Prof. d-r Kiril Temkov...74. Pjer de Kuberten - Sportot kako etika i obedinuva~ka sila ... 385 75....

1

Prof. d-r Kiril Temkov

ETI^ARI

STO NAJZNA^AJNI FILOSOFI NA MORALOT OD ZARATUSTRA DO BIOETIKATA

DOM NA KULTURATA "IVAN MAZOV - KLIME" KAVADARCI 2014

2

Prof. d-r Kiril Temkov

ETIÂRI STO NAJZNAÂJNI FILOSOFI NA MORALOT

OD ZARATUSTRA DO BIOETIKATA

Izdava

DOM NA KULTURATA "IVAN MAZOV - KLIME"

Za izdava~ot Vladimir Temkov, direktor

EDICIJA RODNOKRAJNI PISATELI

MINISTERSTVO ZAKULTURA NA RM

Objaveno so finasiska poddr{ka od Ministerstvoto za kultura na Republika Makedonija i na Op{tina Kavadarci

Recenzent

Prof. d-r Olga Pe{evska-Zarevska

Korica Vladimir Temkov, grafi~ar

Likovno oblikuvawe Dime Temkov, grafi~ar

Organizacija na tekstot i jazi~ka korekcija Aleksandar Temkov

Kompjuterska obrabotka Bili - Kavadarci

Pe~at Pe~atnica "Daskal Kam~e" - Kavadarci

KAVADARCI 2014

Na koricata SEDUM ÎSLENICI - Prvite slovenski eti~ari - svetite Kiril i Metodij

so u~enicite svetite Kliment, Naum, Angelarij, Sava i Gorazd (freska vo ohridskiot manastir Sv. Naum)

3

ЕТИЧАРИ

Za stote eti~ari - Kiril Temkov ... 5 1. Zaratustra - Mag na dobroto ... 19 2. Mojsej - Deset zapovedi ... 23 3. Mahavira Xajna - Ne povreduvaj go ìvoto! ... 28 4. Pitagora - Napravi go ìvotot sureden ... 32 5. Lao Ce - Misli, razberi, osvesti se! ... 37 6. Gautama Buda - Razbudi se! ... 42 7. Konfucij - Pravi go ona {to te pravi ~ovek ... 47 8. Empedokle - Qubovta sozdava, omrazata uni{tuva ... 52 9. Demokrit - @ivotna radost ... 56 10. Sokrat - Nau~i da bide{ dobar ... 61 11. Antisten - Namali gi potrebite! ... 65 12. Aristip - Najubavi se zadovolstvata ... 69 13. Platon - Idejata na Dobroto vladee nad sé ... 74 14. Diogen - Otfrli sé {to ne e neophodno! ... 78 15. Aristotel - Va`ni se dinamikata i merata ... 82 16. Teofrast - Postojat sekakvi ~ove~ki karakteri ... 88 17. Zenon - Eti~koto e najnapred ... 93 18. Epikur - Ne pla{i se i raduvaj se! ... 97 19. Patanxali - Etika na li~niot napor ... 102 20. Kikeron - Moralot e dol`nost ... 106 21. Isus Hristos - Apsoluten moral ... 110 22. Apostol Pavle - Veruvaweto donesuva dobrina ... 115 23. Epiktet - Slobodata ne moè nikoj da ti ja zeme ... 120 24. Car Marko Avrelij - Ramnodu{nost i du{evna stabilnost ... 124 25. Sveti Jovan Zlatoust - So zbor za moralot ... 130 26. Avrelij Avgustin - Sé e od Boga, sé zavisi od Bo`jata volja ... 134 27. Prorokot Muhamed - Dobroto e od Boga, slu{aj go Boga! ... 138 28. Sveti Kiril Filosof - Posvetenost kon vozdignuvawe na lu|eto ... 143 29. Sveti Kliment Ohridski - Trgaj se od zloto i pravi dobro! ... 147 30. Ibn Sina - Dobroto e postignuvawe na svoe sovr{enstvo ... 151 31. Mihail Psel - barawe na dobro re{enie ... 156 32. El-Gazali - Dobrina vo slu`ba na svetosta ... 164 33. Pjer Abelar - Kakva ti e namerata? ... 168 34. Ibn Ru{d - Dobрoto e su{tina na postoeweto ... 172 35. Mozes Majmonid - Sredinata e vistinski moral ... 176 36. Xelaludin Rumi Mevlana - Mistika i etika ... 180 37. Sveti Toma Akvinski - Vo sebe da se dostigne Bog ... 184 38. Tomas Mor - Idealno ìveewe ... 188 39. Mi{el de Montew - @ivotot bara raduvawe i serioznost ... 194 40. Rene Dekart - So um vo ìvot ... 198 41. Laro{fuko - Kratko i jasno ... 203 42. Xon Lok - Moralot se izgraduva so iskustvoto ... 209 43. Baruh Spinoza - Edinstvo na duhot i ìvotot ... 213 44. Dajdoxi Juyan - Vloì se vo doblesno odnesuvawe ... 220 45. Lord [eftsberi - ôvekot ima moralno setilo ... 224 46. Volter - Kritika na nepravdite i odbrana na ~ove~koto ... 229 47. Benxamin Frenklin - Kako da se podgotvime za dobro ìveewe ...233 48. @an-@ak Ruso - Vraќaње кон природата ... 238 49. Klod Helvecius - Korist i dobrina ... 244 50. Imanuel Kant - Po~ituvawe na ~ove~koto vo sebe ... 249 51. Tomas Pejn - ôvekovite prava se nova osnova na etikata ... 257 52. Dositej Obradovi} - Pouki za umno odnesuvawe ... 269

4

53. Nikola Kondorse - Znaeweto donesuva progres i moral ... 273 54. Xeremi Bentam - Presmetaj gi prednostite ... 278 55. Klod de Sen-Simon - Dobri se samo onie koi rabotat ... 283 56. Johan Fihte - Silata na slobodata и на совеста ... 287 57. Simon Bolivar - Sloboda za site! ... 291 58. Ogist Kont - Altruizmot e vistinski moral ... 298 59. Ralf Voldo Emerson - Vo ritam so srceto na vselenata ... 302 60. Ludvig Fojerbah - Va`ni se ~ovekot i qubovta ... 306 61. Xon Stjuart Mil - Realno dobro i sre}a za site ... 310 62. Pjer-@ozef Prudon - Nikoj ne treba da ima vlast nad drugiot ...314 63. Herbert Spenser - Pat kon moralnosta ... 319 64. Fridrih Engels - Normite se istoriski usloveni ... 325 65. Lav Tolstoj - U~itel na etikata ... 330 66. Anri Dinan - Pomo{ za stradalnicite ... 337 67. Grigor Prli~ev - Pome|u minatoto i nade`nata idnina ... 344 68. Pjotr Kropotkin - Zaemopomo{ta e smisla na postoeweto ... 355 69. Vilijam Xejms - Sé moè da bide podobro ... 359 70. Vladimir Solovjov - Moralni sme poradi srameweto, so~uvstvoto i po~itta

kon Boga ... 366 71. @an-Mari Gijo - Moral bez zadolìtelnost i bez sankcii ... 371 72. Anri Bergson - Moralot e i pritisok i vizija ... 377 73. Svami Vivekananda - Qubov za site i za sé ... 380 74. Pjer de Kuberten - Sportot kako etika i obedinuva~ka sila ... 385 75. Maks Veber - Moral vo sekoj segment od ìvotot ... 389 76. Petar Danov - Qubovta pottiknuva na pravewe dobro ... 397 77. Mahatma Gandi - Trajni vrednosti vistinata i nenasilstvoto ... 402 78. [ri Aurobindo - Integralno ìveewe ... 409 79. Xorx Mur - Logika na etikata ... 413 80. Maks [eler - Emocii i materijalni vrednosti ... 423 81. Albert [vajcer - Po~ituvawe na ìvoto ... 430 82. Xek London - Za dobri ne{ta ... 434 83. Muhamed Ikbal - Samo dobroto srce saka ... 441 84. Pavao Vuk-Pavlovi} - Qubov i tvorewe ... 445 85. Bertolt Breht - Otvorawe na setilata i umot ... 449 86. Erih From - Humanisti~ka etika ... 453 87. Emanuel Levinas - Etikata e prva filosofija ... 463 88. Leopold Sengor - Na{i vrednosti ... 468 89. Ditrih Bonhefer - Sekako pravi dobro ... 474 90. Rej~el Karson - Nov vid herojstvo ... 478 91. Simonа de Bovoar - Smislata na ìvotot e vo nas ... 484 92. Siril Parkinson - Organizacija i pravilno rabotewe ... 495 93. Majka Tereza - Pravewe dobro so celoto srce ... 507 94. Alber Kami - Ne predavaj se, buntuvaj se! ... 511 95. Mito Haxi Vasilev - Nov tip odnosi treba da se izgradat ... 516 96. Lorens Kolberg - 6 stepeni na eti~koto odnesuvawe ... 523 97. Martin Luter King - Me~ti za vistinski ìvot ... 530 98. Fetulah \ulen - Sovremenata era i univerzalnata dobrina ... 540 99. Xonatan [el - Da go spaseme svetot od uni{tuvawe ... 546 100. Piter Singer - Novi normi za novite ne{ta ...560 dodatok Enciklopedija na eti~kiot um ... 556

Za avtorot ... 571

5

ZA STOTE ETIÂRI

- d-r Kiril Temkov -

OVAA KNIGA e rezultat na dolgogodi{noto studirawe i predavawe na Istorija na etikata kako gradivna disciplina na Etikata. Prvoto predavawe po Etika koe go odràv na studentite po filosofija na Filozofskiot fakultet vo Skopje be{e, se razbira, posveteno na ideite na na{iot profesor d-r Pavle Vuk-Pavlovi}, koj toga{ vo 1971 godina zamina vo penzija. Toj prekrasno predava{e Etika i Estetika, a potoa i Istorija na starata filosofija, od 1958 godina, koga vo svojata 65-ta godini dojde od Zagreb, kade be{e prerano ispraten vo penzija. Vtoroto moe predavawe be{e za eti~kite pogledi na Imanuel Kant, najzna~ajniot od sovremenite teoreti~ari na etikata. Potoa 40 godini se redea izloùvawata na pogledite na nizata beleìti eti~ari od svetskata istorija po predmetot Istorija na etikata, vo koi bea vklu~ni i pogledite na eti~arite od na{ite krai{ta. Toa go predavav zaedno so Etikata, kade {to isto taka bea pretstavuvani koncepciite na oddelnite eti~ki tvorci, onaka kako {to pred studentite bea razvivani oddelni pra{awa i aspekti na eti~kata nauka, koi bea objasnuvawe i razvivawe na eti~kite postavki, vrednosti i normi. Taka gi bev prostudiral najzna~ajnite i pomalku zna~ajnite filosofi na moralot, isto taka na{ite i od bliskite narodi, kako i sodrìnata, metodite, osnovnite koncepcii i mislitelite na bliskite nauki (psihologija i psihologija na moralot, sociologija i sociologija na moralot - dveve specijalizirani nauki za moralot se predimno filosofski disciplini, antropologija, etnologija i etnografija, pravo, ekonomija, politika, strategija, teorija za vojnata, teorijata za upravuvaweto). Filosofijata na menaxmentot i Filosofijata na politikata gi vovedov kako novi disciplini na filosofskite studii kaj nas kako rakovoditel na Institutot za filosofija, a tuka spa|aat i razni drugi istraùva~ki i realni disciplini, kako istorija na naukata i na otkritijata, na raboteweto i na zanaetite, fizi~ka antropologija i teorija na sportot, i razni drugi koi se odnesuvaat na sekakov vid prakti~na aktivnost na lu|eto, pome|u koi se najzna~ajni medicinata so site svoi brojni varijanti i veterinata, ishranata i sozdavaweto i koristeweto hrana, obrabotuvaweto na zemjata i koristeweto i amelioracijata na po~vata, grade`ni{tvoto i tehnologijata, ergonomijata i koristeweto na ma{inite. Posebnoto ispituvawe na umetnostite, bez koi ne e mo`no da se dorazberat etikata i najzinata istorija, go pravev od 1974 (koga se vselivme vo noviot Filozofski fakultet) do 1994 godina vo ramkite na Esteti~kata laboratorija, koja u{te na stariot Univerzitet pred Zemjotresot vo Skopje ja osnova profesorot Vuk-Pavlovi} za prezentirawe na ekskluzivnite dela na umetnosta i za ispituvawe na umetnosta kako svoevidna pojdovna to~ka za razvivawe na Estetikata, na koja toj kako mlad ~ovek, a vo zrelite godini kaj nas posebno í go be{e posvetil ìvotot. Jas, kako rakovoditel na Esteti~kata laboratorija (so profesorot d-r Georgi Stardelov, podocna asistentkata d-r Kica Barxioska i so studentot, prijatel i kolega, isklu~itelen alternativist d-r Qubi{a Nikodinovski - Bi{), vodev akcija za unapreduvawe na komunikacijata so umetnosta kaj mladite i, posebno, gi istraùvav moralnite implikacii na vrvnite umetni~ki dela i umetni~ki ànrovi vrz mladata li~nost (eden vid etika, {to podocna }e se razvie vo ideja i akcija za voveduvawe na Eti~koto obrazovanie vo Makedonija). Za razbirawe na etikata i nejzinata istorija gi prou~uvav i posebnite profesionalni etiki,

6

koi prv gi predavav kaj nas - Etika na oficerite i na policajcite, Pedago{ka etika, @urnalisti~ka etika, Etika na defektolozite, Etika na umetnicite, Etika na pravnicite, Etika na zanaet~iite, Etika na turizmot, Industriska etika, Ekonomska etika, Menaxerska etika, Etika na bankarstvoto i na berzanskoto rabotewe, Pravni~ka etika, Etika vo soobra}ajot... Za eti~kite soznanija e zna~ajno i prou~uvaweto ne samo na specijalnite nauki za obi~aite vo supstancijalna i vo istoriska smisla (Science des moeures, Sittengeschichte), tuku i na etikecijata i na nejzinata podvarijanta bontonot za dobroto odnesuvawe na lu|eto vo dru{tvoto i vo posebnite okolnosti (moè da se nare~e, minima moralia). Za potrebite na MANU pravev nacrt i prv izbor na zborovite za stru~en Eti~ki re~nik na makedonskiot jazik (preku 7.000 osnovni termini), koj sepak ne be{e pobaran da se izraboti, a za nastavata po etika za srednite u~ili{ta podocna napraviv pomal Eti~ki re~nik za mladite (so 800 osnovni i preku 2.000 razvieni termini). Toa pokaà kolku e va`no za etikata i nejzinata istorija da se prou~uva jazikot i da se sporeduva so drugite jazici (toa mi be{e mo`no bidej}i prevedov po edna najzna~ajna francuska, germanska, britanska i amerikanska eti~ka kniga, a i knigi od srpskiot, hrvatskiot i bugarskiot jazik, kako i oddelni trudovi i eti~ki tekstovi-delovi od eti~ki knigi od razni jazici za potrebite na studentite). Posebno gi izu~uvav najnovite tendencii vo etikata i nivnite projavi vo raznite delovi na svetot - Bioetika, Ekolo{ka etika, Etika na biznisot, Etika na komunikacijata, Univerzalna etika, Etika na mirot, Etika na globalizacijata, Eti~ko obrazovanie... Li~no me interesira{e i mnogu ja prou~uvav Religiskata etika vo nejzinite razli~ni istoriski formi i supstancijalni iskaùvawa. Se razbira, kon ovie prou~uvawa bea priklu~eni i Filosofijata i Istorijata na filosofijata (vo razli~ni varijanti - duri napraviv i u~ebnik za posledniot klas gimnazija za ovoj predmet), Logikata i Metodologijata, kako istraùva~ko orudie, Ontologijata, Gnoseologijata, Epistemologijata, Filosofskata antropologija, Aksiologijata i Estetikata, kako i drugite filosofski disciplini, so koi Etikata i nejzinata istorija se su{testveno povrzani.

Bev podgotven da napravam Istorija na etikata. Prou~uvawata zavr{eni, potrebni knigi od zna~ajni eti~ari, od site epohi i od site krai{ta imav kupeno, mnoèstvo bele{ki napraveni, odràni mnogu istoriskoeti~ki predavawa, ne samo redovno za studentite, tuku i za javnosta - serija za francuskata etika, posebno serija za francuskata bioetika, serija za germanskata etika i za drugite nacionalni etiki, osobeno niza prezentacii na na{ata etika i na hristijanskata etika. Sepak, me stesna li~nata nedovolnost na ispituvawata. Imeno, koga bev mlad student se pojavi prevedena vo Saraevo edna beleìta Istorija na etikata, od profesorot Fridrih Jodl. Toa ne be{e prvata istorija na etikata koja ja ~itav, no be{e najobemnata i najzrelo napi{ana. Iako ima delovi koi, spored moeto stanovi{te, se beglo razraboteni, drugite se maestralno opi{ani. Taa kniga e parametar. Ne }e moèv da ja dostignam. Mi izgleda{e deka e najdobro da napravam male~ka istorija na etikata (kako {to, vpro~em, predlaga{e pokojniot prijatel profesorot d-r Dimitar Gacov, profesor po germanska gramatika na Filolo{kiot fakultet, koj vele{e deka ne treba da se pi{uvaat obemni knigi, nikoj ne gi ~ita). Kon toa mi se zarodi idejata za univerzitetskite potrebi da napravam izbor od najzna~ajnite eti~ari, za da posluì kako hrestomatija za studentite. Planiraweto na male~kata istorija vode{e kon izbor na 20-tina centralni eti~ari, okolu koi bi bila opi{ana nivnata epoha i tipot na

7

eti~kite pogledi. Ne veruvav vo plauzibilnosta na sistematska podelba na eti~arite spored vidot na eti~kata teorija (etika na dobrodetelta, na dol`nosta, emocionalna etika...), za{to ne moàt site da se vpikaat vo fioki, pove}e veruvam vo istoriskiot pristap. Kusata istorija moè{e da se napravi, no samo ako se preskokne podale~nata istorija i ako se zaobikolat mnozina golemi majstori na etikata vo sekoja epoha. Toa ne mi se dopa|a{e. Seta rabota zastana.

Izlezot i idejata za vakva kniga {to e pred vas dojde po pokanata da pi{uvam za nedelnikot "Start". Po~nav so statii za socijalni, politi~ki i eti~ki temi. No taa revija ima{e i kulturna cel i dimenzii. Mi dojde idejata i ambicijata da napravam izbor od 100 eti~ari (i spisokot vedna{ go sostaviv), ~ii idei i normi bi gi pretstavil vo posebni tekstovi. Taka i po~nav vo 2003 godina. Tuka moè{e da se planiraat u~ewata i na najstarite i na ponovite eti~ari, a }e bea pretstavuvani kako celina, so eventualno potsetuvawe na onie koi im bea bliski sorabotnici ili koi imaa sli~ni pogledi. Po~nav so tekstot za prviot eti~ar Zaratustra od Persija. Vtoriot tekst idnata nedela be{e za posledniot vo nizata - najzna~ajniot svetski eti~ar i bioeti~ar od na{ata generacija Piter Singer. Se nadovrzuvaa eti~ari od razni epohi i zemji, od razni orientacii i so razlsi~ni idei. No, samo onie koi naglaseno go poddrùvaa dobroto. Gi narekov traga~i po dobroto. Vo sekoj tekst, na po~etokot stoe{e: "Vo ovoj originalen feqton na Start za najzna~ajnite eti~ari vo svetskata istorija, gi prikaùvame li~nostite, ideite i poukite na golemite svetski traga~i po dobroto". Mi pomaga{e mladata kole{ka Marina [e}erovska, odli~en diplomiran profesor po filosofija, novinarka vo revijata. Pokraj svoite redovni zada~i, taa gi pribira{e i sureduva{e tekstovite. Site bea objaveni na ist na~in, na 2 stranici od spisanieto, so originalna fotografija ili crte` na eti~arot, so izbor od normite {to im gi predlaga na lu|eto. Be{e ubavo i stana popularno. Zgre{iv {to ne objavuvav tekstovi neprestajno, tuku vo blokovi od 10-15, pa malku pauza za da pi{uvam drug vid prilozi. Taka, koga prestana da izleguva "Start", komu sum blagodaren za prifa}aweto na proektot, za godina i pol dena imav objaveno dve tretini od predvidenite stotina eti~ari; da ne pravev pauzi moèbi brojkata }e se dobliè{e do planiranata. Vo sekoj slu~aj, vo mojata du{a rezultatite ja opravduvaa zamislata, sfativ deka taka treba da bide napravena od moja strana edna Istorija na etikata, kako pregled na najzna~ajnite eti~ari na site vremiwa. Ne se koncentrirav da ja zavr{am listata (ottoga{ do ovaa godina obrabotiv pogledi u{te na samo 2 eti~ari). Eden tekst napi{av za dobra revija, koja potoa prestana da izleguva; koga na nekoi drugi revii im ponuduvav serija od eti~ari, ne prifa}aa. Vo me|uvreme, se bev angaìral na propaganda za voveduvawe na Eti~koto obrazovanie vo na{ata zemja, pi{uvav javni pisma, organizirav tribini i predavawa, posebno eksperimentalna nastava po etika vo srednite u~ili{ta, vo dvata stepeni na osnovnite u~ili{ta, vo gradinkite - etika ve`baa deca od 4 do 20 godini. Za toa pi{uvav ne samo molbi i objasnuvawa do pedago{kite vlasti, tuku i metodi~ki upatstva i materijali za u~ewe na etika i bioetika, koi gi objavuvav vedna{ javno vo vesnicite i spisanijata, za celata na{a javnost da vidi za {to stanuva zbor i slobodno da gi koristi za svoite eti~ko-vospitni celi - vo "Kolibri" na "Nova Makedonija" sekoj vtornik, bez ogled na promena na sopstvenikot i formatot, (bio)eti~ki tekstovi za decata izleguvaat bez prekin od 2000-ta godina do denes. Izraboteni se stru~ni analizi, seminarski trudovi, magisterski trudovi i

8

doktorski disertacii za Eti~koto obrazovanie (vo niedna zemja vo na{eto opkruùvawe nema takvi razraboteni i obrazloèni soznanija, koi, vpro~em, se direktno soglasni so intenciite i barawata na svetskata organizacija za kultura, nauka i obrazovanie UNESKO). Gi razvivavme i drugite novi eti~ki soznanija - za Univerzalnata etika, za Etikata na mirot, za moralnite pouki, za Olimpiskata etika itn. Toga{ e vovedena, kako izborna, nastavata po Etika vo gimnaziite, vo 2 i 3 godina, a potoa i vo 6 oddelenie na osnovnite u~ili{ta. Za niv napraviv u~ebnici, bez nastavni sredstva nema u~ewe i nau~uvawe. Objavuvav i drugi knigi, najmnogu za sovremenata etika. Napi{av op{ta Etika za mladite, koja samiizdat ima{e neobi~en format, potoa be{e prevedena na srpski jazik i objavena vo 2 izdanija, pa vo taa forma ja objavi aktivnata detska organizacija "OHO" vo 2 izdanija - vo toa delo eti~kite soznanija, principi i normi se proniknati so soznanijata na najgolemite eti~ari (zna~i, edna prira~na istorija na etikata). Tekstovite od "Start" za oddelnite eti~ari gi koristevme vo nastavata kako pomo{no sredstvo. Se pokaà deka mladite gi interesira istorijata na najzna~ajnata sovremena nauka etikata i deka takvite tekstovi lesno gi obrabotuvaat vo doma{nite esei (kako obvrska od bolowskiot sistem na univerzitetsko obrazovanie). Etika vovedoa kako obvrzen ili izboren predmet i na nekolku fakulteti, i tamu ovie tekstovi posluìja za podobro rabotewe, bidej}i, spored na{ata koncepcija, studentite treba da se zapoznavaat isto taka i so razvojot na eti~kite idei, kako voved vo razbiraweto i prifa}aweto na Univerzalnata etika, koja i nie ja gradime spored zamislata i preporakite na OUN i UNESKO.

Mi se izmolknuva{e zavr{uvaweto na ovoj kompleks od 100 eti~ari i mislev deka taka }e ostane, }e bidat prisutni vo obrazovanieto i kulturata, bidej}i mnogu se {irea i bea popularni, no nedooblikuvani kako proekt. Vo Kavadarci bea dobri i vo Domot na kulturata, so kogo sorabotuvam, mi pomognaa da izlezat dve moi knigi "Etika na kulturata" (2009) i "Prakti~na etika" (2011), no od li~ni pri~ini i nau~na skepsa ne uspeav da ja realiziram planiranata kniga "Temeli na etikata". Toga{ direktorot na Domot na kulturata Vladimir Temkov mi predloì da probaat da objavat u{te edna moja kniga; odbiv da bide povtorno predloèna knigata za osnovite na etikata, no so direktorot se objasnivme deka toa moè da bide knigata "Eti~ari" - {to e osnoven i neizmenet naslov od kako po~nav da gi pi{uvam ovie tekstovi. Vo me|uvreme nabaviv i novi potrebni knigi, koi se na{ osnoven alat za rabotata. Radosnata vest deka Ministerstvoto za kultura }e go pomogne objavuvaweto na ova pogolemo delo me ispolni so rabotna energija, ja zavr{iv redakcijata na postoe~kite studii i gi izrabotiv novite tekstovi, za celata kniga da bide zaokruèna so stotina eti~ari. Vo site ovie godini pravev spisoci na ovie eti~ari, i tie nikoga{ ne go smenija ovoj kapacitet (onie nekolku koi go naka~uvaat brojot do 110-120 ne se tolku najva`ni da mora da bidat obraboteni). Toa pokaà deka dobro sum se orientiral kon izrabotka na pregled na zna~ajnite eti~ari, a ne kon pravewe na poklasi~na istorija na etikata - taa }e be{e odamna zavr{ena, no ne }e sozdava{e volku voodu{evuvawe vo mene; uveren sum deka ovaa kniga e ona {to sakav da ja imam i da se pretstavam so nea pred publikata èlna za eti~ki soznanija, koi tolku mu se potrebni na noviot svet.

ISTORIJATA NA FILOSOFIJATA e sostaven del na filosofijata,

bez nea taa ne moè da se razviva. Taka ne e so istorijata na medicinata ili na fizikata, na geologijata i na meteorologijata; tie se pove}e zna~ajni za

9

istoriskata sogledba na soznanijata, zna~i stanuvaat del na istorijata na filosofijata, otkolku aktivno vlijatelni vo sovremenite nau~ni soznanija za svoite oblasti. Filosofijata e nauka, kako {to vele{e na{iot profesor Vuk-Pavlovi}, no taa e i poezija. Kako nauka se potpira vrz objektivnite istraùvawa, koi se protegaat sé do po~etocite na civilizacijata, kulturata, religijata i pismoto; kako poezija e izraz na du{ata na tvorecot. Zatoa ne e mo`no filosofijata da se razbere samo supstancijalno, od nea samata, iako, se razbira, taa i taka e dofatliva i mladite taka se u~at na nea. Potrebna e i istorija na mislata. Istoto e i so ISTORIJATA NA ETIKATA. I etikata ne e mo`no da postoi bez razbirawe i afirmirawe na svojata istorija, ne zatoa {to tradicijata e vaèn del na eti~koto (i na filosofskoto) mislewe, tuku zatoa {to nema apsolutno zastaruvawe na eti~kite idei. Tie ostanuvaat, kako "poezija", kako duhovna kreacija, trajni i po vremeto na svoeto sozdavawe, no i po epohata koga bile moderni, a ponekoga{ se pomoderni podocna otkolku vo vremeto na nastanuvaweto. Kako filosofskite soznanija, i eti~kite stavovi imaat kvalitet sub speciae aeternitatis, ne site, se razbira, ne ni onie koi nekoga{ sodrèle dominantni vrednosti i najva`ni normi, pa im minala aktuelnosta i ~ove~kata potreba od niv - tuku vo smisla na originalnost, koja se vozobnovuva i mo`no e povtorno, vo sekoj slu~aj podolgo, da trae otkolku drugite eti~ki misli i vizii.

Vo taa smisla, istorijata na etikata e nu`na za razbirawe na etikata kako duhovna i prakti~na disciplina, no i kako potreba na ~ove{tvoto od takov vid ideali, koncepcii i normi za dejstvuvawe koi mu pomagaat da opstane i da postapuva ispravno, ne povreduvaj}i drugi i pravej}i si sebe polza. Stanuva zbor za mo`noto pofaluvawe na samiot sebe za dobro odnesuvawe, no ne kako gordelivost, tuku kako satisfakcija za svoeto pravilno postoewe i planirawe i kako sogledba i volja za ispravno povedenie. Etikata e nerazdelen del na ~ove~kata egzistencija. Nemoralot i zloto ja uni{tuvaat ìveja~kata, go ote`nuvaat nejzinoto podnesuvawe, a taa ne e sekoga{ lesna; dobroto i konstruktivnoto ja potkrevaat èlbata za opstojba i gi pottiknuvaat ~ovekovite sili da postapuva dobro. Mnogu objasnuvawa moè da se dadat zo{to ~ovekot se stremi kon dobro, a go izbegnuva lo{oto (od vrodenosta na moralnite ~uvstva; od razbiraweto na dobrodetelta kako osobena ~ove~ka sila; od èlbata da se napravi dobro drugomu; od qubovta koja ja ~uvstvuvame kon bli`nite; od samosvesta i samokontrolata na egoizmot, za da ne povreduvame drugi ili za sebesi da si obezbedime pristojno mesto za ìveewe, vo koe nema da se brkame me|usebno kako volci; od interesot da imam polza od zaedni~kata opstojba i od ispravnoto odnesuvawe...). Za vakvite eti~ki stavovi ~ovekot se podgotvuva od detstvoto, so pravilno vospituvawe i obrazovanie; za toa vo nego se ra|aat soznanija od mlade{kite godini, koi prerasnuvaat vo sodrìna na avtonomnoto re{avawe; za toa se govori i toa se o~ekuva od site zreli li~nosti, a od onie koi zastranuvaat toa se bara i naloùva, nekoi i gi molat da prestanat so praveweto zlo. Dobroto go unapreduva ìveeweto vo sekoja smisla, zloto go unazaduva; so napreduvaweto na li~nite godini, vozrasnata li~nost stanuva pomudra, duri i ako ne se trudi mnogu za toa, i poleka gi ostava eventualnite lo{i postapki, ili lu|eto ja napu{taat takvata li~nost; na krajot od ìvotot sekoj treba da si dade smetka {to napravil, za da bide siguren deka postapuval dobro i deka gi izbegnal lo{ite dela i posledici od svoeto nevnimatelno odnesuvawe (koga }e ideme kaj Boga, toj sigurno }e né pra{a zo{to sme go napravile ona {to ne ~ini ili zo{to ne sme go napravile ona {to trebalo da go storime - da bideme odgovorni gra|ani; da gi ~uvame i

10

{koluvame decata, da gi so~uvame od golemite predizvici koi vodat kon stradawe - drogata ili alkoholot; da napravime od sebe ona za {to sme imale talenti; da bideme prijatni, qubezni, trpelivi, smireni, nenasilni, tolerantni...). Za etikata e su{testven i posakuvan zborot dobro, taa upatuva da ne treba da zamisluvame i pravime zlo. Sveti Klimet Ohridski, na{iot najzna~aen eti~ar, ima pregnantno poso~eno: Trgaj se od zloto i pravi dobro!

Kako na{iot duhoven roditel sveti Kliment, govorat i drugite beleìti eti~ari. Nie sme gi objasnile ideite na sveti Kliment i sveti Naum, na sveti Kiril i Metodij kako "na{i eti~ki osnovi". Takva eti~ka celina moè da najdeme i da ja raskaème i prisvojime od kogo-bilo od izloènite 100 eti~ari - site se vistinski moralisti, imaat obrazloèna teorija, se zastapuvaat za odli~ni vrednosti, normite im se efekti i potrebni za ìvotot na lu|eto i za me|usebnoto odnesuvawe pome|u lu|eto... Sekoj od niv moè da bide baza, koga }e gi objasnime negovite/nejzinite idei i ideali, aksiolo{kiot sistem i predloènata prakti~na moralnost, sovr{en eti~ar na sekogo od nas za sogledba i rakovodewe na svojot ìvot. No, vo istorijata na etikata stanuva zbor za izloùvawe na razvitokot na moralnite zamisli, za povrzuvawe na taa etika so nejzinata epoha i so drugite toga{ni duhovni dvièwa, ponekoga{ za gradewe na kontinuitet na eti~koto mislewe i prodolìtelnost na moralnite vizii. Vo ovaa kniga tie soznanija i tendencii se u{te povidlivi odo{to vo nekoja konstruirana istorija na etikata. Tuka samiot eti~ar govori za sebe, a istovremeno mu ispra}a poraki do celoto ~ove{tvo, deka pred nego moèlo da ima takvi moralni nasoki, do sovremenicite deka razmislite se odnesuvaat na niv i eti~arot o~ekuva deka }e bidat prifateni i sledeni, do idnite lu|e deka nema da zavr{i eti~kata neophodnost, bidej}i e ~ove~ka nu`nost, i deka izloènite vrednosti moàt so isti, ili so drugi, objasnuvawa da bidat upotreblivi i natamu kako aksiolo{ki sistem, kako eti~ka vodilka.

Toa se karakteristikata i prednostite na deloto "Eti~ari". Toa e osobena kniga, edinstvena spored koncepcijata i izborot, a kako metod izloùva pred ~itatelite i prou~uva~ite sto majstori na etikata - gi narekuvam taka so po~it kon kavadare~kite zanaet~ii kakvi {to bea moite roditeli i me u~ea na moral, rabotewe i po~ituvawe na drugite, a isto taka i kon mojot profesor Pavao Vuk-Pavlovi}, veli~estven profesionalec vo filosofijata i etikata, i kon drugite u~iteli koi mi pomognaa da izrasnam vo dostoen predava~ na eti~kite idei i postojan zastapnik na eti~kite vrednosti, uveren vo nivnoto zna~ewe za site lu|e i za na{iot narod i korisni za golemite eti~ki i bioeti~ki zada~i koi stojat pred ~ove{tvoto, ne tolku za nas koi zaminuvame, no sekako za onie koi }e dojdat po nas i za koi{to eti~arite neprestajno mislat. Toa moè da go vidite i od zborovite i aktivnostite na eti~arite, objasneti vo knigava. Taka sekoja to~ka-statija-studija za nekoj eti~ar e istovremeno povik za razbirawe na negovite blagorodni stremeì i pouka koja ni ja ispra}a da se odnesuvame dobro. Dobrinata ne prestana da bide osnovnata, najvisoka vrednost, kako i Vistinata i kako Ubavinata. U{te pove}e, vo idninata se nadevame deka trive vrednosti }e stanat poprisutni i poefektni - iako otkako se postaveni na piedestalot na trojni svetii, na vrvot na aksiolo{kata skala, ne prestanuvaat da bidat svetlina za ~ove~kiot duh i opstojba, duri i ako hordite banditi go zagrozuvale ìvotot na lu|eto, ili amoralistite vladeele koristej}i sekakvi sredstva za da si ja realiziraat grdata cel, ili zlobnite so site sili gi ma~ele drugite, posebno moralnite, za da se nasitat od ~ove~ko stradawe i od odzemenite prava, ìvot, imot, sre}a. Nemoralot nikomu ne mu donel sre}a, kolku takvite da se

11

per~at pred obi~nite lu|e i istaknatite gra|ani. A moralot go ovozmoùva toa, toj e osnova za opstojba, dobar pomin, postignuvawe i imawe, za opravdanost na ìveeweto.

RAZVOJOT na umot i moralot kako tema na na{ata kniga, pokaùva

zna~ajni ne{ta. Ako ja poglednete sodrìnata na knigata so stote eti~ari, vo spisokot }e najdete najgolemi imiwa na svetskata ISTORIJA, posebno na svetskata kultura, iako nekoi imiwa nema da gi prepoznaete (za{to kaj nas malku se u~i Etika i Filosofija). No, za mnozinata pretstaveni eti~ari sigurno ste ~ule, moèbi ne kako za eti~ari, no verojatno kako za nau~nici, misliteli i duhovni i verski voda~i.

Istoriski tie se naredeni to~no - spored godinata na ra|aweto. Ja imate pred sebe podredenata enciklopedija na eti~kite li~nosti i idei.

Ja poznavate svetskata istorija po epohi - prvin e Antikata, pa Sredniot vek, potoa Noviot vek i ponovata istorija, sé do denes. Neka ne ve iznenadi brojot na izbranite eti~ari vo sekoja epoha (jas gi birav kako avtor i profesor, no tie samite se nametnaa kako najzna~ajni). Tie davaat slika za svojata era i za glavnite filosofi na moralot vo nea. Vo sekoja epoha ima golem broj eti~ari, etikata bila posakuvana i nu`na disciplina. Personalnoto bogatstvo na eti~ki misliteli vo sekoja epoha govori za eti~kite problemi, dilemi i re{enija vo toj istoriski period. Istorijata e istovremeno i izbor na informacii za toga{nite eti~ki orientacii. Po~nuvaj}i od Zaratustra, Antikata zavr{uva so Marko Avrelij, Sredniot vek trae od Isus Hristos do sveti Toma Akvinski, Noviot vek od Tomas Mor do Prosvetitelstvoto, posovremenata era od Imanuel Kant do Vladimir Solovjov, najnovata od Lav Tolstoj do Piter Singer.

Brojot na mislitelite e re~isi ramnomerno raspredelen, vo sekoja epoha ima 20-tina genijalni eti~ari, nieden ne e povaèn od drugite, site go ispolnuvaat kriteriumot na originalnost, eti~ka doblest, zna~ajnost na eti~kite koncepcii i poraki, neminlivost na nivnite idei sé do denes, site bile zna~ajni za mnogu lu|e okolu sebe, im davale dobri eti~ki objasnuvawa i soveti, nivnite idei gi pottiknuvale na dobro. Zna~ajno e {to i do denes se ostanati nivni duhovni tragi vo ~ove{tvoto, nekoi gi sakaat i po~ituvaat, nekoi gi sledat vo moralot, a ne~ii u~ewa zasluùvaat da bidat (i pokraj vremenskata dale~ina koga se sozdadeni) vozobnoveni vo na{ata era na etikata i se koristat i natamu.

Nema vo etikata samo nekolku re{enija, kako {to po u~ebnicite po etika moète da sretnete akcentirani nekolku najzna~ajni u~ewa. Vo sega{nite predavawa za etikata na naukata za doktorskite kandidati od site struki na Univerzitetot "Sv. Kiril i Metodij" vo Skopje istaknuvam deka, pokraj poklasi~nite koncepcii, od koi nekoi u{te se validni i produktivni, postojat brojni novi eti~ki koncepcii, koi ovozmoùvaat razvivawe na ideali, vrednosti, normi i moralni dejstva {to soodvetstvuvaat na sovremenata (i idnata) epoha i pri toa, kako vo sekoja etika, se zastapuvaat za najdobro ~ove~ko odnesuvawe - Etika na umerenosta (najra{ireno i najvlijatelno eti~ko u~ewe za dràwe "sredna mera", za odnesuvawe bez preteranosti, bazirano vrz objasnuvawata na Aristotel, odnosno od mnozina anti~ki eti~ari pa sé do denes - dava osnova za sozdavawe sovr{eno su{testvo i dobra zaednica); Etika na razumot (ili kako stoicite go iskaùvaa "sledewe na svojata prirodata", ìveewe umno, bez mnogu vozbuduvawe - najvlitelno eti~ko u~ewe vo istorijata); Etika na dol`nosta (barawe da se ispolnuva i zavr{i

12

obvrskata, pred sé i sekoga{, u~ewe deka treba da se pravi ona {to e nu`no i {to ni nalaga dol`nosta spored ~ove~kata su{nost i na{ata pozicija, etika na neotstapuvawe od moralot); Etika na dobrodetelta (klasi~na doktrina za sledewe i realizirawe na najdobar moral, na standardni vrednosti i normi na dobroto mislewe i postapuvawe); Utilitarizam (se bara pravewe dobro za site, i za lu|eto i za site ìvi su{testva - sega najvlijatelna eti~ka doktrina vo razvienite zemji); Etika na pravednosta (izraz na ponovi socijalni u~ewa za ednakvosta me|u lu|eto, za fer, nepristrasno odnesuvawe sekoga{ i kon sekogo); Etika na solidarnosta (rezultat na stavot za evolucijata na ~ovekot i op{testvoto - so razvojot na duhot i moralot raste me|usebno razbirawe i pomagawe na lu|eto); Etika na odgovornosta (sovremeni barawa deka sekoj treba da gi pravi potrebnite ne{ta - koncepcija za realno u~estvo na li~nosta vo neophodnite aktivnosti); Intencionalizam (imawe ~ista i jasna dobra namera - klasi~no u~ewe na Pjer Abelar, osnova za evropskata etika); Konsekvencijalizam (barawe da se misli za posledicite od dejstvata - ne smee da ima nebre`nost, ne~uvstvitelnost, povreduvawe i korupcija - baza za etikata na naukata, na politikata, na biznisot, za bioetikata); Meliorizam (koncepcija na pragmatizmot na Vilijam Xejms, Xon Djui, kibernetikata, informatikata, spored koja sé moè da bide podobro i sekoj i sé moè da se popravi); Etika na griàta (najnova eti~ka ideja za qubov i po~ituvawe na ìvoto, za potreba od empatija i za re{avawe na problemite so pozitiven stav - se narekuva popularno i "ènska etika"). Za ovie i drugite aktuelni eti~ki koncepcii podetalno pi{uvav vo vovedniot tekst kon "Etika na kulturata" (Kavadarci, 2009). @ivotot e smenet, pobaruva mnogu od lu|eto, se o~ekuva odgovorno odnesuvawe na sekogo, osobeno na pou~enite i na onie koi se na povisoka pozicija vo op{testvoto i vo dejnostite. Lu|eto treba podobro da gi razberat te{kite problemi i da gi splotat silite za nivno re{avawe, kako na te{kotiite ~ie razvivawe se navestuva (zdravstveni, klimatski, socijalni, pra{awa na konfliktite i na opstojbata), isto taka i na onie problemi za koi samo pretpostavuvame deka }e se pojavat ili u{te ne gi ni nasetuvame takvite maki.

Pregledot na pretstavenite eti~ari pokaùva deka tie bile mo{ne moderni za svoeto vreme, posveteni na ~ove~kata soznajna i moralna uloga za podobro odnesuvawe spored negativnite ne{ta {to se pojavuvaat. Vo etikata gledaa spas za ~ove~kite okolnosti i stradawa.

Posebno interesna sogledba od istoriskata lista na eti~arite e toa {to se razjasnuvaat pra{awata okolu nivnoto grupirawe. Imeno, ako standardno prvin se pretstavat drevnite eti~ari od Istokot i potoa se mine na Zapadot, ili se napravi obratno, ne se razbira pregledno deka etikata e razvivana sekade vo isto vreme - Pitagora i 7 mudreci se vrsnici na Lao Ce, Buda, Konfucij. Isto taka se vrsnici Epiktet i Marko Avrelij so Isus Hristos, sv. Pavle i so prvite hristijanski apologeti. Od zaedni~kiot spisok moè da se sogleda istovremenosta na novite eti~ki u~ewa pred Renesansata i po nea, a i nivnata zaemnost so reformisti~kite tendencii vo Evropa. Frapira naporednosta na Prosvetitelstvoto (so sli~ni eti~ki u~ewa nasekade), kako i paralelnata ra{irenost na eti~ko-politi~kite doktrini za ednakvosta i pravednosta vo pomoderniot svet. Vo dene{nicata istovremeno se javuvaat sovremeniot agapizam i u~ewata za nenasilstvoto i za griàta pred biolo{kite i socijalnite predizvici na modernata epoha. Vo site epohi zavr{nicata na prethodnata se sovpa|a so ra|aweto na novata. Nie sme sega, moè da zaklu~ime!, predvesnici na idnata moralna epoha, vo koja se nadevame

13

}e vladat idejata za Mirot, blagonaklonetoto nenasilstvo, dobro~instvoto, dobrata volja za razvoj na op{tata soglasnost za bratstvoto i realnata solidarnost za ìvotnite i za bezbednostite pra{awa. To~no pred sto godini u~eniot d-r Karel âpek predvide pravewe na roboti i nivna pobuna, koga ve{ta~kite mozoci }e razberat deka ne gi tretirame ednakvi kako nas. Pred 50 godini, golemiot nau~nik i avtor na zna~ajni nau~no-fantasti~ni romani d-r Isak Asimov sozdade blagovremeno eti~ki kodeks na robotite "Tri zakoni na robotikata": 1) Robotot ne smee da povredi ~ove~ko su{testvo ili so svojata neaktivnost da dozvoli toa da bide povredeno; 2) Robotot mora da se pokori na zapovedite dobieni od ~ove~kite su{testva, osven vo slu~aite ako tie zapovedi se vo sprotivnost so Prviot zakon; 3) Robotot mora da go {titi svoeto sopstveno postoewe sé dodeka taa za{tita ne e vo sprotivnost so Prviot ili so Drugiot zakon. - Idninata e zapo~nata, se gradat poleka i normite za nea, a Tolstoj, [vajcer i Majka Tereza jasno ni pokaàa kakvi vo nea mora da bidat moralnite vrednosti i dostojnoto ~ovekovo odnesuvawe.

Istorijata, pa i istorijata na etikata, né u~at deka vo svetot bile sli~ni problemi na razvitokot na civilizacijata i na etikata. Taa pouka treba da se sporedi so soznanieto deka mnogu rano se pojavile golemi eti~ki u~ewa. Toa potsetuva na antropolo{kata vistina deka lu|eto se sli~ni/isti su{testva, pa ne e ~udno {to vo sekoja epoha ima genii za objasnuvawe na supstancijalniot ~ove~ki kvalitet kakov {to e moralot. Isto taka, ne se iscrpeni potencijalite na eti~kata kreacija vo drevnosta, tie dostreli moàt vo svoite zna~ajni vidovi da imaat vlijanie i denes i da ni pomognat da najdeme va`ni eti~ki re{enija i vo poinakvi istoriski, prirodni i socijalni okolnosti - {to i se slu~uva so vozniknuvaweto na ahimsa-nenasilstvoto, so pointimnoto razbirawe na Prirodata i so afirmacijata na zna~eweto na razumot, po koj znae koj pat vo eti~kata istorija. Istorijata na etikata malku potsetuva i na psiholo{ko-eti~kata doktrina za individualniot razvoj od heteronomen moral kon sevkupna avtonomija na ~ovekot. Ne se zaboravaat soznanijata koi bile prepora~uvani na nedozreanite su{testva, no isto taka i deka doa|a vremeto koga mnozinstvoto lu|e se podgotveni da pronajdat vrednosti i normi koi }e go tlasnat ìvotot, duri i pri mnogu problemi.

GEOGRAFIJATA na etikata e isto taka mnogu interesna. Svoevidnata

dominacija na glavnite ìvotni i eti~ki idei od eden region (na primer, evropocentrizam) odigra va`na uloga vo razvojot na svetot i na etikata vo drugite krai{ta. No pregledot na mapata na stote eti~ari nema da dade isklu~iv rezultat vo takva nasoka.

Von Evropa }e najdeme bitni eti~ari i u~ewa ramni na najzna~ajnite evropski. Kineskata etika so bazi~nite teorii na konfucijanizmot i na taoizmot (so u{te razni drugi), ne samo {to opfa}a 1/3 od lu|eto od Zemjata, tuku do denes ponuduva mo{ne interesni i kreativni eti~ki stavovi i normi. Tie se plodotvorno ra{ireni i vrz bliskite dalekuisto~ni nacii. Vo sovremenata era hristijanskiot monoteizam se spojuva so konfucijanskite vrednosti (Sjan Mun) za sozdavawe nova etika na sorabotka me|u lu|eto, semejno povrzuvawe i unapreduvawe na li~niot opstanok zagrozen od vojnite i gladot. Kineskiot taoizam, pak, odamna se spoi prirodno so indiskiot budizam, od bliskiot vtor broen svetski narod. Nivniot zaedni~ki derivat zen-budizmot ja vozbudi i osvoi sovremenata intelektualna elita. Vo Indija se sozdadeni niza eti~ki {koli so transistoriska vrednost. Xajnizmot e najdobronamerna doktrina kon Prirodata, go osuduva sekoe nasilstvo. Hinduizmot ima

14

interesno razbirawe na site religii - koi poteknuvaat od eden bog, no se javuvaat vo razni formi; zatoa kon site treba da imame razbirawe i da gi branime. Budizmot so svojata ideja za mo`nosta za individualno usovr{uvawe (i spasuvawe, ako toa ni e cel), ponudi niza metodi so blagorodna sodrìna za eti~ki napredok. Denes najvlijatelnoto klasi~no u~ewe e tokmu budizmot, koj moè da se prisposobi kon sekoja etika i da pottikne dobri dela na sekoe pole.

Ne smee da se zaboravi deka od Azija doa|aat i hristijanskoto i islamskoto u~ewe, so ogromen broj vernici i silno vlijanie vo istorijata i denes. Dvete se eti~ki religii, vo koi moralnite normi se su{tina na verskite vizii. Vo istorijata i niz svetot }e najdeme malku teorii vrz koi ne vlijaele ovie dve moralni tendencii. Iako sega, vo konfliktniot svet na novoto vreme ({to e psiho-socijalna baza za sudirite i stravovite na lu|eto), se ~ini deka pome|u niv ne se mo`ni razbirawe i sorabotka, tie se vo osnovite mnogu bliski i moàt da se soglasat, a eti~kite teorii sozdadeni vrz nivna osnova da bidat sli~ni - na toa ukaùvaat Tolstoj, Gandi, [vajcer, Erih From, Martin Luter King ili d-r Hans King i drugite sovremeni ekumenski eti~ari. Ne smee da se zatvora umot pred predlozite za dobroto, kaùva{e u{te prviot eti~ar Zaratustra. Nie kako zemja na hristijanski vrvovi (Ohrid i sveti Kliment) i dolgovekovno pod osmansko vladeewe gi razbirame dvete religiski etiki i znaeme deka moàt da se proniknuvaat i zaedno da se razvivaat.

Ja spomenuvame vo knigata religijata i nejzinite vrvni eti~ki dostreli, iako vo posovremeniot svet, poradi skolasti~kite i dogmatski intencii, razni misliteli ja osuduvaa religijata i smetaat deka etikata ne treba da se potpira i da sorabotuva so nea. Religijata e ~ove~ka potreba i sekoj region i nacija si ja razvija i si ja odrùvaat kolku {to im e potrebna vo nivnoto ìveewe. Etikata su{tinski e povrzana so religijata, ne samo kako prenesuva~ na boèstvenite moralni zapovedi, tuku kako po~ituva~ na vrednite moralni vrednosti i normi koi gi dava religijata. Tie dvete se povrzani vo edinstvoto na svetskiot moral, vo koj se isprepletuvaat prirodniot i religiskiot moral.

Deka svetot e "golemo selo" {to se odnesuva i na etikata (ne samo na naukata, tehnikata, informaciite, soobra}ajot, rok i pop kulturata...) pokaùva {ireweto na utilitarizmot kako eti~ka doktrina na najrazvienite delovi na svetot. No nikulcite na utilitaristi~kite normi (i bliskite etika na griàta, etika na odgovornosta i konsekvencijalizmot) probivaat i podaleku od najrazvienite krai{ta. Zemjata e golema planeta, koja ne moè lesno da se obikoli pe{, no taa e male~ka planeta za novite sredstva za komunikacija i so svoite kapaciteti, koi gi iskoristuvaat 7 milijardi ~ove~ki su{testva. Sozdadeni se agencii i se sproveduvaat akcii da se pomogne kade {to e najte{ko i kade lu|eto najmnogu stradaat od nedostig na voda, skudna po~va i nemawe hrana. Toa e utilitaristi~ka ideja na delo, silen izblik na edinstvoto na svetot.

Edinstvoto na svetot sakavme da go pokaème i so izborot na eti~ari od site oblasti i od site epohi. Ne ja razvivame postara (etnolo{ko-eti~ka) nauka za obi~aite i moralot, no pokaùvame deka i vo Afrika i vo Ju`na Amerika ima zna~ajni obidi za obmisluvawe i sureduvawe na ìveeweto, za {to se va`ni i eti~kite vrednosti. Od Avstralija doa|a glavniot dene{en eti~ar Piter Singer (tamu e porano ungarskata profesorka Agne{ Heler, koja u~i deka e vaèn i pou~en ìvotot na sekoj ~ovek, a Zemjata treba povtorno da stane "dom za ~ovekot", a samata Avstralija predni~i vo eti~koto obrazovanie, koe se sproveduva vo site 12 klasa na osnovnoto i srednoto obrazovanie, a zna~ajna e i rekonstrukcijata na povredite na prastaroto

15

domorode~ko naselenie - kako i vo Kanada, na primer). Etikata na sekojdnevniot ìvot i diferencijalizmot na razmisluvawata i na ìveeweto, {to gi sakame kako idei od filosofot kogo imavme prilika da go poznavame i da ni bide prijatel Anri Lefevr (1905-1991), se razvivaat niz celiot svet, so svoite specifi~nosti. Najsovremeniot podem na etikata se slu~uva sekade, pregledot na modernite eti~ari poso~uva deka gi ima vo celiot svet (iako so ogled na specifi~nosta na knigata ne gi razvivame podetalno kako oddelni tekstovi). Poradi opredelbata za to~no 100 eti~ari ne gi obrabotivme eti~kite idei na najzna~ajniot hinduisti~ki filosof [ankara (788-820); ili na sveti Francisko (1182-1226), sozdava~ot na redot na siroma{nite monasi i pomaga~i na bolnite i stradalnicite, vo ~ija ~est denes vo negoviot grad Asizi se odrùvaat godi{ni sobiri za mir na voda~ite na svetskite religii i na najzna~ajnite politi~ari; ili na filosofite Skotus Erigena (810-877) i Fridrih [eling (1775-1854), ~ii u~ewa za prirodata moàt da bidat inspirativni za novite eko-eti~ki sogledbi i vrednosti; ili na tvorecot na evolucionisti~kata teorija ârls Darvin (1809-1882); ili na postavuva~ot na temelite na egzistencijalizmot danskiot filosof Soren Kirkegor (1813-1855), kako i na drugite egzistencijalisti Karl Jaspers (1883-1973), @an Val (1888-1974), Gabriel Marsel (1889-1973), Moris Merlo-Ponti (1908-1961)..., koi dadoa zna~ajni prilozi kon razbiraweto na ~ovekot i na metodot za istraùvawe na negovata sostojba i janyi, tragawa i talkawa vo sovremeniot svet: na psihologot-logorski stradalnik Viktor Frankl (1905-1997), koj né u~i na smislata na ìveeweto i poso~uva deka "po Au{vic znaeme za {to sé e sposoben ~ovekot, a po Hiro{ima na kakov rizik e izloèn", i na sozdava~ot na humanisti~kata psihologija Abraham Maslov 1908-1970), koj gi izloùva osnovnite ìvotni vrednosti; na filosofite Miguel de Unamuno (1864-1936), Paul Tilih (1886-1965), Martin Buber (1878-1965) i Alasdar Mekintaer (r. 1929), so svoite interesni i mo{ne pou~ni u~ewa i soveti za odnosite pome|u lu|eto, kako i na Karl-Oto Apel (r. 1922), sozdava~ot na etikata na komunikacijata; na amerikanskite teolozi Napoleon Hil (1883-1970) i Norman Vinsent Pil (1898-1993), koi, pokraj razni drugi prakti~ni moralisti~ki psiholozi, razvivaa za sovremeniot ~ovek najzna~ajno pozitivno mislewe, a isto taka i mnogu drugi eti~ari i moralisti, koi gi unapredija eti~kata nauka i praksa so tematikata i so kreativnata duhovna orientacija. Pluralizmot na etikata i nejzinata ra{irenost niz svetot so univerzalisti~ki soznanija i poraki e nova situacija na ovaa stara nauka.

Za teorijata na etikata go dodavame ova soznanie - vo sovremenata etika ne funkcionira podelbata od pred sto godini na teoretska i normativna. Denes pritisokot na ìvotnite problemi e tolku golem, {to ne e dovolen samo teoretski diskurs vo etikata (za pra{awata {to e taa, kade í se izvorite, kakov e del na ~ove~kiot duh i du{a, kako funkcionira moralot, koi se formite na etikata...), tuku za eti~koto kaùvawe da bide prifateno i efikasno nu`na e i razrabotka na idealite, vrednostite, normite i nu`nite moralni dejstva. Prakti~nata etika ne e samo koncepciski del od celosnata etika, tuku moèbi nejzin najzna~aen del. Bioetikata, kako {to pokaàvme vo eden tekst, koja te{ko moè da se oblikuva samo kako teorija bez predloèna prakti~na aktivnost za nejzino sproveduvawe, verojatno vo idnina }e go zazeme mestoto na etikata. Ili taka ni se ~ini.

UNIVERZALNATA ETIKA e najinteresniot podem na etikata denes.

Po prv pat vo istorijata toa nema da bide natprevar pome|u eti~kite idei koja

16

e podobra i poprifatliva za lu|eto, tuku proniknuvawe na eti~kite vrednosti

i normi vo edinstven moralen sistem. Taa zaedni~ka op{ta etika se sozdava od viziite i objasnuvawata od najzna~ajnite eti~ari od site vremiwa i od site narodi. Taka taa se stremi da izrasne od visokite dostreli na najdoblesnite svetski li~nosti.

Vakov kompleks na eti~ki vrednosti moè da go nasetite i vo na{ava kniga. Ona {to vo nea }e go najdete deka e najvredno za moralot, ili {to sé u{te ima zna~ewe iako izminalo mnogu vreme od koga e izgradeno, toa }e bide element i srcevina na Univerzalnata etika. Se razbira, obidite da se sozdade takov edinstven moralen pogled na svetot vlijae vrz oformuvaweto na Univerzalnata etika, no taa ìva eti~ka konstrukcija ima svoja logika i }e ima svoj razvitok onaka kako {to lu|eto }e se povrzuvaat i }e rastat golemite problemi za koi lu|eto mora da najdat i sproveduvaat isti normi. Denes znaeme deka vrvna vrednost na Univerzalnata etika e Mirot, ne kako otsustvo na vojna ili vozdrànost od nasilstvo samo zatoa {to nemame sredstva da go sproveduvame, tuku kako ideal zamislen kaj eti~ki doblesnite mirotvorci, kako dobrovolno priklu~uvawe kon nenasilstvoto i qubov kon drugite, a otfrlawe na zlobata i neprijatelstvoto kako ~ove~ki interesi i strasti. Kon Mirot se priklu~uvaat kako univerzalni vrednosti Prijatelstvoto, Solidarnosta, Sorabotkata, Dostoinstvoto na ~ovekot, Griàta za Prirodata, ûvaweto na zdravjeto, Pomagaweto i sli~nite dobri zamisli i nasoki na dene{noto i utre{noto ~ove~ko dejstvuvawe.

Za somnevaweto dali }e moè da se sozdade i da funkcionira Univerzalnata etika, kako odgovor treba da se poso~i gradeweto na zaedni~ka sudbina na sovremeniot svet i oformuvaweto na zaedni~ki institucii i politika. Za nau~nata skepsa za mo`nosta na Univerzalna etika, odgovorot e vo istoriskite kapaciteti na oddelnite eti~ki vizii (budizam, hristijanstvo, stoicizam...), koi moèle iljadnici godini da vlijaat so moralni ideali i soodvetni normi. Tie se pokaàle efikasni kaj ~ove{tvoto, toa e proba i razvoj na eti~kite sili za univerzalno dejstvuvawe (kaj nas kniga-disertacija za Univerzalnata etika napi{a mojata kandidatka d-r Branka Min~eva-Kocevska).

SOVREMENATA EPOHA zapo~na so Renesansata i Prosvetitelstvoto

- eti~kite idei pred toa se interesni ili va`ni i denes, no novite se pobliski do dene{nite potrebi i duh na ~ovekot. Vnatre{nata dimenzija na razbiraweto e povrzana so materijalnite aspekti na ìveeweto, no i so nu`nosta na zdravstvena za{tita i so bogatstvoto na kulturata. Spletot na site ni{ki vo ~ovekot i na energiite od razni izvori, vo sekogo gradat edinstvena celina, od koja proizleguvaat stavovite i èlbite.

Vo modernata era, pokraj koncepcijata, opravduvaweto i razvitokot na ~ovekovite prava (Op{tata deklaracija za ~ovekovite prava na OUN od 1948 godina e najzna~aen eti~ko-praven dokument na novata i idnata epoha), tri vrednosti gi oblikuvaat ~ove~koto postoewe i mislewe. Iskaàni se so francuskiot (1789) lozung SLOBODA-EDNAKVOST-BRATSTVO! Toa e izraz na golemite otkritija i dostigawa na ~ove~kiot um vo erata na razvojot na naukata, na Provetitelstvoto, a istovremeno i potik za noviot podem na ~ove{tvoto, kon negovite viso~ini i eti~ka doblest. Vo izminatite 230 godini se slu~ija mnogu novi ne{ta, razvoj na naukata i na tehnikata, na industrijata i na ìvotnite mo`nosti, se izmenija doìvuvaweto na svetot i stilot na izrazuvaweto... No, ima{e i grdi vojni, uni{tuvawe na narodi i kulturi,

17

zverstva kako vo najstra{nite varvarski pohodi i razbivawe na pozitivnata slika za ~ovekot. Sepak, Slobodata se razvi, denes sme poslobodni i kako individui i kako narodi, i kako dejci i kako tvorci. Isto taka i Ednakvosta e sostaven del na ~ove~koto razbirawe na lu|eto i e bazi~en stav za odnosite pome|u bli`nite i sli~nite. Ostana nerazviena vrednosta Bratstvo.

Vo idninata toa }e bide zada~ata na ~ove{tvoto, negova eti~ka vizija. No toa ne zna~i samo repetirawe na idejata za ednakvosta na site, tuku specifi~no razbirawe i volja za povrzuvawe na ~ovekot so site ìvotni entiteti. Za bratstvoto ne e dovolen antropocentrizmot, istaknuvawe na ~ovekot kako prv i edinstveno vaèn segment na univerzalnata egzistencija. Eti~arite istaknuvaat deka treba da pristapime kon biocentrizam, kon qubov i odbrana na sé {to e ìvo. Ni toa ne stiga. Vo ovoj brz ìvot so neprestajni promeni, sega sme ve}e sigurni deka e nuèn fiziocentrizam, razbirawe deka sme edno so site formi na postoeweto, za{to atomskata i subatomskata struktura na sene{to e ista. Nie postoime zaradi qubovta pome|u ma` i èna, koja gi spoila elementite (kako {to opi{uva Empedokle) i ni e dadena {ansa da uìvame vo seop{tite blagodatti na Zemjata i Vselenata i da pridoneseme kon razvojot na ~ove~koto i seop{toto ìveewe. Koga sveti Kiril veli deka Gospod na site ispra}a svetlina i do`d, toa ne se odnesuva samo na lu|eto, tuku na site ìvi su{testva, kako i na sé {to postoi.

Taka treba da razmisluvame vo smisla na univerzalnite vrednosti i prava, koi treba da gi uìvaat site. Novata Bioetika ne né u~i samo kako da go ~uvame svojot ìvot, tuku da razmisluvame i da sme zagrièni za seto {to postoi. Agapizmot, qubovta za sé, e novata etika, koja ni ja pokaà Majka Tereza. Toa moè da se pravi so silite koi gi imame, so umot koj }e né vodi da gi razbereme Kosmosot i Boga, so energijata koja moème da ja davame za opstojba na sakanite ne{ta, so dinamikata koja e vgradena vo nas so nastapuvaweto na ìvotot. Eti~koto obrazovanie treba da bide taa edukativna ve{tina koja sekoja mlada li~nost }e ja podgotvi za pravilno ìveewe i }e ja opremi so vrednosni znaewa i dobra volja za pravewe dobro. Najstariot filosof Heraklit, kral koj se otkaàl od kralstvoto za da se druì so decata, ni kaà: Sudbina na ~ovekot mu e etosot (moralniot kvalitet).

Toa moè da go nau~ime od pregledot i ~itaweto na poukite i porakite na najzna~ajnite svetski eti~ari, koi sega se objavuvaat vo Kavadarci, onaka kako {to se javuvale na raznite strani na svetot.

19

1. Zaratustra MAG NA DOBROTO

Na po~etokot na sekoja ~ove~ka dejnost

nekoja li~nost go dala prviot impuls za toj vid ~ove~ko interesirawe i postapuvawe. Persiskiot mislitel Zaratustra e prviot svetski eti~ar, toj prv po~na sistematski da rasprava za dobroto i zloto i da im ukaùva kako nau~nik na lu|eto po koj pat da pojdat za da go postignat dobroto i za da im bide dobro. Zaratustra, Zaratu{tra (na starohelenski Zoroaster, {to zna~i “zlatna yvezda“) e roden vo isto~niot Iran vo 630 godina pred n.e. vo plemeto Spitama. Tradicijata zboruva deka po~nal da propoveda “258 godini pred doa|aweto na Aleksandar Makedonski“ (makedonskiot kral go osvoil i

razurnal glavniot persiski grad Persepolis vo 330 godina). No, ima i drugi svedo{tva, deka Zaratustra vekuval edno stoletie porano, ili polovina milenium ili duri cel milenium pred toa; vo sekoj slu~aj, toa bilo pred koj i da e drug eti~ki mislitel. Istovremeno za eti~koto soznanie i izgradba e zna~ajno toa {to Zaratustra bil istoriska li~nost, se znaat negovoto poteklo, ìvot i dela, toj nastapuval vo konkretni ~ove~ki i socijalni situacii, a direktno zboruval za дејствена etika i gi uveruval lu|eto za potrebata i za korisnosta na moralot. Obemnoto delo "Zend-Avesta" e prevedeno na golemite svetski jazici. Koga imal 30 godini do{ol do polno soznanie za verata i moralot, vo 40-tata se zdobil so prviot u~enik, a koga imal 57 godini negovoto u~ewe go prifatil kralot Vi{taspo. Iako ova u~ewe stanalo dolgotrajna i vlijatelna religija, Zaratustra ne bil mistik nitu ~udotvorec. Toj zboruval za realnoto sozdavawe na svetot, za silite koi vo svetot se borat za da prevladeat i za onaa Sila koja gi nadvladuva site drugi sili. Prepora~uval vistinski moralni normi. Zaratustra e filosof, se obiduva da ja sfati su{nosta na postoeweto, da gi objasni vrskite i relaciite vo svetot i mestoto na ~ovekot vo svetot. Novinata na Zaratustra e isto taka {to etikata ja postavuva vo centarot na razmisluvaweto. Osnovnite na~ela na etikata toj gi vozdignuva do ìvotni i svetski principi. Toj e eti~ki mudrec, silno moralno naso~en i se interesira pred sé za eti~kite dimenzii na egzistencijata.

Za Zaratustra seto postoewe se deli na dva protivstaveni pola. Toa se svetot na dobroto i svetot na zloto - vo edniot vladeat silite na svetlinata, vtoriot e carstvo na temninata. Svetot na svetlinata, na dobroto i na spravedlivosta gi olicetvoruva mislite i poraki na vrhovniot bog Ahuramazda (Ormuzd), boèstvo na dobrinata i mudrosta. Vo svetot na temninata i na zloto dominira lo{iot duh Ahriman. Svetlinata i temninata, dobroto i zloto vodat oèsto~ena, beskrajna borba. Pome|u niv ima neminliv procep. Duhovite na dobroto davaat energija za sozdavawe i gradewe, silite na zloto vodat kon urivawe i uni{tuvawe. Zaratustra gi pofaluva ~esnosta, vistinoqubivosta, vernosta, a gi osuduva lagite, kra`bite, zlostorstvata i prestapite. Toj go povikuva ~ovekot

20

da stane podobar, ~ist, spravedliv, da se osvesti i da dejstvuva pozitivno, da se naso~i protiv zloto i da vloì napori vo taa borba. Trite atributi na Ahuramazda se Dobra misla, Dobar zbor (pouka), Dobro delo (Spravedlivost) - verata }e gi opredeli niv kako izraz na dobrata du{a, na Mese~inata i na Sonceto. Zatoa dol`nosta na ~ovekot e da odgleduva dobri misli, da kaùva dobri zborovi i da pravi dobri dela. Zaratustra gi povikuva lu|eto da bidat dobronamerni, da bidat umereni vo posakuvawata i strastite, da se stremat da ìveat vo mir i vo prijatelstvo so site, da im pomagaat na bli`nite. Ovaa etika na dobrodetel - na vistinska mera, dobra volja, ~esnost i pristojnost - ima posebno humanisti~ko zna~ewe, poradi ukaùvaweto na Zaratustra deka zloto i dobroto, ìvotnata radost i stradaweto zavisat od samite lu|e. Lu|eto imaat slobodna volja za da re{at. ôvek ne e nitu sluga nitu rob na Boga, tuku su{testvo koe moè slobodno da napravi moralen izbor. Mudriot ~ovek }e go odbere patot na vistinata, na svetlinata i na redot, {to }e go povrze i izedna~i so silite na dobroto, a na ovie }e im pomogne da gi pobedat silite na zloto. Najgolemiot ~ovekov dostrel e da ostvari pobeda na Dobroto vo sebe, vo svoite misli, zborovi i dela. Zna~i, lu|eto moàt da bidat tvorci na svojata sre}a (sli~na e idejata na indiskata karma - spored koja ~ovekovata sudbina zavisi od kvalitetot na ~ovekoviot izbor i dejstva). Opredeluvaweto na lu|eto za dobrina, ~esnost i ~istota e uslov da postignat uspeh vo borbata protiv zloto. Opravdanosta na etikata se potvrduva so postignatiot moralen kvalitet na svetot, kako i so ìvotniot balans na sekoj ~ovek posebno. Sudbinata na ~ovekot i po smrtta e opredelena od negovite eti~ki dela, za{to besmrtnosta na du{ata (a teloto nema nikakvo zna~ewe po smrtta) zavisi od negovata eti~ka nastroenost i dejstvuvawe. Ako ~ovekot veruva vo dobrinata, ako odi zaedno so silite na dobroto i svetlinata, ako e aktiven vo borbata protiv zloto i temninata, moè da o~ekuva rajsko blaènstvo. Vo sprotivniot slu~aj, se smestuva srede ne~istotija, vo svetot na zloto i kaj duhovite na temninata. Zaratustra e prorok-vozobnovitel, koj vrz pojasni duhovni osnovi ja postavi starata iranska vera, edna od prvite indoevropski religii. Vo nea spored prirodniot zakon se dviì Sonceto, te~at rekite i se smenuvaat godi{nite vremiwa. Vo svetskata zakonitost se vklu~eni i pravednosta, vistinata, redot. Nivna sprotivnost se neredot, lagata i nespravedlivosta. Spored Irancite, lu|eto se a{avan (pravedni) ili drugvant (privrzanici na zloto). Kako eti~ki reformator, Zaratustra mu se voshituva na Dobroto i se pra{uva kako da go izbegne i sovlada Zloto, toj saka da gi nagradi dobrodetelnite i da gi kazni lo{ite. Toj se srdi na negativnata ìvotna praktika, osobeno na lo{ite postapki na duhovnite voda~i i na svetovnite vladeteli, i ukaùva kakvi treba da bidat pravilnite postapki na sekoj ~ovek za ìvotot da bide dobar, i za taa li~nost i za site lu|e. Zakonot (t.e sistemot na ìvotnite pravila) e nad ~ovekot, zakonot e ve~en i izraz na trajnata spravedlivost. No, ~ovekot moè da gi povreduvava pravilata i da ne gi sledi; toga{ negovite dela se izraz na lo{ata sila i na zlite nameri. Zaratustra gi osuduval krvnite `rtvi i orgiite, gi smetal za ludost. Toj bil protiv sekakov vid nasilstvo, ja mrazel ne~esnosta, a osobeno ja osuduval lagata. Toj sakal da go zazdravi ~ove~kiot duh, ~ija bolest se olicetvoruva dvojno - kako nihilizam nasproti ìvotot i kako pesimizam pred ìvotnite te{kotii. Zaratustra dal nova nasoka na ~ove~koto ìveewe. Gi ohrabruval lu|eto da ja pobaraat vo sebe dobrinata kako smisla na postoeweto. Duri samiot se `rtvuval za da ovozmoì op{to spasenie. Go ubile zastapnicite na zloto. Kako

21

apologet na mudrosta i na dobrinata, Zaratustra ovie dve ~ove~ki sili gi povrzal vo edno. Mudrosta za nego ne e seznaewe ili sposobnost za mislewe. Mudrosta e ìvoten um i proizleguva od iskustvoto na dobroto postapuvuvawe, kako i od soznanieto za tvore~kite sili na svetot i na ~ove{tvoto i od nivnoto sledewe. Mudrosta na Zaratustra e sli~na na ona {to podocna }e se nare~e filosofija, naso~enost na umot kon soznavawe na vistinata, na zakonitostite i na najdobroto odnesuvawe. Zaratustra izgradil edna od prvite formi na monoteizmot, istaknuvaj}i eden Gospod. Toa e bog na sonceto, na ìvotnata svetlina, na umot Ahuramazda (ahura se indoevropski boèstva, koi se trudat da vovedat red vo svetot, koi se borat protiv haosot, temninata i zloto; mazda zna~i “mudar“, kako osnoven beleg na pozitivnoto su{testvuvawe). Me|utoa, Ahuramazda ne e direkten naredbodatel na moralnite normi, toj pove}e gi ozna~uva moralnite granici. Bo`jata mudrost e obrazec za ~ove~kata potraga po umnosta, a Bo`jata dobrina e izvor za sekoj ~ovek da se naso~i kon dobroto so svojot stav i dejstvuvawe (dodeka zloto e svojstvo na negativnoto boèstvo i pottiknuva uni{tuvawe). Zaratustra ukaùva deka razlikata me|u dobroto i zloto ne e o~evidna, deka za toa ima iluzii i izmami, predizvikani od navikite i od zanesite, i deka ~ovek tuka lesno pa|a vo zabluda, kako i kaj mnogu drugi pra{awa. Otkritieto i sledeweto na dobroto e plod na mudroto soznavawe, rezultat na duhot koj e naso~en pravilno so naporot na samata li~nost. Bog, kako i prviot eti~ar, se obrasci i u~iteli - kako toga{ pred 3.000 godini, taka isto i denes. Germanskiot mislitel Fridrih Ni~e (1844-1900), so ambicija da gi prevrednuva site vrednosti, napi{a maestralna tvorba “Taka besede{e Zaratustra“ (1883-1891), edno od najubavite sovremeni filosofski dela. Podraàvaj}i go stilot na poetskite gati na drevnite magi, Ni~e na Zaratustra mu dade uloga da ja negira voobi~aenata moralnost, za ~ie inaugurirawe i {irewe vo ~ove~kiot rod toj vsu{nost go obvini prviot eti~ar. Negoviot izmislen Zaratusta se vozdignuva sepak (nat~ove~ki) vo planinski, duhovni i slobodni eti~ki viso~ini. U~eweto na Zaratustra kako mazdaizam (spored vrhovniot bog Mazda) vo razni verzii bilo dràvna religija na Persija 13 vekovi. Sve{tenicite na taa religija gi narekuvale magi. Tie go slavele ognot - koj trajno go odrùvale na visokite oltari - {to e star persiski simbol za vozvi{enosta, univerzalnosta i za ìvotot.

Niz Mediteranot se ra{irila edna varijanta na ovaa religija, koja istaknuvala drug bog - mitolo{ki Mitra, roden na 25 dekemvri, spasitel, li~nost koja }e gi povrati zagubenite mo}i na ~ovekot, posebno onie za pravilno eti~ko izbirawe (mitraizmot svoevidno }e se odrazi i vrz hristijanstvoto, a isto taka so svojata op{ta prifatenost }e go podgotvi Rim za novata svetska vera).

Podocna od istite iranski pazuvi e zarodeno manihejstvoto, me{avina me|u hristijanstvoto i dualisti~koto sfa}awe na svetskite principi, kade {to osnovno e sudirot me|u dobroto i zloto, ~istoto i valkanoto. Mani (216-276), persiski prorok, osnoval vlijatelna gnosti~ka sekta, koja branela vera sli~na na hristijanskata, no istovremeno i osoben racionalizam i u~ewa na razli~ni svetski religii. Ovaa vera stignala duri i do Kina, kade bila i dràvna religija (763-840). Progoneti od oficijalnoto hristijanstvo, manihejcite se razmestuvali po selata i slabo naselenite oblasti na Mala Azija. Se zastapuvale za radikalen dualizam, go pretstavuvale svetot kako

22

smesa od Temnina i Svetlina. Bile strogi asketi i se nadevale na spasenie, koe }e go donesat li~nosti so kosmi~ki funkcii (kako Mani i Hristos). Niv gi gonele i preseluvale na Balkanot, kade {to od nivnite pozicii proizleze i bogomilstvoto, zarodeno kaj nas. Ovaa dualisti~ka struja, so ostar asketizam, gi kritikuva{e verskata organizacija i socijalnata eksploatacija, a organizira{e svoi brojni zaednici, koi se povlekuvaa vo planinite i im davaa otpor na srednovekovnite hristijanski verski i svetovni vlasti. Be{e sli~na na porano sozdadenata sekta pavlikeni. Protiv dvete strui Vizantija i hristijanstvoto vodea èstoka protivkampawa (denes duri nemame knièvni izvori za bogomilskite u~ewa). Od vakvite dualisti~ki sekti se razvija katari, valdensi i albiàni, vo Severna Italija i vo Ju`na Francija, protiv koi katoli~anstvoto silno se bore{e, duri organizira{e i posebna krstonosna vojna, sé dodeka ne gi uni{ti. Ovie idei vlijaeja vrz u~ewata i moralot na prvite protestanti - site tie, kako êhot Jan Hus (spalen vo 1415 godina), se istaknuvale so skromnosta, askezata i so èlbata za razumen ~ove~ki progres, no bile ubivani, a doktrinite iskorenuvani. Vo SAD se naselija i ostanaa zaednici na Moravski bra}a, dale~ni potomci na tragi~nite `rtvi na moralisti~kite persiski i evropski manihejski strui. Vo 652 godina vo Persija se ra{iri islamot. Vo negovata {iitska varijanta, koja dominira vo Iran, problesnuva kako duhovna ni{ka strog i ostar ton na eti~kata samosvest, izraz na apsolutiziraniot konflikt me|u dobroto i zloto. Denes okolu 100.000 Parsi vo Indija se poslednite sledbenici na mazdaisti~kata religija na ognot i na etikata na Zaratustra. Imaat isklu~itelno strog moral i vozvi{eno sfa}awe na dol`nosta. Bidej}i gi smetaat za najmoralni li~nosti, nim im doveruvaat sloèni trgovski i finansiski transakcii. Sekoj veruva vo nivnoto ~uvstvo na dobroto, vo nivnata ~esnost i vistinoqubivost. Vo svetot i natamu se vodi borbata me|u dobroto i zloto, a moralnite lu|e znaat na koja strana da zastanat vo ovaa ogromna neprestajna ìvotna bitka.

Fragmenti od Zaratustra

"So svoite u{i oslu{nete {to e najgolemo dobro, gledajte so jasna misla, napravete svoj izbor, sekoj za sebe, pred da se slu~i ne{to va`no kako rezultat na na{ata namera."

"Ne bidete zaspani pred trite najdobri ne{ta: dobrata misli, dobriot zbor, dobroto delo (pravednoto)! Otfrlete gi daleku od sebe najgrdite ne{ta: lo{ata misla, grdiot zbor, storenoto zlo (nespravedlivosta)!"

"Kaì mi go, Gospode, ona {to treba!... So ispravnosta da dojdam do soznanieto za sovr{enstvoto na ìveeweto, da razberam {to treba du{ata da mi izbere i toa da go postignam!"

23

2. Mojsej DESET ZAPOVEDI

Nekoi od najzna~ajnite i najtrajni moralni

normi se dobieni od damnina od prorocite kako poraka od Boga. Niv lu|eto gi ~uvaat i prenesuvaat kako prvi i najzna~ajni duhovni i eti~ki vrednosti. Takvi se Desette Bo`ji zapovedi, koi ve}e tri mileniumi se osnova na eti~kata praktika. Niv na lu|eto im gi soop{til izraelskiot prorok Mojsej. Mojsej e edna od najinteresnite li~nosti vo ~ove~kata istorija. @iveel vo 13-tiot vek pred n.e., koga bil visok slu`benik na lo{iot egipetski kral, no gi otrgnal potla~enite izraelski plemiwa i preku Crvenoto More i Sinajskata Pustina gi odvel do vetenata zemja. Iako bil heroj i voda~ na svojot narod, Mojsej imal edno od najva`nite ~ove~ki svojstva - skromnost. Vo pette prvi knigi na Stariot Zavet, koi mu se pripi{uvaat nemu, se opi{ani silata i voditelskiot duh so koi toj ja razvil monoteisti~kata religija kako edna od najgolemite duhovni pridobivki na ~ove{tvoto. Toj gi povrzal judejskite plemiwa i gi pottiknal na duhoven i fizi~ki napor da izdràt 40-godi{no talkawe niz pustinata. Na toj pat e vospostaven pro~ueniot sojuz na Izraelcite so Boga, vrz osnova na koj{to tie smetaat deka stanale izbran narod, koj ima obvrska da veruva vo eden Bog, da gi slu{a negovite nalozi i da gi ispravi gre{nite postapki

i pogre{nite orientacii na praroditelite na ~ove{tvoto, za lu|eto da trgnat po vistinskiot pat i da najdat spas od stradawata, za koi tie samite se vinovni. Del od ova duhovno razbuduvawe e i dobivaweto od samiot Bog osobena zada~a za pravilno odnesuvawe. Desette zapovedi Mojsej gi primil li~no od Boga (toa e opi{ano vo Vtorata kniga Mojseeva, glava 20). Lu|eto bile vo te{ka situacija. Po stradalni~kite vekovi i otkako uspeal da se izmolkne od tu|inskata tiranija, namesto slobodata da ja uìva dostojno, so ~ove~ka viso~ina, narodot izraelski se zanel i pod forma na "sloboda" pravel najnemoralni, neubavi, boguneugodni dela. Toga{ Gospod na vrvot na Sinajskata Planina na Mojsej mu gi predal zapovedite, vreùvaj}i gi so ogneni streli vo kamenot, kako negova objava deka lu|eto treba da go pravat tokmu toa {to e zapi{ano za da ìveat moralno i dostojno. Zapovedite imaat ni{ka na neodlo`no dejstvuvawe, neotstapuvawe od nivnata smisla, no nivnoto zna~ewe e vsu{nost "ona {to ne treba da se zaboravi". Zapovedite se dela koi lu|eto ne treba da gi zapostavat, tie moàt da ni donesat samo dobro. So Desette Bo`ji zapovedi na ~ovekot mu e dadena nedvosmislena zada~a svojot ìvot da go vodi dobro. Po~ituvaweto na zapovedite zna~i pravilno ìveewe (vo mnogu religiski zaednici, nave~er nasobranoto semejstvo gi ~ita Zapovedite kako osnovna duhovna zada~a). Desette zapovedi se osnova za ispravno odnesuvawe, za kvalitetno orientirawe na svoite èlbi i celi i za dostigawe na visok stepen na dobrina. Zapovedite ni ovozmoùvaat da imame

24

prijatno ~uvstvo deka sme dobri lu|e, koi i sebe si i na drugite im pravime dobro i pridonesuvame kon dobrite ~ove~ki odnosi. Desette zapovedi né u~at deka smislata na egzistencijata na ~ovekot e da bide eti~en. So prvata zapoved “Jas sum Gospod, Bog tvoj, da nema{ drugi bogovi osven mene!“ Bog im govori na onie koi gi oslobodil i izvel od zemjata na ropstvoto deka gi {titi, misli na niv, zasluùva tie da mu veruvaat, no i da imaat strav od Nego. Bog e semo}en i gi qubi. Lu|eto ne treba da imaat druga vi{na sila na koja bi ñ veruvale i bi ja sakale (ova e osobeno vaèn stav, sporeden i so iskustvata vo modernata epoha, koga lu|eto gi obogotvoruvaa voda~ite, firerite, generalisimusite, mar{alite..., ili nekakvi somnitelni li~nosti-yvezdi - taka se podjarmuvaat, a zaboravaat deka edinstveno samo na Bog moè da mu se dari takva qubov). Vtorata zapoved kaùva: “Ne pravi idol ili slika na ona {to e gore na neboto, {to e dolu na zemjata i {to e vo vodata, pod zemjata, nemoj da im se

poklonuva{ i da im sluì{!“ - Bog bara doverba od ~ovekot. Bog e nevidliv, ne se {eta po svetot vo ~ove~ki ili vo nekoj drug lik, kako anti~kite boèstva. Toj ne moè da bide pretstaven vo lik sozdaden od ~ovekova raka. Mnogubo{cite se molat na skulpturi ili so podaroci gi potkupuvaat zamislenite boèstveni likovi. Edinstveniot Bog se iskaùva na drug na~in, na primer so istoriskoto slu~uvawe, iako samiot ne se pokaùva. Praveweto pretstava na Bo`jiot lik bi zna~elo negovo izedna~uvawe, spored mo}ta i zna~eweto, spored stepenot na ~ove~kata po~it, so drugite boèstva ili ~ove~ki su{testva. Likovnoto nepretstavuvawe se kompenzira so du{evnata predadenost kon Boga. - Dvete prvi zapovedi, iako se odnesuvaat na teolo{ki aspekti, se isto taka i eti~ki, kolku i posledovatelnite zapovedi, koi imaat ponaglasena moralna konotacija. So tretata zapoved “Ne izgovaraj go naprazno imeto na Gospoda, tvojot Bog!“ Bog stanuva protiv zloupotrebite na svoeto ime. Negovoto ime e sveto, Bog treba da se prifa}a so posvetenost, izvor e na spas, uto~i{te i posledna odbrana. Imeto na Boga ne smee da se upotrebuva za magii, pri krivokletstvo, nitu za sebi~ni celi. So qubovta kon Boga nikako ne odi negovo povikuvawe za obi~ni dejstva, negovo vle~ewe (po kalta) na sekojdnevicata, pcuewe i ispra}awe kletvi boèm vo Bo`je ime, ili kolnewe vo Boga, a dejstvoto zavisi od nas, i sl. êtvrtata zapoved insistira: “Spomnuvaj si za denot na odmorot za da go praznuva{!“ Objasnuvawata kaùvaat: “[est dena raboti i svr{i gi vo niv site raboti svoi, a sedmiot den e sabota Gospodova, praznik na tvojot Bog; toga{ nemoj da vr{i{ nikakva rabota, ni ti, ni sinot tvoj, ni }erkata tvoja, ni slugata tvoj, ni sluginkata tvoja, ni volot tvoj, ni osleto tvoe, nitu pridojdeniot, koj se nao|a kaj tebe... - oti za {est dena gi sozdade Gospod neboto i zemjata, moreto i sé {to e vo niv, a sedmiot den si otpo~ina: zaradi toa Gospod go blagoslovi sedmiot den i go osveti“. - Mrzelivosta ne e sakana, no dobrodetel ne e ni preteranoto iskoristuvawe na ~ovekovite sili, nitu na svoite, nitu na drugite lu|e koi ni se podredeni. Ciklusot na ìveeweto i na dejstvuvaweto e dolg, ~ovek mora da znae deka od nego se bara dolgotrajna posvetenost, a ne kusotrajno dotol~eno cedewe, {to ~oveka go onevozmoùva da raboti niz celiot ìvot i vsu{nost go isklu~uva od celinata na ìvotot. So ovaa zapoved vo ~ove{tvoto e voveden standarden sedmi~en turnus, koj sega sekade se po~ituva vo svetot (kaj Rimjanite toj iznesuval 10 denovi). Pettata zapoved “Po~ituvaj go tatkoto tvoj i majkata tvoja, za da ti bide dobro i da poìvee{ dolgo na zemjata!“ ukaùva deka ne treba da im pravime

25

nepravda i zlo na onie {to né rodile i odgledale, deka niv treba da gi po~ituvame, da gi slu{ame, sakame i da im pomagame. ôvek mora da ima svest za ìveja~kata, mora da ìvee dostoinstveno, ispravno i moralno. Vo toa sekako e vklu~en i pravilen odnos sprema roditelite. Koj gi po~ituva svoite roditeli (kaj Kinezite duri - predcite) obezbeduva spravedlivo odnesuvawe i dobro odvivawe na ìvotot, toj ne gi prekr{uva radosta i smislata na ra|aweto i na odgleduvaweto na mladite. [estata zapoved insistira: “Ne ubivaj!“ - Ne smeeme da go povreduvame ona {to e ìvo, osobeno ne bli`nite, niv da gi uni{tuvame i da im nanesuvame bolki, tuku treba me|usebno da si se pomagame i potpirame. Egzistencijata zna~i nepre~eno odvivawe na ìvotnite procesi. Ubivaweto, ukinuvaweto na ìvotot, odzemaweto na pravoto na postoewe go spre~uva toa. Dodeka trae, ìvotot e svet. Pravdina e koga ìvotot te~e nepre~eno, a nepravdina koga toj e ukinat od zlostorni~ka raka, koja go povreduva najneprikosnovenoto li~no pravo na sekoe su{testvo. Ubivaweto e sprotivno na sekoja forma na postoewe. Toa e najgolemo zlostorstvo, najseriozno, nepopravlivo ~ovekovo nedelo. (Ovoj stav postoi vo sekoja razviena religija i e eden od bazi~nite vo sovremenata bioetika, a posebno gi pottiknuva pomodernite abolicionisti~ki eti~ki barawa za ukinuvawe na smrtnata kazna, koja mnogu ~esto avtoritarnite reìmi ja koristat tokmu za uni{tuvawe na brojni ~lenovi na svoite op{testva.) Sedmata zapoved “Ne pravi prequba!“ insistira na ~esnosta vo qubovnata vrska kako edna od najva`nite formi na ~ovekoviot ìvot. êsnosta, zaemnoto po~ituvawe, zaedni~koto dogovarawe, doverbata gi krepat me|usebnata qubov i vrska. Prequbata pretstavuva predavstvo na najbliskiot, voveduvawe na mamewe i na netrajnost vo odnosot, otvora nedoverlivost vo celinata na ìvotnoto nastapuvawe. Me|usebnata idealna privrzanost e pat po koj se gradi dobroto za site, osobeno za ~lenovite na semejstvoto. (Vo sovremeniot svet bolesta SIDA - kako vo porane{nite vremiwa sifilis - pokaàa deka doverbata pome|u bra~nite partneri, {to zna~i me|usebno eti~ko odnesuvawe, e edinstvenata odbrana od ovie i od sli~nite najopasni bolesti.) Osmata zapoved “Ne kradi!“ bara da ne odzemame od bli`niot ni pari ni imot, nitu da se sluìme so ne~esni sredstva i izmama za da pridobieme ne{to. Vo ekonomskata dejnost treba da bideme ~esni, da ja kontrolirame al~nosta, za so nea da ne gi povreduvame drugite. So drugite lu|e treba zaedno da go gradime ìvotot i da si se potpirame, pomagame i krepime vo ìvotnite te{kotii. Zapovedta za nekradewe insistira da se svrtime kon sebe i svoite anga`mani, a da go po~ituvame drugiot i negovite idei, nastojuvawa i imot. Otkradnatoto, nezarabotenoto, zdobienoto so odzemawe e la`no, ekonomski potencijal bez vistinska sila, materijalna mo} bez ~ove~ka pokrepa.

Devettata zapoved insistira: “Ne svedo~i la`no protiv svojot blièn!“ - Stra{no e ~ovekot svojata mo} na mislata, na govorot, na iskazot - koi mu se dadeni da ja dofa}a vistinata, da go soop{tuva soznaenoto i da se razbira so lu|eto - da ja koristi protiv drugite lu|e, so koi go deli ìvotot, za da go frla kal vrz svojot blizok i da go upropasti. Najgolemo zlo se ozboruvaweto, ocrnuvaweto, ogovaraweto, kodo{eweto, la`noto svedo~ewe, negovoreweto vistina za drugiot, koristeweto na svojot duh i govor da se uni{ti drugiot, sou~esni{tvoto vo negovoto upropastuvawe (zatoa e i potegnata lustracijata po propasta na socijalisti~kite reìmi, koi sistemot na kodo{ewe go koristea za upropastuvawe na svoite sogra|ani). Lagata i la`noto svedo~ewe pretstavuvaat negirawe na umot i govorot, tie se osnova za neveruvawe vo tie

26

osnovni ~ovekovi sili i za nivno otfrlawe, za urivawe na racionalnata osnova na postoeweto. Zboruvaweto vistina e sveta zada~a. La`liviot zbor protiv drugiot ~ovek go pravi svetot nedover~iv i ispla{en. La`nite svedoci se krada~i na ìvotot na drugiot. Desettata zapoved predupreduva: “Ne poèluvaj ni{to {to e tu|o!“, so dopolna: “Ne poèluvaj ja ènata na bli`niot svoj, ne poèluvaj go domot na bli`niot svoj, nitu nivata negova, ni robot negov, ni robinkata negova, ni volot negov, ni osleto negovo, ni sekakov dobitok, nitu ne{to drugo, koe e na bli`niot tvoj!“ - Brojni i silni strasti go nosat ~ovekot kon èlbi i aktivnosti, koi ~esto gi naru{uvaat egzistencijata i imotot na drugiot. Tu|oto moè da stane posakuvano, a kopneòt po toa da pottikne negovo odzemawe. ôvekot toga{ se pretvora vo yver bez etika, koja go sledi zakonot na xunglata - vo koja na~elo e drskosta i sekoj ima pravo da pravi i zema sé, stiga samo da e posilen (kako lav) i nastoj~iv (kako mr{ojadcite). Eti~kata zapoved za vozdrànosta kon domot na drugiot, kon lu|eto so koi ~ovekot go deli ìvotot, kon elementite na negoviot ìvot pora~uva vo nas da ne vozniknuva zavist kon ne{tata na drugiot, da ne se budi èlba po ne{to {to ne e na{e, da gi smirime negativnite posedni~ki elementi na ~ove~kata du{a. So odzemaweto na ne{to {to mu pripa|a na drug ~ovek - kako i so drugite povredi na slovoto Bo`je - ~ovek po~nuva da ne go po~ituva dobroto i da gi povreduva i drugite Bo`ji odredbi za dobroto. Desette Bo`ji zapovedi preneseni od Mojsej se najpoznatiot eti~ki sistem vo ~ove~kata istorija. Tie gi vodat lu|eto tri iljadi godini po pravite ìvotni pati{ta. Jasni i nedvosmisleni, precizni i obrazloèni, Zapovedite se silna eti~ka osnova za gradewe na ìvotot vo negovata raznovidnost, no se zastapuvaat za ednozna~nost na obvrskite kon sebe i kon drugite. Desette zapovedi se srcevina istovremeno i na religiskite i na antropolo{kite soznanija, jadro i na eti~kiot i na pravniot sistem. Tie se baza i na individualniot i na socijalniot moral. Zatoa so stoletija Zapovedite se po~ituvana i sproveduvana etika. Iako lu|eto gi povreduvaat Zapovedite, sepak gi nosat vo svoite srca i kaj sekoj ~ovek moè da najdeme nivni elementi, a kaj dostojnata li~nost tie se postojan moral. Eti~kata vizija na Zapovedite e univerzalna i dlaboka, potvrdena e vo minatoto i vo sega{ninata, od Mojsej do denes, i sogledlivo e deka tie }e vaàt i za idninata, do krajot na svetot. Svetoto Pismo, vo koe se dadeni Desette Bo`ji zapovedi, sodrì tekstovi za sozdavaweto i za dale~noto minato na prvata monoteisti~ka vera, kako i za nastanite okolu Isus Hristos i negovite u~ewa i za dejnosta na negovite prvi u~enici-apostoli za {ireweto na novata vera hristijanstvoto (Star i Nov Zavet). Biblijata e najmnogu izdavana i preveduvana kniga na

svetot (na slovenskiot jazik prvi ja prevedoa svetite Kiril i Metodij vo IX vek, a na sovremeniot makedonski jazik eden od prvite poglavari na Makedonskata crkva arhiepiskopot Gavril). Biblijata e prepolna so moralni raskazi i pouki, sekoj ima zna~ajna simbolika i poraka do lu|eto da bidat moralni. Potsetuvame samo na prekrasnite zborovi na izraelskite kralevi David i Solomon, dvajca od najumnite lu|e i golemi eti~ki u~iteli. David (X vek pred n.e.) e poznat spored toa {to so hrabrosta go sovladal ogromnoto zlo olicetvoreno vo divot Golijat. Bil golem poet, sostavil prekrasni Psalmi, koi pretstavuvaat celost za ~ove~kiot ìvot i misli, od koi moè da se nau~i sé {to e dobro i zlo. Go priveduvame psalmot 14: "Gospodi, koj moè da se vseli vo Tvoeto ìveali{te?... Onoj, koj odi neporo~no, {to vr{i pravda i vo srceto

27

svoe govori vistina. Koj ne kleveti so jazikot svoj, ne pravi zlo na bli`niot svoj i ne go navreduva bli`niot svoj; vo negovite o~i, zlobnikot e ni{toèn, a gi po~ituva onie koi imaat strahopo~it kon Gospod; koj koga se kolne na svojot blièn, ne poreknuva; koj ne dava pari na zaem na lihva i ne prima potkup protiv nevin. Koj taka postapuva, nema nikoga{ da se pokoleba".

Negoviot sin mudrecot Solomon go unapredil carstvoto i go izgradil pro~ueniot erusalimski hram. Bil mnogu mudar, negovata umnost se pofaluva do dene{ni dni. (Lekarot i profesor Fransoa Rable, 1494-1553, vo romanot "Gargantua i Pantagruel" ja dava ovaa, denes aktuelna, osnovna misla za etikata na naukata, kaàna od Solomon: "Znaeweto bez sovest e ni{to`no!"). Od "Mudrite izreki" na Solomon go donesuvame vovedot: "...za da se poznae mudrosta i poukata, za da se razberat izrekite na razumot; za da se usvojat pravilata na blagorazumieto, pravosudieto, sudot i pravinata; da im se dade na prostite razumnost, na mladite - znaewe i rasuduvawe. Ako mudriot slu{a, }e gi umnoì znaewata svoi, i razumniot }e najde mudri soveti" i: "Rasuduvaweto }e te brani, razumot }e te ~uva, za da te spasi od lo{ pat, od ~ovek koj govori laga, od onie {to gi napu{tile pati{tata na pravdata..., od onie {to se raduvaat vr{ej}i zlo, koi se voshituvaat na rasipanost...". Vo edna od najumnite svetski knigi "Propovednik" stoi: "Sueta nad suetite... i sé e sueta!... Sé ima svoe vreme, i sekoja rabota pod neboto ima svoe vreme; vreme koga }e se rodi{, i vreme koga }e umre{; vreme koga sadi{, i vreme koga go korne{ nasadenoto; ...vreme koga se uriva, i vreme koga se gradi; vreme koga se pla~e, i vreme koga se smee; vreme koga se taguva, i vreme koga se igra..., vreme koga se mol~i, i vreme koga se zboruva...". Od "Mudrosta Solomonova" eve nekolku primeri za metodot i za silnite eti~ki poraki: "Nitu eden {to govori nepravedno, nema da se sokrie"; "Mudrecite se spasenie za svetot, a razumen car - blagosostojba za narodot"; "Sluèweto na idoli... se po~etok, pri~ina i kraj na sekoe zlo"; "Odvaj moème da go sfatime ona {to e na zemjata, so maka go razbirame i ona {to e vo na{ite race, a {to ima na nebesata - koj proveril?!"

Ova e predlog za ~itawe i eti~ko razmisluvawe za veli~estveniot Star Zavet, vo koj se potsetuva deka Spasitelot-Mesijata }e bide od rodot na David, {to }e go olicetvori Isus Hristos.

DESETTE BO@JI ZAPOVEDI

(vo oficijalnata verzija na Makedonskata pravoslavna crkva)

1. Jas sum Gospod, Bog tvoj, da nema{ drugi bogovi osven mene!

2. Ne pravi idol ili slika na ona {to e gore na neboto, {to e dolu na zemjata i {to e vo vodata, pod zemjata, ne im se poklonuvaj i ne im sluì!

3. Ne go izgovaraj naprazno imeto na Gospoda, tvojot Bog!

4. Spomnuvaj si za denot na odmorot za da go praznuva{, {est dena raboti i svr{i gi site raboti, a sedmiot den posveti go na Gospoda, tvojot Bog!

5. Po~ituvaj go tvojot tatko i tvojata majka, za da ti bide dobro i da poìvee{ dolgo na zemjata!

6. Ne ubivaj!

7. Ne pravi prequba!

8. Ne kradi!

9. Ne svedo~i la`no protiv svojot blièn!

10. Ne poèluvaj ni{to {to e tu|o!

28

3. Mahavira Xajna NE POVREDUVAJ GO @IVOTO!

Eti~arite se zastapuvaat za dobro odnesuvawe, {to pred sé podrazbira li~na vozdrànost i po~ituvawe na drugite lu|e i na sé {to e ìvo. Eti~kite vrednosti i moralnite normi gi istaknuvaat najdob-rite karakterni svojstva na ~ove~koto su{testvo, negovata sposobnost da gi razbira drugite lu|e, negovata sila da go kontrolira svoeto povedenie, negovata èlba za sorabotka i da bide solidaren so lu|eto i da go ~uva seto {to e ìvo. No, i kaj eti~arite moè da se sretnat gradacii vo opredeluvaweto na viso~inata i ostrinata na eti~kite barawa. Eden od niv, golemiot majstor na etikata Mahavira Xajna, se zaloùva za eti~nost do krajnite granici na ~ove~koto vozdr-ùvawe od pravewe nekakvo zlo. Xajna e roden vo 599 godina pred n.e. vo blagorodni~ko semejstvo vo severnata indiska dràva Bihar. Pri ra|aweto go dobil imeto Vardamana, {to zna~i “onoj koj postojano raste“, koj

“donesuva prosperitet“. Majka mu i tatko mu ve}e pripa|ale na religijata {to toj }e ja proslavi, koja spored predanieto zapo~nala iljadnici godini porano i vo ~ie razvojno steblo dotoga{ imalo 23 tirtankari, ~ie ime zna~i “onie koi podgotvuvaat premin na drugata strana“, koi “gi otvoraat pati{tata“. Prviot tirtankara Ri{aba ìveel vo mugrite na ~ove~kata civilizacija, posled-niot Par{va 250 godini pred da se rodi Vardamana. Vo 30-tata godina od ìvotot mladiot ~ovek re{il da go stori ona {to vo Indija bilo obi~aj kaj mnogu sposobni li~nosti - da se povle~at vo osamenost i da se predadat na duhovnata aktivnost. Se

otkaàl od svetovnite ne{ta, so dozvola od bratot go ostavil semejstvoto, go razdelil imotot, trgnal da talka. Ja otfrlil oblekata i se zavitkal so par~e krpa. Toga{ rekol: “Sre}ni sme i ìveeme sre}no nie koi nemame ni{to na{e“. Po nekoe vreme krpata se zaka~ila za trn i toj pove}e ne nosel obleka. Vardamana stanal kraen asket. Meditiral i dewe i no}e. Stanuval vo tri nautro i, bez prekin razmisluvaj}i, odel od mesto do mesto. Postel dolgi periodi, so nedeli duri se vozdrùval od piewe voda. Koga }e oti{ol kaj nekogo da pita za malku jadewe, ako imalo nekoj dojden pred nego ili tuka se

29

vrtele ku~e ili ma~ka, toj se povlekuval: “Site du{i se ednakvi. Tie stasale pred mene i pove}e od mene zasluùvaat da dobijat. Ako ostanam, niviot del }e bide pomale~ok“. Taka ja minal cela Indija. Istovremeno, so meseci i godini go sledel zavetot za mol~ewe. Nikoga{ na ni{to ne se poàlil i ja zadrùval svojata sovr{ena smirenost. Odel sosema gol, bidej}i smetal deka poseduvaweto na {to-gode né spre~uva da bideme slobodni i da ja dostigneme baranata duhovnost. Zaradi svoite neverojatni asketski i duhovni dostigawa go narekle Mahavira, {to zna~i “golem junak“. Edna{ svojata blagorodnost ja izrazil so toa {to ne gi izgonil kravite koi mu go jadele slameniot pokriv na kolibata, tuku zadovolen od nivnata sre}a prodolìl da meditira. Eden od pridruènite asketi, razbesnet, sepak go iskaral deka duri i pticite znaat da se griàt za svoeto gnezdo i deka ne moè da sfati kako takov ~ovek moèl da bide blagorodnik i sin na poglavar. Toga{ Mahavira si opredelil svoi pet li~ni pravila na odnesuvawe: nema da ostanuva na mestata kade {to negoviot prestoj im predizvikuva nevolja na drugite; }e mu bide va`na samo du{ata, ne i teloto; }e progovori samo ako nekoj go pra{a ne{to ili ako pita za hrana; }e prima milosrdie samo tolku kolku {to moè da mu zastane na dlankata; nema da sluì nikomu za da gi zadovoli svoite potrebi.

Nesvesnite lu|e ~esto go navreduvale ili go brkale Mahavira. Frlale zemja ili |ubre vrz nego dodeka meditiral ili }e go krenele i }e go pu{tele da padne. Iako bil mnogu silen, toj nikoga{ ne vozvra}al. Za nego najvozvi{enoto na~elo i vera bila ahimsa - nenasilstvo. Velel: “Kon bli`nite ne bidi neprijatelski naklonet; toa e zakon na onoj koj vistinski se kontrolira“. Po 12 godini askeza i prodlabo~eno razmisluvawe, dostignal prosvetluvawe. Site bile voshiteni od negovata ~istota i duhovna vozvi{enost. Go smetale za najmudar filosof. Toga{ go narekle Xina ili

Xajna, {to zna~i “pobednik vo vnatre{niot svet“, onoj koj go osvoil sopstvoto. Potoa u{te 30 godini prodolìl da odi niz Indija, propoveduvaj}i somilost, trpelivost i krajna vozdrànost vo sé. Umrel vo 527 godina pred n.e.

Xajna drèl ednostavni besedi, sedej}i vo pozata na lotus (krstnoze), naj~esto pred celi sela i stotici lu|e. Gi prekolnuval da se molat i da meditiraat, da imaat somilost za sekoja du{a i za site du{i na zemjata i da se otkaàt od ìvotot so telesni zadovolstva. Molitvata i meditacijata gi prepora~uval kako najdobar metod za doa|awe do prosvetluvawe, kako pat po koj site moàt da odat i da ja dostignat taa visoka cel. Koga eden u~en (spored obi~ajot na Indija, vo koja sé u{te moàt da se sretnat socijalno-kastinski predrasudi) rezervirano go zapra{al kako toa i monasite i obi~nite lu|e, i u~enite i selanite, i maìte i ènite moàt da odat po istiot pat i da dostignat isto duhovno nivo, Xajna mu odgovoril: “Site moàt da ja sledat Vistinata. I ti Vistinata }e ja realizira{ dokolku im prostuva{ na site su{testva, dokolku odgleduva{ prijatelstvo sprema site, a nema{ zloba sprema nikogo“. Idejata na ovoj ideolog na uspokojuvaweto e mo{ne aktivisti~ka. Toj tvrdel deka sekoj ~ovek moè so svoj napor da go ostvari osloboduvaweto, koe{to go smetal za najvisok duhoven dostrel. Vo odnos na posledovatelnite rezultati, koi se natrupuvaat vo du{ata kako rezultati od minatite dela, Mahavira }e kaè: “Nas navistina né tovarat plodovite od minatite dela, no istovremeno imame sposobnost da go nadmineme minatoto. Nie ne sme zarobenici na sudbinata. Ako se molime i meditirame moème da zamineme daleku nad dejstvata na na{ite minati dela“. Vo Indija se smeta deka so seta

30

egzistencija upravuva sudbinskiot recipro~en zakon (karman), no X

Prof. d-r Kiril Temkov...74. Pjer de Kuberten - Sportot kako etika i obedinuva~ka sila ... 385 75....

Documents

Transcript of Prof. d-r Kiril Temkov...74. Pjer de Kuberten - Sportot kako etika i obedinuva~ka sila ... 385 75....