Rast 2-3, 2011

RAST

L. X

XII,

št. 2

–3 (1

33–1

34)

MAJ

201

1

LETNIK XXII., MAJ 2011, šT. 2–3 (133–134)22

vsebina

U v o d n i k

RastoBožič Pomembna je ohranitev jezika in ne oblika njegovega zapisa 3

L i t e r a t U r a

AndrejGregorčič Jezik v pesku 6-7 Zožitev 8 Je telo 9 Death note 9

FranciŠali Spredene pentlje 10 Pesem 10 Pogled 10 Razpelo 10 Jesen 11 Jutro 11 Pot 11 Rana 12 Hiša 12 Prejec 12

VladimirGarantini Dom 13 Nova pesem 13 Zeleno 14 Moje knjige 14

StanePeček Včrno-belitehniki 15

BaricaSmole Popolna zgodba 20

BaricaSmole Kolački 24

k U L t U r a

MiklavžKomelj Protislovjanovomeškepomladi 28

IvankaPočkar Jerbasi, verbusi, korbe, kurbe, korbce, šibnce, locnke, košare, koši … 37

MatjažMatko KočevskislikarinkiparMichaelRuppe 44

Naslovnica

Branko Šuster: ANGELI MESTA 4,63X63cm,kolaž,2010/11

N A Š G o S t

RastoBožič »Delamlahkolevokolju,kisemedsebojnorazumeinpodpira« 51 – Pogovor s Ksenijo Khalil

D R u ž B e N A V P R A Š A N j A

jožaMikličinBorisBukovec ZdružujejoseprizadevanjazaustanovitevuniverzeNovomesto 63

DamirKarpljuk Razvojnesmernicevšportuinrekreaciji 65

o d m e v i i n o d z i v i

MašaPožar ČrnomeljinMetlikavpesmih,zgodbahinpričevanjih 68

RastoBožič Radovičevačasovnaskrinja 70

IztokHotko Teorija slike v sliki in besedi 71

GoranMilovanović Ponotranjeni svetovi 73

RastoBožič BorisAndrijanič–sooblikovalecNovegamesta 75

MatjažBrulc V iskanju duhovnega 77

MarijaAnicaStariha 15.Krakarjevidnevi 79

RomanPanjan Slikarskarazstavadr.AntonaDolenca 80 MihajloJozafatHardi–slikarskarazstava 81

IvaStarc,AnaVovko, GimnazijcigradimomostdoRomov 82 Katarinajuršičin NušaKastelic

R A z P R A V e I N Š t u D I j e

MitjaSadek Latinskiinnemškinapisivnovomeškemfrančiškanskem samostanuincerkvi 85

3rast 2-3/2011 - uVoDNiK

Uvodnik

Pomembnajeohranitevjezikainneoblikanjegovegazapisa

Sredi maja so v Novem mestu priredili 34. dolenjski knjižni sejem, katerega osrednji gost, ugledni tržaški pisatelj Boris Pahor, je poudaril pomen maternega jezika in kot je dejal, so vsi jeziki veliki. Majhnih ni, so pa jeziki, ki teptajo jezike manjših narodov, je podprt z lastno izkušnjo opozoril.

V času izjemnega maličenja slovenskega jezika in anglo-ameriškega kolonialnega pidžina slovenskih politično-ekonomsko-uradniško-go-spodarskih povzpetnikov, s katerim ta samozvana smetana družbe ob podpori maloumnih medijev meni, da kaže lastno svetovljanskost in strokovno podkovanost, je tako opozorilo vsekakor potrebno, a verje-tno zaman in prepozno. Zdi se namreč, da je bitka za zdrav jezik, če ta danes sploh kje obstaja, že napol izgubljena. Dokaze za tako trditev ni potrebno da izbrska detektiv, dovolj je, da preberemo nekaj naključno izbranih izdaj iz enoletne bere tri tisoč petsto knjig, katerih glavnino so predstavili na omenjenem sejmu. Po pazljivejšem bralnem listanju nekaterih jezikovno zavedni bralec skoraj ne more verjeti, kaj vse oziro-ma v kakšnem jeziku je – kljub temu, da se v prenekateri knjigi šopiri napis jezikovni pregled – dandanes objavljeno v njih.

Dobro, če je že pisec oziroma prevajalec tak mojster, da meni, da mu domače besedišče ne zadošča, stoji za njim lektor, ki bi moral be-sede postaviti, kot jim gre. A pogosto temu danes ni tako. V nedavno izdanem prevodu izvrstnega romana sodobnega italijanskega avtorja sem tako pred dnevi prebral, da je njegov glavni junak oblekel »par hlač«. Aha, sem si najprej tolmačil naivno, ga je že moralo zebsti. Po-tem sem v nadaljevanju zasledil, da je tudi ena izmed junakinj roma-na toplemu vremenu navkljub oblekla par kavbojk, in zadeva se mi je začela dozdevati kot dobesedni prevod oziroma tako imenovani kalk, ki ga je jezikovni preglednik mirno dovolil. Pa sem potem bral, da je bila na tamkajšnji italijanski reki »brana«, kar bi po slovensko po-menilo poljedelski pripomoček in ne jez, kot sta očitno menila pre-vajalec ter njegov jezikovni svetovalec. Lahko bi še našteval primere, denimo tudi »spal je dolgo spanje«, ki so mi branje sicer res izredne knjige zagrenile, pa menim, da navedeno zadostuje. S podobnimi cvetkami so danes ozaljšane številne slovenske knjige, na kar bi mo-rali biti, če že drugi zatajijo, pozorni vsaj uredniki in vodje uglednih založb, namesto da, kot je bilo zaznati na zadnjem knjižnem sejmu, zgolj vneto ponavljajo novodobne molitvice o prehodu knjig v elek-tronsko obliko.

4 uVoDNiK - rast 2-3/2011

Toliko v razmislek ob tokratni dvojni številki Rasti, ki v prvem, li-terarnem delu prinaša pesmi treh avtorjev, poetični niz Jezik v pesku Andreja Gregorčiča, Spredene pentlje Francija Šalija in Pesmi Vladimir-ja Garantinija. Za prozni del je literarni urednik Ivan Gregorčič izbral kratko zgodbo V črno-beli tehniki Staneta Pečka in dve kratki zgodbi, Popolna zgodba in Kolački, ki napovedujeta novo knjižno zbirko krat-kih zgodb Barice Smole.

V rubriki Kulture objavljamo nato prispevek Protislovja novomeške pomladi, ki ga je Miklavž Komelj napisal za strokovni del lanskega slavnostnega obhajanja 90-obletnice te tako imenovane novomeške kulturne prelomnice. Za njim brežiška etnologinja Ivanka Počkar v narodopisnem prispevku Jerbasi, verbusi, korbe, kurbe, korbce, šibnce, locnke, košare, koši … predstavlja posavsko velikonočno izročilo, Ma-tjaž Matko pa je pripravil zapis ob 60-letnici smrti skoraj pozabljene-ga kočevskega likovnika z naslovom Kočevski slikar in kipar Michael Ruppe.

V nadaljevanju revije prispevek z naslovom Delam lahko le v okolju, ki se medsebojno razume in podpira predstavlja tokratno osrednjo go-stjo, dolgoletno črnomaljsko kulturno delavko Ksenijo Khalil, v ru-briko, ki sledi pogovoru z njo, pa je urednica Družbenih vprašanj Joža Miklič uvrstila najprej prispevek Združujejo se prizadevanja za usta-novitev univerze Novo mesto, ki ga je napisala s sodelovanjem Borisa Bukovca, in članek Razvojne smernice v športu in rekreaciji Damirja Karpljuka.

Odmevi in odzivi prinašajo zapise Črnomelj in Metlika v pesmih, zgodbah in pričevanjih Maše Požar, Radovičeva časovna skrinja uredni-ka revije, Teorija slike v sliki in besedi Iztoka Hotka, Ponotranjeni sveto-vi Gorana Milovanovića, Boris Andrijanič – sooblikovalec Novega me-sta je drugi prispevek urednika, V iskanju duhovnega Matjaža Brulca, 15. Krakarjevi dnevi Marije Anice Stariha, prispevka Romana Panjana, Slikarska razstava dr. Antona Dolenca in Mihajlo Jozafat Hardi – sli-karska razstava, ter Gimnazijci gradimo most do Romov novomeških gimnazijk, Ive Starc, Ane Vovko, Katarine Juršič in Nuše Kastelic. V razpravah in študijah, zadnji rubriki tokratne Rasti, objavljamo pri-spevek Mitje Sadka Latinski in nemški napisi v novomeškem frančiškan-skem samostanu in cerkvi.

Za tokratno likovno opremo revije je likovni urednik Janko Orač iz-bral fotografske posnetke nekaterih del s pregledne razstave Reliefi in kolaži novomeškega likovnika in likovnega pedagoga Branka Šusterja, ki je bila v galeriji Dolenjskega muzeja odprta med 15. aprilom in 6. junijem.

Rasto Božičodgovorni urednik

Branko Šuster: ANGELI MESTA 1,93X63cm,kolaž,2010/11

6 liTeRaTuRa - rast 2-3/2011

AndrejGregorčič

JEZIK V PESKU

I.

Katera sila visi na sredimed mano in mojo roko?V začetku jeseni se februar nekako ne znajde.Tudi če sam odteče skozi predor.

Ko v ogledalu najdem od noči pomečkan obraz,v bistvu še kar polzim.Pri tem v zraku z ušesinavrtam premolk do poldneva.

Se kdaj v jutru tako prepogne svet,da si vsaj za kako urospet peščen in samostojen?

V tišini popoldneva mi odgovorile okoli petnajstkrat podaljšan kačji jezik,ki mi iz oprsja oblizuje

notranjo plat temena.

II.

Sploh ne mislim,ko po pomoti izdihnemkak podstavek za zvezde.Pa ne skrtačim daljave, sploh ne.

Iz naročja mi medtemspolzi kaka polmetrska bela pega;neslišno mi odlepi rebrno mreno.Nekje vmes se ustavi dan.

Spet izostaneš,ker te nisem posebej opozoril,da skozi pljuča izgubljam vlago.

Literatura

7rast 2-3/2011 - liTeRaTuRa

In ko poskusim s slečenim glasomprebosti mehur v grlu,se sploh ne da.

III.

Neverjeten bes me popade,kadar me odstavijos konice lastnega jezika.Kjer sem se pravkar oprl ob njegov vzvod.

Nekako dvomim,da sploh tunkaš obraz v pravo tekočino.Ja, tudi brez tega bi našel skozi:pomen je iznajdljiv.

Iz odseva namreč jasno vidim,da misel uspe le, če se mi skozi lobanjoslučajno sprojicira, npr. v lutko na zaslonu.

A me je ponavadi le preveč strah,da bi si slekel kožo s podplatovin zaril v živi pesek.

Iluzija strukture boli.

IV.

Lahko tudi bes pronica?Ograjo sem imel za vrednega nasprotnika,pa sem samo zdrknil skozi.Nekam sumljivo se mi spet blešči puberteta.

V dvojini se včasih vprašaš,kako bi se ogrnil, da ne bi odtekel.Trenje je vsekakor tudi delo;samo: kdo krije stroške?

Ko naenkrat človeka razumembolje od prostora za njim,se nenavadno zgrozim.


Samo: nekje gre vendar vse po starem.Osebna opomba:v pesku vzvodi odpovejo.

(Zemlja je zlepljen pesek.)

ZOŽITEV

Ampak: a bova sploh kaj povedala?bi vprašal.V glavo mi rine siva plošča,da se zdrznemin z desno roko raztreščim kljuko.Okoli pet in pol je že,preden se znajdem,pa še potem samo kotrljam.Izza vogala in skozi njegaje pravzaprav isto stanje stvarnostiskozi dve različni zavesti.Si že odkrila drugi pomenmojih sinočnjih besed?Samo da bi odzračil pol jutra, zato.Se znajdeš kdaj sama,na primer sredi svojih las?Kdo bi tedaj prestopil z leve nogena desno uho in zamukal?Res ni, da bi tlačil pesem v odejo,če še brca in riga.Izza obraza ti včasih zasveti kaka siva veja.Ne bi ravno iztezal roke,če vidim.Po ploščadi lahko lezeš tudi po hrbtu,s prilepljenimi boki.Mene takrat nekako nivsaj kakšnih triindvajset minut.Ko pridem nazaj,se ponavadi ne ustavimčisto na prvem mestu.Z rumeno senco obsevamčrepinje svoje desne roke.


JE TELO

Je oljnata rebrna mrena,da jo prebode vlažna grba večera.Je ličinkasta guba v lobanji,da se praži v zrnati ravnini oblaka.Je zaceljena rana ust,da razpihuje mehurčke mesa.Je razmajana cev ušesa,da navrta razdalje teles.Je bulasta kepa glave,da se razploskne ob zidu odmeva.Je vodoravni stolp jezika,da zluknja zarodkovo opno.Je klecasta šiba noge,da se odkrhne z roba poti.Je vozlasta rogovila pesti,da razsuva misel v kosti.Je jeguljasta puščica hrbtenice,da zareže razpoko v zrak.Je voščena puščava dlesni,da se zasadi v nebo zvoka.Je gumijasta lutka telesa,da se razpara na trnu dotika.

DEATH NOTE

Breza strmi skozi luknjona mojem temenu.

Čez okno sem napelkarirasto polje.

Še je tu roka,da razmontira srajco.

Strašen bogme je pohodil.


FranciŠali

SPREDENE PENTLJE

PESEM

Utrgalsem jokraj poti,hitim,da ji cvetne zbledi.

POGLED

Neka miselme je gnala levo,zjasnila zbegano lice.Še pijem njeno vino resnice,še bolj me vleče v levo.

RAZPELO

Pod razpelomklopca.Posedim,molitve ni.Križani,kako odrešiš ljudi.


JESEN

Reko je zajelsen,zarod grejeutrujeno sonce.Srkamiz ravnovesjastraško jesen,vesela jenjena procesija.

JUTRO

Krilata jatapreleta reko,ponireksi jemlje plen,guba gladino,raci veslatav resje, labodabrkljata brežino.Preveša sesonce v oktober,v gori bo vino.Dan, bodi dober.

POT

Šelestim po jesenski katedraliz ožarjenimi lestenci.Kapelica z božjim znamenjem,šopkom rož sameva v senci.Srce, vsaj ta hip se prepusti očem.


RANA

Stopil semv tesen temačno,iz grl vode grgrajo,vijejo lačnokačje brzice,tolmune klokotajo.

Med njimi semkot med otroki,s perutmi zlomljene ptice.Zmijte rano, potoki,svežite solno lice.

HIŠA

Hiša nedeljeje bila tiha,nihče ji niodprl duri,o večerni uripa jepokukal žarek.Kri ni voda,pot jeonkraj temnega stiha.

PREJEC

V prejninoje prejec ujet,ko odloživezenino,je s križa snet.


VladimirGarantini

DOM

Dom postane z letihladen.Duh očetain matere izpuhti.Stare podobeizginjajo s sten.Hiša spletenovo gnezdo,vanj se vselidrugačna govorica.Tam imašsvojo sobico,darežljive rokein vselej primerno besedo,a prihajaštujec.Svoj domnosiš s sabo,v premišljevanjihmu vračašstare podobe,obraze.

NOVA PESEM

Popapcaš vse besedesvoje nove pesmiin tako zvrhano nasitiš dan.Igriv žrebičekrezgeta v tebi,poln poživljajočeenergije,in vsa bitjase mu zdijozaupljivo dobra.


ZELENO/Prosto po Lorci/

Moje mesto,ki te vidim zeleno,diham zeleno,čutim zeleno,slikam zeleno,sanjam zeleno.Iz črnih globinsi zraslo zeleno.Moje mesto,od zelene omamezeleno,v zelene nosnice vdihuješzeleni pomladni ozon.

MOJE KNJIGE

Ko se odselimza zmeraj,bodo za mano žalovale,zdaj jih namrečzelo pogostoujčkam v naročju,jim solzice brišem,smeh privabljam na lička,grenkosladke rezine besedprejemam v dar iz njihovih rok,jemljem jih s sabona neskončna romanjapo brezpotjih življenja,ponoči jim pojem uspavankeza blagodejni spanček.Kdo bo potemnamesto menepočel vse to?


StanePeček

V ČRNO-BELI TEHNIKI

Stari Mohor se je prebudil pred soncem in okence v steni, ujeto med za-vesice iz lanenega platna, se mu je iz polmraka spet skrivnostno nasmihalo kot ženska glava brez obraza. Ob straneh elegantno počesana slapova, ki spodaj padata čez razgaljena ramena, zgoraj po vsej širini čela pristrižena kaskada in v sredini pravokotna modrikasta ploskev. Umetnik bo zdaj zdaj vzel čopič in potret naslikal do konca. Prevzelo ga je nekakšno brstenje, ga prijetno ogrelo in se spiralasto širilo od znotraj navzven v izbo, čeprav sonce še ni vstopilo. Odkar je ovdovel, ga je vse nekako zapuščalo, se mu izgublja-lo, ostajalo nekje, kot bi med včerajšnjo vožnjo popadalo z voza, in je moral zjutraj ali kar ves dan pobirati in na novo sestavljati. Opustil je sprehode po Marofu, ni hodil več v kavarno prebirat časopisa in z vedno istimi naguba-nimi obrazi urejevat svet. Preprosto se mu ni ljubilo: si, dokler si.

Po nekaj mesecih pa se mu je začelo dogajati, ne vsako jutro, kadar pa, ve-dno takrat, ko se je zgodnje sonce za hip odpočilo na strehi njegove hišice, preden se je spustilo do okenca in vstopilo. V tem kratkem vmesnem tre-nutku je v modrikasti ploskvi oživel obraz njegove pokojne žene, se mu na-smehnil in le toliko obstal, da je lahko vrnil nasmeh in rekel: hvala za dan. Dovolj, da se je začutil in je pot do večera spet dobila smisel. Hitro so se vr-nile tudi odrinjene navade in potrebe. Tudi kavarna. Zato trenutka nikakor ni hotel zamuditi. Če je včasih zaspal ali pa je sonce zatajilo, je bil njegov dan spet kozolec brez temeljev, lebdeče late brez smisla in koristi.

Mohor je popravil vzglavje in čakal. Nenadoma ga je, kljub starostni na-glušnosti, zmotil neznan hrup, ki je nepričakovano in grobo vdrl v prostor, razcefral pričakovanje in ga zavrtinčil med zidovi. Pomislil je na sejmarje, toda slišati je bilo drugače. Takrat je hrup s poti pod njegovo hišico prijazen. Najprej se v sobo mehko privalja uvertura prebujajočega se dneva. Posto-poma začne spev bogatiti zborovska melodija korakov in škripanje v železo obutih koles, ko v nekakšnem z vmesnimi koronami zaznamovanem ostina-tu grizejo šoder in dvigujejo prah. Visoke note prebirajo značilni živalski in človeški glasovi, ki dajejo sejmarskemu spevu nezamenljivo prepoznavnost.

Vleklo ga je, da bi pogledal, za kaj gre, toda ni smel zamuditi srečanja.Hrup ni pojenjal, še naraščal je. Modrikasta ploskev je bila že brezupno

svetla, ko je vanjo le planila podoba. Bila je komaj razpoznavna, ni se sme-hljala, še huje, vse črte so bile ostre in jezne. To je Mohor bolj začutil, kot videl, saj je v istem hipu vstopilo tudi sonce, požrlo podobo in modrikasto ploskev, čez gola ramena padajoča slapova las in čez vso širino pristriženo kaskado pa je razkošje svetlobe ponižalo v zaprašene okenske zavesice, ki očitajoče prosijo za vodo.


- Ni hotela oživeti v tem hrupu, je razočarano zamrmral Mohor, pa tako sem jo čakal.

Nejevoljno je vstal in odprl okno. Toliko ljudi! Hiteli so kot žejna čreda, ki mora čim prej do napajališča. Nihče ni hotel biti zadnji, kajti zadnji so vedno prikrajšani, zadnji lahko tudi ne dobijo tistega, za kar so prišli. Če bi bila popoldanska ura, bi pomislil, da bo nemara nekje blizu velika narodna veselica.

- K vragu!Zaprl je okno in čemerno stopil do vrat. Nataknil si je očala in se posvetil

stenskemu koledarju. Hitro in zanesljivo je ugotovil, kateri dan v letu se je tako kilavo začel. S svinčnikom, obešenim na istem žebljičku kot koledar, je naredil krogec pred 12. julijem 1865. Nad datumom je pisalo sobota, pod njim sv. Mohor.

- Pa ravno danes, na moj god! Gotovo bi mi prinesla darilo. Še vedno ga je. Prekleta čreda!

* * *

Bil je resnično zgrožen, kajti to preprosto ne more biti res, da ga po vseh zasliševanjih in soočenjih še vedno sumničijo in zaslišujejo in lovijo na be-sedah, kot da je sodna porota tako prekleto butasta, da ne more razumeti najbolj preprostega dejstva, da njega, Antona Lokarja, na dan svetega Matije niti v mislih ni bilo v očetovem hramu na Novi Gori. Tisočkrat je povedal, da je tisti dan trdo delal v mlinu, kar so potrdile vse priče. Ponoči pa, naj mu Bog oprosti, je vso noč, od mraka do jutra, metal s prijatelji hudičeve podo-bice. Tudi to so priče, s krčmarjem vred, ne samo enkrat, potrdile. In ker je tako in nič drugače in vse stokrat dokazano in vse tisočkrat jasno kot beli dan, ni mogel tisti dan nobene kuzle prisiliti ali pa, Bog ne daj, z denarjem prepričati, da bi vzeli v roke tisto strašno sekiro, tri funte in trinajst lotov težko, in njegovemu očetu odsekali glavo. Poleg tega, spoštovani gospod so-dnik, je veren človek in spoštuje vse božje zapovedi. Včasih ga res zapeljejo zlodjeve podobice, ampak tokrat mu jih je sam angel dal v roke, sam angel varuh, gospod sodnik! saj drugače ne bi mogel dokazati, kje je bil.

- Kaj pa mesene podobice? vpraša sodnik.- Priklatila se je, ko mi je oče, Bog mu daj nebesa, kupil mlin v Radulji.Zasmilila se mi je s svojimi štirimi pankrti. Deklo rabim, sem si rekel,

tudi pankrti bodo kaj postorili, sem si rekel in jim dal streho nad glavo, pa hrano, pa obleko tudi.

- Nekaj drugega sem vprašal.- Živ človek sem, gospod sodnik. Zapeljala me je, lajdra.- Kaj je na to rekel vaš oče, Franc Lokar?- Če po pravici povem, rekel je, Bog mu daj nebeški mir, da se jepritepla zato, da bi mlin izpulila. In prav je mislil.- Je zagrozil, da bo mlin vzel, če je ne boste odslovili?- Bog, odpusti mi, ker ga nisem poslušal. Ko bi takrat vedel, kaj babanaklepa, ne bi praga prestopila.- Ja?


- Že takrat je imela načrt, da bo najprej pospravila očeta, potem pa šemene. Zato je tudi pomočnico zraven dobila, saj sama tega ne bi zmogla,

čeprav je močna ko zlodej!- Zakaj pa ravno njo?- Gliha vkup štriha, gospod sodnik. Dobro veste, kakšni sta. In tudi, gospod sodnik, pri sedemintridesetih, ta druga pa pri devetintridesetih,

pa še vedno neporočeni!- Tudi vi niste.- Moški sem in šele devetindvajset jih štejem!Samozavestno je pogledal po poroti. Saj mi morajo verjeti, sami moški

so! Vedo, kako je, če se v babo vseli hudič. Nimaš moči proti takemu paru. Sam ne! Kdo pa bi njemu lahko pomagal v tisti ozki dolini, kjer se moraš vleči na hrbet, da vidiš nebo? Ljudje pridejo v mlin, prinesejo ali odnesejo. Nič drugega.

Sodnik se ni dal motiti. Postavljal je vprašanja, kot bi molil rožni venec, in včasih celo pogledal na leseno razpelo, obešeno na steni poleg slike Nje-govega visočanstva cesarja.

- Urša Stare s Strmca, okraj Mokronog, ko ste lani, 25. februarja, prišla v mlin, vam je Anton Lokar res ponujal sto goldinarjev, če pomagate ubiti

njegovega očeta?- Laž! je zatulil Lokar in se z okovi na rokah in nogah pognal proti Urši,

še preden je ta uspela dvigniti osramočeni obraz in odgovoriti. Stražnika sta bila pripravljena, vedela sta, da je obtoženi znan kot nasilnež in da mu kri rada zavre, čeprav se je pred sodiščem trudil prikazati v drugačni luči.

- In vam, Mica Grafut iz Čužnje vasi, okraj Mokronog, je naprej molil svoj rožni venec sodnik, je obljubil prepisati vinograd in hram na Novi Gori, če umorite njegovega očeta?

- Res je, je s sklonjeno glavo in razpadajočim glasom potrdila obtoženka. Izsušena, z očmi uprtimi v tla in rokami, ki jih ni vedela, kam skriti, se je zdela kot nekakšna poosebljena pomota, kot izrojeno bitje, ki niti ne ve, da je. V mlin je prišla za kruhom. Pet ust je morala hraniti, in če je mladi mli-nar potreboval več kot deklo, je bilo samo dobro. Stregla mu je spredaj in zadaj, otroci so se privadili, ljudje, ki so prihajali v mlin, tudi. Že res, da je bil mlinar nagle jeze in je večkrat udaril tudi brez vzroka, pobesnel zaradi malenkosti, vendar je kruh vedno bil. In tako se je vrtelo, kot mlinsko kolo, včasih hitreje, včasih počasneje, včasih je bila voda bistra, včasih blatna, vendar se je vsakokrat očistila, tudi če je pod kolo nanesla vejevje in drugo nesnago.

Potem se je začel vtikati stari Lokar.- Antona ni doma, je rekla, ko je pozno zvečer butnil v mlin.- In ga do jutra ne bo, se je pijano zacerekal in usedel na klop ob peči.Karte meče in denar zapravlja, seme hudičevo!- Vaš je!- Nisem takega naredil, porka madona, da ne! Izrodil se je. Sem mislil,da ga bo mlin spravil k pameti. Zato se mu ga kupil. Ampak…Besede so obstale v zraku, vendar je ona vedela zanje. Vsa fara je že, ne en-

krat, slišala, da ga bo razdedinil, če ne bo pustil kart in nagnal priležnice s


pankrti vred. S strahom je čakala nadaljevanje. Bala se je govoriti, da ji ne bi ušla kakšna rogovilasta beseda. Če je Anton kaj podedoval po njem, je zelo hudo, kadar se razburi.

- Kaj za pod zob vam pripravim, je prijazno rekla in se namenila proti shrambi. Ujel jo je za roko, z drugo ji segel v mednožje:- Tega sem lačen.- Ste znoreli? je odskočila. Ustavila jo je miza. Z zadnjico se je naslonilananjo in s strahom čakala nadaljevanje. Vajena je bila dedcev, treznih in

pijanih, toda od starega Lokarja tega res ni pričakovala. Mislila je, da jo je prišel spet s kakšno obljubo ali pa grožnjo izganjat iz mlina. Njegove oči so rohnele drugače. Njegove oči so ji trgale obleko. Njegove oči so jo grabile za prsi, jo porinile na mizo, ji razkrečile noge in lezle vanjo.

- Kaj se boš delala svetnico! Če so te vsi v tej fari, lahko daš še meni.Naenkrat se je popolnoma sprostila, kot bi se na jezu dvignila zapornica.

Odtekel je ves strah in jeza in vse. Mirno je gledala dedca, ki je vstal, razširil roke in stopil proti njej.

- Prasec! je rekla, ker je nekaj pač morala reči, preden je z mize pograbila nož. Odrežem ti ga, razumeš! odrežem, če se pri priči ne pobereš!

Le kdo bi ji verjel, če bi to povedala. Anton bi jo ubil. Ljudje bi govorili, le kaj vse si lahko lajdra izmisli! Sedaj, sedaj, ko je stari Lokar mrtev, pa sploh nima nobenega pomena.

* * *Mohor je šel na pivo, ki si ga je obljubil za god, šele čez nekaj dni. Tista

čreda ljudi, ki je na njegov godovni dan divjala po poti pod njegovo hišo in izparevala čredne glasove, ga je preveč neprijetno vznemirila. Ko se je kma-lu zatem vračala, je bilo vse skupaj še bolj čudno in prav grozeče, zato se ni mogel odločiti, da bi stopil do poti in koga vprašal. Bilo ga je strah, da bi s svojim navadnim starim obrazom čredo še bolj razdražil. Morda bi kdo še pljunil vanj in potem bi pljuvali vsi, čeprav ne bi vedeli, zakaj je prvi pljunil. Čudnega občutka si ni znal razložiti, na pivo pa je vseeno šel šele, ko je v okencu spet ujel pravi trenutek in se je oživeli podobi z nasmehom zahvalil za dan.

V kavarni si je ob pivu privoščil še časopis.Ko sta lajdri prišli na Novo Goro in potrkali na vrata hrama, je bral stari

Mohor, je Mica Grafutova vprašala Franca Lokarja, če se je njegov sin An-ton kaj oglasil, ker da ga že ves dan ni doma. Lokar je odgovoril, da sina že dolgo ni videl, saj da se ga izogiba. Ker je bila že noč in še februarsko vreme, je bilo zelo neprijazno, ju je povabil pod streho. Postregel ju je s krompirjem, tudi z vinom ni skoparil. Ob deseti uri so šli počivat, saj je gostitelj omagal. Ko sta lajdri slišali, da je oseminpetdesetletni Lokar trdno zaspal, sta pre-vidno vstali. Mica je pred ognjiščem pobrala sekiro in jo podala Urši. Njen udarec je spečega gospodarja hudo zadel v tilnik. Potem je prijela sekiro še Mica in dvakrat močno udarila. Glavo je samo majhen pas kože držal, da se ni odkotalila stran od telesa. Morilki sta žrtvi hladnokrvno prebrskali žepe in vzeli 62 kron. Prilastili sta si še putrih in ga napolnili z vinom. Našli sta tudi nekaj prekajene svinjine in jo stlačili v culo. Potem sta od znotraj za-


pahnili vrata in skozi zadnje okno zapustili hišo. Umorjenega so šele čez šest dni odkrili domačini.

Stari Mohor je bil pretresen, da ni mogel brati naprej. Žolč, ki se mu je nabral v ustih, je hotel poplakniti s pivom, vendar je pivo samo še razdražilo grenkobo, da je postala gnusna in mu začela siliti v nos in oči. Sam nase je bil jezen, saj bi moral takrat takoj uganiti, da se nekaj groznega dogaja, tudi nenavadna podoba njegove pokojne žene mu je dala zgovoren namig, le po-misliti bi moral, ne pa se užaljeno zasmiliti sam sebi, kajti taka čreda gre na Marof samo takrat, kadar tam koga v imenu Njegovega veličanstva cesarja javno obesijo. In šlo jih je veliko, piše, da čez pet tisoč. Če pomisli, da jih Rudolfovo še dva tisoč nima, je bilo zanimanje res gromozansko. Za neka-tere je obešanje očitno nepozabno doživetje. Nekateri se, tako govorijo, celo onesvestijo in nekateri menda doživijo orgazem. Kot pri iskrenem ljubljenju.

K mizi se je približal možakar z risarskim blokom pod pazduho. Če do-volite, je rekel, originalni spominek skoraj zastonj. Spretno je odmaknil že skoraj prazen pivski vrček, položil blok na mizico in ga odprl. Trije ljudje,

moški in dve ženski, v črno-beli tehniki, so viseli na vrveh. Nad vsakim krstno ime in priimek, pod njimi datum in ura.

- Saj ste bili tam! je velel možakar.- Ne! se je odločno uprl stari Mohor in dal možakarju vedeti, da ni zaželen.- Potem pa ravno prav! se ta ni dal odgnati. Vam rečem, kaj takega se res

ne zgodi vsak dan. Najprej je mojster obesil Uršo, tole na desni, potem je šla na gavge Mica, ta v sredini, in zadnji je dobil svoje Anton. V osmih minu-tah je bilo vsega konec. Si mislite, v osmih minutah! Res mojstrsko! Ljudje so bili kar razočarani. Po svoje tudi razumljivo, saj so nekateri prišli od zelo daleč in še vstopnino so plačali.

Stari Mohor ni hotel poslušati. Vstal je in nekaj časa taval po mestu. Ko-rak se ni in ni hotel usmeriti proti Marofu. Tri v osmih minutah! mu je klokotalo po ožilju. Množica je bila razočarana. Razumljivo, saj je plačala vstopnino.

Pred križiščem na glavnem trgu je obstal. V izložbenem oknu na drugi strani ceste je zagledal znan obraz. Ni bil jezen, samo prestrašen.1

P.S. Leta 2011 si nek anonimni bralec ni upal odgovoriti na vprašanje, ko-liko ljudi bi se zbralo, če bi danes na kakšnem Gavžnem hribu enega obesili. Človeka, seveda. In še: kdo bi pobiral vstopnino?

1 Zgodbo je avtor napisal po resničnem dogodku in z resničnimi imeni ter datumom, 12. ju-lij 1865, ko je bilo na Marofu zadnje javno obešanje na slovenskih tleh. Kot vir mu je služil članek Pesem o obešanju v Novem mestu, ki ga je Karel Bačer napisal kot spremno besedi-lo k objavi pesmi ljudskega pesnika in godca Ivana Rupnika – Možeta, priče omenjenega dogodka. Sicer pa se je Peček s sledmi zgodbe o treh obešencih v različnih izpeljankah pred leti srečal tudi v dolini Radulje.


BaricaSmole

POPOLNA ZGODBA

Najbrž si marsikdo želi, da bi nekoč napisal ali prebral popolno zgod-bo. To si želijo preprosteži, ki znajo voditi ali brati samo linearno zgod-bo, kakršno si želijo doživeti. To je skrita želja učenjakarjev, ki obvla-dajo naratologijo, pripovedno strukturo in temporalnost ter vedo, ka-kšna je razlika med diegesis in mimesis; te sanje morda negujejo tisti, ki so za Cankarja samo slišali, ali pa tisti, ki imajo v malem prstu ne le svetovno, ampak tudi domačo literaturo. Med ambiciozneži je mnogo takih, ki so si najeli mentorje, ki jim njihove iz srca privrele verze ali na silo sklepane pripovedi spravijo v kolikor toliko spodobno obliko in s tem povečajo število tistih, ki berejo samo sami sebe. Drugi uživajo v kakšnem duhovno in zemljepisno bližjem ustvarjalnem velikanu, ali pa poznajo vse svetovne, zlasti ameriške trende na področju literature. Mnogi od teh berejo pretežno angleška besedila in potem v njihovih delih mrgoli raznih fuck off, ki pa jih glede na to, da so navadno tudi šolani, prevedejo vsaj v približek mavrične palete tovrstnih domačih izrazov ali pa tistih, ki smo si jih izposodili od enega številnih sosedov. Potem se oblikuje nekaj podobnega, kot je gastronomska ponudba: kljub temu, da so v mladosti mlatili repo, si mizo iz besed pogrinjajo s specialitetami od drugod in jih malo prilagajajo tukajšnjemu okusu; glede surovin danes ni težav, saj na policah trgovin najdemo prav vse dobrote in smeti, ki so si jih kje izmislili. Vendar obstaja glede tega te-žava: črevesje tukajšnjih jedcev je navajeno na domači, kranjski krom-pir in se ob polnjenju s tropskim sladkim krompirjem kaj hitro napolni s plini, ki okolici povzročajo estetske ali dihalne težave. Zraven tega pa so na gastronomski tron postavili potico, ki je poleg Triglava postala simbol tukajšnjosti, čeprav bi se o njenem izvoru, okusu in vrstah dalo na široko pisati, kar nekateri tudi počnejo, pa ne samo s potico, in na ta način svojim družinicam zagotavljajo obstoj. To so sedaj najbolj uspe-šne, če že ne popolne slovenske zgodbe.

Torej: kako se oblikuje popolna zgodba, takšna, ki ne bo povečala zaloge človeške neumnosti, ne bo občepela na policah in s katero bo tudi bralec zadovoljen? (Kljub gornjemu hvalisanju okretnosti, natanč-nosti in elastičnosti našega jezika pa se ravno pri besedi bralec pojavi težava. Slovnični in naravni sklon se ne ujemata vedno in v primeru, da je naveden bralec, bi morali, če bi upoštevali število beročih, napisa-ti bralka. Ampak to seveda za kakovost zgodb ali celo z željo po njihovi popolnosti nima nobene zveze. Morda se da kakšno bralko potolaži-ti z mislijo, da so skoraj vse naše večje reke poimenovane z ženskimi


imeni. Če imamo le malo želje po pronicanju v logos, je to za življenje, ki pomeni vodo, dovolj povedno. Izjema so le vode, ki imajo prilastek potok, in ena, ki se imenuje Rak).

Po temeljitem proučevanju bomo morda prišli do spoznanja, da mora biti zgodba tragična. In da bi trajala malo dlje kot od enega kul-turnega praznika do drugega, mora vsebovati kaj, kar se dogaja v vseh časih. Izberimo nekaj, kar ljudstvu globoko sede v srce. Kar so prouče-vali mnogi literarni teoretiki ali jezikoslovci. Tako na primer je naš je-zikoslovec Miklošič dvajset let proučeval epsko pesnitev Hasanaginica. Zgodba je zelo tragična: mož, Hasan-aga iz Zagvozda pod Biokovim, po socialnem statusu dosti nižji od soproge, le-to zapodi. Sicer iz pesmi ni popolnoma razvidno, vendar se zdi, da je to naredil zato, ker se žena sramuje moževe strahopetnosti. Njen brat jo nato poroči z nekom, od katerega bo imel koristi. Seveda Fatimi odvzamejo pravico, da bi še kdaj videla otroke, ko pa jih na poročnem sprevodu le vidi, ji od žalosti poči srce. Zgodba je bila prepesnjena v številne jezike, ki imajo veliko govorcev. Ker je zgodovinska osnova vojna na Balkanu v sedemnajstem stoletju, ki sta jo bojevala Vzhod in Zahod, bi človek mislil, da jo bo že davno pogoltnil čas. To se žal ni zgodilo, ker se pač vse velike stva-ri ponavljajo. V zeleni gori se vedno znova nekaj beli in nikoli ni čisto jasno, ali je to sneg, so labodi ali šotori Hasan-age.

Modro je napisati tudi kaj, kar je podobno kakšnemu filmu, ali celo zvariti mešanico dveh ali treh. V marsikateri dobri knjigi se da odkri-ti literarni remake kakšne filmske zgodbe, kar tempu zgodbe gotovo samo koristi. Pri tem ne smemo zanemariti imen junakov, ki ne smejo zveneti ne preveč tuje, pa tudi preveč domače ne.

Za dobro, v slovenska tla vkoreninjeno zgodbo pa je na voljo cela vrsta vrhunskih domačih vzorov. V ta namen je koristno, da si (prvič, znova?) preberemo na primer roman, ki opeva svetel in zveneč dan, ka-kor iz čistega srebra ulit. Tam so prelepe podobe, tudi ena o srcu. Tega sicer ni dobro prevečkrat omenjati, ker je to občutljiv organ, a na pra-vem mestu lahko utripa prav ubrano. Nikar ne preskočite sredine prve-ga poglavja. Pripoved mora imeti cel kup nasprotij in ta jih ima. Junaki so seveda fiktivni, vsebine ne moremo jemati, kot da je dnevniški zapis.

Sredi omenjenega poglavja se srečata dva romaneskna junaka v slav-nostni hotelski dvorani. V njej so zmagovalci leta 1945 pripravili slav-nostno večerjo v čast zavezniškim častnikom. Malo prej je prvoosebni pripovedovalec v mislih recitiral Tennysonovo balado The Charge of the Light Brigade v angleščini. Opisi okolja so natančni: bel porcelan in svetal pribor, pa cvetje v vazah in partizanski gostitelji v novih civilnih oblekah. Potem literarni junak, ki zna Tennysona na pamet, prisluhne britanskemu generalu. Vsi so mu, samo njegov sosed ne. Ljubitelj le-pote, ki je taka, kot bi stal sredi srca, ve, da je bilo za sosedom pri mizi


nekaj let najtežjih taborišč smrti in so ga partizani pripeljali na gala večerjo naravnost iz Celovca, kamor so malo prej prodrli in pomagali nekaj taboriščnikom. Bil je še v taboriščni obleki, na suknjiču je imel številko, v njegovih očeh je ugasnil ves lesk. Samo grčal je, mežikal in jedel, naglo in pogoltno. Tudi general je citiral Tennysona, kar nam daje slutiti, da ga Angleži posiljujejo ob vseh takih priložnostih, ko mi zarivamo nož v hrbet našemu Prešernu ali Cankarju. Potem robati je-dec prvemu junaku med dvema grižljajema solate pove, da so tam, od koder prihaja, ubili tudi njegovega očeta. Pove datum, orodje uboja in storilca. Medtem še vedno je. Doda, da je morilec, esesovec, znal sko-raj celega Goetheja na pamet. In je poslušal Sibeliusov Žalostni valček.

Po večerji se junak – nežni poznavalec angleške poezije – sprašuje, ali mu je srce zaradi očeta okamnelo, in si odgovarja, da ni. Je okamne-lo njegovemu prijatelju, sedečemu poleg njega na imenitni večerji? Ni imel samo velikih, grobih rok. Zapisano je, da je tudi rekel in napisal marsikaj grobega. Res nikoli ni pisal o lepoti, ki je podobna oni sredi srca? Ne, junak, ki je pravkar izvedel, da so njegovega očeta v taborišču ubili z udarcem cokle po glavi, pravi, da je jedec s prstenim obrazom in velikimi, zabuhlimi rokami napisal marsikdaj celo kaj odurnega. O revščini? Telesni ljubezni? O človeški sprevrženosti? O mučenju in drugih strahotah, ki jih je zmožen človek? O umiranju v strelskih jar-kih? Tega ne vemo, ker taboriščnik ni imenovan, zapisano je samo, da je hlastno mlel z brezzobimi čeljustmi.

To seveda ni popolna zgodba, kot morda ničesar v življenju ni. Kaže pa na potrebna nasprotja; dva junaka zgodbe sedita v slavnostni dvo-rani. Eden je slok in v lepi obleki, drugi čokat, nizek, v taboriščnih ca-pah. Eden z leskom osvoboditve v očeh, drugi ugaslega pogleda. Eden, ki je ušel pred fašizmom, drugi, ki je komaj preživel Dachau, Buchen-wald in Mauthausen.

Če se vrnemo k izhodiščni zgodbi, opisani v romanu, imamo v pr-vem poglavju dva povsem različna junaka. Eden za belo pogrnjeno mizo za zatisnjenimi vekami vidi vstajati armade ljudstva … iz vasi … fante, može, dekleta … in misli na noble six hundred, drugi z brezzo-bimi čeljustmi golta hrano, s pogoltnostjo, kakor jé sestradana žival.

Si prestavljate to dramatično nasprotje? Odlično je, tako se dela do-bra zgodba. Nič zato, če je enemu zvenelo srce, drugi pa je bil ubite duše. Komu mar, ali si predstavljamo, da je eden med vojno študiral v tujini, po njej pa se vozil z imenitnim avtomobilom in živel v našem najlepšem obmorskem mestu, drugi pa je crkaval v taboriščih in se ka-sneje vlačil po bolnišnicah. Nikoli si ne bomo mogli predstavljati vsega tako dramatično, kot se dogaja v resnici.


Za dobro zgodbo je pomemben tudi cilj. O njem pa le toliko: pame-tni strelci najprej izstrelijo puščico, nato pa okrog nje narišejo kroge tarče.

Tudi ta zgodba ni prava. Ne teče. Je preveč slovenska. Poleg tega ni niti domoljubna. Nekako mimo srca je. Kronično ji manjka hu-morja. Značaji niso zasidrani, morda zato, ker so izmišljeni. Nima ci-tatov Tennysona ne kakega drugega velikana. Samo puščica je bila izstreljena.

Fuck off, kdo bo pa kroge narisal?


BaricaSmole

KOLAČKI1

Boste kolaček?Dobri so, čisto sveži. Vseh vrst. Koruzne s kajmakom imam, pa s

koščki čokolade … Sama jih pečem, tile so od sinoči. Ne bi jih smela skrivati v spodnjem predalu, ampak brez njih ne morem.

Ne bom vam izdala receptov, pa saj vas najbrž niti ne zanimajo. Delo iščete? Kakšne poklic pa imate? Politolog in tudi zgodovinar? Ko ste ravno poznavalec preteklosti: Veste morda, da je v devetnajstem stole-tju neko podjetje iz Yorkshira pobiralo kosti padlih po evropskih bo-jiščih, jih mlelo in nato prodajalo za gnojilo? Nič hudega, to vam pri tej zaposlitvi najbrž ne bi pomagalo, pa tudi pri kakšni drugi ne. Kup podatkov hranimo v svojem softveru, pa so čisto neuporabni. Mimo-grede: ste opazili, da je bila včasih dilema Tolstoj ali Dostojevski, danes pa sta to dvojico nadomestila Jobs in Gates?

Poskusite no tegale, nekaj posebnega je, z ingverjem.Ne vem, ali je kakšno prosto delovno mesto, to boste morali vprašati

druge, moje so samo številke in poročila. Vem, aktivno morate iskati zaposlitev. Pojma nimam, kakšno izobrazbo bi morali imeti in kaj bi k vlogi morali priložiti.

Res ne boste? Pa tako dobri so.Da vas je sto deset tisoč v državi? To je star podatek, veste. Ker se

ukvarjam s številkami, si lahko to množico vsaj malo predstavljam. Če bi vsak od vas s parlamenta naše države odnesel en zidak ... Saj ne pravim, da bi ga morali, ne, samo primerjam ti množici. Mislite, da je tista stavba iz več kot sto deset tisoč zidakov? Kraja enega zidaka ni kazensko pregonljiva, ker so opeke stvari manjše vrednosti. Da niste zidar? Ne glejte tako pesimistično, mladi ste še. So vas naučili, kako se morate predstaviti delodajalcem? Črna majica gotovo ne daje pravega vtisa. Priporočam vam srajco. Saj veste, ovratniček, manšeti, čez pa ne prestrog suknjič. Videz je vse. Ne, tudi gospe, ki komunicira z javnost-mi, ni, je na bolniški. Mimogrede: katera od javnosti ste vi?

Tale je z rozinami. Res ne bi?Pustite prosim številko, vas bomo poklicali. Bom nekomu sporočila.

Jaz pripravljam samo načrte in poročila za razne organe in institucije.

1 Obe kratki zgodbi Barice Smole sta iz zbirke Tri polovice jabolka, ki izide pri Založbi Goga. Naslovna je bila objavljena v prejšnji številki Rasti.


Vse je v tem, kako kaj poveš. Svojevrstna umetnost so tabele. Vedno jih je treba sestavljati tako, da se stolpci ujemajo vodoravno in navpično. Vedno se najde kdo, ki stvari preračuna. Nekoč so ugotovili, da sem se zmotila pri postavki 2.7.3 v poglavju odhodki, in me na to na seji tudi prijazno opozorili. Potem so eno uro razpravljali, da je potrebno zavode preoblikovati tako, da bi tudi sami ustvarjali dohodek, saj je prava katastrofa, da samo molzejo državni denar. Neki član je prišel na misel, da bi seno z zelenice pred zavodom prav lahko prodajali zaj-čerejcem v okolici in tako zaslužili za pisarniške potrebščine. Vi imate pridobitniško žilico? Seveda ne, drugače ne bi iskali dela. Se spoznate na zajce? Tisti gospod je nato vprašal, ali kdo pozna koga, ki v bliži-ni goji te živali. Nihče ni opazil, da je bila napaka v izračunu narejena namerno. Dimna zavesa tako rekoč. Se vam zdi to prevara? Jaz temu pravim samo manjše zlo. Če bi bilo poročilo zavrnjeno, bi nam denar spet dajali po dvanajstinah, kar bi povzročalo kup težav. Direktorica bi morala na nagrado za uspešnost čakati predolgo. In če je ona neza-dovoljna, se tudi moj stol kaj hitro lahko začne pomikati proti vratom.

Bi tegale koruznega?A poročilo? Bilo je sprejeto, mene pa so opomnili, naj popravim ra-

čunsko napako. Ste vedeli, da šefi ne marajo nezmotljivih? Ja, vem, da se prilogi zdaj pravi si-vi. Ko sem se po pripravništvu prvič in edinkrat prijavljala v službo, smo temu rekli življenjepis. Ime, priimek, datum in kraj rojstva, izobrazba, delovne izkušnje, to je bilo vse. Ampak vi to znate, kajne, zaposlitveni svetovalci so vas gotovo naučili. Jaz sem vide-la samo en tak si-vi, ko se je prijavila direktorica. Angleško – pasivno je pisalo, srbsko, hrvaško, bosansko – aktivno. Ne znam toliko jezikov, zato pa sem ostala pri številkah in poročilih. Komaj ločim purgersko zagrebščino od govora v Slavoniji, za silo prepoznam donavsko široki ô Beograjčanov. Vem, kdaj je kdo iz Sarajeva, Splita ali Dubrovnika, za Gornji Milanovac, Mostar ali Delnice pa že nisem več prepričana. Kupila sem si hrvaško-srbski ločevalni slovar, prijatelj pa mi je posodil šesto izdajo turcizmov, da bi se naučila bosanščine. Soseda je Make-donka, a ni njihov jezik lep? Pa ga ne znam. Vi pa gotovo znate kakšne-ga, zato vam bo lažje.

Oprostite, pohamati moram še enega. Čokoladnega. Tudi nastop imate izdelan, škoda, da že imamo piarovko. Ampak je

samo za določen čas, zaposlili smo jo preko javnih del, morda imate možnosti. Ste morda invalid? Menda imajo za njihovo zaposlitev po-seben program. A da bi oddali prošnjo? Lahko jo oddate, posredovala jo bom naprej, ampak … To bo stopetinštirideseta? Veste kaj, morda imate pa zdaj priložnost. Na svet morate gledati z lepe plati. Ko se za-prejo ena vrata, se odprejo druga, a ne? Pravite, da je prepih? Meni se ne zdi.


Res ne boste nobenega?Če bi se direktorici predstavili osebno … Sem vam že povedala, da

morate obleči srajco? Veste, zdi se mi, da bo sedanja oseba za stike z javnostmi ali kako se temu že reče, kmalu odletela. Potem bi pa mor-da vi … Zadnjič je sestavila obvestilo za medije. Oseba, ki bi jo morda nadomestili, namreč. Trikrat ga je direktorica zavrnila. Kakšen smisel za predstavljanje ima! Tega te ne nauči nobena šola, to je lahko samo talent. Res je bil tisti sestavek piarovke suhoparen. Koga pa zanima, kaj delamo! Jaz bi obiskovalcem pripravila zanimiva promocijska darila. Potlej je zaposlenim sporočila, da moramo priti vsi na tiskovko. Nero-dno je, če fotografi škljocajo prazen prostor. Pripraviti smo morali stole in gradivo. Za to priložnost smo namestili tudi nov ekran v preddver-ju, na katerem so se vrtela sporočila o naši dejavnosti. Lepo vas prosim! Kaj ti ljudje živijo v srednjem veku? Škandal, eksces, to je še zanimivo. Torej, na tiskovno konferenco sta prišla snemalec krajevne televizije in novinarka pokrajinskega časopisa. Prvi je še pred konferenco posnel direktorico in nekaj kadrov naših prostorov. Druga pa je prepisala, kar smo ji pripravili. Šefica je naslednjega dne prelistala časopis. Bili smo le novička na dnu predzadnje strani. Tudi jaz bi bila jezna. Toliko dela, pa tako skromni zapisi! Piarovko je premestila v sprejemnico.

Kako so dobri! Za jutri si moram izmisliti kakšnega posebnega. Tudi šefica jih ima rada.

Navadno se zaposleni premikamo bolj počasi: iz pisarne tik ob nje-ni v drugo, nato za računalnike za pultom in šele nato na vroči stol v sprejemnici. Od tam je le še korak do vrat. Samo jaz že vrsto let sedim tukaj. Sicer je vedno težje, veste, vsakič znova moram spoznavati na-vade in sposobnosti predpostavljenih. Vsi jih imajo, sposobnosti, samo prav moraš gledati. Za svoj rojstni dan sem v službo prinesla kolačke. Naj malo čalabrknejo, sem jim rekla, da sem vadila nov jezik; naj pri-griznejo kakšen kolaček, si omastijo brke, čeprav jih nima nihče. Vi imate pa take lepe!

Kako to, da nočete kolačkov? Imate dieto? Ne, smetanovih danes ni-mam, nisem dobila prave smetane. Bi kakšne druge? Tile so s poprom in kakijem. Pravijo, da lajšajo jezo, ker vplivajo na žolč. Tile so pa s pehtra-nom. Dobri so proti zavisti.

Odhajate? Pustite tiste papirje, v prave roke bodo prišli. Naj jih dam kar direktorici! Pravite, da je sestrična vaše tete? Zakaj pa ste potem prišli na kolačke?

Branko Šuster: ANGELI 1, 70X50cm,kolaž,2009

28 KulTuRa - rast 2-3/2011

MiklavžKomelj

Protislovjanovomeškepomladi1

i.

1Zdi se mi sijajno, da imenujemo novomeška po-mlad dogajanje nekega zgodnje jesenskega dne. Skratka, da gre za obrat »naravne« logike. Kaj je zares družilo med seboj skrajno različne udeležen-ce tega dogajanja? Njihova želja prebiti »samou-mevno« inercijo tega prostora.

V Joyceovem Umetnikovem mladostnem portretu je izredno lepo mesto, kjer Stephen Dedalus reče o Irski, da v tej deželi na vsako dušo, ki se rodi, takoj vržejo mreže – mreže identitarne logike, in da se hoče on iztrgati iz teh mrež.

Mladi ljudje v Novem mestu, ki so inicirali to umetniško dogajanje leta 1920, so se poskušali iz-trgati iz mrež.

Stephen Dedalus v nadaljevanju reče, da je Ir-ska stara svinja, ki žre svoje mladiče. Joyce pa je pozneje tudi rekel, da lahko sam vstopi v srce vseh mest sveta samo prek Dublina; da je univerzalno vedno v partikularnem. (Jaz bi sicer raje rekel: v singularnem.) Poglejte: kakšne zoprne lokalistične konotacije ima sintagma »slovenska pomlad« – in kakšne lepe univerzalistične konotacije ima sinta-gma »novomeška pomlad«!

(In Podbevšek se je počutil, da poje »v sredini zemeljske oble2«.)

1 Referat na matineji teorije Anton Podbevšek Teatra v Knjižnici Mirana Jarca v Novem mestu 26. septembra 2010.

2 Anton Podbevšek, Moje ekstaze skulptura. Znanstvenokritična izaja pesniškega opusa, izbor, prepisi in komentarji Marijan Dović, Institut za literaturo in literarne vede ZRC SAZU, Založba Goga, Ljubljana – Novo mesto, 2008, str. 70.

Ti ljudje, ki so nastopili v Novem mestu, so na najbolj drastičen in strašen način izkusili, kako »domovine« žrejo svoje mladiče, ko jih v sprem-stvu »kislih propelerjev« naženejo v imperialistično vojno. Doživeli so bankrot neke civilizacije, ki se je zgodil v imperialistični vojni. Obenem pa se je v njih rodila nezadržna želja po ustvarjanju – iz nič, bi rekel Podbevšek v biblični intonaciji. Najbolj zgoščena artikulacija vsega, o čemer zdaj govo-rim, je pretresljiva Podbevškova pesem Izumitelj na zemlji. Izumitelj, poln idej, je med zdivjanimi ljudmi prisiljen misliti samo na to, kako se bo do sitega najedel, zato ne morejo izpluti zrakoplovi iz svojih lop. »Nad nami se je razprostiralo sinje nebo, jaz pa sem strmel vso noč in do jutra v štiri stene in strop.«3 S to pesmijo je pravzaprav zelo bridko na-povedana tudi Podbevškova poznejša usoda v Lju-bljani. A vendar ni v tej pesmi nič anekdotičnega – tu vse postaja simbol. Ta pesem je popolnoma nadosebna.

Kot je nadoseben naslov knjige (in pred njo re-citacijskih nastopov) Človek z bombami. Ta naslov zveni na prvi pogled deklarativno pompozno – ko pa preberemo knjigo, ni v njem več ničesar de-klarativno pompoznega, ampak se v njem odpre notranja napetost, ki učinkuje potujitveno. (Go-vorim o naslovu – s tem nočem reči, da v knjigi ni tudi deklarativne pompoznosti.) Kot poudarja Denis Poniž, bi lahko bombe razumeli kot orien-tacijo na anarhizem4 – Podbevšek navsezadnje v tej knjigi samega sebe imenuje »strašni anarhist«.

3 Ibid., str. 75.4 Denis Poniž, »Slovenske zgodovinske avantgarde med Podbevškom

in Tankom«, Tank!. Slovenska zgodovinska avantgarda (»revija«, ki je izhajala kot kataloška publikacija ob istoimenski razstavi v ljubljanski Moderni galeriji 1998/1999), str. 28.

Kultura

29rast 2-3/2011 - KulTuRa

Obenem pa, ko beremo knjigo, vidimo, da je po-zicija »človeka z bombami« pozicija, ki je človeku vsiljena; »človek z bombami« je namreč do konca ponižan anonimnež s front prve svetovne vojne. Toda pesnik se niti za hip ne pozicionira kot žrtev – ampak poskuša bombe, ki so mu bile vsiljene, vreči v tiste sile, ki so mu jih vsilile. Podbevšek se ne pozicionira kot žrtev, ampak kot izumitelj na zemlji, kot romantičen »titan«, ki se identificira z Giordanom Brunom (čeprav se zdi, da ni kaj dosti vedel o njem); v njegovi drži je celo nekaj aristo-kratskega. Ta drža pa ni preprosta samozadovoljna ekspanzija, ampak izhaja iz samoproblematizacije subjekta; Podbevšek poskuša biti že v Žoltih pi-smih »samega sebe nadnaraven bič«5 – kar seveda zbuja dvojne konotacije: avantgardistične in reli-giozne, krščansko-asketične. Navsezadnje pa isto samoproblematizacijo lahko slutimo tudi v Pod-bevškovem dolgem in dostojanstvenem molku, ve-likem molku.

5 Anton Podbevšek, Moje ekstaze skulptura (glej opombo 2), str. 15.

Bankrot stare civilizacije, ki sem ga poudaril, se ne nanaša samo na Avstro-Ogrsko. Leta 1920 je bil že popolnoma jasen tudi bankrot tistega, kar je meščanstvo sproduciralo novega: moralni ban-krot kraljevine SHS. Aprila je bila v Ljubljani kr-vavo zatrta stavka železničarjev, ki ni bila samo ekonomska stavka, ampak del pravega revolucio-narnega vrenja. Leto 1920 je bilo v Jugoslaviji leto revolucionarnega vrenja. Kljub preganjanju je na volitvah za ustavodajno skupščino novembra leta 1920 Komunistična partija postala z 59 oziroma 58 poslanci tretja najmočnejša stranka v državi. Zato je bila decembra z zloglasno Obznano posta-vljena izven zakona.

Mimogrede: Podbevšek je v tem času nosil pi-štolo po Ljubljani, da se je branil pred napadalci, in to lahko razumemo kot avantgardistično obna-šanje. Ampak vseeno je treba vedeti, da je takrat kar nekaj ljudi nosilo pištole po Ljubljani. Komu-nisti so leta 1920 nosili pištole.

SoarejaAntonPodbevšekTeatraob90-letnicinovomeškepomladipredKnjižnicoMiranaJarca.(Foto:RastoBožič)


Podbevšek nikoli ni bil komunist, ampak leta 1920 se je še zdelo, da bo »stara družba« zdaj zdaj eksplodirala; svetovna revolucija ni bila fantazija, ampak realno upanje – ali realen strah, kakor za koga. In tudi ljudje, ki niso bili revolucionarji, so se zavedali prelomnosti časa in lahko so izrekali zelo revolucionarno zveneče parole, ker so bile te parole takrat v zraku. Božidar Jakac je, recimo, ta-krat govoril kar o »novomeški revoluciji«. Značilno je pričevanje Marjana Mušiča v knjigi Novome-ška pomlad o pogovoru med Marijem Kogojem in Franom Tratnikom, ko je šla 26. septembra leta 1920 družba z otvoritve razstave še na sprehod k Božjemu grobu na Grm. Tja pridejo ravno ob sončnem zahodu in Kogoj je »ves prevzet od višje-ga gledanja razpredal misli, kako mu ta edinstveni prizor čara vizijo, ki neti intuicijo in se v njegovi notranjščini poraja muzika, in kaj bi bilo lepšega kakor to, da bi se tu pred njim znašel klavir, pa bi se sprostila ustvarjalna sila v improvizacijah«. Tratnik pa ga takoj prekine, češ, to je jalova romantika; danes ima umetnost drugo poslanstvo; namesto da tu improvizira pred soncem, naj umetnost raje postavi v službo množic.

»Poglej prebujeno Rusijo, ki jo ožarjajo plame-ni revolucije v njeni veliki preobrazbi! Pesniki ne recitirajo več svojih pesmi in muziki se ne dobri-kajo več inertni, presiti publiki v razkošnih salo-nih in dvoranah, ampak se, nasprotno, njihove ohrabrujoče poeme in spodbujajoči zvoki muzi-ke oglašajo s tovornjakov množicam, ki so žejne umetnosti za današnjo rabo in hrepene po njej. To, to je resnično poslanstvo sodobne umetnosti!«6

Pri Tratnikovi in Kogojevi debati je najbolj zani-mivo to, da je bil Tratnik kot umetnik precej tra-dicionalnejši od Kogoja, nekje med simbolizmom in ekspresionizmom, čeprav ga je pozneje Delak razglasil za »prvega slovenskega avantgardista« v likovni umetnosti. Dejansko je leta 1920 naredil vtis umetnostnega prevratnika Kogoj; občinstvo v Novem mestu ga je dojelo kot »človeka z rdečimi možgani«, kot umetnostnega »boljševika«. Ob tej

6 Marjan Mušič, Novomeška pomlad, Založba Obzorja, Maribor 1974, str. 98.

debati pa se lahko spomnimo tudi knjige Človek z bombami. S čim se konča? Z vizijo »nevidnega kla-virskega virtuoza, obdanega z angelskim zborom«.7

Sicer je bilo že neštetokrat ugotovljeno, da sta se politična in umetnostna avantgarda pogosto do-gajali v zelo različnih sferah; na listi komunistič-ne partije je leta 1920 kandidiral realistični slikar Vesel. Medtem ko je Podbevšek svoje pesmi naj-več objavljal v katoliškem Domu in svetu, ker jih drugje ni mogel. Res pa je leta 1922 takšno sode-lovanje v meščanskem tisku samokritično imeno-val »umetniška prostitucija«8. In res je v času pred novomeško pomladjo v Zagrebu intenzivno iskal zveze s Krležo, Cesarcem, pa tudi Šimićem, kajti Novo mesto je enako oddaljeno od Ljubljane in Zagreba. Podbevšek je leta 1919 v Zagrebu vpisal študij in pripravljal se je na nastop v jugoslovan-skem merilu.

Hkrati pa ni treba poudarjati, da je bilo (in da je) Novo mesto veliko bolj provincialno od obeh omenjenih mest. Ampak zanimivo je, kako prav provincialnost miljeja lahko podžiga radikalizem. Ne pozabimo, kako piše Delak v Tanku, da je avantgardistično gibanje v Ljubljani produkt šol-sko-uradniškega miljeja. Kjer je vse zadušljivo, je potreben skrajni radikalizem, če človek sploh hoče dihati.

Po drugi strani pa ta specifična dialektika pro-vincialnega prostora pomeni še nekaj drugega: v Novem mestu so se mladi, ki so v prvi svetovni vojni izkusili bankrot in absurd stare civilizacije, zavedali, da tu sploh še niso bile vzpostavljene pri-dobitve meščanske kulture. Hočem reči: potreb-no je bilo »avantgardistično« vizionarstvo, da so tu sploh organizirali umetniško razstavo. Kljub prevratnemu razpoloženju nekaterih udeležencev ta kot celota nikakor ni učinkovala »avantgardi-stično«. Vsaj ne, če zadevo merimo z nekimi meri-li, ki niso ozko lokalna. (In bolj kot prelom s tra-dicijo je bila poudarjena kontinuiteta; Rihard Ja-kopič je nastopil kot neke vrste mentor. Razstava


8 Anton Podbevšek, »Politična umetnost«, Rdeči pilot, št. 2 (1922); reprint v: Tank! (glej opombo 4), str. 14.


je res ziritirala Ivana Tavčarja, drugače pa so jo predstavniki etablirane meščanske kulture sprejeli naklonjeno.)

Ko govorimo o avantgardizmu, ki ga je utelesil Podbevšek, pa moramo dodati, da se je ta deset let kasneje v zvezi z Novim mestom znašel v či-sto drugačni vlogi: kot urednik turistične brošu-re, polne oglasov za različna podjetja, v kateri pa je mimogrede tudi obujen spomin na dogodke iz-pred desetletja – skoraj nostalgično.

Dobil sem vtis, da je današnje praznovanje 90-letnice novomeške pomladi naravnano v afirma-cijo avantgardizma – kot da so se pred devetdeseti-mi leti v Novem mestu uresničile Tratnikove fan-tazije s sprehoda k Božjemu grobu. V ljubljanskem Dnevniku sem bral zanosne besede Leva Krefta, da se je z novomeško pomladjo začel »na novo me-riti čas v slovenski kulturi«, primerjavo novomeške pomladi s požarom, in celo:

»Kar so takrat izvedli umetniki, je bil desant na staro kulturo, umetnost se je iz svojega sveta spustila nazaj v življenje.«

Take besede se najbrž poskušajo stilno navezati na zanos leta 1920. A vendar …

Ob omenjenih besedah o desantu sem se spo-mnil na prisrčno anekdoto, ki jo je pripovedo-val Božidar Jakac. Razstavo mladih novomeških umetnikov si je prišel ogledat tudi ljubljanski kne-zoškof Jeglič, ki je bil znan po takih akcijah, kot sta bila sežiganje Cankarjevih pesmi in protest za-radi gole Muze na Prešernovem spomeniku v Lju-bljani. No, in ko so mladeniči videli, da prihaja Je-glič, so pred njim tekli v razstavišče, da so s stene pravočasno sneli nek ženski akt, da knezoškof ne bi doživel dušnih bolečin.

Ta anekdota veliko pove o dialektiki skrajno provincialnega prostora, v katerem so ti mladi lju-dje nastopili. Namesto da govorimo o velikem de-santu na staro kulturo, se mi zdi dragoceno upo-števati prav to specifično dialektiko, v kateri so se srečale stvari, ki jih le stežka povezujemo. Menim, da bi morali izhajati iz tega, kar je pred desetletjem

v svoji poglobljeni analizi novomeške pomladi po-sebej poudaril Milček Komelj: da se nam »danes kaže fiziognomija novomeške pomladi tako rekoč dvojna, hkrati starinska in moderna9«. Spomnim se celo pripombe, ki jo je dal o novomeški pomla-di na nekem izpitu profesor Lev Menaše: »meša-nica dadaizma in čitalnice«. Ampak ta pripomba je mogoče že prebrutalna. Novomeška pomlad pa je bila nekaj subtilnega. Če poudarjam dialektiko provincialnega prostora, nikakor nočem manjšati njenega pomena in njene vloge v razvoju avant-gardističnih gibanj na Slovenskem. Nasprotno mislim, da nam ravno »simptomalno« obravnava-nje, ki upošteva dialektiko »starega« in »novega« ter dialektiko provincializma in univerzalizma, omogoča ob njenem čudovitem dogajanju doje-ti o genezi avantgard kot takih neprimerno več, kot pa če se gremo identifikacijsko igro. Zakaj jo tako problematiziram? Zato, ker je to, da vzklika-mo, kako se je tu udejanjil totalen avantgardistični prestop iz umetnosti v življenje, idealen alibi, da v svojem času legitimiramo kot »blazne avantgardi-stične preboje« neka dejanja, ki se deklarirajo kot »blazni avantgardistični preboji«, ne da bi to res bili. In potem ni več jasno, kdo trga mreže in kdo je mrežopletalec10.

ii.

Mislim, da je danes v Sloveniji identifikacija z avantgardizmom postala del identitarne politike. V ljubljanski Moderni galeriji je bil včasih napis: »Bodite avant-garde! Včlanite se v klub podpornikov Moderne galerije.« Način identifikacije z avantgar-do, ki temelji na kolektivni nacionalni identifika-ciji – »tudi mi smo imeli avantgardo« – pa pome-ni nevarnost, da se avantgardo spremeni v objekt »narodopisja«. Nekoč sem na televiziji ujel, kako Dragan Živadinov razlaga, da je treba Noordunga obravnavati kot slovenskega nacionalnega junaka. Zdi se mi sijajno, da je Živadinov reaktualiziral Noordunga; začudilo me je samo to, da nekdo, ki svoje dejavnosti legitimira v odnosu do avantgar-

9 Milček Komelj, »Podoba novomeške pomladi«, Tank! (glej opombo 4), str. 21.

10 Sposojenka iz Podbevškovega pesniškega besednjaka.


dizma, pri tem operira s kategorijo »slovenskih na-cionalnih junakov«.

Vendar je treba takoj dodati, da je v tem pogledu marsikaj zelo protislovno že v sami avantgardi. Če pozorno proučujemo rusko avantgardo, bomo tam našli vse mogoče, tudi ruski nacionalizem. V ju-goslovanski avantgardi podobno; pomislimo, kam je v postzenitističnem obdobju neslo Micića: haj-duk Petar Čučković, »srbijanstvo« itd. Avantgarde so bile v vseh pogledih dvoumne, tu ni bilo take premočrtnosti, kot si jo nekateri predstavljajo.

Kakorkoli že, apropriacija tako imenovane zgo-dovinske avantgarde se v tem vse vulgarnejšem slovenskem družbenem prostoru prepogosto zva-ja na neko deklarativnost. Zadnjič sem spet bral katalog razstave Tank! iz leta 1999. Bila je sijajna, ampak ko odprem njen katalog, mi gre zmeraj na bruhanje, ker je tam na začetku fotografija mor-tadele, ki ima na ovoju natisnjeno Kosovelovo pe-sem Rdeča raketa. Prav to se mi zdi nekako simp-tomatično. Bojim se, da se v slovenskem prostoru

ljudje zelo hitro počutijo avantgardno, če konzu-mirajo mortadelo s Kosovelovimi verzi.

Recepcija avantgard v tem prostoru si vedno znova apropriira zelo revolucionarne parole za pre-cej manj revolucionarno delovanje. Z neke zgodo-vinske distance bo najbrž tako videti tudi pom-poznost neoavantgard in retroavantgard: uporaba revolucionarnih postopkov v nekem procesu, ki je bil mogoče res revolucionaren – ampak … čiga-va je bila ta revolucija? Neo in retroavantgarde so imele enako kot tako imenovane zgodovinske glo-boko utemeljenost v času družbenih pretresov in so imele v njih velik pomen. Le da so šli v času neo in retroavantgard ti procesi, če jih primerja-mo z onimi, v katerih so poskušale sodelovati, v obrnjeno smer. Marsikatero potezo neo in retroa-vantgard bi lahko videli kot »revolucionarno« de-koracijo prehoda iz poskusa graditve socializma v kapitalizem.

SoarejaAntonPodbevšekTeatraob90-letnicinovomeškepomladipredKnjižnicoMiranaJarcavNovemmestu. (Foto:RastoBožič)


Recepcija tako imenovane zgodovinske avant-garde v Sloveniji v osemdesetih in devetdesetih le-tih prejšnjega stoletja, ko je bila vzpostavljena tudi njena kanonizirana periodizacija, je bila zaznamo-vana s tem družbenim procesom, kar je seveda ra-zumljivo. Besedilo Leva Krefta Rekviem za avant-gardo in moderno? iz revije-kataloga Tank!, ki ne-kako povzema koncept razstave iz leta 1999, ozna-či avantgardo kot edini politični program anarhiz-ma na Slovenskem, po drugi strani pa se potrudi »reševati« avantgardo pred komunizmom. Seveda se strinjam s Kreftom, da političnosti avantgar-de ni mogoče zvajati na eksplicitno socialno re-volucionarnost, problematično pa se mi zdi, če to nekdo poudarja zato, da ne bi zgodovinska avant-garda »delila zgodovinskega poraza s fašizmom in predvsem komunizmom«11. Tako rabo označevalca komunizem berem v kontekstu političnega revi-zionizma devetdesetih let. Če nič drugega, si leta 2010 nihče več ne more zatiskati oči pred tem, da se označevalec komunizem povezuje z nekimi no-vimi vsebinami. Morda pa to pomeni tudi, da je prišel čas, da preizprašamo nekatere v tem prosto-ru uveljavljene poglede na avantgardo.

Zakaj to tako poudarjam? Zato, ker so od tega, kaj se nam zdi pomembno, odvisne tudi takšne osnovne stvari, kakršna je periodizacija. Kanoni-zirana periodizacija tako imenovane zgodovinske avantgarde na Slovenskem začne z letom 1920 in konča z letom 1929; kot zadnje dejanje tukajšnje avantgarde se upošteva njena predstavitev v reviji Der Sturm Herwarta Waldna, potem pa je konec. Kot bi bila to alegorija slovenske državice; svoj cilj doseže z vstopom v Evropo, potem pa začne druž-ba razpadati … Ampak če gledamo, kaj je Delak delal neposredno po letu 1929, ne moremo reči, da je bilo nečesa konec; prej se zdi, da je radika-liziral tiste tendence, ki jih je zastavil v prejšnjih letih. Seveda pa to ni več »čista« avantgarda: gre za poskus razrešitve njenih notranjih protislovij, za prestop v konkretno delavsko gibanje; ampak prav tu se kaže dejanska moč in nemoč avantgarde, tu se kaže njen domet, tu se kažejo njene konsekven-ce. Zakaj, recimo, obravnav avantgarde na Sloven-

11 Prim. Lev Kreft, »Rekviem za avantgardo in moderno?«, Tank! (glej opombo 4), str. 13.

skem ne zanimajo take stvari, kot je bila Delakova postavitev Hlapca Jerneja iz leta 1932, ki je bila avantgardistična predstava v Piscatorjevem nači-nu? Da ne govorim o tem, kar je vmes Delak delal na Dunaju pri Gledališču rdeče pomoči in drugih gledaliških skupinah, kjer je med drugim sodelo-val pri eni prvih svetovnih postavitev Brechtovega Jasagerja. Hočem reči: namesto da se, ko govori-mo o zgodovinski avantgardi, ustavimo pri koncu »čiste avantgarde«, bi bilo, če bi hoteli resnično iz-meriti domet avantgarde, pomembno raziskovati prav tisti prehod, ko avantgarda dejansko poskuša stopiti v povezavo z delavskim gibanjem.

Po drugi strani pa vznik avantgarde na Sloven-skem lahko razumemo samo v kompleksni preple-tenosti z ekspresionizmom. Dekontekstualizacija, ki pušča ekspresionizem ostro ločeno ob strani, postane problematična takoj, ko pogledamo vlogo ekspresionizma v genezi jugoslovanskega avant-gardizma. Branko Virgil Poljanski je v Svetokretu, ki je izšel v Ljubljani leta 1921, navdušeno hvalil Jakca, brata Kralja in Kogoja, medtem ko je Pod-bevška razglasil za človeka brez talenta in kultu-re ter pesniškega analfabeta. V kontekstu geneze jugoslovanske avantgarde je bil Podbevškov pro-jekt ocenjen kot solističen, medtem ko so bili ek-spresionisti leta 1921 še šteti za pripadnike »naje-kstremnejšega« gibanja. Morda nas čudi, da lah-ko Poljanski in Micić leta 1921 – ko v kontkestu zenitizma še ni bila izvedena jasna in dokončna diferenciacija med avantgardizmom in ekspresi-onizmom – štejeta Jakca med »najekstremnejše« mlade umetnike. Ampak prav tista Jakčeva iska-nja, ki bi jih, če bi se omejevali le na klasifikacijo, lahko odpravili kot zasidrana v preteklosti – nje-gova zamisel vizualizacije glasbe, črte kot melodije (na plakatu za Kogojev koncert je za hip vstopil celo v abstrakcijo), njegova zamisel koncertnega odra, utemeljena v sinesteziji itd., torej nekaj, kar izhaja iz simbolizma – ravno take stvari so bile še kako prisotne pri genezi avantgard. Če pogledamo rusko avantgardo: njene raziskave se še kako na-pajajo s simbolizmom; Vertov v svojih raziskavah razmerja med podobo in zvokom izhaja direktno iz simbolizma in Skrjabina, širjenje senzibilnosti pogleda, s katerim se je ukvarjal Matjušin, je mar-


sikje bliže simbolizmu kot deklarativnemu kultu sodobnosti in tehnike; nekatere Matjušinove risbe narave pa bi nas skoraj lahko spomnile na risbe zgodnjega Jakca …

Ko danes govorimo o akterjih novomeške po-mladi, nekako samoumevno štejemo Podbevška za avantgardista, Mirana Jarca pa imamo za bolj tradicionalnega. A vendar je bil Jarc tudi v širšem jugoslovanskem prostoru eden od tistih, ki so ime-li najobčutljivejše senzorje za novo. Ko je Marko Ristić leta 1929 izdal »antiroman« Bez mere, so ga po vsej Jugoslaviji pljuvali; skoraj edina pozitivna reakcija v jugoslovanskem tisku je bil poglobljen članek Mirana Jarca v Domu in svetu.

In tisto resnično novo pri Podbevšku gotovo niso bili predvsem plakati reklamnega podjetja, ni bila shema stolpičastega verza, ni bil nietzsche-janski patos. Tak stolpičasti verz, v katerem je, re-cimo, pisana Električna žoga, z vso patetično me-taforiko vred, najdemo že v Revoluciji lirike Arna Holza iz leta 1899. Tisto, kar je v Podbevškovi poeziji resnično novo, je njegova senzibilnost, ki se na ravni pesniških postopkov kaže v njegovem posebnem načinu mešanja poezije in proze; to je nekoč poskušal analizirati Tone Pretnar. Po drugi strani se mi zdi zelo zanimivo branje Bojane Sto-janović-Pantović na simpoziju Srpska avangarda u periodici v Beogradu leta 1994, ki išče povezave med Podbevškovim metamorfotičnim pesniškim postopkom in filmsko poetiko12. Skratka: če hoče-mo govoriti o »novem«, moramo analizirati kon-kretne formulacije, ne smemo se omejiti na pripa-dnost in deklarativnost, na identifikacijo deklari-ranih intenc, ki so lahko tudi zavajajoče.

O tem se lahko najlepše prepričamo ob Podbev-škovem Rdečem pilotu. Z njim je Podbevšek po razhodu z Vidmarjem in Kogojem deklariral svojo intenco po prehodu iz avtonomne sfere umetnosti v socialno revolucionarnost. Ampak to je počel v okviru Socialistične stranke Jugoslavije (SSJ) ozi-

12 Bojana Stojanović-Pantović, »Koncept avangardne filmske tehnike na primeru časopisa Misao i Rdeči pilot«, v zborniku: Srpska avangarda u periodici. Zbornik radova, uredili Vidosava Golubović, Staniša Tutnjević, Matica srpska, Institut za književnost i umetnost, Beograd, 1996, str. 465–477.

roma njene frakcije, ki jo je vodil Zvonimir Ber-not. V tem času je že prišlo do preloma med ko-munisti, zagovorniki revolucionarne politike, in socialno demokracijo, ki je kljub sklicevanju na proletariat ostala v horizontu (malo)meščanske strankarske politike. Čeprav je imela SSJ v tem času še vedno nek dvoumen odnos do sovjetske revolucije – obenem jo je pozdravljala in kritizira-la, kar pride do izraza tudi v Rdečem pilotu. Toda dejansko se je Podbevšek ujel v paradoks: prav te-žnja, da bi govoril v imenu delavcev, ga je postavi-la v službo (malo)meščanske strankarske politike, pri čemer se je intimno najbrž še vedno počutil kot anarhist. Toda če vzamemo njegov članek Politič-na umetnost: tisti dolgi citat Kropotkina je v kon-tekstu tedanjih družbenih bojev učinkoval skoraj kot neke vrste larpurlartizem.

Vse to je takrat zelo natančno diagnosticiral Srečko Kosovel v pismu Vlasti Sterletovi 31. av-gusta 1922:

»Rdečega pilota 2. sem že čital. Hvalevredno je, da Podbevšek vendar spoznava socializem, revo-lucijo, jaz sem ga in že pred njim. Tu se mu vsi smejejo – celo komunisti – ker on je v resnici naj-boljši znak za propadajoči kapitalizem – buržuj. –Jaz se mu smejem, kljub temu, da misel cenim visoko, ker on je res prava žoga, ki jo mečejo, ka-mor jo hočejo in kakor jo hočejo. Zdi se mi, da ga tudi stranka izrablja. Škoda. Jaz ga imam vsee-no rad.«13

In potem novembra istega leta – v pismu Josipu Ribičiču: »Podbevšek je na zadnjem predavanju 'O pionirjih večne internacionale' pogorel popolnoma; škoda ga je, njega je pokvarilo slavohlepje.« (Glede »internacionale« moramo vedeti: SSJ je bila takrat članica socialdemokratske »dunajske internacio-nale«, ne moskovske komunistične. Leta 1923 pa je postala članica druge internacionale.)

iii.

13 Srečko Kosovel, Zbrano delo, uredil in opombe napisal Anton Ocvirk, tretja knjiga (prvi del), Državna založba Slovenije, Lju-bljana, 1977, str. 298.


»Jaz ga imam vseeno rad,« poudarja Kosovel. Preden zaključim, bi rad povedal še nekaj o raz-merju Podbevšek – Kosovel. Slednji je leta 1925 pisal o »nastopu mladih 1920. leta s Podbevškom na čelu« in o samem Podbevšku:

»Videli smo v njem voditelja mlade generacije, kar pa Podbevšek ni bil. Podbevšek ni bil revolu-cionar, ni bil reformator; za vse to mu je manjka-la življenjska sila. Njegovi nastopi (1920–1925) so padali v naših očeh z notranjo silo njegovih prepričanj in z ugašanjem njegovega borbenega požigalnega plamena, ki naj bi preizkusil, kaj je zlato in kaj ni. A njegov borbeni plamen je me-njal smer z vetrom, postal neresen in razkril svojo neutemeljenost in neupravičenost, dokazal, da je brez sile, ki jo mora imeti vsak revolucionar in graditelj: vztrajnosti. Zato si Podbevšek ni ustva-ril generacije.«14

Šestnajstletni Kosovel je, kolikor vem, leta 1920 prišel na prireditve v Novo mesto. In pojem »eks-trema« je povezoval z imenom Podbevšek. Avgusta 1922 se je v pismu Alfonzu Gspanu spraševal, kam gre njegova pot – in rekel: »K ekstremom 'alla Pod-bevšek' že ne.«15 Pozneje je, kot veste, spoznal, da mora ravno k »ekstremom«. Ampak ne »alla Pod-bevšek«. Pa vendar – da je lahko naredil prelom v svoji poetiki, se je moral izrecno opredeliti do Pod-bevška. Leta 1924 je nameraval z njim vzpostavi-ti osebne stike, takrat ga je imel poleg Župančiča za sousmerjevalca slovenske moderne umetnosti – njenega revolucionarnega pola. In takrat je po-skušal pisati v nekem načinu, ki delno privzame Podbevškovo formo – a se ji je obenem že odrekel; privzel jo je prav zato, da se ji je lahko odrekel; Pe-sem o zelenem odrešenju se konča takole:

»Naveličal sem se igranja z resnicami, to je pre-ostro za bolne, in še bolj sem se naveličal igranja Podbevškovega, njegovih mozaikov, ki so bili iz suhega lesa in barvane pločevine, rdeče, črne in bele, kakor pobarvano železo za novo, sivo stav-bo, táko, kakor jih sovražim.

14 Ibid., str. 188–189.15 Ibid., str. 304.

Kajti njegov klavirv suhem ritmu igrakakor motorno kolo,

jaz pa se ne vozim rad z avtomobili in hočem podreti to stavbo, vse stavbe, te strašne in frizerske civilizacije.«16

Ampak Kosovelovo razmerje do Podbevška se s tem ne izčrpa. Kosovel je v svojo beležnico leta 1924 napisal tudi tole:

»Recitacija Podb:Mlad človek ima halucinacije, da pride v dvo-

rano in ga nikdo ne razume, vsi obrazi vanj upr-ti ga zbadajo, on gori sredi vseh obrazov, peče ga, kriči, ne ve kaj govoriti in vendar je duša polna bolesti.«17

iv.

Tu se torej Kosovel nenadoma identificira s Pod-bevškom – in ga dojame kot v bistvu samotno figu-ro, ki se sooča z nemožnostjo lastne govorice. Pod-bevšek v tem zapisu ni simbol nekega gibanja,18 ampak neke samotne bolečine. Navsezadnje je bil Podbevšek leta 1924 že v težki ustvarjalni krizi. Ta samotnost se mi zdi bistvena. Podbevšek se je leta 1918 oklical za »mračnih samot junaka« – ki si še ne vidi v oči. Podbevšek je – kljub temu, da je ob sebi zbiral učence – v bistvu nastopal kot indi-vidualist. Nič manj romantik kakor avantgardist. Kot piše v povojni pesmi Kamnolom:

»do solz ganjenega sanjača pa niti v sanjah ne zapuste prikazni

iz njegove mladostizapustile ga bodo šele ob njegovi zadnji uri«19

16 Srečko Kosovel, Zbrano delo, uredil in opombe napisal Anton Ocvirk, druga knjiga, Državna založba Slovenije, Ljubljana 1974, str. 470–471.

17 Srečko Kosovel, Zbrano delo, tretja knjiga, prvi del (glej opombo 13), str. 635.

18 Glede Podbevška kot kulturnozgodovinskega pojava, je lahko Kosovel l. 1926 v svojo beležnico zapisal: »Minula je doba Podbevškovega bombastičnega kameleonstva, naj mine še doba streljanja v meglo.« (Ibid., str. 773.) To je Kosovelova zadnja omemba Podbevška pred smrtjo.



Vsekakor za resnično branje Podbevškove po-ezije ni dovolj, da jo beremo prek klasifikacij – »predstavnik avantgardizma« in podobno. Veliko bolj kot to se mi zdijo zanimivi konkretni pesniški problemi, s katerimi se je soočal, na primer, kaj je njegova »godba v valovih«; njegov način »orienta-cije poezije na prozo« (če uporabim izraz Tinjano-va), njegov način izdelave pesniških podob …

Najlepši hommage Podbevšku je napisal Jure Detela v svoji zadnji ali predzadnji pesmi, junija 1991 napisani elegiji Sava žaluje za umrlimi pesni-ki. Med temi pesniki je nagovorjen tudi Podbev-šek – ki ga Detela spoštljivo vika:

»Podbevšek! vi ste zmogli kakor titanski glaspričarati prisotnost: v oblaku pare vlak –

emblem za naše otroštvo, za pesniški navdih.«20

Detelove besede so nanašajo na Podbevškov verz o lokomotivi, ki je vrgla po sebi svojo grivo.

v.

Za konec bom v počastitev obletnice novomeške pomladi prebral čisto kratko Podbevškovo pesem, ki ni bila še nikoli objavljena. Je med fotokopija-mi, ki jih je Milček Komelj naredil iz osebnega arhiva Božidarja Jakca – kaj je zdaj z izvirnim za-pisom te pesmi, opremljene z dvema Jakčevima vi-njetama, ne vem. Dvovrstična pesem je datirana s 1. januarjem 1919.

20 Jure Detela, Pesmi, Wieser, 1992, str. 185. Izredno zanimiv je tudi prvotni rokopisni osnutek te pesmi v rokopisnem oddelku ljubljanske Narodne in univerzitetne knjižnice.

obmrtvaškipostelji.

»Poslušaj me žena ne umri, glej otročiče, usmili se me Ti moj Bog.

O joj, ojoj! umrla je! Pokleknite otroci.« V ču-mnati jok.

Težka, žalostna pesem, v kateri se med enim in drugim verzom podre svet. Podbevšek je v svojo poezijo nenehno vpisoval mejo med življenjem in smrtjo.

Zaključil bom osebno. Tudi meni je bil Podbev-šek emblem za otroštvo. Ker je moj oče takrat raz-iskoval ekspresionizem, sem vedel zanj in njego-vo delo zelo zgodaj. In ko sva ga nekoč srečala na mestnem avtobusu, postriženega na krtačko in že vsega odmaknjenega, in mi je oče, šele ko sva iz-stopila iz avtobusa, povedal, da je bil ta gospod Anton Podbevšek, sem doma od silnega vznemir-jenja, sedem ali osemleten, o svojem heroju takoj napisal nekaj strani dolgo besedilo Spomini na Antona Podbevška, za katerega zelo obžalujem, da sem ga izgubil. Kmalu potem je Podbevšek umrl.

Znano je, da je Podbevšek v dolgem obdobju molka zbral cele skladovnice knjig, v katere je ne-nehno vstavljal lističe s svojimi izpiski in izrezke iz vseh mogočih časopisov s svojimi občrtki z ra-znobarvnimi kemičnimi svinčniki. In potem ko je umrl, je bil antikvariat takoj poln teh knjig, iz katerih so padali ti lističi. In še zdaj ti lističi pada-jo iz knjig po antikvariatih in knjižnicah. Enkrat sem tak listič s Podbevškovimi občrtki dobesedno pobral na tleh. Vedno, ko naletim na te lističe z občrtki – nazadnje sem našel Podbevškove občrt-ke na nekem članku o Simone Weil –, v njih pre-poznam skrivnostno prezenco pesnika. Danes je Podbevšek kultna, mitska figura. Ampak pozorno glejte po tleh; še zdaj se lahko zgodi, da kje leži ka-kšen listič z njegovo pisavo.


IvankaPočkar

jerbasi,verbusi,korbe,kurbe,korbce,šibnce,locnke,košare,koši…

»Bošneslavkorbci?«–»Ah,bodtenopametni.Vkorbi!«

V1 Posavju so k žegnu nosili v jerbasih, verbusih, virbusih, korbah, kurbah, šibncah, locnkah, koša-rah, košarcah, korbcah, cekarjih in koših. Pri tem so jedi pokrili z lepim belim prtičem, pogosto iz-vezenim in na robu okrašenim s čipkami, kot poč-no še danes. Poleg velikonočnega blagoslova jedi žegen tod pomeni tudi najpomembnejšo jed za ve-liko noč, po kateri je dovoljeno vprašati: »Imate pri vas še kaj žegna?« Vljudno ga je ponuditi in ne-sti nekoliko v dar, botrom obvezno na nedeljo po veliki noči – belo ali botrno nedeljo.

Pogost izraz za jerbas2 je bil v Posavju tudi korba in kurba, kot so jerbas imenovali na Štajerskem, na dolenjskem (kranjskem) delu Posavja pa so enaki košari večinoma rekli jerbas. Jerbasi (korbe, kurbe, iz nemščine Korb, košara)3 ali virbusi4 so bili tod večinoma izdelani iz vrbovih, pa tudi iz leskovih šib, zato so jih v nekaterih vaseh imenovali tudi šibnce.5 Deli posavskih občin ležijo ob Savi, ob njej pa so številne, različno poimenovane vrbine.

1 Avtorica je dr. etnoloških znanosti in muzejska svetnica Posa-vskega muzeja Brežice. (Opomba uredništva)

2 »Plétenica, jerbas, korb,« našteva sredi 19. stoletja slovenske besede avtor prispevka s pojasnilom, da so »ne skovane, ampak čujene v čisto slovenski koči prostiga seljana«. Likar, Andrej: Slovenske besede, v: Kmetijske in rokodelske novice, 1852, letnik 10, številka 61, s. 244. Digitalna knjižnica Slovenije (dLib.si), Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK).

3 V Wolfovem nemško-slovenskem slovarju je nemška beseda Korb prevedena takole: »Korb, der, spletenica, pletenica, koš, pletarec, košik, košara, ein runder Korb aus Ruthen, jérbas, altsl. auch krošnica.« Wolf, Anton Alois: Deutsch-slowenisches Wörterbuch, Ljubljana 1860, s. 885.

4 Jerbase so na dolenjski strani občine Krško v trikotu med Savo in Krko na Vihrah, Mrtvicah in v drugih vaseh imenovali vírbus, s pojasnilom »korba za k žegnu«. Tu so jih v 20. stoletju izdelovali pletarji Urbanč z Viher, oče Alojz, sin in hči. TZIP (=Terenski zapiski in transkripcije Ivanke Počkar, 1984 – 2011) /Vihre/20. 3. 1985/s. 45.

5 V »ta malih šibncah« so k žegnu nosili v Bušeči vasi in okolici. TZIP/Bušeča vas/12. 6. 1986/s. 45.

V njih so posavski izdelovalci pletenih posod našli gradivo za svoje rokodelstvo. Pred drugo svetov-no vojno in še po njej so pletene posode kupovali od vaških rokodelcev na njihovem domu. Mnogi izdelovalci so z njimi potujoče trgovali po vaseh, redno tudi pred veliko nočjo in jih prodajali še na rednih letnih sejmih, zlasti na jožefovo, 19. marca.

Velikonočni jerbasi so bili v celoti pleteni iz olu-pljenih vrbovih viter naravne barve in so bili brez ročajev. Pletli so različno velike, navadno pa vi-soke 20 in široke 52 centimetrov, večji in višji so bili na Krškem polju jerbasi toplarji6. V Posavju so praznične jerbase izdelovali spretni posamezniki, tiste za k delu pa so si znali napraviti kmečki go-spodarji povečini sami. Spodbudno so k izdelavi in ne le kupovanju jerbasov nagovarjali leta 1887: »Nobeno gospodarstvo in gospodinjstvo ne more brez jerbasev obstati. Jerbase rabimo pri kopanji in spravljanji krompirja, za turšico, sadje, zelenjad itd., na kratko rečeno, jerbasi morajo biti v hiši. Jerbas kupiti znaš, a jerbas narediti pa ne.«7 Hkrati so objavili poduk o pletenju jerbasov z navodili in nazornimi risbami.

Jerbasi v Posavju so bili bolj in manj okrasno in kakovostno spleteni. Bolj priljubljeni in dražji so imeli bogatejši preplet iz šibja s kito pod zgor-njim in nad spodnjim robom. Takšne so kupova-li posebno pri premožnejših hišah, o čemer danes 90-letna izpričuje: »Pri nas smo imeli ta boljšega. Aaa, mama je zmerm ta bolšga vzela, da je bil lep-ši. Ona se je rada postavila. Zmerom mal bolj.«8 Ženska je več pomenila tudi, če je bil jerbas bolj

6 Bogataj, Janez: Domače obrti na Slovenskem, Ljubljana 1989, s. 56.

7 Babo, baron pl. A.: Iz vrbovja spleteni jérbas, v: Kmetijske in rokodelske novice, 1887, letnik 45, številka 2, s. 8 – 11. dLib.si, NUK.

8 TZIP/Podbočje/28. 2. 2011/s. 15


naložen in zato večji in višji. V Pišecah so mu rekli korba, o kateri je povedal leta 1912 rojeni: »V sta-rini so imeli korbe, velke korbe, tako da je komaj nesla na glavi. Bilo je jako zazváno, če je k žegnu celo korbo prnesla; bul ko je mela nadevanu, več je blu zazvanu«.9 Tudi v štajerskih vaseh okoli Brežic so žegen nosili v korbah, medtem ko so ovalnim košaram z locnom, ki so držale skoraj pol manj od jerbasov, v Pesjem pri Brežicah rekli korbce10.

Prazničnijerbas–oribanalinovJerbas za k žegnu je moral biti lep in čist. Neka-

teri so si za vsako veliko noč lahko privoščili no-vega, večinoma pa so očistili starega. V bližnjem potoku, reki ali doma s kapnico so jerbas s sirko-vo krtačo in milom temeljito oribali in poveznili na lesen plot pred hišo. Ko se je »lepo posušil, je bil res tak lep! Svetel, rumen. To je pa moralo biti hudo vse čisto!«11

Locnke – danes jih imenujejo korbce12 – so bile v Posavju okrogle košare iz olupljenih vrbovih viter z ovalno pletenim dnom in dolgim locnom. Tako kot praznične jerbase so jih v preteklosti krasili s kitastim pletenjem nad spodnjim in na zgornjem robu. Večja locnka je bila nekoliko manj prostorna

9 Počkar, Ivanka: Iz časov ječmenove kave, Novo mesto 1998, s. 180.

10 TZIP/Pesje/8. 3. 2011/s. 46.11 TZIP/ Podbočje/28. 2. 2011/s. 14.12 »Smo bolj locnka rekli, nismo korbca velik rekli. Locnka!«

TZIP/ Podbočje/28. 2. 2011/s. 15.

od jerbasa, vendar dovolj, da so lahko vanjo zložili tako praznične velikonočne jedi kot posode s hra-no, kadar so v njih delavcem nosili jest. V predvoj-no podboško locnko so zlahka postavili dva lonca s hrano, nekaj skled in žlice, za k žegnu pa vsa ob veliki noči zastopana jedila.13 Med njimi so bile potice vedno okrogle oblike kot simbol Kristuso-ve krone in ker so šle lažje v okrogle pletene poso-de. Locnke in korbce – prvi izraz za te košare je bil bolj domač na dolenjski (kranjski) strani Posav-ja, drugi na štajerski – so bile različnih velikosti, najmanjše, v katerih so k žegnu simbolično nosili otroci, so imenovali korbčke. V Osredku pri Pod-sredi so v začetku 20. stoletja premožnejši nosi-li jedila k blagoslovu »v korbah, manj premožni v korbcah in manjših koših«14.

Občutenja popolnega velikonočnega vzdušja pa niso vedno zagotavljale le za k žegnu polne poso-de. Pričevalka, rojena v začetku 20. stoletja, veliko noč občuti kot prisotnost in povezanost družine, kar je izrazila z besedami: »Najlepša velika noč je bila zame leta 1922, ko nas je bilo sedem, še vsi bratje in sestre, oče in mati.«15 Družine so se za ve-liko noč zbrale ob skupnemu zaužitju žegna. Pogo-ste so bile poroke na velikonočni ponedeljek, kar je ustrezalo posebno tistim iz mesta, ki so se poročili »v domačem kraju pa tudi hrana je bila od velike noči že pripravljena«.16

13 TZIP/ Podbočje/28. 2. 2011/s. 15.14 Počkar 1998: 261.15 TZIP/Brežice/1993/s. 108.16 Počkar 1998: 94.

VelikonočnijerbasizKostanjkapriZdolah,inv.št.E5306,fototekaPosavskegamuzejaBrežice. (Foto:IvankaPočkar)

KošarazakžegnuizKostanjkapriZdolah,inv.št.E5307,fototekaPosavskegamuzejaBrežice.(Foto:IvankaPočkar)


»Kojetamladaprišla,potemjeonanosila«

K žegnu so nosile ženske, kmečka ali mestna de-kleta, gospodinje oziroma tiste, ki so s poroko po-stale nove hišne gospodinje. »Ko je ta mlada prišla, potem je ona nosila. Tako da gospodinja – mama ni tiste-ga več nosila.«17 Jerbase so v Posavju na glavi18 nosile iz-ključno ženske in dekleta. Pri tem so pod jerbas podložile okrogel pisan svitek, ki je bil za vsako veliko noč zaželeno nov, saj so ga ženske med le-tom uporabljale za prenaša-nje drugih bremen. Kadar ni mogel biti nov, so starega, podobno kot jerbas, pred ve-liko nočjo oprali s krtačo in z milom.19

Z obilnostjo velikonočne-ga jerbasa so razkazovali bo-gastvo, hišno blaginjo, vlogo in moč v skupnosti. Tako so se kazali bogati kmetje, pred drugo svetovno vojno deni-mo Tavčarjevi iz Loke pri Zi-danem Mostu, katerih žen-ske so k žegnu vedno nesle v največjem jerbasu.20 Revnejši so nosili jedila k blagoslovu v cekarjih ali manjših naroč-nih košaricah, premožnejši v jerbasih, velikih po obse-gu premoženja. Z jerbasi so se trudili za ugled in dober vtis – revščine so se sramova-li – tudi tisti, ki v jerbas niso

17 TZIP/ Podbočje/28. 2. 2011/s. 17.18 Da so se jerbasi nosili na glavi, nakazuje tudi Pleteršnikov

prevod besede korba v nemščino: der Korb; der runde Kopfkorb, torej naglavna košara. Pleteršnik, Maks: Slovensko-nemški slovar, A–O, Ljubljana 1974, s. 437.

19 Svitke so pred drugo svetovno vojno izdelovale kmečke ženske in nekatere izučene šivilje. Lepe svitke iz raznobarvnih trakov tekstila sta v Podbočju znali izdelati šivilji Požunova, rojena leta 1894, in od nje starejša Jalovčeva. TZIP/ Podbočje/28. 2. 2011/s. 17.

20 TZIP/Loka pri Zidanem Mostu/9. 3. 2011/s. 46.

imeli veliko dati. Radi so se pobahali, da imajo in so na vprašanje »Boš nesla v korbci?« odgovarjali: »Ah, bodte no pametni. V korbi!«

Konec šestdesetih let 20. stoletja je nošenje že-gna v jerbasih na hitro jenjavalo. K blagoslovu

so začenjali nositi manj jedil in te v manjših posodah. Že pred drugo svetovno vojno je bila v Brežicah navada, da so v cekar naložili za k žegnu le po del od vsake hrane, »po-tem smo blagoslovljena živila dali k drugim, kar je pome-nilo blagoslov za vse jedi«.21 V nekaterih posavskih in bli-žnjih krajih se je navada noše-nja velikonočnih jedil k žegnu v jerbasu ohranila tudi še v obdobju sedemdesetih let 20. stoletja. Le nekoliko čez posa-vsko mejo je na Zameškem in Čistem Bregu v občini Šen-tjernej še leta 1972 k podru-žnični cerkvi večina prinaša-la k žegnu v jerbasih, redki v locnkah.22

Ženske so nosile bolj v jer-basih, locnkah, korbcah in ko-šarah, moški v cekarjih in ko-ših. Z nošnjo v košu so bile v Posavju izjema ženske iz hri-bovskih krajev. Jedil k bla-goslovu moški niso pogosto nosili, simbolično pa deklice bolj kot dečki. Izjemoma je sinu edincu mati oprtala nov, prav za to kupljen košek, ki ga je, napolnjenega z veliko-nočnimi klobasami in oreho-

vo potico okoli leta 1920 nesel k žegnu v podboško cerkev.23 Poleg mater, ki so na glavi nesle jerbas, so k blagoslovu jedil na Gorici pri Raztezu leta 1959 stopali dečki in deklice z večjimi in manjšimi ko-šarami ter moški s košem.

21 Počkar 1998: 308.22 TZIP/Zameško, Brežice/9. 3. 2011/s. 45.23 TZIP/Podbočje/18. 11. 2010/s. 10.

VelikonočnanaročnakošaricaizBrežic,inv.št.E5278,fototekaPosavskegamuzejaBrežice.(Foto:IvankaPočkar)

KošaricasploščatimročajemizBrežic,inv.št.E5279,fototekaPosavskegamuzejaBrežice.(Foto:IvankaPočkar)


Vse od čiščenja hiše in priprave velikonočnih je-dil ter nošnje k blagoslovu je bilo praviloma žen-sko delo in so v Posavju le izjemoma stopili na nji-hovo mesto ali poleg njih moški in dečki. O moški pomoči pri nošnji velikonočnega jerbasa v cerkev pa od drugod sporočata Franc S. Finžgar v pove-sti, objavljeni leta 192524, in Metod Turnšek z ob-javo fotografije moških, ki v jerbasih na glavi ne-sejo žegen. Ni navedeno, kje je bila fotografija po-sneta.25 »V hribovskih krajih okoli Šentruperta na Dolenjskem pa so nosili žegnat samo moški. V 19. stoletju so okoli Spuhlje pri Ptuju nosili žegen mo-ški, napravljeni v staro nošo (…).«26

PrvaizcerkvezžegnomPreizkušanje moči je pomenila že samo nošnja

polnih velikonočnih jerbasov.27 Po stari šegi pa so se po blagoslovu jedil pri odhodu iz cerkve za mo-žitev godna dekleta tudi drugače fizično dokazo-

24 »(…) v motnem mraku so spele sence z belimi kronami na glavi. Fantje in možje so ponašali za sestre in mlade žene težke jerbase k blagoslovu v cerkev. Finžgar, Fran S.: Velika noč, v: Dolenc, Jože (ur): Velika noč na Slovenskem, Ljubljana 1990, s. 129 .

25 Moški nesejo žegen (fotografija). Turnšek, Metod (ur.): Pod vernim krovom. Ob ljudskih običajih skoz cerkveno leto. Druga knjiga: Post in velika noč. Ljubljana 1944, s. 201.

26 Ovsec, Damjan J.: Praznovanje pomladi in velike noči na Slo-venskem in po svetu, Ljubljana 2010, s. 255.

27 Večina deklet in žensk se je morala dnevno dokazovati s prenašanjem težkih tovorov, kot je za obdobje po prvi svetovni vojni povedala Antonija Bevc, rojena Zagorc v Krški vasi: »Nosila sem težke jirbase v hribe težakom, juho v emajliranih loncih, meso, kruh, potico. Zdaj ni nič, kot je bilo včasih.« TZIP/Krška vas, Cerklje ob Krki/10. 6. 1986/s. 45.

vala. Tista, ki je otovorjena z jerbasom iz cerkve prva izstopila, naj bi se v istem letu prva ali od vseh edina omožila.28 Med ženitve željnimi mladi-mi ženskami je bilo pred cerkvenimi vrati napeto. Že pred začetkom blagoslavljanja jedil so zasedle zadnji del cerkve, bližje izhodu. V Podbočju je do-gajanje doseglo višek, ko so takoj po končanem obredu dekleta pograbila jerbase in si kot prva sku-šale utreti pot iz cerkve.29 Fantje so namreč med-tem na drugi strani zavezali vrata in nekaj časa

28 Podobno je bilo tudi v drugih slovenskih krajih. Primerjaj: B. n. a.: Naši velikonočni običaji, v: Slovensko domobranstvo, 6. 4. 1945, letnik 1, številka 16, s. 6. dLib.si, NUK.

29 Enako sporočajo literarni viri iz raznih slovenskih krajev, na primer iz Bovškega: »Počasi so vstopala, nekatera so hotela ostati kar pri vratih pod korom kakor dedci ob nedeljah. (…) Ko je odmolil zadnjo molitev, so že zaškripali jerbasi po zvočni cerkvi, zašumelo je, v naslednjem trenutku se je že naredila gneča med vrati, da so se zamašila.« Vovk, Joža: Žegen, v: Dolenc, Jože (ur): Velika noč na Slovenskem, Ljubljana 1990, s. 166; Mladika 1935.

Novodobnavelikonočnakošarainvezenprtič,Dolenja vas pri Krškem, 31.3.2007,fototekaPosavskega muzeja Brežice. (Foto:IvankaPočkar)

Velikonočniprtič,kigajepreddrugosvetovno vojno izvezla Terezija Bertole (rojena1897)izZgornjePohance,18.januar2007,fototekaPosavskegamuzejaBrežice.(Foto:IvankaPočkar)

Velikonočniprtičzmotivomjagnjeta,kigajekotšolarkaizvezlaGabrijelaElčkaJurgl,rojenaSimončičleta1916vRačici,Žirovnica,12.december2006,fototekaPosavskegamuzejaBrežice. (Foto:IvankaPočkar)

Blagoslovvelikonočnihjedilinvodeprikapelici»priKrajcarjem«, Dolenja Pirošica, leta 2000, fototeka PosavskegamuzejaBrežice.(Foto:IvankaPočkar)


je trajalo, da so jih bili voljni odveza-ti in pustiti pro-sto pot tekmicam – kandidatkam za poroko v tem letu. Med obema vojna-ma je imelo to rav-nanje družabni po-men, »da se je bilo kaj pogovarjati,«30 združeno je bilo z veliko smeha med župljani pred cer-kvijo, ki so budno spremljali, kateremu dekletu bo uspelo prvemu zakorakati iz cerkve. Šega je bila živa še najmanj dve desetletji po drugi svetovni vojni, ko je bilo eno od pomembnih vprašanj med velikonočnimi pogovori: »Katera je pa letos prva prišla ven?«.31

Za velikonočno nošenje jedil k blagoslovu je mo-rala biti ženska bolje opravljena. Ne nujno v nova oblačila, a navada je bila, da je pred drugo svetov-no vojno in po njej k vsakemu žegnu nosila nov predpasnik. »Na to se je veliko dalo. Ne bel. Črn ali pa pisan. Največkrat črn iz klota.32 Tak je bil najbolj eleganten. To smo rekli črn klot«.33 Niso pa si mogli pri vsaki hiši tako privoščiti. Marsikje ni bilo niti za nov jerbas. Imenitnejša je bila tista, ki je nesla bolj napolnjenega, zvrhanega. Ustno izro-čilo, že kar vseslovenska povedka34, govori o tem, kako so skušali za veliko noč ukaniti videz revšči-ne. Tudi v Posavju je ničkolikokrat izpričano tako-

30 TZIP/Podbočje/28. 2. 2011/s. 17.31 TZIP/Podbočje/28. 2. 2011/s. 11.32 Klót [angl. cloth tkanina, sukno], gosto tkana, največkrat črna,

svetlikajoča se tkanina v atlasovi vezavi za podloge in delovne halje. Tavzes, Miloš (ur., red.): Veliki slovar tujk, Ljubljana 2002, s. 577.

33 TZIP/Podbočje/28. 2. 2011/s. 13. Nasprotno pa so v nekaterih dolenjskih krajih dekleta za k žegnu nosila bel predpasnik. Prim: Kuhar, Boris: Žegen iz jerbasa, v: Naša skupnost: glasilo prebivalcev občine Grosuplje, 1991, letnik 17, april., s. 12. dLib.si, Mestna knjižnica Ljubljana. Prav tako Ovsec 2010: 255: »Na Dolenjskem je bil v navadi bel predpasnik.«

34 O prevarah z goljufivo naloženim jerbasom in nato pred ljudmi po nesreči raztresenim in razkritim tovorom preberemo v številnih črticah in zgodbah, objavljenih v prvi polovici 20. stoletja. Npr.: Hafner, K.: Marjanca nese k blagoslovu, v: Vrtec: slovenski mladini, 1938/1939, letnik 69, številka 8, s. 242–243. dLib.si, Mestna knjižnica Ljubljana. Glej tudi: B. n. a.: Nesrečni kolač, v: Slovenska gospodinja, 20. 4. 1912, letnik 8, številka 4, s. 47–49. dLib.si, NUK.

le: »Bolj ubogi so se hoteli pa postavi-ti in so skrili notri šamrle (pručko). Prejt je blo revšne, vete, velik!«35 Ali pa: »Tudi goljufale so, da je dala šamr-le v jerbas. Spota-knila se je in padla, raztreslo se je, tako da so vsi videli goljufijo.«36 Iz roda v rod se je ohranja-la pripoved, če pa

se je kaj takega v resnici zgodilo – vprašani niso bili sami nikdar priče dogodku – je vzbujalo smeh in zasmehovanje, kot denimo okoli leta 1925: »Ne-koč se je neki ženski zgodilo, da ni imela dosti za k žegnu, si je pa pa šamrle dala v korbo. Po poti je padla, vse se je streslo iz korbe, tisti šamrle se je navzdol kuturu in so se ljudje smejali.«37 Poleg ve-likosti so merili pomembnost jerbasa tudi po teži, zato so tudi v Posavju nekateri goljufali in so vanj dodali kamne ali druge težje predmete.

Velikonočniprtičjebilshranjennaboljšemmestu

Prtič, s katerim so pokrili jedila za k velikonoč-nem blagoslovu, so praviloma uporabljali samo enkrat v letu, za žegen. Pomenil naj bi tančico, v katero so povili mrtvega Jezusa, preden so ga polo-žili v grob. Z velikonočnim prtičem so še posebno skrbno ravnali. Vezene uporabne in okrasne tka-nine so predstavljale obvezno sestavino nevestine bale, ta pa je bila po izročilu shranjena v skrinji. O tem izpričujejo na dolenjskem delu Posavja z bese-dami: »To je bilo vse na boljšem mestu. To je bilo tako … v skrinji, ja, ja. To je bilo, kar je bilo ta-kšnega, prti pa to, kaj je bilo vrednega, to je imela mama [rojena leta 1894 – op. p.] čist ekstra, ona bolj. Ja, pri hiši je ostalo. Skrinja je bila kar v pr-vem prostoru – v velki hiši.«38

35 TZIP/Gorica pri Raztezu/14. 6. 2010/s. 4.36 Počkar 1998: 93.37 Počkar 1998: 180.38 TZIP/ Podbočje/28. 2. 2011/s. 15.

Kžegnunesejo,GoricapriRaztezu,velikasobotaleta1959,fototekaPosavskegamuzejaBrežice.


Velikonočni prtič so razen na veliko noč upora-bili le še ob prihodu duhovnika k hudo bolnemu ali umirajočemu domačemu. Tako je bilo v navadi še pred drugo svetovno vojno in nekoliko po njej, o čemer pričajo: »Če je bil kdaj pri hiši bolan kdo, pa da se je gospoda poklicalo, da ga je prišel spo-vedat pa obhajat, pol se je tista miza tud pogrnila. S tem prtom se je pa pogrnila.«39 Mizo poleg bol-nikove postelje, kamor je duhovnik odložil stvari za spoved in obhajanje, so pogrnili s tremi prtiči hkrati, navadnim belim, malo boljšim in čeznju z velikonočnim, »to so mogl bit takrat zmeram tri-

39 TZIP/Podbočje/28. 2. 2011/s. 13.

je prti na mizi. So mogl bit. Trije – je bila navada tako.«40

Vezeni in z belo čipko obrobljeni velikonočni pr-tiči kvadratne oblike so bili izdelki ženskega dela družine. Tako kot za druge izvezene izdelke ve-lja tudi za velikonočne prtiče, da so bili bogatejše izvezeni na premožnejših kmetijah. Dekleta s ta-kšnih kmetij so pogosteje pošiljali v gospodinjske šole in na tečaje ročnih del, kjer so se naučile tudi vezenja. V manj premožnih družinah so si žen-ske izročale veziljsko znanje iz roda v rod in med seboj, osnov vezenja pa so se večinoma naučile v osnovni šoli.

Pogosto je v nevestino balo poleg vezenih in s čipko opremljenih mrliške rjuhe in mrliškega pr-tiča spadal tudi izvezen velikonočni prtič. Pred drugo svetovno vojno in mnogo manj po njej so 14-letna dekleta izdelala svoj prvi velikonočni pr-tič, ki so ga nato uporabljali v hiši staršev. Čeprav so veziljski del dediščine nadvse skrbno hranili in redko uporabljali, se je tisti, ki ga je izvezla mati, z leti izjérbal (obrabil). V precejšnji meri tudi zato, ker so vezenine pred drugo svetovno vojno in še po njej pogosto delali na blago slabše kakovosti, največkrat na belo kotenino41. Po večini so vezli s ploščatim vbodom z bombažno prejico rdeče, ru-mene, zelene, modre, bele in še katere barve, z vse-mi ali samo katero od njih, prav gotovo pa z rdečo.

40 Prav tam.41 Kotenina [iz lat. bombaž] – močna, navadno nebeljena

bombažna tkanina. Tavzes 2002: 619.

RazstavavezenihvelikonočnihprtičevčlanicKulturnegadruštvaLibna,SpodnjiStariGrad,5.4.2005,fototekaPosavskegamuzejaBrežice.(Foto:IvankaPočkar)

PrikaznošenjavelikonočnegajerbasaobodprtjurazstaveVelikonočniprtiči,SpodnjiStariGrad,5.april2005,fototekaKulturnegadruštvaLibna.

PrikazraztresenegavelikonočnegajerbasainrazkritegoljufijespručkoobodprtjurazstaveVelikonočniprtiči,SpodnjiStariGrad,5.april2005,fototekaKulturnegadruštvaLibna.


Robovi so bili samo zarobljeni oziroma okrašeni z luknjičastim nizom nekaj centimetrov od roba ali pa so jih zaključili s kvačkanimi čipkami. Naj-pogostejši središčni motiv vezenja na velikonočnih prtičih med Radečami in Dobovo je rdeče uve-zeno »jagnje – prastar simbol pomladi in kasneje simbol Kristusa«42 – s križem in bandero. Sredino pogosto zavzema tudi Kristusov monogram IHS. V vogalih ali bližje sredini prtiča so enakomer-no razporejeni cvetlični šopki. Med manj pogo-stimi velikonočnimi so bili prtiči, vezeni z miljeji (rišeljeji)43 v beli barvi.

Dodatno krašenje velikonočnih prtičev je bilo likanje in utrjevanje s štirko (škrobom)44. Pri tem so uporabljali kupljeni škrob, zaradi pomanjkanja med drugo svetovno vojno pa so ga sami pripravili iz moke. Škrobljenje je bilo zahtevno in natančno opravilo, ki so ga izkušene gospodinje najbolj zau-pale le same sebi.

Dediščino ročno izvezenih prtičev za pokriva-nje košar z žegnom so po izročilu in vzoru svo-jih prednic obnovile članice Kulturnega društva Libna. Starejše in mlajše vezilje imajo društvene prostore v zgradbi nekdanje železniške postaje Lib-na. Seznanjajo se s starimi vezeninami, zapisujejo podatke o njihovem nastanku, izročanju iz roda v rod in njihovi uporabi, jih fotografirajo in preri-sujejo stare motive. Vezejo na novo kot ponovitev spomina, hkrati pa črpajo iz starih vezenin zamisli za nadgradnjo veziljske dediščine in snujejo izdel-ke za sodobno rabo. Razstavljajo jih na vsakoletni velikonočni razstavi, leta 2005 so za razstavo iz-vezle nove velikonočne prtiče, na ogled pa so bili tudi stoletje stari. Z razstavami opozarjajo na spo-štljiv odnos do ročnega dela kot dediščine in pozi-vajo k boljšemu vrednotenju kulturne dediščine s področja veziljstva.

42 Ovsec, Damjan J.: Velika knjiga o praznikih. Praznovanja na Slovenskem in po svetu. Ljubljana 1992, s. 135.

43 Richelieu [rišeljé, po francoskem državniku kardinalu Richelieuju 1585–1642] – bela vezenina z zančnimi obrobami in mostički; rišeljé vezenje – luknjičasto vezenje na namiznem ali posteljnem perilu, kjer je izrezano temeljno blago znotraj izvezenih vzorcev. Tavzes 2002:1004.

44 Prevzeto iz nem. Stärke 'štirka, škrob', kar je izpeljano iz nem. stärken 'štirkati, škrobiti', prvotno 'krepiti perilo s škrobom', to pa iz nem. stark 'krepak, močan'. Snoj, Marko: Slovenski etimološki slovar, Ljubljana 1997, s. 647.

Informatorji: · Bevc, Antonija, rojena leta 1907 v Krški vasi; Cerklje ob

Krki. · Cerjak,Vladimir, rojen leta 1921 v Pesjem; Gornji Obrež. · Čobanovič, Dora, rojena leta 1937 v Loki pri Zidanem

Mostu; Loka pri Zidanem Mostu. · Ferenčak, Ivanka, rojena leta 1906 v Brežicah; Brežice. · Kerin, Angela, rojena leta 1920 v Sv. Križu; Podbočje. · Prah, Davorin, rojen leta 1959 v Brežicah; Zameško,

Brežice. · Račič, Alojz, rojen leta 1927 na Vihrah; Vihre. · Unetič, Jožefa, rojena 1903 na Hrastju; Bušeča vas.

VezenivelikonočniprtičnarazstavičlanicKulturnegadruštvaLibna,SpodnjiStariGrad,5.april2005,fototekaPosavskegamuzejaBrežice.(Foto:IvankaPočkar)


MatjažMatko

KočevskislikarinkiparMichaelRuppe

Umetnost Michaela Ruppeja (1863 – 1951)1 po-zna danes malo ljudi in priznati moramo, da so celo med poznavalci in strokovnjaki redki tisti, ki o umetniku in njegovem delu vedo kaj več kot le nekaj skopih podatkov.

To pa ne velja za dr. Ernsta Faberja z Dunaja in profesorja Petra Jonkeja iz Celovca, ki sta o ume-tniku obširno pisala v Gottscheer Kalenderju iz let 1925, 1934 in 1955. Prav tako se ga je spomnil ure-dnik časopisa Salzburger Nachrichten. Karl Engel je v časopisu 5. marca 1951 v članku Ne pozabite mojstrov … zapisal: »Imamo kulturne tedne, kul-turne zveze in združenja, kulturni dinar, kulturne dajatve, umetniška društva in društva umetnikov … Kljub toliko kulture pa je možno, da se je znani umetnik, katerega ime in dela so bila nekoč ponos naših umetniških razstav, postaral in popolnoma obubožal in zadnje dni svojega življenja vegetira v najhujši bedi.« Huda obtožba.

Namenoma sem spomnil na ta članek. Kot mi je znano, se o tem velikem slikarju in nosilcu treh nagrad – srebrne državne medalje za kiparstvo, srebrne medalje mesta Salzburg in nagrade av-strijskega muzeja – po njegovi smrti leta 1951 v povojni Jugoslaviji in Sloveniji ni razpisal nihče. O vsestranskem umetniku in njegovi umetniški ustvarjalnosti ni bila napisana nobena obširnejša razprava ali delo, ki bi dostojno predstavilo nje-gova umetniška prizadevanja. Zapis v Slovenskem biografskem leksikonu iz leta 20092 vsebuje iz-sledke člankov kočevskega dekana Josefa Erkerja (1930) ter Franceta Steleta (1931).

1 Članek je nastal ob 60-letnici smrti Michaela Ruppeja.2 Slovenski biografski leksikon 1925 – 1991 Elektronska izdaja,

SAZU, 2009, http://nl.ijs.si:8080/fedora/get/sbl:2698/VIEV/.

Michael Ruppe zagotovo ni neznanka v slo-venskem ustvarjalnem prostoru. Bil je pač prezrt, saj je večino življenja preživel izven Slovenije. Na umetnikovo prezrtost je vsekakor vplival zgodo-vinski oris dogodkov – razpad avstro-ogrske mo-narhije in na njenem pogorišču nastanek novih držav. Čas med obema vojnama in gospodarska kriza sta bila verjetno tudi vzroka, da je umetnik, ki je bil rojen na Kočevskem, neznan v omenje-nem ustvarjalnem prostoru. Umetniki kočevskega porekla3 so v glavnem ustvarjali v nemško govore-

3 Karel Meditz, Svitbert Lobisser, J. Stalzer, Jos. Gramer, Roman Petsche, Julij Fornbacher in Josef Hutter.

OvčjakpriKoprivniku,grafičnilistGottscheerVolksliedermitBildernundWeisen,str.9,BerlinundLeipzig1930.VerlagWalterdeGruyter&Co.


čih deželah, zato so mnogi od njih v slovenskem ustvarjalnem prostoru neznanka. Šele leta 1931 se je umetnika v Zborniku za umetnostno zgodovi-no spomnil France Stele. V dokaj skopem poročilu je med drugim zapisal, da je pred leti Ruppe imel razstavo svojih del v mali dvorani Ljubljanske fil-harmonije, in sicer 66 slik; oljnih, peresnih risb in akvarelov, od tega 24 iz Istre in Dalmacije, 16 iz pokrajine ob Gardskem jezeru in 26 s Kranjske. Bambergova tiskarna pa je v tribarvnem tisku iz-dala več razglednic4. Podatke je Steletu posredoval avtor sam.

Michael Ruppe je bil sin kočevskih Nemcev, ro-jen 24. marca 1863 v vasi Ovčjak5, eni od poru-šenih in požganih vasi na Kočevskem. Njene ru-ševine ležijo ob lokalni cesti med Koprivnikom in Mavrlenom, kraj pa je danes del občine Črnomelj. V njegovem krstnem listu je zabeležen naslov nje-gove rojstne hiše, Ovčjak št. 3, medtem ko je v družinskem listu zabeležen podatek Ovčjak št. 4. Bil je prvorojenec, za njim so se rodili še štirje bra-tje in tri sestre. Ruppejevi domačiji se je po doma-če reklo Mikaisch, kar po vsej verjetnosti izhaja iz

4 Primerjaj: oglednica – razglednica. Dejstvo za spremembo izraza pa lahko najdemo pri primerjavi prevoda nemškega samostalnika ansichtskarte = kartica z razgledom, ansicht = pogled ansichtskarte, die, razglednica.

5 Ovčjak, nemško poimenovanje Schäflein.

očetovega imena Michael, njegova družina pa se je preselila v sosednjo vas Topli Vrh. Ukvarjala se je s kmetijstvom, sorodniki pa tudi s trgovanjem na območju Salzburga in Tirolske.

Ruppe je obiskoval ljudsko šolo v Koprivniku. Trinajstinpolletnega so ga poslali k stricu, ki je imel v Salzburgu trgovino. Tam je začel obiskova-ti umetniške razstave, ki so še bolj prebudile nje-govo živahno domišljijo in mu še bolj vspodbudile željo po ustvarjanju. Temu je posvečal ves prosti čas. Risati je začel kot samouk, vendar je kmalu spoznal, da potrebuje strokovno pomoč. Odločil se je za pomoč salzburškega slikarja Hinterholzer-ja, ki je v njem odkril nadarjenost in resnega ter prizadevnega fanta. Postal je njegov dober prijatelj in učitelj.

Dvajsetletnega Ruppeja je sredi ustvarjalne za-gnanosti prizadela huda sklepna revma, po na-svetih zdravnikov pa je moral Salzburg, ki mu je dotlej prirasel k srcu, zapustiti. Vzroka za njegovo bolezen sta bila po navedbah vira6 vlažni stričevi trgovski prostori in padec v hladno reko Inn.

Vrnil se je v domovino, k staršem na Topli Vrh, kjer mu je oče naložil težko delo na kmetiji, ki pa ga Ruppe zaradi svojega slabega zdravja ni zmo-gel dolgo opravljati. Starši za njegovo umetniško ustvarjanje niso imeli posluha. Za denar, ki ga je

6 Ernst Faber.

ObrežjeRinžepriKočevju,okoli1930.Gvaš65,5x43,5cm;sign.d.sp.M.Ruppe,zasebnazbirka.

Bazilikasv.Marije,Lošinj,okoli1910.Akvarel50x27cm;sign.l.sp.M.Ruppe,zasebnazbirka.


zaslužil v Salzburgu, je kupil koze in kozle, ki jih je gnal na pašo. Tako je dobil priložnost za opazo-vanje narave v vsej njeni lepoti in od tam je črpal navdih za svoja kasnejša dela.

Profesorja Benedikt Knapp in Peter Wolsegger sta na posvetitvi šole v Ovčjaku leta 1883 odkrila Ruppejevo nadarjenost, ko je risarsko krasil sla-volok. Wolsseger ga je nato povabil v Kočevje, v strokovno lesno šolo, ustanovljeno leta 18827. Ker je bila ta usmerjena predvsem v obdelavo lesa, ple-tarstvo, rezbarjenje in strugarstvo, Ruppeja ni pre-več zanimala. Učitelja Gansmayer in Pschick sta odkrila njegovo nadarjenost za risanje in ga pri-poročila učitelju risanja Juliusu Hofholzerju. Nje-govi učitelji so načrtovali, da bo začel obiskovati strokovno šolo za pletarstvo na Dunaju in da se bo po končanem študiju od tam vrnil kot njihov novi učitelj. Ruppe pa se je temu uprl, saj je želel po-stati akademski slikar in ne učitelj strokovne šole. Vrnil se je na Topli Vrh, z zavrnitvijo ponujenega šolanja in dela na kmetiji pa si je nakopal jezo star-šev. Doma je zanj postalo neznosno in odločil se je za pot na Dunaj. Tja je odšel, ker je menil, da ga bodo sprejeli na tamkajšnjo Akademijo upoda-bljajočih umetnosti, vendar so ga zaradi premalo slikarskega znanja tam zavrnili.

Razočaran je zapustil prestolnico in odpotoval v Salzburg, da bi od tam poiskal očeta v kraju Zell am Ziller. Stric George Ruppe, pri katerem je bil od 13. do 20. leta, mu je posodil denar za vožnjo, ne da bi zahteval vračila. Pri očetu se je Ruppe zadržal kratek čas, potem pa je odpotoval v Grö-den8. Odšel je v St. Urlich, kjer je pri dveh go-stilničarjih, ki ga nista priganjala k plačilu, našel dobro stanovanje. Začel je iskati delo, a je ugoto-vil, da je oblikovalcev ornamentov, likovnih ele-mentov, namenjenih olepšavi in okraskov, kot je bil sam, dovolj, in da ne potrebujejo pomočnikov. V Gardenski dolini je kot kipar delal štiri leta, ta čas pa mu je hitro minil.

7 Serše A., Šola za lesno stroko v Kočevju, glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije. Letnik 30, Ljubljana 2007, str. 111–113.

8 Val Gardena v Italiji.

Gardensko dolino je zapustil 27-leten. Odpoto-val je na Dunaj, kjer se je hotel popolnoma posve-titi kiparstvu. Načrtoval je, da bi se potem vrnil v Gardeno, kjer ga je čakala obilica dela. Na Du-naju so ga sprejeli v šolo za umetno obrt dunaj-skega muzeja Am Stubenring. V zadnjem študij-skem letu je Ruppe k sebi vzel svojega mlajšega brata Georga in poskrbel, da je ta dobil delo kot kiparski pomočnik pri znanem mojstru v Garden-ski dolini. Mojster Franz Tavelli je njegovega bra-ta zelo cenil, saj je bil zelo nadarjen. Žal pa mu življenje ni dalo možnosti, da bi izkoristil lastno nadarjenost, saj ga je v Gardeni doletela nesreča, v kateri je izgubil življenje, ravno ko je dokončeval svoja prva večja samostojna dela. Viri ne navajajo, za kakšno nesrečo je šlo, omenjajo pa, da je Ru-ppeja bratova smrt močno prizadela.

Po njegovi smrti je ostal še tri leta in pol na Du-naju in po končanem študiju sprejel ponudbo neke nemške delavnice iz Vestfalije oziroma severnega Porenja. Odšel je k mojstru v Wiedenbruck, ki ga je cenil in vzljubil ter tudi kasneje z njim obdržal stike. Med letoma 1902 in 1912 se je Ruppe veči-noma zadrževal v Klausnu in Brixnu, to pa pred-vsem zaradi bolne sestre, ki se je vrnila iz Amerike.

Po podatkih tedanjih časnikov in Ruppejevem krstnem listu lahko glede njegove poroke, 14. maja 1908, predpostavimo, da je nekje takrat, ko je prišel v Vestfalijo, spoznal in našel življenjsko sopotnico Louso Caroline, rojeno Peter. Iz Wie-denbrucka se je Ruppe nato preselil nazaj v Salz-burg, kjer je šest let deloval kot samostojni kipar. Ker so kiparska dela prinašala malo denarja, se je vnovič posvetil slikarstvu.

Da bi si olajšal dolgoletne zdravstvene težave z revmo, je Ruppe okoli leta 1910 od nekega plemi-ča kupil podeželsko hišo na Malem Lošinju, tam pa se je nameraval naseliti za stalno. Vendar je nje-gov načrt prekrižal začetek prve svetovne vojne, Lošinj pa je moral leta 1914 zapustiti. Od takrat, ko ga je vojna pregnala od tam, je živel samo še v Salzburgu. Kot tujemu državljanu z avstrijskim potnim listom mu je država omenjeno lošinjsko nepremičnino zaplenila, to pa je bil tudi razlog, da je spremenil oporoko, s katero je želel nekaj de-


narja zapustiti ubožnicam oziroma rojakom. Pre-ostanek gotovine mu je pobrala avstrijska denarna reforma, Ruppeju pa je socialno skrbstvo od 1. ja-nuarja do 30. aprila 1951 odobrilo mesečno pod-poro 310 šilingov. Njegovo nesrečo je poglobila še bolezen. V 88. letu je mojster delno oslepel, potem pa še nesrečno padel in si zlomil stegnenico. Ru-ppejeva življenjska in umetniška pot se je končala 10. marca 1951, pokopan je na salzburškem poko-pališču Kommunalfriedhof.

umetnostnazapuščinaMichaelaRuppeja

Ruppeju umetniški poklic prvotno ni bil name-njen, toda njegova želja in potreba po upodablja-nju sta premagali vse ovire. Bil je vsestranski ume-tnik, slikar, kipar, izdelovalec štukatur, rezljal je nabožne kipe, risal predloge za oglednice in raz-glednice. Razstavljal je predvsem v tujini, nekaj tudi v domovini, njegove razstave pa niso bile od-mevne. Od leta 1892 je s presledki živel pretežno v Salzburgu in zagotovo ne preseneča, da je svojo veliko razstavo – ob svojem petinšestdesetem roj-stnem dnevu – priredil ravno na tamkajšnjem gra-du Mirabell.

Omeniti moramo še dve solnograški razstavi ob njegovi osemdesetletnici, kjer so se ga mestni oče-tje spomnili, in ob omenjenem jubileju v Künstler-hausu priredili skupno razstavo njegovih akvare-lov ter grafik društva upodabljajočih umetnikov Salzburga9. Razstavo reprezentativnih del koče-vskega slikarja in kiparja Ruppeja pa so pripravili ob 100-letnici njegovega rojstva v dvorani umetni-škega društva solnograške rezidence.

Prepričan sem, da je Ruppe razstavljal v krajih, s katerimi je bil tesno povezan. Podatkov o razsta-vah nisem nikjer zasledil. V članku, ki je izšel v Gottscheer Kalendarju, pa sem našel zapis o kraj-šem obisku na Kočevskem.

»Konec avgusta 1928 je prispel v Kočevje naš rojak, gospod Michael Ruppe, kipar in krajinar v Salzburgu, v spremstvu svoje umetniško navdah-njene soproge po 25-letni odsotnosti na obisk v

9 Salzburger Zeitung, K. Faschning, 24. marec 1943, stran 5.

domovino. Iz Kočevja je dnevno odhajal na spre-hode v okolico in slikal kmetije, cerkve, vasi, mli-ne, gozd. Konec oktobra sta oba odšla v Koprivnik in od tu v Topli Vrh, tiho in majhno vasico, kjer je nekoč stala skromna očetova hiša in tekla ume-tnikova zibelka (sedaj ruševina). Po osemdnevnem bivanju v Koprivniku se je umetniški par vrnil zo-pet v Kočevje. Tukaj, v bližini legendarnega fri-drihštajnskega gozda, in v odmaknjenosti čiste božje narave njegove rojstne občine Koprivnik je umetnikovo jasnovidno oko našlo veliko bogastvo najlepših spodbud in motivov, da bi tako svojemu domovinskemu občutku dalo živ izraz v prisrčnih slikah. Od 5. do 10. novembra je imel umetnik v gostišču Zur Sonne razstavo svojih v domovini narejenih slik in skic, ki so vse skupaj naletele na zasluženo priznanje. Michael Ruppe, ki ga imamo s ponosom za svojega, je izvrsten krajinar in zna dati svojim slikam moč, toplino in naravno resnič-nost. Je mojster barvne tehnike. Naj mu bo še dol-go dano s stvaritvami svojega duha razveseljevati sodobnike in kasnejše rodove. Konec novembra se je umetniški par vrnil nazaj v Salzburg.«

Neutrudni in ustvarjalni umetnik je zapustil dragoceno umetnostno zapuščino. Kupci njego-vih del so bili v veliki večini njegovi rojaki, ki so razseljeni po vseh kontinentih, zaradi tega pa veči-no njegovih del hranijo zunaj Slovenije. Pretežno slikarski motivi iz Salzburga in okolice, ki jih je ustvarjal v zadnjih letih svojega življenja, se na-hajajo v depojih Mestnega muzeja v Salzburgu.

KoprivnikpriKočevju,1928.Gvaš66,5x48,5cm;sign.d.sp.M.Ruppe,zasebnazbirka.


Tudi marsikateri uradni prostor v Salzburgu je okrašen z njegovimi deli. Ko mu je salzburški ob-činski svet 11. decembra 1933 podelil domovinsko pravico brez pristojbine, se je Ruppe za to poča-stitev zahvalil z veliko sliko upodobitve jesenske solnograške krajine s Haunsberga. To delo naj bi po odredbi župana, dvornega svetnika Otta, za vedno imelo svoje častno mesto v sobi občinske-ga predstojništva. Muzeju v Salzburgu je zapustil tudi slike drugih umetnikov iz svoje zbirke, deni-mo dela odličnega risarja Bergerja. Tako v Ljublja-ni, na Dunaju in Hrvaškem so Ruppejeve plastike in slikarska dela v javni lasti ali se nahajajo v mu-zejskih zbirkah. Kranjska hranilnica iz Ljubljane je pri Ruppeju naročila tri slike – Molitev, Delo in Dobrodelnost, ki so krasile njeno sejno dvorano. Ruppe je potem dobil novo častno naročilo – za ustanovo Rothschildstiftung pri muzeju na Duna-ju je naslikal sliko Madone, ki je bila razstavljena v sejni dvorani tega muzeja.

Narodni muzej iz Ljubljane hrani tri njegove le-sene kipe. V njihovih depojih sta dve grafiki ter oljni sliki. Po naključju sem dve njegovi sliki od-kril v prostorih občine Kočevje, ena pa se nahaja v prostorih Zdravstvenega doma v Kočevju. Nekaj

slik v tehniki vodnih barv in voščenk je v zaseb-nih zbirkah na Kočevskem in Sloveniji. Predvide-vam, da bi se zaradi nepoznavanja avtorja lahko katero njegovih del pojavilo v galerijah ali na sple-tnih straneh različnih portalov. Na portalu avkcij-ske hiše Dorotheum iz Salzburga se občasno po-javlja Ruppejevo delo, predvsem motivi iz okolice Salzburga.

Po zapisih Faberja in Jonkeja sem lahko pribli-žno povzel časovni nastanek in zgodovinsko-ume-tnostni prikaz njegovih del, ki sledijo v naslednjem časovnem zaporedju.

Prve njegove slike so našle imenitne kupce. Eno večjih del je kupil predsednik trgovinske zbornice, drugo soproga avstrijskega veleposlanika in tretjo nadvojvoda Ludwig Viktor. Številna dela so ro-mala tudi v Anglijo, zasledimo jih tudi v Indiji in Ameriki. Mnoga njegova dela so v zasebni lasti na Dunaju. Naročniki njegovih del so bili številni po svetu razseljeni Kočevarji. Njegove tenkočutne krajinske slike domovine krasijo marsikateri dom kočevarskih izseljencev in prehajajo v hrambo iz roda v rod. Likovni izraz in narodnostna nota slik Maksima Gasparija imata za slovensko skupnost po svetu primerljiv izrazni pomen, kot jih imajo

Interierstihožitjem,1930.Oljenaplatnu,86x165,5cm;Sign.indat.sp:M.Ruppe1930.Narodnagalerija,inv.št.NGS2189.(Foto:JankoDermastja)


Ruppejeva dela za njegove rojake. Kot primer na-vajam razkošno sliko Kočevja, ki so jo učenci leta 1923 v Celovcu podarili upokojenemu gimnazij-skemu ravnatelju Petru Wolseggerju (Strokovna lesna šola v Kočevju). Kar nekaj slik je Ruppe pro-dal ali podaril kočevskim rojakom. Tako je sliko cerkve sv. Rešnjega telesa kupil Franz Göderer iz Kočevja. Enako sliko je kupil tudi ravnatelj Kna-pp. Ruppe je s prodajo te slike zaslužil dva guldna. Več je zaslužil s sliko neke črnomaljske hiše, ki jo je kupil tamkajšnji trgovec, zanjo pa je dobil pet guldnov. Dobro so se prodale tudi slike kočevske-ga polja in nekaterih drugih črnomaljskih starih hiš. Že v času Ruppejevega šolanja na Strokovni lesni šoli v Kočevju je njegovo delo opazil knez Ausperg in avtorja v priznanje nagradil z duka-tom. Ruppe je ustvaril še eno čudovito delo, grb mesta Kočevje. Oblikoval ga je po srebrnem pe-čatu iz leta 1471 in podaril celovškemu društvu Gottscheerland.

Del pomembne Ruppejeve umetnostne zapušči-ne so oglednice10, ki so jih natisnili po predlogah umetnikovih akvarelov. Prevladujejo predvsem oglednice z motivi gorenjskih mest in trgov ter Kamniških, Julijskih in Karnijskih Alp. Obstaja nekaj oglednic z motivom pokrajine okoli Gard-skega jezera, Brixna ter Lovrana.

Leta 1895 se je umetnik za kratek čas vrnil v do-movino. Takrat je sprejel naročilo za izdelavo ol-tarja za cerkev sv. Jakoba v Koprivniku. Sočasno je

10 Izraz avtorja članka. (Opomba uredništva)

dobil naročilo Kranjske hranilnice iz Ljubljane, ki mu je naročila izdelavo štirinajstih akvarelov Lju-bljane. Omenjenega leta je Ljubljano prizadel hud potres, ta nesreča pa naj bi bila razlog, da je pod-pisal naročilo z lastnikom založbe in tiskarne Kle-inmayr & Bamberg, Otokarjem Bambergom11. Ruppe mu je za potrebe njegove založbe in tiskar-ne narisal več akvarelov za izdelavo oglednic. Pre-vladujejo akvareli kranjskih mest in trgov, nekaj pa je tudi motivov iz ostalega dela Avstro-ogrskega cesarstva. Zadnja motiva sta oglednici Kočevja, v tiskarski tehniki štiribarvnega tiska sta zavedeni pod številkama 124 in 12512.

Z njegovimi ilustracijami sta opremljeni pe-smarica Gottscheer Volkslieder mit Bildern und Weisen (Berlin-Leipzig)13 ter revija Illustrierte Al-penländische Monatsschrift, Jg. Heft. 1-12 Inns-bruck, Wagner, 193114.

Ruppejevo navezanost na rojstni kraj potrju-je tudi njegov odziv na prošnjo njegove domače občine Koprivnik, da izdela oltar za koprivniško cerkev sv. Jakoba. Vabila ni odklonil. Izdelal je iz-redno lep glavni oltar, ki je postal ponos celotne koprivniške župnije in občine. Na platnu v sredini je bila slika Matere božje, pod njo desno sv. An-drej in levo sv. Jakob. Delo mu je izredno uspelo. Končal ga je ravno, ko je potres leta 1895 dokonč-no uničil stari oltar. Neprecenljivo sakralno dedi-ščino so 19. marca 194915 zažgali, s cerkvijo vred pa je zgorela Ruppejeva nabožna plastika. Dve leti po tem dogodku je slikar, pozabljen od svojih ro-jakov, daleč stran od svoje ljube domovine, ki ji je posvetil umetniška dela, umrl v največjem po-manjkanju in bedi.

11 Kleinmayr je bila tiskarska in založniška rodbina iz Celovca in Ljubljane. Poroka Fedorja Bamberga s Teklo, Klenmayejevo hčerko, je pomenila za Fedorja družabništvo in soustanovitev firme Ig. Pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg. V zakonu se jima je leta 1848 rodil sin Otokar, ki je nadaljeval družinsko tiskarsko tradicijo. Tiskal in zalagal je nemške knjige, od osemdesetih let 18. stoletja pa tudi knjige slovenskih avtorjev, Stritarja, Levstika, Tavčarja, Gregorčiča, Aškerca, Cankarja, Prešerna, Župančiča in drugih. Tiskarna se je po letu 1919 preimenovala v Delniško tiskarno, knjigarno pa je prevzela Delniška družba.

12 Nr. 124 in 125 Ruppe: Gottschee, Hauptplatz. Kleinmayr & Bamberg, Laibach. Alle Rechte vorb.

13 Kočevarske ljudske pesmi s slikami in notami.14 Ilustrirani Alpski mesečnik.15 Matko Matjaž, Die Heimat Koprivnik … bila je to lepa vas,

Koprivnik 2006.

MotivizVelegaLošinja,okoli1910.Akvarel55x33,5cm;sign.d.sp.M.Ruppe,zasebnazbirka.

51rast 2-3/2011 - NaŠ goST

Našgost

RastoBožič

»Delamlahkolevokolju,kisemedsebojnorazumeinpodpira«

Pogovor s črnomaljsko kulturnico, avtorico, urednico, publicistko in zapisovalko izročila Ksenijo Khalil

Ksenija Khalil, med drugo svetovno vojno, leta 1944, v partizanski družini Vitkovič rojena Črnomaljka, je rojstno mesto in hkrati Belo krajino zaznamovala na več področjih. V zadnjih dveh desetletjih nje-nega službovanja predvsem na kulturnem, bila je vpletena tudi v go-spodarsko in politično dogajanje omenjenega območja, krajše obdobje tudi novomeškega.

Je dolgoletna kulturna delavka, avtorica leta 1999 izdanega in od-mevnega kulturno-etnografskega dela Nerajska hrana, vspodbujevalka delovanja kulturnih društev, romskega kulturnega delovanja, uredni-ca, publicistka, zapisovalka ljudskega izročila in predsednica lokalne podružnice muzejskega društva. Na črnomaljski izpostavi republiške-ga Javnega sklada za kulturne dejavnosti je bila zaposlena od njegove ustanovitve, leta 1998, do odhoda v pokoj, leta 2004. Pred tem je od leta 1984 vzporedno z drugim delom delovala v njegovi predhodnici, Zvezi kulturnih organizacij oziroma tako imenovani Zko.

Khalilova je bila urednica dveh zvezkov gradiv o pastirskih igrah v Beli krajini Otroške igre v Beli krajini, literarnih zvezkov Mengaro življeni – Naše življenje in Šošoro ka le hine kanora tiknona – Zajček Kratkouhec, Kratke zgodbice o ljudeh in živalih romskega avtorja Sreč-ka Brezarja, Samo hari bajt – Samo malo sreče romske avtorice Marine Brezar in znatno več kot urednica Romsko-slovenskega slovarja Mada-line in Marine Brezar. Leta 2005 je dobila najvišje občinsko priznanje za kulturno delovanje v občini Črnomelj – Župančičevo plaketo, vse od ustanovitve pokrajinske revije Rast je članica njenega sveta in njena sodelavka.

Čeprav upokojenska leta posveča pretežno vnukinjama, Naji in Alji, ter domačemu vrtu, pa njeno kulturno-etnološko delovanje in uredni-kovanje nista zastala. V drugi polovici leta je napovedan izid njene nove knjige o peki kruha v Črnomlju in tamkajšnjih pekih Tako lepo je dišalo po kruhu, s podnaslovom Pridelovanje žit, mletje in preskr-ba s kruhom v 19. in 20. stoletju v Črnomlju, s črnomaljskimi Romi pa v okviru Romskega kulturnega društva pripravlja novo literarno knjižico.

KsenijaKhalil,maj2011. (Foto:RastoBožič)

Branko Šuster: ANGELI MESTA 6, 63X93cm,kolaž,2010/11

52 NaŠ goST - rast 2-3/2011

Vaše delo, predvsem publicistično, bi lahko označili tudi za etnološko usmerjeno?

Toliko pač, kot zmorem. Te izobrazbe nimam in se ne morem loteva-ti tem, za katere nisem usposobljena. Lahko pa zbiram podatke na te-renu, kar je ena izmed oblik tovrstnega dela. Po izobrazbi sem namreč ekonomistka prve stopnje oziroma absolventka ekonomije.

Pa začniva s poreklom vaše družine.Moj dekliški priimek je Vitkovič, rodila sem se na črnomaljskem

Sadežu, sedaj pa živim na tamkajšnjem Čardaku. Moja starša sta se v Črnomelj priselila. Oče je bil izučen pek in pred drugo svetovno vojno samostojni obrtnik, med vojno partizan, po njej pa uslužbenec. Mama je bila izučena šivilja, ki je pretežno gospodinjila.

Moji stari starši niso imeli otrok in so mojo mamo – vojno siroto prve svetovne vojne – posvojili. Rodila se je v Gorici in po vojni prista-la v ljubljanski sirotišnici, po njej pa imam nekaj primorskih korenin. Oče je bil iz Podklanca pri Vinici, moja stara mama po materini strani je bila prava Črnomaljka iz rodbine Lozar. Poročila se je z nekim Neči-mrom, ki naj bi izviral nekje iz okolice Novega mesta. Moj oče Janez je prišel za delom v Črnomelj, kjer sta se z materjo spoznala in poročila. Naša hiša je stala nad hotelom na črnomaljskem Sadežu. Imam se za pravo Črnomaljko, ki jo je rojstni kraj po svoje zaznamoval.

Vzgojena sem bila v partizanskem duhu in to izročilo v moji družini negujemo naprej.

S sestro Sabino in bratom Marjanom, poletje1949.(ArhivK.Khalil)

MladadružinaKhalil–mamaKsenija,sinSamerinočeDaifallah,1969.(ArhivK.Khalil)


Lahko opišete vaše šolanje?Obiskovala sem osnovno šolo in za njo gimnazijo v Črnomlju.

Osnovnošolcev naj je bilo takrat po vojni malo, šola pa je imela ta-krat le po en ali dva oddelka posameznega razreda. Razlog za tako majhno številčnost so bile takrat tudi številne okoliške podružnične šole, ki jih danes več ni. Črnomelj je bil takrat res samo Črnomelj in kot tak majhno mesto. Po vojni je štel le kakih tisoč do tisoč dvesto prebivalcev.

Gimnazija je bila v letih mojega šolanja razdeljena še na višjo in niž-jo. Ko sem končala nižjo oziroma njen četrti razred, pa je ravno prišla šolska reforma, ki nas je gimnazijske četrtošolce spremenila v osmošol-ce osnovne šole. Potem smo šli še drugič v gimnazijo.

Kakšen je v vašem spominu ostal takratni Črnomelj?Naša družina je živela na Sadežu nekoliko odmaknjeno in bolj na sa-

mem. Okoliških otrok ni bilo veliko in težko bi trdila, da sem skupaj z drugimi Črnomaljci odraščala v mestnem vzdušju. Kot dekle tudi sama nisem smela skoraj nikamor in sem se držala bolj doma. Imeli smo tudi njive, ki sem jih pomagala obdelovati, o kakšnem pohajkova-nju okrog pa takrat ni bilo govora. Na šolo imam sicer lepe spomine. Za gimnazijo lahko rečem, da smo imeli zelo dobre profesorje, ki smo jih spoštovali. S temi, ki še živijo in obiskujejo naše petletne obletnice mature, se naša generacija še sedaj dobro razume. Težko bi koga izpo-stavila. Zelo radi smo imeli profesorja za nemščino Matijo Pogorelca, ki je prišel k nam iz Ljubljane. Navdušil nas je za gledališče, pod nje-govim vodstvom pa smo gimnazijci vsako leto pripravili po eno gleda-liško igro. Ocenjujem tudi, da je verjetno njegova zasluga, da sem kot

IzletštudentskegaArabskegaklubavPulj,1967.(ArhivK.Khalil)

Po gledališki predstavi igorja TorkarjaPozabljeniljudje,3.letnikgimnazijevČrnomlju,1961/1962.(ArhivK.Khalil)


študentka v Ljubljani obiskala vse gledališke predstave. Zdi se mi, da so nam naši takratni profesorji kulturni čut nekako vcepili. Menili so, da mora izobraženec obiskovati gledališče, opero, da potrebuje kultur-no razgledanost. To sem občutila tudi kasneje na ekonomski fakulteti.

V gimnaziji sem se v literarnem glasilu Plamen nekoliko poskusila v pesnjenju, kot srednješolka pa sem ogromno brala in prebrala sko-raj vso klasično, v črnomaljski ljudski knjižnici dostopno literaturo ter škilila na vsa področja. Tudi v času študija sem veliko brala. Še danes sem prepričana, da si mora mlad človek v času šolanja tudi sam skovati določen kapital za prihodnost.

Ob vsem vašem kulturnem čutu in razgledanosti ste pristali na eko-nomiji. Zakaj?

Takrat so me zanimali predvsem jeziki. Zlasti francoski, ki sem ga dobro obvladala, znala pa sem tudi nemško. Kljub temu sem poslušala očeta, ki me je vprašal, kaj bom počela z njimi. »Hodi na ekonomijo, boš delala v turizmu, tam jih boš tudi potrebovala,« je dejal. V turizem kasneje nisem nikoli zašla, študij ekonomije pa sem zaključila na prvi stopnji. Da se takrat nisem odločila za jezike, mi je po eni strani danes pravzaprav žal. Po drugi strani pa mi je ekonomija dala drugo znanje in širši pogled v družbo ter njena dogajanja.

Kako, da ste po prvi stopnji študij zaključili?Takrat si po diplomi na prvi stopnji dobil tako imenovano višjo izo-

brazbo, uradno pa sem študij končala kot absolventka ekonomije. Do konca mi je manjkalo nekaj izpitov z diplomo, razlog za prekinitev štu-dija pa je bil otrok. Kasneje volje, da bi študij zaključila, čeprav sem poskusila, nisem zbrala. Med študijem v Ljubljani sem spoznala arab-skega študenta Daifallaha Khalila iz Jordanije in se z njim poročila.

PoslovilnosrečanjezvodjiobmočnihizpostavJavnegasklada za kulturne dejavnosti Bele krajine, Dolenjske in Posavja,oktober2004.(Foto:KsenijaGorše)

PodelitevŽupančičeveplakete,februar2005.NagradoizročatedanjičrnomaljskižupanAndrejFabjan.(Foto:TomislavUrh)


Kot družina v bistvu nismo živeli skupaj. Ob rojstvu najinega otroka je še študiral, po študiju pa se je moral službeno vrniti v Jordanijo. Umrl je mlad.

S sinom ste se vrnili v Črnomelj. Kako so vas sprejeli?Ob prihodu domov je prišlo do velikega kulturnega šoka. Kasna šest-

deseta in zgodnja sedemdeseta leta preteklega stoletja so bila v Črno-mlju še zelo starinsko naravnana. Pri nas je do kulturne revolucije in spremembe v miselnosti prišlo z zamikom. Da sem prekinila študij in se vrnila z otrokom na pol arabskega porekla, je bil šok tudi za domače, ampak na koncu se je vse zgladilo.

Verjetno ste potrebovali tudi službo?Ker sem bila kot študentka štipendistka metliške Beti, sem morala

najprej vrniti štipendijo. To ni bilo lahko. Čeprav je bil takrat v Beli krajini ekonomski kader redkost, me samo s prvo stopnjo v Beti niso želeli zaposliti. To sem jim izredno zamerila. Ves denar sem potem omenjenemu podjetju z obrestmi vred vrnila. Z Beti Metlika sem po-ravnala vse račune, odtlej pa tudi nisem kupila nobenega njihovega izdelka. Takrat so me prizadeli na najbolj občutljivem mestu. Služb za mojo izobrazbo v Beli krajini ni bilo veliko in nisem mogla drugače, kot da sem ravnala v duhu takratnega časa – po zvezah in poznanstvih. Kot knjigovodja osebnih dohodkov sem devet mesecev po rojstvu sina na takrat črnomaljskem Begradu dobila prvo službo. Zaposlil me je danes pokojni direktor Franc Švirt, za kar sem mu še danes hvaležna.

Kaj je sledilo na vaši poklicni poti?Po približno treh letih sem v Begradu napredovala na mesto kadrov-

nice, po njegovi združitvi s Komunalo pa sem ostala brez pravega dela.

Obarvanezvezde,likovnakolonijaArtoteke,7.do8.maj2004.Nasliki:KonstantinVirant,BogomirJakša,JožefVrščaj,KsenijaKhalilinStaneLozar. (Foto:SrečkoBastač)


Ker je takrat imela vse niti v rokah komunistična partija, so me, kot so tedaj govorili, kadrovali na črnomaljsko občino, na komite za druž-benoekonomski razvoj ali nekaj podobnega. Tako sem iz gospodarstva prešla v politiko. V Begradu smo dobro sodelovali in takratnih let se rada spominjam.

Potem ste, če karikiram, sedli na partijski kadrovski vrtiljak?V partiji sem bila nekje od leta 1963. Šla sem po ustaljeni poti. Naj-

prej si postal sekretar in si se začel nekoliko po strani ukvarjati še s po-litiko. Zatem so te poslali, kamor se jim je zdelo. S črnomaljske občine sem na podoben način potem odšla na Dolenjski list v Novo mesto, kjer sem bila približno poltretje leto, med letoma 1982 in 1984, direk-torica ter glavna urednica prvega izmed njegovih dveh tozdov1 – drugi tozd je bila tiskarna.

Nadaljujte, prosim.Mogoče ni bilo najbolj pametno, da sem službo v Novem mestu spre-

jela, saj tam zaposlenih ljudi in njihovega dela nisem poznala. Kmalu sem tudi sama ugotovila, da omenjeno okolje ni bilo zame. Spoznala sem, da lahko delam le v okolju, ki se medsebojno razume in podpira. V sovražnem okolju ne morem delati. Res je tudi, da sem po naravi in-dividualistka in da mi takšno delo leži bolj kot skupinsko. V današnji politiki, denimo, sploh ne bi mogla delovati. Način današnjega delova-nja in vzajemnega postavljanja ovir ni zame. Vprašanja je treba reševati skupaj, danes pa se ta princip zanemarja.

Kako ste nadaljevali po Dolenjskem listu?Takrat je bilo v državi moderno združevanje šol v večje organizaci-

je. Pravzaprav so čim več šol želeli spraviti pod skupno streho oziroma po principu samoupravlja ustanoviti eno d. o.2 s čim več tozdi. Tako so v Črnomlju še pred mojo vrnitvijo iz Novega mesta ustanovili sku-pnost osnovnih šol, mene pa so nato imenovali za njeno tajnico oziro-ma sekretarko. Moje delo je bilo nekje na stopnji skupne ravnateljice, ukvarjala pa sem se predvsem z izjemno težkim vprašanjem, kako vse te šole spraviti skupaj. Veliko sem se morala pogovarjati z ravnatelji posameznih šol, njihovimi učitelji, pomagala sem pri sestavljanju raz-ličnih pravilnikov in kar naprej smo urejali plače. Takratno Jugosla-vijo je proti njenemu koncu, med letoma 1984 in 1989, zaznamovala izredno huda inflacija, kar je pomenilo, da so bile plače ves čas glavna tema. Plače gor in plače dol. Šteli smo točke, se ocenjevali, prerekali, usklajevali, potem smo želeli sistem poenotiti, pa se spet ni zdel pravi-čen. To sta bila čista birokracija in večni prepir. V to delo je šlo po ne-potrebnem veliko napora in zato je moral včasih kdo reči tako in tako bo in nikakor drugače. Pri sebi sem hitro dojela, da tako združevanje

1 Tozd – v obdobju kardeljanskega socialističnega samoupravljanja tako imenovana temeljna organizacija združenega dela.

2 Delovno organizacijo.

Predstavitev publikacije Romske in belokranjske pravljice, oktober 2006.DesnoMadalinaBrezar.(Foto:TomislavUrh)

S prijateljico anico na dopustu v Umagu,2005.(ArhivK.Khalil)


ne pelje nikamor in da šole lahko uspešno delujejo le samostojno ter v lastno dobro. Tako je potem na srečo tudi ostalo.

Nekje v navedenem obdobju ste posegli tudi v kulturno politiko?Hkrati z delom sekretarke skupnosti osnovnih šol so mi leta 1984 na

črnomaljski Občini naložili še tajništvo tedanje Zveze kulturnih orga-nizacij (Zko), v to delo pa so me vnovič porinili kot tujek. Vsi, ki so pri tej organizaciji dotlej naredili kaj dobrega, so se zaradi mojega priho-da čutili odrinjene. Spet je bila vmes partijska direktiva, a zadeva se je na srečo iztekla v dobro sodelovanje. O delu v Zko se mi ni takrat niti približno sanjalo. Takrat tudi nisem bila članica nobenega kulturnega društva, dela kulturnih društev nisem poznala in edino, kar sem poče-la, je bilo to, da sem redno obiskovala črnomaljske prireditve. S tem se ni takrat nihče obremenjeval in tako sem s kadrovskega vrtiljaka ho-češ-nočeš padla v kulturo.

In kot vemo danes, ste pristali uspešno?Ne takoj. Z osamosvojitvijo Slovenije in nastopom nove države je

prišlo do novih organizacijskih težav. Vmes so me po propadu načrta skupnosti osnovnih šol presedlali na izobraževalno skupnost, z novo državo, ko so vse te samoupravne interesne skupnosti oziroma tako imenovane sise ukinili, pa so nas leta 1991 vse »sisarje« prezaposlili na Občino. No, Zko me je ves čas spremljala. Tam smo zastavili nekaj no-vih nalog in jih začeli izpolnjevati.

Glede na vašo gledališko žilico, vam je moralo delo v kulturi odgovarjati?

Sprva mi je bilo težko. Čeprav sem poznala marsikoga z Občine in marsikaterega gospodarstvenika, pa črnomaljskih kulturnikov nisem poznala. Kljub temu smo se počasi spoznali, začeli smo razmišljati o skupnem delu, revijah otroških in mladinskih pevskih zborov, ljudskih pevcih in godcih. Vsega tega prej v črnomaljski občini ni bilo. Razvi-jati smo začeli izobraževanje, z ustanovitvijo kulturno umetniškega društva Artoteka se je razmahnila likovna dejavnost. Leta 1998 sem se z ustanovitvijo območne izpostave Javnega sklada za kulturne de-javnosti začela poklicno ukvarjati s kulturo. Pred tem so v delovanju Zko nastopile hude težave. Dotlej so občinske Zko vzdrževale občine ustanoviteljice, po letu 1991 pa so se želele tega bremena otresti. Do viška težav je prišlo med letoma 1994 in 1995, ko so občine za kulturo namenjale vse manj denarja, na zvezi Zko v Ljubljani pa so potem ven-dar našli način, kako omenjeno kulturno delovanje po občinah ohra-niti. Našli so obliko sklada, ki ima sicer popolnoma neposrečeno ime, na pobudo Ministrstva za kulturo pa je ta potem prevzel vso slovensko mrežo Zko. Sklad je odigral glavno vlogo, obdržal je tudi raven orga-niziranosti in sodelovanja s kulturnimi društvi, njegove podpornike, sodelavce ter strokovni štab.


Kakšnih kulturnih podvigov ste se nato lotili?Začeli smo prirejati poletni niz koncertov in drugih nastopov Poletje

v Črnomlju, ki je po slabem desetletju prirejanja pred nekaj leti zastal. Moja zamisel je bila, da bi poleti poleg domačih veselic v Črnomlju po-nudili še kaj zahtevnejšega, klasično, etno glasbo in jazz. Za vse to je bilo treba trdo delati, denarja za izvedbo večerov pa smo imeli strašno malo. Še danes se čudim, da smo jih s tako malo denarja uspeli izpe-ljati toliko. Imela sem tudi odlične sodelavce, še v okviru Zko pa smo tam okoli leta 1984 dobili v organizacijo črnomaljsko Jurjevanje oziro-ma njegov programski del. Tukaj smo se morali dotakniti vprašanj ka-kovosti skupin, njihovega delovanja in noš. Do takrat se je vse na po-dročju folklore potekalo samo po sebi in na nizki ravni. Belokranjska folklora, ki je bila pred tem vsem za vzgled, je močno nazadovala. Dru-gje je razvoj napredoval, Belokranjci pa smo lezli skupaj in slabšali še to, kar smo imeli. Pa smo se lotili tudi tega. Začeli smo z nošami. Pri-tegnili smo ljubljansko etnologinjo dr. Marijo Makarovič, ki je začela z njihovo raziskavo. Rezultat tega dela so bile tri publikacije o belokranj-skih nošah, s katerimi je bila Bela krajina kot edina slovenska pokraji-na tozadevno celovito obdelana. Poskrbeli smo tudi za otroške folklor-ne skupine in izdali dve knjižici o pastirskih in drugih otroških igrah v Beli krajini. Nazaj na noge smo skupaj s Tonetom Grahkom postavili tamburaštvo, ples, petje in vse drugo. Vse smo skušali obdržati pri ži-vljenju in hkrati vspodbujati razvoj. To je bilo naše vodilo in ocenju-jem, da smo bili kar uspešni. Če se ozrem, sem izredno vesela, da smo izdali toliko publikacij. Tako imamo še danes kaj pokazati, z njimi pa smo tudi našim naslednikom postavili dobre temelje za nadaljnje delo-vanje. Kljub temu pa današnje stanje še ni tako, kot bi lahko bilo. V ve-liko primerih ljudje tega zapisanega znanja ne znajo izkoristiti in delajo kar nekaj po svoje. To smo že doživeli in vemo, kam nas je pripeljalo.

Kolpa2005,likovnakolonijaArtotekevŽuničkemdvoru.Pripravenakresnivečer.(Foto:SrečkoBastač)

odprtje fotografske razstave RobertaKokolaLankavŠpeličevihišivČrnomlju,8.december2005.(Foto:SrečkoBastač)


Na tem mestu najinega pogovora bi bilo dobro omeniti tudi podro-čje prehrane kot dela kulturne dediščine in izročila ter vašo Nerajsko hrano.

Knjigi je botrovalo trojno naključje. Najpomembnejše pri tem pro-jektu je bilo, da sem srečala dr. Makarovičevo in jo spremljala pri nje-nem terenskem delu. Pri njej sem se naučila terenskega dela, spraše-vanja in pogovarjanja z ljudmi na podeželju. Drugo je bilo, da so se v tistem času začeli razvijati študijski krožki, Nada Žagar iz črnomalj-skega Zavoda za izobraževanje pa me je nagovorila, da sem se udeležila usposabljanja za njihovo vodenje. Potem sem v sklopu enega izmed teh krožkov začela z raziskavo prehrane v vasi Nerajec v okviru Krajinske-ga parka Lahinja. Tretje naključje pa je bila povezava s takratnim no-vomeškim območnim Zavodom za varstvo kulturne in naravne dedi-ščine. Z naravovarstvenico Miro Ivanovič sem veliko hodila po terenu, sodelovala sem z umetnostno zgodovinarko Marinko Dražumerič in angleško-belokranjsko-novomeškim arheologom Philom Masonom. Vsi omenjeni so mi dali nov vpogled v delo z naravno in kulturno de-diščino. Vsem sem skušala pomagati, sama pa sem od njih ogromno črpala. Posredovali so mi tudi pogum, da sem se lotila samostojnega dela.

Omenjeno delo vas je navdušilo in po svoje zaznamovalo, knjiga pa je bila razprodana.

Pri tem delu sem se srečala s kmečkim okoljem, ki sem ga poprej površno poznala. Prehrana v Nerajcu se ne razlikuje toliko od druge belokranjske, bolj me je navdušilo življenje v tej vasi. Do takrat sem menila, da o vaškem življenju nekaj vem, na krožku pa sem spoznala,

Publikacije, izdane v sodelovanju s črnomaljskimRomskimkulturnimdruštvom.(Foto:RastoBožič)

Naslovnica Nerajske hrane Ksenije Khalil.


da ne vem skoraj nič. Potem sem se tako učila sproti. Učila sem se dela z ljudmi in iskanja virov, vse sem morala zapisati z repom in glavo, kar so bile zame velike in nove stvari. Ko je zapisano, deluje vse zelo enostavno, v resnici pa so za tem ure in ure dela. Pri tem so mi veliko pomagale nerajske ženske oziroma gospodinje, brez njihovega sodelo-vanja te knjige ne bi bilo.

Pri vašem delu ste sodelovali in še sodelujete tudi s črnomaljskimi Romi. Kako je prišlo do sodelovanja z omenjeno romsko skupnostjo?

S predsednikom črnomaljskega Romskega kulturnega društva Sreč-kom Brezarjem sem se prvič srečala ob likovni koloniji, ki sta jo črno-maljska Artoteka in Jože Vrščaj leta 2001 priredila v romskem naselju. Verjetno je bila to v Beli krajini in na Dolenjskem ena prvih tovrstnih večjih prireditev, s katero se je kdo sploh upal vstopiti v romsko nase-lje. Izkazala se je za zelo odmevno, ob njej pa sem spoznala Brezarja. Potem se je ta leta 2003 oglasil pri meni na skladu in me prosil za po-moč pri izdaji njegove kasete z glasbo. Ker me je zanimalo delo rom-skega društva, sva se o tem pogovorila in dogovorila, da bi o njem kaj napisali. Tako smo začeli in nato leto kasneje – leta 2004 – izdali prvo dvojezično romsko-slovensko knjižico Naše življenje. Leto zatem smo izdali knjižico s pesniško zbirko Brezarjeve hčerke Marine Samo malo sreče, po dveh letih pa je sledil po moji oceni precej obširen – vsebuje skoraj sedem tisoč gesel – Romsko-slovenski slovar Madaline in Marine Brezar, ki smo ga izdali leta 2008. Lani smo izdali nekaj romskih pra-vljic s skupnim naslovom Zajček Kratkouhec, Kratke zgodbice o ljudeh in živalih. Smisel vsega tega je zapis romske besede, saj imajo Romi te-žave s pisnim izražanjem v maternem in večinskem slovenskem jeziku. Njihov jezik se tudi močno siromaši in potujčuje, nekateri pravzaprav ne znajo več romsko, slovenskega jezika pa se tudi niso naučili. Izginja tudi njihovo izročilo. V Beli krajini so Romi živeli v majhnih skupno-stih, v katerih se ni moglo zaradi tega razviti nobeno življenje v vaškem smislu, kot se je, na primer, v Prekmurju. Tako je izginilo še tisto malo izročila, kar so ga imeli, v omenjenih knjižicah pa sem zato videla do-ločeno vrednost.

Pravite, da še vedno raje kot kakšno drugo poiščejo vašo pomoč, hkra-ti pa nadaljujete z etnološkim delom, tako da ste polno zaposleni?

Gre pravzaprav za ljubiteljsko delo, izdajo moje nove knjige pa bom sama financirala. Pravzaprav gre za vrnitev k študijskim krožkom. Še isto leto po nerajskem sem predlagala vzpostavitev novega krožka, Kruh v Črnomlju. Sem namreč pekova hči, ki ni kruha nikoli pekla sama. Poiskala sem še nekaj črnomaljskih potomcev pekov, s katerimi sem se lotila priprave knjige, sama pa sem pripravila splošni del in vse skupaj razširila. Nastala je obsežna publikacija, v kateri smo obdela-li tudi črnomaljske mlinarje. Člani študijskega krožka so zanjo zbrali določeno gradivo. Slavko Grahek je napisal vse o njegovem očetu, Jože Strmec je prispeval podatke o svojem očetu in tastu, ki sta bila peka,


Janez Kramarič je popisal pekarice, ki so kruh pekle po hišah, jaz pa sem obdelala svojega očeta. Drugače sem res polno zaposlena. Dopol-dneve posvečam vnukinjama, popoldne, če sem prosta, je na vrsti vrt, zvečer pa sedem za računalnik. Moja mama je bila ljubiteljica rož in doma smo imeli krasen vrt, ki ga je uredila simetrično po francoskem načinu. Vrtnice je cepila sama, njena ljubezen do dela na vrtu pa se je nekoliko prenesla name.

Verjetno knjiga o kruhu ne bo vaša zadnja?Zanimala bi me še raziskava črnomaljske industrializacije in indu-

strije, kar pripisujem ekonomskemu ostanku moje izobrazbe. Nekaj o tem sem že začela, spoznala pa sem tudi, da v Beli krajini še danes prevladuje industrijska miselnost. Kar me moti pri naših županih in na splošno pri naši belokranjski usmerjenosti, je, da vidimo zgolj tovarne in ceste. Za te mislimo, da so alfa in omega razvoja, sama pa se spra-šujem, če je to res. Ob teh bi se morali vprašati, kako bi lahko še dru-gače in mimo velikih podjetij vspodbudili ekonomski razvoj območja. Industrija je sicer temelj vsake sodobne družbe in vsa velika gospodar-stva temeljijo na njej. To je res le do določene mere. Hkrati bi se mora-li vprašati, kaj še, a nam pri tem zmanjka zamisli. To je značilno in v skladu z nekdanjimi Stalinovi političnimi gesli o tovarnah, elektriki in podobnem napredku. To mantro pri nas še danes ponavljamo, drugo vprašanje pa je že malo težje. To, da potrebujemo tovarne in ceste, ve povedati vsak bedak, in za kaj takega ne rabimo ne županov in ne po-litike. Da so v Sloveniji tako razmišljali po drugi svetovni vojni, je bilo razumljivo, danes pa bi morali znati še kaj drugega.

KsenijaKhalilzvnukinjama,NajoinAljo,maj2011.(Foto:RastoBožič)

Branko Šuster: GLINENI ROKOPISI 6, 30X70cm,žganaglina,2010

63rast 2-3/2011 - DRUŽBENAVPRAŠANJA

JožaMikličinBorisBukovec1

združujejoseprizadevanjazaustanovitevuniverzeNovomesto

Posvet1 Inovativni pristopi k regijskemu razvoju Bele krajine, Dolenjske in Posavja – prispevek k univerzitetnemu prostoru, 7. marec 2011, Novo mesto.

Poslanstvo društva Dolenjska akademska pobu-da je ustvarjati pogoje za razvoj visokošolskega štu-dija in raziskovalnega dela na območju jugovzho-dne Slovenije. V ta namen je ta nenehni pobudnik dejanj, ki pospešujejo nastajanje univerze Novo mesto, tako njenih študijskih programov kot pro-storskih zmogljivosti. Društvo uvaja novo obliko skupnega delovanja najodgovornejših za oblikova-nje in uresničevanje univerzitetnega prostora regij na omenjenem območju in vabi vse k ustvarjal-nemu sodelovanju. Projekt izjemne zahtevnosti se uresničuje počasi in za sedaj le z velikimi napori akademskega sveta, ki je na omenjenem območju uspel usposobiti sedem fakultet, več visokih šol, dve raziskovalni središči in nekaj podružnic fakul-tet drugih slovenskih univerz. Vsak dan se izka-zuje, da študentje ponujene visokošolske progra-me sprejemajo in s svojo prisotnostjo dopolnjujejo krajevno življenje.

Nadaljnji razvoj tega živahnega akademskega utripa bo odvisen od prostorskih zmogljivosti, ki naj bi jih zagotovili z izgradnjo univerzitetnega kampusa. V ta namen je akademska sfera vse bolj povezana, v svojih ciljih poenotena in zato moč-nejša. Pridružujejo se ji novi programi, kot na pri-mer upravljanje podeželja in krajine, gostinstvo in turizem, naravovarstvo in drugi. Skupaj z dru-štvom Dolenjska akademska pobuda je pred ne-davnim priredila posvet Inovativni pristopi k re-

1 Univ. dipl. oec. Joža Miklič in izr. prof. dr. Boris Bukovec. (Opomba uredništva)

gijskemu razvoju Bele krajine, Dolenjske in Posavja kot prispevek k univerzitetnemu prostoru na tem ob-močju. Prvič v samostojni Sloveniji so sedli za isto mizo pomembni in kompetentni oblikovalci tega univerzitetnega prostora, ki imajo sicer različne gospodarske in politične cilje, ki pa le zaznavajo, da projekt univerze ni uresničljiv brez regijskega povezovanja ali kot je pribil dr. Janez Gabrijelčič »ni pomembno od kod prihajamo, dejstvo je, da jugovzhodna Slovenija potrebuje skupen koncept o razvoju svojega univerzitetnega prostora«.

Prvič se je tudi zgodilo, da so se strnile moči lokalnih samouprav, gospodarstva, poslancev in akademskih zavodov oziroma da so se poenotila mnenja o univerzi ter na tej podlagi sprejele sklep, da se mora za univerzo Novo mesto pričeti proces decentralizacije sredstev države, namenjenih uni-verzam. Ni razlogov niti utemeljitev, zakaj bi se iz državnega proračuna napajali samo visokošolski programi sedanjih slovenskih univerz. Univerza kot priložnost za študij mladine in kot gospodar-ski projekt je potrebna in želena tudi v jugovzho-dni Sloveniji, tako kot je svoj obstoj upravičila v štajerskem, primorskem in ljubljanskem univerzi-tetnem prostoru.

Na posvetu prisotni župani večine območnih občin, predstavniki največjih gospodarskih družb, direktorji gospodarskih zbornic, večina območ-nih poslancev v državnem zboru in dekani vseh visokošolskih zavodov območja so se odločili, da predsedniku slovenske vlade pošljejo skupno ne-dvoumno sporočilo o nujnosti razvoja univerzite-tnega prostora jugovzhodne Slovenije in v ta na-men predlog, da država na novo razporedi svoja proračunska sredstva za delovanje univerz tako, da bo novomeška univerza enakopravno vključena v njihovo skupno porabo.

Družbenavprašanja

64 DRUŽBENAVPRAŠANJA - rast 2-3/2011

Posvet, ki bo v gospodarski zgodovini območja označen kot prelomnica za razvoj univerze Novo mesto, je nakazal tudi vrsto pomembnih nalog, ki se morajo pravočasno in kakovostno izvajati v re-gijah, občinah, gospodarstvu in v visokošolskih zavodih.

Vsi župani so opozarjali na neizkoriščene na-ravne in ustvarjene danosti občin ter na ovire, ki preprečujejo učinkovitejše podjetništvo in s tem možnosti za hitrejše zaposlovanje mladine. Po ob-činah nastajajo tehnološki in tematski parki, pro-grami obrtništva, turistični projekti mednarodne-ga pomena, projekti preobrazbe naselij v mestne strukture, novi kooperantski posli večjega obsega in podobne programske zasnove. Projekti se bodo uresničevali hitreje, če bo pri njihovem financira-nju sodelovala tudi država. Potrebni so usposoblje-ni strokovnjaki, ki bodo želeli ustvarjati v rodnem okolju. Zato pa jim mora okolje zagotavljati pri-merljive pogoje za življenje in delo, kot jim to že zagotavljajo centri oblasti in kulture.

Gospodarske družbe povečujejo obseg trženja, se vedno bolj internacionalizirajo in razvijajo nove tehnologije, zlasti v energetiki, kemiji, avtomobi-lizmu in komunalni dejavnosti. V prihodnjih le-tih pričakujejo naraščanje obsega poslovanja in potreb po strokovnjakih. Za nove, zahtevnejše in večje projekte potrebujejo ljudi z novimi znanji, ki bi v razvijajoči se dejavnosti videli tudi svoje oseb-no poslanstvo, se poistovetili z nalogami, prema-gali strah pred mobilnostjo in nenehno razvojno delovali. Iščejo tehnične strokovnjake z interdisci-plinarnim znanjem in ocenjujejo za nujno, da jih izobražujejo profesorji z vrhunskim znanjem. Go-spodarske družbe ne potrebujejo ljudi z nazivi, pač pa njihovo znanje oziroma znanja, ki bodo prevla-dovala v svetu prihodnosti, kot so tista o obnovlji-vih virih energije, prehrani, tehnologijah zajema-nja in shranjevanja ogljikovega dioksida, zdravlje-nju, širjenja partnerstva in še mnogo drugih znanj, ki bodo potrebna za uresničevanje zapisanih in sprejetih vrednot ter vizij. Nastaja nova struktura gospodarskih družb, ki opuščajo manj zahtevna delovna mesta in pospešujejo sodelovanje z inova-tivnimi raziskovalnimi centri v državi, še v večji meri pa v tujini. Šolati je zato potrebno strokov-

njake novih profilov, ki poleg svoje specializacije poznajo kakovostno komuniciranje, informacijske tehnologije, svetovne jezike ter kulture svojih par-tnerjev, so strpni in razumevajoči ter delujejo v ko-rist tako gospodarske družbe kot kupca oziroma družbe kot celote. Potrebujejo več raziskovalnih ustanov mednarodnega značaja, ki bodo sposobne ocenjevati gospodarske razmere na dolgi rok, za-znale pravočasno nevarnosti in opozarjale na nova spoznanja znanosti in panog. Sodelovanje pri iz-obraževanju strokovnjakov z akademskim svetom je nujno širiti in razvijati v smeri dograjevanja te-oretičnih znanj z izkušnjami, brez katerih ni mo-žno razvijati ustvarjalnosti zaposlenih. Gospodar-ske družbe zato širijo svoje sodelovanje s študenti, posebno nadarjenimi in tistimi, ki kažejo več za-nimanja za dodatna praktična znanja. Vedno več diplomskih nalog in doktorskih disertacij je pri-pravljenih pod mentorstvom gospodarstva, vedno več je tudi strateškega partnerstva in s tem nepo-srednega pretoka znanja med partnerji ter množič-nejšega uveljavljanja dobrih primerov.

Poslanci so posebej poudarjali pripravljenost in voljo, da svoje delovanje prilagajajo željam, pro-gramom in projektom območja, tako tistih, ki se nanašajo na izboljšanje cestnih povezav, kot dru-gih infrastrukturnih omrežij, potrebnih za ustre-znejšo dostopnost do delovnih mest. Za čezmej-no delovanje so pomembni projekti sodelovanja, kot so oživitev tradicionalnih trgovskih povezav, ustanavljanje skupnih visokošolskih izobraževal-nih ustanov, izmenjava študentov in učiteljev ali podobnih programov, kot jih imajo v Posotelju, in ki omogočajo pridobivanje sredstev. Pri uresni-čevanju ciljev univerzitetnega prostora regij bodo območni poslanci sodelovali prek zadevnih orga-nov državnega zbora in v mnogih povezavah prek skupin prijateljstva v parlamentih drugih držav, s poslanci evropskega parlamenta in rojaki po sve-tu. Predvsem zaradi območnega gospodarstva, ki je močno povezano s svetom in hkrati tozadevni slovenski paradni konj, podpirajo prizadevanja za ustanovitev državne in partnerske univerze v No-vem mestu. Kot tako omenjeno območje univer-zo potrebuje, brez nje pa obstaja nevarnost, da bo nazadovalo.

65rast 2-3/2011 - DRUŽBENAVPRAŠANJA

Slovenske univerze je potrebno decentralizi-rati in odpreti procese akreditiranja. Koristno je tudi šolanje približevati ljudem, saj v težkih raz-merah družine, zlasti brezposelne, ne morejo po-šiljati otrok na šolanje v oddaljene kraje. Nevarno bi bilo, da se območje uspava zaradi sedanjih go-spodarskih uspehov. Razvoj je treba usmerjati še na druga področja, kot so hrana, logistika in turi-zem. Podobno kot univerzo območje potrebuje ce-sto tretje razvojne osi, ki bo delovala povezovalno, spodbujala razvojno raziskovalno in izobraževalno dejavnost ter podjetništvo.

Dekani so seveda v prvi vrsti zahtevali ureditev financiranja zavodov, ki mora biti pokrito s traj-nimi viri, stabilno in zadostno, saj učnega načr-ta ni možno prilagajati razpoložljivim občasnim virom. Fakultete, ki se sedaj ne financirajo iz dr-žavnega proračuna, pričakujejo, da jih bo država vključila v svoje financiranje ali da bo razpisala koncesije ter jih s tem enakopravno vključila v vi-sokošolski prostor države. Menili so, da ukrepanje pristojnega ministrstva stabilnosti v financiranju ne zagotavlja in da tudi nič ne kaže na izboljša-

nje razmer. Zato je umestno širiti strateško par-tnerstvo visokošolskih zavodov z lokalnimi sku-pnostmi, v okviru katerega se zavodi sistematič-no vključujejo v lokalne projekte. S tem nastajajo novi centri ustvarjalnosti, znanje pa se sproti pre-taka iz njih k partnerjem. Zavodi imajo na vseh programih vedno več študentov in morajo za za-gotavljanje kakovosti študija povečevati tudi za-poslovanje kadrov z odličnimi referencami. Uni-verzitetni kampus je osnovni pogoj za uveljavitev novega pristopa, brez katerega ni možno dosegati odličnosti ponudbe visokošolskega izobraževanja tega območja. To dejstvo mora naložbenik upo-števati in mu podrediti svoje odločitve. Nakazane možnosti gradnje za dolgoročni najem, gradnja s pomočjo javno-zasebnega partnerstva ali kakršno koli podobno čim ustreznejšo ponudbo je nujno čim preje sprejeti ter zbrati dovolj poguma, da se za dolgoročno obveznost zagotovijo trajni, pogod-beni in proračunski viri.

Mnenja nedvomno uspešnega, odmevnega in potrebnega posveta so predstavljena na spletu pri-rediteljev in v posebni brošuri.

DamirKarpljuk1

Razvojnesmernicevšportuinrekreaciji

Zdravje1 je zagotovo eden izmed najpomemb-nejših dejavnikov človekovega življenja. V obsežni znanstveni monografiji z naslovom Športna dejav-nost in življenjski slog oseb nekaterih poklicev v Slo-veniji smo avtorji ugotovili, da imajo ljudje zelo različne poglede na to, kaj pomeni zdrav način ži-vljenja, in prav tako na dejavno udejstvovanje v športni dejavnosti.

1 Izr. prof. dr. Damir Karpljuk.

Vsako gibanje na področju različnih športnih zvrsti je dobrodošlo in priporočljivo, vendar do točke, ko posameznik ne ogroža sebe ali drugih. Ravno slednje pa je zaradi preseganja lastnih zmo-gljivosti, športne opreme, športne prehrane ali športnega terena dejavnik, pri katerem se šport za zdravje spremeni v njegovo nasprotje.

Ko sem bil med letoma 2005 in 2006 general-ni direktor Direktorata za šport na Ministrstvu za šolstvo in šport sem podal ideje, ki, žal, niso obro-

66 DRUŽBENAVPRAŠANJA - rast 2-3/2011

dile sadov. Predlagal sem, da naj se skupine v šolah in vrtcih zmanjšajo, da je potrebno v osnovni šoli vpeljati pet obveznih ur športne vzgoje, v srednjih pa vsaj tri. Prav posebna pozornost pa naj bi bila namenjena poklicnemu izobraževanju, kjer bi bile vsaj tri obvezne ure športne vzgoje. Gre za obču-tljivo populacijo, ki je zaradi narave izobraževal-nega procesa in kasneje pogojev dela še bolj izpo-stavljena različnim škodljivim dejavnikom, kot so prekomerne ali enostranske obremenitve na delov-nem mestu – težko fizično delo, prisilne drže, po-navljajoči se gibi, izmensko in nočno delo ..., kar se odraža zlasti v starejšem življenjskem obdobju v povečanem številu raznovrstnih obolenj, poklic-nih in kroničnih bolezni ter poškodb. Zamisel ta-krat seveda ni bila sprejemljiva in verjetno pri nas nikoli ne bo, kajti »ljudje z vrha«, velikega ali ma-lega, vidijo v tem prevelike in nepotrebne izdatke kot tudi preveliko reorganizacijo v družbi, ki pa ne zadovoljuje kratkoročnih ciljev vsake vladajoče garniture.

Družinska športna rekreacija je pomemben de-javnik v razvoju tako otroka kot vse družine, ne le na področju športa, temveč pri nastajanju sis-tema vrednot in splošne, zdrave, življenjske na-ravnanosti ter prav tako pri oblikovanju celovitih pozitivnih medsebojnih odnosov znotraj in izven družine.

Na Dolenjskem šport že dolga leta stihijsko ve-getira, nazaduje, kljub občasnim svetlim trenut-kom, ki pa se kaj hitro umaknejo z dnevnega reda. Dolenjska v celoti, prav tako Novo mesto kot sre-

dišče dogajanja, »krvavo« potrebujeta ne le uresni-čljiv, ampak tudi učinkovit program športa, tako na področju vseživljenjskega učenja, formalne-ga in neformalnega izobraževanja, infrastrukture in tako naprej. Bojim se tudi, da se v bližnji pri-hodnosti ne bo nič spremenilo, vsaj ne v vidnej-ši obliki, kajti večina odgovornih bo ostala istih, kljub širokopoteznim programom z vizijo najbolj-še prihodnosti, ki nas čaka v naslednjih letih.

Kot specialist za športno dejavnost posamezni-kov s posebnimi potrebami ugotavljam, da se tudi ta ne razvija glede na potrebe. Če bi imeli pri nas urejene zgoraj zapisane zadeve, bi bilo tudi to po-dročje primerno urejeno. Sedaj pa ne le pri nas, ampak tudi širše učinkovitost in kakovost tovr-stnega dela temelji le na veliki srčnosti ljudi, stro-kovnjakov in prostovoljcev, ki se ukvarjajo z ome-njeno skupino prebivalstva.

V sistemu športa in rekreacije v prihodnosti ver-jetno ni pričakovati kaj večjega, je pa zagotovo priložnost, da se nekateri izobrazbeni profili tudi poslovno uveljavijo, tako z vidika primernega iz-obraževanja in samozaposlitev. Sam imam izde-lane predloge oziroma programe, ki bi delovali v tej smeri. Pripravljen sem sodelovati z vsakim mo-žnim javnim ali zasebnim vlagateljem in prispe-vati čim več za zmanjševanje vrzeli na področju športa v naši regiji. Šport je lahko pomembna po-slovna priložnost za pedagoške, zdravstvene, zdra-viliške in podobne dejavnosti, za proizvajalce špor-tno-rekreacijske opreme ter za mednarodno uve-ljavitev storitev regije.

Branko Šuster: UPANJE 2,45X45cm,žganaglina,2010

68 oDMeVi iN oDZiVi - rast 2-3/2011

MašaPožar

ČrnomeljinMetlikavpesmih,zgodbahinpričevanjih

Črnomaljskainmetliškaknjiga:pesmi,zgodbeinpričevanja,izbralinuredil,slikovnogradivoodbralMilčekKomelj,Slovenskamatica,Ljubljana2010.

Toni Gašperič, eden izmed najvplivnejših so-dobnih belokranjskih osebnosti, je v intervjuju objavljenem v predhodni številki revije Rast, med drugim velikokrat omenil svoja mnenja o rodni Beli krajini. V svojem prepoznavnem umetniškem pristopu je s kapljico nostalgije spomnil na bese-de Otona Župančiča, ki je v pesmi Duma zapisal, »da so v Beli krajini hiše hišice, ceste pa cestice«. S tem je želel nekako opozoriti, kako današnji to-kovi družbenih sprememb in veliki infrastruktur-ni apetiti spreminjajo pristnost ter prepoznavnost pokrajine. Njegovo opažanje se mi je zdelo pri-merno kot odlična iztočnica za predstavitev naj-novejše obsežne monografije Črnomaljska in me-tliška knjiga, ki so jo izdali pri ljubljanski založbi Slovenske matice, saj je v njej predstavljena Bela krajina z vsemi svojimi znamenitosti, lepotami in specifično kulturo. Knjiga sodi v Matičino zbir-ko knjig o slovenskih mestih, v katerih so zbrana vsa pomembna literarna in pripovedna besedila iz-branih slovenskih mest. Tovrstne zbirke so v slo-venskem knjižnem prostoru pravzaprav novost, saj nam z znanstvenoraziskovalnim pri-stopom približajo predstavo o mestih z obilico objavljenih zgodovinskih virov in zapisov ključnih osebnosti iz sveta politike, kulture, znanosti in drugih področjih, ki so bila ključna pri oblikovanju podobe mest. Črno-maljsko in metliško knjigo, najnovejšo v zbirki do sedaj predstavljenih deve-tih mest, je zbral in uredil prof. dr. Milček Komelj, sicer tudi urednik

leta 2007 izdane Novomeške knjige. Kot razloge za objavo zelo obsežne predstavitve dveh ključnih belokranjskih mest je navedel, da »sem si po smrti Jožeta Dularja, ki bi bil za urednika Črnomaljske in metliške knjige najbolj poklican, po Novomeški knjigi z veseljem dovolil urediti tudi to, z njo or-gansko in hkrati kontrastno povezano knjigo«.

Razlog, zakaj sta Črnomelj in Metlika, kot edi-na med slovenskimi mesti, dobila skupno knjigo, je predvsem v njuni dolgi skupni zgodovinski poti, ki je zaznamovala in postavila prve temelje sloven-ske države na skrajnem jugovzhodnem delu Slove-nije. Urednik je namreč sledil izhodiščnim zasno-vam knjižne serije, ki je »bila zamišljena z izrecnim namenom, da bi z zgodbami o mestih predstavila dolgo zapostavljeno slovensko meščansko kulturo, ki je bila po drugi svetovni vojni iz ideoloških ra-zlogov nezaželena in zato kar načrtno zabrisovana in uničevana«. Drugi belokranjski večji kraji, kot Semič, Vinica in Vinomer, so v knjigo vključeni posredno, saj so nekatere objavljene zgodbe, pripo-vedi in pričevanja nastale ravno izpod peres avtor-jev in avtoric, rojenih in živečih v teh krajih, med katerimi velja izpostaviti Otona Župančiča, Lojze-ta Krakarja, Otona Berkopca in druge.

Črnomaljska in metliška knjiga predstavlja Bela krajino tako rekoč v celoti skozi zajeten sveženj ne-

kaj več kot dvesto zgodovinskih vi-rov in ključnih sodobnih prispevkov, ki so v knjigi razporejeni v tri obširna in med seboj povezana poglavja: Bela krajina in njena bisera: Črnomelj in Metlika, Črnomelj in Metlika. Tovr-stna sistematična razdelitev poglavij se zdi smiselna, saj na ta način lahko preglednejše sledimo slikovnemu in literarnemu gradivu. Že uvodni pri-spevki v skupnem poglavju namreč

Odmeviinodzivi

69rast 2-3/2011 - oDMeVi iN oDZiVi

predstavljajo posebnosti Bele krajine skozi doži-vljanja in razmišljanja avtorjev in avtoric izbra-nih zapisov. Težko je izpostaviti izbor najboljših, saj je vsak izbrani objavljeni pisni vir svojevrsten. Bela krajina je v zapisih velikokrat omenjena kot specifična pokrajina predvsem zaradi svojega geo-grafskem položaja in njene okolice. Ovita v objem Gorjancev, kočevske pokrajine in svojega mejnega rečnega bisera Kolpe je na mnoge pustila neizbri-san pečat. Dr. Niko Županič jo opisuje kot »deže-lico solnca in grozdja«, Engelbert Gangl v izbra-nih pesmih ne skriva svoje neizmerne naklonjeno-sti do »deželice, polne prelestne lepote … «, ki je bila navdih tudi njegovemu nadaljnjemu ustvar-jalnemu opusu, kateremu sledimo tudi v poglav-jih o Črnomlju in Metliki. Ob prebiranju zapisov, objavljenih v knjigi, skratka potujemo po ključnih zgodovinskih obdobjih razvoja Bele krajine, med katerimi so v knjigi najbolj obeleženi ravno tur-ški vpadi v 16. stoletju, ki so med drugim naj-bolj prizadeli Metliko. Krvave spopade je urednik učinkovito predstavil s pripovedjo Jožeta Dularja Metlika se je sesedla v pepel iz leta 1953 ter Valva-sorjeve odlomke iz Slave vojvodine Kranjske iz leta 1689, katere teze so bile tudi izhodiščne točke v prispevku Vaska Simonitija Turški vpadi v Metli-ko in Črnomelj, v katerem potrjuje verodostojnost Valvasorjevih utemeljitev. V povezavi s tem velja poudariti, da izbrani pisni viri, avtorji in avtori-ce v Črnomaljski in metliški knjigi ne predstavljajo niti ne presojajo v nikogaršnjo korist. Nasprotno, urednik Komelj je bil v izboru dosleden in objekti-ven do sleherne tematike, ki jo je skušal predstaviti iz različnih zornih kotov, z drugačnimi stališči in vsestranskimi razmišljanji. Morda nam to najbolje predstavljajo odlomki, ki opisujejo obdobje dru-ge svetovne vojne, ko je Bela krajina po besedah Zdravka Bahorja veljala za zibelko partizanstva. V sklopu tega namreč lahko preberemo številne pisne vire o pomembnosti slovenskega narodno-osvobodilnega boja za slovensko državo in demo-kracijo. Metod Mikuž v svoji prvoosebni pripove-di izpostavi Črnomelj kot prvo svobodno glavno mesto slovenskega naroda, samo Belo krajino pa poimenuje v »zibel novega slovenskega življenja«. Številni priznani slovenski pisatelji so svoja parti-zanska leta preživeli v Beli krajini in njeni okolici,

zaradi česar so se ohranili tudi številni pisni viri. Med njimi najdemo tudi prve izsledke poezije s partizansko tematiko, med katerimi velja izposta-viti pesem Toneta Seliškarja Belokranjski junaki, pesem Edvarda Kocbeka Belokranjska, Kolpo Du-šana Mevlja in druge. Poleg tega zasledimo tudi nekaj izbranih pripovedi ljudi, ki niso odobravali nekaterih dejanj, odločitev partizanske ideologije, o čemer Ivan Korošec opiše skozi pripoved odbe-glega mladega partizana, ki se ni znašel v središču vojne vihre. Veliko je zabeleženo tudi o preganja-nju Romov in drugem, ki se zdi pomembno, da se obelodani v takšnem sklopu besedil o Črnomlju in Metliki, kot so zbrana v predstavljeni knjigi.

Strokovno izbrani zgodovinski prispevki so me-stoma resda zahtevni, saj so nekatera predstavlje-na besedila in pesmi objavljena v izvirni obliki z arhaičnim pisnim izročilom, številne ljudske be-lokranjske pesmi pa v domačem narečju. Vendar kljub temu poizkuša knjiga ohranjati svojo avten-tičnost do pokrajine, družbe in kulture, ki jo pred-stavlja. Na podlagi arheoloških najdb je spisana in predstavljena legenda o Mitreju izpod peres Flo-rentina Hrovata in Danila Breščaka, zanimive so objavljene legende o bivanju čarovnic na Kleku, na duhovit način pa so predstavljeni odnosi med Dolenjci in Belokranjci. Specifičnost pokrajine je predstavljena tudi v zanimivih literarnih oblikah objavljenih pričevanj, še posebej tistih avtorjev, ka-terim je Bela krajina pustila neizbrisen pečat, kot so Tone Pavček, Anton Podbevšek, Božidar Jakac in drugi, ki sta jih dobronamerna radovednost in pot pripeljali onkraj Gorjancev. Ivan Šašelj, Me-tod Turnšek in drugi so belokranjsko ljudsko iz-ročilo in folklorno kulturo opisovali v svoji poeziji in zgodbah, na podlagi katerih lahko med drugim sledimo praznovanju sv. Jurija v preteklosti in nje-gov pomen primerjamo s sodobnim jurjevanjem.

Črnomaljsko in metliško knjigo odlikujejo slikovi-to prepletanje preteklosti in sedanjosti ter genera-cijsko pester izbor del avtorjev in avtoric, ki Belo krajino predstavljajo skozi svoja umetniška ustvar-janja, filme, slike, poezijo – Maja Weiss, Tinca Stegovec, Vasilij Polič in drugi – ter njeno arhi-tekturno in spomeniško podobo – Stane Bernik, Sonja Klemenc, Andreja Brancelj Bednaršek in še nekateri. Bralcu in bralki ponuja dragocen pregled


RastoBožič

Radovičevačasovnaskrinja

BojanRadovič,timebox,Hišafotografije,Novomesto2010.

Novomeški mojster fotografi-je in ustanovitelj tamkajšnje Hiše fotografije Bojan Radovič je v mi-nulih letih večkrat predstavil svoj fotografski podvig, v okviru kate-rega je v raznih delih sveta v objek-tiv lovil podobo peterokrake zvez-de oziroma z različnimi zgodovin-skimi izkušnjami obremenjeni sta-rodavni simbol pentagrama. Vrh omenjenega projekta predstavlja obsežna fotografska monografija Timebox, ki hkrati prinaša presek njegovega dela v zadnjem obdobju.

Radovičev knjižni podvig – izdan pravzaprav v letu 2011 – je nekakšen fotografski Triglav, sestavljen iz njegovih dveh večjih samostojnih fotografskih raz-stav, Imitari TimeBox, ki jo je priredil med 23. juli-jem in 22. avgustom lani v Galeriji Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki, in Ikona Timebox, ki je med 15. oktobrom in 5. novembrom lani gostovala v Pilono-vi galeriji v Ajdovščini. Prva je obravnavala ponavlja-nje istega fotografskega kadra v časovnih presledkih, v določenem trenutku in z določenim fotografskim posnetkom, kar je opazno tudi v knjigi, pa so njene fotografije z osredotočenjem na del omenjenega kadra organsko prešle v naslednji projekt oziroma fotograf-sko beleženje peterokrake zvezde.

Projekta sta se tako simbolno in dejansko povezala oziroma zlila, Radovičev tretji ustvarjalni vrh pa predstavlja omenjena dvojezična angleško-slovenska knjiga v založ-bi njegove Hiše fotografije, ki ob esejih Sebastjana Lebana in Mari-ne Gržinić prinaša več kot sedem-sto njegovih barvnih fotografij. Z navedenim številom fotografij na 160 straneh ta tako močno prese-ga obe lanski razstavi in z njiho-vo številnostjo več kot nadomešča njuna razstavna kataloga, ter bolj kot ne predstavlja presek Radovi-čevega večletnega ustvarjalnega

dela. Monografiji je dodan lanski Radovičev razstav-ni projekt BombaStik ob obhajanju 90. obletnice no-vomeške pomladi, pri katerem sta v novomeški Ga-leriji Simulaker ločeno sodelovala še novomeška moj-stra fotografije Borut Peterlin in Boštjan Pucelj, pri njeni izdaji pa sta sodelovali prej navedeni galeriji.

Kot omenjeno, sta strokovna prispevka za Radovi-čevo monografijo prispevala umetnik, teoretik, ku-rator in predavatelj radikalne kritične analize na lju-bljanski Akademiji vizualnih umetnosti, Leban, in fi-lozofinja, znanstvena svetnica Filozofskega inštituta raziskovalnega središča Slovenske akademije znano-sti in umetnosti ter redna profesorica dunajske Aka-demije za likovno umetnost, Gržinićeva. Kot je ob Radovičem projektu Imitari – Timebox zapisal prvi, ta načenja vprašanje vloge podobe v odnosu do časa in gibanja, skozi razčlenjevalni aparat fotografije pa

razvoja in podobe neokrnjene bele pokrajine, ki jo je prebivalstvo oblikovalo in varovalo v skladu

s svojimi verovanji, prepričanji in ljubezni do nje. Dejstvo, katerega prihodnost ne sme zanemariti.

Knjigo, ki je izšla v nakladi osemsto izvodov,jeuredilSebastjanLebar.OblikovalisojovRadovičevemluminusu in natisnili v Tiskarni BografvLogupriBrezovici.


Radovič postavlja gledalca v vlogo razstavljavca po-sameznega filmskega kadra in njegovega sporočila, medtem ko Gržinićeva v primeru Ikone – Timeboxa ugotavlja, da danes peterokraka zvezda kroži po svetu kot sestavni del blagovnih znamk, Radovič pa z nje-nim beleženjem opozarja na mnogovrstne pomene, ki jih ta prevzema. »Fotografije ne le beležijo, kar se z zvezdo stvarno dogaja, pač pa prek njih avtor ustvarja

pogoje, ki kažejo ujetost simbola v proces, ki zvezdo polni z vsebino lahkotnega potrošniškega kapitalistič-nega sveta in jo izpraznjuje vsebine preteklega socia-lizma,« je med drugim poudarila omenjena avtorica.

Če se za zaključek dotaknemo še nekoliko širšega vprašanja, na katerega se navezuje Radovičev Time-box, knjiga sledi slovenski sodobni naravnosti prete-žnega naslavljanja umetniških del in razstav v angle-škem jeziku. Pri omenjenem početju v domovini sicer omenjeni avtor ni osamljen in z njim tudi ne izstopa od vse bolj priljubljenega početja njene umetniške sre-nje. Ob tem pa bi vseeno veljalo opozoriti, da je slo-venski jezik kljub vsej slovenski majhnosti in nesamo-zavestnosti enakovreden jeziku številčnejših narodov. Da bo tak ostal, potrebuje podporo vsakega izmed nas, posebej pa umetnikov, ki veljajo za sol in cvet naroda. Tega bi se morali ob avtorjih zavedati tudi ravnatelji galerij, vodje razstavišč in ocenjevalci ume-tniških del, ki vztrajno popuščajo maličenju jezika, v katerem so se rodili in spoznavali svet.

BojanRadovičpredenoizmedsvojihfotografijspeterokrakozvezdo,kisojovzačetkuletaobjavilitudinaKitajskem.(Foto:RastoBožič)

IztokHotko

teorijaslikevslikiinbesedi

žigaKariž,Novapolitikaslike,slikarskarazstava,GalerijaSimulaker,Novomesto,12.–30.oktober2010.

Razstava Nova politika slike je nastala tako, da je slikar Žiga Kariž1 povabil kolega, ki ni slikar, tem-

1 Žiga Kariž se je leta 1973 rodil v Ljubljani. Na tamkajšnji Aka-demiji za likovno umetnost in oblikovanje je leta 1997 diplo-miral iz slikarstva, štiri leta kasneje pa še magistriral. Sodi v generacijo avtorjev, ki so na slovensko umetnostno prizorišče vstopili v drugi polovici 90. let minulega stoletja, lastna dela pa je predstavil na več domačih in tujih razstavah. Kariž je na omenjeni ljubljanski akademiji predlani sprejel mesto docenta slikarstva in risbe, živi in dela v Ljubljani, v javnosti pa se je do nedavnega pojavljal kot Janez Janša. (Opomba urednika)

več oblikovalec, naj po njegovih navodilih izdela slike za njegovo razstavo. Napotki so se verjetno glasili nekako takole: »Besedila citatov političnih gesel ter aktivističnih, emancipatoričnih, revoluci-onarnih sloganov, ki sem jih izbral, prenesi na sli-karsko platno na način oblikovanja tipografije bla-govnih znamk za potrebe njihovega oglaševanja.«

Žiga Kariž v izrazito problemsko naravnani raz-stavi izpostavlja cel niz vprašanj, povezanih s sta-tusom ter naravo slikarstva in umetnosti danes. Preizprašuje vlogo avtorja v sodobni umetnosti, problem slike kot blagovne dobrine, njeno retori-


ko, razmerje podoba-besedilo. Gre sicer za tema-tike, s katerimi naj bi se ukvarjala predvsem teori-ja umetnosti, pa vendar uspe Kariž vprašanja, kot so »kaj je slika danes, kakšna je njena govorica, v katere diskurze in sisteme je umeščena, v čem je razlika med podobami in besedami, zakaj je sploh pomembno, kaj je slika danes, kako delujejo sis-temi moči, vrednotenja in ideologij, ki definirajo odgovore na ta vprašanja«, z likovnimi sredstvi za-staviti na inteligenten in tudi vizualno učinkovit način.

Njegovo razstavo lahko na eni izmed ravni razu-memo kot direktno slikarsko interpretacijo vpliv-ne poststrukturalistične teorije o tem, da je slikov-ni pomen podrejen lingvističnemu pomenu. Slika sama naj sprejemniku ne bi mogla vsebinsko ko-herentno prenesti sporočila oziroma naj bi to vse-bovalo toliko protislovnih informacij, da za njeno razumevanje nujno potrebuje še verbalno sporoči-lo kot sidrišče, ki osmisli njen pravi pomen. Kari-žev koncept »nove politike slike« na nek način za-nika avtonomno »življenje« slike – prikaže jo kot komunikacijski sistem, ki deluje na meji med vizu-alnim in tekstualnim.

V svojih delih Kariž pogosto eksperimentira z različnimi umetnostnimi paradigmami in njiho-vimi muzealizacijami ter napada tisti ideološki kontekst avtonomne umetnosti, ki ga imenuje-mo institucija umetnosti. Opustitev umetniških del in njihovih oblik ter prehod v zunajumetniški svet je eno poglavitnih hotenj njegovega delova-nja v zadnjem obdobju. To odločitev je spremljalo tudi preoblikovanje nekaterih osrednjih postavk v

njegovem razumevanju umetnosti kot umetnosti; predvsem je tu mišljeno umetniško delo kot or-ganska, po načelu hermenevtičnega kroga berlji-va tvorba, z nepreklicno samostojnostjo, avtorite-to. Dominantno znamenje umetnosti v meščanski družbi je njena ločenost od življenja. Tak pogled je mogoč zato, ker naredi esteticizem, ta institucijo umetnosti ustvarjajoči moment, za bistveno vse-bino del. Sovpadanje institucije in vsebine dela je ključni pogoj za možnost postavljanja umetnosti pod vprašaj (kar se v umetnosti v valovih ponavlja od historične avantgarde naprej). Institucijo ume-tnosti so avantgardisti razumeli kot institucionali-zirano umetniško avtonomijo, torej področje, ki je ločeno od vsakdanjega praktičnega življenja. Naj-višji izraz umetniške avtonomije je esteticizem – esteticisti pa so odklanjali obstoječe stanje, razu-mljeno kot racionalni svet meščanske vsakdanjo-sti. Esteticizem je tako predpogoj za avantgardni napad na umetniško avtonomijo, hkrati pa tudi zgled za odklanjanje obstoječega. Intencija po ru-šenju institucije umetnosti se tako na paradoksa-len način realizira v umetniškem delu samem.

Namesto kritične, radikalne in osvobajajoče na-rave (neo)avantgard je postmodernizem ponudil poblagovljeno, komercializirano in potrošniško umetnost ter kulturo, ki je potrjevala in ne spod-kopavala obstoječo družbeno in politično dejan-skost. Na tem mestu se skriva drugi vpis razsta-ve – kritična obravnava načela umetnine-objekta--proizvoda kot blagovne dobrine, s čimer se Ka-riž navezuje na tisto znano Marcusejevo misel, da forma nima takšnih emancipatoričnih potencialov kot vsebina del. Ostaja na pojavni, estetski ravni, kot komodificirani objekt (malo)meščanskega po-želenja. Kariž s tem cilja na problematičnost post-modernega kulturnega modela. In na tej točki se gledalcu razkrije spoznanje o ujetosti in zavedanju nove in izvirne zgodovinske situacije, v kateri smo obsojeni na iskanje zgodovine preko naših pop po-dob in simulakrov.

Kariž z razstavo Nova politika slike dekonstruira status umetnika v sodobem umetnostnem sistemu ter s fetišizacijo in estetizacijo oblike ter perverti-ranjem vsebine političnih gesel tematizira dejstvo, da je razvoj oglaševanja kot »uradne umetnosti kapitalizma« oglaševalske strategije vnesel v ume-

ŽigaKarižobodprtjusvojenovomeškerazstave.(Foto:RastoBožič)


GoranMilovanović

Ponotranjenisvetovi

SlikarskarazstavaAndrejePotočar vGalerijaKrkaNovomesto, 22.marec–19.april2011.

Razstava slik Andreje Potočar1, ki jo je v nje-govih novomeških prostorih priredilo Kulturno umetniško društvo Krka, je imela kot njena prva tovrstna predstavitev za mlado avtorico poseben pomen.

Prva razstava utegne biti za mladega ustvarjal-ca, ki s tem šele začenja iskati svojo osebno izpo-vedno poetiko, problem, vendar ga je Potočarjeva odlično izpeljala. Poleg dveh portretov je večina razstavljenih del gledalca vsaj asociativno vodila v žanr krajine. Podoba krajine najverjetneje velja za žanr, ki je z gledalčevo percepcijo najbolj večpla-stno prepleten. Ko govorimo o krajini, moramo v isti sapi dodati, da pogled nanjo nikoli ne stoji sam na sebi, temveč je njena podoba vselej ujeta v neke imaginarne mreže spomina in tradicije, s pomočjo katerih konstruiramo našo identiteto pa tudi ide-ologijo. Že ameriški pesnik Walt Whitman je za-pisal, da narava ne obstaja sama po sebi, temveč je vedno odvisna od opazovalca. Določajo jo časovni

1 Andreja Potočar je leta 1984 rojena Novomeščanka. Študij slikarstva je na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje končala predlani. Takoj po diplomi se je včlanila v Društvo likovnih umetnikov Dolenjske, kot slikarka pa se je doslej predstavila na nekaj skupinskih razstavah. (Opomba urednika)

kontekst opazovalca, njegova kultura in duh. Kot takšna pa pokrajina postane proces, skozi katerega se oblikujejo družbene, pa tudi subjektivne iden-titete. Že od nekdaj smo drugim radi kazali fo-tografije pokrajin, ki smo jih obiskali, z razvojem digitalne fotografije pa je memoriranje teh številč-no skorajda nepreglednih podob samih na sebi po-stalo precej trivialno, celo do te mere, da z njimi verificiramo lastno bivanje. Fotografije s potovanj tako služijo kot nesporen dokaz, da je potovanje izpeljano po programu in da smo se na potovanju dobro imeli.

V slikarstvu vstopi motiv krajine kot samostojna podoba v ospredje šele v obdobju renesanse. Prej je služila zgolj za kuliso, ki je pogosto označeva-

tnost in umetnost v oglaševalske strategije. Gre za posledico stanja, ki ga je ustvarila družba po-znega kapitalizma, zahteva pa poseben pristop, ki vključuje manipulacijo z okusi in mnenji ter vodi v konstrukcijo novega sistema znakov in podob. Kariž na vsebinsko in formalno atraktiven način

demonstrira ključno značilnost postmoderne kul-ture in njene umetnosti, ki je neposredno nave-zana na pravila ekonomske logike ter na plastenje različnih ontoloških svetov, ki so v svojem bistvu nezdružljivi.

AndrejaPotočarobodprtjusvojeprvesamostojneslikarskerazstavevnovomeškiGalerijiKrka. (Foto:RastoBožič)


la prizorišče dogajanja. Povsem drugačen pomen je nato dobila v romantičnem slikarstvu, če ome-nimo samo Williama Turnerja, Johna Constabla ali Nemca Casparja Davida Friedricha, ki je pri-nesel povsem drugačen način pogleda v naravo. Najpomembnejši žanr pa je bila krajina zagotovo v impresionizmu.

Ko po spominu iščemo slovenske krajinarje, se verjetno mnogim v spomin historično prikradejo najprej romantično realistični gorski pejsaži Mar-ka Pernharta z natančnim topografskim posne-manjem. Pernhart pri svojem delu seveda ni upo-dabljal svojih občutij pri vzponih na Triglav, Stol ali Šmarno goro, temveč mu je bila primarna ve-ristična podoba krajev od tam zgoraj. Hotel nam je pravzaprav povedati, bil sem tam gor in točno tako se vidi sem dol. Torej, če za primer vzamemo filozofsko primerjavo, se je še vedno obotavljal v Platonovi votlini in se naslajal nad podobami re-snice. Korenit premik v pojmovanju tudi pri nas sledi z našimi impresionisti. Tudi pri njih sicer naj-prej kot realistično slikanje na prostem oziroma plener slovenskih planin, ki se razvije v ikonizacijo ter s tem posledično omogoča umestitev polja na-cionalne biti in identitete, a obenem te slike s sabo nosijo tudi iskanje druge podobe, podobe, če se zopet vrnemo k Platonu, ideje same.

Na podoben način oblikuje slikovni prostor tudi Potočarjeva. Ustvarja opis možnih mentalnih pro-storov, ki se zdijo kot prevod, ko poskuša izraziti mentalno sliko sebe, toda ne kot vzporednico re-alnosti, temveč kot njen presežek. Ne gre ji torej toliko za fizično pojavnost narave same, temveč bolj za psihološko. Kot pravi sama, želi v svojem slikarstvu vzpostaviti kompleksno igro med povr-šino in globino, med materialno prezenco in ilu-zijo. Svetovi, ki jih slika, so brezčasni, v njih pa se odraža njen notranji svet. Zato njene pokrajine ostajajo v našem spominu kot meditativen prostor kontemplacije. Ob barvnem niansiranju sicer pre-cej reducirane barvne palete, abstrahiranju oblik na temeljne lastnosti ter s pogostim risarskim po-sredovanjem avtorica omogoča, da nam s površine pogled zdrsne v lasten svet iluzije oziroma ustvarja videz, skozi katerega opazovalec najde harmonijo z naravo v primarnem pomenu. To tezo podkrepi še s posebnim načinom moduliranja slike, ki daje

v osnovi sicer lazurnemu nanosu barve nasprotu-joč učinek izrazite globine, in tako strukturira sli-kovno površino na podoben način, kot je to pri pastoznem nanosu olja na platno. S svojim, lahko rečemo informelovskim načinom, pa še dodatno ponotranja prvobitnost zemeljske snovnosti.

Izpostaviti velja tudi formate Andrejinih slik. Krajino so slikarji skozi zgodovino večinoma upo-dabljali v horizontalnem, podolgovatem formatu, kot nam, kot radi rečemo, njena podoba sama leži pod nogami. Pokončni, vertikalni formati so bili običajno namenjeni intervenciji figure v krajino ali antropomorfni zlitosti krajine in subjekta. Zani-mivo pa sledi antropomorfnosti pri Andreji naj-demo v ležečih formatih, ko na človeške figure in njihovo minljivost spominjajo odmirajoče dreve-sne forme, medtem ko nas pokončni formati bolj nagovarjajo kot dialog med fragmentom in celo-to, kjer pomen perspektive pogleda ni pomemben. Preplet uporabe tehnološko vse bolj razvitih sli-karskih materialov in prvinskih derivatov zemlje pa izpričuje tudi močno ekološko zavest. Zavest ohranjanja planeta, katerega del so tudi imaginar-ne slikarske krajine, sodi danes v ozaveščen mo-dus vivendi. To sporočajo tudi slike Andreje Po-točar, način ohranjanja te zavesti pa reflektira v zgoraj omenjenem dialogu površine in globine, ki ga lahko poimenujemo tudi slikarsko izražen koz-mološki panteizem. Ta je posebej zgovoren v dveh manjših podolgovatih slikah brez naslova, kjer je gozd upodobljen v ozki barvni paleti, kot divja krajina, kot nekaj prepovedanega, prostor diame-tralnosti, ki v isti sapi odraža tudi silovitost, vital-nost in trajnost dreves, na drugi pa krhkost, nebo-gljenost in kratkost človeškega bitja.

Prepričan sem, da je mlada novomeška umetnica Andreja Potočar s svojo prvo samostojno postavi-tvijo v rodnem Novem mestu – čeprav pravijo, da je uspeti doma vedno najtežje – pomembno opo-zorila na svoje umetniško izražanje in da so mno-gi ob upodobljenem avtoričinem notranjem svetu začutili kontemplativnost in brezčasnost narave.


RastoBožič

BorisAndrijanič–sooblikovalecNovegamesta

SpominskarazstavaobstoletnicirojstvamagistrafarmacijeBorisaAndrijaniča,predavalnicaDolenjskegamuzeja,8.december2010do2.maj2011,Novomesto.

Pred dobrim stoletjem, 8. decembra leta 1910, se je v Novem mestu rodil Boris Andrijanič, kasneje izšolan za magistra farmacije, ustanovitelj novo-meške tovarne zdravil Krka, poslovnež, vizionar in pomemben soo-blikovalec rojstnega mesta. Njegovo po-reklo in življenjsko pot, njene mejnike in njegov pomen so z drobnim gradivom iz njegove zapuščine ter s pomočjo razstavnih panojev z dokumen-tarno-slikovnim gra-divom ravno ob 100. obletnici njegovega rojstva predstavili na razstavi, ki jo je mu-zejska svetovalka in zgodovinarka Marjeta Bregar pripravila v preda-valnici Dolenjskega muzeja v Novem mestu. Za-radi velikega zanimanja so razstavni prikaz, ki naj bi bil odprt do 27. marca, podaljšali do 2. maja.

Kot je prikazala razstava, je bil mag. Andrija-nič predvsem vizionar, saj je iz zametka lokalne-ga farmacevtskega podjetja, ki je na začetku zapo-slovalo devet ljudi, zrasla mednarodno uspešna in ugledna družba s skoraj devet tisoč zaposlenimi. Zaradi njegove daljnovidne in poslovne spretnosti – kar mu priznava tudi sodobno Krkino vodstvo – pa se je razvilo podjetje, ki mu je z vztrajnim de-

lom in znanjem ob 100. obletnici ustanoviteljeve-ga rojstva, tudi prvič v zgodovini družbe, uspelo v enem letu prodati več kot za milijardo evrov blaga in storitev.

A ne zgolj to. Marsikateri izmed klenih Novo-meščanov ve povedati, da Novo mesto brez Andri-janičevega razvojnega posluha ne bi bilo to, kar je danes. Njihov spomin ga uvršča med pomembne mestne sooblikovalce in mecene. Večkrat je bilo tudi iz zavednih novomeških vrst slišati pikre pri-

pombe, da bi v ro-dnem mestu, ki ga je pomagal oblikovati tudi na polju kultu-re, zaslužil kaj več od bronastega doprsja in cestnega poimenova-nja. Tega je za avlo Krkine upravne stav-be izdelal kipar Mir-sad Begić, v Krki pa so tudi predlagali, da bi po njihovem usta-novitelju poimeno-vali bližnjo mestno vpadnico. Veljalo bi

še opozoriti, da je omenjena spominska razstava ostala brez kataloga in z njim tehtnejšega pričeva-nja o njej, kar se sicer v Dolenjskem muzeju zgodi izjemno redko.

Da gre za razstavo, s katero Novo mesto Borisu Andrijaniču vrača del dolga, je ob njenem odprtju menil direktor muzeja Zdenko Picelj. »Za razstavo se nismo odločili zaradi njegove tesne in življenj-ske povezanosti s Krko, ampak zaradi njegove vse-stranske družbene angažiranosti v najbolj občutlji-vem času za razvoj Novega mesta, in to na prav-zaprav vseh področjih,« je podčrtal in dodal, da je Andrijanič z zavzetostjo in predanostjo, tako v

Odprtjerazstaveobstoletnicirojstvamag.BorisaAndrijaniča–8.december2010–vpredavalniciDolenjskegamuzeja. (Foto:RastoBožič)


Krki kot pri razvoju mesta, simboliziral in simbo-lizira izjemno uspešnega gospodarstvenika, ki mu ni bilo vseeno, kaj se dogaja v njegovem mestu. To je izkazoval ne samo z denarno podporo Krke, brez katere tudi danes na marsikaterem področju ne gre, temveč tudi z osebnim zavzemanjem in de-lovanjem v številnih občinskih odborih, komisi-jah, društvih in še kje. Povsod, kjer je deloval, je pustil trajno sled, je povzel Picelj.

Prikaz Andrijaničeve razgibane življenjski poti so na razstavi začenjali podatki o njegovih starših, njihovem prihodu v Novo mesto, njegovem šola-nju in njegovi družini, uvodni del razstave pa je prikazal še njegovo delovanje med drugo svetov-no vojno in njegovo takratno vlogo na področju farmacije.

Po vojni ga je razstava slikala v domači lekarni, kjer se je, kot je zagotavljal sodobnikom, počutil kot doma, nato pa ga je ga skozi njegov način ži-vljenja in njegovo življenjsko delo – Tovarno zdra-vil Krka, ustanovljeno leta 1956 – predstavila do upokojitve leta 1984.

Del prikaza je bil namenjen tudi predstavitvi Andrijaničeve vloge na področjih izobraževanja, znanosti, športa, turizma, ohranjanja kulturne de-diščine in vzpodbujanja umetnosti ter skozi njego-vo delovanje v občinskih odborih. V njenem za-ključnem delu ga je razstava opisala še skozi njego-vo preživljanje prostega časa in prijateljstvo. Ome-njena razstavna poglavja so bila naslovljena: Zna-nje je moč – Izobraževanje, znanost in šport; Novo mesto na poti razvoja iz podeželja v mesto – De-lovanje Borisa Andrijaniča v okviru odborov Me-stne občine Novo mesto; Turizem – Začetek ob-dobja hitrejšega razvoja turizma na Dolenjskem; Svet kulturne dediščine in umetnosti – Sodelo-vanje Borisa Andrijaniča z Dolenjskim muzejem Novo mesto; Družina, ribolov, lov, pohodništvo – Preživljanje prostega časa; Prijatelji – Prijateljstvo je znal ceniti in še poglavje Nagrade, priznanja, zahvale.

Kot je za razstavo zapisala Bregarjeva, se je Boris Andrijanič rodil očetu Dragu (Dragotinu) in ma-teri Dori, rojeni Matešić, rod Andrijaničev pa izvi-ra iz obmorskega mesteca Bakar v zaledju hrvaške

Reke. Borisov oče, po izobrazbi magister farma-cije, je prišel v Novo mesto leta 1906, ko je kupil lekarno Pri angelju. Imel je še starejšo sestro Nedo, ki se je poročila z novomeškim skladateljem Mar-janom Kozino.

Osnovno šolo je Boris Andrijanič zaključil v No-vem mestu. S štirinajstimi leti se je vključil v no-vomeški Sokol, obiskoval je tudi novomeško po-družnico Glasbene matice, kjer je v šolskem letu 1924/1925 igral klavir. Gimnazijo je obiskoval v Novem mestu in Ljubljani, kjer je leta 1930 ma-turiral. Šolanje je nadaljeval v Zagrebu, kjer je leta 1935 diplomiral na farmacevtskem oddelku tam-kajšnje Filozofske fakultete. Po dveletnem delu v očetovi novomeški lekarni je po opravljenem dr-žavnem strokovnem izpitu leta 1937 dobil naziv magister farmacije.

Boris Andrijanič je kot zaupnik Osvobodilne fronte od leta 1941 zbiral sanitetni material, naro-dnoosvobodilni vojski pa se je priključil leta 1943. Njegovo vojno delovanje je bilo več čas povezano s saniteto, takrat pa je ustanovil tudi več partizan-skih terenskih lekarn. Po osvoboditvi so njegovo družinsko lekarno nacionalizirali, leta 1949 pa je postal njen upravnik. Novomeško Krko je Andri-janič s somišljeniki pričel graditi leta 1954, ko so ustanovili Farmacevtski laboratorij Krka. Tega so leta 1956 preimenovali v Tovarno zdravil Krka. Boris Andrijanič jo je vodil do svoje upokojitve, svojo življenjsko pot pa je sklenil decembra 1993, je med drugim zapisala Bregarjeva.

Naj še omenimo, da je decembrsko odprtje An-drijaničeve spominske razstave preraslo v novome-ški družabni dogodek leta.


MatjažBrulc

Viskanjuduhovnega

PreglednalikovnarazstavaBrankaŠusterja,Reliefiinkolaži,galerijaDolenjskegamuzeja,Novomesto,15.april–6.junij2011.

V Novem mestu bivajoči likovni pedagog in ustvarjalec Branko Šuster1 se je v galeriji Dolenj-skega muzeja predstavil s pregledno razstavo gli-nenih reliefov in kolažev, nastalih v zadnjih letih. Natančnejši pregled datacij razkrije, da jih je bila večina ustvarjenih v bližnji preteklosti, zaradi če-sar smemo domnevati, da so razstavljena prvič, medtem ko so se z najstarejšimi – kot je denimo monumentalna štiridelna kompozicija Zgodbe kri-ževega pota (2005/6) – poznavalci avtorjevega dela bržkone že imeli priložnost seznaniti. Kakorkoli, Šusterjeva razstava nedvomno pritrjuje misli, da imamo opraviti z dozorelo in dodobra utrjeno av-torsko poetiko, ki odločno stavi predvsem na pre-pričljive likovno estetske rešitve.

Eden temeljnih principov, ki pomembno (so)določa Šusterjevo likovno izraznost, se skriva v postopku kolažiranja oziroma poudarjenega pa-limpsestnega plastenja vizualnih nanosov, kar pa ne velja zgolj za avtorjeve kolaže, temveč lahko ta-kšne poudarke v specifični izvedbi srečamo tudi pri reliefih. Nikakor ne gre spregledati še ene for-malne poteze Šusterjevega opusa, ki pa se prven-stveno tiče reliefov in ostaja zaobjeta v prepleteno-sti kiparskega in slikarskega besednjaka. Oziroma natančneje: reliefe iz žgane gline avtor namreč do neke mere obravnava kot slikarske elemente – tudi po več hkrati jih običajno razmešča na platna, ki v

1 Branko Šuster se je leta 1952 v Zenici oziroma Bosni in Her-cegovini rodil slovenskim staršem. Njegova družina se je leta 1960 preselila v Ljubljano, kjer je leta 1976 zaključil študij li-kovne vzgoje in knjižničarstva, leta 1985 pa diplomiral na od-delku za pedagogiko Filozofske fakultete. Poučeval je v Krme-lju in od leta 1987 v Novem mestu. Doslej je pripravil deset samostojnih likovnih razstav. (Opomba urednika)

svoji monokromnosti sicer ostajajo dosledno nev-tralna, tako nastale »slike« pa obeša na stene. Reli-efi zavzemajo dominanten delež na razstavi, hkra-ti pa predstavljajo tudi njen najbolj sugestiven in dovršen del.

Formalno tehnično razumevanje slike kot take je dandanes seveda daleč proč od nekdanje staro-svetne dogmatičnosti; vendarle je očitno, da av-torjeva odločitev za tovrstno prepletanje kiparskih in slikarskih prvin ne domuje v problematizaciji ontološkega koncepta slike oziroma tridimenzio-nalnega objekta/kipa. Prejkone gre za zavestno in predvsem praktično odločitev, ki jo gre razumeti kot rešitev problema prezentacije ne ravno velikih, vsekakor pa občutljivih reliefov iz žgane gline. Sle-dnji na ploskovitih (slikarskih) nosilcih, torej ka-kor slike obešeni na stene, zmorejo več kot odlično izraziti polnost svoje likovne vrednosti in jo na ta način približati gledalčevim očem.

Reliefi iz žgane gline – po besedah Jožefa Mati-jeviča v spremnem besedilu se je Šuster začel z gli-no resneje ukvarjati sredi druge polovice devetde-setih let – predstavljajo množico manjših objektov, ki se še zdaleč ne uklanjajo svoji ploskoviti »relief-nosti«: avtor jih marsikdaj pogumno zaviha v pro-

Branko Šuster pred svojo postavitvijo Pedagoško vesolje.(Foto:RastoBožič)


stor, s čimer ustvarja dinamične in vsekakor tudi zahtevne poligone za vsakovrstne znakovne, mo-tivne in gestualne intervencije, ki brazdajo njihova okamnela naličja. Preplet drobnih ureznin, brazd, odtisov, vbodov in tekstur na površini reliefov ustvarja zapletene abstrahirane vzorce, v katerih lahko ugledamo marsikdaj nemalo ekspresivno tonirane posrednike avtorjevih čustev. Reliefi so povezani v cikle, ki jih združujejo določene obli-kovne ali pač ikonografske prvine: med sugestiv-nejšimi bi veljalo denimo omeniti cikel z naslovom Iz življenja čebel, kjer avtor s samo obliko nakazuje pot vsebini. Osnovni značaj reliefov sicer niha od popolnoma abstraktnih do takšnih, kjer srečuje-mo subtilno prisotnost elementov figuralike (cikel Upanje, 2009–2011), mehkih organskih oziroma rastlinskih oblik (cikel Starožitja, 2010–2011) ali pač denimo mestnih vedut (cikel Glineni rokopisi, 2010–2011). Sami naslovi pričajo o osnovni vse-binski intonaciji razstavljenih del, ki se usmer-ja predvsem v bližino univerzalnih, arhetipskih vprašanj in tem človeškega življenja, nemalokrat v sfere duhovnega iskateljstva in temu ustrezne me-taforike, pa tudi ezoterike in mistike, še zlasti pa krščanskega izročila.

Primerjava kolažev in reliefnih »slik« kaj hitro razkrije še en vznemirljiv poudarek, ki dodatno pripomore k vtisu koherentnosti razstave: kolaži avtorju včasih služijo kot skice za glinene reliefe, vendar pa kljub temu zmorejo ohranjati svoj sa-mozadostni značaj avtonomnega likovnega dela. Povezave med kolaži in reliefi ne gre iskati zgolj v sami tematiki, temveč tudi v posamičnih obli-kovnih prvinah, ki jih Šuster suvereno prenaša iz medija v medij. Kolaži za razliko od reliefov pravi-loma ne premorejo nevtralnega ozadja (platno pri reliefih), ki bi poudaril osnovni motiv, kar včasih še dodatno pripomore k prenasičenosti slikovne-ga polja. Sicer se na kolažih srečujemo s številni-mi poudarjenimi elementi srednjeveške krščanske kulture: Šuster se tu in tam bežno zazira v tipično arhitektoniko folia srednjeveškega rokopisa, precej bolj odločno pa se spogleduje s sočasno kaligrafijo in arhitekturo, katere prisotnost zaznamujejo zna-čilni tlorisi gotskih cerkva. Posamični prepoznav-ni elementi se na kolažih pogrezajo v energični, impulzivni gmoti barvnih nanosov in gestualnih

risarskih posegov, ki vsekakor ustrezajo »štimun-gi« reliefnih ciklov.

Branko Šuster se že vrsto let posveča pedagoške-mu delu – trenutno poučuje likovno vzgojo na no-vomeški osnovni šoli Grm –, to svojo izkušnjo pa je skušal zaobjeti v inštalaciji, s katero se je obi-skovalec srečal na razstavišču. Šlo je za preprosto kovinsko konstrukcijo v obliki kocke, okrašene z raznobarvnimi lističi z besednimi gesli, povezani-mi z avtorjevim poklicem, ter številnimi glineni-mi kipci, ki so jih izdelali osnovnošolci. Pedagoško vesolje, kakor je delo poimenoval, lahko interpre-tiramo kot avtorjevo likovno tematizacijo svojega poklica, kot nekakšen hommage samemu sebi in svoji poklicni odgovornosti. Glede na to, da gre brez dvoma za nadvse zahteven konceptualni, izvedbeni ter ikonografski zalogaj, je prvi vtis o manj intenzivni prepričljivosti rešitve morda ne-koliko varljiv; vsekakor je ostajala na razstavi obi-lica drugih likovno izjemnih in nesporno kakovo-stnih rešitev, ki Šusterja nedvomno uvrščajo med zrelejše in uspešnejše dolenjske avtorje.

Fotografske posnetke nekaterih razstavljenih Šu-sterjevih del je likovni urednik revije Janko Orač izbral za likovno opreme pričujoče številke Rasti.


MarijaAnicaStariha

15.Krakarjevidnevi

Krakarjevidnevi,Semič, 5.–19.februar2011.

Februarja je Kulturno društvo Orel Semič pri-redilo že 15. Krakarjeve dneve, niz kulturnih pri-reditev, posvečenih spominu semiškega rojaka, pesnika, esejista, novinarja, urednika, prevajalca, profesorja, dr. Lojzeta Krakarja.

Niz letošnjih prireditev so 5. februarja začeli s spominsko mašo v farni cerkvi sv. Štefana, zvečer pa so se v semiškem Kulturnem centru na literar-nem večeru Literarnega kluba Metlika predstavi-li literati vseh treh belokranjskih občin. Večerno dogajanje je z umetelnim preigravanjem diatonič-ne harmonike popestril nadarjeni mladi glasbe-nik Tadej Golobič, predsednica omenjenega kluba Minka Kočevar in njegovi člani, Franc Kočevar, Kristina Kočevar, Franc Režek, Albina Sonja Štra-vs, Katarina Ogulin, Albina Tošeska, Stanko Želj-ko, Roman Panjan, Mira Vladič ter Jožica Kapele, pa so s slikovito doživetim prebiranjem pesmi in proze predstavili njihov zadnji, osmi zvezek knji-žne zbirke Potovanje srca.

Drugi dan prireditev, 13. februarja, je v Kultur-nem centru Semič na 8. koncertu pevskih zborov in pritrkovalcev občine Semič v dvanajstih pevskih zborih zapelo 180 pevcev, kar bi statistično gleda-no zneslo dobre štiri odstotke semiških občanov.

Prireditev sta začela Alojz Rogelj in Stanko Go-lobič z izbornim in uigranim pritrkavanjem – po semiško klenkanjem – na šolske zvonove. V nada-ljevanju so zapeli pevci semiške osnovne šole Be-lokranjskega odreda pod vodstvom Anželike Mi-trovič oziroma otroški pevski zbor (PZ) prvega in drugega razreda, PZ podružnične šole Štrekljevec, PZ tretjega do devetega razreda in združeni PZ, potem PZ semiškega Kulturno umetniškega dru-štva Jože Mihelčič pod vodstvom Matejke Kure, mešani PZ Društva upokojencev Semič z zboro-

vodkinjo Ani Jankovič Šobar, ljudske pevke Šoki-ce pod vodstvom Rezke Simonič, Društvo vino-gradnikov Semič pa so zastopali Semiški klobu-karji pod vodstvom Martina Banovca. Prepevali so še pevci Kulturnega društva Orel Semič oziro-ma otroški PZ župnije Semič pod vodstvom Petre in korepetitorja Gregorja Šuštariča, moški PZ Sve-ti Štefan pod vodstvom Martina Vraniča in meša-ni cerkveni in mladinski PZ pod vodstvom Ga-šperja Banovca.

Kot je bilo opazno, je semiška pevska kultura v zadnjih petnajst letih napredovala in je vedno na višji ravni. Zborovsko petje je kakovostnejše, po-sebno mesto v ohranjanju petja pa imajo posame-zne družine, v katerih je večina pevcev. Zahvalo zaslužijo tudi pevci, ki pojejo pri več zborih, in pri-trkovalci, ki z ljubeznijo ohranjajo ljudsko izročilo odzvanjanja zvonov. Petje, glasba in pritrkovanje so poleg socialne vloge pomembni tudi za krepitev medsebojnega razumevanja in sodelovanja, hkrati pa ne gre, predvsem pri mladini, zanemariti vzgoj-nega pomena prostovoljnega dela.

15. Krakarjeve dneve so 18. februarja nadaljevali z odprtjem razstave akvarelov dr. Antona Dolenca v Kulturnem centru Semič. Kaj pomeni Dolenče-vo umetniško izražanje, slikanje, pesnjenje in igra-nje violine pa je pojasnil Radovan Hrast, slikarjev najboljši prijatelj iz mladih let. S prebiranjem iz-bora pesmi iz zbirke pesmi in skic Harfa v molu je Dolenca kot pesnika predstavila prijateljica Jožica Kapele, za glasbeno popestritev večera pa sta po-skrbela učenca Glasbene šole Črnomelj, rogistka Lea Kambič in trobentač Dino Subašič, oba zla-ta nagrajenca letošnjega 14. regijskega tekmova-nja mladih glasbenikov Dolenjske, Posavja in Bele krajine. Na klavirju ju je spremljal profesor An-drej Kunič.

Kot zadnjo iz niza tokratnih Krakarjevih dne-vov so 19. februarja v semiškem kulturnem hramu


RomanPanjan

Slikarskarazstavadr.AntonaDolenca

RazstavaslikAntonaDolenca,KulturnicenterSemič,18.februar–21.marec2011.

V okviru 15. Krakarjevih dnevov so v Kultur-nem centru Semič odprli slikarsko razstavo dr. Antona Dolenca, upokojenega univerzitetnega profesorja, doktorja medicinskih znanosti in pro-

fesorja za sodnomedicinsko znanost Medicinske fakultete v Ljubljani.

Ker se avtor zaradi bolezni odprtja svoje razsta-ve ni mogel udeležiti, jo je odprl njegov dolgole-tni in najboljši prijatelj Radovan Hrast, ki nam je zaupal nekaj utrinkov iz slikarjevega življenja. Iz-vedeli smo, da Anton Dolenc ni bil samo dober

pripravili osrednjo prireditev z literarnim večerom po zamisli in v režiji Anice Jakša.

Skozi njo so orisali Krakarjeve življenjske po-staje, temu delu pa je sledil pogovor s pesnikovo hčerko, profesorico dr. Božo Krakar Vogel, pred-stojnico Katedre za didaktiko slovenskega jezika in književnosti Filozofske fakultete v Ljubljani in predsednico Slavističnega društva Slovenije. Z njo se je pogovarjala magistra novejše slovenske knji-ževnosti Mateja Medvešek Rjavec.

Rdeča nit prvega dela osrednje prireditve je bila češnja v vseh letnih časih, kot simbol rojstva in smrti, ki je ponazarjala Krakarjevo življenjsko pot. V tem delu so sodelovali otroški in moški pevski zbor ter recitatorji, katerih recitacije so bile pre-pletene s slikami iz Krakarjevega življenja – otro-štvo, koncentracijska taborišča druge svetovne voj-ne, neprizanesljivi povojni čas, službovanje v tuji-ni, pesniške izdaje, mlada družina, žena, hčerka, vračanja v rodni kraj in nazadnje končna postaja, semiško pokopališče pri Sv. Duhu – in video po-snetki Lojzetovih sošolcev, ki so nazorno obudili iskrene spomine na dragega prijatelja.

V predstavljenem kratkem filmu so semiški osnovnošolci ponazorili delček pesnikove zgodnje mladosti. Scenarij in režija sta bila delo Anice Ja-kša, glavni snemalec in oblikovalec filma ter ure-jevalec video posnetkov in montažer pa je bil To-

maž Pavlakovič. Sceno je uredila učiteljica Nuša Moškun.

V drugem delu večera so v skrbno vodenem po-govoru Mateje Medvešek Rjavec predstavili delo Krakarjeve hčerke Bože Krakar Vogel in njen za-skrbljujoči pogled na ohranjanje in negovanje ma-ternega jezika, ki je za Slovence nacionalno-iden-tifikacijski dejavnik. »V šoli bi morala imeti slo-venščina privilegiran status, dogaja pa se, da naj bi kot enakovreden jezik slovenščini postavili angle-ščino. Bojim se, da bo prišlo do čustvene in iden-tifikacijske zmede, to pa bo hkrati obglavljenje slo-venščine. Če bo prišlo do tega, da bomo slovenšči-no še bolj stisnili v kot, bomo pristali na ravni 19. stoletja,« je opozorila.

Pogovor z njo je popestrila pevka Urška Bano-vec, ki je nastopila ob klavirski spremljavi brata Martina.

Semiški Krakarjevi dnevi so že zdavnaj presegli lokalne meje. Kolikor vem, so tako v kulturnem društvu Orel Semič kot tudi v semiški občini edi-ni v državi, ki na tak način gojijo spomin na veli-kega rojaka. Pri tem jih z razumevanjem podpira-jo mnogi, tudi Javni sklad za kulturne dejavnosti. Poudarim naj, da je bilo v pripravo in izvedbo vseh opisanih prireditev vloženih ogromno neplačanih in prostovoljnih ur dela.


strokovnjak, temveč tudi vsestranski umetnik. Po-leg njegovih slikarskih platen smo lahko videli še fotografijo iz njegovih mladostniških let, kjer med znanimi obrazi slovenske kulture igra na violino.

Dolenc je tudi avtor kakšnih dva tisoč petsto pe-smi, kar daje vedeti, da je bil zelo ustvarjalna oseb-nost. Nekaj njegovih pesmi smo na prireditvi tudi lahko slišali, prebrala pa jih je Hrastova prijateljica in pesnica Jožica Kapele.

Ob Dolenčevi 80-letnici je izšla tudi pesniška zbirka Harfa v molu, ki ga predstavlja kot pesnika in risarja. Tokrat pa se bomo ustavili pri njegovih slikah. Slikal je v tehniki olja na platnu, motivno pa je pretežno obravnaval človeški obraz oziroma portretiral, kar glede na njegov osnovni poklic ne preseneča. Menil bi celo, da je o človeku veliko razmišljal.

Ker naj bi človekovo dušo odslikaval obraz, predstavlja portret velik slikarski izziv. Če ne od-raža človekovega značaja, je prazen, brez energije in življenja. Menim, da je Dolencu uspelo našteto vnesti v svoje portrete, ki delujejo živo. Gledalec jih z zanimanjem opazuje in si ob tem postavlja

enaka vprašanja, kot da bi šlo za živega človeka. Druga značilnost njegovih slik je skoraj otroška preprostost. Znal je izraziti bistvo z nekaj pote-zami čopiča. Lahko bi rekli, da je z otroško pre-prostostjo znal mojstrsko naslikati človeški obraz. Tudi barve so živahne, tople, pozitivne, kar kaže na to, da je bil avtor vedrega značaja, topel, s pozi-tivnim pogledom na življenje.

Noben umetnik ne more ustvarjati, ne da bi pri tem vsaj posredno predstavil sebe. Vsaka umetni-na je vsaj delno avtobiografska. Tako, da bi poleg vsega naštetega lahko dodali, da sta na njegovih slikah poleg preprostosti opazni tudi globina in iz-virnost. To pa so že značilnosti mojstrov.

Naj še omenim, da so bili skoraj vsi sedeži v avli Kulturnega doma zasedeni in po obrazih priso-tnih lahko sklepamo, da so vsi od predstave nekaj odnesli. Pri tem mislim seveda na duhovni vidik. Če nas določena stvaritev pripravi do tega, da se zamislimo, se mogoče sprašujemo ali pa poglobi-mo vase, potem ima tako delo zagotovo umetni-ško vrednost. Verjetno bi se vsi prisotni strinjali, da je Antonu Dolencu to uspelo doseči.

RomanPanjan

MihajlojozafatHardi–slikarskarazstava

SlikarskarazstavaMihajlajozafataHardija,KulturnicenterSemič,25.marec–18.maj2011.

V počastitev materinskega dne so v Kulturnem centru Semič odprli slikarsko razstavo Mihajla Jo-zafata Hardija, duhovnika grško-katoliške cerkve iz Metlike. To je bila v Semiču že njegova tretja predstavitev v organizaciji tamkajšnjega Kulturne-ga društva Orel.

Mihajlo Jozafat Hardi je vsestranski umetnik, pevec, pesnik in slikar, najbolj pa je znan po svo-jih ikonah. Tokratno razstavo je kot akvarelist z motivi tihožitja posvetil materam. Sam zase pravi, da mu akvareli niso najbolj pisani na kožo. Ven-dar bo pozoren gledalec lahko ugotovil, da so mu kljub vsemu zelo dobro uspeli. Akvarel je zahtevna slikarska tehnika, saj tu ni možno popravljati tega, kar je enkrat naneseno na podlago. Uspešna mora biti vsaka poteza čopiča, ker drugače slika ne uspe. Po tem se ta tehnika tudi razlikuje od slikanja z


IvaStarc,AnaVovko,KatarinaJuršičinNušaKastelic

GimnazijcigradimomostdoRomov

V okviru šolskega partnerstva Pasch je gimnazi-ja iz nemškega Eppingna navezala stike z Gimna-zijo Novo mesto, za projektno sodelovanje pa smo izbrali temo Drugačnost in tujost v Evropi – most do Romov, ki jo med letoma 2010 in 2012 izvajamo kot Comeniusov projekt. Z njim želimo opozori-ti na čedalje večji problem izločenosti družbenih skupin tudi v Evropi, dijaki obeh gimnazij pa si bomo v času njegovega poteka izmenjali dva de-setdnevna obiska.

V Novem mestu smo spoznavali položaj Romov v Sloveniji in domači občini. Z njimi smo se sre-čevali na raznih delavnicah, in sicer v sodelova-nju z Društvom za razvijanje prostovoljnega dela, otroškim vrtcem Pikapolonica, Osnovno šolo Br-šljin in novomeškim Razvojnoraziskovalnim cen-trom – Ric. Navedeno društvo in ustanove se na različne načine trudijo z delavnicami in izobraže-valnimi programi preseči socialno izolacijo in niz-

ko izobrazbeno raven Romov. Delavnice v Eppin-gnu bodo namenjene delu v Dokumentacijskem centru, kjer se bomo dijaki soočili z zgodovinskim in političnim ozadjem diskriminacije Romov. Spoznali bomo tudi različne oblike ohranjanja romske kulture (gledališče in glasba). Izmenjavo vodita profesorici Nuša Rustja in Monika Gehrke z novomeške ter Susanne Daubmann in Wolfgang Burth z nemške gimnazije.

Med 25. septembrom in 4. oktobrom lani smo v Novem mestu gostili 19 dijakov Hartmanni--Gymnasium iz Eppingna. Teh deset dni skupne-ga bivanja je bila zelo dobra izkušnja za vzgojo v medkulturnem sožitju, strpnosti in razumevanju drugačnosti. Naši dnevi so bili napolnjeni od ju-tranjih pa do poznopopoldanskih ur. Dva dneva smo imeli dopoldanske delavnice na ustanovah, s katerimi smo sodelovali, potem pa smo se dobili v šoli, kjer smo zbrali vtise, komentirali doživeto

oljem, kjer lahko slikamo večplastno. Hardi pravi, da se je te tehnike lotil, ker je pri njem v nekem trenutku prišlo do zasičenosti z ikonografijo. Želel se je spočiti. Ikonografija je zelo poduhovljena in zahteva celega človeka. Akvareli so lahko na nek način nasprotje temu, so bolj spontani, mogoče v nekem smislu manj zahtevni, vendar pa, kot pravi, ravno tako izraz njegove duše.

Kot duhovniku sta Hardiju človek in njegova duša na prvem mestu, zato se tudi kot slikar od njiju ne more ločiti. Pravi, da so njegovi šopki na-menjeni vsem materam, ki v sebi nosijo brezmejno ljubezen in zato tudi veliko dušo. Na žalost je to v tem našem sebičnem in materialnem svetu veliko-krat premalo cenjeno. Vse preveč pozabljamo na

to, da ravno lastnosti, ki jih izražajo matere – lju-bezen in potrpežljivost, odpovedovanje ter skro-mnost – lahko rešijo ta naš nori svet. Rešitve to-likokrat omenjene krize ni v tem, da sprejmemo nov gospodarski ukrep, čeprav je v širšem smislu tudi to potrebno, ampak da vsi čimbolj izražamo lastnosti, ki jih izražajo matere.

Odprtje razstave sta z igranjem popestrila učen-ca Glasbene šole Črnomelj, rogistka Lea Kambič in trobentač Dino Subašič, s klavirjem ju je spre-mljal profesor omenjene glasbene šole Andrej Ku-nič. Ob odprtju je avtorja predstavila predsednica Kulturnega društva Orel Marija Stariha.


in se pripravili na naslednji dan. Sproti smo vodili dnevnik, ki je ob koncu izmenjave postal neka-kšna shramba, polna naših doživetij, vtisov in spo-znanj. Čez nekaj let nam bo osvežila spomine na naše dogodivščine z romskimi in nemškimi prija-telji. Delavnice smo zaključili na Ricu s kulturnim programom, v okviru katerega smo poslušali rom-ske pesmi in plesali njihove plese. Vse udeležen-ce je na rotovžu sprejel tudi župan.

Seveda pa nemških gostov nismo mogli pospremiti iz Nove-ga mesta, ne da bi jim pokazali naše mesto in nekaj biserov Slovenije. Priredili smo jim dva celodnevna izleta. Na prvem smo se odpelja-li v Škocjanske jame in kasneje še v Izolo ter Piran, drugič pa smo jim predstavili Ljublja-no. Tudi v dneh, ki niso v bili v celoti prepuščeni rokam naših profesorjev, smo se v popoldanskem času veliko družili. Obiskali smo kino, se dobivali pri komu doma, pohajkovali po mestu ... V nede-ljo smo imeli skupni piknik, na katerem smo star-šem predstavili, kaj smo v teh desetih dneh počeli.

Ker bo med prvim in drugim delom izmenja-ve preteklo skoraj celo šolsko leto, se z našim pro-jektom ukvarjamo, tudi odkar nemških dijakov ni več pri nas. Izvedli smo vrsto dejavnosti, ki dopol-njujejo in nadgrajujejo naš projekt. V novembru smo v Kulturnem centru Janeza Trdine pripravili okroglo mizo, na katero smo povabili udeležence projekta, predstavnike sodelujočih ustanov, obči-ne in novinarje. Predstavili smo rezultate projek-ta, razstavili fotografije, ki so nastale v foto delav-nici Rica, razpravljali o romski problematiki v naši občini in zastavili nadaljnje sodelovanje. Iz risbic romskih otrok, ki so nastale na delavnici Osnovne šole Bršljin, smo – da bi z njihovo prodajo pod-prli dejavnosti za Rome – izdelali in natisnili tri tisoč voščilnic. Polovico teh smo podarili sodelu-jočim ustanovam in nemškim partnerjem, otro-škemu vrtcu pa smo podarili še zvočni sintetizator.

Decembra smo razstavo preselili na šolo, prodajali voščilnice in zbirali potrebščine za otroški dnev-ni center v šmihelskem romskem naselju. Januarja smo fotografije, ki so nastale v Brezju in Žabja-ku, razstavili v klubu LokalPatriot, na Ricu pa je omenjena razstava februarja zaključila svojo pot. Marca smo tam izpeljali že drugo foto delavnico, v okviru katere smo skušali ujeti utrip šmihelskega

romskega naselja.Že med samo izme-

njavo sta dve skupini sodelovali z otroškim vrtcem in otroškim dnevnim centrom v romskem naselju Brez-je. Ponosni smo bili, da smo lahko otrokom pomagali ali pa jim vsaj polepšali dan. Tamkaj-šnji otroci so bili naših dveh obiskov zelo ve-seli. To se je dotaknilo tudi naše profesorice,

ki se je takoj odločila, da bo svojo pomoč ponu-dila tudi vnaprej. K svoji dobrodelnosti je pova-bila tudi dijake, ki smo sodelovali v projektu. Na gimnaziji imamo že dolgo in dobro razvito pro-stovoljno delo, v katero je vključena tudi učna po-moč. Za prostovoljstvo v Brezju smo se odločile štiri dijakinje. V drugi polovici zadnjega šolskega leta smo skupaj s profesorico obiskovale omenjeni center vsak ponedeljek po pouku za eno uro. Delo z romskimi otroki je bilo zelo zanimivo, naučilo pa nas je tudi novih stvari.

Romski otroci se zelo radi pošalijo, kar je pope-strilo zahtevno učenje poštevanke, malčki pa so bili ravno taki kot vsi drugi. Ugotovile smo, da je njihova težava v tem, da s šolo ne začnejo dovolj zgodaj in da k pouku ne hodijo redno. Njihovo znanje se zaradi tega težje in pa predvsem kasne-je utrdi. Nekaj težav jim dela tudi branje, pisanje in slovenski jezik nasploh. So pa delovni listi iz slovenščine dosti bolj priljubljeni kot tisti, na ka-terih strašijo številke. Včasih je za motivacijo po-trebna le lepa beseda, drugič pa potrebujejo oster pogled katere »učiteljice«. Ob ponedeljkih, ko smo jim pomagale tudi me, je šlo delo lažje, saj nas je

Dijakanovomeškegimnazije,JakaPiletičinNušaKastelic,obodprtjufotografskerazstavevklubuLokalPatriot.(Foto:RastoBožič)


bilo več in skoraj vsak otrok je tako dobil osebno pomoč. Na koncu vsake ure je ostalo nekaj časa za risanje, njihove risbice pa so nam otroci navadno podarili. Menimo, da bomo iz njih kmalu lahko pripravile pravo razstavo.

Trudile smo se, da bi jim z vzgledom in pogovori spodbudile željo po šolanju. Povedale smo jim, da je šola zabavna in da je zelo dobro, ker se bomo po končani šoli izučile za določen poklic in tako po-stale bolj neodvisne. Močno tudi upamo, da smo jim pri uresničitvi teh ciljev kakorkoli pomagale.

Naš gimnazijski projekt se je nadaljeval v Nem-čiji, in sicer v Eppingnu, ki leži na severozahodu pokrajine Baden-Württemberg. Med 12. in 21. majem smo se tako seznanili s tamkaj živečimi Sinti, ki se nekoliko razlikujejo od slovenskih Ro-

mov. Spoznali smo tudi življenje v Nemčiji in pre-izkusili naše znanje nemščine. Obnovili in okrepi-li smo stike s projektnimi partnerji in si ogledali znamenitosti. Manjša razlika je bila v tem, da smo tam prisostvovali pouku in se pobližje seznanili z romsko glasbo, gledališčem in preteklostjo.

Naš projekt pa s tem še ni zaključen, saj ga bodo v jeseni za nami nadaljevali naši vrstniki skupaj z mlajšo generacijo. Mnogim je bila ta izmenjava zelo všeč in nekateri so se odločili, da v projektu sodelujejo tudi prihodnje šolsko leto. Eden naših sošolcev je v svoj dnevnik zapisal, da je bila to ena najboljših izkušenj v njegovem življenju in da se-daj gleda na vse drugače, saj se mu zdi, da ga je ta izmenjava spremenila.

Branko Šuster: IZ ŽIVLJENJA ČEBEL 2, 70X70cm,žganaglina,2007

85rast 2-3/2011 - RaZPRaVe iN ŠTuDiJe

MitjaSadek

Latinskiinnemškinapisivnovomeškemfrančiškanskemsamostanuincerkvi

Epigrafski napisi so ena izmed najstarejših in naj-bolj trajnih oblik človeškega zapisa, pri kateri je še posebej poudarjena želja po ohranitvi spomina. Človek si je kot ustvarjalno, kulturno in civilizacij-sko bitje, ki se zaveda svoje minljivosti, od nekdaj prizadeval, da bi se ga spominjali čim dlje, po mo-žnosti večno. Exegi monumentum aere perennius,1 pravi rimski pesnik Horacij, misleč na svoje pesni-ške spomenike. Ti so lahko seveda še obstojnejši od tistih, izdelanih iz trdega materiala. Želja po ohra-nitvi spomina je izhodišče tudi pri nagrobnih napi-sih, ki pa ne zaznamujejo le smrti. Dajejo namreč nekakšen »končni obračun« o pokojnikovem ži-vljenju. V zgoščenem slogu povzemajo njegove do-sežke in zasluge, ki naj se jih spominja bodočnost. Za današnje raziskovalce predstavljajo pomemben zgodovinski vir. Tudi v Novem mestu imamo kar nekaj tovrstnih historičnih epitafov. V pričujočem članku sem obdelal vse latinske in nemške napise v novomeškem frančiškanskem samostanu in cer-kvi.2 Med njimi so vsi, razen dveh, nagrobni. No-vomeška frančiškanska cerkev je bila namreč zaradi svojega posebnega pomena in ugleda, ki ga je skozi zgodovino uživala v svojem okolju, gotovo eno iz-med najbolj zaželenih poslednjih bivališč daleč nao-koli. Tu so želeli biti pokopani predvsem dobrotni-ki novomeških frančiškanov, večinoma plemiči, ki so si s svojimi zaslugami za samostan ali z družbe-nim ugledom to prislužili.

V članku sem pri vsakem napisu navedel njego-vo transkripcijo, prevod in nato še krajši komentar. V prvem delu članka so napisi, ki so se ohranili do

1 Zgradil sem si spomenik, trajnejši od brona.2 Izjema sta le napisa nad vhodom v cerkev in samostan. Za njun

prevod in komentar gl. Sadek, Latinski napisi v Novem mestu, Rast (št. 6, december 2008), str. 544–545.

danes. Te napise sem transkribiral sam.3 V drugem delu sem obdelal še slabše ohranjene oziroma sploh neohranjene napise, ki pa jih lahko zasledimo v vi-rih. Pri tem sem se naslonil na prepise Franca Anto-na Breckerfelda s konca 18. stoletja in Ivana Vrhov-ca s konca 19. stoletja. Napise sem preverjal tudi v kroniki novomeškega frančiškanskega samostana. Vsi prevodi so moji, razen prevodov dveh krajših napisov iz svetega pisma. Uporabljeni viri in litera-tura so našteti na koncu članka, zato sem pri spro-tnih opombah večinoma navajal le avtorja in stran.

oHRANjeNINAPISI

1. PadeC Patra antona

Na samostanskem vrtu pri ograji ob robu prepa-da leži vzidan kamen z naslednjim napisom:

3 Za vodstvo po samostanu in cerkvi, za pomoč pri »odkrivanju« napisov, za vse koristne nasvete in podatke ter za posredovanje virov se zahvaljujem patru Felicijanu. Zahvaljujem se tudi Marinki Dražumerič in Majdi Pungerčar za pomoč pri iskanju virov.

(Foto:BoštjanPucelj)

Razpraveinštudije

86 RaZPRaVe iN ŠTuDiJe - rast 2-3/2011

HINC P. ANTONIUS CECIDIT 27. IAN. 1700 S tega mesta je 27. januarja 1700padel pater Anton.

V seznamu umrlih očetov in bratov province sv. Križa4 leta 1700 ni niti v novomeškem niti v kate-rem drugem frančiškanskem samostanu omenjene province umrl noben Anton. Zato gre sklepati, da je omenjeni Anton padec v kar precej globok in nevaren prepad preživel. Po pregledu omenjenega seznama in tudi seznama vpisanih v frančiškan-ski red5 sta najverjetnejši dve imeni. Edini Anton, ki je v naslednjih nekaj desetletjih umrl v novo-meškem samostanu, je bil Anton Brešan. Ta izvr-stni pridigar in pisec nabožnih knjig, ki je bil med drugim tudi gvardijan novomeškega samostana (1688–1690) in dvakrat provincialov svetnik, je umrl leta 1708 v starosti 70 let. Drugi možni bi bil lahko Anton Vodnik, ki je leta 1698 v novo-meški frančiškanski samostan vstopil v starosti 18 let, umrl pa leta 1730 v samostanu sv. Leonarda pri Samoborju na Hrvaškem.

2. NAGRoBNAPLoŠČAMAtIjekaSteLCa

Latinski napis v rimah se še danes nahaja na nagrob-ni plošči, ki je v cerkvi ob Marijinem oltarju vzidana v tla. Baje je sam Kaste-lec ukazal, da mora plošča moliti čez tlak za dva do-bra prsta, da bi se vsak spo-mnil njegove duše, ko bi se zadel ob kamen.6 Iz meni težko razumljivih razlogov plošča danes ni zaščitena, tako da ljudje vsak dan

4 Catalogus omnium provinciae nostrae S. Crucis Croatia Carniola Patrum et Fratrum inde ab anno 1650 pie in Domino defunctorum (hrani ga frančiškanski samostan v Novem mestu), passim.

5 Tyrocinium Seraphicum sive Liber indultionis Fratrum 1656–1753 (kopijo hrani frančiškanski samostan v Novem mestu), passim.

6 Kmečke in rokodelske novice, let. 22, št. 10, 1864, str. 74.

hodijo po njej, ne vedoč, da hodijo po prvovrstni kulturni dediščini. Zato je napis na nekaterih me-stih že tako obledel, da sem si moral pri rekon-strukciji pomagati s prepisi iz literature.7

HIC MATTHIAS CASTELLEZ CANONICUS IACETQUI ETIAM MORTUUS NON TACET.LOQUITUR HIC IN FORNICE ET TURRINEC SILENT ALIBI MURI.HIC SCIENS ARCHITECTURAMFECIT SIBI HANC SEPULTURAM.ET UT SIT CUM MUNDISPETIT A SINGULIS UNUM PATER N(OSTE)R VEL DE PROFUNDIS.CLAMAT, O VIATOR, NE TACESALTEM DIC REQUIESCAT IN PACE.DIC UT DOCET S. SULPITIUSDEUS SIT EI PROPITIUS.AMEN

Tu kanonik Kastelec Matija leži,ki tudi po smrti povsem ne molči.Njegov stolp in oboki govorijo,tudi zidovi drugje ne molčijo.Kot strokovnjak za arhitekturo,zgradil si je dom za zadnjo uro.Za vzpon v nebeške višine,prosi za en očenaš ali Iz globočine.Kliče: »Ne bodi tiho, če mimo greš, vsaj počivaj v miru mi lahko povešin rečeš, kot je sv. Sulpicij učil, o, da mu Bog naklonjen bi bil.«Amen

OBIIT IN D(OMI)NO A(NNO) 1688 DIE XIX IUNII AETATIS SUAE LXVIIILUX AETERNA LUCEAT EI DOMINECUM SANCTIS TUIS IN AETERNUM

Umrl je v Gospodu, leta 1688,dne 19. junija, v starosti 68 let.Sveti naj mu večna luč, Gospod,s tvojimi svetniki za vekomaj.

7 Breckerfeld, str. 107; Vrhovec, str. 100; Furlan, str. 24–25.



Ob robu nagrobnika se naokoli vije napis:SOLI DEO LAUS, HONOR ET GLORIASamo Bogu hvala, čast in slava.QUAERIS CUR VOLUERIT SEPELIRI HIC INTUSAIT CAUSA FUIT MEUS FRATER HYACINTHUSSprašuješ, zakaj hotel je grob imeti prav tu,pravi, da razlog je v bratu njegovem Hijacintu.

Novomeški kanonik Matija Kastelec (1620–1688) je bil eden najširše izobraženih mož svoje dobe. Za njegovo največje delo velja samo v po-znejših prepisih ohranjeni Latinsko-slovenski slo-var (Dictionarium Latino-Carniolicum), ki je imel izreden vpliv ne le na slovensko slovaropisje, am-pak na celotno slovstvo. Poleg slovarja je napisal številna dela z versko vsebino. Lotil se je tudi pre-vajanja sv. pisma. Kakor je razvidno iz zgornjega epitafa, ki ga je seveda sestavil sam, se je ukvarjal tudi s stavbarstvom. Po hudem požaru leta 1664, ki je prizadel skorajda celotno Novo mesto in močno poškodoval tudi hram frančiškanov, so po njegovih načrtih v cerkvi postavili zidan obok, ji dali novo pročelje in prizidali stolp. Kot velik pri-jatelj in dobrotnik frančiškanov in še posebej zara-di tega, ker je bil v tem samostanu menih njegov brat Hijacint, si je tudi sam Matija želel biti poko-pan v bratovi bližini. Ta želja pa se mu je uresni-čila samo za čas, ko je brat Hijacint še ostal v no-vomeškem samostanu. Leta 1697 je namreč umrl v pazinskem samostanu in je tam (najverjetneje) tudi pokopan.8

3. NAPISVŠKAPuLIRSKIKAPeLI

V omenjeni kapeli je ob grbu karmelskega reda napisano:

ZELO ZELATUS SUMPRO DOMINO DEO EXERCITUUM

Vneto sem gorel za Gospoda, Boga nad vojskami. (1 Kr 19,10)

8 Za kraj bratove smrti gl. vir, naveden v op. 5, za leto 1697.

Škapulirsko ali karmelsko kapelo je dal leta 1692 sezidati zdravnik Wolfgang Konrad pl. Breckerfe-ld, takrat graščak na Impoljci. V njej je v grobni-ci pred oltarjem tudi pokopan. Ko je bila kapela dokončana, so vpeljali karmelsko bratovščino, ki je dolgo imela vsako prvo (kasneje vsako drugo) nedeljo v mesecu procesijo po mestu.9 Besede ob grbu, ki predstavlja Karmelsko goro, so motto reda karmeličanov. Ko je prerok Elija bežal pred ma-ščevanjem kraljice Jezabele, ga je Gospod na gori Horeb vprašal: “Kaj delaš tu, Elija?” Elija mu je odgovoril: “Vneto sem gorel za Gospoda, Boga nad vojskami, kajti Izraelovi sinovi so zapustili tvojo zavezo, podrli tvoje oltarje in z mečem po-bili tvoje preroke. Jaz sam sem ostal, a tudi meni strežejo po življenju.” Besede simbolizirajo usodo prerokov, ki v žrtvovanju za vero pogosto ostanejo sami, a nad njimi vedno bedi Bog.

4. nAGRoBNAPLoŠČADRužINeraaB

Na grobnici, ki se nahaja v kapeli sv. Frančiška, piše:

ICH LEB UND IHR SOLLT AUCH LEBENSPRICHT CHRISTUS IOHA. 14Jaz živim in živeli boste tudi vi,govori Jezus (Jn, 14)HIE RUHET IN GOTT DER EDELVEST HERR GREGER RAAB WELCHER DEN 3. AUGUSTI DES 1599 IARS IN GOTT SELICH ENTSCHLAFEN.

9 Furlan, str. 17.



AUCH SEIN SOHN DER EDLVEST HERR MARTIN RAAB WELCHER DEN 11 IULY 1622 IARS AUCH GOTTSEHLIG ENTSCHLAFENUND HERR MARTINI SOHN DER EDLVEST HERR GEORG RAAB IST DEN 9 AUGUSTI 1621 IARS SEHLIG VERSCHIDEN. DENEN ALLENGOTT GNEDIG SEIN WOLLE. AMEN 1625

Tu počiva v Gospodu plemenitigospod Gregor Raab, ki je 3. avgusta leta 1599mirno zaspal v Gospodu.Tu počiva tudi njegov sinplemeniti gospod Martin Raab,ki je 11. julija leta 1622prav tako mirno zaspal.Tudi sin gospoda Martinaplemeniti gospod Jurij Raabje 9. avgusta leta 1621mirno preminil. Vsem temnaj bo Bog milostljiv.Amen. 1625

Družina Raab je bila velika dobrotnica novome-ških frančiškanov. V zgornjem napisu so omenjeni trije člani te družine. Za prvoomenjenega Gregor-ja Raaba ni nedvoumno jasno, kakšne so bile nje-gove zasluge za samostan. Sodeč po virih naj bi dal napraviti oltar sv. Frančiška, toda ni dokazov, da bi zgradil tudi samo kapelo.10 Nasprotno pa je za njegovega sina Martina znano, da je 7. julija leta 1622 (torej štiri dni pred smrtjo) v oporoki zapu-stil 100 gld. samostanu, ki se je strinjal, da ostane glavnica v rokah njegovega sina Janeza. Obenem je oče Janeza obvezal, da od omenjene vsote pla-čuje samostanu šest odstotkov obresti kot milo-ščino, kar je mnogo let tudi izvrševal. Isti Janez je za ustanovo dveh maš na teden obljubil samosta-nu darovati funt (pondus) oljčnega olja tedensko. Ker pa je bilo očitno tega denarja za plačevanje dveh tedenskih maš premalo, je Janezov sin Lo-

10 Kronika I, str. 171–172; gl. tudi Furlan (str. 24), ki prevaja ime Greger (Gregor) iz izvirnika kot Jurij!

vrenc leta 1677 omenjeni vsoti 100 gld. dodal še 400 gld.11

5. NAGRoBNIKAMeNBRAtoV(?)MoŠKoN

Ob zidu nasproti treh renesančnih nagrobnikov ob križnem hodniku je prislonjen nagrobnik z na-slednjim napisom:

HIE LIGEN BEGRABEN DIE WOHLGEBORNEN IYNGLING HANS IACOB UND IOHAN CARL FREYHERREN VON MUSCHKHON, WELLICHE GESTORBEN SEIN, DER ERSTE SEINES ALTERS EIN IARR ZECHEN MONAT, DER ANDER ABER ZWELF WOCHEN UND SEIN DEN 13. APRILIS IN 1629 IARR ALHIE BESTATTET WÖRDEN. CHRISTO VICTORE RESURGEMUS 1629.

Tu ležita pokopana plemenita otroka, barona Ivan Jakob in Janez Karel pl. Moškon. Prvi je umrl star leto in deset mesecev, drugi dvanajst tednov. Tukaj sta bila pokopana 13. aprila 1629. Ob Kristusovi zmagi bomo ponovno vstali. 1629.

Ploščo so na začetku 90. let prejšnjega stoletja našli v cerkvi med gradbenimi deli za talno ogre-vanje. Nahajala se je pod tlakom in ni znano, kako je prišla tja. Zanimivo je, da tudi Furlan (str. 26–32) v seznamu vseh pokopanih v frančiškanski cerkvi in na samostanskem pokopališču omenjene dvojice ne navaja. Ker pa je ta seznam nepopoln, ne moremo izključiti najbolj verjetne domneve, da sta bila kljub temu pokopana v frančiškanski cerkvi ali vsaj na starem samostanskem pokopa-lišču, od koder je plošča kasneje lahko prišla na prej omenjeno mesto v cerkev. Samostansko po-kopališče, staro enako kot cerkev, se je nahajalo zunaj pred cerkvijo. Na njem so pokopavali samo-stanske hlapce, dobrotnike in druge. Opuščeno je bilo najkasneje leta 1784, ko je bilo prepovedano pokopavati v cerkvah in na pokopališčih okrog

11 Kronika I, str. 177 in 257–258.


cerkva.12 Za dokončno razjasnitev identitete pre-zgodaj umrlega otroka in dojenčka bi bilo treba narediti genealoško raziskavo plemiške rodbine Moškon, ki je imela v 17. stoletju na Dolenjskem v posesti kar nekaj gospostev: Klevevž, Kostanjevi-co, Zalog, Višnjo Goro in Vrhkrko.

NeoHRANjeNIALISLABooHRANjeNINAPISI

Najprej naj spregovorijo napisi na znamenitih štirih renesančnih nagrobnikih, ki predstavljajo Ivana Lenkoviča, Jurija Sigersdorfa, družino Vil-landers ter Krištofa Galla pl. Gallensteina. S temi nagrobniki sta se dosedaj največ ukvarjala ume-tnostni zgodovinar Emilijan Cevc ter kustos du-najskega kabineta za numizmatiko in starinoslovje Joseph Bergmann (za oba gl. literaturo na koncu članka). Zelo pomemben vir za raziskavo omenje-nih nagrobnikov je tudi risar Jakob Šašelj, ki je sredi 19. stoletja verjetno ravno po Bergmanno-vem naročilu vse štiri nagrobnike prerisal.13 Prvo-tno so se vsi štirje nahajali v cerkvi ob stenah cer-kvene ladje. Leta 1867 so jih iz cerkve odstranili in jih vzidali pod zvonik, kjer je bila prej samostan-ska porta. Nagrobnike so takrat prenesli v okrnje-ni obliki, in sicer brez nekdanjih okvirov. Možno je, da je ravno ob tem dogodku neznano kam iz-ginil eden izmed omenjenih nagrobnikov, in sicer tisti od Krištofa Galla pl. Gallensteina. Drugi trije se danes nahajajo ob križnem hodniku samostana.

Če si pri velikem dobrotniku novomeškega fran-čiškanskega samostana Ivanu Lenkoviču zlahka razložimo, zakaj je bil pokopan ravno v franči-škanski cerkvi, je za pokojne z drugih treh nagrob-nikov to dosti težje. Zakaj so bili torej Jurij pl. Si-

12 Kronika I, str. 140; Furlan, str. 31.13 Jakob Šašelj (1832–1902), koroški Slovenec, se je leta 1855 kot

puškarski mojster naselil v Novem mestu. Tega leta je v Novem mestu dobil dovoljenje za svojo puškarsko obrt (gl. Matijevič, str. 124). Kakor je razvidno iz razrednih katalogov novomeške gimnazije (SI-ZAL NME 154, a.e. 150-151), je Šašelj na novo-meški gimnaziji poučeval risanje dve šolski leti (1855-1857). V tem času je izdelal risbe Lenkovičevega, Sigersdorfovega, Vil-landersovega in Gallovega nagrobnika. Vse razen prvega danes hrani Dolenjski muzej v Novem mestu. Šašljeve risbe so poseb-no dragocene zaradi tega, ker so na njih upodobljeni tudi danes neohranjeni deli nagrobnikov.

gersdorf in njegova žena Ana, zatem Viljem, Žiga in Kunigunda Villanders ter Krištof Gall pl. Gal-lenstein pokopani tam? Samostanska kronika kot glavni zgodovinski vir novomeškega frančiškan-skega samostana na to vprašanje na daje jasnega odgovora. Glavni razlog, da je bilo v cerkvi sploh pokopanih toliko (imenitnih) ljudi, vidi kronika v dejstvu, da je v Novem mestu do ustanovitve Kar-lovca leta 1580 prebivalo veliko častnikov, ki so si želeli biti pokopani v tej zelo znani (celebratissi-ma) cerkvi.14 Za Jurija pl. Sigersdorfa tako kronist navaja, da se je omenjeni nahajal v Novem mestu pred ustanovitvijo Karlovca, ko so v Novem mestu še bivali vsi vojaški uradniki in je bil v mestu tudi vojaški »provijantni magazin«. V zvezi s tem (hac occasione), torej kot pomemben vojaški častnik, naj bi bil v frančiškanski cerkvi pokopan tudi omenjeni Jurij.15 Pri Villandersih in Gallensteinu kronika vzroka za njihov pokop v cerkvi sploh ne omenja.16 Zato se zdi teza Emilijana Cevca, da gre v vseh omenjenih primerih za protestantske plemi-če, še toliko bolj verjetna.17 Ker pa omenjeni avtor ni postregel z nobenimi neposrednimi dokazi, am-pak le z domnevami, bi bilo treba njegovo tezo še dokončno potrditi ali ovreči.

1. NAGRoBNIKIVANALeNKoVIČA

Pred že omenjenim prenosom štirih nagrobni-kov pod zvonik in še kasneje na samostanski kri-žni hodnik se je ta nagrobnik nahajal v cerkvi med kapelama sv. Frančiška in sv. Antona. Napis na njem ni več ohranjen, zato ga navajam po Vrhovcu (str. 93), ki se glede transkripcije praviloma izkaže za zanesljivejšega od Breckerfelda.

HIE LIEGT BEGRABEN UND RUHET DER EDL UND GESTRENG RITTER HANNS LENKOVITSCH ZU FREYTHURN AN DER CULP, WEYLAND KAYSERS FERDINANDI

14 Kronika I, str. 139–140.15 Kronika I, str. 164–165. Vrhovec (str. 94) je v svojih trditvah

pogumnejši celo od samega kronista, saj za Jurija zapiše, »da sicer ni povedano, koliko je samostanu zapustil, a vsakako ga nam je šteti med velike prijatelje in dobrotnike njegove.«

16 Kronika I, str. 140–142 in 168.17 Cevc, str. 181.


UND JEZIGER KAYS. MAY. AUCH FüRSTL. DURCHLAUCHT HERRN CARL ERZHERZOGEN ZU OESTERREICH GEWESTER RATH UND OBRIST FELDT-HAUPTMANN DER DREYEN LANDEN STEYER, CARENTHEN UND CRAIN AN DER WINDISCHEN UND KROATISCHEN GRäNIZEN UND MEHR ORT FLEKEN. SO GESTORBEN IST DEN 22. TAG JUNI IM 1569. JAHR. DEM GOTT DER ALLMäCHTIGE SAMBT SEINEM ALLDA BEGRABENEN SOHN WOLFF CRISTOPH UND ALLEN GLAUBIGEN SEELEN EIN CHRISTLICHEN URSTAND VERLEIHEN WOLLE. AMEN

Tu leži pokopan in počiva plemeniti in častitljivi vitez Ivan Lenkovič iz Pobrežja na Kolpi, nekdanji svetovalec prejšnjega cesarja Ferdinanda18 in seda-njega cesarskega veličanstva,19 tudi knežji svetovalec presvetlega gospoda nadvojvode Karla Avstrijskega in vrhovni vojaški poveljnik dežel Štajerske, Koroške in Kranjske v Slavonski in Hrvaški krajini ter v več drugih krajih. Umrl je 22 junija leta 1569. Vsemo-gočni Bog naj njemu, njegovemu prav tu pokopane-mu sinu Wolfu Krištofu ter vsem vernim dušam po-deli krščansko vstajenje. Amen.

Rod hrvaškega plemiča in vojaškega poveljni-ka Ivana Lenkoviča izhaja iz Like. Pripadal je ti-stemu delu hrvaškega plemstva, ki se je ob koncu 15. ali v začetku 16. stoletja umaknilo pred Turki na Kranjsko ali Štajersko. Njegova vojaška kariera je bila bleščeča. Leta 1539 je postal glavar v Se-nju, kjer je dal postaviti znamenito utrdbo Nehaj (1558), leta 1546 je postal vojaški poveljnik žum-berških Uskokov. Od leta 1556 do 1567 je bil vr-hovni poveljnik vse vojske v Slavonski (windische) in Hrvaški vojni krajini. Leta 1558 je prejel na Kranjskem inkolat (pripadnost deželi Kranjski). V tej deželi je bil Lenkovič posestnik oziroma za-stavni gospod gradov Otočca, Pobrežja v bližini Adlešičev, Mehovega, Gorenjega Mokronoga in

18 Ferdinand I. 19 Maksimilijan II.

Pogancev. Kronika novomeškega frančiškanskega samostana Ivana Lenkoviča ne opisuje le kot po-gumnega vojščaka (bellator fortis), ampak tudi kot velikega dobrotnika frančiškanov.20 Ker je umrl brez potomcev (očitno je njegov, v zgornjem epi-tafu omenjeni sin Krištof umrl pred njim), je na frančiškane prepisal pravico do pobiranja brodni-ne čez Krko med Kandijo in starim mestom. S tem poslom pa se frančiškani niso mogli ukvarja-ti, zato ga je prevzela graška komora, ki je franči-škanom v zameno plačevala 62 goldinarjev letno. Kasneje je brodnino od omenjene komore prevze-lo samo mesto, ki je moralo ravno tako plačevati omenjeno vsoto frančiškanom. Ni mogoče pov-sem izključiti možnosti, da je bil ravno Lenkovič tisti, ki je frančiškanom podaril tudi pravico do ri-barjenja v Krki od (starega lesenega) mosta do jeza z mestnim mlinom.21 Zgodovinar Vrhovec (str. 94) omenja, da so imeli to pravico še v njegovem času, torej konec 19. stoletja.

2. NAGRoBNIKjuRIjAPL.SiGerSdorFa

Danes med Lenkovičevim in Villandersovim nagrobnikom stoji nagrobnik plemiča Jurija Siger-sdorfa in njegove žene Ane Semenič. Pred letom 1867 se je nahajal v bližini Villandersovega na-grobnika, torej v južni cerkveni steni pod prižnico. Sodeč po Breckerfeldu (str. 100) je na njem pisalo:

HIER LIEGT BEGRABEN DER EDEL UND GESTRENGE HERR GEORG VON SIGERSDORF ZU GROSSWINKLERN, RÖM. KAYSERL. MAJESTäT AUCH FüRSTLICH. DURCHLäUCHT RATH UND GEWESTER HAUPTMANN ZU ZENG, SAMT SEINER GEMäHLINN ANNA EIN GEBOHRNE SEMENITSCHIN. DER GESTORBEN

20 Kronika I, str. 158–160.21 Pfeiffer, avtor prve knjige frančiškanske kronike (str. 189),

pravi, da ne obstaja noben dokument, ki bi lahko dokazoval, kdo je dal frančiškanom pravico do ribolova na omenjenem območju, domneva pa, da je bil to Lenkovič. Vsekakor je ta pravica dolgo zelo motila mnoge meščane in povzročala velike spore med njimi in samostanom (ibidem, 185–189).


16 JANUARII IM LXXIIII22 JAHR. DENEN GOTT GÖNNE UND EIN CHRISTLICHE URSTäND VERLEIHEN WOLLE.

Tu leži pokopan plemeniti in častitljivi gospod Ju-rij pl. Sigersdorf iz Grosswinklerna, presvetli sveto-valec rimskocesarskega veličanstva, tudi knežji sveto-valec in nekdanji senjski glavar. Pokopan je skupaj s svojo soprogo Ano, rojeno Semenič. Umrl je 16. janu-arja 1574. Bog naj ju ščiti in jima podeli krščansko vstajenje.

Plemiška družina Sigersdorf je bila na Koroškem posestnica gradov Kleinwinklern in Grosswin-klern. Na Kranjskem je imela družina v lasti grad in gospostvo Stara Loka pri Škofji Loki ter Prežek na Dolenjskem.23 Kot je bilo omenjeno že zgoraj, je bil Jurij visok vojaški častnik, med drugim tudi vojaški poveljnik v Senju. Za njegovo ženo, ki je izhajala iz belokranjske plemiške družine Semeni-čev, datum smrti na nagrobniku ni naveden.

3. NAGRoBNAPLoŠČADRužINeviLLanderS

Napis na plošči navajam po Cevcu (str. 183), ki je na mestih, ki so (bila) še vidna, popravil Breckerfeldovo pogosto zelo laksno dojemanje ortografije. V Breckerfeldovem času je bil relief-ni nagrobnik vzidan v steno pod prižnico cerkve, kjer je bilo njegovo prvotno mesto. Napis na njem je bil takrat očitno še dobro viden. Danes pa je na-pis, ki se vije ob robu plošče, močno obledel oziro-ma povsem neohranjen.

HIER LIEGT BEGRABEN DER EDEL UND VEST WILHAM VON VILLANDERS ZUM WERDEL DER LECZST DICZ NAMEN GESTORBEN AM CHARFREYTAG 1547 UND SEIN VATER SIEGMUND VILLANDERS IST

22 Kronika (I, str. 164) ravno tako postavlja njegovo smrt v leto (15)74, medtem ko Šašelj (in posledično Bergmann) to bereta kot (15)73.

23 Bergmann (I), str. 184.

AUCH HIER BEGRABEN 1520. DEM GOTT GENADE.

Tu leži pokopan plemeniti in vrli Viljem pl. Vil-landers z Otočca, zadnji s tem imenom. Umrl je na veliki petek leta 1547. Tudi njegov oče Žiga Villan-ders je bil leta 1520 pokopan tu. Bog mu nakloni milost.

Desno od Viljemove glave je še viden napis na nekakšni tablici: SEIN ALTER 54 (umrl star 54 let). Na vrhu nagrobne plošče je bil vsekan napis SIC TRANSIT GLORIA MUNDI, 1547 (Tako minljiva je slava tega sveta, 1547), ki ni več ohra-njen. Ohranjen ni niti naslednji napis, ki naj bi se nahajal na spodnjem delu omenjene plošče: 24

Kunigund Villanderssin eine gebohrne von Guttenberg starb im Jahr 1533. Anna Villanders-sin eine geborne von Trautson.

Kunigunda Villanders, rojena pl. Gutten-berg, umrla leta 1533. Ana Villanders, rojena pl. Trautson.

Plemiči Villandersi spadajo med najstarejše ti-rolske družine. Žiga Villanders je prišel na Kranj-sko v začetku 16. stoletja in tam dobil leta 1515 in-kolat.25 Njegova prva žena je bila Amalija pl. Len-gheim, druga pa Ana pl. Obritschon (Obračan).26 Žigov sin Viljem, ki je od očeta podedoval Otočec, je bil leta 1543 član Urada poverjenikov v kranj-skem deželnem zboru.27 Umrl je 8. aprila 1547, ne-kaj dni po nesrečnem padcu s konja. Ta veja dru-žine je tako izumrla.28

V družinskem grobu je poleg omenjenih dveh pokopana tudi Kunigunda Villanders, rojena pl. Guttenberg. Frančiškanska kronika pravi, da se ne da dokazati, ali je Kunigunda Žigova žena, da pa

24 Kronika I, str. 141; Breckerfeld, str. 99.25 Žiga je tako omenjen že v listini iz leta 1503 v zvezi s posli z

novomeškim kapitljem (gl. Baraga, regest št. 185, str. 117; zanj in za njegovega sin Viljema gl. tudi regeste št. 186, 187, 200, 201, 207, 211 in 215).

26 Bergmann (I), str. 182.27 Valvasor, Die Ehre des Herzogthums Krain, IX. knjiga, str. 85.28 Ibidem, knjiga XI., str 659. Na enak način je umrla tudi njegova

prababica Afra leta 1469!


je to najverjetneje.29 Kunigunda bi bila lahko prav tako tudi Viljemova (verjetno prva) žena. Medtem ko lahko pri Kunigundi na podlagi teh podatkov samo domnevamo, smo pri Ani Villanders pl. Tra-utson nedvomno prepričani, da gre za Viljemovo ženo. To dokazuje tudi njen nagrobni napis, ki je še danes (sicer zelo zabrisan) vzidan v severno zu-nanjo steno ljubljanske stolnice. Napis pravi, da je imela Ana, ki je umrla 20. julija 1559, za prvega moža Viljema pl. Villandersa Otoškega.30 Ana to-rej sploh ni pokopana pri novomeških frančiška-nih. Tako namreč navaja frančiškanska kronika (I, str. 141), očitno pa po njej tudi Vrhovec (str. 93) in Furlan (str. 26). Glede na to, da na plošči druži-ne Villanders, ki se nahaja pri novomeških franči-škanih, ob Aninem imenu ne piše, da je umrla, je zelo verjetno, da so si njeno omembo na plošči vsi omenjeni razlagali napačno.

4. NAGRoBNIKKRIŠtoFAGALLAPL.GaLLenSteina

Breckerfeld poroča, da se je pri oltarju Janeza Nepomuka, ki je stal ob severni steni pod pev-skim korom, nahajal nagrobnik Krištofa Galla pl. Gallensteina. Na njem je bil pokojnik v naravni velikosti upodobljen v oklepu. Ko so leta 1867 iz cerkve prenesli stare nagrobnike in jih vzidali pod zvonik, je Gallov skrivnostno izginil. Napis na na-grobniku se je po Breckerfeldu (str. 101) glasil:

HIER LIEGT BEGRABEN DER EDEL UND GESTRENGE HERR CHRISTOPH GALL VON GALLENSTEIN ZU LUEGG, RÖM. KAISERL. UND AUCH FüRSTL. DURCHLäUCHT ERZHERZOGEN KARL ZU OESTERREICH GEWESTER RATH, ALS ER AM SIEBENDTEN TAG APRILS 1576 JAHRS IN DEN ALLMäCHTIGEN GOTT ENTSCHLAFFEN. DEM GOTT UND ALLEN GLäUBIGEN SEELEN EINE FRÖLICHE URSTäND VERLEIHEN WÖLLE.

29 Kronika I, str. 141.30 Bergmann (II), str. 191. Po Viljemovi smrti se je namreč

poročila z baronom Jožefom pl. Egkhom.

Tu leži pokopan plemeniti in častitljivi gospod Kri-štof Gall pl. Gallenstein iz Luknje, nekdanji rimsko-cesarski in tudi knežji svetovalec presvetlega nadvoj-vode Karla Avstrijskega, ki je 7. aprila 1576 zaspal v vsemogočnem Bogu. Njemu in vsem vernim dušam naj Bog podeli radostno vstajenje.

Galli so bili po izvoru plemiška družina iz Švice. Na Kranjskem so se imenovali pl. Gallensteini po gradu v Podpeči (Gallenstein). Omenjeni grad se kot njihova last omenja že v 14. stoletju. V fran-čiškanski cerkvi pokopani Krištof Gall, poročen s Heleno pl. Wildenstein, je bil lastnik gospostva Luknje.31 Njegova kariera je bila blesteča. Napis sam pove, da je bil rimskocesarski in knežji sveto-valec nadvojvode Karla. Zaradi Krištofovih zaslug je Karl leta 1565 celotni družini Gallov pl. Gallen-steinov podelil dovoljenje, da nosijo pozlačeno od-

31 Smole, str. 273. Gl. tudi Baraga, str. 149, št. 270.

ŠašljevarisbanagrobnikaKrištofaGallapl.Gallensteina(hraniDolenjskimuzejNovomesto).


prto viteško čelado in da pri pečatenju uporabljajo rdeči vosek. Krištof je imel v celjski grofiji tudi več posesti v fevdu. Tam je bil tudi upravitelj deželne-ga glavarstva in vicedomskega urada.32 Valvasor ga omenja kot člana Urada poverjenikov v kranjskem deželnem zboru za leti 1567 in 1569.33

5. NAGRoBNIKjANezALeNARtAMeLLARjA

Nekoč je bil v kapeli sv. Antona Padovanske-ga nagrobnik, na katerem je po Breckerfeldu (str. 104) pisalo:

BEGRäBNISSHERRN HANS LEONHARDEN MELLAR UND SEINER GEMäHLINN ANNA MARIA GEBORNER KOSSIANSCHITSCHIN ALS STIFTER DIESER KAPELLEN ZU EHREN GOTT DEM ALLMäCHTIGEN UND DES H. ANTONII DE PADUA. 1665

Grobnicagospoda Janeza Lenarta Mellarja in njegove sopro-

ge Ane Marije, rojene Kocijančič, ki je dal postaviti to kapelo za čaščenje vsemogočnega Boga in sv. Anto-na Padovanskega. 1665

Janez Lenart Mellar je bil premožen novome-ški trgovec. Bil je tudi izjemno naklonjen novo-meškim frančiškanom. Vsaj osemnajst let je za-nje opravljal naloge tajnika (syndicus).34 V letih od 1656 do 1658 in nato od 1664 do 1666 je bil no-vomeški mestni sodnik. Kasneje je bil tudi me-stni glavar in član notranjega mestnega sveta. Svo-je obilno premoženje je po smrti leta 1674 zapustil sestri, številnim cerkvam, mestnemu špitalu, sa-memu mestu, novomeškim frančiškanom, kapu-cinom, mestnim revežem ter mnogim posamezni-

32 Bergmann (I), str. 184.33 Valvasor, Die Ehre des Herzogthums Krain, IX. knjiga, str.

85–86.34 Kronika I, str. 246.

kom.35 Vrhovec ga najprej omenja kot »dobrosrč-nega mestnega pisarja«, v seznamu mestnih sodni-kov pa ga navaja ne le v zgoraj omenjenih letih, ampak tudi v letih 1660 in 1661.36

Kapela sv. Antona Padovanskega je bila zgraje-na leta 1665. Najverjetneje je bil takrat postavljen tudi oltar sv. Antona Padovanskega, za izgradnjo katerega je že leta 1659 dobil dovoljenje impoljski graščak Konrad Adam Breckerfeld, a tega ni izpe-ljal.37 Kronist frančiškanskega samostana pravi, da so bila povod za izgradnjo kapele obnovitvena dela v cerkvi.38 Leta 1664 je Novo mesto namreč pri-zadel hud požar, v katerem sta bila poškodovana tudi frančiškanska cerkev in samostan. Mellar si v svojem že omenjenem testamentu izrecno zaže-li, naj ga pokopljejo pri očetih frančiškanih poleg žene v njegovi kapeli sv. Antona. Namenja tudi 500 gld. glavnice za okras in razsvetljavo kapele in oltarja. Pfeiffer, ki je pisal samostansko kroniko okoli sto let kasneje, se je čudil, da ni v kapeli niče-sar več, kar bi vzbujalo občudovanje. Sam je videl vzrok tega v izumrtju družine, saj naj ne ni bi bilo več nikogar, ki bi skrbel za oltar ali kapelo, njuna obnova pa bi padla le na samostan.39

6. NAPISPRIVHoDuVŠKAPuLIRSKokaPeLo

Pri vhodu v škapulirsko kapelo je stal na nagrob-niku naslednji napis, ki ga navajam po Breckerfe-ldu (str. 105):

GAUDENS ERIT EIUS OBITUSQUI MARIAE DUM VIVERETFUIT FIDELIS ET DEVOTUSS. Hieron.

Smrti se bo veselil,

35 Matijevič, str. 148. Za njegovo oporoko gl. Baraga (str. 184, št. 386). Tam sta tudi regesta oporoke njegove leta 1666 preminule žene (str. 179, št. 372) in njegove menjalne pogodbe z novomeškim kapitljem (str. 178–179, št. 371).

36 Vrhovec, str. 95 in 137. Na obeh mestih gre gotovo za Vrhovčevo napako (v prvem primeru ga je očitno zavedla Mellarjeva »pisarska« funkcija pri frančiškanih, za leta, ko je bil mestni sodnik, pa prim. Matijevič, str. 24).

37 Kronika I, str. 314–315.38 Kronika I, str. 235.39 Ibidem.


kdor Mariji za življenjazvesto bo predan živel.Sv. Hieronim

Škapulirsko kapelo so začeli graditi leta 1692 ve-činoma na stroške Konrada Wolfganga Breckerfe-lda (več o njem gl. naslednji nagrobnik). Manjši delež sta prispevali tudi Konstancija Mordaks in Felicita Dilanc. Kljub temu je bil za ustanovite-lja kapele imenovan Breckerfeld, saj je poleg veči-ne denarja prispeval tudi vino, žito in druge nujne stvari za delavce. Kapelo so skupaj z oltarjem do-končali leta 1695. Ob postavitvi kapele so naredili tudi tri kripte. Prva je bila namenjena za njenega ustanovitelja Breckerfelda, druga je bila samostan-ska, na tretji, za katero se ne ve natančno, komu je pripadala, pa je stal zgornji napis.40

7. naGroBnik WoLFGanGa konrada BreCkerFeLda

Pred oltarjem so bili sodeč po Breckerfeldu (str. 106) v škapulirski kapeli na nagrobniku njenega ustanovitelja napisani naslednji rimani verzi:

HANC SIBI VIVENS AEDEM PARAVITSECURATUS TUTELLAQUAM CONIUGI ET POSTERIS LEGAVITIN VIRGINIS CAPELLA.UT EX HUMO FACTUS PARITER REDACTUSMORTE PRAEVENTUS QUIESCIT HIC CONTENTUSPERILLUSTRIS AC EXCELLENTISSIMUS DOMINUSWOLFGANGUS CONRADUS A BRECKERFELDDE IMPELHOFFEN.ANNO 1695

Še za življenja si pripravil je ta hram,ga zavaroval z vzdrževanjem,ki ga je v oporoki naročil ženi in potomcem:

40 Kronika I, str. 315–317. Pisec kronike tudi ugotavlja, da bi lahko kripta pripadala družini Drganšič, Dilanc ali Križanič.

v kapeli Device.Kakor je bil narejen iz prsti, tako je bil vanjo

vrnjen,ko smrt ga prehiti, zadovoljen tu počivapresvetli in prevzvišeni gospodWolfgang Konrad pl. Breckerfeldz Impoljce.1695

Tako kot njegov oče Konrad Adam je bil tudi Wolfgang novomeški zdravnik. Baje je bil tako sposoben in ugleden, da se je k njemu prihajal zdravit del tedanje hrvaške visoke družbe.41 Leta 1698 je Wolfgang zamenjal družinski grad Impolj-co za Stari grad in se na njem s svojo družino tudi naselil. Z ženo Ano Marijo pl. Coppini je imel šest sinov in tri hčere. Wolfgang Konrad Breckerfeld je umrl leta 1715.42 Grobnico z zgornjim napisom si je torej pripravil že dvajset let pred smrtjo. Gotovo danes najbolj znan član družine Breckerfeld je bil Konradov vnuk Franc Anton, vsestranski učenjak, ki kot pisec prve zgodovine Novega mesta (gl. li-teraturo na koncu članka) predstavlja pomemben vir za raziskovanje novomeške preteklosti.

viri in LiteratUra

· Baraga, France, Kapiteljski arhiv Novo mesto (regesti in po-pis gradiva), Acta ecclesiastica Sloveniae, št. 17, Ljubljana 1995.

· Bergmann, Joseph (I), Historische Notizen über die fünf Fa-milien, deren Grabsteine im Franciscanerkloster zu Neustad-tl in Unterkrain sind (del članka v dveh delih s skupnim naslovom über den Werth von Grabdenkmalen und ihren Inschriften, wie auch über die Anlegung eines Corpus Epitaphiorum Vindobonensis), v: Mittheilungen der K.K. Central-Comission zur Erforschung und Erhaltung der Baudenkmale, 2. letnik, Dunaj 1857, str. 180–185.

· Bergmann, Joseph (II), Notizen, v: Mittheilungen der K.K. Central-Comission zur Erforschung und Erhaltung der Baudenkmale, 3. letnik, Dunaj, 1858 str. 191.

· Berlec, Simon Peter, Naših 40 let pri sv. Lenartu v Novem mestu, Novo mesto 2007.

41 Jarc, str. 15; Otorepec, str. 72. 42 Smole, str. 461. Pfeiffer (Kronika I, str. 316) se moti, ko pravi,

da se letnica na nagrobniku nanaša na Konradovo smrt in ne na izgradnjo kripte. Jarc (gl. prejšnjo op.) pa omenja drugačno letnico njegove smrti (10.5. 1710).


· Breckerfeld, Franc Anton, Neustädtl – Rudolphswerth, 1790, 24. april, Versuch und Beitrag zu einer Landkraineri-schen Topographie (hrani Arhiv Republike Slovenije, SI AS 730, Gospostvo Dol).

· Dražumerič, Marinka, Zgodovina in razvoj konservatorstva (1), Rast, let. 18, februar 2007, str. 120–129.

· Cevc, Emilijan, Štirje renesančni nagrobniki v Novem me-stu, v: Novo mesto 1365–1965 (prispevki za zgodovino mesta), Maribor-Novo mesto 1969, str. 180–195.

· Furlan, Alfonz, Zgodovina frančiškanske cerkve v Novem mestu, Novo mesto 1937.

· Jarc, Janko, Franc Anton Breckerfeld o Novem mestu 1790, v: Jarčev zbornik (razprave in portreti), Novo mesto 1993, str. 15–27.

· Kronika novomeškega (frančiškanskega) samostana, 1. knjiga (Chronicon conventus Neostadiensis, tomus I), 1470–1752 (hrani frančiškanski samostan v Novem mestu).

· Matijevič, Meta, Novomeške hiše in ljudje, Zgodovinski arhiv Ljubljana, Gradivo in razprave 31, Ljubljana-Novo mesto 2007.

· Otorepec, Božo, Stari grad pri Novem mestu in njegovi la-stniki, v: Dolenjski zbornik 1990, Novo mesto 1990, str. 59–86.

· Schiviz von Schivizhoffen, Ludwig, Der Adel in den Matri-ken des Herzogtums Krain, Gorica 1905.

· Smole, Majda, Graščine na Kranjskem, Ljubljana 1982. · Stopar, Ivan, Grajske stavbe v osrednji Sloveniji, Dolenjska,

V porečju Krke, Ljubljana 2000. · Vrhovec, Ivan, Zgodovina Novega mesta, Ljubljana 1891.

r a s t REVIJAZALITERATURO,KULTUROINDRUŽBENAVPRAŠANJA

LETNIKXXII.,maj2011,št.2–3,(133–134),ISSN0353–6750,UDK050(497.4)

IzDAjAteLjICA MestnaobčinaNovomesto,zanjožupanAlojzijMuhič

SoIzDAjAteLjICe ObčineČrnomelj,DolenjskeToplice,Metlika,MirnaPeč,Mokronog-Trebelno,Semič,Straža,Šentjernej,Šentrupert,Škocjan,ŠmarješkeToplice,TrebnjeinŽužemberkterZaložbaGoga

SVetReVIje Predsednicasveta:StašaVovk(MestnaobčinaNovomesto),člani:AndrejaBranceljBednaršek(Metlika),trenutnobrezpredstavnika(Žužemberk),MarjanGrahut(ŠmarješkeToplice),AnicaJakša(Semič),KsenijaKhalil(Črnomelj),CvetkaKlobučar(Škocjan),DušanKrštinc(Straža),JožeKumer(DolenjskeToplice),MitjaLičen(KnjigarnaGoga),StanePeček(TrebnjeinMokronog-Trebelno),AleksanderRupena(MirnaPeč),IdaZagorc(Šentjernej),JožeZupan(Šentrupert)

uReDNIŠtVo RastoBožič(odgovorniurednik,Kultura,Odmeviinodzivi),IvanGregorčič(Literatura),JožaMiklič(Družbenavprašanja),JankoOrač(likovniurednik)

NASLoVuReDNIŠtVAINtAjNIŠtVA MestnaobčinaNovomesto,Seidlova1,8000Novomesto,spripisom:zarevijoRast,tel.:(07)39-39-253,faks:(07)39-39-208,el.pošta:[email protected]

SPLetna Stran kultura.novomesto.si/si/revija-rast/

Lektor PeterŠtefančič

NARoČNINA PodračunMestneobčineNovomesto,št.01285-0100015234,spripisom:zarevijoRast.Letnanaročninarevijeznaša18,80evra,zapravneosebe31,30evra.Taštevilkastanevprostiprodaji4,20evra.Odpovedisomožnesamovzačetkukoledarskegaleta.

PriSPevki Sprejemajojihtajništvorevijeinuredniki.Napisaninajbodoelektronsko,priporočenadolžinaje20.000znakovspresledki,Odmeviinodzivi8000znakovspresledki,priporočeniformatMSWord.Odstopanjaodopisanegasomožnalepodogovoruzodgovornimurednikom.Vsiprispevkisoobjavljenitudispletno.Nenaročenegagradivanevračamo.

nakLada 500izvodov

PriPrava za tiSk StudioEnota,TomažGrdin

NapodlagiZakonaodavkunadodanovrednost(UradnilistRS,št.89/98)jerevijauvrščenamedproizvode,zakatereseobračunavadaveknadodanovrednostpostopnji8,5odstotka.

Izhajadvomesečno

PodPorniki Izidteštevilkesopodprli:MestnaobčinaNovomesto,občinesoizdajateljice,JavnaagencijazaknjigoRSindružbaKrka.

CENA: 4,20 EUR

RAST

L. X

XII,

št. 2

–3 (1

33–1

34)

MAJ

201

1

Rast 2-3, 2011

Documents

Transcript of Rast 2-3, 2011