJ SLAVNE UMETNIKE ŠTEJEMO:

V središču besedne umetnosti je bil ShakespeareV renesansi je velik razvoj doživela tudi literatura. Dela so odsevala razpoloženje avtorjev ali pa so opisovala razmere v družbi. 6. Med največje besedne mojstre vseh časov sodi William Shakespeare, ki je ustvarjal v času renesanse. A. Na sliki je naslovnica Hamleta, enega najpomembnejših Shakespearovih del. Katera od spodaj naštetih del niso

Shakespearova? Prečrtaj jih ter izpiši na črte. Poleg dopiši tudi njihove avtorje.

Kralj Lear, Don Kihot, Romeo in Julija, Hamlet, Božanska komedija, Macbeth, Dekameron

B. Zakaj Shakespearova dela niso zastarala?

Don Kihot (De Cervantes), Božanska komedija (Alighieri), Decameron (Boccaccio)

Ker je v njih moč prepoznati značajske lastnosti in probleme človeštva (ljubezen,

zavist, prevara ...).

VERSKE MOTIVE, KIPE,

PORTRETE POMEMBNIH LJUDI

LEONARDO DA VINCI,

MICHELANGELO

16

Italija – zibelka humanizma in renesanse Italijanske plemiške in meščanske družine so denarno podpirale mnoge umetnike, zato so v Italiji nastala čudovita renesančna umetniška dela.

1. Oglej si dela treh največjih italijanskih umetnikov. Izpolni preglednico/razpredelnico.

Ime umetnika

Naslov dela

Kaj upodablja delo?

Katere prvine renesančne umetnosti vsebuje?

Pomembni humanisti in umetniki po Evropi V zahodni Evropi so ustvarjali številni umetniki in umetnice.

2. Na Nizozemskem je renesančni slikar Pieter Bruegel starejši upodabljal vsakdanje življenje. Na sliki je upodobitev otroških iger. Zapiši, katere igre opaziš na sliki.

Humanizem in renesansa sta se v 15. stoletju

najprej pojavila v Italiji, nato pa se razširila po

Evropi.Nov pogled na svet in človeka

LEONARDO DA VINCI RAFFAELO SANTI MICHELANGELO

DAVID

KIP BIBLIJSKE OSEBE

KIP ČLOVEŠKEGA

TELESA

MARIJINA ZAROKA

VERSKI MOTIV,

PERSPEKTIVA

BIBLIJSKO ZGODBO O

MARIJI

ZADNJA VEČERJA

VEČERJA JEZUSA IN

APOSTOLOV

VERSKI MOTIV

IGRA Z OBROČEM, PRESKOKI, IGRA Z IGRAČAMI ...

17

Cerkvene in duhovne razmere v 15. stoletjuNovo ustanovljena ljubljanska škofija je postala središče humanizma in renesanse.1. Obkroži trditve, ki pravilno opisujejo razmere na Slovenskem v 15. stoletju.a. Na prehodu v novi vek so obstajale mestne, cerkvene in zasebne šole. b. Prebivalci slovenskih dežel so hodili na študij v znana samostanska središča.c. V šole so hodili vsi otroci.č. Rokodelci, ki so se uveljavili v tem času, so svoje znanje izpopolnjevali pri mojstrih v drugih deželah.

Kakšna je bila zapuščina humanizma in renesanse v slovenskih deželah V času humanizma in renesanse je v slovenskih deželah delovalo mnogo ustvarjalcev, katerih dela so bila pomembna v evropskem merilu.2. Preberi zapise o pomembnih ustvarjalcih iz slovenskih dežel, ki so delovali v času humanizma in renesanse.

TOMAŽ PRELOKARŠtudiral na Dunaju in v Italiji; pridobil humanistično, retorično in pravno izobrazbo; opravljal pomembne državne funkcije; v imenu cesarja se udeležil številnih diplomatskih odprav; bil tudi škof.

JURIJ SLATKONJAŠtudiral na dunajski umetniški fakulteti; leta 1513 ime-novan za dunajskega škofa; bil tudi cesarjev svetnik in vodja dvorne glasbene ustanove; tudi skladatelj.

BENEDIKT KURIPEČIČJavni notar v Ljubljani; prevajalec avstrijske delegacije pri turškem sultanu (1530); o tem obisku napisal knjigo, ki velja za najstarejši potopis po Balkanu; napisal tudi knjigo o razmerah v Turčiji, Nemčiji in Avstriji.

ŽIGA (SIGISMUND) HERBESTEINPo študiju na Dunaju opravljal pomembne državne posle; kot odposlanec nemškega cesarja poslan v Rusijo; v nemščini napisal mnogo del o svojih potovanjih.

A. Kateri od njih se ti zdi najpomembnejši? Zakaj?

B. Kakšne službe so opravljali? Izpiši jih.

C. Kje so se izobraževali navedeni humanisti?

3. Med ustvarjalci renesančne glasbe je bil pomemben Jakob Gallus. Preberi zapis o njem v učbeniku na strani 24 in odgovori na vprašanje.Kakšna je bila Gallusova glasba?

V času humanizma in renesanse so slovenske

dežele na kulturnem področju doživele velik

napredek. Pod umetniškim vplivom iz Italije so

delovali tudi rokodelci.

Kulturno in znanstveno ustvarjanje v slovenskih deželah

»Imeli so ga za nadarjenega skladatelja. /…/Posebno pozornost je posvetil motetu, glasbeni upodobitvi liturgičnih in bibličnih tekstov. /…/ Mnoge njegove skladbe zvenijo drugače kot dela njegovih sodob-nikov. Še zlasti izrazite so v zvočnih kontrastih, v neposredno učinkujoči melodiki, ki je spevna.«(Enciklopedija Slovenije, 3, MK, Ljubljana, 1989, str. 177–178)

»V razvoju evropske glasbe pomenijo njegova dela prehod iz pozne gotike v renesanso, to je od polifonije k monodiji. Veljava, ki si jo je pridobil v glasbi zaradi razvojnih in umetniških kvalitet, je živa še danes.(Ilustrirana zgodovina Slovencev, MK, Ljubljana, 1999 )

DIPLOMATI, URADNIKI, NOTARJI

NA DUNAJU

RAZNOLIKA

Slovenske dežele v 15. in 16. stoletju:doba drižbenih in verskih sporov

18

VZROKI TEHNIČNO ZNANJE PORTUGALCI

ŠPANCI

DRUGI POMORŠČAKI

PONOVIMO

POSLEDICEIZMENJAVA DOBRIN (VPIŠI ŠTIRI DOBRINE)

IZ AMERIKE V EVROPO IZ EVROPE V AMERIKO

DRUGE POSLEDICE

PROPAD STAROSELSKIH DRŽAV GOSPODARSKE SPREMEMBE SUŽENJSTVO

VELIKA GEOGRAFSKA ODKRITJA

Azteški in inkovski imperij, izmenjava dobrin, razmah iz Afrike; za delo na ameriških

Kolonije evropskih držav svetovne trgovine in kapitalizma plantažah; težko življenje sužnjev

paradižnik

koruza

kakav

vanilija

banane

konj

hruške

pšenica

Vasco de Gama

Krištof Kolumb

Amerigo Vespucci

Jolin Cabot

Jacques Cartier

Pedro A. Cabral DRAGOCENO BLAGO ASTROLAB

SEKSTANT

KARAVELE

KOMPAS

PORTULANI

OROŽJE

ŠIRJENJE OSMANSKEGA

ŽELJA PO BOGASTVU

CESARSTVA

19

PONOVIMO

PRIMERJAJ SVET SREDNJEVEŠKEGA OBDOBJA IN HUMANIZMA. SVOJE UGOTOVITVE ZAPIŠI V PREGLEDNICO.

»Šestnajsto stoletje je bilo doba vsakršnih revolucij. Naglih, odmevnih, celo razvpitih, pa tudi neslišnih in počasnih, ki so svoj sad pokazale šele čez čas. V človeški zgodovini to ni bila niti prva niti edina tako prelomna doba, vendar je videti ta, zaradi nekaterih temeljnih sprememb in dosežkov, veličastna. Bil je to čas odkritij, ki niso le razširila vedenja, marveč so imela globoke posledice v človekovem mišljenju in predstavah. Človek je odkril svet, vesolje in lastno telo.« (Maja Žvanut, Slovenci v šestnajstem stoletju, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1986)

SREDNJI VEK HUMANIZEM

odnos do človeškega telesa

odnos do znanosti

odnos do vere

odnos do preostalega sveta

ZNANSTVENIKI IN NJIHOVA DELA

BESEDNAUMETNOST

SLIKARSTVO IN KIPARSTVO

HUMANIZEM IN RENESANSA

William Shakespeare,

Francesco Petrarca

N. Kopernik + J. Kepler –

heliocentrični sistem

G. Galilej – zakon nihanja

A. Versaluis – preučevanje

človeškega telesa

upodbljanje verskih motivov,

kipov, portretov pomembnih

ljudi

Leonardo da Vinci,

Michelangelo

telesa ne raziskujejo

nezanimanje za znanost spodbujajo znanstvena raziskovanja

izjemno pomembna dvom v cerkvene resnice

nepoznavanje sveta odkrivanje novih celin

raziskovanje telesa

21 Kako je reformacija razdelila Evropo 23 Zakaj je imela reformacija na Slovenskem velik pomen25 Kako so verske vojne prizadele Evropo27 Kako je Osmansko cesarstvo vplivalo na Evropo29 Življenje v Osmanskem cesarstvu30 Kakšne so bile posledice turških vpadov na Slovenskem32 Kmečki upori, epidemije in naravne nesreče34 Ponovimo

Evropa in svet v 16. stoletju: spremenjena politična in verska

podoba Evrope

21

Kako je reformacija razdelila Evropo

V 16. stoletju so renesančni znanstveniki s svojimi

odkritji povzročili dvom v verske resnice. Posamezni

reformatorji kot Martin Luther so zahtevali prenovo

katoliške cerkve.

Kaj je povzročilo nezadovoljstvo s Cerkvijo Čeprav je bila katoliška cerkev v Evropi pomembna institucija, so postajale zahteve po reformi v Cerkvi na prehodu v 15. stoletje vse glasnejše.1. Kritike napak Cerkve so bili sčasoma vse bolj glasni in so pridobivali vse več privržencev.A. Katere napake so kritiki očitali Cerkvi? Navedi tri.

1.

2.

3.

Sežig Jana Husa na grmadi

B. Kako se je Cerkev odzvala na prve kritike?

Kako je Luther izzval CerkevNemški duhovnik Martin Luther je najprej grajal prodajo odpustkov, pozneje pa ustanovil novo, protestantsko cerkev. 2. Ob sliki in izjavi Martina Luthra zapiši njegove najpomembnejše ideje oziroma zahteve.

»Oglejmo si notranjega, duhovnega človeka, da bi videli, kaj je potrebno, da o njem lahko rečemo, da je pobožen in svoboden krist-jan. Očitno je, da ga nobena zunanja stvar ne more narediti svo-bodnega in pobožnega ... Duša nima ne v nebesih ne na zemlji no-bene druge stvari, v kateri bi lahko živela in bila pobožna, svobodna in krščanska, razen evangelija /.../. Zato samo vera prinaša človeku pravičnost in izpolnjevanje vseh zapovedi /.../. Dela pa so mrtve reči in ne morejo Boga ne častiti in ne hvaliti /.../.«(Martin Luther, »O svobodi kristjana«, 1520)

3) Na Luthrove ideje sta se odzvala Cerkev in kralj. A. Zapiši, kakšen je bil njun odziv v preglednico na naslednji strani.

CERKEV IN DUHOVNIKI

ČLOVEKA NE MOREJO

PRISILITI V VEROVANJE

LE VERA JE TISTA, KI

POMAGA LJUDEM

ČLOVEK MORA SAM VERJETI

V DUHOVNOST, VERO

SLABA IZOBRAZBA DUHOVNIKOV

NEMORALNO ŽIVLJENJE DUHOVNIKOV

PRODAJA CERKVENIH SLUŽB IN ODPUSTKOV

KRITIKE JE PREGANJALA, JIH RAZGLASILA ZA

KRIVOVERCE IN JIH OBSODILA.

22

Kako je reformacija razdelila Evropo

Papežev odziv Cesarjev odziv Odziv nekaterih nemških knezov

B. Kako se je na papeške in cesarske pozive odzval Martin Luther?

4. Pojasni pojem: PROTESTANTIZEM

Kako je Anglija postala anglikanskaKer papež angleškemu kralju Henriku VIII. ni dovolil ločitve, je ta v želji, da bi se znova poročil in dobil sina, ustanovil novo, anglikansko cerkev.

5. Ko je angleški parlament sprejel zakon, s katerim je končal papeževo oblast v Angliji, je določil tudi novega poglavarja anglikanske cerkve. Kdo je to bil?

6. Henrika so na prestolu nasledili njegovi otroci, med katerimi je najdlje vladala Elizabeta I. Med njeno vlada-vino je parlament sprejel zakon, s katerim je določil značilnosti anglikanske vere.

• Duhovniki so se lahko poročali in si ustvarili družino.• Obredi so potekali v angleškem jeziku.• Obdržali so okrasje in nekaj katoliških simbolov.• Pri obredih so uporabljali knjigo molitev, ki je bila napisana v angleškem jeziku.

Prvine katerih dveh ver so se združile v anglikanski veri?

Kako se je v Švici rodila nova protestantska cerkev Reformacija je zajela tudi Švico, kjer je Jean Calvin ustanovil novo smer reformacije.7. Pojasni pojem: KALVINIZEM

KATOLIŠKE IN KALVINISTIČNE (PROTESTANTSKE)

POSEBNA SMER REFORMACIJE, KI SE JE UVELJAVILA V ŠVICI, KASNEJE TUDI DRUGOD.

ANGLEŠKI KRALJ

ZAVRNIL JIH JE IN VZTRAJAL PRI SVOJEM.

GIBANJE ZA PRENOVO KATOLIŠKE CERKVE V 16. STOLETJU, IZ KATEREGA JE IZŠLA NOVA VERA

OBSODBA, ZAHTEVA PO

PREKLICU ZAPISANEGA

ZAHTEVA PO PREKLICU

ZAPISANEGA

PODPORA LUTHRU, SAJ SE

S TEM UPREJO CESARJU

23

Zakaj je imela reformacija na Slovenskem velik pomen

Prote stantske cerkve so začele na Slovenskem

nastajati v 60. letih 16. stoletja, ustanovili in

vzdrževali so jih deželni stanovi. Med refor-

macijo je bila izdana prva slovenska knjiga,

slovenščina pa je postala knjižni jezik.

Kako se je reformacija razširila v slovenske deželeIdeje reformacije so kmalu prišle v slovenske dežele. Razširjali so jih ljudje, ki so imeli stike z nemškimi deželami.1. Med navedenimi skupinami prebivalstva obkroži tiste, ki so med Slovenci širile ideje reformacijskega gibanja.

kajžarji študentje izobraženci uskokiplemiči deželni knez trgovci vojaki

2. Kakšen pomen je za širjenje reformacije v slovenskih deželah imela oseba na sliki? Obkroži pravilni odgovor.

a. V krožkih, ki jih je organiziral, je spodbujal kritiko napak cerkve. b. V sodelovanju z nadvojvodo Ferdinandom je vodil protireformacijske komisije. c. Napisal je prvo knjigo v slovenskem jeziku.

3. Reformacija se je v različnih oblikah razširila med vsemi sloji na Slovenskem.A. Kateri sloji prebivalstva so najprej sprejeli novo vero?

B. Kdo je prevzel glavno vlogo pri širjenju protestantizma?

C. Kmetje so se zatekali k posebnim verskim sektam. Na podlagi virov poimenuj dve.

Zavzemali so se za gradnjo novih cerkva in kapel, v katerih so se priporočali Materi Božji ali svetnikom. Mnoge od teh cerkva so se pozneje uveljavile kot zelo obiskana romarska središča. Ime so dobile po nemški besedi Stift , ki pomeni ustanova.

Krščevali so le odrasle osebe, ki so lahko razumele pomen vere in se spreobrnile. Zavzemali so se za strogo moralno življenje ter demokratično urejanje cerkvenih in življenjskih opravil, nekateri tudi za skupno lastnino.

Kako je nastala prva tiskana slovenska knjigaZ reformacijo so bili postavljeni temelji slovenskega knjižnega jezika. 4. A. Kdo je na fotografiji?

B. V učbeniku na strani 35 si lahko prebereš besedilo o tem znamenitem Slovencu. Katero izmed njegovih del je bilo najpomembnejše?

C. Kakšen pomen je to delo imelo za Slovence kot narod?

škof Bonomo

ŠTIFTARJI PREKRŠČEVALCI

PRIMOŽ TRUBAR

KATEKIZEM – PREVOD NOVE ZAVEZE V SLOVENSKI JEZIK

VELJA ZA ZAČETEK SLOVENSKE KNJIŽNE PRODUKCIJE.

DUHOVŠČINA IN MEŠČANSTVO

DEŽELNI STANOVI (PLEMIČI, MEŠČANI)

24

Zakaj je imela reformacija na Slovenskem velik pomen

5. V učbeniku na strani 36 si oglej preglednico o najpomembnejših ustvarjalcih v času reformacije. Spodaj nave-dena dela in zapise o tem, kaj je delo pomenilo za Slovence, poveži z avtorjem.

OTROČJA BIBLIJA PRIMOŽ TRUBAR prva slovenska slovnica

ZIMSKE URICE SEBASTIJAN KRELJ prvi slovenski knjigi

KATEKIZEM IN ABECEDNIK ADAM BOHORIČv slovenščino prevedeno

sveto pismo

BIBLIJA JURIJ DALMATINabecednik, slovarček in

katekizem v petih jezikih

Ali sta bili protireformacija in katoliška prenova na Slovenskem uspešniProtireformacija je slovenske dežele zajela konec 16. stoletja. Nadvojvoda Maksimilijan je ustanovil posebne verske skupine, ki so imele nalogo izkoreniniti reformacijo.6. Med naštetimi trditvami izberi tiste, ki so bile značilne za delovanje posebnih protireformacijskih komisij.

Podčrtaj jih.

a. Hodili so po deželah in ljudi prepričevali, da bi zapustili novo vero.b. Posebne verske skupine na Slovenskem sta vodila Sebastijan Krelj in Peter Bonomo.c. Po deželi so potovali v spremstvu vojakov.č. Zažigali so protestantske knjige.d. Če so se odpovedali reformacijskim idejam, so ljudem dali denar.e. Izganjali so protestantske pridigarje.f. Sežigali so knjige ter rušili protestantske cerkve in pokopališča.g. Ukinjali so protestantske šole.

7. Poleg posebnih verskih skupin so imeli pomembno vlogo pri obnovi katoliške vere tudi jezuiti. Preberi besedilo in odgovori na vprašanja.

A. Kaj je bilo značilno za delo jezuitov na Slovenskem?

B. Zakaj so imeli posebno mesto v cerkvi?

C. S pomočjo spletnega naslova jezuiti.rkc.si poišči, s čim se jezuiti ukvarjajo danes.

8. Kateri ukaz deželnega kneza Ferdinanda je pomenil konec reformacije na Slovenskem?

»Za dolgoročen uspeh katoliške obnove je bil poleg pastoral-nega dela škofov zlasti pomem-ben dvig izobrazbene ravni duhovščine. Ob zanemarjanju osnovnih šol so skrb nad sred-njim in višjim šolstvom prev-zeli jezuiti. Do šolskih reform v 18. stoletju so obvladovali vse gimnazije na slovenskih tleh /.../. Glavni namen latinskih šestrazrednih jezuitskih gim-nazij je bil izšolati dobre pridi-garje, ki bodo znali prepričljivo razširjati "pravo" vero.«(Vir: Ilustrirana zgodovina Slovencev, MK, Ljubljana, 1999, str. 169)

VODILI SO SREDNJE IN VIŠJE ŠOLE; VODILI SO GIMNAZIJE VSE DO 18. STOLETJA

SKRBELI SO ZA DVIG IZOBRAZBE DUHOVŠČINE

DELO Z MLADIMI, IZOBRAŽEVANJE ...

1628 – DA SE MORAJO PROTESTANTI VRNITI V KATOLIŠKO CERKEV ALI SE IZSELITI

25

Kako so verske vojne prizadele Evropo

Uspešnemu širjenju reformacije je sledila

prenova katoliške cerkve in boj proti reformaciji,

ki je prerasel v vojne. Po vojnah je Evropa ostala

versko razdeljena.

Versko razdeljena Evropa Reformacija je trajno spremenila versko podobo Evrope.

1. Oglej si zemljevid Evrope v učbeniku na strani 38, kjer je prikazana verska delitev Evrope v 16. stoletju. A. S črtami poveži versko smer z državo, kjer je bila razširjena.

hugenoti Škotskaprezbiterijanci Anglija

luterani Švica, Nizozemskaanglikanci Francijakalvinisti nemške in skandinavske dežele

B. V preglednici označi, kako je bilo z reformacijo razdeljeno krščanstvo.

srednji vek

reformacija

KRŠČANSTVO

Kako se je reformirala katoliška cerkev V 16. in 17. stoletju se je katoliška cerkev prenovila in odpravila svoje napake.2. Škofj e so na zasedanju v Tridentu sprejeli različne sklepe, s katerimi so uredili razmere v cerkvi. Navedi tri

sklepe, ki so jih sprejeli.

ZAHODNO (KATOLIŠKO)

PROTESTANTIZEM

LUTERANI KALVINISTI ANGLIKANCI

KATOLIŠTVO

VZHODNO

DOLOČILI SO OBVEZNO IZOBRAŽEVANJE ZA

PREPOVEDALI SO PRODAJO ODPUSTKOV

POTRDILI SO AVTORITETO ZA PAPEŽA

DUHOVNIKE

26

Kako so verske vojne prizadele Evropo

Vojne, ki so izbruhnile zaradi sporov med katoličani in prot-estanti, označujemo kot verske. Poleg nizozemske osvobodilne vojne je najdlje trajala tridesetlet-na vojna v nemškem cesarstvu.5. Zemljevid prikazuje Evropo po

verskih vojnah.A. Katere države so bile udeležene

v tridesetletni vojni? Njihova imena vpiši v zemljevid.

B. Katera ozemlja so bila najbolj prizadeta?

C. Zapiši pet evropskih držav, ki so obstajale ob koncu tride-setletne vojne.

3. Na sliki je Ignacij Lojolski, ustanovitelj reda jezuitov.Kakšno vlogo so imeli jezuiti v protireformaciji?

Kako so se končale verske vojne

6. Verske vojne v Evropi so se končale leta 1648 z vestfalskim mirom. Določila mira so bila:

• protestantskim knezom v nemškem cesarstvu so potrdili pravico do verske svobode,• nemško cesarstvo je bilo razdeljeno na neodvisne nemške države, s čimer je bila moč cesarja oslabljena,• moč Habsburžanov je bila oslabljena, saj so morali priznati nastanek Združene Nizozemske in neodvisnost Švice,• okrepila se je moč Francije, ki je dobila Alzacijo.

A. Z modro podčrtaj tisto določilo, s katerim se je končalo preganjanje protestantov v nemškem cesarstvu.B. Z rdečo obkroži dve na novo mednarodno priznani državi v Evropi.

NEMŠKE DEŽELE

ŠVICA, FRANCIJA,

NIZOZEMSKA,

NEMŠKO CESARSTVO, PAPEŠKA DRŽAVA

VODILI SO ŠOLE, USTANOVILI ŠTEVILNE KOLEGIJE IN UNIVERZE

27

Kako je Osmansko cesar-stvo vplivalo na Evropo

V poznem srednjem veku so se države srednje

in vzhodne Evrope srečale z osvajalci z vzhoda.

Osmansko cesarstvo se je razširilo daleč proti

srednji Evropi in celo mejilo s Habsburškim

cesarstvom.

Bojevnik OsmanNomadska turška plemena so v srednjem veku poseljevala Anatolijo (Turčijo).1. Pojasni pojma:

OSMAN …

SULTAN …

Kako je Osmansko cesarstvo postalo velesila Osmanska (turška) vojska je v dvesto letih osvojila ozemlja v Evropi, Aziji in severni Afriki.

2. V besedilu je opisan padec Konstantinopla. Preberi ga in odgovori na vprašanja.A. O katerem vladarju govori odlomek?

B. Kako so Turki dokončno osvojili Konstantinopel?

C. Zakaj je bil Konstantinopel pomemben za Turke?

3. Kaj je osvojitev Konstantinopla pomenila Evropejcem?

»Vladar, ki je prišel z vso svojo vojsko, je začel oblegati Konstantinopel, ki so ga imenovali Stambul, se pravi cesarska prestolnica. Na nenavaden in veličasten način je pripeljal ladje, da je osupnil mesto in vojsko. V hribih so bili izkopali jarek in na njegovo dno vkopali plohe, dobro namazane z mastjo in za vsako ladjo pripravili kar se da gladek valj. Ladje so dvignile jadra in vseh trideset je jadralo druga za drugo /…/.«(iz spominov nekega janičarja)

Da bi uničil bizantinsko obzidje, je sultan Mehmed II. dve leti gradil močno vojsko,

ki jo je sestavljalo 100.000 mož in 125 ladij. Mesto (v katerem je živelo 50.000

prebivalcev) so napadli z orjaškimi topovi, turški mornarici pa je uspelo vdreti v

pristanišče. Odpor mesta (na sliki) je bil po petih tednih zlomljen. Sultan mesta ni

dal podreti, ampak je vanj povabil nove prebivalce ne glede na njihovo vero. Tako

so mesto znova poselili Turki, judje, kristjani in muslimani.

O SULTANU MEHMEDU II. (OSVAJALCU)

NAJPREJ SO ZAVZELI PRISTANIŠČE, NATO PA ŠE MESTO.

BIL JE POMEMBNA TOČKA ZA NADZOR POMORSKEGA PROMETA

MED SREDOZEMSKIM IN ČRNIM MORJEM.

KONEC VZHODNORIMSKEGA CESARSTVA, DOKONČEN ZATON

ANTIKE, OVIRO ZA KOPENSKO POVEZAVO MED EVROPO IN AZIJO.

JE BIL BOJEVNIK, KI JE V 14. STOLETJU USTANOVIL OSMANSKO CESARSTVO.

JE BIL NAZIV ZA VODITELJA OSMANSKEGA CESARSTVA.

28

Kako je Osmansko cesarstvo vplivalo na Evropo

4. Zemljevid prikazuje širjenje Osmanskega cesarstva.

A. Na zemljevidu pobarvaj največji obseg Osmanskega cesarstva. V pomoč ti je zemljevid v učbeniku na strani 42. B. Osmanska (turška) vojska je dolgo veljala za nepremagljivo. Kaj je Osmanom zagotavljalo vojaške uspehe?

C. Katero srednjeevropsko mesto so leta 1529 Osmani (Turki) oblegali? Obkroži pravilno ime.

PRAGA BRATISLAVA CELOVEC DUNAJ

Č. V prazna kvadratka vpiši kraja, kjer so bili Osmani (Turki) v 16. stoletju odločilno poraženi.

Posledice širjenja Osmanskega imperija Osmanska država je močno vplivala na srednje in vzhodne evropske dežele.

5. Pojasni, kako je osmanska oblast vplivala na življenje prebivalcev v vzhodni Evropi.

– SIRJENJE OSMANSKE KULTURE

– SPREMENJENA ETIČNA PODOBA DEŽEL

– SPREMEMBA GOSPODARSKEGA STANJA

IZURJENA VOJSKA, BOLJŠE OROŽJE (TOPOVI, SMODNIK)

SISAK

LEPANT

29

Življenje v Osmanskem cesarstvu

Osmansko cesarstvo je preživelo stoletja zaradi

dobre organiziranosti in močne vojske. Obisk-

ovalce iz zahodne Evrope pa je vedno pritegnil

svojevrsten način življenja.

Kako je bilo organizirano Osmansko cesarstvo Oblast Osmanskega cesarstva je bila šesto let v rokah osmanske družine in je bila dobro organizirana.

1. Vojska je bila sestavljena iz vojakov, zvestih sultanu. S pomočjo slike opiši opremo vojaka.

Življenje na dvoru velikega sultanaSultan je s svojo družino in služabniki živel v cesarski palači Topkapi v Istanbulu.

2. Na sliki je sultanova palača Topkapi. Kako si predstavljaš življenje v njej?

Osmanska kultura Kultura Osmanskega cesarstva se je razvijala pod vplivom različnih kultur.

3. Na sliki je mošeja.A. Čemu so namenjene mošeje?

B. Opiši podobo mošeje.VERSKI PROSTOR (MOLILNICA)

KUPOLA, OSREDNJI PROSTOR, MINARET

˜ KONJ

˜ ŠČIT

˜ MEČ

˜ LOK

˜ ČELADA

˜ UDOBNO, RAZKOŠJE

˜ RED

˜ PRIVATNOST ZA ČLANE SULTANOVE DRUŽINE

30

Turki so več kot 250 let napadali in ropali

slovenske dežele. Turški vpadi so se vtisnili

globoko v spomin prebivalcev slovenskih dežel.

Spomin nanje se je ohranil v raznih narodnih

pesmih in pripovedkah do danes.

Kakšne so bile posledice turških vpadov na Slovenskem

Kako so turški vpadi vplivali na slovenske deželePrvi stiki prebivalcev slovenskih dežel z osmansko vojsko so se zgodili na začetku 15. stoletja, ko so Osmani (Turki) prvič vpadli v slovenske dežele.1. S pomočjo zemljevida v učbeniku na strani 47 vriši glavne vpadne poti, po katerih so Osmani (Turki) vdirali v slovenske dežele.

2. Turki niso ljudi le pobijali, ampak so jih tudi veliko zajeli in jih odpeljali s seboj. A. Kaj se je zgodilo z ljudmi, ki so jih Turki odpeljali s seboj?

B. Kako so, poleg omenjenega v besedilu, turški vpadi še prizadeli slovenske dežele? »Petina skupnega števila vojnih ujetnikov je postala

sultanova last. Bistri lepo raščeni fantje so bili poslani v janičarske šole, lepo razvita dekleta pa v sultanov ha-rem. Ostali del plena in ujetnikov je bil razdeljen tako, da je en del pripadal vojaškim komandantom, en del pa sandžakbegom, ki so sodelovali v vojaških akcijah. Velik del je bil potem poslan na tržišča s sužnji. Sužnje so izkoriščali kot delovno silo v poljedelstvu, živinoreji, obrti in kot hišno služinčad.«(Ignacij Voje, Migracijski procesi v slovenskem prostoru v turškem obdobju, Zgodovinski časopis, letnik 46, 1992, št. 3)

KOT SULTANOVA LAST SO BILI PRODANI KOT SUŽNJI

ROPANJE IN PLENJENJE VASI, VIŠJI DAVKI IN POVEČANA

TLAKA ZARADI OBRAMBNIH DEL.

VOJNA

KRAJINA

VOJNA

KRAJINA

31

Kakšne so bile posledice turških vpadov na Slovenskem

Kako so se slovenske dežele branile pred turškimi vpadiPrebivalci slovenskih dežel so zaradi turških vpadov zelo trpeli, zato so deželne oblasti poskrbele za učinkovito obrambno organizacijo.3. V slovenske dežele so pribežali mnogi begunci iz jugovzhodne Evrope. A. Na zemljevidu na prejšnji strani obkroži območja, kamor so se naseljevali begunci iz jugovzhodne Evrope.B. Kako še imenujemo te begunce?

a. prebežnikib. uskokic. turški emigranti

4. Prebivalci slovenskih dežel so se pred turškimi vpadi zavarovali. A. Pod ilustracijo zapiši, kako so se zavarovali različni sloji prebivalstva.

B. Obkroži mesta, ki so dobila mestne pravice v času turških vpadov.

Ptuj Lož Celje Kočevje Ljubljana Višnja Gora Krško

C. Kateri del prebivalstva je nosil največje breme turških vpadov? Razloži, zakaj.

5. Za boljšo obrambo pred Turki so Habsburžani na meji z Osmanskim cesarstvom ustanovili posebno obrambno enoto. S črtami jo označi na zemljevidu na prejšnji strani in zapiši njeno ime.

A. Kako je bila ta enota organizirana?

B. Kdo je zagotavljal denar zanjo?

6. Pomembno vlogo pri obrambi je imelo tudi obveščanje. Kako so se prebivalci obveščali o prihodu Turkov?

» Velik del /…/ davkov je šel za vzdrževanje Vojne krajine, vladar je namreč največji delež bremen za obrambo proti Turkom prenašal na svoje dedne dežele /…/. Občasna podpora je postala stalna obveznost. Hrvaške dežele same teh stroškov niso zmogle. Sredi stoletja je bila Štajerska dolžna vzdrževati Slavonsko krajino, Koroška in Kranjska pa sta imeli v oskrbi Hrvaško krajino. /…/ Po podatkih naj bi /…/ do leta 1594 za Vojno krajino odo-brili 17,2 milijona goldinarjev /…/. Toda v tem času deželni stanovi niso več vedno zbrali dovolj davkov za odobreno vsoto in so se zato zadolževali. /…/ Posojila so najemali pri domačih bankirjih za 6–7% obresti.«(Ferdo Gestrin, Slovenske dežele in zgodnji kapitali-zem, Slovenska matica, Ljubljana, 1991)

SISTEM TRDNJAV S STALNO VOJAŠKO POSADKO.

DEDNE HABSBURŠKE DEŽELE

S POMOČJO SIGNALNE SLUŽBE

KMETJE: VIŠJI DAVKI, NAJBOLJ PRIZADETI ZARADI VPADOV

PLEMSTVO – GRADOVI KMETJE – TABORIMEŠČANI – MESTNO OBZIDJE

32

Prebivalci slovenskih dežel so se spopadali s

številnimi težavami. Zaradi težkega položaja so

kmetje v 16. stoletju svoje zahteve večkrat izrazili

z uporom.

Kmečki upori, epidemije in naravne nesreče

Težave vsakdanjega življenja Prebivalci slovenskih dežel so se v 16. stoletju spopadali s številnimi boleznimi in z naravnimi nesrečami.1. A. Navedi tri najpogostejše težave prebivalcev slovenskih dežel.

B. Kje so prebivalci ob navedenih težavah poiskali uteho?

Zakaj so se uprli kmetje Kmečko življenje je bilo na začetku novega veka obremenjeno z mnogimi bremeni. Kmetje so bili še vedno osebno nesvobodni.2. Kmetje so v skupne zveze vstopali tako, da so izrekli prisego.A. Član katere zveze je postal kmet s prisego?

B. Kaj je kmet prisegel?

3. Preberi odlomke iz pisnih virov in pod njimi izpiši vzrok za kmečki upor, ki ga najdeš v besedilu.

»Kmetje so se pritoževali cesarju ter svetnim in cerkvenim knezom zaradi velikih davščin, prekomernih dajatev, tlake in drugih bremen.«(Arhiv Republike Slovenije, Vicedomski arhiv, fasc. 58a, XXVII-9, V: Kmečki punti na Slovenskem, Situla, Razprave narodnega muzeja v Ljubljani, Ljubljana, 1973)

»Bohinjski kmeti se pritožujejo /…/, ker blejsko gospostvo, ki mu pripadajo, zahteva od njih ve-dno večje davke, noče jim plačevati tovornine za prevoz blaga, prepoveduje jim ribolov, zahteva dajatev v siru od planinske paše /…/.«(Arhiv Republike Slovenije, Vicedomski arhiv, fasc. 52, XXVII-9, V: Kmečki punti na Slovenskem, Situla, Razprave narodnega muzeja v Ljubljani, Ljubljana, 1973)

»/…/ poslali drugo pritožbo, v kateri mu naznanjajo, da so se uprli zaradi radovljiških meščanov, ki jim preprečujejo kmečko trgovino in obrt /…/«(Arhiv Republike Slovenije, Vicedomski arhiv, fasc. 52, XXVII-9, V: Kmečki punti na Slovenskem, Situla, Razprave narodnega muzeja v Ljubljani, Ljubljana, 1973)

4. Razloži pomen naslednjih besednih zvez, ki so se pojavile med kmečkimi upori:

le vkup, le vkup, uboga gmajna

boj za staro pravdo

»Pred troedinim bogom in sveto Božjo jezo prisegam pri tem meču, da stopam v Kmečko zvezo. Da ne priznam gospodi nobenega denarja, ne tlake in ne bere, le davek za cesarja. Da bom za staro pravdo in puntarsko svobodo, ko sel mi glas prinese, šel v vojsko nad gospodo.«(prisega kmetov ob vstopu v kmečko zvezo)

prekomerne dajatve višji davki in spor zaradi omejevanje kmečke trgovine

poziv kmetom (gmajna), da se zberejo

za stare, v urbarjih zapisane obveznosti

tovornine

Slabe letine so povzročale lakoto. Pogoste so bile epidemije kužnih bolezni. Visoka je bila umrljivost otrok

zaradi otroških bolezni.

v ljudskih pobožnostih

Kmečke zveze

Da se bo boril za staro pravdo in svobodo.

33

Kmečki upori, epidemije in naravne nesreče

Največji kmečki upori na SlovenskemNajvečja kmečka upora na Slovenskem sta se zgodila v 16. stoletju. Na njun izbruh je vplivalo, da so kmečki dohodki od trgovanja in drugih dodatnih kmečkih dejavnosti upadali zaradi posegov plemstva. Stara in nova kmečka bremena so postala prevelika.5. A. Trditve se nanašajo na velike kmečke upore na Slovenskem. Ugotovi, na katere, in jih poveži tako, da pred

posamezno trditev vpišeš črko, s katero je označen posamezen upor. Če trditev velja za vse upore, ji pripiši vse črke.

vodja je bil Matija GubecUPOR NA

KOROŠKEM

VELIKI SLOVENSKI KMEČKI UPOR

HRVAŠKO-SLOVENSKI KMEČKI UPOR

DRUGI VELIKI SLOVENSKI UPOR

A

B

C

Č

upor so zatrli Turki

najbolje organiziran uporna Krškem polju so kmete prema-gali uskoki

v upor je bilo vključenih okoli 80.000 kmetov

po porazu je sledilo maščevanje plemičev

v Zagrebu so želeli ustanoviti cesar-jevo namestništvo

poslali so pismo cesarju Maksimiljanu in pričakovali njego-vo pomoč

napadali in uničevali so gradoveuporniki so si kot znamenje upora pošiljali petelinje pero

spodbujali so se z bojnimi klici: Le vkup, le vkup, uboga gmajna!

središče upora je bilo v okolici Beljaka

B. Med največjimi kmečkimi upori sta samo dva presegla slovensko narodnostno mejo. Obkroži ju med zgoraj navedenimi.

6. A. Kateri so bili vzroki za kmečke poraze? Podčrtaj jih med spodaj naštetimi.

a. Kmetje so bili neenotni. b. Kmetje so bili nepovezani, bojevali so se vsak v svoji deželi. c. Plemiška vojska je bila slabo opremljena. č. Kmetje so bili slabo oboroženi, saj so bile njihovo glavno orožje vile, kose in sekire. d. Plemiči so bili neenotni. e. Kmetje so bili neizkušeni v bojevanju, saj so bili izurjeni predvsem za obrambo, ne pa tudi za napad.

B. Na podlagi slike opiši orožje upornih kmetov.

C. Zakaj so oblasti okrutno ravnale z uporniki?

Vile, kose, koli, predelano kmečko orodje ...

Da bi jih ustrahovale in tako preprečile nadaljne upore.

C A

C

B

C

A

C

B

C

AB

CČ

AB

CČ

B

34

PONOVIMO

VZROKI SMERI VERSKE VOJNE

1.

2.

3.

4.

ČAS

BOJUJOČE STRANI

VESTFALSKI MIR

VZROKI POSLEDICE OBRAMBA PRED TURKI

SPREMENJENA POLITIČNA IN VERSKA

OSMANSKO CESARSTVO IN NJEGOV VPLIV

TURŠKI VPADI NA OZEMLJE SLOVENSKIH DEŽEL

REFORMACIJA – VERSKO IN POLITIČNO GIBANJE

Na kratko zapiši bistvena dejstva o Osmanskem cesarstvu.

1. Širjenje Turkov v Evropi

2. Vrhunec turške moči

3. Turški porazi

izčrpavanje ozemlja, da bi ga

lažje zavzeli

opustošenje, številne žrtve,

mnogi odpeljani v suženjstvo

grajska in mestna obzidja,

tabori, signalna služba

Padec Konstantinopla, širjenje po JV Evropi

v 16. stol, Sulejman I. Zakonodajalec

bitka pri Sisku (1593), bitka pri Lepanti (1571)

17. stoletje = tridesetletna

vojna

protestanti in katoliška liga

1648; pravica do verske

svobode v nemškem cesarstvu

luterani ali evangeličani

anglikanci

kalvinisti

kmečke oblike reformacije

dvomi v verske resnice

razmišljanje o verskih

napake Cerkve

vprašanjih

35

PONOVIMO

PODOBA EVROPE V 16. STOLETJU

KMEČKI UPORI NA SLOVENSKEM

PRIVRŽENCI REFORMACIJE

NASPROTNIKI REFORMACIJE

NAJPOMEMBNEJŠI REFORMATORJI IN NJIHOVA DELA

ŠIRJENJE

OD KOD

KDO

REFORMACIJA NA SLOVENSKEM

VZROKI

ZAHTEVE KMETOV

NAJVEČJI UPORI

POSLEDICE NEUSPEHA ZA

KMETE

plemstvo

meščanstvo

duhovščina

deželni knez, Cerkev

Primož Trubar

Jurij Dalmatin

Adam Bohorič

Sebastijan Krelj otročja biblija

zimske urice

prevod biblije

Abecednik

Katekizemiz nemških dežel

izobraženci, študentje,

trgovci ...

povečanje dajatev, stare dajatve, svoboda

omejevanje kmečke trgovanja, zmanjšanje

trgovine, posledice davkov, zaščita pred

vojn in turških vpadov turškimi vpadi

upor na Koroškem

kaznovanje kmetov

uničene vasi uporov

maščevanje plemičev

Veliki Slovenski upor

hrvaško–slovenski

drugi veliki slovenski

upor (1635)

upor (1573)

(1515)

(1478)

37 Kako so Evropi vladali absolutisti39 Kako so želeli razsvetljenci spremeniti svet 41 Kako se je reformirala habsburška monarhija 43 Ali so reforme v slovenskih deželah uspele 45 Kako so razsvetljenske ideje vplivale na nastanek ZDA47 Zakaj je v Franciji leta 1789 izbruhnila revolucija 49 Kako je revolucija spremenila Francijo51 Kako je Napoleon ustvaril evropski imperij53 Tri Napoleonove usodne napake54 Kako je francoska revolucija odmevala v slovenskih deželah 56 Ponovimo

Evropa in slovenske dežele v 17. in 18. st.: od fevdalne razdroblje-nosti do konca starega reda

37

Kako so Evropi vladali absolutisti

Absolutizem kot oblika vladanja je višek dosegel

v Franciji v času kralja Ludvika XIV. Absolutisti

so bili prepričani, da jim je bila oblast zaupana

od Boga, in so odločitve sprejemali sami.

Drugače je bilo na Nizozemskem in v Angliji.

Katere so bile značilnosti absolutizma Absolutizem v 16. stoletju najprej zasledimo v Španiji, ki jo je takrat vodil kralj Filip II.

1. Španija je bila v 16. stoletju zelo bogata država, zaradi česar je kralj lahko imel številčno vojsko. Pojasni, od kod je izviralo špansko bogastvo.

2. S pomočjo ilustracije ugotovi značilnosti absolutizma in izberi pravilne trditve.

a. O vseh državnih zadevah je odločal vladar.b. Vladar se je pri vodenju države posvetoval s plemiči.c. Vladar za svoje dejanje ni bil odgovoren nikomur razen Bogu.č. Vladarju so državo pomagali voditi uradniki, ki so mu bili

zvesti.d. Vladarju so državo pomagali voditi duhovniki. e. Pri vodenju države so se vladarji opirali na uradnike, vojsko in

cerkev.

3. Naraščanje finančnih potreb države so vladarji reševali tako, da so povečali davke in spodbujali gospodarstvo. V 17. stoletju se je uveljavila gospodarska teorija, ki jo imenujemo merkantilizem. Pojasni pojem.

MERKANTILIZEM JE GOSPODARSKA TEORIJA, KI

podpira uvoz surovin, izvoz dragih izdelkov, gradnjo prometnih poti, zaščito domačega trga s carinami

Španija je imela številne kolonije v Ameriki, od koder so

pridobivali veliko srebra in drugih žlahtnih kovin.

38

Kako so Evropi vladali absolutisti

Kako je državo vodil Sončni kralj Najpopolnejša oblika absolutizma se je razvila v Franciji v 17. stoletju za časa Ludvika XIV. Simbol njegove moči je bil dvor v Versaillesu.

4. Nadaljuj izpolnjevanje oblačkov tako, da vanje zapišeš značilnosti vladanja Ludvika XIV. Pomagaj si z naslednjimi besed-nimi zvezami (če se njihov pomen dopolnjuje, jih združi): SONČNI KRALJ, VERSAILLES, ABSOLUTIST, RAZKOŠNO ŽIVLJENJE, NAJBOLJŠA VOJSKA.

Država sem jaz.

5. Oglej si sliko Ludvikove palače v kraju Versailles.

A. Kakšen vtis daje palača?

B. Kako si predstavljaš življenje v njej?

C. Ali bi tudi ti živel/a v takšni palači? Odgovor utemelji.

Drugačen razvoj na Nizozemskem in v AnglijiNizozemska in Anglija sta bili v 17. stoletju pomorski sili in sta uvajali nove oblike vodenja države. 6. Pojasni pojme, ki se nanašajo na Nizozemsko in Anglijo v 17. stoletju.

POMORSKA SILA

PARLAMENTARNA MONARHIJA

DEKLARACIJA

razkošja, prostranosti

Bila je prenatrpana, polna ljudi, mnogo zabav.

zaradi trgovine sta imeli največjo mornarico

parlament je soodločal o državnih zadevah

izjava

Sončni kralj je bil eden

največjih absolutistov.

V Versaillesu je bilo

življenje razkošno, s

stalnimi zabavami.

Palača Versailles je

bila vzor mnogim

kraljem.

Francija je v njegovem času

imela najboljšo vojsko v Evropi.

39

Kako so želeli razsvetljenci spremeniti svet

V 17. stoletju se je med znanstveniki uveljavilo

prepričanje, da je mogoče z razumom in znanst-

venimi metodami priti do novih spoznanj. Novi

znanstveni pristopi so utrli pot razsvetljenstvu,

novemu fi lozofskemu gibanju, ki je preučevalo

nove ideje o družbi.

Naravni zakoni – revolucija v znanostiVera v razum je ob raziskovalnem delu in znanstvenih preizkusih pripomogla k novih znanstvenim spoznanjem.

1. Med tedanjimi znanstveniki izstopa Isaac Newton, ki je preučeval gravitacijo.A. Zapiši, kaj pomeni gravitacija.

B. Ali poznaš zgodbo, s katero je povezano Newtonovo preučevanje gravitacije? C. Kako bi lahko ti dokazal/a gravitacijo v 17. stoletju?

Isaac Newton

2. Poveži znanstvenike z njihovimi odkritji.

ANDERS CELSIUS

GABRIEL FAHRENHEIT

RENÉ DESCARTES

KOORDINATNI SISTEM

PRVI TERMOMETER

IZPOPOLNJEN TERMOMETER

3) Izpolni preglednico/razpredelnico tako, da primerjaš značilnosti miselnosti o položaju človeka v srednjem in novem veku.

NAČIN RAZMIŠLJANJA V SREDNJEM VEKU NAČIN RAZMIŠLJANJA V NOVEM VEKU

Gravitacija pomeni privlačnost zaradi mase. Deluje na zemlji in v vesolju.

pomembni sta bili Cerkev in vera znanstveniki poudarjajo pomen razuma in

znanstvenega preučevanja vraževerje

40

Kako so želeli razsvetljenci spremeniti svet

Ideje razsvetljencev – revolucija v pojmovanju družbe Razsvetljenci so trdili, da ima vsak človek pravico do življenja, svobode in lastnine.4. Dopolni besedilo.

Novo fi lozofsko gibanje, ki se imenuje ________________________________________, se je najbolj razširilo v

___________________ stoletju v ________________________.

5. V Evropi so bile najbolj razširjene ideje francoskih razsvetljencev. A. S črto poveži fi lozofe z ustreznimi opisi.

J. J. ROUSSEAU Nemški filozof, ki je ljudi pozival, naj uporabljajo lastno pamet.

DENIS DIDEROT Švicar, ki pa je dolgo časa živel v Franciji; bil je vnet zagovornik svobode posameznika.

VOLTAIRE Zbral je vse tedanje znanje in ga izdal v enciklopediji.

KANTFrancoski razsvetljenec, ki je dolgo časa živel pri pruskem kralju. Zavračal je mučenje in delovanje inkvizicije.

B. Obkroži ime tistega fi lozofa, ki je bil poznan po tesnih stikih z vladarji.6. S pomočjo ilustracije in besedila odgovori na vprašanja.

A. Navedi temeljne človekove pravice, o katerih so pisali že razsvetljenci.

»Ni svobode, če sodna oblast ni ločena od zakonodajne in izvršilne. Če je povezana z zakonodajno, postane oblast nad življenjem in svobodo državljanov samovoljna, ker je sodnik hkrati zakonodajalec ...« (baron Charles de Montesquieu, 1748).

B. Na katere tri vrste oblasti bi morala biti deljena državna oblast po mnenju fi lozofa Montesquieua?

Kakšen je bil vpliv razsvetljenskih idej na vladarje Mnogi vladarji so sprejemali razsvetljenske ideje, saj so z njimi želeli izboljšati razmere v svojih državah.7. Med navedenimi vladarji obkroži tiste, ki jih štejemo za razsvetljene absolutiste.

Katarina Velika Filip II. Elizabeta I. Angleška Friderik II.Napoleon I. Marija Terezija Peter Veliki

8. Zakaj so razsvetljeni vladarji uvajali reforme po zgledu razsvetljenstva? Podčrtaj nepravilni odgovor.

a. Spoznali so, da izobraženi ljudje bolje delajo in so gospodarsko uspešnejši. b. Ugotovili so, da se državna blagajna polni hitreje, če vsi plačujejo davke. c. Spoznali so, da so zadovoljni prebivalci gospodarsko bolj uspešni. č. Ugotovili so, da je vladar močnejši, če ima poklicno vojsko in zveste, izšolane uradnike. d. Ugotovili so, da si vladar lahko privošči razkošnejša potovanja, če ga spremlja dobro oborožena poklicna vojska.

Enakost pred zakonom, pravica do svobode za vse,

svoboda tiska in mišljenja ...

Sodno, zakonodajno in izvršilno oblast

razsvetljenstvo

Franciji18.

41

Kako se je reformiralahabsburška monarhija

Obdobje cesarice Marije Terezije in njenega

sina Jožefa II. je bilo čas številnih reform.

Habsburška monarhija je postala modernejša in

bolje organizirana država. Reforme so preuredile

šolstvo, davčni sistem, sodstvo, upravo, cerkve-

no organizacijo in gospodarstvo.

Katere reforme sta uvedla Marija Terezija in Jožef II.Začetek vladanja cesarice Marije Terezije je zaznamovala vojna s Prusijo, v kateri so se pokazale slabosti habsburške monarhije. Marija Terezija se je odločila, da bo slabosti odpravila z reformami.

1. Kraljico Marijo Terezijo štejemo med razsvetljene vladarje.A. Zakaj? Podčrtaj pravilni odgovor.

a. Ker je med verskim obredom doživela razsvetljenje. b. Ker je bila izredno verna in je zaupala, da jo vodi Bog. c. Ker je uvedla reforme na podlagi razsvetljenskih idej.

B. Kakšne težave je imela Marija Terezija, ko je zavladala habsburškim deželam in vsemu Svetemu cesarstvu nemške narodnosti?

2. Marija Terezija in njen sin Jožef II. sta izvedla številne reforme. Dopolni preglednico/razpredelnico tako, da pod vsako reformo vpišeš tri pomembne ukrepe. V pomoč ti je besedilo v učbeniku na stani 64.

DAVČNA REFORMA ŠOLSKA REFORMAGOSPODARSKA

REFORMAVOJAŠKA REFORMA

3. Friderik II. Veliki, pruski kralj, je nekoč dejal:

»Naposled imajo Habsburžani dedca in ta je ženska.«

Pomisli, kaj je želel s tem povedati?

Da je Marija Terezija državo vodila odločno, z “železno” roko.

Zaradi slabše vojske je izgubila bogato Šlezijo.

vojaška akademija

splošna vojaška

popis prebivalstva

obveznost

popis zemljišč obvezno obiskovanje odprava carinskih meja

gospodarska svoboda

odprava osebne

odvisnosti podložnikov

uporaba maternega

jezika v šoli

šole poenotenje davkov

42

Kako se je reformiralahabsburška monarhija

4. Vojaška obveznost, ki sta jo habsburška vladarja vpeljala, je pomenila dolgoletno odsotnost od doma. Preberi besedilo, ki govori o pohodu vojakov skozi Ljubljano.

A. Kako so se vedli vojaki, opisani v besedilu?

B. Kakšni so bili občutki meščanov ob takšnem vedenju vojakov?

Kako pomembne so bile reforme za habsburško monarhijoReforme so habsburški monarhiji prinesle napredek. Na nekaterih področjih je bil opazen hitro, na drugih pa je bilo potrebno še nekaj desetletij, da so se novosti uveljavile. 5. A. Zapiši dolgoročne posledice reform na področju šolstva, gospodarstva in cerkvene organizacije.

ŠOLSTVO

GOSPODARSTVO

CERKVENA ORGANIZACIJA

B. Ali se ti zdi šolska reforma Marije Terezije dobra odločitev ali ne? Odgovor utemelji.

6. Reforme so spremenile položaj kmetov in prinesle napredek kmetijstva.A. Kako imenujemo gospodarsko teorijo, ki je trdila, da je največje bogastvo države zemlja in njeno obdelovanje?

Obkroži pravilni pojem.

merkantilizem fiziokratizem založništvo

B. S katerimi ukrepi so reforme Marije Terezije in Jožefa II. izboljšale položaj kmeta?

C. Kakšen odnos so imeli kmetje do šolske reforme? Zakaj?

»Leta 1796 je šlo skozi mesto 2400 mož Hessen-darmstadtske pehote in 120 mož lahke konjenice. Razsajali so, dokler so se mudili v mestu, kakor divjaki. Jeden je razbil v neki hiši peč, neko drugo hišo so ti surovini tako onečedili, da se po nji-hovem odhodu ni moglo v nji stanovati, dokler je niso osnažili od tal do vrha /…/ Vselej je bila nesreča za meščane, kadar so marširali vojaki skozi Ljubljano, bodisi avstrijski ali tuji.«(Ivan Vrhovec, Ljubljanski meščanje)

Omejitev tlake, odprava osebne odvisnosti, podpiranje

novosti, izobraževanje kmetov.

Sprva negativen, ker so otroke potrebovali doma za delo na

polju.

Kot divjaki.

Število nepismenih je upadlo.

Verska svoboda.

Kmetijska proizvodnja se je povečala, narasel je obseg manufaktur in trgovine.

Bili so jezni.

43

Ali so reforme v slovenskih deželah uspele

Slovensko ozemlje je bilo v 17. in 18. stoletju

razdeljeno med tri države, največji del je bil v

habsburški monarhiji. Z reformami se je spreme-

nil položaj kmetov, ki so sestavljali devetdeset

odstotkov prebivalstva. Razvoj slovenskih dežel

je v drugi polovici 18. stoletja omogočil začetke

slovenskega narodnega prebujenja.

Ko je krompir postal del prehraneReforme Marije Terezije in Jožefa II so slovenskim deželam prinesle veliko novosti na področju kmetijstva. 1. Napredek kmetijstva je spremenil obdelovanje zemlje in podobo slovenske vasi.A. Zakaj so bili mnogi kmetje nezaupljivi do novosti?

B. Navedi tri novosti, ki so jih začeli kmetje uvajati pri delu.

C. Katere organizacije so skrbele za izobraževanje kmetov in spodbujanje novosti? Obkroži pravilno poimenovan-je.

zadruge kmetijske družbe trgovske družbe

2. V slovenskih deželah so se razvijale tudi nekmetijske dejavnosti. Pomembno mesto v habsburški monarhiji je imel rudnik v Idriji.

A. Katero rudo so pridobivali v tem rudniku?

B. Delovale so tudi številne fužine. Katero rudo so predelovali v njih?

C. Kdo so bili tovorniki?

»Izkopano zemljo zajemajo v čebriče, jo usipajo na rešeto, katerega mreža je spletena iz kovinske žice, tako da so niti za prst narazen; nato neso zemljo k tekoči vodi in jo toliko časa perejo, dokler ne gre nobena snov več skozi rešeto /…/. Na ta način nadaljujejo delo in presejejo rudninsko zemljo skozi kakih deset do dvajset sit, ki so vedno sorazmerno gostejša.« (J. V. Valvazor, Slava vojvodine Kranjske, 1689)

živo srebro

železovo rudo

Blago so iz notranjosti do morja (Trst) tovorili s konji.

Večina je bila nepismena in neizobražena.

Sajenje novih kultur (krompir ...), gnojenje polj, uvajanje novih

živalskih pasem

44

Ali so reforme v slovenskih deželah uspele

Kako je bila uvedena šolska obveznost za vse otroke Šolska reforma je uvedla pouk za vse dečke in deklice. Šolo so morali obiskovati vsaj eno leto.3. Kraljica Marija Terezija je splošno šolsko uredbo izdala leta 1774.A. Zakaj se je kraljica odločila za uvedbo splošne šolske obveznosti?

B. Oglej si ilustracijo. Opiši, kako je potekal pouk v tistem času.

C. Kaj je pomenil izrek, da je bil »učitelj prvi na vasi«?

4. Mnogim Slovencem je pridobitev izobrazbe omogočila napredovanje. Pod ilustraciji zapiši, katerega znanega Slovenca oziroma čigavo delo predstavljajo.

_____________________ ______________________

Kako se je začel narodni preporodZa Slovence je bilo 18. stoletje tudi obdobje narodnega prebujenja. Pojavila se je zavest o narodni pripadnosti ter pomenu slovenskega jezika, navad in običajev.5. A. Poveži takratne narodne buditelje na Slovenskem z ustreznimi opisi.

MARKO POHLIN mentor in mecen; spodbujal je buditelje z nasveti in denarjem

VALENTIN VODNIK pesnik, pisatelj in novinar; pisal je tudi poučne knjige

ŽIGA ZOIS zgodovinar, dramatik, pisatelj, ki je napisal komediji Ta veseli dan in Županova Micka

ANTON TOMAŽ LINHART duhovnik, ki je napisal Kranjsko gramatiko – slovnico slovenskega jezika

Anton Janša Jurij vega

Ker je bila večina prebivalcev nepismenih.

Učitelj je imel ugled. Učenci so morali biti ubogljivi.

Učitelj je bil med redkimi, ki so bili izobraženi, zato je imel velik

ugled.

45

Kako so razsvetljenske ideje vplivale na nastanek ZDA

V ZDA so Angleži ustanovili številne kolonije. V

17. stoletju je med Anglijo in njenimi kolonijami

izbruhnil spor, ki se je končal z nastankom ZDA.

Kako so Angleži osvojili Severno AmerikoOzemlje Severne Amerike je bilo sredi 17. stoletja razdeljeno med različne evropske države. 1. A. V učbeniku na strani 68 si oglej zemljevid Severne Amerike. Preglednico dopolni tako, da zapišeš, kateri

deli te celine so pripadli posameznim državam oziroma skupinam.

FRANCIJA ANGLIJA ŠPANIJA AMERIŠKI STAROSELCI

B. Koliko kolonij ob vzhodni obali Severne Amerike je imela Velika Britanija? Obkroži pravilni odgovor.

deset enajst dvanajst trinajst

2) Prvi kolonisti so se spopadali z mnogimi težavami.A. Kaj je Evropejce privlačilo v Severni Ameriki?

B. S kakšnimi težavami so se soočali?

C. Prvi kolonisti so prihajali v stik tudi z ameriškimi staroselci. Kakšni so bili ti stiki?

Zakaj je izbruhnil upor proti Angležem Upor kolonij zoper angleško oblast je privedel do razglasitve ameriške neodvisnosti in ustanovitve ZDA. 3. Dvanajst kolonij (pozneje se je pridružila še trinajsta) je 4. julija 1776 sprejelo deklaracijo o neodvisnosti.

A. Kakšen dokument je bila deklaracija o neodvisnosti?

B. Ali morda veš, kako Američani danes praznujejo 4. julij?

V svoboščinah in pravicah so bili vsi enaki.

Bolezni, lakota, napadi staroselcev.

Odločitev o odcepitvi kolonij od VB.

Državni praznik.

Predvsem trgovski stiki, velikokrat pa tudi spori in spopadi.

Osrednji del današnjih

ZDA

vzhodni del današnjih

ZDA: severni del

Kanade

južni del današnjih

ZDA: od Floride do

Kalifornije

zahodni del ZDA in

Kanade

46

Kako so razsvetljenske ideje vplivale na nastanek ZDA

C. Preberi odlomek iz deklaracije o neodvisnosti. Izpiši tri ideje, omenjene v odlomku, ki po tvojem mnenju izvirajo iz razsvetljenskih idej.

»Vse ljudi je Stvarnik ustvaril enake in jim dal neka-tere neodpravljive pravice, med drugim zlasti pravico do živ ljenja, svobode in iskanja sreče. Vladavine so na svetu zato, da bi zagotovile ljudem te pravice, in vsa upravičena oblast jim izvira le iz soglasnosti tistih, katerim vladajo. Če kakršnakoli oblika vladavine ugo-nablja te cilje, ima ljudstvo pravico, da jo spremeni ali odpravi, pravico, da si ustanovi novo vladavino in jo utemelji s takimi načeli in ji uredi oblast v takšni obliki, da je kar najbolj primerna za uveljavitev njega varnosti in sreče«.(Deklaracija o neodvisnosti, 1776)

Američani so se odločili za republiko Ob nastanku so ZDA dobile državno ureditev, po kateri je imelo oblast v državi ljudstvo.4. Novoustanovljene ZDA so postale republika.A. Pojasni pojem.

REPUBLIKA JE ...

B. Zapiši ime in priimek prvega predsednika ZDA.

C. V ustavi so bile zapisane človekove pravice, ki pa niso veljale za vse živeče v ZDA. Kdo takrat ni imel zagotovljenih državljanskih pravic? Ali je bilo to v duhu razsvetljenstva?

Č. V ZDA je bila z ustavo uzakonjena trojna delitev oblasti. Na vsako črto zapiši eno vejo oblasti, pod njo pa njene pristoj nosti. Pomagaj si s shemo v učbeniku na strani 69.

RADOVEDNEŽ

Ureditev ZDA je bila zapisana v ustavi.

Pojasni pojem USTAVA.

Ali ima Republika Slovenija ustavo?

OBLAST OBLAST OBLASTZAKONODAJNA IZVRŠILNA SODNA

nadzoruje izvajanje zakonovizvaja zakonesprejema zakone

Staroselci, ženske, sužnji. Ne, to ni bilo v duhu razsvetljenstva.

Enakost ljudi, pravica do svobode, pravica do življenja,

ljudstvo izbira vladajoče ...

državna ureditev, kjer se oblast voli.

George Washington

47

Zakaj je v Franciji leta 1789 izbruhnila revolucija

Francija je bila v 18. stoletju še vedno simbol

absolutizma in fevdalne ureditve. Razkošje dvora

so omogočali visoki davki meščanstva in revnih

kmetov. Zahteve tretjega stanu po spremembah

so privedle do izbruha revolucije.

Kakšno je bilo življenje v Franciji pred revolucijoV francoski družbi sta imela prvi in drugi stan mnoge privilegije, tretji pa nobenih pravic in obveznost plačevanja davkov. 1. Prebivalstvo Francije je bilo v 18. stoletju razdeljeno na stanove, ki so se med seboj razlikovali po pravicah in

privilegijih. Oglej si karikaturo francoske družbe pred revolucijo in ob njej zapiši poglavitne značilnosti posa-meznih stanov.

stanznačilnosti:

stanznačilnosti:

stanznačilnosti:

Kaj je sporočilo karikature?

2. V učbeniku na strani 71 preberi besedilo v rubriki Ali veš.

A. Pojasni, zakaj kraljevi par ni bil priljubljen med ljudmi.

B. Razmisli, kako je potekal dan v življenju plemiča na dvoru Versailles.

Kraljica je živela predvsem za zabave, kralju pa je manjkalo poguma

V zabavah, druženju, opravljanju, razkošnih večerjah.

za reforme.

DRUGIPRVI

TRETJI

niso plačevali davkov

lastniki posestev

neenoten (visoka, nižja

duhovščina

brez posesti

plačevali davke

kmetje – nesvobodni

meščani – zahtevajo politične pravice

Tretji stan (kmetje) nosi breme

niso plačevali davkov

lastniki posestev

neenoten (dvorno in podeželsko

plemstvo)

prvega in drugega stanu.

48

Zakaj je v Franciji leta 1789 izbruhnila revolucija

3. V učbeniku na strani 71 preberi pisni vir (Arthur Young).A. Opiši, katere težave so pestile kmečko prebivalstvo pred revolucijo.

B. Kako je potekal dan v življenju kmeta ali malega obrtnika?

C. Razmisli, v čem se je položaj bogatega meščanstva razlikoval od kmečkega.

4. Kriza v Franciji se je v drugi polovici 18. stoletja poglabljala. Finančni minister Necker je leta 1781 v znameni-tem poročilu kralju objavil dotlej skrivne podatke o državnih financah ter s tem povzročil »strahoten škandal s številkami o stroških za vzdrževanje dvora in plačah plemstvu, ki so znašali več kot pet odstotkov vsega proračuna«.

Navedi tri vzroke za finančno krizo države.

5. Ključna oseba v državi je bil kralj Ludvik XVI. Preberi besedilo in odgovori na vprašanja. Ali je bil Ludvik XVI. primerna oseba za vodenje države v krizi?

Kaj se je zgodilo 14. julija 1789Zaradi nevzdržnih finančnih razmer v državi je moral Ludvik XVI. leta 1789 sklicati generalne stanove. Tretji stan se je oklical za predstavnike ljudstva in se preimenoval v narodno skupščino.

Napad na Bastiljo

6. Kralj je narodno skupščino priznal kot parlament.

A. Kakšna oblika vladanja v Franciji se je s tem končala?

B. Francija je postala PARLAMENTARNA MONARHIJA, kar pomeni, da

C. Zakaj je pomemben datum 14. julij 1789? Kaj se je takrat zgodilo?

»A Ludvik XVI. nikakor ni neumen in omejen; toda kakor ga ovira pri njegovih nastopih kratkovidnost, tako ga duševno zavira pla-host /.../ Pogovor pomeni za tega bolestno plahega vladarja vsakokrat duševni napor /.../ V splošnem pa rajši bere in piše, kakor govori, kajti knjige so tihe in ne tišče v človeka; Ludvik XVI. (človek ne bi verjel) rad in veliko bere ...«(Stefan Zweig, Maria Antoinetta, Obzorja, Maribor, 1969)

absolutizem

je kralj vladal ob pomoči parlamenta (narodne skupščine).

Nezadovoljni prebivalci Pariza so napadli zapor Bastilja.

Ne. Bil je plašen, po značaju zelo šibak in neodločen.

Visoki davki in dajatve.

Delo od jutra do večera, skromna prehrana.

Meščani so bili osebno svobodni; imeli so lastnino.

Razkošno življenje na dvoru, plače uradnikov, visoki izdatki za vojsko.

49

Kako je revolucija spremenila Francijo

Poslanci narodne skupščine so Francijo spre-

menili v moderno meščansko monarhijo. Pravice

državljanov so najprej zapisali v deklaraciji

človeka in državljana. Nestabilen položaj v državi

je omogočil prevzem oblasti jakobincem, pred-

stavnikom revnega meščanstva.

Revolucionarni sklepi narodne skupščine Zakoni, ki jih je avgusta 1789 sprejela narodna skupščina, so temeljito spremenili Francijo.1. Katere spremembe je sprejela narodna skupščina? Zapiši jih v oblačke.

»Naj bo objavljeno /.../ narodni predstavniki so

odločili, da bodo davke plačevale vse osebe v državi glede na svoje dohodke. /…/ Tlaka, osebna odvisnost in druge služnosti se odpravijo brez odškodnine.«

(sklepi narodne skupščine 4. avgusta 1789)

2. Narodna skupščina je sprejela tudi deklaracijo o pravicah človeka in državljana. V učbeniku na strani 72 preberi njena določila.

A. Izpiši določila deklaracije, ki se ti zdijo še posebej pomembna.

B. Po katerih idejah in vzorih so se zgledovali poslanci narodne skupščine pri pisanju deklaracije?

C. Kakšno stališče so do francoske revolucije imele druge države?

Ljudje se rodijo in živijo svobodni ter enaki v pravicah. Temeljne

človekove pravice so: svoboda, lastnina ...

Po razsvetljenskih idejah in ZDA.

Negativno, saj so se bale, da se bo revolucija razširila k njim.

Odpravljen je bil absolutizem.

Uvedena je bila enakost vseh ljudi.

Francija je dobila moderen parlament.

50

Teror jakobincev Obdobje, ko so imeli oblast jakobinci, je zaznamovalo preganjanje nasprotnikov revolucije. 3. Karikatura na desni prikazuje obdobje jakobinske oblasti. A. Navedi štiri značilnosti, ki kažejo na to, da karikatura prikazuje čas jakobinske oblasti.

1.

2.

3.

4. B. Ali je avtor karikature podpiral ravnanje jakobincev? Svoj odgovor utemelji.

4. Pojasni, s katerimi ukrepi so jakobinci okrepili vojaško moč Francije in na vseh frontah prešli v napad. Pomagaj si z besedilom.

5) Dogodke kronološko razporedi od 1 do 5 tako, da najstarejšemu dopišeš številko 1.

Franciji zavladajo jakobinci. Ustanovljena je narodna skupščina. Absolutizem je odpravljen, Francija postane parlamentarna monarhija. Kralja obglavijo, Francija postane republika. Obglavljen je Maximillien Robespierre in oblasti jakobincev je konec.

Zaključek francoske revolucijeFrancoska revolucija se je končala leta 1799 z državnim udarom novega junaka, Napoleona Bonaparteja.6) Primerjaj ureditev v Franciji pred revolucijo in po njej.

PRED REVOLUCIJO OB KONCU REVOLUCIJE

absolutizem

privilegiji prvega in drugega stanu

davke plačuje le tretji stan

kmetje so nesvobodni

tretji stan nima političnih pravic

Kako je revolucija spremenila Francijo

Naprej, sinovi domovine,prišel je slave dan za nas!Nasilje vstaja iz temine,(da bi zadalo nam poraz).Kako čez naša polja rjovesovražna vojska in divja;to tuja k nam vihrapobijat žene in sinove.Orožje vsi v roko!Naprej, naprej!Naj to zemljo sovrag poji s krvjo!(Marseljeza, 1792).

parlamentarna monarhija

enakost pred zakonom

davke plačujejo vsi

osebna svoboda kmetov

tretji stan dobi volilno pravico (s cenzusom)

3

1

2

4

5

jakobinski simbol (rdeča kapa)

usmrtitev z giljotino

požiganje cerkva

preganjanje duhovnikov

Ne, saj jih prikazuje negativno.

K obrambi domovine so pritegnili vse prebivalce, povečali so proizvodnjo orožja,

spodbujali domoljubje, dali priložnost mladim in sposobnim poveljnikom.

51

Kako je Napoleon ustvaril evropski imperij

Francoska revolucija se je končala, ko je na

oblast prišel drzen in sposoben vojak Napoleon

Bonaparte. Francijo je ponovno spremenil v

monarhijo.

Napoleon je zavladal Franciji Francija pod Napoleonom je bila ponovno kraljevina, a je obdržala pridobitve francoske revolucije.

1. Dopolni besedilo.Napoleon je prišel na oblast tako, da je izvedel DRŽAVNI UDAR, kar pomeni, da je

_______________________________________________________________________________________.

2. Oglej si karikaturo, ki prikazuje Napoleonovo oblast.A. V kvadratke zapiši značilnosti njegovega vladanja.

B. Pojasni, zakaj je meščanstvo podpiralo Napoleona.

3. Napoleon je uvedel novo ustavo, imenovano obči civilni zakonik. Obkroži njena določila.

a. Uzakonil je enakost državljanov pred zakonom.b. Potrdil je odpravo fevdalizma.c. Kmetje so ponovno postali nesvobodni.č. Potrdil je ločitev cerkve od države.

Država je bila gospodarsko in politično stabilna. Zaradi ozemeljske širitve Francije, so se pojavila nova

tržišča, kar je meščanstvu prinašalo bogastvo.

podpirala ga je vojska policija je preganjala

nasprotnike

državljani niso mogli vplivati

na politične odločitve

državo je vodil sam

na oblast prišel nenadno, ob pomoči sile.

52

Kako je Napoleon ustvaril evropski imperij

Napoleon je zavladal Evropi Napoleon je s sijajnimi zmagami nad državami koalicije Francijo povzdignil v evropsko silo.4. Oglej si zemljevid v učbeniku na strani 77.A. Obkroži imena držav, ki so bile združene v koalicijo proti Napoleonu.B. Z rdečo barvo pobarvaj države, ki jih je Napoleon priključil k Franciji in so tvorile francoski imperij.C. Z zeleno barvo pobarvaj ozemlja, ki so bila odvisna od Francije.Č. Obkroži ime kraja, kjer je angleška mornarica močno porazila francosko.

5. Katere značilnosti dobrega vojaka bi pripisal/a Napoleonu?

RADOVEDNEŽ

Premeči črke in dobil boš pojme, povezane z Napoleonom. Pravilno jih izpiši in pojasni.

AAFLRTGAR:

NHLEAE TAESV:

EKACILNS OZRPAA:

NOLOVNAPEO EKKSOD:

TAIKB OOVANRD:

TRAFALGAR – poraz Francozov proti Veliki Britaniji

SVETA HELENA – otok, kamor so zaprli poraženega Napoleona

CELINSKA ZAPORA – prepoved trgovanja z VB

NAPOLEONOV KODEKS – zbirka zakonov

BITKA NARODOV – 1813 pri Leipzigu, poraz Napoleona

Drzen, pogumen, dober strateg, veliko vojaškega, zgodovinskega in matematičnega znanja.

53

1. K dogodkom, ki jih štejemo za odločilne Napoleonove napake, pripiši manjkajoča dejstva.

DOGODEK ČAS DOGODKA OPIS DOGODKA ZAKAJ SE JE NAPOLEON ODLOČIL ZANJ?

POSLEDICE DOGODKA ZA KOALICIJO

CELINSKA ZAPORA

BOJEVANJE NA PIRENEJSKEM POLOTOKU

POHOD PROTI RUSIJI

2. Države koalicije so z Napoleonom in njegovo vojsko obračunale v dveh bitkah. Obkroži ju na zemljevidu na prejšnji strani (naloga 4).

3. O Napoleonu so imeli prebivalci Evrope različno mnenje. A. Ob slikah zapiši, kako prikazujeta Napoleona.

B. Kakšno je tvoje mnenje o Napoleonu?

Tri Napoleonove usodne napake

Konec leta 1805 je bila Anglija edina evropska

država, ki še ni priznala francoske nadvlade.

Napoleonov napor, da bi jo vendarle porazil, je

povzročil njegov končni poraz.

nevarnost, ki povzroča uspešen in oboževan

cesartrpljenje in smrt

1806 – 13 prepoved trgovanja

z Anglijo

Španci so se uprli

francoski oblasti

Napoleon je

nameraval zavzeti

Rusijo

da bi oslabil Anglijo

da bi zatrl upor

Špancev

da bi preprečil

ruske kršitve

celinske zapore

Anglija je povečala

trgovino s

Kolonijami.

zaradi neuspeha

Francije, se

koalicija okrepi

zaradi neuspeha

Francije, se

koalicija okrepi

1808 – 13

1812

54

Kako je francoska revolucija odmevala v slovenskih deželah

Z ustanovitvijo Ilirskih provinc (1809–13) so prebivalci večine slovenskih dežel prišli pod

francosko oblast in spoznali nekatere pridobitve revolucije. Po porazu Napoleona so slovenske

dežele znova postale del habsburške monarhije.

Kdo se je navduševal nad francosko revolucijoFrancoska revolucija je odmevala tudi v slovenskih deželah, vendar nad njo niso bili vsi navdušeni. Pridobitvam revolucije so bili privrženi zlasti slovenski razsvetljenci in kmetje. 1. Zapiši, nad katerimi pridobitvami francoske revolucije so bili navdušeni izobraženci in nad katerimi kmetje.

IZOBRAŽENCI KMETJE

2. Oglej si zemljevid v učbeniku na strani 95. A. V zemljevid na desni vpiši imena slovenskih dežel, ki so bile vključene v Ilirske province.B. Obkroži mesto, kjer je bil sedež Ilirskih provinc.

C. Zakaj je Napoleon ustanovil Ilirske province? Vzroke razdeli na gospodarske in vojaško-politične.

Gospodarski vzroki

Vojaško-politični vzroki

Ilirske province so segale od Koroške do Dalmacije.

trgovska povezava celinska zapora –

z Osmanskim Avstrijsko cesarstvo

cesarstvom odrezati od morja

deklaracija o pravicah človeka in državljana

svoboda in enakost pred zakonom

odprava fevdalizma

svoboda in enakost pred zakonom

55

Kako je francoska revolucija odmevala v slovenskih deželah

Zakaj so bile Ilirske province pomembne v slovenski zgodoviniČeprav so Ilirske province, ki jih je Napoleon ustanovil 1809, obstajale le štiri leta, je bil njihov pomen v slovenski zgodovini velik. 3. Do kdaj so obstajale Ilirske province? Obkroži pravilno letnico.

a. 1810 b. 1813 c. 1815

4. Francoska oblast je v Ilirskih provincah uvedla nekatere spremembe. A. Dopolni preglednico tako, da zapišeš, katere so te spremembe.

SPREMEMBE, KI JIH JE UVEDLA FRANCOSKA OBLAST

Položaj kmetaCerkveno področjePodročje šolstva

B. Kdo je bil razočaran nad uvedenimi reformami? Zakaj?

5) Pesnik Valentin Vodnik je 31. julija 1811 objavil pesem Ilirija oživljena.A. O čem govori pesem?

B. Kakšen pomen je imelo obdobje Ilirskih provinc za Slovence?

6) Dopolni besedilo s spodnjimi besedami.

Po dokončnem porazu je ozemlje Ilirskih provinc spet pripadlo

. Ustanovljeno je bilo Kraljestvo , ki

se je v dokumentih omenjalo vse do leta 1849. V slovenske šole je bila znova uvedena .

Številne spremembe, ki so jih uvedli , so bile .

nemščina Napoleon Francozi Ilirija habsburška monarhija odpravljene

Napoleon reče:Ilirija vstan!Vstaja, izdiha:Kdo kliče na dan?O vitez dobrotnikaj ti me budiš?Daš roko mogočno,me gori deržiš!Kaj bodem ti dala?Pogledam okrog,izložit ne moremskor svojih otrok.Kdo naj le Metuloin terpo moj grad?

Napoleona

habsburški monarhiji Ilirija

nemščina

odpravljeneFrancozi

Kmetje, ker fevdalizem ni bil odpravljen.

O prihodu Napoleona (Francozov) v slovenske dežele.

Uveena je bila večja svoboda izobraževanja. Slovenščina je bila učni jezik v šolah.

enotna štirirazredna šola; ukinitev mnogih verskih novi davki

odpravljena sodna oblast nad

kmeti

praznikov in samostanov Slovenščina kot učni jezik

PONOVIMO

EVROPA IN SLOVENSKE

FRANCOSKA

ABSOLUTIZEMZNAČILNOSTI LUDVIK XIV. NIZOZEMSKA IN ANGLIJA

VZROKI

14. JULIJ 1789

NOVI RED V FRANCIJI

fi nančne težave države, napad na Bastiljo – začetek

tretji sloj zahteva

meščani zahtevajo politične

pravice

obdavčitev prvega in drugega

stanu

revolucije

odprava fevdalizma

odprava absolutizma

ustava: enakost in

volilna pravica s cenzusom

svoboda

privilegij prvega in drugega

slab položaj tretjega stanu

stanu

vladar vlada sam najbolj znan absolutist trgovski in pomorski sili

kolonije na Daljnem Vzhodu

parlamentarna monarhija rek “Država, to sem jaz”

palača Versailles

(17./18. st) odgovoren je le bogu

državne zadeve mu pomaga

vladarju je podrejena vojska

državno spodbujanje

gospodarstva

voditi zvesto uradništvo

PONOVIMO

DEŽELE V 17. IN 18. STOLETJU

REVOLUCIJA

RAZSVETLJENSTVOIDEJE FILOZOFI RAZSVETLJENI

VLADARJI NASTANEK ZDA

JAKOBINSKA DIKTATURA

NAPOLEON

ODMEV REVOLUCIJE NA SLOVENSKEM

oblast v rokah tretjega bonapartizem

1809 – 13 Ilirske province

Francozi uvedli nekaj

boljši položaj slovenščine

sprememb

osvajalne vojne po Evropi

celinska zapora

koalicija ga porazi

obdobje nasilja (giljotina)

preganjanje nasprotnikov

revolucije

stanu

svoboda J. J. Roussean z razsvetljenskimi 4. julija 1774 kolonije

delitev oblasti na

sodno, izvršilno in

zakonodajno

razglasijo neodvisnost

Friderik II., Marija

Terezija

idejami reformirajo

države

Voltaire

C de Nontesquieu

D. Diderot

enakost

razum

znanstveno

preučevanje

59 Kako je dunajski kongres preuredil Evropo61 Leto 1848 – leto revolucij 63 Pomlad narodov v Evropi 65 Uspehi in neuspehi nacionalnih gibanj v 19. stoletju 67 Kako se je utrjevala demokracija 69 Leto 1848 in Slovenci 71 Kako se je okrepilo politično delovanje Slovencev 73 Uspehi slovenskega naroda na prelomu 19. stoletja75 Ponovimo

Evropa in svet v 19. stoletju:vzpon meščanstva in

uveljavljanje demokracije

59

Kako je dunajski kongres preuredil Evropo

Dunajski kongres, ki se je začel junija 1814, je

Evropo na novo preuredil. Rezultati kongresa so bili

nove meje držav, nova pravila za trajen mir v Evropi

in stare politične vladarske družine.

Kaj se je zgodilo z Napoleonovo Evropo Dunajski kongres, ki je trajal skoraj leto dni, je bil pomemben dogodek za ureditev razmer po vojnah z Napoleonom. 1. Na dunajskem kongresu so se zbrale vse evropske sile tistega časa.A. Naštej države, ki so se udeležile kongresa.

B. Kakšen namen je imelo srečanje?a. Udeleženci so želeli zagotoviti trajen mir v Evropi.b. Druženje med evropskimi kralji.c. Udeleženci so se pripravljali na vojno.

C. Karikatura kaže, kako so diplomati dosegli ravnotežje moči v Evropi.Opiši sporočilo karikature.

2. Evropski zemljevid se je po dunajskem kongresu spremenil.A. Obkroži točne trditve. Primerjaj zemljevida v učbeniku na straneh 54–55 in 86.

a. Avstriji je bilo vrnjeno ozemlje Ilirskih provinc.b. Velika Britanija se je ozemeljsko zelo povečala.c. Ustanovljena je bila Nemška zveza.č. Znova je bila ustanovljena papeška država.d. Rusija ni dobila nobenega ozemlja

B. Katere države so na kongresu dobile največ ozemlja? Obkroži njihova imena.

Velika Britanija Prusija Rusija Poljska Avstrija Francija

Države, zmagovalke nad Napoleonom, so si razdelile

evropsko ozemlje.

Avstrija, Prusija, Velika Britanija, povabljena tudi Francija

60

Kako je dunajski kongres preuredil Evropo

Kdo se je veselil na DunajuOsrednja osebnost kongresa je bil avstrijski zunanji minister knez Metternich.

3. Ilustracija prikazuje kneza Metternicha. A. V oblačke zapiši, kako je Metternich razmišljal o Evropi v začetku 19. stoletja: kakšen je bil njegov odnos do svobode govora, tiska, idej francoske revolucije …

B. Ali je bil knez Metternich na dunajskem kongresu v svojih stališčih osamljen?

Sveta aliansa – evropska zveza? Da bi preprečili novo revolucijo v Evropi, so evropski vladarji ustanovili sveto alianso. 4. Sveto alianso so ustanovili vladarji Rusije, Avstrije in Prusije. S kakšnim namenom so sklenili zavezništvo?

5. Kako je sveta aliansa delovala? Pomagaj si z odlomkom.»Metternichovo politično prepričanje je izviralo iz časov pred francosko revolucijo. Bojeval se je proti vsem ustavnim in narodnim gibanjem. V notranji politiki se je zatekal k represiji in proti vsem demokratičnim pobudam nastopal s cenzuro, policijo in ovajanjem.«(Spremenili so svet, Ljubljana, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2005)

Ali je bila sveta aliansa uspešna Sveta aliansa je nadzorovala politično dogajanje v Evropi nadaljnjih 30 let. 6. V času delovanja svete alianse, med 1815 in 1848, so se zgodili naslednji dogodki:

leta 1820 so v nekaterih evropskih državah izbruhnile revolucije leta 1821 so Grki zaključili boj proti Osmanskemu cesarstvu in dosegli za neodvisnost leta 1830 so v Evropi ponovno izbruhnile revolucije …

Razmisli, ali je bila sveta aliansa uspešna?

Oblast je prepovedala širjenje liberalnih idej (cenzura).

Ne, sveta aliansa ni uspela zatreti liberalnih idej in nacionalnih gibanj.

Nadzorovala je življenje ljudi.

Braniti politični red (stari red), ki je bil vzpostavljen na dunajskem kongresu.

Ne, tudi ostali voditelji so zagovarjali

podobne ideje.

Nobenih zahtev po

svobodi ali enakosti.

Red v Evropi, tudi

s pomočjo policije.

Nadzorovati ljudi,

spremljati, kaj delajo.

61

Leto 1848 – leto revolucij Kljub nadzoru svete alianse ideje francoske

revolucije o svobodi niso zamrle. Leta 1848 se je iz

Francije po Evropi razširil val revolucij. Upirali so

se meščani, študenti in kmetje.

Zakaj so se pojavila liberalna in nacionalna gibanjaMeščanstvo po Evropi se je upiralo nadzoru svete alianse ter zahtevalo uveljavitev načel razsvetljenstva in francoske revolucije. 1. Iz zahtev meščanstva sta v prvi polovici 19. stoletja zrasli dve gibanji. A. Zapiši njune značilnosti.

LIBERALNO-DEMOKRATIČNO GIBANJE NACIONALNO GIBANJE

2. Meščani so kritizirali obstoječo družbeno ureditev, ki jo prikazuje karikatura.

A. Kdo je odločal v državi?

B. Kdo je imel najslabši položaj?

Revolucionarni dnevi Odpor meščanstva proti stari Evropi je leta 1848 v Evropi prerasel v revolucije. 3. Val revolucij leta 1848 je povzročilo več vzrokov. Podčrtaj jih.a. Vlade v evropskih državah niso upoštevale zahtev meščanstva po gospodarski in politični svobodi. b. Grški odpor proti oblasti Osmanskega cesarstva se je razširil na druge narode.c. Delavci in kmetje so se uprli zaradi visokih cen živil in slabšega položaja. č. Zaradi višjih cen živil se je poslabšal položaj študentov.

plemstvo

vojska

duhovščina

kapitalisti

delavci

Še vedno je odločalo plemstvo.

Delavci in kmetje.

Zavzemanje za državo, utemeljeno na zakonih. Zavzemanje za ustanovitev enotne države

posameznega naroda ali enakopravnost naroda

v večnarodni državi. Predstavniki ljudstva naj bi v parlamentu sprejemali

zakone in nadzirali oblast.

Zagotovljena svoboda posameznika.

62

4. Preberi opis revolucionarnega vrenja v Parizu in odgovori na vprašanja. A. Kdo je sodeloval v uporu?

B. Kako so Parižani pokazali svoje nezadovoljstvo?»Barikada Saint-Antoine je bila pošastna: visoka 3 nad-stropja, sto pedi široka. Zapirala je od kraja do konca razsežni dostop v predmestje. /…/ To se pravi razorana, razbita, nazobčana, nasekana, opremljena s strelnimi linami in neznanskim razpoložljivim strelivom.«(opis revolucionarnega vrenja leta 1848)

»Potlej so na desnem bregu, na levem bregu, na obrežjih, na bulvarjih, v latinski četrti v okraju tržnic zasopli ljudje, delavci, študentje, pripadniki oddelkov prebirali zahtevke in vpili: k orožju! Razbijali so cestne svetilke, izprezali kočije, razdirali ulični tlak, udirali hišna vrata, izkoreninjali drevesa, brskali po kleteh, valili sode, grmadili plošče, tlak, kamenje, pohištvo, deske ter postavljali barikade /…/.(opis revolucionarnega vrenja leta 1832)

5. Pojasni, ali so meščani v revoluciji leta 1848 dosegli izpolnitev svojih zahtev.

6. V preglednici so navedene nekatere pomembnejše zahteve posameznih slojev v revoluciji leta 1848 v avstri-jskem cesarstvu. Z barvnimi svinčniki obarvaj: zahteve kmetov zeleno, meščanov rumeno in delavcev modro.

SVOBODA TISKA IN ZDRUŽEVANJA MEŠČANSTVO VOLITVE, SOODLOČANJE V

PARLAMENTU

ZEMLJIŠKA ODVEZA KMETJE PRAVICA DO STAVKE

IZBOLJŠANJE DELOVNIH RAZMER, BOLJŠE PLAČILO DELAVCI OSEBNA SVOBODA

7. Avstrijski cesar je septembra 1848 razglasil zemljiško odvezo.A. Kaj je bilo ukinjeno s tem razglasom ( esa so bili kmetje odvezani)?

B. Kako se je spremenil položaj kmetov?

C. Kaj je pomenilo, da so kmetje zemljo dobili z odškodnino?

»Mi, Ferdinand Pervi, ustavni cesar Avstrijanski, kralj Ogerski in Češki, /…/; Smo po naklepu Svojih ministrov soglasno z ustavnim zborom sklenili in ukažemo kakor sledi:Pervič. Podložtvo in zaveza med gruntnimi gosposkimi in podložnimi se z vsimi postavami, ki to zavezo zadevajo, nehajo.Drugič. Grunt ali zemljiše je vsih dolžnost odvezan; vsi razločki med gosposkimi in kmečkimi zemljiši imajo nehati.Tretjič. Vse dolžnosti, dela in davki vsake baže, ktere iz podložtva izvira-jo in podložno zemljiše zadevajo, odsihmal nehajo; /…/.«(Kmetijske in rokodelske novice, 13. septembra 1848)

Leto 1848 – leto revolucij

Odpravljena je bila tlaka in zemljiške obveznosti.

Kmetje so dobili možnost postati lastniki zemlje.

Da so morali za zemljo plačati.

Le deloma, saj vse njihove zahteve niso bile izpolnjene. Revolucije so bile v mnogih primerih zatrte.

Delavci, študentje, preprosti ljudje, vojaki.

Razbijali so cestne svetilke, uničevali ulice, postavljali

barikade.

SVOBODA TISKA IN ZDRUŽEVANJA MEŠČANSTVO VOLITVE, SOODLOČANJE V

PARLAMENTU

IZBOLJŠANJE DELOVNIH RAZMER, BOLJŠE PLAČILO DELAVCI OSEBNA SVOBODA

ZEMLJIŠKA ODVEZA KMETJE PRAVICA DO STAVKE

63

Pomlad narodov v Evropi Revolucionarnim zahtevam leta 1848 so se

pridružile tudi zahteve podrejenih narodov, ki so

zahtevali enakopraven položaj. Narodi, ki so živeli

razdeljeni med več držav, pa so zahtevali skupno

državo.

Narodno prebujenje Zaradi narodnega prebujenja več evropskih narodov v letu 1848 imenujemo revolucionarno dogajanje tudi pomlad narodov. 1. Zemljevid prikazuje žarišča nacionalnega vrenja v letu 1848. V vsak kvadrat zapiši:

A. narod, na katerega se žarišče nanaša,B. eno od zahtev naroda leta 1848.

A.

B.

A.

B.

A.

B.

A.

B. A.

B.

MadžariItalijani

lastna državazdružena Italija

Čehi

enakopravnost narodov

v avstrijskem cesarstvu

združena nemska država združena nemška država

Nemci Nemci

64

2. Pri Nemcih sta se oblikovala dva programa o možni nemški združitvi. Poimenuj ju ob besedilu iz njune listine.

A. Združijo naj se nemške države pod vodstvom Prusije, brez Avstrije in njene oblasti.

B. Združijo naj se vse nemške države, vključujoč Avstrijo.

3. Na zemljevidu pobarvaj z različnima barvama predviden obseg malo- in velikonemškega programa.

Poraz revolucij – začetek nove dobe?4. Kako uspešna je bila revolucija leta 1848 v Avstriji? H kateremu odgovoru se nagibaš? Dopiši svoj komentar.

A. Vsi so izgubili, saj taki upori precej stanejo državo.

B. Ne preveč, saj so samo kmetje pridobili prostost.

C. Ne preveč, ob koncu leta je zmagala reakcija, nadzor je spet prevzel dvor.

RADOVEDNEŽ

Preberi besedilo in odgovori na vprašanja.

• Kdo je bil Goethe?

• Kakšna je bila njegova zavest o nemški državi?

• Premisli: če je tako čutil pomemben pesnik, kot je bil Goethe, kakšna je bila potem zavest o Nemčiji pri običajnih ljudeh pred revolucijo leta 1848?

Johann Wolfgang von Goethe (1749–1832) je bil ena osrednjih osebnosti evropske (nemške) predromantične književnosti, pesnik in fi lozof. Rodil se je v bogati in vplivni družini. Po študiju je odšel v Wei-mar, kjer je postal vojvodov glav ni sveto-valec in je opravljal druge visoke službe. Med drugim je bil tudi direktor gledališča in je sodeloval v vojnah proti Napoleonu. Glede položaja združene Nemčije v svetu je bil negotov. Poznana je njegova izjava: »Nemčija? Toda kje se nahaja? Jaz te dežele ne najdem.«

Pomlad narodov v Evropi

književnik, fi lozof, vladni uradnik, direktor gledališča.

Šibka; zamisel o Nemčiji mu je bila tuja.

Te zavesti med običajnimi ljudmi ni bilo.

malonemški program

velikonemški program

65

Zakaj je propadel rimski imperij

Kako je nastala združena Italija Po dunajskem kongresu se je med Italijani vse bolj širilo narodno gibanje, ki se je uprlo tuji oblasti in doseglo združitev Italijanov v eni državi. 1. Nastanek združene Italije je bil povezan z delovanjem treh mož: Giuseppeja Mazzinija, vojaka Giuseppeja

Garibaldija in predsednika vlade Sardinskega kraljestva Camillia Cavourja. K vsaki od spodnjih trditev pripiši začetnico priimka moža, s katerim lahko povežemo trditev.

a. Sem idejni voditelj gibanja Mlada Italija, ki se bori proti avstrijski oblasti.

b. Kot italijanski vojak sem osvobodil Sicilijo in južno Italijo. c. Kot prvi minister moram Sardinsko kraljestvo modernizirati in okrepiti, da bo lahko izvedlo združitev

vseh Italijanov.

2. Leta 1861 so Italijani dosegli združitev.

A. Kako se je imenovala nova država ?

B. Kdo je vodil državo?

C. Katero mesto je postalo glavno mesto nove države?

Vpiši ga na označeno mesto.

Č. Ali ima Italija še danes enak obseg kot ob ustanovitvi?

Kako je nastalo združeno Nemško cesarstvo 3. Karikatura prikazuje Otta von Bismarcka v parlamentu. Preberi še njegov opis v učbeniku na strani 96.

A. Kakšne osebnostne lastnosti je imel?a. odločen b. nezahteven c. povprečenč. discipliniran d. vztrajen e. trden f. liberalen g. omahljiv

B. Katero od teh lastnosti prikazuje karikatura?

C. Pomisli, kakšne lastnosti mora imeti voditelj države, ko se dogajajo prelomni dogodki.

Uspehi in neuspehi nacionalnih gibanj v 19. stoletju

Narodno gibanje je z vojnami doseglo združitev ter

nastanek Kraljevine Italije (1861) in Nemškega ce-

sarstva (1871). Nastanek teh dveh držav je najbolj

prizadel avstrij sko cesarstvo in vplival na nastanek

Avstro-Ogrske.

Trden, odločen

Mora biti odločen, vztrajen, neomahljiv.

Italija

RIM

Kralj Viktor Emanuel

Ne, nekoliko se je spremenila meja na severovzhodu.

M

G

C

66

Kako je nastala Avstro-OgrskaPo vojaških porazih (proti Italiji in Nemčiji) je morala oslabljena Avstrija ugoditi zahtevam Madžarov, ki so z dualizmom dobili enakopraven položaj v državi.4. Zaradi vojaških in gospodarskih neuspehov je moral cesar popustiti zahtevam liberalnega meščanstva. Dopolni

trditve.

• Odpravljen je bil absolutizem.

• Obdobje, ki ga zaznamujejo spremembe, imenujemo doba.

• Preureditev v državi pa ni zadovoljila zahtev nenemških narodov.

5. Cesar je moral leta 1867 popustiti Madžarom in uveden je bil dualizem – dvojna monarhija.A. Navedi tri skupne zadeve obeh držav, Avstrije in Ogrske.

B. Na zemljevidu obkroži:• tri dežele, ki so pripadale avstrijskemu delu in• tri dežele, ki so pripadale ogrskemu (madžarskemu) delu države.

C. Kateremu delu so pripadale slovenske dežele?

Uspehi in neuspehi nacionalnih gibanj v 19. stoletju

Avstrijskemu, razen Prekmurja

Bachov

ustavna

nacionalnih

fi nance zunanja politika vojska

67

Kako se je utrjevala demokracija

Za drugo polovico 19. stoletja je bila značilna

krepitev moči parlamenta, v katerem so bile

zastopane različne stranke. Proti koncu 19. stoletja

je v večini evropskih držav potekal proces širjenja

volilne pravice.

Širjenje demokratičnih pravic v drugi polovici 19. stoletja Na prelomu iz 19. v 20. stoletje so v mnogih državah uvedli splošno volilno pravico za moške.1. S krepitvijo parlamenta so začele delovati različne stranke. A. Pravilno poveži njihova imena z njihovim opisom.

KONSERVATIVNA STRANKA Podpirala je interese meščanstva. Zavzemala se je za gospodarsko in politično svobodo.

LIBERALNA STRANKA Zagovarjala je pravice delavcev. Spremembe naj bi delavci dosegli po mirni poti, z zakoni v parlamentu.

SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA Zagovarjala je pravice delavcev. Spremembe naj bi delavci dosegli z revolucijo in s prevzemom oblasti.

SOCIALISTIČNA STRANKA Podpirala je interese plemstva, cerkve in kmetov. Bila je proti demokratičnim spremembam.

B. Kaj je najbolj vplivalo na krepitev delavskih strank?

Boj za žensko enakopravnost V 19. stoletju so ženske dobile možnost za zaposlitev in izobraževanje. Postale so bolj samozavestne in so zahtevale enakopravnost z moškimi. 2. Slika prikazuje demonstracije, v katerih so ženske zahtevale volilno pravico. A. Kateremu sloju pripadajo zbrane ženske?

B. Po čem to sklepaš?

C. Ali so demonstracije nasilne ali miroljubne? Kako si to ugotovil/a?

3. Med državami, ki so uveljavile žensko volilno pravico med prvimi, so bile nekatere ameriške države, pa tudi Avstralija. Kaj meniš, zakaj? Pomagaj si s pisnim virom.

Pohod za volilno pravico žensk.

»Po treh letih, kar smo se preselili tja [Al-len County, Kansas], je nastopila velika la-kota. Niti pozimi 1859 niti spomladi 1860 ni deževalo /.../. Do leta 1861 smo premagali sušo, napade uši in kobilic. Nato pa je prišlo najhujše, državljanska vojna /.../. Večina mož je odšla v vojno in ženske so morale prevzeti vsa dela na kmetiji, tako v hiši kot zunaj.«(pričevanje Nancy Wisner, zapisano 1900)

Meščanstva

Po obleki – so boljše oblečene.

Miroljubne; ženske se le sprehajajo s transparenti.

Ženske so se izkazale za močne in zanesljive pomočnice moškim.

Uvedba splošne volilne pravice (za vse moške).

68

Kako se je utrjevala demokracija

Politični razvoj v Evropi in na Daljnem VzhoduZa vse evropske države je bilo značilno, da je uveljavljanje demokracije potekalo počasi in z mnogimi težavami. 4. V preglednici primerjaj položaj posameznih držav.

VELIKA BRITANIJA FRANCIJA ZDA RUSIJA

Ali je moč parlamen-ta naraščala? Razloži s primerom.

Kdo je vodil državo?

Kateri sloji so krepili svojo politično moč?

Ali so obstajale stranke?

Ali je veljala enakost vseh ljudi? Utemelji.

5. Primerjaj razvoj na Japonskem in Kitajskem.JAPONSKA KITAJSKA

Gospodarska razvitost

Odvisnost od evropskih držav

RADOVEDNEŽ

Mnogi moški niso podpirali zahtev žensk po družbeni in politični

enakopravnosti. Eden teh je leta 1900 narisal razglednico z

naslovom »O ženski enakopravnosti«. Opiši, kako je ta mož videl

žensko enakopravnost.

Da bodo ženske zanemarile gospodinjska

opravila, popivale, igrale karte ter ves čas

sestankovale.

industrijsko razvita industrija je bila šibka

podrejenost tujim trgovcempodrejenost tujim trgovcem

naraščala; širila se

je volilna pravica

vlada in kraljica

meščanstvo in

delavci

Da: konzervativna,

liberalna, delavska

Da, vendar ženske niso imele polit. pravic.

Delavci niso imeli političnih pravic.

Afroameričani niso imeli političnih pravic.

Ne, plemstvo in cerkev sta bila privilegirana.

Da: konzervativna,

liberalna, delavska

Da; demokratska in

republikanska

Ne, ker so bile

prepovedane

meščanstvo in

delavci

delavci plemstvo

vlada in predsednik predsednik in vlada car

naraščala; širila se

je volilna pravica

naraščala; širila se

je volilna pravica

parlamenta ni

bilo; car je imel

absolutno oblast

69

Leto 1848 in Slovenci V revolucionarnem letu 1848 so Slovenci s političnim programom Zedinjena Slovenija podprli uveljavitev slovenskega jezika in naroda v avstrijskem cesarstvu ter združitev v avtonomno enoto. Konec revolucije pa je slovensko nacionalno delovanje znova omejil le na kulturno delovanje.

Med Slovenci se je krepila narodna zavest V predmarčnem obdobju se je med Slovenci kljub neenakopravnemu položaju v avstrijskem cesarstvu krepila narodna zavest. 1. V učbeniku na strani 102 preberi besedilo o Janezu Bleiweissu in škofu Martinu Slomšku. Primerjaj njuno

delovanje.

Kakšne zasluge je imel za Slovence?

Kakšen je bil njegov nazor: liberalen ali konservativen?

2. Pesnik France Prešeren je vodil liberalno-demokratični tabor, ki je povezal svobodomiselne izobražence na Slovenskem.

A. Pojasni, kaj pomeni, da so bili člani tega tabora »svobodomiselni«.

B. Ali so kmetje podpirali njihove ideje?

Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan, da koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan, da rojak, prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak.(predzadnja kitica Prešernove Zdravljice, 1846)

Med Slovenci se je razširila revolucijaMarčna revolucija se je z Dunaja razširila tudi v slovenske dežele.3. Najbolj burno so se v revoluciji odzvali kmetje.

»V noči 9. avgusta 1789. leta je francoska dežela use desetine, služnosti, dalke, tlake, jen use dajane, katire je kmet nositi mogel, gor uzdigninile [zbrala], jen na večne čase odvergla…. Jest prašam, koga bo naša gospoda zdej sturila? Ona zmirej misli na postavo [zakone] za odkup, pa de si jih bo sama naredila po svoji voli, jen prav, da more kmet svojo frajost od nje kupiti: to pa kmet ne bo storu, kaker purgar [meščan], ne. Zakaj de bi se le kmet mogu frajost kupovat, al je kaj slabi koker purgar, al pa ta učen mož, kir imajo usim glih pravico do frajost /…/.«(iz kmečkega letaka, 1848, v: Zgodovinska čitanka 7, DZS, Ljubljana, 1988)

A. V besedilu podčrtaj besede, ki nakazujejo zahteve kmetov leta 1848.

konservativen konservativen

V časopisu v slovenščini Kmetijske in

rokodelske novice je objavljal strokovne

članke o kmetijstvu in obrti.

Kot škof lavatinske škofi je

si je prizadeval za uporabo

slovenščine v javnosti in šolah.

Zagovarjali so svobodo posameznika, tiska, mišljenja, združevanja ...

Ne.

70

B. Kako je avtor letaka utemeljil pravico kmetov do zemljiške odveze brez odškodnine?

C. Ali so kmetje dosegli zemljiško odvezo brez odškodnine?

4. Revolucija leta 1848 je pri Slovencih okrepila politične zahteve in prinesla prvi politični program. Preberi pisni vir in odgovori na vprašanja.

A. Med revolucijo so Slovenci sestavili svoj prvi politični program. Kako se je imenoval?

B. Navedi tri osnovne zahteve Slovencev, izražene v letu 1848 in zapisane v programu.

1.

2.

3. C. Ali so Slovenci med revolucijo dosegli uresničitev zahtev svojega prvega političnega programa?

»Ljubljana, 23. marca. Z žalostjo svojim bral-cem poročamo o dejanju najskrajnejšega, najbolj škandaloznega vandalizma, ki ga je predvčerajšnjim, v torek, 21. tega meseca, na 2 uri od Ljubljane oddalje-nem lepem posestvu Sonegg, ki pripada grofu Auer-spergu, povzročila kmečka jeza in surovost. O vnaprej pripravljenem načrtu o opustošenju gradu so se pre-bivalci bližnjih krajev (Iga, Tomišlja, Studenca) brez dvoma med seboj dogovorili že nekaj dni prej, tako na skrivaj, da tega prebivalci gradu niso niti malo zaslutili. Zvečer 21. marca, po osmi uri, so pridrvele trume kme-tov s sekirami in drugim uničevalskim orodjem, na silo z velikim hrupom odprle grajska vrata in v trenutku se je celotno grajsko dvorišče napolnilo s kmečko sodrgo.«(Laibacher Zeitung, 24. marca 1848)

Kmetje na Slovenskem so bili v revolucionarnem letu najbolj zavzeti.

Politično delovanje je začasno zamrloKo je vojska revolucijo zatrla, se je v avstrijskem cesarstvu obnovil stari red. 5. Stari red je ponovno uvedel absolutizem, ki se je imenoval Bachov absolutizem. A. Obkroži njegove značilnosti.

a. Politično delovanje meščanstva je bilo onemogočeno.b. Oblast je podprla zahteve Slovencev po združitvi.c. Uvedena je bila cenzura govora in tiska.d. Slovenski jezik je bil uveden v vseh uradih v slovenskih deželah.

6. V času Bachovega absolutizma je Peter Kozler pripravil zemljevid slovenskega etničnega ozemlja (učbenik, stran 104).

A. Izpiši dežele, ki so bile vključene v zemljevid.

B. Pomisli, zakaj je cenzura prepovedala uporabo naslova Slovenija.

Leto 1848 in Slovenci

Istra, Kranjska, Spodnja Štajerska, Goriška, Koroška, Kvarner

Ker je preveč spodbujalo narodno zavest.

Da bi morali imeti kmetje enake pravice kot meščani.

Ne.

Zedinjena Slovenija

Uvedba slovenščine v šole in urade

Združitev slovenskih dežel v skupno upravno enoto

podpora malonemškemu programu

Ne.

71

Kako se je okrepilo politično delovanje Slovencev

V drugi polovici 19. stoletja se je s političnimi

spremembami v habsburškem cesarstvu

postopno krepilo narodno gibanje Slovencev.

Slovenci so v 60. letih dobili prve poslance v

deželnih zborih.

Pomembna vloga čitalnic in taborov Uvedba dualizma in nastanek Avstro-Ogrske sta močno vplivala na razmah političnega delovanja Slovencev. Čitalnice in tabori, ki so delovali v 60. letih 19. stoletja so imeli pomembno vlogo pri utrjevanju narodne zavesti.1. Slovenski politični razvoj je v šestdesetih letih dobil veliko spodbudo v čitalniškem gibanju. Izpolni kvadrate.

»Čitavnica naša je praznovala 104. obletnico rojstnega dneva Vodnikovega. /.../ Zato se je nališpala tudi dvorana čitavnice, pa ovenčana podoba mojstra pe-vcev bila ji je najlepši kič. Privrelo je v to včernico od blizu in daleč toliko častiteljev /.../. Proslavila je današnjo večernico tudi genialna umetnica na klavirju /.../. Po besedi se je začel v najlepšem redu ples /.../.«(opis ljubljanske čitalnice, Novice, 2. februarja 1862)

ČITALNICE SO BILE

NASTOPALI SO

ZBRALI SO SE, DA BI

POSLUŠALCI SO BILI

2. Po vseh slovenskih deželah so mladi slovenski politiki med 1868 in 1871 organizirali tabore, ki so se jih ljudje množično udeleževali. Izpolni kvadrate tako, da vanje vpišeš vprašanje, na katero bi dobil odgovor, ki je v besedilu podčrtan.

»Kdor koli more, naj pride, nihče naj doma ne ostane, ker zdaj se po pretečenih 1000 letih zbira-mo prvikrat na Slovenskem pod milim nebom, in ta shod je vse drugače bolj imenitna reč, nego kakršnakoli druga veselica na tem svetu, ker tu za naše naj svetejše, pa najbolj zanemarjene pravice /.../. Pride naj vsak, bodi si kmet, nagor-njak ali vincar. Samo če bomo iz vseh stanov izkušeni kaj sklepali in sklenoli, potem bomo kaj dosegli /.../. Na noge torej!«(vabilo na tabor v Ljutomer, Slovenski narod, avgusta 1868)

Katere pravice so na taborih Kje so bili tabori organizirani?

Kdo se je udeleževal taborov?

zahtevali?

Kakšen pomen so imeli tabori

za razvoj slovenske nacionalne

zavesti?

kulturna društva po slovenskih

igralci, pevci,

v

slovenskem jeziku organizirali

slovenski meščani

igre, pevske nastope, recitacije ...

recitatorji, umetniki

mestih v 60. letih 19. stol.

72

Prve slovenske politične strankeV 90. letih 19. stoletja so na Slovenskem nastale tri poglavitne politične stranke, ki so svoje politične in družbene nazore izrazile v svojih programih.3. Poimenuj vse tri stranke in ob njih navedi, kateri politični tabor so zastopale.

stranka: stranka: stranka:

tabor: tabor: tabor:

4. V preglednici so navedene značilnosti posameznih političnih strank. Z zeleno pobarvaj značilnosti stranke katoliškega tabora, z rdečo značilnosti stranke delavskega tabora in z modro značilnosti stranke liberalnega tabora.

ŽIVLJENJE V SKLADU S KATOLIŠKO VERO DELAVCI LIBERALIZEM

ZA KAPITALISTIČEN GOSPODARSKI RAZVOJ KMETJE SINDIKATI

ZA BOLJŠI POLOŽAJ DELAVCEV PODJETNIKI KREKOVE ZADRUGE

Politični načrti Slovencev ob prelomu stoletja Ob koncu 19. stoletja se je med Slovenci začela širiti jugoslovanska misel – misel o sodelovanju z drugimi jugoslovanskimi narodi.

5. Viroma, ki navajata različne poglede na sodelovanje z jugoslovanskimi narodi, pripiši: a) kateremu programu pripadata in b) kako vidita povezovanje jugoslovanskih narodov.

Pretežna masa slovenskega ljudstva je cesarju zvesta in stremi za veliko, mogočno monarhijo pod žezlom habsburške dinastije. Združitev jugoslovanskih dežel in pokrajin v tretje državnopravno telo v okviru monarhije je dinastična potreba …

a) b)

Jugoslovani smatrajo za končni smoter svojega narodno-političnega stremljenja popolno narodno združitev vseh Jugoslovanov, ne glede na različnost imen, vere, pisave in dialektov ali jezikov …

a) b)

Kako se je okrepilo politično delovanje Slovencev

Preporodovci

trializem avtonomija v okviru

Avstro – ogrske

Združitev Južnih

Slovanov v novi državi

Katoliška narodna stranka –

Slovenska ljudska stranka

katoliški/klerikalni

Narodno napredna stranka Jugoslovanska

socialdemokratska stranka

liberalni delavski

ŽIVLJENJE V SKLADU S KATOLIŠKO VERO

ZA KAPITALISTIČENGOSPODARSKI RAZVOJ

ZA BOLJŠI POLOŽAJDELAVCEV

DELAVCI

KMETJE

PODJETNIKI

LIBERALIZEM

SINDIKATI

KREKOVE ZADRUGE

73

Izboljšal se je položaj slovenskega narodaŠirjenje parlamentarne demokracije je omogočilo uveljavitev slovenščine v šolah in uradih.1. Z naraščajočo samozavestjo Slovencev se je pri Nemcih in Italijanih pojavil občutek ogroženosti njihovih

interesov.

A. V katerih slovenskih deželah je živelo največ Nemcev?

B. Kako so se organizirali Nemci v slovenskih deželah?

Nemci so ustanavljali »nemške hiše«, ki so bile središča zbiranja

nemških društev in kulturnih prireditev. Nemški domovi so nastali v

Celju (na sliki), Mariboru, Ljubljani (Kazina), na Ptuju …

Zakaj je bilo pomembno širjenje šol na Slovenskem Širjenje šol in dober šolski sistem sta vplivala na uspehe slovenskega naroda v 19. stoletju. 2. Oglej si zemljevid razširjenosti slovenskih šol in reši nalogo.

A. S črno barvo obkroži štiri mesta, kjer je bilo največ osnovnih šol.B. Z rdečo barvo obkroži štiri mesta, kjer je bilo največ obrtnih nadaljevalnih šol.

C. V kateri slovenski deželi je bilo največ šol?

Uspehi slovenskega naroda na prelomu 19. stoletja

Na prelomu 19. stoletja se je slovenski narod

oblikoval v razvit narod s knjižnim jezikom, z

močno kulturno tradicijo in umetnostjo, ki je

sledila evropskim tokovom. Uspešno uveljavljanje

Slovencev je povzročilo povečan pritisk Nemcev in

Italijanov.

Na Kranjskem in Goriškem.

na Koroškem in Štajerskem

Ustanavljali so nemške organizacije, “nemške

hiše” ...

74

Č. Zakaj je bilo za Slovence pomembno širjenje šol?

D. Zakaj je izobrazba pomembna danes?

E. Ali so Slovenci dobili svojo univerzo pred prvo svetovno vojno?

3. V drugi polovici 19. stoletja so se začele v slovenski javnosti uveljavljati tudi ženske. Dopolni besedilo.

Ženske na Slovenskem so bile na začetku 19. stoletja predvsem . V javnosti

so se prve uveljavile , znane so bile na primer »cigaretarice« iz Tobačne

tovarne v Ljubljani. Izobražene ženske so se sprva zaposlovale kot . Pozneje so

se mnoge uveljavile kot (na primer Zofka Kvedrova), pesnice in slikarke.

Ženske so na začetku 20. stoletja začele ustanavljati svoja . Mnoge so delovale

kot zavzete podpornice političnih strank.

pisateljice delavke učiteljice gospodinje društva

Uspehi slovenske znanosti na prelomu stoletja Na prelomu stoletja je slovenska znanost zelo napredovala. Slovenski znanstveniki so večinoma delovali v tujini.

4. Delovanje slovenskih znanstvenikov in izumiteljev je pripomoglo k razvoju evropske znanosti. Poveži njihova imena s področjem znanosti oziroma tehnike, na katerem so delovali.

Anton Codelli fizikaJanez Puh (Puch) kemijaEdvard Rusjan radiotehnikaFritz Pregl letalstvoJožef Stefan motorna kolesa

Uspehi slovenskega naroda na prelomu 19. stoletja

gospodinje

delavke

učiteljice

pisateljice

društva

Slovenci so dobili možnost za boljši poklic. Izobraženi Slovenci so bili jedro narodno zavednega meščanstva.

Omogoča pridobiti boljši in bolje plačani poklic.

Ne, temveč šele leta 1919.

75

Zakaj je propadel rimski imperijPONOVIMO

SLOVENSKE DEŽELE V 19. STOLETJU

REVOLUCIJA 1848PREDMARČNA DOBA

1. ZAHTEVE KMETOV

2. ZAHTEVE MEŠČANSTVA

3. ZEDINJENA SLOVENIJA

1.

2.

3.

RAZMAH POLITIČNEGA DELOVANJA V 60. LETIH

ČITALNICE kje kdaj kdo se je udeleževal dogodkov

kaj se je dogajalo

TABORI kje kdaj kdo se je udeleževal dogodkov

kaj se je dogajalo

POLITIČNE STRANKE1. katoliški tabor ime stranke volivci

2. liberalni tabor ime stranke volivci

3. delavski tabor ime stranke volivci

4. Jugoslovanska misel

DRUGA POLOVICA 19. STOLETJA

PRVA POLOVICA 19. STOLETJA

SLS

NNS

NNS

ideja, da bi se Slovani v Avstro-ogrski

povezali zdrugimi južnoslovanskimi

delavci

meščani, podjetniki

kmetje, malomeščanstvov mestih

60. leta 19. stol

meščani

koncerti, igre, recitacije ...

na podeželju

60. leta 19. stol.

kmetje

zborovanja, na katerih so govorili politično aktivni Slovenci

policijski nadzor

cenzura tiska

odprava fevdalizma (fevdalnih obveznosti)

politične pravice, ustava

prvi politični program Slovencev: zahteve po političnih in narodnih

pravicah

narodnih idej

preganjanje liberalno-

narodi

76

Zakaj je propadel rimski imperijPONOVIMO

LETO REVOLUCIJ 1848

DUNAJSKI KONGRES IN SVETA ALIANSA

1. NAMEN KONGRESA

2. OZEMELJSKE SPREMEMBE

3. NAMEN SVETE ALIANSE

4. NEUSPEŠNOST SVETA ALIANSE

Na zemljevidu:- z rdečo barvo pobarvaj države,

v katerih so meščani leta 1848 zahtevali politično svobodo,

- z modro barvo pobarvaj države, v katerih so narodi leta 1848 zahtevali enakopravnost,

- z zeleno barvo pobarvaj države, v katerih so se leta 1848 pomešale zahteve po politični svobodi in enakopravnosti narodov.

VZPON MEŠČANSTVA IN

V Evropi vzpostaviti trajen mir in obnoviti stari red.

Avstrija, Rusija in Prusija povečajo ozemlje.

Zatirati napredne ideje in gibanja.

Ni uspela preprečiti liberalna in nacionalna gibanja.

PONOVIMO

NASTANEK NOVIH DRŽAV UTRJEVANJE DEMOKRACIJE

REVOLUCIJA 1848

g p1. vloga parlamentag p

2. volilna pravica 2. vo2. vvolv ilna pra

čne straankek3. političn ančnpolitiččn

k4. pravice žensk kp

REVOLUCIONARNE ZAHTEVE

MEŠČANSTVA

POMLAD NARODOV

UTRJEVANJE DEMOKRACIJE

DržavaržžDržavaDržava Leto nastankaaaLeto nastankaLeto nastanka Glavno mmestoGGGlavno mGlavno mestoGlavno mesto

se krepi

širi (vsi moški)

konzervativne, liberalne,

delavske

se širijo: do izobraževanja,

dedovanja

Nemško cesarstvo 1871 Berlin

1867 Dunaj +

Budimpešta

1861 Rim

Avstro-Ogrska

kraljevina Italija

politična svoboda (volilna pravica, delitev oblasti, ustava ...)

gospodarska svoboda (svoboda trgovanja, odprava omejitev ...)

zahteve po lastni državi (Italijani, Nemci)

zahteva po avtonomiji znotraj obstoječe države (Madžari, Hrvati, Slovenci ...)

Vsebina:79 Kaj je bilo značilno za zgodnji kapitalizem80 Kdaj se je v Evropi začela industrijska revolucija82 Kako se je industrializacija razširila po svetu84 Kako je industrijska revolucija spremenila življenje ljudi86 Kako je imperializem spremenil podobo sveta 88 Kdaj se je industrijska revolucija pojavila na Slovenskem 90 Kako je industrijski razvoj vplival na slovenske dežele93 Ponovimo

Evropa in svet v 19. stoletju: tehnična revolucija in

industrializacija

79

Kaj je bilo značilno za zgodnji kapitalizem

V Evropi se je v novem veku uveljavil nov gos-

podarski sistem, ki ga imenujemo kapitalizem.

Njegov vzpon je vplival na razmah svetovne

trgovine, ki je omogočila nastanek svetovnih

kolonialnih imperijev.

Temelji kapitalistične miselnostiKapitalizem je še danes svetovni gospodarski sistem, ki povezuje vse države sveta.

1. Kapitalizem je gospodarski sistem, ki temelji na zasebni lastnini in vlaganju denarnih vlog v proizvodnjo.Pojasni temeljne pojme kapitalizma:

KAPITALISTI

KAPITAL

DELNICE

DELNIŠKE DRUŽBE

2. Razmah industrijske revolucije v 19. stoletju je spodbudil liberalni kapitalizem. Navedi značilnosti liberalnega kapitalizma.

Svetovni gospodarski trikotnikZ gospodarskim povezovanjem različnih celin se je v 18. stoletju pospešila izmenjava blaga.

3. Oglej si zemljevid v učbeniku na strani 117.

A. Izpiši blago, ki so ga trgovci izvažali iz Evrope.B. Izpiši blago, ki so ga trgovci izvažali iz Afrike.C. Izpiši blago, ki so ga trgovci izvažali iz Amerike.

4. Kateri evropski sili sta v 18. stoletju obvladovali svetovno trikotno trgovino? Obkroži njuni imeni.

NIZOZEMSKA NEMČIJA VELIKA BRITANIJA FRANCIJA

kovinski in tekstilni izdelki, okrasje, orožje

sužnji

sladkor, tobak, bombaž, kakav, krzno

lastniki denarnih vlog, tovarn

denar, ki se vlaga v kapitalistično proizvodnjo

lastništvo družbe, ki se izkazuje s potrdilom; z delnicami se trguje na borzah

velike družbe, ki imajo veliko lastnikov in izdajajo delnice

Temelj gospodarstva je prosti trg, ki ga oblikujeta ponudba in povpraševanje.

Cene izdelkov se oblikujejo na prostem trgu.

O plačah delavcev odločajo lastniki kapitala.

80

Kdaj se je v Evropi začela industrijska revolucija

Konec 18. stoletja se je v Veliki Britaniji začela

industrijska revolucija. Na njen začetek so

vplivali izumi, ki so spremenili proizvodnjo

dobrin in promet.

Zakaj najprej ravno v Veliki Britaniji Na začetek industrijske revolucije v Veliki Britaniji je vplivalo več dejavnikov.

1. Kateri dejavniki so vplivali na to, da se je industrijska revolucija začela v Veliki Britaniji? Obkroži jih.

agrarna revolucija evolucijska teorija politična stabilnost trgovina

vdanost kralju bogata nahajališča premoga največja država v Evropi

2. Pri vsaki ilustraciji zapiši, kateri dejavnik, ključen za začetek industrijske revolucije, prikazuje.

Prvi stroji Osemnajsto in devetnajsto stoletje je bilo polno novosti in izumov.3. V preglednici so najpomembnejši prvi izumi industrijske revolucije.A Navedenim izumom dopiši izumitelje. Pojasni, kako so te iznajdbe vplivale na industrijsko revolucijo.

čas izum izumitelj pomen

1765 PREDILNI STROJ

1803 PARNI STROJ

1814 PRVA LOKOMOTIVA

B. Obkroži ime izuma, ki je postal simbol industrijske revolucije v prvi polovici 19. stoletja. Pojasni, zakaj je izum dobil to posebno oznako.

Ker je postal pogonsko sredstvo, stroj, ki je poganjal druge stroje v proizvodnji.

James Hargreaves

James Watt

George

Stephenson

En delavec lahko v istem času naredi več preje.

Stroj je nadomestil delo človeških rok, živali in vodnih

mlinov.

Omogoči hitrejše in cenejše potovanje.

premog, železova ruda delovna sila kapital

81

Kakšna je bila vloga železnice Železnica je imela odločilno vlogo pri širjenju industrijske revolucije, najprej v Veliki Britaniji, nato po vsej Evropi.4. Ugotovi, ali so spodnje trditve pravilne. Odločitev pojasni.

PojasniloPrva lokomotiva se je imenovala Rocket (Raketa). DRŽI NE DRŽI

Rusija je prva gradila železniško omrežje. DRŽI NE DRŽI

Izum lokomotive je pospešil razvoj furmanstva. DRŽI NE DRŽI

Železnica je z odpiranjem novih delovnih mest izboljšala položaj ljudi. DRŽI NE DRŽI

5. Železnica je imela odločilno vlogo pri širjenju industrije. Pojasni, zakaj.

Katere novosti je prinesla industrijska revolucija v drugi polovici 19. stoletja Z industrijsko revolucijo v drugi polovici 19. stoletja so se pojavili novi viri energije in nova prevozna sredstva.6. Slike prikazujejo tehnična odkritja druge industrijske revolucije. Na črte pod njimi vpiši zahtevane podatke.

Izum

Pomen izuma za življenje ljudi

Izum

Pomen izuma za življenje ljudi

Kdaj se je v Evropi začela industrijska revolucija

žarnica telefon radio

gramofonletaloavtomobil

večerna svetloba,

podaljša delovnik

hitrejše širjenje informacij hitrejše širjenje informacij

omogoči poceni glasbene

zabave

hitrejše potovanjehitrejše potovanje

Omogočila je poceni in hiter prevoz surovin in blaga. Spodbudila je črpanje in predelavo železove rude ter

premoga.

Prvo železniško omrežje so zgradili v Veliki

Britaniji.

Železnica je povzročila propad furmanstva.

82

Kako se je industrializacija razširila po svetu

Po porazu Napoleona je evropska celina

industrijsko pospešeno sledila Veliki Britaniji.

Vodilna v proizvodnji jekla in železa je kmalu

postala Nemčija. Hiter industrijski razvoj je bil

značilen tudi za ZDA.

proizvodnja premoga

250

200

150

100

50

0Francija ZDA Nemčija Anglija svet

1850

1870

v milijonih ton

Industrializacija se je razširila po EvropiIz Velike Britanije se je industrializacija najprej razširila v države Beneluksa in Francijo, nato tudi v srednjo Evropo.1. Za razmah industrijske revolucije je bilo pomembno kopanje premoga. Države z nahajališči premoga so lahko

računale na hiter razvoj ali vsaj na dobiček od izkopa. A. Katere države so izkopale največ premoga? Napiši jih.

B. Kakšne so bile možnosti izrabe in prednosti premoga?

C. Zakaj so imele dežele s premogom in z železom veliko prednost pred drugimi?

2. Oglej si zemljevid razširjenosti železnice v Evropi in odgovori na vprašanja.

A. Katera država ima najbolj gosto mrežo železnic? B. Kje drugje v Evropi je še opazna gosta mreža železniških povezav?

C. V katerih delih Evrope železniška mreža še ni obstajala?

Č. Kaj lahko sklepamo o razvitosti gospodarstva posameznih držav glede na razširjenost železnice?

v zahodni Evropi (Nemčija, Benelux, Francija)

Velika Britanija

na Balkanu, južna Evropa

Države, ki so imele razvito železniško mrežo, so bile najbolj razvite.

Anglija (Velika Britanija), Nemčija, ZDA

Premog so uporabljali za pogon lokomotiv in parnikov.

Kopanje premoga je bilo dobro organizirano in cenovno ugodno.

Teh surovin jim ni bilo potrebno uvažati, tudi niso imele veliko stroškov s prevozom.

83

Kako se je industrializacija razširila po svetu

3. Katera trditev je pravilna? Obkroži jo.

a. Avstrija je po gospodarski razvitosti prekašala Rusijo, vendar je zaostajala za Španijo. b. Velika Britanija je prekašala Francijo in druge države. c. Nemčija in Francija sta si bili po industrijskem razvoju popolnoma neenakovredni. č. Število parnih strojev v Evropi se v drugi polovici 19. stoletja ni bistveno spremenilo.

Industrializacija se je razširila po svetuIndustrijska revolucija se je razširila po svetu in spremenila ravnotežje moči.4. Sredi 19. stoletja se je začelo odkrivanje in zatem naseljevanje ameriškega zahoda. A. Navedi vzroke za poselitev ameriškega zahoda.

B. Opiši uspeh ameriškega gospodarstva do konca 19. stoletja.

C. Ali so se ZDA razvijale enakomerno? Odgovor utemelji.

5. Svet se je zaradi industrijske revolucije razdelil na razviti in nerazviti del. Smiselno dopolni preglednico.

RAZVITI DEL NERAZVITI DEL

Razvita industrija

Visok delež kmetijstva

Revščina

Številni tehnični izumi

6. Med spodaj navedenimi državami obkroži tiste, ki jih sredi 19. stoletja štejemo za industrijsko razvite.

Avstralija Združene države Amerike Nemčija Rusija

Kitajska Velika Britanija Francija Japonska

Uporaba strojev v kmetijstvu

bogastvo

Izumi se uvajajo počasi

malo industrije

zemlja, odkritje zlata, rudarstvo ...

Izgradnja železniškega omrežja, razmah kmetijstva in

industrije.

Ne; severovzhodni del je bil bolj industrijski, jug pa bolj

kmetijski.

84

Kako je industrijska revolucija spremenila življenje ljudi

Industrijska revolucija je mnogim ljudem

spremenila življenje. Pojavila so se hitro rastoča

industrijska mesta. Delavci, ki so tvorili največjo

skupino meščanov, so bili poceni delovna sila.

Kapitalisti so jih zelo izkoriščali.

Kakšna je videti ulica? Čemu vse je služila?

Kakšna so stanovanja v tej ulici? Kje so bila najslabša bivališča?

Kdo je stanoval v tej ulici? Zakaj so del življenja prenesli na ulico?

Kakšna je bila oskrba z vodo? Kam so odlagali smeti?

Kruppove tovarne v Nemčiji

Nastajala so industrijska mesta Industrializacija je vplivala na rast prebivalstva in širjenje industrijskih mest.1. Zaradi množičnega priseljevanja so nekatera mesta postala velemesta.A. Kaj je v 19. stoletju omogočalo porast prebivalstva?

B. Navedi štiri velika evropska mesta sredi 19. stoletja. Uporabi tudi zemljevid v učbeniku na strani 124.

C. Katera mesta so največja danes?

2. Oglej si ilustracijo revne četrti v industrijskem mestu v 19. stoletju.

Neurejena in zanemarjena;

Majhna in vlažna; brez

Tu so živeli revni delavci.

Čiste pitne vode ni bilo.

na ulici se je odvijalo vse

svetlobe. Najslabša so

Njihova stanovanja so

Smeti so metali na ulico.

življenje

bila stanovanja v kleteh.

bila majhna.

Več hrane, nova zdravila, boljša higiena.

London, Birmingham, Manchester, Glasgow ...

Šanghaj (Kitajska), Bombay (Indija), Sao Paolo (Brazilija)

85

Kako je industrijska revolucija spremenila življenje ljudi

3. V mestih se je prebivalstvo delilo na več družbenih skupin. Primerjaj življenje buržoazije, srednjega sloja in revnih delavcev.

BURŽOAZIJASREDNJI SLOJ

DELAVCI

Ljudje so iskali boljše življenje v tujini Ker evropska mesta niso mogla ponuditi dela množici kmetov, ki so zapuščali podeželje, so se ti odpravili v tujino.4. Zemljevid prikazuje izseljevanje Evropejcev med leti 1821 in 1910.

A. Kam se je izselilo največ Evropejcev?

B. Iz katerih delov Evrope so se prebivalci selili v tujino?

C. Kam so se selili prebivalci Azije?

5. Kaj je Evropejce privlačilo, da so se odločili za selitev v tujino? Obkroži pravilne odgovorecenena zemlja revščina doma želja po boljšem življenju

odkritje zlata želja po spoznavanju indijanske kulture želja naučiti se loviti bizone

V ZDA, Kanado, Južno Ameriko,

Avstralijo

iz vseh delov

v ZDA, Južno Afriko

bogati kapitalisti; otroci se uradniki, manjši podjetniki, slabe življenske razmere; otroci

šolajo; razkošne palače; izobraženci; otroci se šolajo; delajo v tovarnah in rudnikih;

potovanja v tuje kraje udobne hiše; varčnost neizobraženi

86

Kako je imperializem spremenil podobo sveta

V drugi polovici 19. stoletja so si evropske države

podredile Afriko in jugovzhodno Azijo. Izkoriščale

so tamkajšnja naravna bogastva in tam širile svojo

kulturo.

Zakaj so si evropske države razdelile svet Industrijska revolucija je med evropskimi narodi povzročila tekmovanje, ki ga je spodbujal naraščajoči nacionalni ponos. Države so tekmovale, katera bo imela več kolonij. Vzrokov za imperializem je bilo več.1. Razloži pojma.

KOLONIJA

IMPERIALIZEM

2. Kaj je evropske države pritegnilo v Afriki in jugovzhodni Aziji?

3. Izpolni zemljevid (pomagaj si s tistim v učbeniku na strani 114–115).

A. Na zemljevid vpiši imena petih evropskih držav, ki so v Afriki imele največ kolonij. Vpiši jih v prostor njihovih kolonij.

B. Med temi obkroži državo, ki je imela največ kolonij.

4. A. Kaj so takrat razviti evropski narodi menili o afriških in azijskih ljudstvih? Ali je tako mnenje še danes?

B. Ali se strinjaš z zapisom pisatelja Hegla?

»Afrika ni del svetovne zgodovine. V Afriki se namreč ni dogajalo zgodovin-sko nič pomembnega. Afriška ljudstva niso razvila nobene resnične civili-zacije ali razvite družbe. Zato jih morajo civilizirati drugi narodi – evropski, še najbolje Francozi in Angleži.«(iz eseja Georga Hegla, Filozofi ja zgodovine, okoli 1820)

Da so manj pomembni in da njihova kultura

ni vredna spoštovanja.

naravno bogastvo: rude, kovine, zemlja

ozemlje zunaj meja matične države

politično in gospodarsko gospostvo evropskih držav nad afriškim in azijskim ozemljem

FRANCIJA

ITALIJA

BELGIJA

PORTUGALSKA

NEMČIJA

VELIKA BRITANIJA

VELIKA BRITANIJA

87

Kako je imperializem spremenil podobo sveta

Kakšne so bile posledice imperializmaPosledice imperializma so bile za afriška in azijska ljudstva predvsem negativne, najdemo pa lahko tudi nekaj pozitivnih. 5. V prazne kvadrate razvrsti črke navedenih posledice imperializma glede na to, ali so bile pozitivne ali negativne

za afriška in azijska ljudstva.

POZITIVNE A gradnja bolnišnic D vsiljevanje evropskih jezikov in kultur

NEGATIVNE

B razširitev različnih evrop-skih bolezni

E gradnja železniških povezav

C ukinitev neodvisnih držav

F odvzem zemlje in ob-likovanje plantaž

Č gradnja šol; možnost šola nja v Evropi

G nenaravne meje med kolonijami so postale državne meje

Osmansko cesarstvo je postalo krizno žariščeOb propadanju je Osmansko cesarstvo postalo zanimivo za evropske države, ki so želele na njegovem ozemlju ustvariti kolonije. Balkan je postal krizno žarišče, kjer so se križali interesi evropskih velesil.6. Zakaj so evropske države želele prevzeti nadzor nad ozemljem Osmanskega cesarstva? A. K vsakemu vzroku pripiši ustrezno pojasnilo.

STRATEŠKA LEGA

NARAVNA BOGASTVA

AMBICIJE EVROPSKIH DRŽAV

B. Kako so se končale napetosti med evropskimi silami za kolonije?

RADOVEDNEŽ

Na prelomu 19. stoletja se je v evropskem časopisu

pojavila zanimiva karikatura.

Ugotovi: • kako je prikazana Turčija,• v kakšnem odnosu sta Francija in

Nemčija,• kakšen je položaj Avstrije,• katere države se najbolj prerivajo v

Evropi, • kaj karikatura sporoča o Evropi.

Nadziralo je trgovske pomorske poti.

Nafta v Perziji in na Arabskem polotoku.

Pridobiti surovine in nadzor nad pomorskimi potmi

A

Č

E

B

C

D

F

G

88

Kdaj se je industrijska revolucija pojavila na Slovenskem

Večina prebivalcev slovenskih dežel je v prvi polovici

19. stoletja živela na podeželju, saj je bilo kmetijstvo

še vedno prevladujoča gospodarska panoga. Širjenje

industrije in izgradnja južne železnice sta prinesla

slovenskim deželam velike spremembe. Spreminjala

se je tudi družba.

Kakšen je bil gospodarski položaj v slovenskih deželahSlovenske dežele so veljale za slabše razvito območje avstrijske monarhije.1. Preberi navedene gospodarske panoge.

usnjarstvo, puškarstvo, avtomobilska industrija, tekstilstvo, papirništvo, telekomunikacijska industrija, kemična industrija, svilarstvo, čipkarstvo, železarstvo, slamnikarstvo, opekarstvo, farmacevtska industrija, sladkorna industrija

A. Med navedenimi gospodarskimi panogami obkroži tiste, ki so bile nosilne v času industrializacije slovenskih dežel in uvajanja parne sile v prvi polovici 19. stoletja.

B. Med navedenimi panogami zapiši tiste, za katere je bilo značilno, da:

A. so imele še manufakturno proizvodnjo B. so imele že industrijsko proizvodnjo C. ne spadajo v prvo polovico 19. stoletja

2. Dobro si oglej zemljevid. A. Na prazne črte dopiši imena največjih industrij-

skih središč. Zapiši ime označene železnice.

B. Kateri deli slovenskih dežel so bili industrijsko manj razviti?

C. Kot lahko opaziš, so takrat delovali mnogi premogovniki. Zakaj je bilo povpraševanje po premogu veliko?

Č. Kakšna je bila vloga Trsta?

3. Velike spremembe je slovenskim deželam sredi 19. stoletja prinesla gradnja železniške proge Dunaj–Trst (imenovana južna železnica). Ugotovi, ali spodnje trditve držijo ali ne.

Marija Terezija je dala zgraditi progo Dunaj–Trst. DRŽI NE DRŽI

Prve lokomotive je poganjal parni stroj. DRŽI NE DRŽI

V Ljubljano je prvi vlak pripeljal iz Trsta. DRŽI NE DRŽI

Po cestah slovenskih dežel je ob uvedbi železnice še vedno potekal živahen trgovski promet. DRŽI NE DRŽI

Železnica je furmanom zmanjšala zaslužek. DRŽI NE DRŽI

južna železnica (Dunaj – Trst)

jugo in severovzhod

Premog so uporabljali za parne stroje, lokomotive in parnike.

Najpomembnejše pristanišče avstrijskega carstva, gospodarsko in kulturno središče.

usnjarstvo, puškarstvo, svilarstvo, čipkarstvo ...

papirništvo, tekstilstvo, železarstvo

avtomobilska, telekomunikacijska, kemična, farmacevtska industrija

89

Kdaj se je industrijska revolucija pojavila na Slovenskem

Kako se je spremenila družba na SlovenskemIndustrializacija je vplivala na družbene spremembe tudi na Slovenskem.4. Pravilno dopolni trditve tako, da med danimi besedami izbereš pravilno.a. Večino prebivalstva so še vedno sestavljali (kmetje/delavci/plemiči).b. S tovarnami so se pojavili prvi (trgovci/delavci/malomeščani).c. V manjših mestih je prevladovalo (bogato meščanstvo/plemstvo/

malomeščanstvo).

5. S pomo jo slike zapiši tri zna ilnosti življenja bogatega meš anstva.

6. Leta 1842 je škof Slomšek napisal delo Nauki za domačo snažnost za Blažeja ino Nežico. Preberi odlomek, odgovori na vprašanji in nato razvrsti v besedilu omenjene dolžnosti v preglednico na naslednji strani.

»Vsako jutro ženske postele popravijo, čedno pogernejo, hišo pred kosilcam pometejo, prah iz mize, klopi ino stolov pobrišejo, ter vsako stvar v kraj postavijo, de vsakdo ki k hiši pride, lahko spozna, da so ženske kaj vredne. Pa tudi same sebe ne pozabijo čedne ženske. Ne hodijo razgalene, ne raskodrane, grejo posledne spat, in morjo perve vstati, de se jim ni vpričo moških vmivati ino opletati. Tudi vam mladenči, moram povedati, de vse po vašim ni prav. Za hišno snago skrbet je tudi moška dolžnost. Vmiti se morte, kedarkoli ste blatni ali vmazani, posebno kedar od dela k mizi greste. Vsak večer si zobe istrebite ino isplahnite; zjutraj ino zvečer. Počesati se je večkrat potreba, pa ne na mizo ali na okne, temveč na kak širok popir. Nohtov ne gristi, ampak porezati, kakor hitro začnejo černeti. To se v kakem koti s škarjami zgodi /…/.«

A. Zakaj se je bilo treba počesati na kakšen širok papir, pa ne ob mizi?

B. Zakaj se je škofu Slomšku zdelo potrebno dajati ljudem tako podrobna navodila?

RADOVEDNEŽ

Analiziraj Slomškova navodila (naloga 6) in izpolni preglednico.

DOLŽNOSTIženske moški

SKRB ZA VIDEZženske moški

.

posteljejo posteljo, pometejo, pobrišejo prah, pospravijo

ne hodijo razgaljene in nepočesane, ne umivajo se pred moškimi

skrbijo za hišno snago

umivajo se po delu, počešejo, očistijo nohte in zobe

Zaradi uši, ki so bile takrat pogosta nadloga.

Ker je bila splošna izobrazba nizka in ljudje niso dovolj skrbeli za higieno.

kmetje

posnemali so plemiče (vedenje, oblačenje)

živahno družabno življenje

skrbijo za izobrazbo svojih otrok

delavci

malomeščanstvo

90

Kako je industrijski razvoj vplival na slovenske dežele

V 70. letih 19. stoletja je slovenske dežele zajel

proces pospešene industrializacije. Odpirale

so se nove tovarne, zaradi česar je naraslo

število meščanov. A kmetje so propadali. Ob

koncu stoletja so se množično izseljevali, da bi

poiskali boljše življenje v tujini.

»Iz srednjega in krajevnega plemstva se je izoblikovala večja skupina podjetnikov; nekaj uspešnih gospodarstvenikov se je preselilo k nam tudi iz zahodne Evrope /.../. Tudi Rosthorni /.../ in Grosslethi v kemični industriji so bili z Britanskega otočja.«(Jožko Šavli, Slovenija, podoba evropskega naroda, Založba Humar, Bilje, 1995)

Okrepila se je industrializacijaV gospodarstvu slovenskih dežel je prevladoval tuj kapital, zlasti nemški. Rasla so nova industrijska središča. S širjenjem železnice se je razvijala trgovina.1. Dobro si oglej zemljevid. A. Na prazne črte dopiši imena največjih

industrijskih središč. B. Z zeleno obkroži industrijska središča,

ki so bila znana po premogovništvu.C. S črno obkroži industrijska središča,

ki so bila znana po železarstvu.Č. Z modro obkroži največje slovensko

mesto. Zakaj je bilo gospodarsko uspešno?

D. Z rdečo označi glavno transportno pot, ki je potekala skozi Ljubljano. E. Izpiši dve drugi industrijski središči, ki sta se razvili ob tej poti.

2. Katera značilnost kapitalizma na Slovenskem je razvidna iz vira?

Okrepilo se je slovensko meščanstvoOb gospodarskem razvoju so na Slovenskem rasla mesta, predvsem manjša in srednje velika.

3. Meščani so oblikovali poseben življenjski slog, po katerem so se razlikovali od delavcev in kmetov. Zapiši značilnosti življenja meščanov v slovenskih mestih na prelomu stoletja.

Maribor, Celje, Trbovlje

Da so bili mnogi lastniki kapitala tujci, saj je kapitala primanjkovalo.

Bilo je pristanišče, ki je monarhiji

odprlo pot do Sueškega prekopa.

so tovarnarji, obrtniki, trgovci, uradniki, inženirji ...

sporazumevali so se pretežno v nemškem jeziku

prosti čas so preživljali v gostilnah, kavarnah ...

spodbujali so izobraževanje otrok

JESENICE

CELOVEC

MARIBOR

CELJE

TRBOVLJELJUBLJANA

TRST

91

Propadal je slovenski kmet Vdor kapitalističnega gospodarstva na podeželje v drugi polovici 19. stoletja je pahnil kmeta v hudo krizo. Najtežje je bilo v 70. in 80. letih.4. Kateri so bili vzroki za propadanje kmetov? Podčrtaj nepravilne odgovore.

a. Kmetje so denar vlagali v delnice, katerih vrednost je padla. b. Kmetje niso mogli tekmovati s kmetijskimi pridelki iz ZDA in Rusije, ki so bili cenejši. c. Kmetje so plačevali odškodnino za zemljiško odvezo (iz leta 1848). č. Kmetje so vlagali denar v nakup tovarn in industrijskih obratov ter se pri tem zadolžili. d. Slabe letine in uničeni pridelki, ki so bili posledica škodljivcev, so zmanjšali prihodek kmetov. e. Vlaganja v posodobitev kmetij in razna pravdanja so povečevala zadolženost kmetov. f. Podeželje je bilo prenaseljeno, posesti pa premajhne.

5. Propadanje kmetov lahko razložimo tudi s spodnjima pojmoma. Razloži ju.

ODERUŠTVO

KMETIJE NA BOBEN

6. Kmetom so v težkem položaju pomagali slovenski politiki in duhovniki. A. Napiši ime najbolj znanega organizatorja zadružništva na Slovenskem.

B. Kako so delovale zadruge?

C. Ali v tvojem kraju danes deluje kakšna zadruga? Kako se imenuje in s čim se ukvarja?

»Krek je uspešno širil zadružno misel ne le na gospodarskih in podobnih shodih, temveč tudi v izobraževalnih društvih. Vedel je, da Slovencem vsa kultura ne bo mogla pomagati, če si ne bodo ustvarili trdnega gospodarskega temelja. Tako je zgradil mrežo blagovnih zadrug, hranilnic in posojilnic po slovenskem ozemlju v opo-ro predvsem kmetom in delavcem.«(Valentin Inzko, Zgodovina Slovencev: do leta 1918, Celovec, Družba sv. Mohorja, 1978)

Kako je industrijski razvoj vplival na slovenske dežele

Janez Evangelist Krek

Kmetje so vlagali manjše prispevke, v primeru potrebe, pa so si lahko denar izposodili.

Vaški podjetniki so kmetom denar posojali za visoke obresti.

Prodajo zadolženih kmetij so oznanjali z bobni.

92

Slovenci so množično odhajali v tujinoZaradi izseljevanja je prebivalstvo slovenskih dežel, zlasti Kranjske, konec 19. stoletja zelo upadlo in imelo med vsemi narodi avstrijskega cesarstva najmanjši prirastek. 7. Slovenskim izseljencem je pot v Ameriko ponudila vpogled v nov svet.

A. Kakšni so bili njihovi vtisi o »novi domovini«? »V Ameriki mi gre vse vedno prav po sreči, zadovoljen sem, v vseh rečeh. Ni pa tukaj kakor je po Kranjskem, tu smo vsi enih misli in enega serca, suknje ne delajo nobene razlike v deželi zlate svobode. Stan se stanom se ne prepira, tudi ljudje raznih verstev žive med sabo v lepi zastopnosti.«(iz pisma misijonarja Alojzija Kastigarja, 4. marca 1892)

B. V čem je bila za pisca Amerika boljša od Kranjske?

C. Spodnji zapis je nastal 17 let kasneje kot zgornji napis. V čem se zapisa razlikujeta?

»Dandanes je v Ameriki za delavca dosti slabše, kakor je bilo pred štirimi leti. /…/ Kdor zdaj pride v to deželo, pa nima nobenega svojega človeka, znanca ali prijatelja, si bolj želi smrt, kakor pa življenja. Koliko takih pride sem, ki imajo doma dobro posestvo ali dober zaslužek, tukaj pa ne morejo dobiti najslabšega dela. Ako nima denarja, da bi šel nazaj, postane v kratkem času baraba /…/, kakoršnih je na tisoče v tej deželi.«(iz pisma Jurija Trunka, objavljenega v časopisu Slovenski narod, 28. avgusta 1909)

RADOVEDNEŽ

Dr. Anton Korošec, znani politik SLS, je na katoliškem shodu leta 1906 v Ljubljani izjavil:

»Naši slovenski izseljenci, ki so namenjeni v večja mesta, ali v Nemčijo ali v Ameriko, niso bledi, izžeti, lačni, obupani, marveč krepki, cvetoči, življenja in moči polni mladeniči in najkrepkejše ženske. Ne tako obup, ampak veselo upanje in zavest lastnih sil in moči.«

Pojasni, kaj je dr. Korošec želel povedati o:

• položaju tistih, ki so se odločili za izselitev:

• o starosti tistih, ki so se izseljevali:

• o njihovih pričakovanjih v tujini:

Kako je industrijski razvoj vplival na slovenske dežele

doma jim ni bilo slabo

so mladi, v najboljših letih

pričakujejo, da jim bo v tujini boljše

Dežela svobode, priložnosti in napredka.

Da živijo skupaj v sožitju ljudje različnih ver in premoženja.

Položaj izseljencev se je poslabšal, težje je bilo dobiti delo.

93

PONOVIMO

VSES

PLO

ŠNI N

APR

EDEK

:

ŽIV

LJEN

JE V

19.

ST

OLE

TJU

: kak

o je

indu

stria

lizac

ija v

pliv

ala n

a živ

ljenj

e lju

di?

IND

UST

RIJS

KA

M

ESTA

vide

z

sred

išče

pred

mes

tje

nara

ščan

je

prom

et

priv

lačn

ost

NA

PRED

EK V

DRU

GI P

OLO

VIC

I 19.

STO

LETJ

A

NA

PRED

EK V

DRU

GI P

OLO

VIC

I 19.

STO

LETJ

A

Prim

erja

j pod

obi m

anjše

ga m

esta

ob

bava

rske

m je

zeru

; prv

a slik

a pr

ikaz

uje p

odob

o le

ta 1

858,

dru

ga le

ta 1

888.

Svo

je u

goto

vitv

e za

piši

pod

liki.

Preb

ival

ci

Prom

et

Ure

jeno

st m

esta

Podo

ba p

okra

jine

IZSE

LJEV

AN

JE P

O S

VET

UO

d ko

d?

Kdo?

Kam

?

DRU

ŽBA

1. S

LOJI

burž

oazi

ja

sred

nji s

loj

delav

ci

reve

ži

2. O

TRO

CI

boga

taše

v

delav

cev

iz v

seh d

elo

v E

vrope

pro

pa

dli

dela

vci,

kmetje

v S

eve

rno in J

užn

o A

meri

ko

kmetje

mešča

ni

peš, ko

čije

kočije

, vl

ak,

pa

rnik

neure

jeno

ure

jeno

kmečka

mestna

ure

jeno, trg

ovi

ne in u

rad

i

zanem

arj

eno, re

vno

pre

biv

alc

ev

kočije

, vo

zovi

...

je k

raj nenehnega

doga

janja

ba

nki

rji,

tova

rna

rji

ma

li pod

jetnik

i, ura

dnik

i

v tova

rna

h

inva

lidi,

bera

či

bre

zskr

bno o

tro

štvo

, šola

nje

Živ

ljenski

sta

nd

ard

se je izb

oljš

al,

ljud

je s

o b

ili b

olj

izobra

ženi ...

delo

v t

ova

rna

h, ru

dnik

ih,

visoka

um

rljiv

ost

um

aza

na

, gra

dnja

bre

z na

črt

ov

94

PONOVIMO

SPRE

MEN

JEN

O R

AVN

OTE

ŽJE

MO

ČI V

SV

ETU

:

TEH

NIČ

NA

REV

OLU

CIJ

A: i

zpol

ni ča

sovn

i tra

k te

hnič

nega

razv

oja v

19.

stol

etju

ZAČE

TEK

KDAJ

?

KJE?

DEJ

AVN

IKI,

KI S

O

VPL

IVA

LI N

A P

OJA

V:

IZU

MI V

DRU

GI

POLO

VIC

I 19.

ST

OLE

TJA

PRV

I IZU

MI

Kate

ri od

nav

eden

ih iz

umov

je

posta

l sim

bol t

ehni

čne r

evol

u-

cije?

Zaka

j?

IMPE

RIA

LIZE

M

je:

Kate

re ev

rops

ke si

le?

Zaka

j?

Posle

dice

?

Konec 1

8. stol.

Velik

a B

rita

nija

Suro

vine (

rud

e),

delo

vna

sila

,

kapit

al,

polit

ična

sta

biln

ost

pre

diln

i stro

j

pa

rni stro

j

loko

motiv

a

pa

rni stro

j

pogonski

stro

j

Ra

zlik

e m

ed

ra

zvit

imi in

nera

zvit

imi d

eli

sve

ta

so s

e p

oglo

bile

.

evr

opsko

gospostvo

na

d

afr

iško

in a

zijs

ko c

elin

o

Velik

a B

rita

nija

, Fra

ncija

,

Belg

ija, Po

rtuga

lska

...

da

bi iz

kori

šča

le n

ara

vna

boga

stva

zaosta

lost p

od

reje

nih

deže

l

avt

om

obil

leta

lo

od

krit

je e

lekt

rike

in ž

arn

ice

95

PONOVIMOT

EHN

IČN

A R

EVO

LUC

IJA

V S

LOV

ENSK

IH D

EŽEL

AH

IND

UST

RALI

ZACI

-JA

V S

LOV

ENSK

IH

DEŽ

ELA

Hpr

vi in

dustr

ijski

obr

ati

kapi

tal

južn

a žel

ezni

ca

posp

ešen

a ind

ustr

ializ

acija

v

2. p

olov

ici 1

9. st

olet

ja

SLO

VEN

SKO

M

EŠČA

NST

VOve

čja m

esta

boga

to m

ešča

nstv

o

mal

omeš

čans

tvo

delav

stvo

PRO

PAD

AN

JE

KM

ETO

VV

ZRO

KI

OD

ERU

ŠTVO

ZAD

RUG

E

GRU

NT

IZSE

LJEV

AN

JE

SLO

VEN

CEV

Kdo?

Kam

?

Zaka

j?

teks

tiln

i, že

leza

rne,

pre

mogovn

iki

tuj,

iz Z

Evr

ope

Duna

j – T

rst

več t

ova

rn, šir

jenje

žele

zniš

ke

mre

že, za

dru

ge, hra

niln

ice in

ba

nke

pre

zad

olž

enost, za

rad

i

niz

kega

donosa

, pra

vda

nja

,

neko

nku

renčnost

posoja

nje

dena

rja

za

vis

oke

obre

sti

so p

osoja

le d

ena

r km

etom

pod

ugod

nim

i pogoji

kmetija

ind

ustri

jska

in k

ult

urn

a

sre

diš

ča

se je k

repilo

z ind

ustri

aliz

acijo

ma

li pod

jetnik

i, ura

dnik

i,

izobra

ženci

na

rašča

s š

irje

nje

m t

ova

rn

pro

pa

dli

kmetje

, d

ela

vci

v za

hod

no E

vropo, S

eve

rno

Am

eri

ko

da

bi pois

kali

možn

osti za

boljš

e ž

ivlje

nje