PRIROČNIK VHF - GMDSS - jks.si NIK-VHF-GMDSS.pdf · PDF file2 1. SISTEM GMDSS GMDSS...

1

PRIROČNIK VHF - GMDSS

VHF-GMDSS Priročnik Nav2016 Copyright © Niko Bjelovučić s.p. all rights reserved. Pričujoč priročnik je informativne narave in se uporablja izključno v namene izobraževanja. Čeprav je avtor vse informacije zbral z največjo skrbnostjo in preveril njihovo resničnost ter ažurnost, je njegova kazenska in civilna odgovornost za stvarne in pravne napake na informacijah popolnoma izključena. Avtor priročnika ne odgovarja za nikakršno neposredno ali posredno škodo ali neprijetnosti, ki bi lahko uporabniku nastale na podlagi uporabe. Vse tukaj navedene podatke in priporočila uporabnik uporablja na lastno odgovornost. Brez pisnega dovoljenja založnika je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba

tega avtorskega dela in njegovih delov v kakršnem koli obsegu ali postopku, skupaj s snemanjem, fotokopiranjem, tiskanjem ali

shranitvijo v elektronski obliki, v okviru določil Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah.

2

1. SISTEM GMDSS GMDSS (Global Maritime Distress Safety System – Univerzalni pomorski sistem za stisko in varnost na morju) sistem je uveden zaradi povečanja varnosti na morju in lažjega reševanja ljudi in plovil v stiski. Je del SOLAS ( Safety Of Life At Sea – Zaščita človeških življenj na morju) konvencije, sprejete s strani IMO (International Maritime Organisation). To je univerzalni sistem za stisko in varnost na morju. Temelji na natančno določenih mednarodnih varnostnih postopkih, vrstah komunikacijskih naprav in komunikacijskih postopkov (protokolov). Sistem GMDSS določa metode in postopke sprožitve alarma in povezave MRCC (Maritime Rescue and Coordination Center – Center za koordinacijo reševanja na morju), obalnih postaj in bližnjih plovil v reševalni operaciji SAR. Vse takšne operacije koordinirajo MRCC centri. Z GMDSS sistemom je zagotovljeno tudi avtomatsko oddajanje MSI (Maritime Safety Information - pomorska varnostna obvestila) obvestil, ki jih obalne postaje posredujejo plovilom. Po GMDSS sistemu so natančno določene naprave, oziroma oprema, ki je predpisana na SOLAS plovilih (vsa tovorna plovila z bruto tonažo nad 300 in vsa potniška plovila z nekaterimi izjemami v mednarodni plovbi).

3

1.1. Področja plovbe

Sistem GMDSS deli svet, oziroma svetovna morja na 4 območja: A1, A2, A3 in A4. Delitev je povezana z dometom in opremo. Za SOLAS plovila je natančno določeno, kakšno komunikacijsko opremo morajo imeti, glede na področja plovbe.

GMDSS

področje

plovbe

Komunikacijska

opremaDomet

Avtomatska in prenosna

GMDSS oprema

EPIRB

SART

NAVTEXPrenosna VHF radio

postaja

Radijska postaja MF EPIRB

SART

Prenosna VHF radio

postaja

Radio Telex SART

Radijska postaja HF EPIRB

SART

Prenosna VHF radio

postaja

A1

Radijska postaja VHF

Vsaj ena obalna postaja, ki ima

organizirano službo

neprestanega bdenja z VHF

komunikacijo (20 do 30 NM od

obale)

A2 GMDSS oprema,

obvezna za področje

plovbe A1

Izven področja A1, vendar v

dometu vsaj ene obalne postaje,

ki ima organizirano službo

neprestanega bdenja z MF

komunikacijo (približno do 150

NM od obale)

A4 GMDSS oprema,


plovbe A1 in A2

Izven področjij A1 in A2, vendar v

dometu INMARSAT sistema

(med 70° N in 70° S geografske

širine)

Izven področjij A1, A2 in

A3,(iznad 70° N in izpod 70° S

geografske širine)

EPIRB

Prenosna VHF radio

postaja

GMDSS oprema,


plovbe A1 in A2

Radijska postaja HF ali

INMARSAT naprava za

satelitsko komunikacijo

A3

VHF: Very High Frequecy – zelo visoke frekvence MF: Medium Frequecy – srednje frekvence HF: High Frequecy – visoke frekvence NAVTEX Receiver: Navigational Telex receiver – sprejemnik za MSI obvestila MSI: Maritime Safety Information – pomorska varnostna obvestila INMARSAT: International Maritime Satellite – Mednarodni pomorski satelitski sistem EPIRB: Emergency Position Indicating Radio Beacon – satelitska radio boja za določanje pozicije v stiski SART: Search and Rescue Transponder – radarski transponder za iskanje in reševanje Jadransko morje, z izjemo področja ob albanski obali je v celoti v področju A1. Na žalost pa se velika večina tako imenovanih skipperjev – poveljnikov čolnov še vedno preveč zanaša na mobilne telefone. Očitno je, da se ne zavedajo odgovornosti za varnost svoje posadke in plovila. Kljub veliki podobnosti med GMDSS-VHF postajo in mobilnim

4

telefonom (po funkcijah in ne po videzu), se mora vsak odgovoren poveljnik čolna zavedati slabosti mobilnega telefona na morju:

Lociranje kraja nesreče je nemogoče

Pokritost s signalom je na morju neprimerno manjša kot pri radio komunikaciji

Kapaciteta baterije

Odvisnost od omrežja Za voditelje čolnov, ki plujejo v A1 območju je za upravljanje z opremo predvideno za to območje potrebno potrdilo o usposobljenosti za upravljanje z radijsko postajo VHF-GMDSS.

1.2. Domet

Domet postaje je odvisen od višine antene. Pri montaži antene na naše plovilo moramo

gledati, da jo namestimo na najvišjo možno pozicijo.

1.3. Avtomatska in prenosna GMDSS oprema

Prenosna VHF radio

postaja

Neodvisna enota, ki jo uporabljamo kot

nadomestno postajo ali pa za komunikacijo med

posadko na večjih ladjah.

EPIRB

Naprava, ki se aktivira v primeru zapuščanja plovila ali odpovedi glavne postaje in oddaja signal v stiski, ki ga preko satelitov prejmejo MRCC in s pomočjo signala identificira plovilo v stiski in

pozicijo.

SART

Naprava, ki na radarskem zaslonu reševalne ladje prikaže položaj ladje v

stiski.

5

1.4. CRS - Obalne postaje

CRS (Coastal Radio Station - Obalna postaja) je pomorska radio postaja na kopnem. Naloga

obalnih postaj je nadzor radijskih frekvenc namenjenih klicem v stiski, koordiniranje

radijskega prometa in posredovanje pri komunikaciji plovilo – plovilo ali plovilo – kopno.

Določene obalne postaje imajo vlogo MRCC (Maritime Rescue Coordinating Center –

Koordinacijski center za reševanje na morju). V Sloveniji ni obalne postaje, zato njeno vlogo

prevzema pristaniška kapitanija – RCC Koper (Rescue Coordinating Center – Koper).

Nekatere obalne postaje pa so NAVTEX postaje, ker oddajajo MSI obvestila (Maritime Safety

Information – pomorska varnostna obvestila).

2. OSNOVE RADIO KOMUNIKACIJE Frekvenčni pas, ki zajema frekvence od 156 do 174 MHz je namenjen uporabi v pomorski radio komunikaciji in je razdeljen na 57 kanalov, oštevilčenih od 01 do 28 in od 60 do 88. Valovna dolžina frekvenčnega pasu, ki je namenjen pomorski VHF komunikaciji, je 2 m. To pomeni, da je dolžina antene v praksi približno polovica te dolžine – 1 m. Elektromagnetni valovi se širijo skoraj naravnost od oddajnika do sprejemnika in ne morejo potovati skozi objekte. Domet omejuje tudi zaobljenost Zemlje. Zato večji domet dosežemo z nameščanjem antene na najvišjo možno pozicijo.

2.1. Mednarodni nabor kanalov

VHF Channel – VHF kanal

Simplex /Duplex

Uporaba

01 D Javna korespondenca





06 S Ladja-ladja & Aero SAR


08 S Ladja - ladja

09 S Ladja – ladja

10 S Ladja – ladja & SAR

11 S Pristaniška služba


13 S Ladja – ladja za navigacijsko varnost & pristaniška služba


15 (1W) S Medsebojna komunikacija na ladji

16 S Govorni klic v stiski, nujni in varnostni klic, Aero SAR

17(1W) S Medsebojna komunikacija na ladji in komunikacija z marinami














6

VHF Channel – VHF kanal

Simplex /Duplex

Uporaba






67 S Ladja – ladja & SAR / Vreme ne Jadranu


69 S Ladja – ladja / Vreme ne Jadranu

70 S Samo DSC klic v stiski, nujni, varnostni in rutinski klic



73 S Ladja – ladja & SAR / Vreme ne Jadranu


75(1W) S Komunikacija povezana z navigacijo

76(1W) S Komunikacija povezana z navigacijo













DSC klic v stiski, nujni, varnostni in rutinski klic – VHF Ch 70 je namenjen izključno DSC (Digital Selective Call – digitalni selektivni klic). Govorna komunikacija na tem kanalu ni možna. Sama postaja izključuje to možnost. Govorni klic v stiski, nujni, varnostni klic – VHF Ch 16 je namenjen izključno govornemu oddajanju/sprejemanju omenjenih klicev. Ladja – ladja, navigacijska varnost – VHF Ch 13 je namenjen medsebojni komunikaciji, ki zagotavlja navigacijsko varnost med ladjami. Primer: dogovor o načinu izogibanja trčenja. SAR (Search And Rescue – iskanje in reševanje) – vsi kanali ki se uporabljajo v akcijah SAR in v primeru onesnaženja morja. Aero SAR – VHF Ch 06 in 16 se v akcijah SAR lahko uporabljata tudi za komunikacijo z letali oziroma helikopterji. VHF Ch 06 se pa v normalnih pogojih uporablja za komunikacijo ladja – ladja. Javna korespodenca – kanali, ki jih uporabljajo obalne postaje za opravljanje svojih nalog. Pristaniške službe – kanali, ki se uporabljajo za komunikacijo z/med pristaniškimi službami (VTS Vessel Traffic Service), kot so pilotska služba in vlačilci. Ladja–ladja – kanali, ki jih uporabljajo plovila za medsebojno komunikacijo na morju. Medsebojna komunikacija na ladji – VHF Ch 15 in 17, ki jih uporabljajo za medsebojno komunikacijo med prenosnimi (ročnimi) postajami na ladji. Na Jadranu VHF Ch 17 uporabljajo skoraj vse marine za komunikacijo s plovili. Vreme na Jadranu - na Jadranu v hrvaških vodah se oddaja neprekinjena vremenska napoved za posamezne dele Jadrana in sicer za severni Jadran/Istro na VHF Ch 73, za severni Jadran VHF Ch 69, za srednji Jadran VHF Ch 67 in za južni Jadran VHF Ch 73.

2.2. Simplex/duplex

Simplex kanal uporablja isto frekvenco za oddajanje in za sprejem. To onemogoča istočasno sprejemanje in oddajanje. Celotno komunikacijo na simplex kanalu lahko slišijo vse postaje v

7

dometu. Duplex kanale pa uporabljajo obalne postaje in CG (Coast Guard – Obalna straža), kjer je ta v funkciji. Sporočilo, ki ga odda plovilo na duplex kanalu, sliši le obalna postaja, sporočilo, ki ga odda obalna postaja pa slišijo vse postaje v dometu.

2.3. Moč oddajanja

V pomorski radio komunikaciji je moč oddajanja možno spreminjati med visoko – 25W in nizko - 1W. Z zmanjšano močjo zmanjšamo porabo energije, posledično pa tudi domet, ki je pri nizki moči oddajanja 5 do 10 NM. Ob uporabi VHF Ch 15, 17, 75 in 76 se moč oddajanja samodejno preklopi na nizko in je ni mogoče spreminjati. Frekvence teh kanalov so sosednje frekvenci, ki jo uporablja VHF Ch 16. Z nižjo močjo oddajanja se izognemo motnjam VHF Ch 16.

2.4. MMSI

MMSI (Maritime Mobile Service Identity – Identifikacijska številka pomorske mobilne postaje) je 9 mestna številka, ki ima podobno vlogo kot telefonska številka. Ponovno se pojavlja podobnost z mobilnim telefonom, saj se MMSI številka kličoče postaje pojavlja na zaslonu postaj, ki zaznajo oddani klic. Radijskim postajam na plovilih pod slovensko zastavo MMSI številko dodeljuje APEK – Agencija za pošto in elektronske komunikacije Republike Slovenije. MMSI številko v postajo lahko vnese le pooblaščena oseba (serviser oziroma dobavitelj). MMSI številke se razlikujejo glede na to ali jih uporablja plovilo, skupina postaj ali pa obalna postaja. Ne glede na to pa je sestavni del vsake MMSI številke MID (Maritime Identity Digit – pozivna številka države). V telefoniji je enako. Primer: telefonska klicna številka za Slovenijo je 386, MID oznaka za Slovenijo pa je 278. Hrvaška MID je 238, Italijanska 247.

MMSI na plovilu ima MID na začetku – M I D x x x x x x PRIMER: MMSI številka SAR čolna Uprave Republike Slovenije za pomorstvo je 2 7 8 0 2 8 0 0 0

MMSI skupine postaj (angl. Group) – skupina je običajno flota plovil, ki pripada istemu lastniku in to številko uporablja za istočasno komuniciranje s celotno skupino. Značilnost skupinskih MMSI številk je ničla na začetku – 0 2 7 8 x x x x x

MMSI obalnih postaj. Značilnost teh MMSI številk sta dve ničli na začetku – 0 0 2 7 8 x x x x. PRIMER: MMSI številka Uprave RS za pomorstvo (pristaniške kapitanije) v Kopru - RCC Koper je 0 0 2 7 8 0 2 0 0 .

2.5. Pozivni znak

Call Sign – pozivni znak je alfanumerična oznaka (sestavljena iz črk angleške abecede in številk). Za plovila v vpisana v Sloveniji, pozivni znak, skupaj z MMSI številko, dodeljuje APEK. Vsak pozivni znak je sestavljen iz predpone, ki predstavlja državo in dveh do petih dodatnih znakov. Predpona za slovenska plovila je S5, za hrvaška 9A, itd. PRIMER: SAR/patruljni čoln koprske pristaniške kapitanije - S 5 K 2 0 1 0 .

8

2.6. Fonetska abeceda

Fonetska abeceda je del INTERCO – MSK ( International Code of Signals – Mednarodni signalni kodeks). Uporabljamo jo pri govorni komunikaciji, kadar je to potrebno (zelo pomembni deli sporočila, slab radijski signal, težko razumljive besede). Pri takšnem črkovanju je praktično nemogoče zamenjati posamezne črke.

A ALPHA N NOVEMBER 1 ONE

B BRAVO O OSCAR 2 TWO

C CHARLIE P PAPA 3 THREE

D DELTA Q QUEBEC 4 FOUR

E ECHO R ROMEO 5 FIVE

F FOXTROT S SIERRA 6 SIX

G GOLF T TANGO 7 SEVEN

H HOTEL U UNIFORM 8 EIGHT

I INDIA V VICTOR 9 NINE

J JULIETT W WHISKY 0 ZERO

K KILO X X-RAY

L LIMA Y YANKEE

M MIKE Z ZULU

2.7. Govorna radio komunikacija

Nekaj osnovnih napotkov: - Govori počasi in razločno! - Govori z običajno jakostjo/ne kriči! - Intonacija mora biti poudarjena

2.8. Identifikacija

Postaja (postaja je lahko plovilo ali obalna postaja), ki kliče in klicana postaja se lahko predstavita/identificirata z:

- Imenom postaje, - Pozivnim znakom, - MMSI številko.

9

Primer pogovora med motornim čolnom in marino, pred prihodom v marino:

SLOVENSKO ENGLISH

Marina Izola, Marina Izola, Marina Izola TUKAJ motorni čoln »Navtikon«, »Navtikon«,

»Navtikon« SPREJEM

Marina Izola, Marina Izola, Marina Izola THIS IS motor boat »Navtikon«,

»Navtikon«, »Navtikon« OVER

»Navtikon« TUKAJ Marina Izola

SPREJEM

»Navtikon« THIS IS Marina Izola

OVER

Marina Izola TUKAJ »Navtikon«

Ali imate prosto mesto za 12 metrov dolg motorni čoln?

SPREJEM

Marina Izola THIS IS »Navtikon«

Do You have space for 12 meter long motor boat?

OVER

»Navtikon« TUKAJ Marina Izola

Da, imamo. Po vplutju v marino, zavijte levo na pomol številka 4, privez številka 49.

SPREJEM

»Navtikon« THIS IS Marina Izola

Affirmative. Sail into marina, turn to starboard on pier number 4, berth number

49. OVER

Marina Izola TUKAJ »Navtikon«

V marino bomo pripluli čez 20 minut. Čas prihoda je 17:00 po lokalnem času.

KONEC

Marina Izola THIS IS »Navtikon«

Received. I am coming in 20 minutes. My ETA is 17:00 Local time.

OUT

2.9. Osnove radio postaje

VHF-GMDSS radio postaja je oddajno sprejemna komunikacijska naprava. Lahko je vgradna ali ročna (prenosna). Osnovni sestavni deli vsake VHF radio postaje so:

- Sprejemnik - Oddajnik - Antena - Napajanje

Radio postajo se namesti v kabino čolna, na ladjah pa na komandnem mostu. Na čolnih je priporočljivo imeti še dodatni zvočnik nekje v bližini krmila. Anteno je potrebno namestiti na najvišjo možno pozicijo, da zagotovimo maksimalen domet. Ročna radio postaja se na plovilu običajno nahaja kot nadomestna. na ladjah pa jo uporabljamo tudi za medsebojno komunikacijo. Pri nameščanju postaje je potrebno upoštevati nekaj osnovnih pravil:

- Zaščitenost pred vremenskimi vplivi (vlaga, sonce, …), - Zaščitenost pred hrupom motorja in zunanjih dejavnikov, - Zadostna oddaljenost od kompasa

10

3. PRAKTIČNO DELO Z VHF RADIO POSTAJO Opis postaje:

① ② ③ ④ ⑤ ⑥ ⑦

① LCD zaslon

② Tipka za klic v stiski, pod varnostnim pokrovom

③ Tipka za hitri izbor VHF Ch 16 in uporabniškega kanala

④ Tipka za vklop/izklop ter seznam bližnjic

⑤ Tipka za vrnitev na prejšnji korak v meniju

⑥ Tipka za glasnost in odpravo šuma

⑦ Vrtljiva tipka in tipka za potrditev

⑧ Tipka za spreminjanje moči oddajanja

⑨ Tipka za menjavo kanalov

⑩ Tipka za hitri izbor VHF Ch 16 in uporabniškega kanala

⑪ ⑫ ⑬ ⑭ ⑮ ⑯ ⑰

⑪ Simulacija navadnega klica druge postaje.

⑫ Simulacija skupinskega klica druge postaje.

⑬ Simulacija nujnega klica druge postaje.

⑭ Simulacija varnostnega klica druge postaje.

⑮ Simulacija klica v stiski druge postaje.

⑯ Simulacija odgovora druge postaje na naš klic.

⑰ Simulacija potrditve prejema našega klica v stiski, ki ga odda obalna postaja.

Simulacija GPS sprejemnika.

11

3.1. Vklop/Izklop

3.2. Glasnost in zapora šuma

Ob vklopu postaje se v praksi običajno pojavi šum, ki ga odstranimo z vrtenjem tipke ⑥. Paziti je potrebno, da tipko ustavimo na meji šuma in tišine. V nasprotnem bomo brisali tudi sprejem govora.

3.3. Zvok tipk

Pri vsakem pritisku na katero koli tipko se zasliši zvok. Ta zvok lahko tudi ugasnemo.

Kratek pritisk na tipko ④.

Na zaslonu se pojavi:

Z vrtenjem gumba ⑦ izberemo »Beep«. Potrditev s pritikom ⑦ → OK. Na zaslonu se pojavi:

Za ponovni prižig zvoka tipk, postopek ponovimo.

Kratek pritisk na tipko ④


Če ikona za GPS utripa, pomeni, da je GPS sprejemnik izklopljen ali ne deluje.

Po vklopu GPS sprejemnika (pritisk na GPS simulacijo) ikona preneha utripati, na zaslonu pa se pojavi pozicija.

Postajo izklopimo z držanjem tipke ④ najmanj 3 sekunde.

12

3.4. Osvetlitev zaslona



Potrditev s pritikom ⑦ → OK


Z vrtenjem gumba ⑦ v smeri urinega kazalca povečujemo osvetljenost, v

obratni smeri pa zmanjšujemo:

S pritiskom na gumb ② se vrnemo na osnovni zaslon, ki je sedaj osvetljen z

izbrano jakostjo.

3.5. Kontrast



Z vrtenjem gumba ⑦ izberemo »Contrast«. Potrditev s pritiskom ⑦ → OK. Na zaslonu

se pojavi:

Z vrtenjem gumba ⑦ izberemo prikaz, ki nam odgovarja. Potrditev s pritikom ⑦ → OK.

13

3.6. Tipka za govor – PTT

Ko je PTT gumb stisnjen, postaja oddaja (govorimo), ko je PTT gumb sproščen pa postaja sprejema (poslušamo).

PTT gumb je sproščen, postaja sprejema

(poslušamo !).

PTT gumb je stisnjen, postaja oddaja (govorimo !). V menijski vrstici se pojavi simbol za oddajanje:

.

3.7. Izbira kanala

Kanal izbiramo z vrtenjem gumba ⑦ ali s pritiskanjem na tipko ⑨ na mikrofonu.

3.8. Bližnjica do VHF Ch. 16

Ne glede na to kaj delamo in v katerem menuju smo, se z pritiskom na tipko ③ ali ⑩, vedno vračamo v osnovni menu in na VHF Ch 16.

3.9. Moč oddajanja

Moč oddajanja spreminjamo s pritiskom na tipko ⑨.

Nastavljena moč oddajanja je 25 W.

S pritiskom na tipko ⑨ moč oddajanja zmanjšamo na 1 W in

obratno.

3.10. Simplex/Duplex

Pri menjavi kanalov se ob številki kanala na zaslonu radio postaje pojavlja tudi oznaka :

ali .

14

3.11. Uporabniški kanal

Kot uporabniški kanal (Second prority channel) izberemo kanal, ki ga pogosto uporabljamo.

Na ta način ustvarimo bližnjico do tega kanala.

Kratek pritisk na gumb ⑦. Na zaslonu se pojavi:

Z vrtenjem gumba ⑦ izberemo "Watch mode" in potrdimo s pritiskom na gumb ⑦ → OK.

Z vrtenjem gumba ⑦ izberemo "Second Priority Channel" in potrdimo s pritiskom na gumb ⑦ → OK.

Z vrtenjem gumba ⑦ izberemo kanal, ki smo ga določili kot "Uporabniški" (npr Ch. 72) in potrdimo s pritiskom na gumb ⑦ → OK.

Do" Uporabniškega kanala" dostopamo s pritiskom na gumb ③ ali ⑩. Izbrišemo ga tako, da kot uporabniški kanal izberemo Ch. 16.

3.12. Dvojno poslušanje

Med plovbo je obvezno poslušanje Ch.16. Pogosto pa je potrebno istočasno poslušati še

kateri drugi kanal. Funkcija »Dual watch« nam omogoča izmenično poslušanje obeh kanalov.

Izberemo kanal, ki ga želimo poslušati poleg Ch.16, z vrtenjem gumba ⑦ ali s pritiskanjem na tipko ⑨ na mikrofonu. Izbiramo med Ch.6, Ch.8,

Ch.72 in Ch.77.


Z vrtenjem gumba ⑦ izberemo "Watch mode" in potrdimo s pritiskom na gumb ⑦ → OK. Na zaslonu se pojavi:

Z vrtenjem gumba ⑦ izberemo "Dual watch" (običajno je že izbrano) in potrdimo s pritiskom na gumb ⑦ → OK. Na zaslonu se pojavi:

Postaja izmenično posluša izbrani kanal in Ch. 16. Funkcijo »Dual watch« prekinemo s

pritiskom na gumb ⑤.

15

3.13. Trojno poslušanje

Funkcija »Triple watch« nam omogoča izmenično poslušanje treh kanalov in sicer: izbrani

kanal, uporabniški kanal in Ch. 16.

Izberemo kanal z vrtenjem gumba ⑦ ali s pritiskanjem na tipko ⑨ na

mikrofonu. Izbiramo med Ch.6, Ch.8, Ch.72 in Ch.77.


Z vrtenjem gumba ⑦ izberemo "Watch mode" in potrdimo s pritiskom na gumb ⑦ → OK. Na zaslonu se pojavi:

Z vrtenjem gumba ⑦ izberemo "Triple watch" (običajno je že izbrano) in potrdimo s pritiskom na gumb ⑦ → OK. Na zaslonu se pojavi:

Postaja izmenično posluša izbrani kanal, uporabniški kanal in Ch. 16. Funkcijo »Triple watch« prekinemo s pritiskom na gumb ⑤.

3.14. Shranjevanje kanalov Kanale, ki jih pogosto uporabljamo/poslušamo lahko shranimo.


Z vrtenjem gumba ⑦ izberemo "Scan mode" in potrdimo s pritiskom na gumb ⑦ → OK. Na zaslonu se pojavi:

Z vrtenjem gumba ⑦ izberemo "Edit saved channels" in potrdimo s

pritiskom na gumb ⑦ → OK. Na zaslonu se pojavi:

Z vrtenjem gumba ⑦ poiščemo kanale, ki jih želimo shraniti in jih označimo s pritiskom na gumb ⑦ → OK. S pritiskom na gumb ⑦ → OK kanal tudi odznačimo.

16

3.15. Skeniranje

Skeniranje nam omogoča poslušanje več kanalov v hitrem zaporedju. Postaja nam omogoča

tri različne načine skeniranja:

1. Skeniramo vse obstoječe kanale po vrsti, 2. Skeniramo vse obstoječe kanale po vrsti, Ch. 16 pa za vsakim obstoječim kanalom, 3. Skeniramo le shranjene kanale.


Z vrtenjem gumba ⑦ izberemo "Scan mode" in potrdimo s pritiskom na

gumb ⑦ → OK. Na zaslonu se pojavi:

1. All channels 2. All channels + 16 3. Saved channels

Z vrtenjem gumba ⑦ izberemo " All channels " (običajno je že izbrano) in potrdimo s pritiskom na

gumb ⑦ → OK.

Z vrtenjem gumba ⑦ izberemo " All channels + 16"

in potrdimo s pritiskom na gumb ⑦ → OK.

Z vrtenjem gumba ⑦ izberemo " All channels + 16"

in potrdimo s pritiskom na gumb ⑦ → OK.

Postaja skenira vse obstoječe kanale po vrsti. Na

kanalu, na katerem zazna govor, se ustavi.

Postaja skenira vse obstoječe kanale po vrsti. Za vsakim kanalom pa skenira še Ch.16. Na kanalu, na katerem zazna govor, se

ustavi.

Postaja skenira vse shranjene kanale po vrsti. Na

kanalu, na katerem zazna govor, se ustavi.

3.16. Ročni vnos pozicije

Pozicija plovila je sestavni del vseh klicev v stiski in nujnih klicev. Pozicija vsebuje:

17

- Geografsko širino in geografsko dolžino - UTC (coordinated universal time), je sestavni del pozicije, saj je zelo pomembno kdaj

je plovilo bilo na določeni poziciji. V primeru, da GPS sprejemnik ne deluje je potrebno pozicijo vnašati ročno. To moramo

narediti vsaj na 4 ure, še bolje pa bolj pogosto. Vedeti moramo, da je vnešena pozicija tista,

ki bo v primeru klica v stiski izhodiščni podatek za reševanje. Sestavni del pozicije so

koordinate in točen čas, ki ga vedno vpisujem v UTC (Coordinated Universal Time), ki je

enak GMT.


Z vrtenjem gumba ⑦ izberemo "Set-up" in potrdimo s pritiskom na gumb ⑦ → OK. Na zaslonu se pojavi:

Z vrtenjem gumba ⑦ izberemo "GPS setup" in potrdimo s pritiskom na

gumb ⑦ → OK. Na zaslonu se pojavi:

Potrdimo s pritiskom na gumb ⑦ → OK. Na zaslonu se pojavi:

Vnesti moramo koordinate naše pozicije. Z vrtenjem gumba ⑦ izbiramo vsako števko posebej in vsako posebej tudi potrdimo s pritiskom na gumb ⑦ → OK. Na enak način določimo tudi predznak N/S ter E/W. Po potrditvi

zadnjega predznaka (E/W) se na zaslonu pojavi:

Vnesti moramo še čas. Z vrtenjem gumba ⑦ izbiramo vsako števko posebej in vsako posebej tudi potrdimo s pritiskom na gumb ⑦ → OK. Po

potrditvi zadnje števke se na zaslonu pojavi:

S pritiskom na gumb ⑤ ali ③ se vrnemo na začetni zaslon. Na desni strani zaslona se izmenjujeta napis

»Manual position« in izpis koordinat, ki smo jih vnesli.

Če GPS sprejemnik deluje, ni potrebno vnašanje pozicije. Takrat je na desni strani ekrana stalno prikazana trenutna pozicija plovila. Delovanje GPS sprejemnika simuliramo z GPS simulacijo, ki se

nahaja pod gumbom ⑦.

18

3.17. Vnos skupinske MMSI

Za razliko od individualne MMSI številke, ki jo lahko vnese le pooblaščena oseba, lahko skupinsko MMSI številko v postajo vnese kdorkoli.


Z vrtenjem gumba ⑦ izberemo "Set-up" in potrdimo s pritiskom na gumb ⑦ → OK. Na zaslonu se pojavi:

Z vrtenjem gumba ⑦ izberemo "DSC set-up" in potrdimo s pritiskom na gumb ⑦ → OK. Na zaslonu se pojavi:

Z vrtenjem gumba ⑦ izberemo "Group MMSI" in potrdimo s pritiskom na gumb ⑦ → OK. Na zaslonu se pojavi naša Group

MMSI številka:

Z vrtenjem gumba ⑦ izbiramo vsako števko posebej in vsako posebej tudi potrdimo s

pritiskom na gumb ⑦ → OK. Po potrditvi zadnje črke se na zaslonu pojavi nova Group MMSI:

19

3.18. Imenik

Enako, kot pri telefonu, tudi na VHF postaji lahko uredimo imenik MMSI številk.


Z vrtenjem gumba ⑦ izberemo "DSC Calls" (običajno je že izbrano) in potrdimo s pritiskom na gumb ⑦ → OK. Na zaslonu se pojavi:

Z vrtenjem gumba ⑦ izberemo "Phonebook" Na zaslonu se pojavi:



Z vrtenjem gumba ⑦ izberemo vnos: plovilo, skupina postaj ali obalna postaja. Izbor potrdimo s pritiskom na gumb ⑦ → OK. V primeru, da

smo izbrali obalno postajo, se na zaslonu pojavi:

Z vrtenjem gumba ⑦ izbiramo vsako števko posebej in vsako posebej tudi potrdimo s pritiskom na gumb ⑦ → OK. Po potrditvi zadnje števke

se na zaslonu pojavi:

Z vrtenjem gumba ⑦ izbiramo vsako črko posebej in vsako posebej tudi potrdimo s pritiskom na gumb ⑦ → OK. Po potrditvi zadnje črke se na

zaslonu pojavi:

Če želimo vnesti naslednjo MMSI številko, ponovimo postopek ali pa zaključimo vnašanje s pritiskom na gumb ③ .

20

3.18.1. Preverjanje vsebine imenika


Z vrtenjem gumba ⑦ izberemo "DSC Calls" (običajno je že izbrano) in potrdimo s pritiskom na gumb ⑦ → OK. Na zaslonu se

pojavi:

Z vrtenjem gumba ⑦ izberemo "Phonebook"


Z vrtenjem gumba ⑦ pregledamo celoten imenik. Pred tem je seveda potrebno vnesti nekaj prejemnikov.

S pritiskom na gumb ③ zaključimo pregledovanje in se vrnemo na prvotni zaslon.

3.18.2. Spreminjanje vsebine imenika


Z vrtenjem gumba ⑦ izberemo "DSC Calls" (običajno je že izbrano) in potrdimo s pritiskom na gumb ⑦ → OK. Na zaslonu se

pojavi:

Z vrtenjem gumba ⑦ izberemo "Phonebook"


Z vrtenjem gumba ⑦ izberemo ime postaje, ki ji želimo spremeniti podatke:

21


Z vrtenjem gumba ⑦ izberemo funkcijo, ki jo želimo uporabiti potrdimo s pritiskom na gumb ⑦ → OK.

Spreminjanje imena postaje

Spreminjanje MMSI številke

Brisanje postaje iz imenika

S pritiskom na gumb ⑦ →

OK izbrišemo postajo iz imenika.

Z vrtenjem gumba

⑦spremenimo podatke in potrdimo s pritiskom na

gumb ⑦ → OK.

Z vrtenjem gumba ⑦spremenimo podatke in

potrdimo s pritiskom na gumb ⑦ → OK.

4. RADIO KOMUNIKACIJA

4.1. Vrste klicev

Vrsta klica se nanaša no to, koga kličemo:

All stations – vse postaje. Na morju pogosto uporabljamo tudi All ships. Klic je namenjen vsem postajam v dometu.

Individual – posamezna postaja. Klic je namenjen točno določeni postaji.

Group – skupina postaj. Klic je namenjen vsem postajam v dometu, ki imajo isto skupinsko MMSI številko.

Geographical area – georafsko območje. Klic je namenjen vsem postajam v določenem geografskem območju.

4.2. Kategorije klicev

Kategorije klicev se nanašajo na namen. Po pomembnosti so razporejeni:

Distress Call – Klic v stiski. Klic se pošilja, kadar so ogrožena človeška življenja in/ali plovilo in je potrebno takojšnje reševanje.

Urgency Call – Nujni klic. Klic se pošilja, kadar ljudem in/ali plovilo grozi nevarnost, ni pa potrebna takojšnja pomoč.

Safety Call – Varnostni klic. Klic se nanaša na obvestila povezana z varnostjo plovbe, navigacijskimi obvestili ali vremenom.

Routine Call – Navadni klic. Klic je v uporabi v vseh ostalih primerih.

22

4.3. Distress call – Klic v stiski

Najpomembnejši klic, ki se pošilja, kadar so ogrožena človeška življenja in/ali plovilo in je potrebno takojšnje reševanje. DSC klic v stiski se oddaja vsem postajam v dometu. Postaja samodejno oddaja klic v stiski, dokler obalna postaja ne potrdi prejema in prevzame koordinacijo SAR akcije.

4.3.1. Nadzor govorne komunikacije

Med potekom SAR akcije na morju, je je na VHF Ch. 16 potrebno vzpostaviti tišino, da se ne

moto komunikacije v stiski. Obalne postaje nadzirajo govorno komunikacijo s sledečimi

mednarodno predpisanimi proceduralnimi besedami:

"SEELONCE MAYDAY" sporočilo odda obalna postaja, ki koordinira(vodi) reševanje, kadar

tretje plovilo moti govorno komunikacijo. Pomeni, da VHF Ch. 16 smejo uporabljati izključno:

postaja ki koordinira reševanje, plovilo v stiski in plovila, ki sodelujejo v akciji reševanja.

"SEELONCE DISTRESS" sporočilo odda obalna postaja, ki koordinira(vodi) reševanje,

kadar tretje plovilo moti govorno komunikacijo. Pomeni, da VHF Ch. 16 smejo uporabljati

izključno: postaja ki koordinira (vodi) reševaanje, plovilo v stiski in plovila, ki sodelujejo v

akciji reševanja.

"PRUDONCE" sporočilo odda obalna postaja, ki koordinira(vodi) reševanje, kadar se je

reševalna akcija že začela in ne more predvideti trajanje akcije. Takrat je uporaba VHF Ch.

16 dovoljena tudi za druga nujna sporočila.

"SEELONCE FEENEE" sporočilo odda obalna postaja, ki koordinira(vodi) reševanje, ko je

akcija reševanja zaključena.

4.3.2. Nepripravljen klic v stiski

Nepripravljen klic v stiski se pošilja le, kadar zaradi visoke stopnje stiske nimamo časa za

pripravo klica. Sproži se s pritiskom na eno ali istočasno dve tipki kar je odvisno od tipa

postaje. Takšen klic ne bo imel določene vrste nesreče in pozicije (le v primeru, da GPS

sprejemnik ne deluje. Če GPS sprejemnik deluje se pozicija in UTC izpisujeta samodejno).

Kratek pritisk na tipko ⑦. Na zaslonu se pojavi:

23

Z vrtenjem gumba ⑦ izberemo "DSC Calls" (običajno je že izbrano). Kratek pritisk na tipko ⑦ - OK. Na zaslonu se pojavi:

Z vrtenjem gumba ⑦ izberemo "Distress Call". Kratek pritisk na tipko ⑦ -

OK. Na zaslonu se pojavi:

Z vrtenjem gumba ⑦ izberemo "Undesignated" (običajno je že izbrano). Kratek pritisk na tipko ⑦ - OK. Na zaslonu se pojavi:

Če pozicija plovila ni ročno vnesena, GPS pa je izključen, se na zaslonu pojavi:

Če je pozicija vnesena ali če je GPS vključen, se na zaslonu pojavi:

Z vrtenjem gumba ⑦ izberemo "No". Kratek

pritisk na tipko ⑦ - OK. Na zaslonu se pojavi:

S klikom na pokrov tipke ② dvignemo pokrovček, pritisnemo "Distress" tipko ② in držimo 3

sekunde – odštevanje.

Po treh sekundah, se na zaslonu se pojavi:

S klikom na pokrov tipke ② dvignemo pokrovček, pritisnemo "Distress" tipko ② in držimo 3

sekunde – odštevanje.


Ko je klic oddan, se na zaslonu pojavi:

Oddajanje se ponavlja vsakih pet minut,

dokler ne pride do odgovora.


Oddajanje se ponavlja vsakih pet minut,

dokler ne pride do odgovora.

Odgovor obalne postaje simuliramo s pritiskom na tipko ⑰. Na zaslonu se pojavi:

S pritiskom na PTT gumb začnemo z govornim postopkom, kot je prikazano v nadaljevanju.

24

4.3.3. Pripravljen klic v stiski

Pripravljen klic vsebuje vrsto nesreče in pozicijo, ki jo v primeru, da GPS ne deluje, vnesemo

ročno. Sproži se s pritiskom na eno ali istočasno dve tipki kar je odvisno od tipa postaje. Pri

vnosu pozicije je zelo pomembno, da vnesemo tudi točen čas (UTC).


Z vrtenjem gumba ⑦ izberemo "DSC Calls" (običajno je že izbrano). Kratek pritisk na tipko ⑦ - OK. Na zaslonu se pojavi:

Z vrtenjem gumba ⑦ izberemo "Distress Call". Kratek pritisk na tipko ⑦ -


Z vrtenjem gumba ⑦ izberemo vrsto nesreče, npr. "nasedanje". Kratek pritisk na tipko ⑦ -

OK.

Če pozicija plovila ni ročno vnesena, GPS pa je izključen, se na zaslonu pojavi:

Če je pozicija vnesena ali če je GPS vključen, se na

zaslonu pojavi:

S klikom na pokrov tipke ②

dvignemo pokrovček, pritisnemo "Distress" tipko ②

in držimo 3 sekunde – odštevanje.

Z vrtenjem gumba ⑦ izberemo "Yes". Kratek pritisk na tipko ⑦ - OK. Na zaslonu se pojavi:


Vnesemo pozicijo, kot je opisano v poglavju "Ročni vnos pozicije". Vneseno pozicijo potrdimo s pritiskom na tipko ⑦

- OK. Na zaslonu se pojavi:

S klikom na pokrov tipke ② dvignemo pokrovček,

pritisnemo "Distress" tipko ② in držimo 3 sekunde – odštevanje.


Oddajanje se ponavlja vsakih pet minut, dokler ne pride do

odgovora.



25

Oddajanje se ponavlja vsakih pet minut, dokler ne pride do

odgovora.

Odgovor obalne postaje simuliramo s pritiskom na tipko ⑰. Na zaslonu se pojavi:

S pritiskom na PTT gumb začnemo z govornim postopkom, kot je prikazano v nadaljevanju.

4.3.4. Govorna oddaja klica v stiski

Po prejeti potrditvi s strani obalne postaje, je takoj potrebno klic v stiski oddati še govorno.

Govorno oddajo izvedemo tudi, če po preteku 15 sekund od oddaje ni prišlo do potrditve.

Primer klica v stiski:

PRIMER EXAMPLE

1. Proceduralna beseda za klic v stiski (izgovorimo jo trikrat).

MAYDAY, MAYDAY, MAYDAY.

MAYDAY, MAYDAY, MAYDAY.

2. Identifikacija postaje, ki pošilja klic: ime postaje (trikrat), pozivni znak (enkrat), MMSI (enkrat).

TUKAJ jadrnica »Navtikon«, »Navtikon«, »Navtikon«

S5G2J MMSI 278196424

THIS IS sailboat »Navtikon«, »Navtikon«, »Navtikon«

S5G2J MMSI 278196424

3. Proceduralna beseda za klic v stiski (izgovorimo jo enkrat).

MAYDAY MAYDAY

4. Identifikacija postaje, ki pošilja klic: ime postaje (enkrat), pozivni znak (enkrat), MMSI (enkrat).

TUKAJ jadrnica »Navtikon«,

S5G2J MMSI 278196424

THIS IS sailboat »Navtikon«,

S5G2J MMSI 278196424

5. Pozicija plovila in čas (UTC), ko je plovilo bilo na omenjeni poziciji.

POZICIJA: 43° 01,1' N 016° 51,4' E

POSITION: 43° 01,1' N 016° 51,4' E

6. Vrsta nesreče Požar v kuhinji. Fire in galley.

7. Zahteva po takojšnjem reševanju

POTREBNA JE TAKOJŠNJA POMOČ.

IMMEDIATE ASSISTANCE REQUIRED.

8. Informacije pomembne za reševalno akcijo: - Število ljudi na plovilu - Eventualno število

poškodovanih - Predviden čas do

zapustitve plovila

6 oseb na krovu Eden z zlomljeno roko

Zaradi hitrega širjenja požara lahko na plovilu ostanemo še

največ 30 minut.

6 person on boars One person injured, broken

arm. Due to fast progress of fire

We can remain on board for maximum 30 minutes.

9. Zaključek SPREJEM OVER

26

4.3.5. Posredovanje klica v stiski – Distress Relay

Klic v stiski moramo posredovati v primeru da: - Klic v stiski z drugega plovila ne doseže obalne postaje zaradi slabega dometa, nizke

antene, oddajanja z manjšo močjo (ročna postaja) in podobno - Opazimo pirotehnične signale, ki nakazujejo, da je drugo plovilo ali oseba v stiski.

4.3.6. Primer posredovanja klica v stiski

PRIMER EXAMPLE

1. Proceduralna beseda za posredovanje klica v stiski (izgovorimo jo trikrat).

MAYDAY RELAY, MAYDAY RELAY, MAYDAY RELAY.

MAYDAY RELAY, MAYDAY RELAY, MAYDAY RELAY.

2. Ime klicane postaje (trikrat).

RCC Koper, RCC Koper, RCC Koper.

RCC Koper, RCC Koper, RCC Koper.

3. Identifikacija postaje, ki pošilja klic: ime postaje (trikrat), pozivni znak (enkrat), MMSI (enkrat).

TUKAJ jadrnica »Navtikon«, »Navtikon«, »Navtikon«,

S5G2J, MMSI 278196424.

THIS IS sailboat »Navtikon«, »Navtikon«, »Navtikon«,

S5G2J, MMSI 278196424.

4. Proceduralna beseda in identifikacija postaje, ki pošilja klic v stiski: ime postaje (enkrat), pozivni znak (enkrat), MMSI (enkrat).

SPREJET MAYDAY OD Motorni čoln HARPOON,

HARPOON, HARPOON

RECEIVED MAYDAY FROM Motor Boat HARPOON,

HARPOON, HARPOON

5. Proceduralna beseda ZAČETEK SPOROČILA. MESSAGE BEGINS.

6. Sprejeto sporočilo in/ali druge informacije v zvezi s plovilom v stiski.

7. Proceduralna beseda KONEC SPOROČILA. MESSAGE ENDS.

8. Zaključek SPREJEM OVER

4.3.7. Preklic klica v stiski

Če je bil klic v stiski oddan pomotoma, ga moramo preklicati. Najprej je potrebno prekiniti oddajanje klica, nato pa klic še govorno preklicati na Ch.16.

27

Naša postaja oddaja klic v stiski. Na zaslonu je:

Kratek pritisk na tipko ⑦ - OK. Na zaslonu se pojavi:

Kratek pritisk na tipko ⑦ - OK. Na zaslonu se pojavi:

Z vrtenjem gumba ⑦ izberemo "Yes" (običajno je že izbrano). Kratek pritisk na tipko ⑦ - OK. Na zaslonu se pojavi:

Pritisnemo na tipko ⑦ - OK in začnemo z govornim postopkom preklica kot je prikazano v nadaljevanju.

4.3.8. Primer preklica klica v stiski

PRIMER EXAMPLE

1. Klic je namenjen vsem postajam v dosegu

VSEM POSTAJAM, VSEM POSTAJAM, VSEM POSTAJAM.

ALL STATION, ALL STATION, ALL STATION.

2. Identifikacija postaje, ki pošilja klic: ime postaje (trikrat), pozivni znak (enkrat), MMSI (enkrat)


S5G2J, MMSI 278196424.


S5G2J, MMSI 278196424.

3. Pozicija

Pozicija:

44° 43.3' N 014 03.4' E

24. julija ob 21:30

Position: 44° 43.3' N 014 03.4' E

July 24th At 21:30

4. Preklic PREKLICUJEM KLIC V

STISKI, oddan 24.julija ob 20:17

CANCEL MY DISRESS ALERT OF July 24th At 20:17

5. Ime, priimek in funkcija osebe, ki je preklicala klic

TUKAJ Niko Bjelovučić, skiper

jadrnice »Navtikon«

THIS IS Niko Bjelovučić, skipper of

sailing boat »Navtikon«

6. Zaključek KONEC OUT

28

4.3.9. Prejem klica v stiski

Klic v stiski simuliramo s pritiskom na tipko ⑮. Naša postaja začne oddajati značilen zvok na zaslonu pa se pojavi:

Ker na klic v stiski sme odgovoriti le obalna postaja, ga mi potrdimo s pritiskom na tipko ⑦. Na zaslonu se pojavi:

Pozorno poslušamo potek akcije reševanja. V dnevniku klicev pa še enkrat lahko preverimo

vse podrobnosti klica v stiski.

4.4. Urgency Call – Nujni klic

Klic, ki je po pomembnosti takoj za klicem v stiski. Pošiljamo ga le na Ch. 16.


Z vrtenjem gumba ⑦ izberemo "DSC Calls" (običajno je že izbrano). Kratek pritisk na tipko ⑦ - OK.Na zaslonu se pojavi:

Z vrtenjem gumba ⑦ izberemo "All ships call". Kratek pritisk na tipko ⑦ -


Z vrtenjem gumba ⑦ izberemo "Urgency". Kratek pritisk na tipko ⑦ - OK.


Počakamo 20 – 30 sekund in začnemo z govornim postopkom, kot je prikazano v nadaljevanju.

29

4.4.1. Primer nujnega klica

PRIMER EXAMPLE

1. Proceduralna beseda za nujni klic (izgovorimo jo trikrat)

PAN PAN, PAN PAN, PAN PAN.

PAN PAN, PAN PAN, PAN PAN.

2. Nujni klic se vedno pošilja vsem postajam v dometu (izgovarjamo trikrat)

3. VSEM POSTAJAM, 4. VSEM POSTAJAM, 5. VSEM POSTAJAM.

6. ALL STATION, 7. ALL STATION, 8. ALL STATION,



S5G2J, MMSI 278196424.


S5G2J, MMSI 278196424.

4. Vsebina sporočila

Pozicija: 44° 43.3' N 014 03.4' E

Zaradi težav s krmilnim siatemom ne moremo

upravljati plovila. Nujno potrebujemo vleko.

Position: 44° 43.3' N 014 03.4' E

due to steering gear problems vessel is not under command,

require urgent tug assistance.


4.4.2. Prejem nujnega klica

Nujni klic simuliramo s pritiskom na tipko ⑬. Naša postaja začne oddajati značilen zvok na zaslonu pa se pojavi:

Sprejem potrdimo s pritiskom na tipko ⑦. Na zaslonu se pojavi:

Počakamo na sporočilo postaje, ki je poslala nujni klic.

4.5. Safety Call – Varnostni klic

Klic, ki je namenjen izključno varnosti na morju: - MSI sporočila - Pomembna navigacijska opozorila - Vremenske napovedi in opozorila

Običajno varnostni klic oddaja obalna postaja. Lahko pa ga odda tudi posamezno plovilo v primeru, da opazi na morju kar koli, kar bi lahko ogrožalo plovbo. Varnostni klic, ki nima

30

preveč teksta običajno pošljemo na Ch. 16. Če je tekst daljši in bi z njim predolgo obremenjevali CH. 16, pa ga pošljemo na drugem kanalu.


Z vrtenjem gumba ⑦ izberemo "DSC Calls" (običajno je že izbrano). Kratek pritisk na tipko ⑦ - OK.Na zaslonu se pojavi:

Z vrtenjem gumba ⑦ izberemo "All ships call". Kratek pritisk na tipko ⑦ -


Z vrtenjem gumba ⑦ izberemo "Safety"(običajno je že izbrano). Kratek pritisk na tipko ⑦ - OK. Na zaslonu se pojavi:

Z vrtenjem gumba ⑦ izberemo kanal (npr. Ch. 16). Kratek pritisk na tipko ⑦ - OK. Na zaslonu se pojavi:

Počakamo 20 – 30 sekund in začnemo z govornim postopkom, kot je prikazano v nadaljevanju.

4.5.1. Primer varnostnega klica

PRIMER EXAMPLE

1. Proceduralna beseda za varnostni klic (izgovorimo jo trikrat)

SECURITE, SECURITE, SECURITE,

SECURITE, SECURITE, SECURITE,

2. Varnostni klic se vedno pošilja vsem postajam v dometu (izgovarjamo trikrat)

VSEM POSTAJAM, VSEM POSTAJAM, VSEM POSTAJAM.

ALL STATION, ALL STATION, ALL STATION,


TUKAJ Rijeka radio, Rijeka radio, Rijeka radio,

9AR 002380200

THIS IS Rijeka radio, Rijeka radio, Rijeka radio,

9AR 002380200

4. Vsebina sporočila

Navigacijsko opozorilo. 4 NM jugovzhodno od Rta Kamenjak,

opažen rdeč 40 feetni kontejner. Nevarnost plovbe.

Navigational warning. 4 Nautical Miles SE of Cape Kamenjak

sighted drifting 40 feet container red painted,

Danger to navigation.


31

4.5.2. Prejem varnostnega klica

Varnostni klic simuliramo s pritiskom na tipko ⑭. Naša postaja začne

oddajati značilen zvok na zaslonu pa se pojavi:

Sprejem potrdimo s pritiskom na tipko ⑦. Na zaslonu se odpre kanal, ki

ga je izbrala postaja, ki oddaja klic:

Počakamo na sporočilo postaje, ki je poslala varnostni klic.

4.6. Individual call (Routine Call) – Navadni klic

To je najbolj pogost klic in obenem najnižji na lestvici pomembnosti. Uporabljamo ga v komunikaciji:

- Z drugimi plovili - S pristaniščem oziroma marino - Ob testiranju VHF radio postaje

POMEMBNO: Preden pošljemo Navadni klic, si moramo izbrati kanal na katerem se bomo pogovarjali. Za takšen klic so dovoljeni kanali: Ch.6, Ch.8, Ch.72 in Ch.77. s poslušanjem teh kanalov določimo kateri je najbolj primeren za nas, torej tisti, ki ga noben drug trenutno ne uporablja.


Z vrtenjem gumba ⑦ izberemo "DSC Calls" (običajno je že izbrano). Kratek

pritisk na tipko ⑦ - OK. Na zaslonu se

pojavi:

32

Z vrtenjem gumba ⑦ izberemo "Individual call" (običajno je že izbran). Kratek pritisk

na tipko ⑦ - OK. Na zaslonu se pojavi:

Izbira postaje, ki jo kličemo iz imenika:

Izbira postaje, ki jo kličemo med tistimi, ki smo jih že

klicali:

Ročni vnos MMSI številke postaje, ki jo kličemo.

Z vrtenjem gumba ⑦

izberemo "Phonebook" (običajno je že izbran):


izberemo "Recent calls":


izberemo "Enter MMSI":

Kratek pritisk na tipko ⑦ -

OK.



OK.



OK.



izberemo postajo, ki jo želimo klicati:

Če je že izbrana

nadaljujemo na naslednji korak.


izberemo postajo, ki jo želimo klicati in potrdimo s

pritiskom na gumb ⑦ →


Z vrtenjem gumba ⑦ izbiramo vsako števko

posebej in vsako posebej tudi potrdimo s pritiskom na gumb ⑦ → OK. Po potrditvi

zadnje števke se na zaslonu pojavi:


OK.



izberemo kanal npr Ch.08:


izberemo kanal npr Ch.77:


izberemo kanal npr Ch. 06:


OK.

Na zaslonu se za nekaj sekund pojavi:


OK.


33


OK.


Če želite klic preklicati, pritisnite gumb BACK - ⑤, če ne, počakate da se na

zaslonu pojavi:

Če želite klic preklicati, pritisnite gumb BACK - ⑤, če ne, počakate da se na

zaslonu pojavi:

Če želite klic preklicati, pritisnite gumb BACK - ⑤,

če ne, počakate da se na zaslonu pojavi:

Čakamo na potrditev klicane postaje, ki ga sami simuliramo s pritiskom na

gumb ⑯

Čakamo na potrditev klicane postaje, ki ga sami

simuliramo s pritiskom na gumb ⑯


To pomeni, da je klicana postaja sprejela naš klic.



Čakamo na potrditev klicane postaje, ki ga sami simuliramo s pritiskom na

gumb ⑯



Začnemo z govornim postopkom, kot je

prikazano v nadaljevanju.

Začnemo z govornim postopkom, kot je prikazano

v nadaljevanju.

Začnemo z govornim postopkom, kot je

prikazano v nadaljevanju.

34

4.6.1. Primer navadnega klica

Postaja, ki kliče:

1.

PRIMER EXAMPLE

1. Ime postaje, ki jo kličemo (izgovori trikrat)

Motorni čoln HARPOON, HARPOON, HARPOON

Motor Boat HARPOON, HARPOON, HARPOON

2. Pozivni znak postaje, ki jo kličemo,

S5W4P S5W4P

3. MMSI postaje, ki jo kličemo

MMSI 278321456 MMSI 278321456

4. Ime našega plovila (izgovorjeno trikrat)

TUKAJ jadrnica NAVTIKON, NAVTIKON,

NAVTIKON

THIS IS Sailing Boat NAVTIKON, NAVTIKON,

NAVTIKON

5. Pozivni znak našega plovila

S5G2J S5G2J

6. MMSI našega plovila MMSI 278196424 MMSI 278196424

7. ZAKLJUČEK SPREJEM OVER

Klicana postaja:

2.

PRIMER EXAMPLE

8. Ime postaje, ki kliče (izgovori enkrat)

Jadrnica NAVTIKON Sailing Boat NAVTIKON

9. Ime klicane postaje (izgovori enkrat)

TUKAJ motorni čoln HARPOON

THIS IS motor Boat HARPOON

10. ZAKLJUČEK SPREJEM OVER Postaja, ki kliče:

3.

PRIMER EXAMPLE

11. Ime postaje, ki jo kličemo (izgovorimo enkrat)

Motorni čoln HARPOON Motor Boat HARPOON

12. Ime našega plovila (izgovori enkrat)

TUKAJ jadrnica NAVTIKON THIS IS Sailing Boat NAVTIKON

13. Sporočilo

14. ZAKLJUČEK SPREJEM OVER

4.6.2. Prejem navadnega klica

Navadni klic simuliramo s pritiskom na tipko ⑪. Naša postaja začne

oddajati značilen zvok na zaslonu pa se pojavi:

Sprejem potrdimo s pritiskom na tipko ⑦. Na zaslonu se odpre kanal, ki ga je izbrala postaja, ki oddaja klic:

Počakamo na sporočilo postaje, ki je poslala varnostni klic.

Na enak način poteka postopek prejem skupinskega klica.

35

4.7. Preverjanje delovanja postaje

Po izplutju je priporočljivo preveriti delovanje naše radijske postaje. Sprejem je običajno

preverjen s tem, ko slišimo komunikacijo med drugimi postajami. Kljub temu pa ne vemo ali

naš oddajnik dela. To preverimo z navadnim klicem dugemu plovilu ali obalni postaji.

PRIMER EXAMPLE

1. Ime postaje, ki jo kličemo (izgovori trikrat)

Rijeka Radio, Rijeka Radio, Rijeka Radio

Rijeka Radio, Rijeka Radio, Rijeka Radio

2. Ime našega plovila (izgovorjeno trikrat) MMSI našega plovila Pozivni znak našega plovila

TUKAJ jadrnica NAVTIKON, NAVTIKON, NAVTIKON

MMSI 278240764 S5W4P

SPREJEM

THIS IS Sailing Boat NAVTIKON, NAVTIKON,

NAVTIKON MMSI 278240764

S5W4P OVER

3. Odgovor klicane postaje NAVTIKON,

tukaj Rijeka Radio SPREJEM

NAVTIKON, this is Rijeka Radio

OVER

4. Naše sporočilo

Rijeka Radio, tukaj NAVTIKON

PREVERJAM DELOVANJE POSTAJE. KAKO ME

SLIŠITE? SPREJEM

Rijeka Radio, this is NAVTIKON,

Radio check OVER

5. Odgovor klicane postaje

NAVTIKON, tukaj Rijeka Radio

Slišim vas zelo dobro KONEC

NAVTIKON, this is Rijeka Radio I read You 4 of 5

OUT

4.8. Dnevnik klicev

Enako, kot pri telefonu, tudi na postaji lahko pregledamo seznam prejetih in oddanih klicev.


Z vrtenjem gumba ⑦ izberemo "DSC Calls" (običajno je že izbrano) in potrdimo s pritiskom na gumb ⑦ → OK. Na zaslonu se pojavi:

Z vrtenjem gumba ⑦ izberemo "Call logs" in potrdimo s pritiskom na gumb ⑦ → OK. Na zaslonu se pojavi:

Z vrtenjem gumba ⑦ izberemo med prejetimi in poslanimi klici in si na zaslonu ogledamo seznam:

36

5. KONTROLNA VPRAŠANJA Osnove radiotelefonije

1. Kakšen je domet VHF postaje?

2. Zakaj je domet omejen?

3. Kaj so simpleksni kanali?

4. Kaj so dupleksni kanali?

5. Ali lahko naše oddajanje po dupleksnem kanalu sliši VHF postaja na plovilu?

6. Kolikšna je največja možna moč oddajanja VHF postaje?

7. Zakaj se uporablja 16 kanal in zakaj smo ga dolžni poslušati?

8. Zakaj VHF postaja na 15 in 17 kanalu deluje z zmanjšano močjo?

9. Ali lahko govorno komuniciramo preko 70 kanala?

10. Kateri kanali se uporabljajo za komunikacijo plovilo-plovilo?

11. Zakaj bi uporabili dvokanalno poslušanje?

12. Kateri kanal se vedno posluša pri dvokanalnem poslušanju?

13. Ali lahko preko VHF postaje istočasno oddajamo in sprejemamo?

Pravila o radijski službi

1. Kaj pomeni GMDSS?

2. Kaj je naloga GMDSS?

3. Navedi področja plovbe in vrste naprav, ki se na posameznih področjih uporabljajo za

vzpostavljanje zveze!

4. Preko katerega kanala komunicira DSC modem?

5. Katera je najvažnejša funkcija DSC modema?

6. Kaj pomeni MMSI in in zakaj je MMSI pomemben za DSC modem?

7. Kaj je MID in kakšen je za Slovenijo?

8. Katere tipe MMSI poznaš?

9. Katero MMSI ima RCC Koper in kateri je njegov delovni kanal?

10. Kako bi preverili delovanje VHF postaje?

11. Naštej vrste DSC klicev!

12. Naštej kategorije DSC klicev!

13. Kakšen DSC klic oddamo pri potrebi po zdravniški pomoči?

14. Kakšen DSC klic oddamo pri opaženi oviri v vodi?

15. Kaj sestavlja GPS pozicijo?

16. Kakšen je postopek oddaje klica v stiski?

17. Kakšen je postopek oddaje nujnega klica?

18. Kakšen je postopek oddaje varnostnega klica?

19. Ali je postopek oddaje navadnega oz. poslovnega klica predpisan?

20. Kdo začne govoriti pri navadnem klicu?

37

21. Kdo določa pogovorni kanal pri navadnem klicu?

22. Kdo lahko odgovori na oddan klic v stiski?

23. Kaj moramo narediti po sprejemu odgovora na klic v stiski?

24. Katera dva načina oddaje klica v stiski poznamo?

25. Kaj posebej določimo pri pripravljenem klicu v stiski?

26. Naštej standardne vrste nesreč za klic v stiski?

27. Koliko časa se oddaja klic v stiski v primeru, da ne pride do odgovora nanj?

28. Kakšen je postopek preklica klica v stiski?

29. Zakaj se uporablja mednarodni signalni kodeks?

30. Izgovori svoje ime po MSK!

Delo na GMDSS opremi ali simulatorju

1. Vklopi VHF postajo!

2. Vklopi dvojno poslušanje na 6 kanalu!

3. Preklopi moč oddajanja!

4. Ročno nastavi GPS pozicijo!

5. Oddaj navadni klic (pogovorni kanal naj bo 6)!

6. Kako sprejmeš navadni klic?

7. Oddaj varnostni klic!

8. Oddaj nujni klic!

9. Oddaj nepripravljen klic v stiski!

10. Oddaj pripravljen klic v stiski (zanos)!

11. Prekliči klic v stiski!

12. Poglej zgodovino prejetih klicev!

38

Kazalo vsebine

1. SISTEM GMDSS ......................................................................................................................... 2

1.1. Področja plovbe .......................................................................................................................... 3

1.2. Domet ......................................................................................................................................... 4

1.3. Avtomatska in prenosna GMDSS oprema .................................................................................. 4

1.4. CRS - Obalne postaje ................................................................................................................. 5

2. OSNOVE RADIO KOMUNIKACIJE ........................................ Napaka! Zaznamek ni definiran.

2.1. Mednarodni nabor kanalov ......................................................................................................... 5

2.2. Simplex/duplex ........................................................................................................................... 6

2.3. Moč oddajanja ............................................................................................................................ 7

2.4. MMSI ........................................................................................................................................... 7

2.5. Pozivni znak ................................................................................................................................ 7

2.6. Fonetska abeceda ...................................................................................................................... 8

2.7. Govorna radio komunikacija ....................................................................................................... 8

2.8. Identifikacija ................................................................................................................................ 8

2.9. Osnove radio postaje .................................................................................................................. 9

3. PRAKTIČNO DELO Z VHF RADIO POSTAJO ....................................................................... 10

3.1. Vklop/Izklop............................................................................................................................... 11

3.2. Glasnost in zapora šuma .......................................................................................................... 11

3.3. Zvok tipk .................................................................................................................................... 11

3.4. Osvetlitev zaslona ..................................................................................................................... 12

3.5. Kontrast ..................................................................................................................................... 12

3.6. Tipka za govor – PTT ............................................................................................................... 13

3.7. Izbira kanala ............................................................................................................................. 13

3.8. Bližnjica do VHF Ch. 16 ............................................................................................................ 13

3.9. Moč oddajanja .......................................................................................................................... 13

3.10. Simplex/Duplex ......................................................................................................................... 13

3.11. Uporabniški kanal ..................................................................................................................... 14

3.12. Dvojno poslušanje .................................................................................................................... 14

3.13. Trojno poslušanje ..................................................................................................................... 15

3.15. Skeniranje ................................................................................................................................. 16

3.16. Ročni vnos pozicije ................................................................................................................... 16

3.17. Vnos skupinske MMSI .............................................................................................................. 18

3.18. Imenik ....................................................................................................................................... 19

4. RADIO KOMUNIKACIJA .......................................................................................................... 21

4.1. Vrste klicev................................................................................................................................ 21

4.2. Kategorije klicev......................................................................................................................... 21

4.3. Distress call – Klic v stiski .......................................................................................................... 22

39

4.3.1. Nadzor govorne komunikacije .................................................................................................. 22

4.3.2. Nepripravljen klic v stiski ........................................................................................................... 22

4.3.3. Pripravljen klic v stiski ............................................................................................................... 24

4.3.4. Govorna oddaja klica v stiski .................................................................................................... 25

4.3.5. Posredovanje klica v stiski – Distress Relay ............................................................................ 26

4.3.6. Primer posredovanja klica v stiski ............................................................................................ 26

4.3.7. Preklic klica v stiski ................................................................................................................... 26

4.3.8. Primer preklica klica v stiski ...................................................................................................... 27

4.3.9. Prejem klica v stiski .................................................................................................................. 28

4.4. Urgency Call – Nujni klic ............................................................................................................ 28

4.4.2. Prejem nujnega klica ................................................................................................................ 29

4.5. Safety Call – Varnostni klic ........................................................................................................ 29

4.5.2. Prejem varnostnega klica ......................................................................................................... 31

4.6. Individual call (Routine Call) – Navadni klic .............................................................................. 31

4.6.1. Primer navadnega klica ............................................................................................................ 34

4.6.2. Prejem navadnega klica ........................................................................................................... 34

4.7. Preverjanje delovanja postaje................................................................................................... 35

4.8. Dnevnik klicev ........................................................................................................................... 35

5. KONTROLNA VPRAŠANJA .................................................................................................... 36

Undesignated - nepripravljen Fire - Požar Flooding – Prodor vode Collision - Trčenje Grounding - Nasedanje Listing – Nevaren nagib Sinking - potaplajanje Adrift - Zanos Abandoning – Zapuščanje plovila Piracy – Napad piratov Man Overboard – Človek v morju

PRIROČNIK VHF - GMDSS - jks.si NIK-VHF-GMDSS.pdf · PDF file2 1. SISTEM GMDSS GMDSS...

Documents

Transcript of PRIROČNIK VHF - GMDSS - jks.si NIK-VHF-GMDSS.pdf · PDF file2 1. SISTEM GMDSS GMDSS...