Proračun Evropske unije na kratko

Za kaj se porablja denar? Od kod prihaja denar?

Kako se o proračunu odloča? Kako potekata poraba in nadzor proračuna?

Kako se o proračunu poroča?

EVROPSKA KOMISIJA

2

Za kaj se porablja denar?Letni proračun EU ustreza približno 1 % nacionalnega bogastva Unije, kar je približno 244 EUR na državljana EU. Ta denar se porabi za izboljšanje vsakdanjega življenja ljudi. Študentom lahko na primer omogoči študij v tujini, malim podjetjem lažji dostop do večjih trgov in pravično poslovno okolje, raziskovalcem več možnosti za razvoj njihovih idej in iskalcem zaposlitve nove možnosti usposabljanja.

Neposredno ali posredno imamo vsi koristi od katere izmed dejavnosti, ki se financirajo iz proračuna EU, najsi bo v obliki čistejših obal, varnejše hrane na naših krožnikih, boljših cest ali zagotavljanja naših temeljnih pravic.

Dejavnosti in projekti, financirani iz proračuna EU, odražajo prednostne naloge, ki jih je v danem trenutku določila Evropska unija. Te naloge so razvrščene po šestih širokih skupinah porabe (znanih kot „razdelki“) in po 31 različnih področjih.

Proračun EU financira dejavnosti in projekte na področjih politik, v zvezi s katerimi so se države EU dogovorile za ukrepanje na ravni Unije. Združevanje moči na teh področjih tako prispeva k boljšim rezulta-tom ob manjših stroških.

Obstajajo pa tudi druge politike, pri katerih se države EU niso odločile za ukrepanje na ravni Evropske unije. Nacionalne socialno-varstvene, pokojninske, zdrav-stvene in izobraževalne sisteme na primer plačujejo nacionalne, regionalne ali lokalne vlade. Načelo subsi­diarnosti zagotavlja, da Unija ukrepa le, če in kolikor države članice ciljev predlaganih ukrepov ne morejo zadovoljivo doseči na centralni ravni ali na regionalni in lokalni ravni ter se ti cilji zaradi obsega ali učinkov predlaganih ukrepov laže dosežejo na ravni Unije.

Poraba EU v % (2007−2013)50 45 40 35 30 25 20 15 10 5 0

44,6 % Konkurenčnost in kohezija

42,5 % Naravni viri: kmetijstvo, razvoj podeželja, okolje in ribištvo

1,3 % Državljanstvo, svoboda, varnost in pravica

5,7 % EU kot globalni akter

5,9 % Drugo, vključno z upravnimi odhodki

3

Rast in delovna mesta

Države EU so se odločile, da bodo v obdobju 2007−2013 namenile znaten del svojih skupnih prizadevanj in proračuna EU ustvarjanju večje gospodarske rasti in povečanju števila delovnih mest. Trajnostna rast je postala ena glavnih prednostnih nalog Unije. Gospo-darstvo EU mora biti konkurenčnejše in manj uspešne regije morajo odpraviti zaostanek.

Konkurenčnejše gospodarstvo zahteva obenem več naložb v raziskave in izobraževanje, razširjena prome-tna in energetska omrežja ter boljše pogoje zaposlova-nja. Kot rezultat tega bi lahko preprosto idejo, razvito v laboratoriju, prevzelo malo podjetje kjer koli v EU in jo tržilo po vsej Uniji, pri čemer bi bile potrošnikove pravice v celoti zaščitene. V tem primeru financiranje preproste ideje zagotovi zaposlitev raziskovalcu, pod-jetniku in distributerju ter zaščito potrošniku.

Doseganje dolgoročne rasti je prav tako odvisno od izkoriščanja in spodbujanja potenciala rasti EU. Ta prednostna naloga, znana kot kohezija, zahteva po-moč zlasti za regije v manj ugodnem položaju, da pre-oblikujejo svoja gospodarstva tako, da se bodo lahko spoprijemale s svetovno konkurenco. Za sprožitev rasti v teh regijah ponujajo inovacije in na znanju temelječe gospodarstvo neprecenljivo priložnost.

Prizadevanja Unije so usmerjena v doseganje kohezije z osredotočanjem na razvoj infrastrukture ter pomoč regijam pri usposabljanju njihove delovne sile in uvaja-nju najnovejših tehnologij v proizvodnjo. Proračun EU podpira tudi olajševanje gospodarskega in socialnega sodelovanja, ki presega regionalne in državne meje. Ukrepi EU pogosto vključujejo izmenjavo izkušenj in znanja, kar lahko veliko bolj koristi manj premožnim regijam.

Naši naravni viri

Zaradi svoje geografske in podnebne raznolikosti pro-izvedejo države EU široko paleto kmetijskih proizvo-dov, ki jih evropski potrošniki lahko ku-pijo po sprejemljivi ceni. Prizadevanja EU na tem področju imajo dva glavna cilja. Najprej mora to, kar se proizvede, ustrezati temu, kar potrošniki želijo, vključno z visoko varnostjo in kako­vostjo kmetijskih proizvodov. Drugič, na strani proizvodnje mora biti kmetijska skupnost sposobna načrtovati in prilagajati proizvodnjo potrebam potrošnikov ter hkrati spoštovati zakonodajo na področju okolja in primernega ravnanja z živalmi.

Poleg tega mora uspešno upravlja-nje in zaščita naših naravnih virov vključevati tudi neposredne ukrepe za

4

Program Erasmus je od svojega nastanka leta 1987 že več kot dvema milijonoma evropskih študentov omogočil, da del svoje visokošolske izobrazbe pridobijo v drugi državi EU.

zaščito okolja, prestrukturiranje in diverzifikacijo go­spodarstva na podeželju ter spodbujanje trajnostnega ribištva. Konec koncev živalske bolezni, izlitja nafte in onesnaženost zraka niso omejeni z državnimi mejami. Take grožnje zahtevajo obsežno ukrepanje na več po-dročjih in v več državah.

Temeljne svoboščine, varnost in pravicaTudi boj proti terorizmu, organiziranemu kriminalu in nezakonitemu priseljevanju je veliko učinkovitejši, če države EU izmenjavajo informacije in ukrepajo sku-paj. EU si prizadeva za boljše upravljanje migracijskih tokov v Unijo ter razširjeno sodelovanje v kazenskih in

sodnih zadevah, pa tudi za varne družbe, ki temeljijo na pravni državi.

Biti Evropejec: razprava, dialog in kulturaV EU nas živi okoli 500 milijonov. Govorimo veliko različnih jezikov in prihajamo iz različnih kulturnih okolij. Skupaj tvorimo neprecenljivo bogastvo Evrop-ske unije: kulturno raznolikost, ki temelji na skupnih vrednotah. Proračun EU spodbuja in varuje to kultur­no dediščino in bogastvo, hkrati pa spodbuja aktivno udeležbo v socialnih razpravah o temah, ki nas zade-vajo. Prav tako si prizadeva varovati javno zdravje in interese potrošnikov.

55

Globalni akter

Vpliv sredstev EU se ne ustavi na naših zunanjih mejah. Proračun EU veliko državam zagotavlja najpotrebnejšo nujno pomoč po naravnih nesrečah. Spet za druge države pomeni dolgoročno pomoč za blaginjo, stabilnost in varnost.

Upravni stroški

Ti pokrivajo stroške osebja in gradnje vseh institucij EU, vključno z Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije, Evropsko komisijo, Sodiščem Evropske unije in Evropskim računskim sodiščem.

Na Tajskem je urad ECHO zagotovil osnovno pomoč v hrani in kanalizacijsko infrastrukturo za več kot 70 000 beguncev iz Burme/Mjanmara.

Zaradi pustošenja ciklona Sidr je v Bangladešu več sto tisoč ljudi ostalo brez doma. EU je namenila skupaj 6,5 milijona EUR pomoči za kritje osnovnih potreb prebivalstva po vodi, hrani in zatočišču.

Poleg dolgoročne pomoči EU je 77 držav v razvoju v afriški, karibski in pacifiški regiji (države AKP) upravičenih do sredstev iz Evropskega razvojnega sklada (zunaj proračuna EU). 10. ERS, ki zajema obdobje 2008−2013, znaša 22,7 milijarde EUR. Financiranje iz ERS je med drugim namenjeno podpori splošnemu ali sektorskemu proračunu držav AKP, prometu, infrastrukturi, demokratičnemu upravljanju, kmetijstvu in razvoju podeželja, zdravstvu ter izobraževanju.

6

Od kod prihaja denar?Evropska unija ima „lastna sredstva“ za financiranje svojih odhodkov. S pravnega vidika so ta sredstva last Unije. Države članice jih pobirajo v imenu EU in jih prenašajo v proračun EU.

Lastna sredstva so treh vrst (spodnje številke se nana-šajo na oceno prihodkov za leto 2010 in služijo zgolj za primer):

• Tradicionalna lastna sredstva (TLS) – sestavljajo jih pretežno dajatve na uvoz izdelkov iz držav, ki niso članice EU. V proračun prispevajo približno 12 % skupnih prihodkov.

• Sredstva, ki temeljijonadavku na dodano vred­nost (DDV), so enotna odstotna stopnja, ki se po-bere od prihodkov vsake države članice iz uskla-jene osnove za odmero DDV. Sredstva iz naslova DDV obsegajo 11 % skupnih prihodkov.

• Sredstva, ki temeljijo nabruto nacionalnem do­hodku (BND), so enotna odstotna stopnja, ki se pobere od BND vsake države članice. Čeprav je to izravnalna postavka, je postala največji proračun-ski vir in danes zajema približno 76 % skupnih pri-hodkov.

V proračun se stekajo tudi drugi prihodki, kot so dav-ki na plače, ki jih plačujejo uslužbenci EU, prispevki držav, ki niso članice EU, v nekatere programe EU in globe, naložene podjetjem, ki kršijo konkurenčno ali drugo zakonodajo. Ti različni viri znašajo okoli 1 % proračuna.

Skupni prihodki EU, predvideni za leto 2010, znašajo približno 122,9 milijarde EUR.

Prihodki se stekajo v proračun približno sorazmerno z gospodarske blaginjo držav članic. Vendar pa se pri izračunu prispevkov Nemčije, Nizozemske, Avstrije, Švedske in Združenega kraljestva uporabljajo nekate-re prilagoditve („popravki“), da bi se zmanjšali njihovi previsoki neto prispevki v proračun.

0

10

20

30

40

50

60

70

80

20002010 (napovedi)

5 %1 %

16 %12 % 11 %

76 %

40 %38 %

Tradicionalna lastna sredstva

(% sk

upni

h prih

odko

v)

Lastna sredstva proračuna EU

Od kod prihaja denar?

Sredstva iz naslova DDV

Sredstva iz naslova BND

Drugi prihodki

77

Po drugi strani se sredstva EU namenjajo prejemni-kom v državah članicah in tretjih državah glede na prednostne naloge, ki jih je opredelila Unija. Čeprav vse države članice prejemajo sredstva iz proračuna EU, je delež teh sredstev, ki je namenjen manj premožnim državam članicam, sorazmerno večji od deleža, name-njenega bogatejšim državam članicam. To je posledica solidarnosti, ki je osnova programom EU, še zlasti v okviru kohezijske politike.

Za proračunske prihodke in odhodke EU veljajo naslednje omejitve:

— pogodbe: proračun Unije ne sme biti v primanjkljaju, kar pomeni, da morajo proračunski prihodki pokriti celotne odhodke;

— omejitev največje možne porabe, o kateri se dogovorijo vlade in parlamenti držav članic. Ta meja, ki je znana kot zgornja meja lastnih sredstev, je za plačila iz proračuna EU trenutno določena na 1,24 % bruto nacionalnega dohodka (BND) Unije. To v povprečju ustreza približno 293 EUR na državljana EU;

— večletni finančni okvir, o katerem se dogovorijo

Parlament, Svet in Komisija ter s katerim se nadzira razvoj proračuna EU po kategorijah odhodkov v določenem časovnem obdobju;

— finančna uredba, ki jo sprejmeta Svet in Parlament in ki vsebuje pravila o določanju, izvrševanju, upravljanju in reviziji proračuna.

8

Kako se o proračunu odloča? Komisija, Parlament in Svet imajo različne vloge in pri-stojnosti pri odločanju o proračunu.

Svet najprej sprejme večletni finančni okvir, potem ko ga je Evropski parlament odobril z večino svojih poslancev. Z večletnim finančnim okvirom, ki zajema vsaj pet let, se določijo letne zgornje meje za posame-zne razdelke. Letni proračuni morajo upoštevati te zgornje meje.S tem sta zagotovljena dolgoročno načrtovanje odhod-kov in hkrati proračunska prožnost.

Najnovejši večletni finančni okvir zajema sedemletno obdobje od leta 2007 do 2013.

Letni proračunski postopek, kot je določen v Lizbonski pogodbi, traja od 1. septembra do 31. decembra.

Komisar Janusz Lewandowski razpravlja o proračunskih vprašanjih na tiskovni konferenci.

V NEKAJ BESEDAH

O proračunu EU se na vseh stopnjah odloča demokratično

Poleg odobritve letnega proračuna s strani Evropskega parlamenta in Sveta je za skoraj vse dejavnosti potreben pravni akt, preden se lahko začnejo izvajati. Ta akt je v obliki predpisa o odobritvi ali pravne podlage, ki jo predlaga Komisija in potrdi zakonodajni organ – Svet sam ali pogosto skupaj z Evropskim parlamentom.

99

Predlog proračuna Komisije

Vse institucije in organi EU v skladu s svojimi notra-njimi postopki pripravijo ocene za predlog proračuna, in sicer najpozneje do 1. julija.Komisija te ocene združi v letni „predlog proračuna“, ki ga predloži Svetu in Evropskemu parlamentu naj-pozneje do 1. septembra. V praksi pogosto predloži predlog proračuna že pred koncem aprila/začetkom maja.

Obravnava proračuna v Svetu

Svet sprejme stališče o predlogu proračuna, vključno z morebitnimi spremembami, ter ga predloži Evrop-skemu parlamentu najpozneje do 1. oktobra. Svet tudi obvesti Evropski parlament o razlogih za sprejetje svojega stališča.

Obravnava v Parlamentu

Parlament v 42 dneh bodisi sprejme proračun na ok-tobrski obravnavi, bodisi pošlje proračun s svojimi spremembami nazaj v obravnavo Svetu. Svet lahko v desetih dneh sprejme spremembe in s tem tudi pre-dlog proračuna.

Spravni odbor

Če Svet ne sprejme sprememb Parlamenta, se skliče sestanek Spravnega odbora, ki ga sestavljajo člani Sve-ta ali njihovi predstavniki in enako število članov, ki predstavljajo Evropski parlament. Naloga Spravnega odbora je, da v 21 dneh pripravi skupni predlog.

Ko Spravni odbor v začetku novembra doseže soglasje o skupnem predlogu, ga morata Svet in Parlament v 14 dneh ali potrditi ali zavrniti. Parlament lahko sprejme proračun, tudi če je Svet zavrnil skupni predlog. Če eden od obeh − Svet ali Parlament − zavrne skupni predlog, medtem ko drugi ne sprejme nikakršne odlo-čitve, se proračun zavrne in Komisija mora pripraviti nov predlog proračuna.

Jerzy Buzek, predsednik Evropskega parlamenta (2009–2011).

Svet za ekonomske in finančne zadeve

1010

PROR

AČUN

SKI P

OSTO

PEK

ČASOVNI RAzPOREDČe proračun na začetku proračunskega leta še ni do-končno sprejet, se vsak mesec lahko porabi največ 1/12 proračunskih sredstev, odobrenih v predhodnem proračunskem letu.

Podobni postopki se uporabljajo za sprejemanje do­polnitev predloga proračuna (predloženih, ko se pojavijo novi podatki pred sprejetjem proračuna) in sprememb proračuna (v primeru neizogibnih, izje-mnih ali nepredvidenih okoliščin, do katerih pride po sprejetju proračuna).

1. september

1. oktober

13. november (42 dni)

13. november do 4. december (21 dni)

18. december (14 dni)

večina glasov

v 14 dneh

večina poslancev

Svet v 10 dneh sprejme predloge

Parlamenta

Parlament in Svet odobrita predlog (ali ne sprejmeta odločitve)

Svet zavrne predlog, Parlament ima zadnjo besedo (*)

Svet odobri predlog, Parlament ga zavrne

(*) Parlament odobri skupni

predlog in v 14 dneh od

zavrnitve s strani Sveta potrdi (z

večino poslancev in 3/5 glasov) vse

ali le nekatere svoje spremembe

iz obravnave.

Svet in Parlament zavrneta predlog

KOMISIJA Predlog proračuna

SVET Obravnava predloga proračuna in spremembe

PARLAMENT Obravnava sprememb

PARLAMENT IN SVET Skupni predlog proračuna

Spravni odborSprejetje proračuna

Proračun se sprejme Predlog proračuna se zavrne

DA

DA

NE

v 14 dneh

NE

Komisija predloži nov predlog proračuna

11

Pristojnost za upravljanje proračuna

Končno odgovornost za izvrševanje proračuna ima Evropska komisija. V praksi se levji delež sredstev EU (približno 76 %) porabi z deljenim upravljanjem. Po tej ureditvi odhodke upravljajo organi v drža-vah članicah, in ne Komisija. Z različnimi oblikami medsebojnega nadzora se zagotavlja, da se zadevna sredstva upravljajo na primeren način in v skladu z veljavnimi predpisi.

Komisija mora izterjati zneske, ki so bili zaradi po-mote, nepravilnosti ali namerne goljufije neupravi-čeno izplačani. Države članice so enako odgovorne za zaščito finančnih interesov EU. V ta namen sode-lujejo s Komisijo in OLAF – Evropskim uradom za boj proti goljufijam – ki preiskuje morebitne primere goljufij in pomaga pri oblikovanju zakonodaje EU, ki ne bo dopuščala goljufij.

K dejavnostim usmerjen proračun

Zaradi večje preglednosti, tj. katere politike se izva-jajo, koliko denarja se porabi za vsako od njih in koliko ljudi pri tem dela, je proračun EU razdeljen na enaintrideset področij. Vsako od njih je razčlenjeno tako, da so prikazane različne dejavnosti, ki se finan-cirajo po posamezni politiki, in njihov skupen strošek tako za finančna sredstva kot za človeške vire (na pri-mer varstvo gozdov se financira v postavki okoljske politike). Ta način organizacije proračuna imenujemo k dejavnostim usmerjen proračun.

Kako potekata poraba in nadzor proračuna?

Ključna misel

Sredstva EU se morajo porabiti v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja. S preprostimi besedami to pomeni, da si morajo tisti, ki upravljajo denar, po najboljših močeh prizadevati za kar najbolj gospodarno porabo denarja. To zahteva dosledno spoštovanje vseh pravil in predpisov, pa tudi redno preverjanje.

(% sr

edste

v EU)

Komisija Komisija in države članice

Tretje države Komisija skupaj z mednarodnimi partnerji in drugimi

0

20

40

60

80

100

22 %

76 %

1 %1 %

Kdo upravlja sredstva EU?

1212

Pravila, ki urejajo odhodke

Glavna pravila, ki urejajo dejansko porabo sredstev EU, so zbrana v finančni uredbi. Drugi sklop pravil, izvedbena pravila, podrobno pojasnjuje način upo-rabe finančne uredbe.

Poleg tega mora biti z redkimi izjemami vsak začeti program zajet s posebnim predpisom o odobritvi ali pravno podlago, preden se lahko sredstva sprostijo. Te pravne podlage opredeljujejo cilje zadevne dejav-nosti in povezane stroške ter pogosto določajo večle-tne omejitve porabe.

Upravljanje, revizije in notranji nadzorNa strani Komisije upravlja programe in dejavnosti EU osebje oddelkov Komisije (imenovanih generalni direktorati), ki so pristojni za posamezna področja, po potrebi v sodelovanju s kolegi v državah članicah EU. V vsakem oddelku Komisije je član osebja (nava-dno generalni direktor) imenovan za „odredbodajal-ca“ in mora prevzeti popolno in končno odgovornost za delovanje na področju v svoji pristojnosti, čeprav so vsi zaposleni v EU seveda disciplinsko in materi-alno odgovorni za svoja dejanja.

1313

Notranji nadzor je okrepljen s sklopom jasnih meril, predhodnim in naknadnim nadzorom s strani vod-stva, neodvisnimi notranjimi revizijami na podlagi ocen tveganja ter rednim poročanjem o dejavnostih posameznim komisarjem.

Od leta 2002 vsi oddelki Komisije predložijo članom Komisije letno poročilo o delu ter v njem navedejo svoje dosežke v zadevnem letu in predloge za odpra-vo morebitnih pomanjkljivosti. Sintezno poročilo se nato pošlje Parlamentu in Svetu. To poročilo je zdaj eden od temeljev, na katerem Evropsko računsko so-dišče osnuje svojo letno izjavo o zanesljivosti v zvezi s tem, kako EU upravlja svoja sredstva.

Kako Komisija izvršuje plačila?

Komisija ima bančne račune pri zakladnicah držav članic, centralnih bankah in komercialnih bankah ter sodeluje v medbančnem telekomunikacijskem omrež-ju (SWIFT). Vsa navodila o plačilih in druga sporočila v zvezi s tem se pošiljajo elektronsko v šifrirani obliki in s šifriranim avtentifikacijskim ključem.

Komisija posluje z več kot 300 000 tretjimi stran-kami, ki so večinoma upravičenci do subvencij ter dobavitelji blaga in storitev. Pri obdelavi teh tran-sakcij uporablja za vsako tretjo stranko (ki je lahko posameznik ali podjetje) datoteko s podatki o pravni osebi (Legal Entity File − LEF) v računalniški obliki. Vse datoteke s podatki o pravnih osebah morajo biti odobrene in potrjene, preden se lahko izvrši plačilo.

Fotografija: ESA/J. Huart Unija spremlja kmetijske dejavnosti, ki jih subvencionira, prek daljinskega zaznavanja

(projekt MARS - Monitoring Agriculture through Remote Sensing).

14

Kako se poroča o porabi sredstev in komu?

Dvojna narava računovodenja in poročanja EU Obstajata dve vrsti računovodstva EU: (a) proračun­sko računovodstvo (ki omogoča natančen zapis iz-vrševanja proračuna) in (b) splošno računovodstvo (ki se uporablja pri pripravi bilance stanja in poslov-nega izida).

Proračunsko računovodstvo temelji na načelu prila-gojenega računovodstva na podlagi nastanka plačil, kar pomeni, da se transakcije (odhodki in prihodki) obračunajo samo na podlagi realiziranih izvedenih ali prejetih plačil.

Pri splošnem računovodstvu (ali v glavni knjigi) se uporablja dvostavno knjigovodstvo za knjiženje vseh prihodkov in odhodkov v proračunskem letu. Splošno računovodstvo se uporablja za ugotavljanje poslovnega izida ter bilance stanja sredstev in ob-veznosti, ki prikazuje finančni položaj EU na dan 31. decembra vsakega leta.

Poročanje o izvrševanju proračunaKomisija na svoji spletni strani vsak mesec objavi podatke o izvrševanju proračuna. Ta mesečna poro-čila prikazujejo, kako se denar dejansko porablja. V njih so navedeni podatki po posameznih poglavjih proračuna in po področjih. Pristojni oddelki vodijo tudi tedenske obračune. Pregled medletnih ocen in načrtovani nadaljnji ukrepi so predstavljeni v pregle-du letnih ocen.

Komisija objavi tudi zaključni račun Evropskih skupnosti, ki ga sestavljajo konsolidirana poročila

Vitor Manuel da Silva Caldeira, predsednik Računskega sodišča, in José Manuel Barroso, predsednik Evropske komisije.

Ključna misel

Zaključni račun EU se vsako leto objavi in predloži Računskemu sodišču v zunanjo revizijo. Končno oceno, imenovano „razrešnica“, podeli Parlament, potem ko je upošteval priporočila Sveta.

15

o izvrševanju proračuna in bilanca stanja. Ta poro-čila so pripravljena v skladu z Mednarodnimi ra­čunovodskimi standardi za javni sektor (IPSAS) in združujejo zaključne račune vseh institucij in orga-nov EU ter večine agencij.

Ko je Računsko sodišče opravilo predhodno revi-zijo začasnega zaključnega računa, Komisija potrdi končni zaključni račun in ga nato pošlje odgovorni-ma za razrešnico: Evropskemu parlamentu in Svetu.

Komisija je 1. januarja 2005 napravila pomemben ko-rak v projektu posodabljanja svojega računovodstva, saj je prešla z računovodstva na podlagi nastanka plačil na računovodstvo na podlagi nastanka po­slovnih dogodkov. Računovodstvo na podlagi na-stanka poslovnih dogodkov pripozna transakcije, ko se zgodijo (in ne šele, ko je plačilo izvršeno), in daje celovit pregled nad vsemi sredstvi ter obveznostmi EU. Zaradi tega imajo oblikovalci politik, organi za proračunski nadzor, upravljavci sredstev EU in dr-žavljani EU zdaj dostop do natančnejših finančnih podatkov, kar je bistvenega pomena za učinkovito upravljanje in nadzor javnega denarja.

Zunanja revizija

Ob rednih notranjih revizijah in nadzoru pa zu-nanjo in neodvisno revizijo zaključnega računa in upravljanja sredstev EU opravi še Evropsko račun­sko sodišče. Računsko sodišče vsako leto pripravi poročilo za Parlament in Svet ministrov. Skupaj s tem letnim poročilom izda mnenje, imenovano izjava o zanesljivosti, glede:

• zanesljivosti računovodskih izkazov (tj. ali seposlovne knjige ustrezno vodijo) ter

• zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanihtransakcij (tj. zbranih prihodkih in izvedenih izplačilih).

Odgovornost do Evropskega parlamenta Svet po objavi letnega poročila Računskega sodišča in dokončanju zaključnega računa predloži svoja priporočila Parlamentu. Parlament na podlagi teh priporočil presodi, kako je Komisija upravljala pro-račun v zadevnem proračunskem letu. Če Parlament meni, da je Komisija ustrezno upravljala proračun EU, ji podeli razrešnico.

Pri podeljevanju razrešnice Parlament pogosto pri-poroči nadaljnje ukrepe, ki naj jih sprejme Komisija. V odgovor Komisija opredeli ukrepe, ki bi jih lahko sprejela, ter o tem obvesti Parlament in Svet.

Evropski parlament podeli razrešnico za proračun EU.

KV-30-09-259-SL-C

Dodatne informacije o proračunu EU in finančnem načrtovanju:

Proračun EU: http://ec.europa.eu/budget/index.htm (na voljo v angleškem, francoskem in nemškem jeziku)

Evropska komisija, Generalni direktorat za proračun: http://ec.europa.eu/dgs/budget/index_sl.htm

Janusz Lewandowski, komisar za finančno načrtovanje in proračun:http://ec.europa.eu/commission_2010-2014/lewandowski/index_en.htm

Pripombe in komentarje v zvezi z brošuro lahko pošljete na naslov:budget@ec.europa.eu

Europe Direct je služba za pomoč pri iskanju odgovorov na vprašanja v zvezi z Evropsko unijo.

Brezplačna telefonska številka (*): 00 800 6 7 8 9 10 11(*) Nekateri operaterji mobilne telefonije ne dovoljujejo vzpostavitve zveze s številkami 00 800 ali pa te klice zaračunavajo.

Fotografije: Corbis, naslovnica in str. 3, 9; Ingram publishing, str. 3; Evropska unija, str. 4, 5 (ECHO/Antoine Lemasson; ECHO/Claire Barrault), 8, 10, 12, 13, 14, 15; GettyImage, str. 7; ESA/J. Huart, str. 9.

Vec informacij o Evropski uniji je na voljo na internetu (http://europa.eu).

Luxembourg: Urad za publikacije Evropske unije, 2010ISBN 978-92-79-14458-5doi:10.2761/44554© Evropska unija, 2010Reprodukcija je dovoljena z navedbo vira.Printed in LuxembourgTiskano na belem papirju, ki ne vsebuje klora