PRVOMAJSKE PO!ITNICE 2010 - MAD"ARSKA

Petek, 23. april "iganja vas - Lenti - Heviz

!e "etrti" smo odlo#ili ogled Korzike, o"itno jo bomo "ez nekaj let raje prekolesarili :-)). V igri sta tako ostali Umbrija in Mad#arska, ki je bila po mojem mnenju dostikrat prezrta. Mad#arska je vseeno prevladala ravno zato ker sva s Toma#em o njej na$la zelo malo informacij, sploh v zvezi s potovanjem z avtodomom. Pripravila sva se preko inter-neta (agencije vabijo na ogled Budimpe$te in Blatnega jezera) in nekaj potopisov na forumu in strani CCS.

Startali smo proti Murski Soboti nekje ob pol $tirih popoldne, kot obi"ajno na zadnjih potovanjih nas je vsaj prvi dan spremljalo slabo vreme. Nameravali smo spati nekje okoli Lentija, potem pa smo se kar vozili in pripeljali #e blizu prve ozna"ene to"ke - Heviz #e v trdi temi. Tako sva parkiri$"e za preno"evanje iskala bolj na slepo. Na$la sva ga v gozdi"ku nad mestom Nemesboldogasszonyfa, kjer smo prespali v "istem miru, le komarjev smo se morali otepati. (46.76597;17.15224)

Sobota, 24. april Heviz - Kovaly Puszta - Fonyod - Siofok - Pecs - Baja

Zbudili so nas pti"i, saj jih je na podro"ju Mad#arske kar 398 vrst.Pozajtrkovali smo in se odpeljali v mesto Héviz. Parkirali smo na pla"ljivem parkiri$"u ob zunanjih termah. (P: 46.79245; 17.19072; 200 HUF/uro) V toplicah Héviz je najve"je zdravilno toplovodno jezero v Evropi, velikosti 4,44 hektarov. Temperatura jezera poleti dose#e 33-35°C, pozimi pa 26-29°C. Nikoli se ne spusti pod 22°C, tudi pozimi, ko je temperatura zraka -20°C. Zato se je mo#no kopati tudi sredi zime. Iskreno povedano pa s Toma#em nisva imela prav velike #elje po kopanju v mlaki, posuti z listjem in plavajo"imi listi lokvanja. %ez dobro uro, ko smo se vra"ali, se je v jezeru namakalo kup starej$ih gostov toplic, tako nam ni bilo #al, da smo jezero samo obhodili.

Naslednja to"ka je bila rezervat bivolov Kovaly Puszta. (46.58215;17.20303)Na sre"o so na Google Earth kar dobre karte, tako sem lahko lokacije to"no ozna"ila, saj tabel ni prav veliko in to velja za celo Mad#arsko. Pripeljali smo se naravnost na parkiri$"e z li"no recepcijo, v kateri je tudi manj$i muzej o #ivljenju tamkaj$njih prebivalcev, nekaj znamenitosti, narodne no$e in veliko naga"enih #ivali, ki #ivijo tam.

Cene vstopnin so bile za otroke 250 odrasle 550 HUF. Po urejeni poti "ez travnik se sprehodi$ mimo otro$kega igri$"a, do "rnih bivolov v njihovem naravnem okolju, dru#bo jim dela mno#ica ptic in svizcev. Patricija se je odlo"ila, da bo narisala mladi"ka, ki je simpati"no kazal svoje zobke. V mlaki, kjer se bivoli hladijo poleti, je kar mrgolelo belou$k in #ab.

O tamkaj$njih #ivalskih vrstah lahko preberete veliko na tablicah v angle$kem jeziku, ki so pritrjene ob poti. Tako smo u#ivali v naravi in izkoristili lepo vreme. Kosilo smo pojedli kar na parkiri$"u ob zvedavih pogledih doma"ih turistov. Po celi Mad#arski smo ve"krat imeli ob"utek, da doma"ini niso ravno prepri"ani, ali naj nas imajo za cigane ali moderne nomade. Zato marsikje nismo bili sprejeti ravno z odprtimi rokami, kar pa ne pomeni, da so nas podili.

Ker je Kovaly Puszta $e vedno blizu Blatnega jezera, smo si #eleli ogledati ju#no stran in tako smo se zapeljali do Fonyoda, prvega turisti"nega kraja ob jezeru. (P: 46.75006;17.55658)Vse skupaj deluje bolj kot spalno naselje, ni videti, da bi kje ponujali sobe, od turisti"nih objektov je bil zgrajen ob jezeru le en paviljon z butiki in bistroji, ob njem pa pomol in manj$a marina. !ivljenja v tem letnem "asu $e ni bilo videti prav dosti, je pa verjetno poleti precej$nja gne"a. Sprehodili smo se po pomolu in med skale prepodili eno bolj zaresno ka"o, sicer pa si prav dosti nisi imel ogledati v tem kraju, zato smo se odpeljali naprej do Siofoka, isti $morn, kot prej$nje mesto. Balaton smo imeli namen obiskati $e po poti nazaj domov in sicer z druge, bolj

turisti"ne strani, zato smo se usmerili proti jugu.Naslednja to"ka je bilo mesto Pecs, najbolj nas je zanimala bazilika. Poleg nem$kega Essna in tur$kega Istambula, je tretja kulturna prestolnica Evrope za leto 2010 tudi Pecs. Mesto na jugu Mad#arske, se pona$a s skoraj 2000 letno zgodovino, poleg Mad#arov so sledove tod pustili tudi Rimljani, Nemci, Turki in tudi slovani. S cca 160.000 prebiv-alci je peto najve"je mesto na Mad#arskem in velja za eno najstarej$ih in najlep$ih mest na$ih vzhodnih sosedov. Pod imenom Pecs, slovanskega izvora, se v dokumentih pojavlja od leta 1235 dalje. Danes so vidni ostanki mestne

trdnjave Barbacan s opazovalnim stolpom, podzemnimi rovi in katakomabami pod starim mestnim jedrom. Ve"ji del ni dostopen javnosti, manj$i del pa je na ogled v $ampanjski kleti Litke. Pod okriljem Unesca, EU in drugih do-natorjev se je pri"elo mesto razvijati v mesto muzejev. Najznamenitej$a sta Zsolnajev muzej keramike in #elezni$ki muzej. V mesto so pripeljali veliko kapitala, predvsem tujega, rezultati pa so vidni na vsakem koraku. Pecs je tre-nutno $e vedno eno samo veliko gradbi$"e. V starem delu ni parkiri$", poznajo tri pla"ilne zone parkiranja. Mi smo parkirali pred neko trgovino z avtomatom za parkirnino. (P: 46.07715;18.23887)

Cene so zmerne, primerljive z na$imi, hostli za mladino so zelo poceni, nekje polovi"na cena na$ih storitev. Pecs je mesto mladih, polni so jih trgi, ulice, lokali, parki... In $e ena zna"ilnost, mediteranska klima, zaradi hriba Mecsek, ki $"iti mesto pred vremenskimi vplivi s severa, ter mediteranski koridor z jadranskega morja, kar za nekaj stopinj zvi$a celoletne temperature. Tako nam je bilo zve"er, ko smo se vra"ali v AD $e po$teno vro"e.

Spu$"ala se je no", zato smo se odpeljali iz mesta proti naslednjemu mestu Szeged, na poti pa smo si nameravali poiskati mesto za spanje. Na$li smo ga v gozdi"ku nedale" od lokalne ceste, bilo je mirno prav "isto pa ne, pa $e opozorila proti steklini so bila nalepljena na deblih, tako je moral Toma# zjutraj zelo paziti na Luno. (46.25283;18.60814 Palatinca, Spanje ob cesti)

Nedelja, 25. april Baja - Szeged - Opusztaszer - Kiskunfelegyhaza - Szolnok

Zjutraj nas je zbudil motor, ki je pribren"al mimo AD-ja, Toma# je ugotovil, da smo parkirali za rampo ceste, ki vodi do bajerja z ribi$ko ko"o, kjer je bilo #e veliko ribi"ev. Do jezera se je dalo priti tudi z druge strani, na na$o sre"o ... Po zajtrku smo se odpeljali do mesta Szeged in parkirali kar za obzidjem glavne POI to"ke, je pa res, da je bila nedelja. (P: 46.24734;20.14798)

Po mestu smo pe$a"ili. Szeged slovi po papriki, tovarno salame Pick so ustanovili #e leta 1896 in danes v vseh pro-dajalnah dobite cele, narezane, pakirane salame te znamke, seveda smo jo kupili in po poti pol #e pojedli tudi mi. Pa seveda po segedinu, ki ga vsi poznamo, jed se imenuje prav po tem mestu. Ogledat smo si $li glavne znamenitosti tega mesta, sinagogo, vodovodni stolp, katedralo, naleteli na vrelec zdravilne termalne vode, ob katerem je bila vrsta doma"inov, ki so polnili plastenke. Lepa arhitektura in lepo urejeno mesto ob reki Tisi. Lakota nas je pregnala v AD, kjer smo pojedli polnjene paprike ("isto v mad#arskem stilu), potem pa se odpeljali naprej proti Opusztaszerju, kjer naj bi bili nekak$ni spomeniki. Parkirali smo (46,4891;20,09388 P za avtobuse) kar na travniku poleg recepcije za urejen park z muzejem na prostem, ki pa nas skozi ograjo ni prepri"al, pa tudi cena je bila previsoka - 9.000 HUF za dru#ino. Zato smo sneli kolesa z nosilcev in odkolesarili v neznano po lepo urejeni kolesarski stezi. Po 12 km smo pri$li v vas Kistelek, pojedli sladoled in doma"e sla$"ice, ki sva jih obljubila otrokoma za nagrado in se odpeljali nazaj. Mimogrede, na Mad#arskem morate poskusiti sladico Somloi Galusko (biskvit z orehi, rozinami, "okoladnim prelivom in stepeno sladko smetano), ki je malo podobna Blejski Grmadi.Po povratku smo $e celo popoldne pre#iveli na travniku, sami, igrali nogomet in se nastavljali soncu.

Ker nas nobeden niti povohal ni, smo bili v dilemi, "e bi prespali kar na tem mestu. Pa so nas komarji, mraz in prez-godnja ura za spanje prepri"ali, da smo se odpeljali naprej proti mestu, katerega imena nikoli v #ivljenju ne bom znala izgovoriti - Kiskunfélegyháza. Ogledati sem si hotela znamenito hi$o s poslikanimi plo$"icami.

Otroka sta ostala v AD-ju, s Toma#em pa sva na hitro poslikala pro"elje mestne hi$e. Malo mest na Mad#arskem se lahko pohvali s hi$o, kot je ta v Kiskunfélegyházi. Zgrajena 1911 v sredi$"u mesta in je najlep$i primer mad#arske art nouveau arhitekture. Bogati cvetli"ni okraski na fasadi so kopirani iz modelov folk-arta, videti so kot izvezene pelerine in jopi"i, ki so jih nosili pastirji. Ti okraski, skupaj z barvito streho iz opeke, so bile narejeni v Pécsu v tovarni Zsolnay in dajo sicer nekoliko resni izgradnji bolj veselo noto. !al je bila #e tema, tako se plo$"ice niso najbolje videle, zato smo $li naprej poiskat mesto za spanje.Parkirali smo v nakupovalnem sredi$"u v mestu Szolnok in ker je bila nedelja, cesta pa kar oddaljena, smo spali kot ubiti. Le naju s Toma#em je malo skrbela karavana cirku$kih Romov, parkiranih nekaj sto metrov stran ...(47.1577;20.19442 Szolnok, spanje ob trgovskem centru)

Ponedeljek, 26. april Szolnok - Hajduszoboszlo - Debrecen - Hortobagy - Tiszacsege

Po zajtrku smo se kljub temu, da ima mesto lepo kalvinisti"no cerkev, raje odpravili naprej, otrok nisem hotela preve" obremenjevati s kamni. Naslednja postojanka je bila v mestu Hajduszoboszlo, kjer sem imela ozna"ene terme. %e bi nam bile v$e", bi ostali tam ve" "asa, tako pa smo po obhodu term, ogleda kampa in od dale" ogleda nudisti"nega oto"ka, ugotovili, da je zunanji del term $e zaprt. !al je bil le ta aktualen za otroka, saj je imel kar nekaj toboganov in igral. So pa imeli zanimiva igrala v parku in to je bilo tudi nekaj ... (47.44979;21.40071 Hajduszoboszlo, 200 HUF/h; 600 HUF /11h)

Okrog term se veliko gradi, verjetno je poleti tukaj ogromno turistov, saj na to ka#ejo ogromna parkiri$"a in novi hoteli. Mi pa smo se raje odpravili naprej v mesto Debrecen. Parkirali smo v ozki enosmerni ulici in naprej od$li pe$. (47.52844;21.62034 Debrecen, P) Drugo najve"je mesto na Mad#arskem le#i 220 km vzhodno od Budimpe$te, v bli#ini narodnega parka Hortobágy. Mesto je eno glavnih prometnih vozli$" na Mad#arskem. Okrog mesta gradijo avtocesto, ki jo v glavnem financira EU. Samo mesto pa ima lepo arhitekturo, trg s fontano in krasno protestantsko cerkvijo. Privo$"ili smo si sladoled in se po"asi sprehajali skozi mesto.

Naslednji postanek naj bi bil v vasi Hortobagy. Ko smo pripeljali do vasi, smo ugotovili, da nas je TomTom pripel-jal naravnost na parkiri$"e za ogled kamnitega mostu z devetimi luknjami (Kilenclyuku hid), ki je znamenitost mesta. Na trgu pred cerkvijo se je ravno zaklju"il nek dogodek, saj so branjevci pospravljali stojnice s suho robo in doma"imi obrtni$kimi izdelki, samo $e ena s ki"em je bila postavljena. Mosta ne more$ falit, predstavljala sem si, da je to neka za$"itena znamenitost, v resnici pa glavna cesta skozi ta kraj pelje "ezenj. (47.58106;21.15106 PZA)

Toma# je "ez cesto opazil lepo urejeno parkiri$"e in francoski AD. Ko je pri$el z ogleda, je takoj preparkiral kamper, saj je bil na drugi strani PZA z vodo, odtokov #al nismo na$li. Prostor je bil spet ogromen, ljudi pa nikjer. Z otroci smo $li pogledat, kaj je pod ogromno napeto mre#o, kjer je na vrhu gnezdila $torklja. %eprav nikjer, razen kasneje v Budimpe$ti, Mad#ari niso znali niti angle$ko, ne nem$ko, smo uspeli ugotoviti, da je to klinika za divje ptice. S simboli"no vstopnino 600 HUF za odrasle in 400 HUF za otroke so nas tri spustili noter, najprej si ogleda$ kliniko in zdravljene ptice, zaprte v notranjih prostorih, potem pa te vodijo pod tisto mre#o, kjer je kar nekaj ujed in $torkelj s polomljenimi krili ali druga"nimi po$kodbami. Baje se najve" ptic po$koduje, ko se zapletejo v elektri"ne kable, saj je ve"ina elektri"ne napeljave speljane $e vedno po zraku! Tale $torklja gnezdi na tleh, ker ima polomljeno krilo.

Pred kliniko je tudi zelo lepo urejen otro$ki park z ribnikom in medtem, ko sta se otroka zabavala po svoje, je Toma# #e napolnil rezervoar z vodo, jaz pa sem v miru spila radler. :-)). Tudi tukaj ni bilo nikogar, da bi pobral parkirnino.

In spet je nastala dilema, krasen plac za spanje, ali gremo naprej? Gremo po bli#njici dokler se nam bo dalo vozit proti Miskolc Topolci. Patricija je kasneje rekla, ja, pa taka bli#njica, "e pa ceste zmanjka ... kar naenkrat smo se blizu kraja Udulofalu zna$li pred Tiso. Brod pa je za tisti dan #e zaklju"il z vo#njo. Prav! Otroke sva dala spat, midva pa sva $la na pija"o v bli#njo "ardo, ki je imela kuhinjo sicer $e odprto, vendar je bila ura deset in malo pozno za kak$no te#ko hrano. Kazalo je, da imajo mladi par"ki tam shajali$"e, vendar se je po dobri uri vse umirilo, in spali smo super. (47.71434;20.9513 Udulofalu, spanje pred brodom).

Torek, 27. april Tiszacsege - Miskolc Tapolca - Szalajka volgy

Seveda tistega broda ob 6. uri nismo ujeli, smo pa nanj zapeljali okrog pol devetih, saj vozi non stop.

Cena za AD in dve odrasli osebi je 900,00 HUF in "ez smo bili v petih minutah. Potem smo se po ravnicah vozili proti Miskolctapolci, vseskozi so nas spremljala cveto"a polja oljne repice. Ko smo na avtocesti zavili na parkiri$"e, ker smo hoteli izprazniti kaseto, so nas "okupirali" policaji, carina, ... in pregledali vse dokumente. Bili so prijazni in dru-gega kot kontrole dokumentov - preko scannerjev, niso naredili. Pomembno pa je, da se na ve"ini parkiri$" ob AC lahko nato"i voda in izprazni WC. V Topolci smo parkirali na pla"ljivem parkiri$"u "im bli#je toplicam, vendar smo pla"ali samo za eno uro. Kasneje nas spet nobeden ni kontroliral. (48.06321;20.74484 Miskolctapolca, 200 HUF)%e ne bi vedeli, da je ve"ino toplic v jami, bi se nam zdelo nemogo"e, da tam razen zunanjih bazenov sploh $e kaj imajo. V zgradbi so samo garderobe, tu$i, majhna restavracija in masa#ni saloni, kopa$ pa se po tunelih v jami. Za na$a dva otroka je bilo to posebno do#ivetje, pa sta druga"e bolj tobogan-fana. (dru#inska karta 6.700 HUF) %eprav karta omogo"a 4 ure kopanja, smo imeli #e po treh urah dovolj namakanja, pa $e precej la"ni smo #e bili. Tako sem kosilo skuhala kar na parkiri$"u, z malo te#av, saj precej visi.

Samega mesta si nismo imeli namena ogledovati, saj je od dale" mesto izgledalo prav nagrav#no, same stolpnice in bloki, sem si pa izpisala koordinate neke lesene cerkve nekje na gri"ku nad Miskolcem, ... no te cerkve kljub temu, da smo se vozili gor in dol med bloki, nismo na$li. Zato smo se zapeljali spet v naravo in sicer v Szalajka volgy - Do-lino Salajke. Parkirali smo v mestu Szilvasvarad (P: 48.0994;20.3909)

Na Internetu sem na$la samo podatke o 15 meterskem slapu, ko pa smo si ogledali tablo, ki je vabila do slapu, smo ugotovili, da zna biti pe$a"enje bolj zanimivo. Sama pot je dolga okrog pet kilometrov in ima 14 to"k za oglede. Mi smo se sprehodili do piknik prostora, ki je hkrati tudi zadnja postaja turisti"nega vlaka, ki vozi iz mesta. Vmes smo si ogledali ogrado damjakov, mali slap, ki izvira iz votline, jezero, ves "as smo hodili ob reki in enkrat pre"kali #elezni$ke tire. Vlak #al v tem "asu ne vozi, je premalo turistov. Vrnili smo se po isti poti, "eprav nas je mikalo, da bi se povzpeli na razgledni stolp, vendar smo bili #e preutrujeni. Prespali smo kar na parkiri$"u, "eprav smo se hoteli prestaviti vi$je k zaprti gostilni, a nas je redar ustavil. Pa je bila prav tako mirna no".

Sreda, 28. april Szalajka volgy - Godollo - Hungaroring - Visegrad - otok Szentendre - Budimpe#ta

Toma# zjutraj ni zdr#al in je Luno sprehodil do razglednega stolpa, tako sta oba prisopihala na zajtrk. Potem pa smo se odpeljali naprej proti gradu Godollo.

Parkirali smo za njim, prijazen vratar nam je pokazal parkiri$"e za avtobuse, pla"ali pa naj bi kasneje. Grad je bil nabito poln dijakov, okolica pa se je $ele urejala, tako nismo mogli niti v park in smo se vrnili do AD-ja. Vratar je samo pogledal na uro in nas spustil s parkiri$"a brez pla"ila. (47.595806;19.349068 Godollo, ogled, P)Peljali smo se mimo Hungaroringa, in ker si Toma# $e ni uspel ogledati nobene dirkalne steze, kaj $ele, da bi bil na kak$ni dirki F1, smo si jo $li ogledat. Vendar nas je varnostnik #e na vratih obrnil, "e$ da je to privat in da nimamo tam kaj iskati, ne z AD-jem in ne pe$. Pa smo se zapeljali okrog ograje, parkirali, jaz sem kuhala juho, otroka sta plezala po ograji, Toma# pa je s fotoaparatom smuknil "ez ograjo in si ogledal trening $tirih cestno hitrostnih avto-mobilov. (47.57874;19.24446 Hungaroring, P) Po juhi smo nadaljevali pot na grad Vi$egrad.

Parkirali smo prav pod gradom na pla"ljivem parkiri$"u (300 HUF) in se po stopnicah povzpeli na ru$evine.(47.793494;18.982535 Vi$egrad, ogled gradu, P, cena odrasli 1.200 HUF, otroci 600 HUF) Mesto je bilo neko" sede# srednjeve$ke Mad#arske in tam je bila rezidenca kralja Matja#a. Razen kraljeve pala"e in utrdbe so znamenita $e mestno obzidje in Salamonov stolp (kjer je bil kralj Salamon zaprt) na vrhu hriba. V ru$evinah gradu je sedaj muzej oro#ja in vo$"enih lutk. Priporo"amo nakup karte za oro#je (kar je tudi osnovna vstopnica), muzej vo$"enih lutk pa je bil tako ali tako brez nadzora odprt in smo lahko prosto vstopili. Verjetno ra"unajo na to, da kupi$ obe karti. Sam muzej, "e nisi ravno ljubitelj zgodovine, ne ponuja ne vem kaj, nas je najbolj zanimalo urjenje sokola na dvori$"u gradu. &e toliko bolj zanimivo je bilo zato, ker smo se naslednji dan $e enkrat sre"ali pred Ribi$ko trdnjavo v Budimpe$ti. Po ogledu gradu smo se zapeljali nekaj deset metrov naprej proti letnemu sankali$"u, na veliko pla"ljivo parkiri$"e. Ura je bila 3 popoldne in o"itno je pobiralec parkirnine ravno zaklju"il s slu#bo. Tako so si otroka in Toma# lahko privo$"ili sankanje. (47.79356;18.99079 Vi$egrad, sankanje, “zajlanje”, P)

Naslednja to"ka ogledov pa je bil otok Szentendre. Nasproti istoimenskega mesta je to otok na Donavi, 31km dolg in 2.3km $irok. Nanj smo pripeljali po mostu do vasi Tahitótfalu. Na otoku so predvsem njive, polja in zelenjavni nasadi, veliko je jagodnih nasadov. Vasi Horány in Surány sta po"itni$ki naselji. Vendar pa nas je otok, kljub temu, da smo ga prevozili dvakrat, razo"aral, bro$ura, ki sem jo naro"ila naravnost iz Budimpe$te, opisuje otok kot raj za kolesarje, ljubitelje konj in #ivljenja na pode#elju nasploh. Kot kulinari"no do#ivetje, toplino doma"inov, prilo#nost za spoznavanje njihovih obi"ajev ...bla, bla... No, ni" od na$tetega! Samo ena doma"ija je bila odprta in je tudi vabila ljubitelje konj na je#o, verjetno so ponujali tudi hrano, pa $e ta nas ni prepri"ala, da bi se ustavili in jim namenili kak$no uro. Na kri#i$"u v Tahitotfaluju sta edina ponujala gospa nalomljene veje &panskega bezga (ki mimogrede raste ob vseh avtocestah po celi Mad#arski) in gospod tri ko$arice jagod (ki pa so bile po okusu in ogledu celega otoka, ki $e ni ponujal pridelkov, verjetno &panske). Kupili smo dve ko$arici jagod po 4 evre. Toliko! Ljudje so se ob pogledu na kamper raje umaknili v hi$e, ali pa smo bili dele#ni ni" kaj prijaznih pogledov. Nikjer nobenih napisov za doma"o obrt, kak$en semenj, prodajo spominkov, aja, pa $e to; ko pripelje$ na otok, pomeni kolesarska steza = glavna cesta!!! Pa smo mislili kak$en dan ali dva pre#iveti na otoku. Kar odneslo nas je nazaj "ez most in v te#ko pri"akovano Budimpe$to v kamp, ki ga nekateri #e poznajo, kamp Niche. (47.515975;18.974834 Zugliget Niche)

!etrtek, 29. april Budimpe#ta

Tu, v kampu, se je prvi" zgodilo, da smo naleteli na Mad#ara, ki je dobro govoril angle$ko. V ceni kampa je v$tet zajtrk, karta mesta in karte za avtobus do mesta. Po zajtrku, ki ga nismo ravno najbolje znali sestaviti skupaj, smo se z avtobusom zapeljali do #elezni$ke postaje. Potem smo naslednjih 15 minut iskali pravi avtomat za dru#insko karto, s katero se 48 ur lahko vozi$ po Budimpe$ti z avtobusi, tramvali in podzemno #eleznico. Ko smo ga na$li, pa nismo imeli 2200 forintov drobi#a. Saj se je potem dalo zmenjat v bli#nji pekarni, ampak ... Ogledi so se za"eli: Matijeva cerkev in Ribi$ka trdnjava, veri#ni most ... spodaj vzpenja"a na grad Budim ...

Parlament in $e enkrat Ribi$ka trdnjava ...

Matijeva cerkev in maketa Matijeve cerkve ter Ribi$ke trdnjave ...

»Znanci' z Vi$egrada so prinesli s sabo poleg sokola tudi orla ... gigantska torta iz sladkorja in marcipana ...

Muzej marcipana in prodajalna mmmmmmm .......

Meni najljub$a to"ka - pokrita tr#nica, $e enkrat mmmmmmm

Babu$ke in li"no poslikani lon"ki ...

Sadje, zelenjava in paprika na sto in en na"in ...

Kon"no spet ven in pokrita tr#nica od zunaj in na Gellértovem hribu maketa Budima in Pe$te ...

Vhod - dolg tunel v podzemno #eleznico in Trg Herojev ...

Grad Vajdahunyad v katerem je zdaj narodni muzej ...

Anonymus in $e enkrat Parlament .....

Ve" pa ta dan ni $lo, kosilo smo jedli na tr#nici, krasne mad#arske dobrote, to je nujno treba kdaj ponovit, na koncu dneva pa so nas #e vse bolele noge in komaj smo se privlekli nazaj v kamp.Po ve"erji je v kamp pripeljal kamper z LJ registracijo in dru#ina si je za#elela dru#be. Tako smo ve"er tastari pre#iveli v na$em, otroci pa v njihovem kamperju. No" je bila mirna, kolikor je v kampu blizu dveh cest lahko.

Petek, 30. april Budimpe#ta - Beethoven park - porcelan Herend - Balatonalmadi

V Budimpe$ti smo pustili $e kar veliko neogledanega, sem bomo gotovo $e pri$li, $e posebej, ker smo spregledali ulico Vacy, znano po dobrih "ardah, vinotekah in trgovinah. Zjutraj smo ponovili zajtrk v biv$i postaji za tramvaje, se poslovili od novih znancev iz Rakeka in se odpeljali naprej proti dvorcu v Martonvasarju, ki ga je za svojo dru#ino leta 1785 zgradil grof Brunszvik. Tu je ve"krat po"itnikoval skladatelj Beethoven. (47.316296;18.7864 Martonvasar Beethoven, arboretum, ogled, P, cena 1.300 HUF za dru#ino)

Arboretum je v bistvu ves gozd in nasadi okrog majhnega jezera z oto"kom, na katerem ze izvajajo manj$i koncerti klasi"ne glasbe pri spomeniku Beethovna. Tako smo bili hitro okrog, v gra$"ino nismo $li.Odpeljali smo se v Herend. (47.13042;17.7527 Herend, Ogled, P, cena vstopnice 1.200 HUF za dru#ino)Kupili smo vstopnice za muzej porcelana, ne pa tudi za ogled delavnic, saj sva si s Patricijo lansko leto ogledali delavnico porcelana na Nizozemskem v Delftu. Lahko pa gre$ v pe" in si ogleda$ na"in izdelave.

Po ogledu smo se preparkirali v senco in na lesenih klopeh na parkiri$"u pojedli malico.

Pred sabo smo imeli $e zadnji del potovanja - severni del Blatnega jezera. Zapeljali smo se v mesto Balatonalmadi (47.03175;18.02738 P, spanje) in se pe$ odpravili na sprehod. %isto ob obali se #al ne da sprehajati, saj so ograje lokalov in kampov do morja, je pa v bli#ini lokalna cesta ali kolesarska steza, ki je hkrati tudi sprehajalna pot.

Sobota, 1. maj Balatonkenese - Hegyestu - "iganja vas

To pot smo uporabili naslednji dan, ko smo kolesarili do Tihanyja, 28 km v eno smer, Toma# pa je potem moral nazaj po kamper. Med Balatonalmadijem in Tihanyjem je $e Balatonfured, najbolj turisti"en krat ob jezeru, $e s kolesom smo se te#ko prebili skozi mno#ico sprehajalcev, s kamperjem pa je Toma# potreboval toliko "asa, kot prej s kole-som, da je pri$el v Tihany. Za nas kar konkretna tura nas je proti koncu klanca proti mestu kar mo"no utrudila, zato smo si otroka in jaz privo$"ili malico in po"itek v travi ob jezeru.

Kosilo smo pojedli v privla"ni "ardi, sam ambient je pripomogel k hrani, ki pa ni bila ne vem kak$en prese#ek, "eprav smo pojedli vse. Napokani smo se odpeljali do mesta Hegyestu. (46.889843;17.647549 Hegyestu, ogled, P, Cena vstopnic 1250 HUF).Tam je bil v"asih vulkan, sedaj je hrib, ki ima sicer sme$no, koni"asto obliko, zato naj bi ime v prevodu pomenilo ostra igla. Kamenina je zelo kru$ljiva, zato je plezanje po njej prepovedano, kar pa smo prepozno ugotovili, saj so table o prepovedi $ele od sredine poti navzgor.

Ker smo imeli $e nekaj "asa, smo si hoteli ogledati $e jamo Topolca, vendar je bila #al #e zaprta. Vanjo prodira reka, po kateri se popelje$ s "olni. Jama le#i pod mestom Topolca, odprli pa so jo za ljudi, ki imajo te#ave z dihali, saj je v jami vla#nost kar 98%, zrak pa ima 20° C in ne vsebuje nobenih mikroorganizmov ali pra$nih delcev. Popoldne smo startali domov in v enem zamahu pripeljali ob 23h na doma"e dvori$"e.

Na$e po"itnice so se tako zaklju"ile, v grobem smo bili zadovoljni. Razo"arala nas je negostoljubnost in neznanje tujih jezikov doma"inov, v$e" pa nam je bila neokrnjena narava in bogata arhitekturna dedi$"ina. Cene so pri-merljive na$im, veliko se gradi, tudi ceste, vendar morajo za turizem $e veliko narediti. Ko smo se vra"ali sva se s Toma#em pogovarjala, da pri nas ni dosti druga"e in bi se z Mad#ari vred lahko bolj zgledovali po severnih sosedih.