PROJEKTI DIREKCIJE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA … · (drsni plan), ki bo zagotavljal stabilen in bolj...
Transcript of PROJEKTI DIREKCIJE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA … · (drsni plan), ki bo zagotavljal stabilen in bolj...
PROJEKTI DIREKCIJE
REPUBLIKE SLOVENIJE ZA
INFRASTRUKTURO
Portorož, 26.3.2019
CESTNO OMREŽJE V SLOVENIJI
Direkcija RS za infrastrukturo je
upravljalec glavnih in regionalnih
cest, kar pomeni, da izvaja naloge
rednega vzdrževanja omrežja,
nadgrajuje obstoječe omrežje in
načrtuje ter izvaja novogradnje na
tem omrežju.
Kategorija ceste Upravljavec
Avtoceste in hitre ceste 789 DARS d.d.
Glavne ceste 807 DRSI
Regionalne ceste 5.130 DRSI
KOLESARSKO OMREŽJE V SLOVENIJI
Direkcija RS za infrastrukturo
vzpostavlja tudi državno kolesarsko
omrežje, ki ga tvorijo tako označene
povezave po obstoječi infrastrukturi
(kolesarji so vodeni s prometno
signalizacijo) kot tudi ločene, posebej
grajene kolesarske površine. V obdobju
2015 – 2018 je bilo vzpostavljeno
državno kolesarsko omrežje v dolžini
318 km, v gradnji je 20 km kolesarskih
povezav, pripravlja se dokumentacijo za
vzpostavitev nadaljnjih 230 kilometrov
državnega kolesarskega omrežja.
Kolesarsko omrežje.
ŽELEZNIŠKO OMREŽJE V SLOVENIJI
Omrežje javne železniške
infrastrukture obsega 1.207 km
železniških prog s
pripadajočimi objekti.
Direkcija Republike Slovenije
za infrastrukturo (DRSI) izvaja
vlaganja v to omrežje,
upravljalec omrežja pa so
Slovenske železnice.
1.207,70 km
607,79 km
599,91 km
605,30 km
333,54 km
874,16 km
DIREKCIJA RS ZA INFRASTRUKTURO
Za izvedbo vlaganj v cestno,
kolesarsko in železniško omrežje
Direkcija RS za infrastrukturo vodi
več kot 800 različno obsežnih NRP
projektov (projektov, ki so del Načrta
razvojnih programov RS).
719
407
504
622 627
706
0
100
200
300
400
500
600
700
800
2015 2016 2017 2018 Rebalans 2019 Veljavni plan2019
MIO
EU
R
Realizacija DRSI v letih 2015–2018 in rebalans ter veljavni plan 2019
CESTNO OMREŽJE V SLOVENIJI
247 247
189178
147
170
146 149 134
221
290
213,7
247,1
0
50
100
150
200
250
300
350
2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019rebalans
2019reb+prenos
MIO
EU
R
Vlaganja v cestno infrastrukturo za obdobje 2008–2019
CESTNO OMREŽJE V SLOVENIJI
VLAGANJA V CESTNO INFRASTRUKTURO
8,3
30,12
91,7
125,43
164,5
146,4
0
20
40
60
80
100
120
140
160
180
2014 2015 2016 2017 2018 Plan 2019
Štev
ilo k
ilom
etro
v
Preplastitve in obnove voziščnih konstrukcij ter modernizacije cest
6
12
20
26
29 29
0
5
10
15
20
25
30
35
2014 2015 2016 2017 2018 Plan 2019Št
evilo
ob
jekt
ov
Premostitveni objekti
DIREKCIJA RS ZA INFRASTRUKTURO v 2018
CESTNO OMREŽJE
• Rekordno število hkrati odprtih gradbišč
• Rekordna višina vlaganj v cestno omrežje
• Rekorden obseg izvedenih del
ŽELEZNIŠKO OMREŽJE
Projekt nadgradnje proge na odseku Pesnica–Šentilj–državna meja
v 50 dneh:
• 11 kilometrov popolne obnove proge,
• obnovljen železniški predor v Šentilju,
• zgrajena nova podhoda železniških postaj Pesnica in Šentilj.
Dela so potekala 24 ur/ dan, na gradbišču pa je bilo 400 delavcev
in več kot 200 kosov gradbene mehanizacije
Z obstoječo dinamiko vlaganj v cestno infrastrukturo, bodo do leta
2023 v znatnem obsegu obnovljene glavne in regionalne ceste,
hkrati pa bo z novogradnjami (predvsem z obvoznicami) narejen
tudi korak naprej v razvoju omrežja, izboljšanju pretočnosti
omrežja, krajšanju potovalnih časov in povečanju prometne
varnosti.
Načrt vlaganj v promet in prometno infrastrukturo za obdobje 2018-2023, v
okviru katerega je bil za področje cest pripravljen 6 letni operativni program
(drsni plan), ki bo zagotavljal stabilen in bolj enakomeren obseg investicij v
cestno infrastrukturo med drugim obsega:
• 154 projektov ureditev cest skozi naselja
• 79 ureditev križišč
• 27 modernizacij odsekov cest
• 73 odsekov za obnovo vozišč
• 88 rekonstrukcij odsekov cest
• 166 obnov, sanacij, nadomestnih gradenj premostitvenih objektov
• 43 geotehničnih projektov
• 30 projektov vezanih na izgradnjo kolesarskih poti
• 72 novogradenj cest
PLAN VLAGANJ V CESTE
PLAN VLAGANJ V CESTE
OBVOZNICE IN
NOVOGRADNJE
• Obvoznica Murska Sobota• Obvoznica Kidričevo• Zahodna obvoznica
Maribor (Streliška–Kardeljeva)
• Cesta Proletarskih brigad–Limbuška v Mariboru
• Slovenske Konjice–Oplotnica
• Navezovalna cesta na obvoznico Ilirska Bistrica
• Novogradnja Zidani most–Hrastnik
• Navezovalna cesta Ljubečna–AC priključek Celje
• Obvoznica Bled• ………..
PLAN VLAGANJ V CESTE
REKONSTRUKCIJE
• Bovec–Kobarid (osn. Žaga in Kobarid)
• Ribnica–Podvelka• Bohinjsko jezero–Jereka• Regionalne ceste R1-
210/1108 Kranj (Primskovo–Labore)
• Rekonstrukcija ceste Kranj–Škofja Loka
• Ljubljana–Polhov Gradec• Postojna–Jelšane• Pivka–Zagorje• Gonjače-Šmartno• R2-425/1265 Mežica–Črna
na Koroškem• Šentjur–Dobovec• Rekonstrukcija Trbovlje–
Most čez Savo• …………….
PLAN VLAGANJ V CESTE
PREMOSTITVENI
OBJEKTI
• Inundacija Ljutomer• Most čez Tolminko v
Tolminu• Most čez Oplotnišnico v
Oplotnici (MB0141)• Most čez Mlinco v Krajah• Most čez Črnec v Počehovi• Viadukt čez Cenovo gubo
pri Tržiču• Most čez Savinjo v Letušu• Most čez Veliko Krko pri
Krplivniku• Most preko hudournika
pri Šubci• Most čez Savo v Tacnu• Most čez Pesnico v
Senarski• Most čez Bolsko v Brodeh
PLAN VLAGANJ V CESTE
RAZLIČNI UKREPI
NA VOZIŠČIH
• Vrhnika–Borovnica–Podpeč
• Zidani Most–Radeče• Ljubljana–Polhov Gradec• Livek–Livške Ravne• Polhov Gradec–Dobrova• Sveti Anton–Gračišče• Branik–Štanjel• Cesta na Kope• Livek–Idrsko• Razdrto - Podnanos• Dobliče–Sv. Ana–Stari trg• Spuhlja–Ormož• Solčava–Logarska dolina• ……
PLAN VLAGANJ V CESTE
REKONSTRUKCIJE
KRIŽIŠČ
• Krožišče pri KPD na Igu• Krožišče Kozje-industrijska
cona• Krožišča Iskra, ABK in
Bazara• Krožišče v Šentilju• Križišče Tupaliče• Rekonstrukcija križišča
Poljane v Gorenji vasi• Moravske toplice• Krožišče Reška in Titova v
Postojni• Križišče pri osnovni šoli
Škofljica• Bistrica ob Sotli–Črnolica:
Krožišče Kozje• ………………
ŽELEZNIŠKO OMREŽJE V SLOVENIJI
138
100,8
132
168
135
199,9
334,2
427,5
136,7
171,5
222,1
290,2
335,2
0
50
100
150
200
250
300
350
400
450
2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019rebalans
2019reb+prenos
MIO
EU
R
Vlaganja v železniško infrastrukturo za obdobje 2008–2019
INVESTICIJE V ŽELEZNIŠKO INFRASTRUKTURO V FP 2007–2013
V letih ob 2008 do 2015 je bilo za
investicije in investicijsko vzdrževanje
železniške infrastrukture namenjenih 1,6
milijarde evrov, od tega je bilo 416,2
milijona evrov sredstev pridobljenih iz EU.
INVESTICIJE V ŽELEZNIŠKO INFRASTRUKTURO V FP 2014–2020
Skozi Slovenijo od Kopra do Šentilja oz. Hodoša
potekata dva mednarodna železniška transportna
koridorja: Baltsko-jadranski koridor, ki je
najpomembnejša cestna in železniška os v srednji in
Mediteranski Evropi, in Mediteranskem koridorju. Z
aktivnostmi, ki jih Direkcija vodi za zagotovitev
pretočnosti potniškega in tovornega prometa, torej
nadgradnjo in modernizacijo slovenskega železniškega
omrežja, se hkrati zasleduje cilj povečanja
konkurenčnosti mednarodnih koridorjev. Osnovni pogoj,
da bo Slovenija tudi po letu 2023 zagotavljala
konkurenčnost mednarodnih koridorjev, je namreč
moderniziracija glavnih prog tako, da bo zagotovljena
introperabilnost z evropskim železniškim omrežjem – to
pomeni enake prevozne standarde, kot so osna
obremenitev, prosti profil, vozna mreža, operativno
vodenje železniškega prometa ter poenotenje tehničnih
sredstev za nadzor in vodenje vlakov.
Z načrtovano dinamiko vlaganj v železniško infrastrukturo, bodo do zaključka tekoče finančneperspektive obnovljene vse železniške proge, ki ležijo na vseevropskih (TEN-T) koridorjih.
NADGRADNJA ŽELEZNIŠKE PROGE ZIDANI MOST–CELJE
PROJEKTI V IZVEDBI
Nadgradnje treh odsekov železniške proge (Zidani
Most–Rimske Toplice, Rimske Toplice–Laško in Laško–
Celje)
Nadgradnje treh železniških postaj (Celje potniška in
tovorna, Laško in Rimske Toplice)
Gradnja novih peronov na postajah in izvennivojskih
dostopov za potnike na peron
Gradnja novega cestnega mostu čez Savinjo
Ukinitev nivojskih prehodov ter gradnja 2 podvozov ter
povezovalnih cesta
Postavitev cca. 3,5 km novih protihrupnih ograj
Nadgradnja signalnovarnostnih in telekomunikacijskih
naprav
Zagotovitev nosilnosti proge kategorije D4 (22,5 t/os)
Povečanje prepustne zmogljivosti proge iz 328 na 354
vlakov/dan
Povečanje prevozne zmogljivosti proge iz 20,56 na
24,41 neto ton/leto
FINANCIRANJE
• Ocenjena vrednost
projekta: 282,4 mio EUR
• EU sredstva - Instrument za
povezovanje Evrope: 90,6 mio EUR
TRAJANJE PROJKETA
• 2016-2020
NADGRADNJA ŽELEZNIŠKE PROGE MARIBOR–ŠENTILJ
PROJEKTI V IZVEDBI
• Nadgradnja obstoječega tira in vozne mreže na
odsekih Maribor–Počehova in Pesnica–Šentilj–državna
meja
• Nadgradnja železniških postaj Maribor Tezno, Maribor,
Pesnica, Šentilj in postajališča Cirknica
• Ureditev križanj cest z železnico
• Rekonstrukcija obstoječega predora Šentilj
• Ureditev protihrupne zaščite ob obstoječem tiru
• Gradnja nove trase za bodočo dvotirnost na odseku
Počehova–Pesnica:
- gradnjo novega predora Pekel
- gradnjo novega viadukta Pesnica
Zagotovitev nosilnosti proge kategorije D4 (22,5 t/os)
Povečanje prepustne zmogljivosti proge iz 63 na 84
vlakov/dan,
Povečanje prevozne zmogljivosti proge 7,1 na 8,89
neto ton/leto
FINANCIRANJE
• Ocenjena vrednost
projekta: 253,7 mio EUR
• EU sredstva - Instrument za
povezovanje Evrope: 101 mio EUR
TRAJANJE PROJKETA
• Obstoječa trasa: 2018-2020
• Nova trasa (predor Pekel,
nadvoz Pesnica): 2022
NADGRADNJA ŽELEZNIŠKE PROGE POLJČANE–SLOVENSKA BISTRICA
PROJEKTI V IZVEDBI
Nadgradnja odseka Poljčane–Slovenska Bistrica v
dolžini 3,19 km
Nadgradnja železniških postaj Poljčane in Slovenska
Bistrica
Gradnja novih peronov na postajah in izvennivojskih
dostopov za potnike na peron
Ukinitev nivojskega prehoda na postaji Poljčane in
gradnja novega podvoza
Ukinitev dveh nivojskih prehodov v Sp. Brežnici na
odseku Poljčane–Slovenska Bistrica ter gradnja novega
nadvoza
Zagotovitev nosilnosti proge kategorije D4 (22,5 t/os)
Povečanje prepustne zmogljivosti proge iz 165 na 169
vlakov/dan
Povečanje prevozne zmogljivosti proge na 11,95 neto
ton/letoFINANCIRANJE
• Ocenjena vrednost
del: 50,2 mio EUR
• EU sredstva - Instrument za
povezovanje Evrope: 11,9 mio EUR
TRAJANJE PROJKETA
• 2017-2019
GRADNJA ETCS SISTEMA
PROJEKTI V IZVEDBI
Nadgradnja signalnovarnostnih naprav s čimer bo
vzpostavljen enoten in standardiziran podsistem, ki
zagotavlja interoperabilnost signalizacije in komunikacij na
evropskih železniških omrežjih.
ETCS - European Train Control System - evropski sistem za
nadzor in vodenje vlakov
Vgradnja ETCS sistema nivoja 1 na odsekih železniških
prog:
- d.m.–Dobova-Zidani Most
- Pragersko–Maribor
- Maribor–Šentilj–d.m.
• Poenotenost evropskega železniškega sistema ter
interoperabilno odvijanje železniškega prometa na teh
odsekih železniških prog in s tem povečanje
konkurenčnosti železniškega prometa.
FINANCIRANJE
• Ocenjena vrednost
projekta: 16,74 mio EUR
• EU sredstva - Instrument za
povezovanje Evrope : 6,3 mio EUR
TRAJANJE PROJKETA
• 2017-2023
NADGRADNJA VOZLIŠČA PRAGERSKO
PROJEKTI V IZVEDBI
Nadgradnja in posodobitev vozlišča Pragersko
Nadgradnja tirov in tirnih naprav, signalno varnostnih
in telekomunikacijskih naprav (SVTK) in vozne mreže
Gradnja dveh peronov
Ureditev dostopa potnikov na perone
Gradnja cestnega podvoza skozi Pragersko
Ureditev protihrupnih ograj
Zagotovitev nosilnosti proge kategorije D4 (22,5 t/os)
Izboljšanje tehničnih in tehnoloških parametrov postaje
in vozlišča
Zagotovitev ustreznega priključevanja na
modernizirano železniško progo Pragersko-Ormož-
Hodoš
FINANCIRANJE
• Ocenjena vrednost
projekta: 88,9 mio EUR
• EU sredstva - Evropski sklad za
regionalni razvoj : 40 mio EUR
TRAJANJE PROJKETA
• 2019-2021
VARNOSTNO–TEHNIČNA NADGRADNJA ŽELEZNIŠKEGA PREDORA
KARAVANKE
PROJEKT V PRIPRAVI
Odstranitev dvotirne in izgradnja enotirne proge v
predoru
Izvedba sanacije poškodovanih delov konstrukcije
predorske cevi
Izvedba intervencijskega hodnika po celotni dolžini
predora
Ureditev vozne mreže in SV naprav
Ureditev sodobnih TK sistemov med centri vodenja
železniškega prometa v predoru na slovenski in
avstrijski strani ter železniškimi vozili
Izvedba ustreznih sistemov za zagotovitev varnosti
železniškega prometa s področja požarne varnosti v
predoru in varnega ter učinkovitega reševanja v
primeru nesreč.
Zagotovitev nosilnosti proge kategorije D4 (22,5 t/os)
Izboljšati varnostno - tehnične pogoje v predoru
Karavanke
Zagotovitev pogojev za doseganje hitrosti vsaj 100
km/h
FINANCIRANJE
Slovenije.
• Vrednost ukrepov je ocenjena na dobrih 100 mio EUR
TRAJANJE PROJKETA
• Projekt je v fazi priprave
projektne dokumentacije.
• Izvedbe del: 2020-2021
ŽELEZNIŠKA PROGA LJUBLJANA–KRANJ–JESENICE–D.M.
PROJEKTA V PRIPRAVI
IZVEDBA UKREPOV NA ŽELEZNIŠKI PROGI
LJUBLJANA–JESENICE–D.M.
Izvedena bo obnova oz. nadgradnja odsekov obstoječe
proge med železniškima postajama Ljubljana in Jesenice
ter obnova oz. nadgradnja glavnih prevoznih tirov na
postajah. Izvedba del na odsekih Kranj–Lesce Bled–
Jesenice je predvidena v času zapore tekom nadgradnje
železniškega predora Karavanke, predvidoma v letih
2020-21.
NOVA ŽELEZNIŠKA PROGA LJUBLJANA–KRANJ–
JESENICE
Poteka faza umeščanja nove železniške proge v prostor
na trasi ob obstoječem tiru železniške proge Ljubljana–
Kranj–Jesenice.
NADGRADNJA ŽELEZNIŠKE PROGE LJUBLJANA–DIVAČA
PROJEKT V PRIPRAVI
Vzpostavitev normalnega tehničnega stanja in odprava
ozkega grla
Povečanje varnosti in urejenosti železniškega prometa
Zagotovitev interoperabilnosti in dvig kategorije na D4
Povečanje zmogljivosti proge in progovne hitrosti
Povečanje zanesljivosti oskrbe z električno energijo
Odprava in preprečevanje negativnih vplivov na okolje
Izvedba del se bo izvajala v več sklopih. Prvi sklop bo
predvidoma zajemal:
izvedbo nadgradnje železniške proge Ljubljana-
Brezovica
gradnja postajališča Vnanje Gorice
izgradnjo izvennivojskih dostopov na perone na
postajah Pivka, Preserje in Borovnica
gradnjo dodatnih elektronapajalnih postaj (ENP) in
povečanje moči obstoječih ENP
ureditev 4 nivojskih prehodov, zavarovanih samo z
Andrejevim križem
TRAJANJE PROJKETA
• Projekt je v fazi priprave projektne dokumentacije.
DALJINSKO VODENJE PROMETA
PROJEKT V PRIPRAVI
Nadgradnja signalno varnostnih naprav za vzpostavitev
povezave s centrom vodenja prometa. Pogoj za daljinsko
vodenje prometa je gradnja izvennivojskih dostopov na
peronsko infrastrukturo in nadgradnja signalno varnostnih
naprav za vzpostavitev povezave s centrom vodenja
prometa.
Posodobitev centrov vodenja prometa Maribor,
Postojna in Ljubljana, kar bo omogočalo daljinsko
vodenje na vseh progah JŽI
Predvidena je obnova SV naprav ter posodobitev
zavarovanja nivojskih prehodov
Gradnja izvennivojskih dostopov na perone in
informacijska oprema na postajah in postajališčih za
potnikom prijazne storitveTRAJANJE PROJKETA
• Projekt je v fazi priprave projektne dokumentacije.
• Uvedba daljinskega vodenja prometa: do konca leta 2023 na progi Zidani Most-
Šentilj-d.m. in na odseku Zidani Most-Ljubljana (do postaje Laze), po letu 2023 na
odseku d.m.-Dobova-Zidani Most ter druge proge JŽI.
PROJEKTI V PRIPRAVI
Nadgradnja železniške postaje Ljubljana; Tivolski lok je v fazi priprave
projektne dokumentacije. Projekt obsega gradnjo direktne povezave med
dvotirno primorsko progo in med enotirnim delom gorenjske proge
mimo glavne železniške postaje Ljubljana. Osnovni namen projekta je
povečanje pretočnosti prometa, skrajšanje potovalnih časov, izboljšava
stabilnosti voznega reda, razbremenitev železniške postaje Ljubljana.
Nadgradnja železniške postaje Grosuplje je v fazi priprave projektne
dokumentacije. Osnovni namen projekta je odprava ozkega grla
železniške postaje Grosuplje po vzpostavitvi prometa vlakov Grosuplje–
Kočevje, zraven tega pa še skrajšanje potovalnih časov, izboljšava
stabilnosti voznega reda, povečanje stopnje varnosti prometa,
učinkovitejše vodenje prometa itd.
Nadgradnja železniške proge Divača–Sežana–d.m. (Trst) je skupni
slovensko-italijanski projekt. Projekt je v fazi priprave projektne
dokumentacije za nadgradnjo obstoječe železniške proge Divača–
Sežana–d.m., za zagotovitev interoperabilnosti in izpolnjevanja TEN-T
standardov za jedrno omrežje. Predvideni cilji in ukrepi, ki bodo
pripomogli k optimalnejšemu odvijanju železniškega prometa, so
predvsem povečanje progovne hitrosti oz. krajši časi potovanja, možnost
obratovanja daljših tovornih vlakov, povečanje pretočnosti prometa,
skrajšanje potovalnih časov, izboljšanje stabilnosti voznega reda itd.
TVEGANJA IN IZZIVI
TVEGANJA
Stabilno financiranje vlaganj v daljšem časovnem obdobju
Pridobivanje različnih soglasij potrebnih za začetek
izvedbe
Postopki javnega naročanja
IZZIVI
V letu 2018 so bila izvedena rekordno visoka vlaganja v
cestno omrežje. Za leto 2019 so za področje cestnega
omrežja sklenjene pogodbe višini pričakovanih sredstev po
sprejemu rebalansa, v teku je oddaja del za leto 2020 in
priprava projektov za prihodnja leta.
Na železniškem omrežju sta glavna izziva prihodnjega
obdobja prenova predora Karavanke in hkrati dveh odsekov
gorenjske proge. Že v kratkem bosta objavljena dva razpisa, v
skupni vrednosti ca 100 mio EUR.
138100,8
132168
135
199,9
334,2
427,5
136,7171,5
222,1
290,2335,2
050
100150200250300350400450
MIO
EU
R
Vlaganja v železniško infrastrukturo za obdobje 2008 - 2019
247 247
189 178147
170146 149 134
221
290
213,7247,1
0
50
100
150
200
250
300
350
MIO
EU
R
Vlaganja v cestno infrastrukturo za obdobje 2008 - 2019
ZAKLJUČEK