PRIPRAVLJALEC

Ob�ina Ribnica Gorenjska cesta 3, 1310 Ribnica

PREDSTAVNIK NARAO�NIKA

Tatjana De�man Žagar

NA�RTOVALEC

Struktura d.o.o. Šranga 34, 8216 Mirna Pe�

PROSTORSKI AKT

Prostorski na�rt ob�ine Ribnica 07 PNO Ribnica 07 – strateški del

povzetek dopolnjen osnutek

ŠTEVILKA PROJEKTA

U0701

ŠTEVILKAIZVODA, ŠTEVILO IZVODOV - strateški del 01/12+1

ODGOVORNI VODJA PROJEKTA, IŠ:

Jože Slak, univ.dipl.inž.arh. ZAPS -0331

ORGANIZACIJSKI VODJA PROJEKTA Jože Derganc, dipl.ekon.

VODJA PROJEKTA URBIS

Maja Zupan, prof. geogr. in soc.

DELOVNA SKUPINA: Irena Balanti�, uni.dipl.inž.kraj.arh.

Helena Cemi�, kom. inž. Saška Dvoršek, univ.dipl.inž.arh.

Lilijana Kerec, arh. Andreja Marzel, grad.teh.

Gašper Slobodnik, grad.teh. Robert Grnjak, kom.inž.

Luka Javornik, uni.dipl.inž.kraj.arh.

ODGOVORNI PREDSTAVNIK PROJEKTANTA Jože Slak, direktor

____________________________

DATUM:__________________________________

___

2

KRAJ IN DATUM IZDELAVE na Škofljici, decembra 2007

3

1.0.0.0. Strateški del OPN 3 1.1.0.0. Izhodiš�a in cilji prostorskega razvoja ob�ine 4

1.1.1.0. Izhodiš�a 4 1.1.2.0 Cilji in prioritete prostorskega razvoja ob�ine 10

1.2.0.0. Zasnova prostorskega razvoja ob�ine 12

1.2.1.0 Zasnova poselitve in drugih razvojno pomembnih prvin v prostoru 12 1.2.2.0 Zasnova gospodarske javne infrastrukture 14 1.2.3.0 Dolo�itev obmo�ja naselij vklju�no z obmo�ji razpršene gradnje, ki so

z njimi prostorsko povezana 16 1.2.4.0 Dolo�itev obmo�ja razpršene poselitve 16

1.3.0.0. Usmeritve za prostorski razvoj ob�ine 18

1.3.1.0 Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo 18 1.3.2.0 Usmeritve za razvoj v krajini 20 1.3.3.0 Usmeritve za izvajanje odlo�itev 21

1.4.0.0.0. Urbanisti�ni na�rt mesta Ribnica in primestnih naselij 23 1.4.1.0.0. Konceptualni del Urbanisti�nega na�rta 23

1.4.1.1.0. Koncept urbanisti�nega oblikovanja 23 1.4.1.1.1. Skladen razvoj mesta Ribnica in primestnih naselij v kulturni krajini

Ribniške doline 23 1.4.1.1.2. Razvoj osnovne naselbinske mreže v naselbinskih celotah nc

A,B,C,D,E 24 1.4.1.1.3. Razvoj mestnosti, skladnosti mestnega prostora v nc A- mesto Ribnica

s Gorenjo vasjo in vasjo Hrova�a 24 1.4.1.1.4. Koncept zelenih sistemov v UN 25 1.4.1.1.5. Razvoj robnega prostora UN v Ribniški dolini 26 1.4.1.2.0. Aktiviranje prostorskih potencialov, še posebej za razvoj gospodarstva

27 1.4.1.3.0. Reaktiviranje, revitalizacija izvornih jeder naselij- jedra Ribnice,

Hrova�e, Gorenje vasi, Dolenje Vasi, Prigorice in Gori�e vasi 27 1.4.1.4.0. Koncept arhitekturnega oblikovanja 27 1.4.1.5.0. Razvoj stanovanjske strukture 28 1.4.1.6.0. Koncept razvoja gospodarske javne infrastrukture 29 1.4.1.7.0. Koncept podrobnejše namenske rabe na obmo�jih stavbnih zemljiš� 30 1.4.1.8.0. Koncepti OPPN na izvedbeni ravni v obmo�ju UN mesta Ribnica s

primestnimi naselji 31 Priloga 1: Pregledna karta OPN – strateški del – Razvojna obmo�ja naselij z evidenco razvojnih pobud

Vsebina

4

Prostorski na�rt ob�ine Ribnica 07 1.0.0.0. Strateški del OPN Uvod Prostorski na�rt ob�ine Ribnica zagotavlja prostorske možnosti za razvoj ob�inskega središ�a, skladnega razvoja podeželskega dela ob�ine, usklajenega prostorskega razvoja ob�ine s sosednjimi obmo�ji, omogo�a razvoj tržnega gospodarstva, izboljšanje pogojev bivanja in drugih poselitvenih potreb. Hkrati vzpostavlja pogoje varovanja okolja, varstva narave, ohranjanja kulturne dediš�ine ter razvoja gospodarske javne in družbene infrastrukture. .

5

1.1.0.0.Izhodiš�a in cilji prostorskega razvoja ob�ine 1.1.1.0. Izhodiš�a Nadrejeni prostorski akti in prostorski sektorski dokumenti Temeljni državni dokument s katerim so v Sloveniji podane usmeritve nadaljnjega prostorskega razvoja v regijah in ob�inah je Strategija prostorskega razvoja Slovenije (UL RS, št. 76/04, v nadaljevanju SPRS ali Strategija). Prostorski red Slovenje (UL RS, št. 122/04, v nadaljevanju PRS) je strateški prostorski akt države, ki dolo�a pravila urejanja prostora v skladu s podro�nim zakonom. Za potrebe priprave prostorskega na�rta ob�ine Ribnica so bile tako na podlagi PRS izdelane strokovne podlage, ki so razdeljene na obvezne in druge. Obvezne strokovne podlage za pripravo prostorskih aktov so: - analiza stanja in teženj v prostoru, - analiza razvojnih možnosti za posamezne dejavnosti v prostoru (privla�nost), - študija ranljivosti prostora. Poselitev se na podlagi PRS na�rtuje tako, da je/so zagotovljeni: - kakovostna prostorska struktura, - var�na in u�inkovita raba prostora, - pogoji za zdravo življenje ter druženje in rekreacijo, - u�inkovit in enakovreden dostop, - konkuren�nost naselij v širšem prostoru, - zmanjšana ogroženost naselij zaradi naravnih in drugih nesre�, - ohranjanje biotske raznovrstnosti in varstvo naravnih vrednost, - ohranjanje kulturne dediš�ine in - smotrna raba energije. Temeljni programski dokument na regionalni ravni predstavlja Regionalni razvojni program Jugovzhodne Slovenije 2007 – 2013. Ob�ina Ribnica se s skupno 18 ob�inami vklju�uje v širšo statisti�no in razvojno regijo Jugovzhodna Slovenija, ki si je s sloganom Regija znanja in enakih razvojnih možnosti tako opredelila tudi svoj temeljni cilj. Na podlagi odlo�be Ministrstva za okolje in prostor, številka 35409-361/2006, z dne 20.02.2007, je za navedeni prostorski akt ob�ine potrebno izvesti celostno presojo vplivov na okolje. Izhodiš�a varovanja Pregled naravnih vrednot vesbujejoNaravovarstvene smernice za pripravo Strategije prostorskega razvoja in Prostorski red ob�ine Ribnica (Zavod RS za varstvo narave – OE Ljubljana, februar 2007). Po podatskih ZVKDS OE Ljubljana (vir vseh podatkov: Register nepremi�ne kulturne dediš�ine)je v Ob�ini Ribnica evidentiranjih 149 prostorsko relevantnih enot kulturne dediš�ine. Statusa kulturnega spomenika nima nobena enota.

6

V ob�ini Ribnica so na pobo�ju Velike gore (Ribniški svatje) izlo�eni varovalni gozdovi (VG), v obmo�ju jelovo – bukovih (obmo�je Goteniške gore) pa gozdovi s posebnim namenom – gozdni rezervat Bela stena (ULRS št. 88/2005). Na ostali površini so ve�namenski gozdovi. Obmo�je ob�ine Ribnica spada v pore�je reke Krke in v povodje spodnje Save. Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano, Direktorat za kmetijstvo zahteva pri pripravi konceptov prostorskega razvoja upoštevanje klju�ne usmeritve, da je na najboljših kmetijskih zemljiš�ih gradnja objektov dopustna le, �e ni mogo�e uporabiti zemljiš�, ki so manj primerna za kmetijsko pridelavo. Obmo�ja in objekti naravne in kulturne dediš�ine ter druga varovana obmo�ja, ki so v ob�ini varovani na podlagi državnih in ob�inskih predpisov so prikazani v kartografskem delu OPN. Stanje, zna�ilnosti in težnje dosedanjega razvoja v ob�ini Opis obmo�ja Na podlagi Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja in Uredbe o standardni klasifikaciji teritorialnih enot pa spada ob�ina Ribnica od leta 2000 v Jugovzhodno Slovenijo.Današnja ob�ina meri 153,6 km2 in jo sestavljajo štiri krajevne skupnosti. Po statutu ima 64 naselij v 4 krajevnih skupnostih (Ribnica, Dolenja vas, Sv. Gregor in Velike Poljane. Prostor ob�ine je evidentiran tudi v obsegu 15 katastrskih ob�in, 75 statisti�nih okolišev in 2507 hišnih številk.Gostota poselitve je 60 prebivalcev na km2. Mesto Ribnica je kulturno in gospodarsko središ�e širšega obmo�ja. Geografski in prometni položaj Ribnice in širšega zaledja, zgodovinska vloga in pomen prostora ob�ine, gospodarska struktura in prvine naravnega prostora, omogo�ajo ugodne pogoje za prihodnji gospodarski, socilni in kulturni razvoj. Prebivalstvo Ob popisu prebivalstva 1. 3. 2002 je v ob�ini Ribnica živelo 9266 prebivalcev (4619 moških in 4647 žensk) ki živijo v 2982 gospodinjstvih. Povpre�na velikost gospodinjstva je bila 3,1, kar presega slovensko povpre�je (2,8).Število stanovanj (3332) ne presega bistveno števila gospodinjstev. Za Ribnico so zna�ilne mo�ne dnevne migracije prebivalstva, zlasti študentov in zaposlenih. Vseh delovnih mest je v ob�ini cca 2872 (podatki za leto 2005), dve tretjini jih zaseda doma�e prebivalstvo, ostali pa se v Ribnico vozijo na delo iz sosednjih ob�in, predvsem iz Ko�evja in Sodražice. Med delovno aktivnimi zaposlenimi prebivalci ob�ine Ribnica, ki jih je skupno 3571, jih je dobra polovica (53 %) zaposlenih v doma�i ob�ini, preostali pa se vozijo na delo v Ljubljano,Ko�evje in v druge kraje. Naravni prirast v ob�ini je stalno negativen, �eprav se je v zadnjih letih zmanjšal in bolj približal ni�li, na drugi strani pa selitven prirast niha med pozitivnim in negativnim stanjem. Po rezultatih predpostavke umirjene rasti se bo število prebivalcev do leta 2030 pove�alo za približno 400 novih prebivalcev, kar pa je tudi najbolj realna ocena. Krajina in poselitev Ob�ina leži v dinarskem svetu na zahodnem Dolenjskem. Osrednje obmo�je ob�ine Ribnice zavzema Ribniško polje (kraška dolina), ki ga na vzhodu obdajata Mala gora na V in Velika

7

gora na Z. Na S se v Ribniško polje zliva dolina Tržiš�ice, Z od nje pa se dvigajo Slemena. Ob�ina je sestavljena iz ve� razli�nih prostorskih predelov in sicer iz obmo�ij Ribniškega polja, Male gore, Velike gore z odrastki Stojne, Slemen in doline Tržiš�ice. V ob�ini je cca 45 % v obmo�ju Natura 2000. Velik del tega obmo�ja je vklju�en tudi v prostor predvidenega regijskega parka Ko�evsko – Kolpa. Zna�ilnosti regijskega parka so redka poseljenost ( 7,7 prebivalca / km2), ohranjenost gozdov, velika gozdnatost (88%), ohranjenost živalskega sveta, krajinska raznovrstnost ter velika raznolikost in gostota naravnih vrednot. Sistem poselitve Za Ribniško polje je, glede na ostale kulturne krajine, zna�ilna relativno gosta poseljenost. Današnje stanje prebivalstva niha med stagnacijo in rahlim nazadovanjem. Pretežni del prebivalstva ob�ine biva v naseljih osrednjega poselitvenega obmo�ja, razporejenih vzdolž Ribniškega polja v naseljih Žlebi�, Gri�, Breg, Dolenji Lazi, Gori�a vas, Hrova�a, Nemška vas, Prigorica in Dolenja vas, ki skupaj z Ribnico štejejo 6.660 prebivalcev, kar predstavlja skoraj 72 % vsega prebivalstva ob�ine. PomembnejšI naseljI s preko 200 prebivalci sta še Rakitnica in Jurjevica. Med ve�ja naselja, ki štejejo med 100 in 170 prebivalci pa so še Gr�arice, Sajevec, Breže, Lipovec, Kot pri Ribnici, Sušje, Slatnik, Velike Poljane in Otavice. Razen v Ribnici, ki je naselje širšega pomena in deloma še v Dolenji vasi, so v vseh ostalih naseljih centralne funkcije zelo slabo razvite. Ribnica ima na�eloma ugodne pogoje za poselitev in sorazmerno velike še ne izkoriš�ene prostorske potenciale. Nekatera stavbna zemljiš�a v ob�ini so bila v preteklosti opredeljena v bistveno ve�jem obsegu, kot so bile takratne realne potrebe. V ob�ini je skupno 657,64 ha stavbnih zemljiš�, od teh je 452,68 ha pozidanih in 204,96 ha nepozidanih, kar predstavlja 31,16 % vseh plansko opredeljenih stavbnih zemljiš�. Najve� prostorskih rezerv se nahaja na obmo�ju mesta Ribnica in v obmo�ju osrednjega poselitvenega prostora, ki je obravnavan v okviru urbanisti�nega na�rta Ribnice. Gospodarski razvoj Pretežni del delovnih mest, proizvodnih kapacitet in storitvenih dejavnosti je lociranih v osrednjem poselitvenem prostoru, zlasti pa v Ribnici, ki je pomembno zaposlitveno središ�e širšega zaledja. Ribnica je v �asu industrializacije v 70-tih in 80-tih letih doživela hitro industrijsko rast, ki so jo zaznamovala podjetja Inles, Riko ter obrati tekstilne industrije. Ob industriji so se razvile tudi druge oskrbne in storitvene dejavnosti. V za�etku 90-tih let se je z družbenimi spremembami prestruktural tudi gospodarski sektor.Težave pri prestrukturiranju tradicionalne industrije so v pretežnem delu presežene in uspešna sanacija vrste podjetij v zadnjih letih, se kaže v ugodnih rezultatih poslovanja.Gospodarski razvoj ob�ine tako v zadnjem desetletju izkazuje postopno rast, ki pa v odnosu na razvitejše okolje osrednjeslovenske regije še vseeno zaostaja. V ob�ini se zvišuje število in stopnja delovno aktivnega prebivalstva, ki ob 3.571 zaposlenih znaša 38,9 %. Brezposelnost se je zadnjih letih ustalila na okoli 8 %. Obmo�je ob�ine Ribnica je izjemno atraktivno in zanimivo tudi za razvoj turizma povezanega z naravnim okoljem in kmetijstvom. Ribniška doma�a obrt ima ve�stoletno tradicijo in je tesno povezana z naravoK pestri kulturni ponudbi, pomembni za razvoj turizma prispevajo tudi kulturne ustanove regionalnega zna�aja.

8

V zadnjem desetletju je vse opaznejši proces opuš�anja kmetovanja zaradi relativno neugodnih naravnih pogojev ter drugih ekonomsko donosnejših dejavnosti. To je dejavnost, ki vse bolj spremlja oziroma dopolnjuje druge dejavnosti, kot sta obrt in podjetništvo. Glede na rabo absolutno prevladujejo travniki in pašniki, ki predstavljajo 91 % kmetijskih zemljiš�. Skupna površina kmetijskih zemljiš� predstavlja 2811 ha. Posledica razdrobljenosti, opuš�anja kmetovanja pa je tudi vse bolj o�itno zaraš�anje njiv in travnikov. Površina gozda v ob�ini znaša 10.487,69 ha pokriva kar 67,8 % celotnega obmo�ja ob�ine. Zato predstavlja dejavnost gozdarstva pomembno vlogo v gospodarskem življenju ob�ine. Družbene dejavnosti Mesto Ribnica svojo vlogo sub-regionalnega središ�a uveljavlja skozi razli�ne upravne, družbene in storitvene funkcije, ki jih zagotavlja za širše zaledje, ki vklju�uje obmo�ja ob�in Loški Potok in Sodražica. V Ribnici je lociran sedež organov in ustanov in sicer Upravne enote, Policijske postaje, Centra za obveš�anje, Zdravstvenega doma, Glasbene šole, Veterinarske postaje, lekarne in kulturnih inštitucij, ki izvajajo dejavnost za potrebe prebivalstva širšega obmo�ja. Skrb ob�ine je varstovo otrok in osnovno šolstvo, srednjih in visokih šol ob�ina nima. Osnovno zdravstveno oskrbo v ob�ini izvaja javni zavod Zdravstveni dom Ribnica, oskrbo z zdravili pa zagotavlja lokalna lekarna v Ribnici. Ob�ina je pri�ela z gradnjo doma starejših ob�anov v Ribnici. Za razvoj športne dejavnosti ima ob�ina dokaj dobro razvito infrastrukturoRibnica ima bogato kulturno življenje, ki ga zagotavljajo regionalne ustanove locirane v Miklovi hiši, to so Galerija, Knjižnica in Muzej. Bogato kulturno, športno, družbeno in družabno življenje v ob�ini izvajajo številna društva. Polega kulturnih in športnih društev, pomembno družbeno poslanstvo opravljajo tudi gasilska, turisti�na in humanitarna društva. Gospodarska javna infrastruktura Opremljenost s komunalno in energetsko infrastrukturo v Ko�evsko-Ribniški subregiji in v ob�ini Ribnica ne dosega zadovoljivih standardov opremljenosti. Zelo velik problem pri razvoju u�inkovitih komunalnih sistemov predstavlja razpršena poselitev ter visoka ranljivost podzemnih voda zaradi geološke (kraške) sestave tal Glavna prometna os poteka po sredini vzdolž Ribniškega polja in jo predstavlja državna cesta G2-106 Škofljica – Ribnica – Ko�evje – mejni prehod Petrina. V Žlebi�u se nanjo navezuje regionalna cesta R1-212 Žlebi� – Sodražica – Cerknica – Unec . Glavna cesta je v obmo�ju mesta Ribnica mo�no obremenjena s prometom dnevnih migracijskih tokov. Na odseku skozi mesto ima prakti�no zna�aj zbirne mestne ceste. Prometne razmere v mestu in potreba po izlo�itvi tranzitnega, zlasti tovornega, prometa utemeljujejo na�rtovanje obvozne ceste mimo mesta. Lokalno cestno omrežje v ob�ini, ki ga sestavljajo ob�inske ceste in javne poti je v dokaj slabem stanju. V vzporedni smeri vzdolž Ribniškega polja, z ve�jimi odmiki od glavne ceste poteka tudi železniška proga Ljubljana – Ribnica – Ko�evje, ki pa je danes v gospodarskem in prometnem smislu povsem neizrabljena. Neko� mo�no razvejan javni avtobusni potniški promet se je v današnjih razmerah mo�no skr�il. Ribnica se oskrbuje iz regionalnega vodovoda. Zajetja, ki so vezana na ta sistem so Blate, vrtine Sodražica Podstene in tudi Lipovš�ica. Blate so najve�je zajetje pitne vode na ko�evsko-ribniškem delu regije in glavni vir pitne vode za Ko�evje in Ribnico.

9

Lo�eni vodovodni sistemi v ob�ini Ribnica so Kot – Jurjevica – Breže se napajajo iz zajetja Lahki studenec in vrtine v Ravnem Dolu. V ob�ini ima samo mesto Ribnica delno urejeno kanalizacijsko omrežje. Ve�ina omrežja je mešanega sistema. Vsa ostala naselja v Ob�ini Ribnica nimajo kanalizacijskega omrežja in �iš�enja odpadnih vod. V vseh naseljih v ob�ini je uveden sistem zbiranja in odvoza odpadkov, ki se odlagajo na odlagališ�u Mala Gora v ob�ini Ribnica. Odlagališ�e Mala Gora, cca 3 km oddaljeno od Ribnice.Pogrebna in pokopališka dejavnost se v ob�ini izvaja na petihlokacijah in sicer na pokopališ�ih Hrova�a, Prigorica, Sveti Gregor, v Jurjevici ter v Gr�aricah. Oskrba z elektri�no energijo v ob�ini Ribnica poteka prek distribucijskega elektroenergetskega omrežja, ki je v upravljanju Elektro Ljubljana, distribucijske enote Ko�evje. Na obmo�ju ob�ine Ribnica se nahaja pomembna energetska povezava DV 1x110 Grosuplje – Ko�evje.Do sedaj Ko�evsko-ribniška subregija ni bila vklju�ena med obmo�ja za potencialno plinifikacijo. J Vozliš�na in kon�na telefonska centrala za obmo�je ob�ine je v Ribnici. Kapacitete central so na meji izrabljenosti. V ob�ini še ni zgrajene infrastrukture širokopasovnega omrežja za prenos digitalnih podatkov in elektronske komunikacije. Obmo�ja poplavnih voda je obvladovano preko zgrajenih protipoplavnih nasipov. Poplavljanje Ribnice je omejeno in regulirano z obsežno zajezitvijo in zapornico pri Prigorici. Navedena infrastruktura sodi v državno pristojnost na podro�ju upravljanja z vodami. Težnje Dinamiko gospodarskega razvoja ob�ine mo�no zaznamujejo nekatera hitro rasto�a podjetja, ki za svoje proizvodne zmogljivosti potrebujejo nov razvojni prostor v urejeni gospodarski coni. Med pobudami za razvoj gospodarskih dejavnosti velja izpostaviti ve�ji interes za razvoj obrti, ki je povezana s predelavo in obdelavo lesa in ki predstavlja pomemben naravni vir za razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah. Strateški cilj ob�ine pri zagotavljanju pogojev za pove�anje konkuren�nosti kmetijske proizvodnje je proizvodnje je izvesti komasacije na celotnem obmo�ju ob�ine. Med razvojnimi težnjami beležimo tudi pobude za razvoj turisti�ne infrastrukture za potrebe razvoja turizma povezanega z bogato naravno in kulturno dediš�ino ob�ine in širšega regionalnega zaledja. Ob�ina Ribnica je med pobudami za poselitev izpostavila potrebo po urejanju obmo�ij za kompleksno stanovanjsko gradnjo in krepitev centralnih dejavnosti v Ribnici. Hkrati so bile izpostavljene potrebe zagotovitve prostorskih pogojev za družbene dejavnosti. Posebej je ob�ina izkazala razvojne potrebe na podro�ju razvoja cest in sicer s potrebno regionalno obvozno cesto G2-106 mimo osrednjega poselitvenega obmo�ja ob�ine s centralnim naseljem Ribnica. V okviru zdravstvenga kompleksa je potrebno zagotoviti lokacijo za ureditev heliodroma .

10

Fizi�ne in pravne osebe so v Ob�ini Ribnica posredovale skupno 311 vlog za spremembo namembnosti zemljiš�. Kar 70 %vseh razvojnih pobud se nanaša na individualno stanovanjsko gradnjo oz. spremembo namembnosti kmetijskega zemljiš�a za namen gradnje stanovanj Razvojne namere Ob�ine Ribnica se izkazujejo skozi na�rte razvojnih programov ter razvojne projekte na regionalni ravni. Za novo plansko obdobje pa so kot splošne skupne potrebe in razvojni programi na komunalnem podro�ju izpostavljeni: - rekonstrukcija in obnova dotrajanega regionalnega vodovoda Sodražica – Ribnica –

Ko�evje ter vodovodnega omrežja za oskrbo lokalnega prebivalstva (Inles – M. Hrova�a, Kot – Jurjevica – Breže, Dolenja vas – Lipovec, Rakitnica – Gr�arice).

- izgradnja kanalizacije in �istilne naprave za kanalizacijski sistem Ribnica z rekonstrukcijo �N Ribnica s pove�anjem kapacitete na 6000 PE in Dolenja vas z novogradnjo �N kapacitete do 3500 PE ter gradnja sistemov z malimi �N v ostalih naseljih

- rezervacija prostora za dolgoro�ne potrebe pokopavanja - ureditev vaških jeder. - gradnja obvozne državne ceste G2-106 mimo Ribnice - sanacija voziš� ter rekonstrukcija pomembnejših lokalnih cest - ureditev plo�nikov ob pomembnejših cestah skozi naseljene dele na odsekih Nemška vas

– Prigorica, Ribnica – Gri�, Sušje – Slatnik, Na podro�ju komunalne infrastrukture je prednostna naloga med razvojnimi na�rti ob�ine izgradnja kanalizacijskega sistema. Z ustrezno tehnologijo za biološko in kemijsko �iš�enje odpadnih vod bo podan temelj izboljšanja kakovosti bivanja in nadaljnjega razvoja poselitve v osrednjem poselitvenem obmo�ju ob�ine. Možnosti prostorskega razvoja ob�ine Možnosti nadaljnjega prostorskega razvoja ob�ine izhajajo iz zmogljivosti prostora ob upoštevanju njegovih naravnih zna�ilnosti, ukrepov varovanja naravnih vrednot in kulturne dediš�ine ter obsto�ega sistema poselitve. Posebno privla�nost za poselitev predstavlja obstoje�a aglomeracija ob osrednji prometni osi od Žlebi�a do Dolenje vasi z ob�inskim središ�em Ribnica. V tem prostoru so ugotovljene predvsem znatne prostorske rezerve v obliki nepozidanih stavbnih zemljiš� in neizrabljene možnosti zgoš�evanja ter prenove obstoje�ega stavbnega fonda. Novo perspektivo razvoja prostora odpira umestitev obvozne ceste G2-106 Umestitev obvozne ceste vzpostavlja možnost prometnega napajanja mesta in s tem za razvoj in regulacijo njegove prometne mreže. Razvojne možnosti prostora za potrebe gospodarstva se izkazujejo na severnem delu mesta Ribnica, kamor je smiselno usmerjati razvojne potenciale gospodarstva ob�ine in zagotavljati ponudbo prostora za gospodarske naložbe podjetjem iz drugih okolij. Vplivi in povezave s sosednjimi obmo�ji Ob�ina Ribnica se v skupne projekte povezuje predvsem s sosednjimi ob�inami. Hkrati pa njena lega predstavlja most in preplet med dolenjskimi in notranjskimi etnološkimi in geografskimi zna�ilnostmi. Tako kot v preteklosti, so tudi danes prepoznavne mo�ne gospodarske, kulturne in družbene vezi tako v smeri Notranjske, kot v smeri Dolenjske. Osrednja povezava ob�ine z ostalimi obmo�ji poteka preko glavnene državne cest 2-106 od Škofljice preko Ribnice in Ko�evja do državne meje s Hrvaško, nanjo se v navezuje

11

regionalna cesta Žlebi� – Sodražica - Unec. Ob�ina je vklju�ena v obmo�je regionalnega parka Ko�evsko - Kolpa s posebnim razvojnim programom in v »Na�rt upravljanja pore�ja Krke«. Izjemnega pomena za dvig kakovosti bivalnega okolja in izboljšanje oskrbe z zdravo pitno vodo je skupen projekt prenove regionalnega vodovoda Sodražica – Ribnica – Ko�evje. 1.1.2.0 Cilji in prioritete prostorskega razvoja ob�ine Ob�inaRibnica želi s prostorskim na�rtom dose�i naslednje cilje prostorskega razvoja: - v prostoru omogo�iti aktiviranje razvojnih potencialov ob�ine in njenih posameznih

delov, - zagotoviti aktivno ohranjanje in razvoj prepoznanih kakovosti v prostoru, - sanirati probleme v urbanem in odprtem ter ruralnem prostoru, ki so na razli�nih pojavnih

ravneh, - dolo�iti rabo prostora in razvoj dejavnosti v prostoru ob upoštevanju na�el vzdržnega

prostorskega razvoja, - ustvariti kakovostne pogoje za bivanje z urejeno komunalno opremljenostjo naselij, - zagotoviti kakovostno oskrbo prebivalstva in dostopnost do storitev na podro�ju

družbenih dejavnosti, - omogo�iti dobro medsebojno povezanost naselij s komunikacijskim in prometnim

omrežjem ter povezave s sosednjimi obmo�ji ob�in in regij, - ohraniti in varovati naravne vire, naravno okolje, kulturno in naselbinsko dediš�ino, - vzpostaviti pogoje za razvoj humanejših oblik gibanja ljudi (kolesarski in peš promet) in

neovirana dostopnost do javnih objektov ter površin funkcionalno oviranim osebam, - zagotoviti varstvo pred naravnimi in drugimi nesre�ami, - dolo�iti prostorsko izvedbena merila in pogoje za urejanje prostora in posege v prostor, - zagotoviti dobro podlago za pripravo in sprejem podrobnejših prostorskih na�rtov. Gospodarstvo - razvoj podjetniške infrastrukture, kar je pogoj za pospešen razvoj podjetništva in obrtništva

– zagotavljanje prostorskih možnosti za razvoj posameznih panog in dejavnosti gospodarstva in oblikovanje institucij podpornega okolja;

- postopno oblikovanje celovite, prepoznavne in specializirane turisti�ne ponudbe ob�ine, ki bo sicer vklju�evala vse obstoje�e turisti�ne potenciale v ob�ini vendar bo izpostavila tiste z najve�jo atraktivnostjo in konkuren�nostjo

- razvoj podeželja preko dejavnosti kmetijstva, gozdarstva, turizma, javnih gospodarskih služb na podro�ju infrastrukture in drugih dejavnosti;

Okolje in prostor - izboljšanje stanja okolja in kakovosti življenja z ureditvijo komunalne, prometne,

energetske in komunikacijske infrastrukture; - vzpostavitev omrežja naselij v tesni povezanosti z ob�inskim središ�em visoke stopnje

centralnosti; - zagotavljanje komunalno opremljenih stavbnih zemljiš� za stanovanja, za gospodarske

dejavnosti in turizem v mestnih in podeželskih naseljih; - ohranitev kulturne krajine in naravne vrednosti kot potenciala za razvoj turizma,

povezanega s sonaravnim kmetijstvom; - navezava ob�ine preko regije na AC omrežje in vzpostavitev oz. posodobitev regionalnih

povezav ter cest ter izpopolnjevanje informacijske infrastrukture.

12

Vizija varstva okolja in prostorskega urejanja v ob�ini je ustvariti razmere za kakovostno življenje v regiji ter prostorske možnosti za uresni�evanje gospodarskih ciljev in ciljev na podro�ju razvoja �loveških virov ter družbene blaginje, ob tem pa ohraniti prvine, ki prispevajo k njeni prepoznavnosti. Osnovni cilj na�rtnega urejanja prostora je ustvarjati zdravo okolje z vzpostavitvijo ravnotežja med naravnim okoljem, gospodarskim razvojem in izrabo prostora na drugi strani.

Naravni viri Z vidika trajnostno naravnanega prostorskega razvoja prostorski na�rt ob�ine zagotavlja predvsem varstvo kmetijskih in gozdnih zemljiš�, varstvo voda in vodnih virov. Pretežni del površine v ob�ini zavzemajo gozdovi, zato je cilj na�rtovanja razvoja gozdov in gozdnega prostora na obravnavanem podro�ju predvsem ohranitev sklenjenega gozdnega kompleksa in trajnostni razvoj gozdov v smislu njihove biološke pestrosti, ohranitev naravnega okolja in ekološkega ravnotežja v krajini.

Gospodarska javna infrastruktura Splošni cilji in usmeritve razvoja komunalnih sistemov, ki jih zasleduje prostorski na�rt ob�ine so: - zagotavljanje skladnega in uravnoteženega družbenega in prostorskega razvoja, - zagotavljanje razumne cene komunalnih proizvodov in storitev ter racionalna poraba

sredstev in dela, - zagotavljanje možnosti za sorazmerni razvoj vseh panog komunalne dejavnosti in

kvalitetnega ter zanesljivega delovanja komunalnih, energetskih, prometnih in komunikacijskih sistemov,

- postopno izena�evanja nivoja storitev komunalnega standarda med urbanimi in ruralnimi obmo�ji,

- zagotavljanje kakovostne prometne in komunikacijske povezanosti s sosednjimi obmo�ji. Na podro�ju komunalne oskrbe so najpomembnejši cilji: obnova in posodobitev dotrajanih vodovodov, zagotavljanje kakovostne oskrbe z vodo, zaš�ita vodnih virov pred onesnaženjem in �iš�enja odpadnih vod ter ravnanja s komunalnimi odpadki v vseh naseljih. Strateški cilji na ravni ob�ine so usmerjeni v zagotavljanje stabilne oskrbe z energijo in zagotavljanje dostopa do kakovostnih storitev informacijske družbe .

13

1.2.0.0.Zasnova prostorskega razvoja ob�ine Prihodnji prostorski razvoj ob�ine je zasnovan na izhodiš�ih zate�enega stanja in na novih spoznanjih o primernosti ter zmogljivosti naravnega in urbanega prostora. Zasnova prostorskega razvoja ob�ine temelji na izdelanih strokovnih podlagah prostorskega na�rta ob�ine, še posebej na analizi stanja in teženj v prostoru ter ranljivosti prostora. Zasnovana obmo�ja in omrežja v prostoru ob�ine upoštevajo izhodiš�a nadrejenih aktov in dokumentov državne in regionalne ravni ter smernice nosilcev urejanja prostora, še posebej na Strategiji prostorskiega razvoja Slovenije, Prostorskem redu Slovenije, Strategiji razvoja RS in Resoluciji o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007-2023. Rešitve zasnove poselitvenih in drugih razvojno pomembnih obmo�ij upoštevajo prepoznavne zna�ilnosti prostora, ki vklju�uje celostno obravnavo kulturne dediš�ine. Prostorski razvoj ob�ine je zasnovan na temeljih izro�ila izvorne poselitve, oblikovanja kulturne krajine z upoštevanjem naravnih prvin prostora. 1.2.1.0 Zasnova poselitve in drugih razvojno pomembnih prvin v prostoru V ob�ini Ribnica se bo poselitev razvijala v obstoje�ih naseljih. Nova naselja v prihodnosti niso predvidena. Na robovih obstoje�ih ve�jih naselij se bodo predvidoma oblikovale nekatere nove soseske, v ostalih pa le manjše zapolnitve vrzeli ter zaokrožitve obstoje�e poselitve. S prostorskim na�rtom ob�ine se ohranja, v primerih degradacije pa s posebnimi ukrepi vzpostavlja , ravnotežje in doseženo raven kakovosti kulturne krajine. Ohranja se sklenjena obmo�ja kmetijskih površin in gozdov. Prednostna obmo�ja za razvoj dejavnosti Obmo�ja za bivanje Bivanju se v obstoje�ih naseljih namenja pretežni del površin. Bivanje je omogo�eno v obmo�jih dolo�enih za stanovanja in mešanih obmo�jih. V ob�ini obstajajo prostorske rezerve razpoložljivih stavbnih zemljiš�. Na prostorsko neprimernih in neprivla�nih delih se ta ukinjajo, na drugi strani pa se zagotavlja ustrezne komplekse za organizirano stanovanjsko gradnjo. Obmo�ja za gospodarski razvoj Razvoj proizvodnih dejavnosti se bo odvijal pretežno v obstoje�ih obmo�jih namenjenih proizvodnji, kjer so že razpoložljivi objekti in površine. Prostorsko širitev obmo�ja stavbnih zemljiš� za potrebe industrije in drobnega gospodarstva se zagotavlja v Ribnici (v Lepov�ah) v skupnem obsegu cca 72,02ha (od tega za potrebe I. faze 49,57 ha in v drugi fazi 22,45 ha. Za razvoj ponudbe turisti�nih programov, povezane z rekreacijo in oddihom v naravnem okolju, sonaravnim kmetijstvom ter bogato kulturno dediš�ino, so opredeljena vsa poselitvena obmo�ja ob�ine in naravni prostor Kmetije se ve�inoma zadrži v mejah zmogljivosti prostora znotraj obstoje�ih gradbenih enot. Ve�ji razvoj pa se vitalnim kmetijam z ve�jimi prostorskimi potrebami zagotavlja na robovih, na lokalitetah osamelih doma�ij ali celo na novih lokalitetah Ve�je obmo�je za razvoj proizvodnih dejavnosti je opredeljeno le v Ribnici v gospodarski coni, ki se razvija na vzhodni strani poselitve, vzhodno od železniške proge Razvoj gospodarske cone se izjemoma in v omejenem obsegu ohranja tudi na lokaciji v Prigorici

14

zaradi zate�enega stanja in smiselnega optimiziranja proizvodnih kapacitet obstoje�e industrije. Obmo�je centralnih dejavnosti ve�jega obsega, to je oskrbnih, storitvenih, družbenih in upravnih dejavnosti, je opredeljeno v Ribnici. V vseh naseljih je v središ�nem prostoru potrebno ohranjati prebivalstvo z dolo�itvijo obmo�ij mešane rabe, v katerih je omogo�eno tudi bivanje. Zelene površine V naseljih z ve�jim številom prebivalstva in višjo stopnjo centralnosti se zagotavlja na�rtovan razvoj urejenih zasebnih in javnih zelenih površin Obmo�ja gospodarske javne infrastrukture Cestno omrežje je zasnovano na obstoje�i prometni mreži in hierarhiji državnih ter lokalnih cest. Nadaljnji razvoj cestnega omrežja bo temeljil na potrebnih posodobitvah cest skozi naselja z dolo�itvijo prioritet glede na prometne obremenitve. Za razvoj komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture se prednostno namenja obstoje�e že uporabljene koridorje Obmo�ja kmetijskih, gozdnih in vodnih zemljiš� Kmetijski dejavnosti so v ob�ini namenjena najboljša kmetijska zemljiš�a in druga kmetijska zemljiš�a. Vsa kmetijska zemljiš�a so razvrš�ena v navedene kategorije na podlagi kategorizacije kmetijskih zemljiš�. V prikazih osnovne rabe zemljiš� so prikazana tudi obmo�ja kmetijskih zemljiš� v zaraš�anju in obmo�ja predvidena za izvajanje agromelioracijskih ukrepov in komasacij kmetijskih zemljiš�. Pretežni del gozdov, ki predstavljajo dve tretjini vse površine, ima lesno proizvodni zna�aj. Najpomembnejši so sklenjeni gozdovi obrobljajo Ribniško polje na južnem in jugovzhodnem delu ob�ine v predeluVelike gore in na vzhodni strani Male gore. Ob�ina Ribnica ima ve�je površinske vodotoke: s severozahoda Ribniškega polja pritekata Tržiš�ica in Sodraška Bistrica, na jugozahodnem robu, pod vznožjem ribniške Velike gore, pa sta dva mo�na kraška izvira Ribnica in Rakitnica z vodnim zajetjem. Obmo�ja drugih zemljiš� (mineralne surovine, varstvo pred naravnimi nesre�ami, obramba , ostalo) V ob�ini je na podro�ju mineralnih surovin identificiranih 38 nahajališ� tehni�nega kamna – dolomita . V pretežni meri so to odprti nelegalni kopi, ve�ji del pa je neperspektivnih za izkoriš�anje. Podeljena rudarska pravica države za izkoriš�anje se nanaša na tri lokacije in sicer Kot pri Ribnici (Rigler), Kot pri Ribnici (Klun) in Prigorica. Obmo�je za potrebe razvoja turisti�ne infrastrukture lokalne turisti�ne destinacije se razprostira od posestva Ugar, vzdolž zgornjega toka reke Ribnice do nejenega izvira v vznožju Velike gore ter na poselitvenem obmo�ju naselja Jelenov žleb. V ob�ini ni opredeljenih obmo�ij varstva pred naravnimi nesre�ami in obmo�ij .V ob�ini je opredeljeno obmo�je namenjeno potrebam obrambe države. Omrežja naselij z vlogo in funkcijo naselij Omrežje naselij v ob�ini Ribnica obsega 64 naselij. Naselja so razvrš�ena glede na centralnosti. Pretežni del prebivalcev (6660) živi v naseljih ob osrednji prometni in poselitveni osi v obmo�ju mesta Ribnica in bližnjih naselij. Ta naselja tvorijo samostojno prostorsko vendar funkcionalno mo�no povezane ter soodvisne naselbinske celote. Te so mesto Ribnica z Gorenjo vasjo, primestni trg Dolenja vas – Prigorica, primestno ruralno naselje v razvoju Gori�a vas, in Nemška vas, primestna urbana struktura Gri� – Breg – Dolenji Lazi, ki si v tej hierarhiji tudi sledijo po pomenu.

15

Pomembnejša naselja so še Sv. Gregor, Jurjevica, Breže, Sušje, Sajevec, Bukovica, Rakitnica, Gr�arice, Velike Poljane. Vasi z ve� kot 50 prebivalci so še Kot pri Jurjevici, Slatnik, Dane, Zadolje, Blate, Male Poljane, Otavice in Lipovec. Ostala naselja so manjša in štejejo pod 50 prebivalcev in se gravitacijsko navezujejo na sosednja ve�ja naselja. Temeljne smeri prometnega povezovanja naselij Osnovo prometnega omrežja predstavljata državna cesta G2-106 na relaciji Škofljica – Ribnica – Ko�evje in R1-212 Žlebi� – Sodražica – Cerknica – Unec. Nanju se navezuje ostalo prometno omrežje. Druga pomembna obmo�ja Velik del prostora ob�ine na njenem južnem delu in obsega skoraj polovico njene površine, je vklju�en v obmo�je regijskega parka Ko�evsko – Kolpa. Na obmo�ju ob�ine Ribnica so štiri posebna varstvena obmo�ja – obmo�ja Natura 2000: - SI 3000263 Ko�evsko, - SI5000013 Ko�evsko - Kolpa - SI 3000026 Ribniška dolina, - SI 3000199 Dolenja vas pri Ribnici. 1.2.2.0 Zasnova gospodarske javne infrastrukture Pri gradnji novih objektov v poselitvenih obmo�jih, namenjenih trajnemu prebivanju, zdravstvu, delu, rekreaciji in športu se omogo�i priklju�evanje na obstoje�o komunalno infrastrukturo oziroma se zagotovi izgradnjo novih priklju�kov (vodovod, kanalizacija, energija in telekomunikacije) ter navezava na javno cestno omrežje Omrežja prometne infrastrukture Nadaljnji razvoj cest v ob�ini se usmerja v njihovo rekonstrukcijo in modernizacijo, zlasti najbolj prometno kriti�nih odsekov ter odsekov skozi naselja. Ceste skozi središ�na obmo�ja naselij se opremlja s površinami za peš�e, ob glavni poselitveni osi pa tudi za kolesarje in z avtobusnimi postajališ�i. V središ�nih delih naselij z javnimi funkcijami, zlasti pa v ob�inskem središ�u se zagotovljajo površine za parkiranje. Na�rtovanje in izgradnja nove obvoznice Ribnice predstavlja enega klju�nih investicijskih ukrepov pri realizaciji državnega programa razvoja cest na III.-A razvojni osi in enega od nosilnih razvojnih projektov v ob�ini. Navedena prometnica bo zagotavljala navezavo in razvoj prometne mreže mesta Ribnica, ki je zasnovana v okviru urbanisti�nega na�rta mestatako, da zagotavlja enakovredno preto�nost notranjega prometa v vzdolžni in pre�ni smeri poselitvene strukture. Hkrati podpira revitalizacijo mestnega središ�a ter odpira razvoj nove poselitve z izrabo notranjih prostorskih rezerv in organsko rast programske in stavbne strukture mesta.Lokalno cestno omrežje je zasnovano tako, da v hierarhiji cest zagotavlja prioritetno prenovo in rekonstrukcijo pomembnejših cest. Omrežja telekomunikacij Ob prenovi in razširitvi omrežja klasi�ne telefonije, zlasti v Ribnici, se so�asno zagotavlja izgradnja lokalnega opti�nega omrežja. Zagotovitev opti�ne in širokopasovne povezave Škofljica – Ribnica – Ko�evje je ena od prednostnih nalog razvoja primarne gospodarske javne infrastrukture. Omrežja in objekti oskrbe z energijo

16

Z ustreznim prostorskim na�rtovanjem se zagotavlja smotrno rabo energije ter z na�rtovanjem smotrne razporeditve naselij in objektov zmanjševati stroške za izgradnjo in obratovanje omrežij gospodarske javne infrastrukture. Pri vseh novogradnjah in pri vseh ve�jih kotlovnicah za daljinsko ogrevanje se preveri možnost soproizvodnje. Zasnova oskrbe z energijo se na�rtuje na podlagi lokalnega energetskega koncepta. Elektri�no omrežje . Na obmo�ju ob�ine Ribnica se nahaja pomembna energetska povezava DV 1x110 Grosuplje – Ko�evje. Oskrba Ribnice ter ve�jih naselij ob�ine sloni na 20 kv DV omrežju ter manjših objektih (82 TP) za razdeljevanje in prenos elektri�ne energije. Za prenos elektri�ne energije predviden DV 2x110 Stari trg – Ribnica. Plinovodno omrežje Do sedaj Ko�evsko-ribniška subregija ni bila vklju�ena med obmo�ja za potencialno plinifikacijo. Preko obravnavanega obmo�ja poteka koridor na�rtovanega mednarodnega prenosnega plinovoda M9, Dolga vas (madžarska meja – Opatje selo (italijanska meja). Obnovljivi viri energije in lokalna energetika V sistemu individualne oskrbe se bo spodbujala uporaba ekološko sprejemljivejših goriv (UNP, lesna biomasa) in ostalih obnovljivih virov .Ve�ji potenciali za ogrrevanje z lesno biomaso se nahajajo v obmo�ju mesta, predvsem v povezavi z obrati lesne predelave. Omrežja in objekti komunalnega in vodnega gospodarstva ter varstva okolja Oskrba s pitno vodo V skladu z dolgoro�nimi opredelitvami vodooskrbe so vodni viri varovani z državnimi predpisi o varstvu vodonosnikov. Vse dejavnosti in prostorski razvoj morajo biti na obmo�ju vodnih virov skrbno na�rtovan in nadzorovan tako, da ne bo prišlo do kakršnih koli vplivov na kakovost ali koli�ino virov. Osnovo kakovostne oskrbe bo predstvljal rekonstruiran primarni regionalni vodovodni sistem. Odvajanje in �iš�enje odpadnih in padavinskih voda Zasnova sistemov odvajanja in �išcenja odpadne vode zajema obstoje�e in na�rtovano kanalizacijsko omrežje s pripadajocimi �istilnimi napravami: 1. Obmo�je - navezava na �N Ribnica:

Obstoje�a �N Ribnica se pove�a na 6.000 PE, na �N pa se priklju�ijo aglomeracije Ribnica skupno 4.597 PE (5560,5561,5563), aglomeracija Gri� (1041 PE) in aglomeracija Breže (183 PE).

2. Obmo�je - Navezava na �N Dolenja vas Zgradi se �N Dolenja vas za 3500 PE, na �N pa se priklju�ijo aglomeracije Gori�a vas 961 PE, Nemška vas 394 PE, Blate in Rakitnica 412 PE, in Progorica ter Dolenja vas 1.619 PE.

3. Obmo�je - navezava na �N Žlebi� za 750 PE (Žlebi�, Sušje in Zapotok), 4. Obmo�je - navezava na �N Sajevec za 650 PE, (Sajevec, Kot, Jurjevica), 5. Obmo�je - navezava na �N Bukovica za 150 PE, 6. Obmo�je - navezava na �N Otavice za 150 PE, 7. Obmo�je - navezava na �N Lipovec za 150 PE, 8. Obmo�je - navezava na �N Dane za 75 PE, 9. Obmo�je - navezava na �N Ortnek za150 PE, (Ortnek, Velike Poljane).

17

Odvajanje padavinskih voda se zagotavlja s lo�eno od sistema odvajanja odpadnih voda. Ravnanje z odpadki Zasnova ravnanja z odpadki opredeljuje potrebne površine za razvoj dejavnosti zbiranja, predelave in odlaganja odpadkov. Na odlagališ�u Mala Gora je predvideno odlaganje odpadkov do leta 2010. Sistem ravnanja z odpadki je zasnovan tako, da je odvoz in lo�eno zbranje odpadkov zagotovljeno v vseh naseljih v ob�ini. Pokopališ�a Pokopavanje pokojnih se vrši na pokopališ�ih v Hrova�i, Prigorici, Sv Gregorju, Jurjevici in Gr�aricah. 1.2.3.0 Dolo�itev obmo�ja naselij vklju�no z obmo�ji razpršene gradnje, ki so z njimi

prostorsko povezana V ob�ini Ribnica se dolo�ijo obmo�ja naslednjih naselij: 1. Andol, 2. Blate, 3. Breg pri Ribnici na Dolenjskem, 4. Breže, 5. Brinovš�ica, 6. Bukovec pri Poljanah, 7. Bukovica, 8. �rnec, 9. �rni Potok pri Velikih Laš�ah, 10. Dane, 11. Dolenja vas, 12. Dolenje Podpoljane, 13. Dolenji Lazi, 14. Dule, 15. Finkovo, 16. Gašpinovo, 17. Gorenje Podpoljane, 18. Gorenji Lazi, 19. Gori�a vas, 20. Graben, 21. Gr�arice, 22. Gr�arske Ravne, 23. Grebenje, 24. Gri�, 25. Hoj�e, 26. Hrova�e, 27. Hudi Konec, 28. Jelendol, 29. Jelenov Žleb, 30. Jun�je, 31. Jurjevica, 32. Kot pri Rakitnici, 33. Kot pri Ribnici, 34. Krn�e, 35. Levstiki, 36. Lipovec, 37. Makoše, 38. Marol�e, 39. Marši�i, 40. Nemška vas, 41. Ortnek, 42. Otavice, 43. Perovo, 44. Prapro�e, 45. Prigorica, 46. Pugled pri Karlovici, 47. Pusti vrh, 48. Rakitnica, 49. Ribnica, 50. Rigelj pri Ortneku, 51. Sajevec, 52. Slatnik, 53. Sušje, 54. Sv. Gregor, 55. Škrajek, 56. Velike Poljane, 57. Vintarji, 58. Vrh pri Poljanah, 59. Zadniki , 60. Zadolje, 61. Zapuže pri Ribnici, 62. Zlati Rep, 63. Žlebi�, 64. Žukovo. Obmo�ja naselij, ki vklju�ujejo obmo�ja razpršene gradnje so opredeljena kot posebna obmo�ja poselitve na podlagi analiz stanja v prostoru. Za ta obmo�ja so predvideni sanacijski ukrepi v okviru podrobnih prostorskih na�rtov. V ob�ini Ribnica se ne na�rtuje sanacija razpršene gradnje z oblikovanjem novih naselij. Sanacija razpršene gradnje se ureja z zgoš�evanjem in racionalnejšim izkoriš�anjem stavbnih zemljiš�. Za posebej zahtevna obmo�ja, ki zahtevajo specifi�no obravnavo in urejanje, se opredeli priprava OPPN. Takšne oblike sanacije razpršene gradnje vklju�uje tudi sanacijo izvornih jeder ter slabo izkoriš�enega prostora. Obmo�ja razpršene poselitve se dolo�ijo v obmo�jih, za katere je v strokovnih podlagah ugotovljeno da gre za avtohtoni vzorec poselitve. 1.2.4.0 Dolo�itev obmo�ja poselitve nizke gostote Kot obmo�je naselij z izredno nizko gostoto poselitve zajema južni in zahodni predel ob�ine z naselji Gr�arice, Gr�arske Ravne, Zadolje, Jelendol in Jelenov Žleb. Razpršena, razložena in gru�asta naselja, zaselki in samotne kmetije Mešanje in preplet posameznih tipov naselij in poselitve je zna�ilen za skoraj vsa naselja v ob�in, zlasti pa je prepoznaven v ve�jih naseljih osrednjega poselitvenega prostora ob�ine. To velja predvsem za za Ribnico, Gori�o vas, Nemško vas, Prigorico in Dolenjo vas. Dobro je ohranjena struktura gru�aste vasi je Hrova�a. V ob�ini prevladujejo razložena naselja z gru�astim jedrom. Obcestna pozidava je zna�ilna za naselja ob glavni prometnici ob vstopu v Ribnico iz Ljubljanske smeri.Ribnica je urbanizirano obcestno naselje z gru�astim jedrom, ki

18

je ves �as od pridobitve mestnih pravic v zgodovini v vlogi urbaniziranega (sub)regionalnega središ�a. Demografsko ogrožena obmo�ja V skladu z Uredbo o obmo�jih , ki se štejejo za demografsko ogrožena obmo�ja v RS (Uradni list, št. 19/99) sodijo med demografsko ogrožena obmo�ja naslednja naselja: Breže, Bovec pri Poljanah, �rnec, �rni Potok pri V. Laš�ah, Dane, Dolenje Podpoljane, Finkovo, Gašpinovo, Gorenje Podpoljane, Gorenji Lazi, Graben, Grebenje, Hoj�e, Hrova�a, Hudi Konec, Jelendol, Kot pri Rakitnici, Makoše, Ortnek, Perovo, Prapro�e, Pugled pri Karlovici, Pusti vrh, Rigelj pri Ortneku, Sv. Gregor, Škrjanek, Velike Poljane, Vintarji, Vrh pri Poljanah, Zadolje, Zapuže pri Ribnici in Zlati Rep. Demografsko ogroženi naseljiv obmejnem pasu Gr�arske Ravne in Jelenov Žleb.

19

1.3.0.0.Usmeritve za prostorski razvoj ob�ine 1.3.1.0 Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo Obmo�ja naselij v katerih je prepoznan prostor razpršene gradnje in razpršene poselitve se posebej opredeli in hkrati zagotavlja njegovo sanacijo tako, da ta, ne le odpravlja stanje degradiranosti prostora, temve� vzpostavlja nove kakovostne bivalne pogoje ter izboljšuje prepoznavnost in privla�nost naselij. Z obravnavo naselja kot celote v razmerju do širšega naravnega prostora in v povezavi s sosednjimi obmo�ji na eni strani, in na drugi z upoštevanjem vseh posameznih konstitutivnih elementov naselja se zagotavlja celovitost v pristopu k na�rtovanju prenove naselij. Poselitveno obmo�je oziroma del naselija se lahko celovito prenavlja le v okviru OPPN. Nadalje je mogo�e zagotavljati usmerjeno prenovo skozi podrobnejša dolo�ila prostorsko izvedbenih pogojev. Razvoj naselij usmerjamo z ohranjanjem in razvijanjem identitete poselitve in sicer z: - razvojem stavb, arhitekture iz elementov avtohtonega stavbarstva, arhitekture, - ohranjanjem in razvojem zna�ilnih javnih prostorov, - ohranjanjem morfologije naselbinskih teles v razmerju do strukture ambientov - enovitost krajine streh, skladnost naklonov, orientacije slemen, skladnost kritin, - razvoj meja naselij v skladu z razvojnimi zakonitostmi izvorne, - z vzpodbujanjem kulture prenavljanja in presnavljanja stavbne strukture. V vseh naseljih ob�ine se prednostno usmerja poselitev v obstoje�o stavbno strukturo naselij, s posegi prenov, nadomestnih gradenj, rasti stavbne strukture znotraj obstoje�ih gradbenih enot in izrabo ostalih notranjih prostorskih rezerv. Potrebe po širitvah pa se usmerjajo v obmo�ja znotraj ugotovljenih optimalnih in maksimalnih meja iz strokovnih podlag- na manj vredna in za kmetijsko pridelavo manj primerna zemljiš�a. Manjše širitve naselij se omogo�ijo z zaokrožitvami in zapolnitvami vrzeli ter zajed kmetijskih zemljiš� v poselitveno strukturo. Ve�je širitve se na�rtujejo le v vitalnejših naseljih, z namenom, da omogo�ijo organizirano stanovanjsko gradnjo, ki bo s ponudbo opremljenih zemljiš� in stanovanj izboljšala privla�nost ob�ine Ribnica za priselitev v ta naselja. Ve�je širitve naselij se na�rtuje na podlagi OPPN. Usmeritve za notranji razvoj, prenovo in širitev naselij Razvoj naselja je v prvi vrsti usmerjen v izrabo notranjih prostorskih in stavbnih rezerv znotraj naselbinskega telesa in meja naselij, ki vklju�uje prenovo jedra naselja v katerem se umeš�ajo predvsem javne in centralne dejavnosti. So�asno s stavbami se morajo ohranjati, razvijati in vzpostavljati nove kakovosti javnega prostora. Prenova stavbnega fonda se izvaja s prilagajanjem stavb po namenu in notranjem ustroju, novim potrebam in sodobnim pogojem bivanja ali izvajanja dejavnosti. Merilo stavbne strukture se ohranja, ali se, po posameznih delih naselja, prilagaja celoti s katero ohranja ali vzpostavlja novo kvaliteto identitete naselja, zlasti v razmerju do odprte krajine. Pomembno je, da se ohranja izvorni princip formiranja stavbne strukture naselja z zagotavljanjem najpomembnejših dejavnosti v glavni stavbi, pomožni objekti pa se razvijajo po globini gradbene enote v jasni prepoznavnosti in usklajeno z že vzpostavljenimi tradicionalnimi vzorci v naselju. Notranji razvoj naselij se zagotavlja s prednostno izrabo razpoložljivih prostorskih rezerv stavbnih zemljiš�.

20

Usmeritve za razvoj dejavnosti po naseljih V središ�nih prostorih naselij in v javnem prostoru ob pomembnejših cestah naj se vzpodbuja umeš�anje in razvoj javnih funkcij, programov storitev in oskrbe prebivalstva. pomembnejše javne funkcije oz. storitve naj bodo umeš�ene vzdolž glavne strukturne osi. Zaradi opuš�anja kmetijstva je mogo�e nekdanje gospodarske objekte prenoviti za stanovanjsko ali drugo funkcijo. Zaradi ambientalnih kvalitet in odmaknjenosti od urbanega življenja je smiselno vzpodbujati specifi�ne in sonaravne oblike turizma, �emur naj bo podrejena tudi prenova in širitev naselij. Usmeritve za sanacijo razpršene gradnje Sanacija razpršene gradnje se na�rtuje tako, da se dolo�i obmo�je sanacije in na�in urejanja degradiranega prostora. Pri tem se, z vklju�evanjem in upoštevanjem širšega vplivnega obmo�ja degradiranega prostora, smiselno zaokroži obmo�je sanacije. Obmo�je sanacije tako upošteva celovitost notranjega razvoja in zunanje rasti naselja. Obmo�ja sanacije razpršene gradnje se vklju�uje v obstoje�a naselja. Usmeritve za ohranjanje poselitve na obmo�jih razpršene poselitve V demografsko izpraznjenem poselitvenem prostoru ob�ine (npr. naselja Gr�arice, Gr�arske Ravne, Jelendol, Jelenov žleb ) se ne le ohranja temve� spodbuja razvoj izvorne ga poselitvenega vzorca razpršene poselitve. Takšen razvoj je dopusten le tam, kjer to omogo�a geomorfologija tal, razmerja v kulturni krajini ter prometna dostopnost. Usmeritve za urbanisti�no oblikovanje naselij Naselja naj se oblikujejo iz zgodovinsko ustvarjenih nastavkov in geomorfoloških in drugih pogojev naravnega prostora. Klju�ni gradniki stavbne strukture, ki oblikujejo urbanisti�no podobo naselij so lega in geometrija stavb ter principi povezovanja javnega prostora (trški prostor lokalnega središ�a,vaški prostor – linearni, središ�ni, mreža) s stavbno strukturo in njun medsebojni funkcionalni odnos. Kriteriji, ki sooblikujejo podobo naselja so mreža stavbne strukture in središ�ni prostor, meje ter dominante naselja. Pri urbanisti�nem oblikovanju naselij je potrebno upoštevati razmerje naselbinskega telesa do krajine v kateri je posamezno telo umeš�eno in njenih dominant. Za zaklju�ena in izoblikovana naselja, ki so ohranila kakovostno razmerje naselbinske strukture in krajine je pomembno upoštevati kriterije oblikovanja krajine streh (smer, nakloni, struktura in barva kritine, oblikovne posebnosti, višine objektov. Pri gradnji stavb naj se upošteva lokalna arhitekturna tipika. Naselbinska struktura naselij v obmo�ju UN in severozahodno od njega- v obmo�ju Jurjevice, Kotov , Žlebi�a temelji na kakovostnih izvornih naselbinskih jedrih v geomorfološko relativno dinami�ni krajini. Vendar so tu danes prisotni mo�ni trendi zlivanja navedenih naselij, predvsem z nekvalitetno razpršeno poselitvijo. V teh primerih je potrebno v prostoru te procese regulirati z ve� vzporednih razvojnih ukrepov. V prvi vrsti je potrebno zagotoviti osrediš�enje jeder z njihovo revitalizacijo, prenovo, kjer se bodo odprle nove kapacitete. Po drugi strani je mogo�e degradirane dele sanirati na na�in pridobitve novih kapacitet in s hkratnim oblikovanjem novih meja ter vzpostavitvijo zelenih cezur. vzpostaviti ustrezna središ�a na eni strani in na drugi ustrezne prostorske cezure. Glavne strukturne osi naj se opremljajo z enotno uli�no opremo in peš�evimi površinami, središ�ni prostori naj se prometno opredelijo z ustreznim režimom teko�ega in mirujo�ega

21

promet. Kvalitetni naravni elementi (drevoredi, posamezne zelene ureditve, ozna�evalna samostojna drevesa v javnem vaškem prostoru, naj se ohranjajo.

Obmo�ja celovite prenove Kot obmo�je celovite prenove se opredeli obmo�je, kjer je prepoznanih ve� razlogov za prenovo obmo�ja. Celovita prenova je potrebna posebej za obmo�ja naselij z neprilagojeno mrežo, konceptom ali zmogljivostim javnega prostora. Sanacijo obmo�ij razpršene gradnje se opredeli kjer se pojavlja še vrsto drugih spremljajo�ih razvojnih problemov, kot so dotrajana, stavbarsko ali celo tehni�no degradirana stavbna struktura jeder, neustrezen, razvrednoten ali celo odsoten javni prostor, dotrajana in pomanjkljiva gospodarska javna infrastruktura, prometni problemi in podobno. 1.3.2.0 Usmeritve za razvoj v krajini Prihodnji razvoj krajine je potrebno na�rtovati na podlagi naslednjih usmeritev: - prepre�i naj se zaraš�anje travnikov in njiv površin in s tem propadanje kulturne krajine; - ohranjajo naj se sklenjene gozdne površine, kot kvalitetne zelene cezure med

naselbinskimi sklopi; - ohranjajo naj se razgaljene prepadne stene, ki krojijo kvalitetno krajinsko sliko; - doline vodotokov naj se ohranjajo v obstoje�em stanju;; - ohranja naj se kraška pokrajina, predvsem geomorfološke oblike in geološke vrednote. Ohranjanje narave Pri na�rtovanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodiš�a in pogoji za varstvo naravnih vrednot ter ohranjanje biotske raznovrstnosti navedeni v strokovnem gradivu Naravovarstvene smernice za prostorski na�rt ob�ine Ribnica (ZRSVN, OE Ljubljana, februar 2007), ki se hranijo na ob�ini Ribnica. Za obmo�ja stavbnih zemljiš�, katerih neustrezna izraba v stiku z odprto krajino lahko podobo kulturne krajine razvrednoti, se s prostorskimi izvedbenih pogoji zagotovi ukrepe za omilitev in sanacijo negativnih vplivov. Za stavbna zemljiš�a na robovih naselja, katerih izraba za gradnjo je povsem neprimerna, se predvidi za�asna blokada posegov nanje do izlo�itve iz fonda prostorskih rezerv stavbnih zemljiš� ali dolo�itve nove namembnosti. Razvojna obmo�ja posameznih dejavnosti, temelje�ih na naravnih virih Obmo�ja posebnih krajinskih in urbanisti�nih zna�ilnosti prostora Obmo�ja varstva pred naravnimi in drugimi nesre�ami, zaš�ite in reševanja Obmo�ja za obrambne potrebe Razvojna obmo�ja dejavnosti ki temeljijo na naravnih virih, obmo�ja posebnih krajinskih in urbanisti�nih zna�ilnosti prostora, obmo�ja varstva pred naravnimi in drugimi nesre�ami, zaš�ite in reševanja ter obmo�ja za obrambne potrebe, se prikažejo v grafi�nem delu prostorskega na�rta. 1.3.3.0 Usmeritve za izvajanje odlo�itev Usmeritve za dolo�itev namenske rabe zemljiš� Na izhodiš�ih obstoje�ega veljavnega prostorskega plana se dolo�a namenska raba zemljiš� in sicer kot stavbna, kmetijska, gozdna, vodna in druga zemljiš�a. Namensko rabo zemljiš� se

22

dolo�a na podlagi smernic nosilcev urejanja prostora in izdelanih strokovnih podlag ter ob upoštevanju razvojnih pobud v prostoru. Usmeritve za dolo�itev urbanisti�nih na�rtov V ob�ini se dolo�i le en urbanisti�ni na�rt, v obmo�ju najbolj intenzivne urbanizacije, ki obsega obmo�je mesta Ribnica ter bližnjih naselij, nanizanih ob glavni strukturni poselitveni osi, ki skupaj predstavljajo osrednje poselitveno obmo�je ob�ine. Naselja Breg, Gri�, Hrova�a, Gori�a vas, Nemška vas, Prigorica in Dolenja vas skupaje z Ribnico tvorijo funkcionalno, prometno prostorsko razvojno med seboj mo�no povezano in soodvisno obmo�je. Usmeritve za dolo�itev enot urejanja prostora in prostorskih izvedbenih pogojev Obmo�ja poselitve so na podlagi strokovnih podlag in razvojnih izzivov razdeljena v razvojna obmo�ja enot urejanja prostora (EUP. Enote urejanja prostora (EUP) pa so dolo�ene na osnovi, v strokovnih podlagah ugotovljenih obmo�ij z enako namensko rabo, s primerljivimi geomorfološkimi in urbanisti�no oblikovnimi zna�ilnostmi za katere veljajo ista merila in pogoji urejanja prostora ter ob upoštevanju funkcionalne povezanosti med posameznimi deli poselitve. Prostorski izvedbeni pogoji (PIP) se dolo�ajo posebej za poselitev in posebej za ostali prostor. Opredeljujejo se po namenski rabi , vse skupaj prekrivajo režimi varovanja. Merila in pogoji stavbnih zemljiš� in poselitvenega obmo�ja so dolo�ena na ravni osnovne urbanisti�ne enote – gradbene enote (GE). GE z istim režimom se urejajo v iste enote urejanja prostora. Dolo�itev sistema prostorsko izvedbenih pogojev (PIP) PIP se po konceptu in formi izdelajo kot pravna norma za izdajo gradbenih dovoljenj in hkrati usmeritev za na�rtovanje konkretnih posegov. Pri tem je posebej pomembno razvojno upoštevanje posebnosti vsakega prostorskega konteksta posebej. Koncept PIP naj bo zgrajen na osnovni urbanisti�ni celici prostora, gradbeni enoti (GE) in njihovi povezanosti v enoto urejanja prostora (EUP), ter na naboru tipiziranih urbanisti�no pravnih elementih. PIP so zasnovani iz opredelitev tipov GE kot pravnih modelov, ki dolo�ajo robne pogoje za organizacijo prostora, urbanisti�no arhitekturno oblikovanje objektov in vklju�ujejo GE v naselbinsko strukturo. Pri stavbah kjer je identiteta prostora manj pomemben element, ti prostorski modeli dolo�ajo predvsem robne pogoje umeš�anja in oblikovanja, ki izhajajo iz vlog GE, stavb, zunanjih ureditev …. ipd., v širšem prostoru. Torej dolo�ajo merila in pogoje vklju�evanja v dani prostorski kontekst. Pravno prostorski modeli tipov GE so izdelani tako, da hkrati, na kar najbolj fleksibilen na�in, zagotavljajo robne pogoje za: - urbanisti�no oblikovanje gradbenih enot in njihovo korelacijo z: ostalimi, že obstoje�imi

stavbami GE, najpomembnejšim javnim prostorom oziroma mejo naselja oziroma sosednjimi GE,

- urbanisti�no arhitekturno oblikovanje stavb (do ravni organizacije vhodov, fasadnega oblikovanja, oblikovanja streh…)

- višino stavb, - gostoto pozidave oziroma stopnjo izkoriš�enosti ter - druge, v posameznem okolju specifi�ne prostorske parametre, ki so pomembni za

vklju�evanje stavbne strukture v okolje, v katerega se umeš�ajo.

23

Predpisovanje dopustne izrabe prostora, za obmo�je redke poselitve in hkrati demografske ogroženosti, je v PIP primerno opredeljevati le izjemoma, saj je v tesni soodvisnosti od kakovosti prostora za poselitev, propadanja stavbne dediš�ine, prebivalstvenih gibanj. V PIP se dolo�ijo tudi merila za parcelacijo ter pogoji priklju�evanja objektov na omrežje prometne, komunalne in energetske infrastrukture ter grajeno javno dobro. Pri dolo�anju prostorsko izvedbenih pogojev se upošteva merila in pogoje glede celostnega ohranjanja kulturne dediš�ine, ohranjanja narave, varstva okolja in varovanja zdravja ljudi. Za posamezne posege v prostoru GE in EUP je potrebno predvideti tudi omilitvene ukrepe za varovanje pred onesnaževanjem, kot izhajajo iz okoljskega poro�ila za celovito presojo vplivov izvedbe prostorskega na�rta na okolje. Usmeritve za dolo�itev ob�inskih podrobnih prostorskih na�rtov (OPPN) Ob�inski podrobni prostorski na�rti so opredeljeni kot na�ini celovitega urejanja prostora povsod tam, kjer niso izpolnjeni niti osnovni pogoji za urejanje s PIP oziroma razvoja brez celovitega urejanja ni mogo�e dose�i. Gre za naslednja obmo�ja: - za vsa tista obmo�ja, kjer gre za sanacijo razpršenih gradenj, - povsod tam, kjer iz vloge obmo�ja v širšem prostorskem kontekstu (npr. v notranjosti

naselij, ob pomembni infrastrukturi ipd. izhaja), da je potrebno v ureditev vklju�iti elemente neposredne okolice in elementov naselja kot celote,

- za obmo�ja, ki so nedeljiva celota in bo v njih vklju�enih ve� subjektov ter je potrebno zgraditi tudi potrebno infrastrukturo,

- za obstoje�e sklope, dele naselij, kjer je potrebno ali zagotoviti razvojni preboj, ali sanirati posledice stihijske gradnje ali pa izpeljati celovito prenovo,

V aktu so OPPN razdeljeni na strateško in na izvedbeno raven. Na izvedbeni ravni so v tem aktu opredeljeni OPPN, za katere obstaja in je tudi izkazan konkreten interes nosilcev, pri �emer z vidika reševanja problemov javnega prostora in hitrejšega gospodarskega razvoja sodeluje ob�ina Ribnica. Zanje se v postopku izdelave in sprejemanja OPN izdelujejo tudi programske zasnove (PZ OPPN). Izjema je �N Dolenja vas, kjer je akt že v postopku izdelave in sprejemanja. Vsi OPPN na izcvedbeni ravni so vklju�eni v UN. Vsi ostali OPPN so opredeljeni na strateški ravni. V kolikor bodo zagotovljeni pogoji za pri�etek postopka (nosilec- pooblaš�enec oziroma lastnik za celoten prostor, skladnost z OPN, soglasje ob�ine…) se lahko za katerikoli OPPN v �asu do konca javne razgrnitve za strateški del OPPN izdela PZ in prerazvrsti med OPPN na izvedbeni ravni. Usmeritve za opredelitev OPPN na strateški ravni (priloga )

24

1.4.0.0.0. Urbanisti�ni na�rt mesta Ribnica in primestnih naselij 1.4.1.0.0. Konceptualni del Urbanisti�nega na�rta 1.4.1.1.0. Koncept urbanisti�nega oblikovanja Ob�ina Ribnica skozi ta dokument, urbanisti�ni na�rt mesta Ribnica in primestnih naselij, razvija prostor mesta in njegovega neposrednjega zaledja z ohranjanjem ugotovljenih kvalitet, sanacijo problemov ter uravnoteženim aktiviranjem razvojnih potencialov za potrebe gospodarstva, življenja mesta kot ob�inskega in subregionalnega središ�a. Na podlagi vseh opravljenih analiz, razvojnih pobud ob�ine in Ribni�anov ter drugih subjektov urejanja prostora je mogo�e opredeliti razvoj poselitve v prostoru Ribniškega polja, torej mesta Ribnica in primestnih naselij v naslednjih izhodiš�ih: 1.4.1.1.1. skladen razvoj mesta Ribnica in primestnih naselij v kulturni krajini

Ribniške doline, 1.4.1.1.2. razvoj osnovne strukturne mreže naselij, še posebej A- mesta Ribnica

z Gorenjo vasjo ter izlo�itev tranzitnega prometa, 1.4.1.1.3. razvoj skladnosti mesta- razvoj »mestnosti« v prostorskem,

programskem smislu in tudi sociološkem smislu, 1.4.1.1.4. razvoj zelenih sistemov v obmo�ju UN 1.4.1.1.5. razvoj robnega prostora Ribniške doline

1.4.1.1.1. Skladen razvoj mesta Ribnica in primestnih naselij v kulturni krajini Ribniške

doline Ribniška dolina kot naravni prostor naselbinske strukture UN je geomorfološko in nasploh krajinsko ter ambientalno prepoznavna celota in med drugim nezamenljiv del bivanjske kakovosti v prostoru. Zato so glavni elementi naravnega prostora in ambienta tega prostora tudi v tem oziru in v tem dokumentu varovani kot eno od pomembnih izhodiš� za na�rtovanje razvoja. V obmo�ju UN mesta Ribnica s primestnimi naselji se tako razvijajo naslednje, v kulturni krajini zaklju�ene in prostorsko propoznavne vendar funkcionalno dobro povezane ter programsko soodvisne naselbinske celote (po hierarhiji): nc A- mesto Ribnica z Gorenjo vasjo in vasjo Hrova�a Razvija naj se v ob�insko in (sub)regionalno središ�e to osrednja, najpomembnejša naselbinska struktura v kulturni krajini Ribniškega polja nc B- primestni trg Dolenja vas- Prigorica Razvoj najpomembnejšega primestnega središ�a naj poteka skozi revitalizacijo in reurbanizacijo dveh konceptualno kakovostnih, vendar funkcionalno pretežno preživetih prostorskih struktur trškega zna�aja. nc C- primestna struktura Gri�- Breg- Dolenji Lazi Skozi projekte reaktiviranja potencialov naj se degradirano poselitveno obmo�je osrediš�i kot samostojna prostorska celota. nc D- primestno ruralno naselje v razvoju Gori�a vas Izvorno �itljiv koncept vasi naj se skozi sanacijo razpršenih gradenj in drugih negativnih prostorskih fenomenov revitalizira v samostojno, specifi�no ruralno- primestno prostorsko celoto. nc E- primestno ruralno naselje v razvoju Nemška vas (kot Gori�a vas).

25

1.4.1.1.2. Razvoj osnovne naselbinske mreže v naselbinskih celotah nc A,B,C,D,E Razvoj mreže naselja pomeni predvsem uveljavljanje principa pretoka, fluidnosti v urbani strukturi in odpiranje, odstranjevanje obstoje�ih blokad v mreži naselja, mesta. To je pogoj za izpeljavo nujno potrebnih notranjih strukturnih preobrazb in kakršenkoli razvoj mesta Ribnice v u�inkovito in skladno mesto. Isto, seveda v manjši meri, velja tudi za ostala naselja. Gre za ukrepe, ki bodo morali prese�i pomankljivosti v dosedanjem razvoju (neusklajenost, odsotnost vizije ali nerealne poteze…). Strukturne osi, nosilce pretoka v mreži mesta je potrebno razvijati v razli�nih zna�ajih in predvsem v hierarhiji javnega prostora- od najpomembnejših do lokalno pomembnih. Obvozna cesta za tranzitni promet izven urbane strukture na Ribniškem polju je razvojna nujnost- tako za tranzitni promet kot za razvoj notranje mestne strukture. Glavne manjkajo�e smeri v notranji mreži mesta, kjer je potrebno vzpostaviti pretok, so: - primarna os vzdolž jugozahodnega dela mesta, - primarna os na jugozahodnem robu, ki bo povezovala os vzdolž

jugozahodnega dela mesta, modernisti�no obmo�je kvartarnih programov in novo obvozno cesto,

- primarna os na zahodnem robu Ribnice, ki bo povezovala jugovzhodni in osrednji del mesta,

- sekundarne notranje osi, prevsem v smeri severovzhod- jugozahod, - radialna os med jedrom in Hrova�o, - dopolnitev manjkajo�ih, revitalizacija notranjih povezav v obmo�ju

industrijskega kompleksa Lepov�e kot pogoj za notranje prestrukturiranje. 1.4.1.1.3. Razvoj mestnosti, skladnosti mestnega prostora v nc A- mesto Ribnica s Gorenjo

vasjo in vasjo Hrova�a Razvoj javnega prostora mesta v hierarhiji Razvoj javnega mestnega prostora je v Ribnici zaradi obstoje�ega stanja še posebej pomemben. Pri tem so pomembni razli�ni zna�aji in pomeni javnih prostorov, artikulirani v hierarhiji. Cestni sistem je potrebno v ve�ini primerov redefinirati v uli�ni sistem, središ�ne prostore- križiš�a pa v oblikovana vozliš�a mestnega življenja (npr. trge…). V mestu je potrebno ponovno, na novo razviti hierarhijo njegovih delov in znotraj njih tudi središ�nih prostorov. V prvi vrsti je potrebno zagotoviti: - ohranitev in razvoj središ�nosti starega jedra kot osrednje strukture v mestu, - razvoj mreže središ� znotraj mesta Ribnice, - razvoj specifi�ne ruralne strukture Hrova�e in Gorenje vasi iz izvornih

nastavkov kot posebnih struktur mesta, - revitalizirati obstoje�e in razviti nove zelene sisteme v mestu (ti so

obravnavani v nadaljevanju). Razvoj stikov med posameznimi naselbinskimi strukturami Mesto je danes bolj ali manj »sestavljeno« iz ve� sklopov, ki so med seboj zelo slabo ali sploh niso povezani. Nedefinirani stiki urbanih struktur so:

26

- stik jedra mesta in zaledja stanovanjskih enot na severni strani, ki je povsem neartikuliran,

- stik Gorenje vasi in novo nastajajo�ega sklopa kvartarnih programov na severni strani,

- stik obmo�ja stanovanjskih enot in industrijskega kompleksa v obmo�ju Merharjeve ulice,

- stik celotnega obmo�ja ožjega dela mesta Ribnica in Hrova�e kot pomembnega lokalnega središ�a mesta,

- vsi stiki struktur jedra in južnega dela mestnega prostora. Razvoj generativno programske skladnosti mesta z organizacijo najpomembnejših javnih funkcij Pri umeš�anju javnih vsebin, ki generirajo zbiranje prebivalcev je pomembno, da se razvija polivalentnost rabe in prostorskih oblik v širšem podro�ju in da se prostor odpira v razli�nih smereh. Mesto še vedno nima vrste vsebin, ki so sociološko mestotvorne in s katerimi je mogo�e in potrebno dogajanje v mestu uravnotežiti- tržnico, avtobusno postajo, razne javne službe…. 1.4.1.1.4. Koncept zelenih sistemov v UN Izhodiš�a koncepta Osrednja kakovost naravnih prvin prostora v obmo�ju naselbinskih struktur v UN so vode ter obvodni ambienti s pripadajo�imi zelenimi površinami ter cezure nepozidanega prostora med nimi- med nc A- mesto Ribnica z Gorenjo vasjo in vasjo Hrova�a, nc B- primestn trg Dolenja vas- Prigorica, nc C- primestna struktura Gri�- Breg- Dolenji Lazi, nc D- primestno ruralno naselje v razvoju Gori�a vas in nc E- primestno ruralno naselje v razvoju Nemška vas. Pomembnejša obstoje�a kvalitetna oblikovana parkovna ureditev je le v obmo�ju gradu. - Urbanisti�ni na�rt naj uveljavlja ohranjanje in razvoj obstoje�ih ter vzpostavitev novih

kvalitetnih, predvsem urbanih zelenih površin in odprtega prostora. Oblikovno prostorsko ter programsko razli�ni zeleni sistemi, zelene površine naj bodo v odmerjenih prostorskih razporeditvah kakovostno integrirane v ostale ureditve- še posebej v razmerju do odprtega javnega prostora. V odnosu do grajenega mestnega tkiva naj bodo zelene površine koncipirane kot anti pol grajenim/tlakovanim prostorom. Njihov osnovni namen je izboljšanje kakovosti bivalnih razmer tako z vizualno-estetskega, mikroklimatskega, družbeno- socialnega in ekološkega vidika.

V UN, še posebej v celoti nc A- mesto Ribnica s Gorenjo vasjo in Hrova�o razvijamo predvsem naslednje tipe zelenih sistemov oziroma površin: mestni park, parkovna ureditev (intervencije na ulicah, trgih…), parkovna ureditev ambienta vodotoka, zelene površine s odprtimi športnimi objekti- športni park ipd, parkovne ureditve pokopališ� (z razvojnim prostorom), ekološki otok, parkovna kulturna krajina, naravna zarast, lo�itveni pasov / sanacijska vegetacija (vizualna bariera, hrup, prah,…), drevored, sadovnjaki, vrti�ki. zelene površine gradbenih enot istega tipa. Slednji trije so urbanisti�ne prvine, ki se na ravni kareja, soseske, dela mesta vzpostavljajo z dosledno izpeljavo koncepta posameznih ureditev ve� enot. Koncept zelenega sistema v UN

27

Temelji na povezovanju: na eni strani naravnega zaledja (pobo�ja Male in Velike gore), vplivnega prostora vodnih sistemov (izvir Ribnice, Sajevec, Bistrica) in obsežnejših novih programskih konceptov (Jelenov Žleb-Ugar) in na drugi strani urbanimi zelenimi sistemi v urbanih sredinah, znotraj naselbinskih celot v UN- nc A,B,C,D in E. z manjšimi tako linijsko in to�kovno zasnovanimi javnimi zelenimi površinami znotraj poselitvenih obmo�ij. Gre torej za koncept uravnoteženega vrednotenja in predvsem varovanja obodnega, okoliškega naravnega prostora in razvoja urbanih zelenih sistemov znotraj poselitvene strukture mesta in ostalih naselij v UN. V merilu okoliškega, obodnega dela kulturne krajine so posebne kategorije varovanja, sanacije in razvoja meje naselbinskih celot, meje vseh drugih urbanih sistemov v krajini ter zelene cezure med naselbinskimi celotami nc A, B, C, D in E. nc A – mesto Ribnica z Gorenjo vasjo in vasjo Hrova�a Obvodni svet reke Bistrice se razvije v celotni dolžini kot glavna strukturna in programska os zelenega sistema naselbinske celote nc A v obliki parkovne ureditve ambienta vodotoka. Kot osrednja parkovna ureditev ob njem naj se revitalizira park ob gradu. Vzpostavita naj se dva klasi�na parka: eden med mestom in Hrova�o, drugi na zahodnem robu obmo�ja kvartarnih dejavnosti nad Gorenjo vasjo. Pomembno je tudi reaktiviranje športnega parka, ki naj ga uveljavlja že izvedbeni del tega akta. V pre�nih smereh mesta in doline, kot simbolne zelene povezave struktur Male Gore in Velike Gore in hkrati ozna�evalci notranjih glavnih pre�nih smeri se ob glavnih prometnicah vzpostavijo sistemi drevoredov. Med novo razvito PC Lepov�e in stanovanjsko sosesko Hrastje ter v obmo�ju obvoznice se oblikujejo manjše parkovne ureditve, parkovna kulturna krajina in ekološki otoki. nc B – primestni trg Dolenja vas – Prigorica Vzpostavitev parkovne ureditve v obvodnem prostoru Bistrice v celotni dolžini znotraj nc B. V sklopu revidiranega ZN Humec se vzpostavi koncept parkovnih ureditev in zelenih površin- tako v vlogi delitve, povezovanja z ostalo strukturo kot v razmerju do KK. nc C – primestna struktura Gri� – Breg Dolenji – Lazi Na ravni UN je zelo pomembna vzpostavitev zelene cezure med nc C– primestno strukturo Gri� – Breg Dolenji – Lazi in nc A– mestom Ribnica z Gorenjo vasjo in vasjo Hrova�a, ki ima, poleg pomembne konceptualno urbanisti�ne vloge tudi funkcijo prehoda živali. nc D – Primestno ruralno naselje Gori�a vas, nc E – Primestno ruralno naselje v razvoju Nemška vas Naselji nimata urejenih javnih zelenih površin. Potrebno je konceptualno razviti sistem zelenih površin predvsem iz razvoja gradbenih enot. Najpomembneje je razviti avtohton koncept oblikovanja meja naselbinskih teles s srednjeraslimi drevesi (sadovnjaki). V Gori�i vasi je potrebno osmisliti parkovno ureditev v obmo�ju vodotoka. 1.4.1.1.5. Razvoj robnega prostora UN v Ribniški dolini V kulturni krajini Ribniškega polja naj akt varuje tudi glavne nosilce identitete in hkrati kakovosti prostora, ki presegajo merilo prostora UN, vendar so zanj zelo pomembni. Ti elementi (predvsem naravnega) okolja so: Gozdnata pobo�ja Male gore na SV in Velike gore s Stojno na JZ in J Kmetijsko obdelano Ribniško polje Vodotoki in druge vodne površine Dominante v kulturni krajini Ribniške doline

28

(osrednja, oblikovana dominanta prostora s pozitivno konotacijo je zvonik cerkve sv. Štefana v Ribnici, negativno konotacijo ima tovarniški dimnik v severnem delu). 1.4.1.2.0. Aktiviranje prostorskih potencialov, še posebej za razvoj gospodarstva Razvoj gospodarstva je nujnost ob�ine. In na drugi strani- prostorski razvoj je mogo� le skozi s prostorom usklajen razvoj gospodarstva. Tako je med drugim smiselno razvoj terciarnega sektorja gospodarstva usmerjati v razvoj središ�nosti v prostoru, hierarhijo v prostoru in kot instrument revitalizacije mesta. Pod dolo�enimi pogoji, je obrt in druge prostorsko manj zahtevne oblike proizvodnih in drugih dejavnosti, mogo�e razvijati tudi v vaških okoljih primestnih naselij. Relativna majhnost mesta Ribnica, ob�utljivost prostora, specifi�nosti razvoja poselitve in drugi pogoji v Ribnici narekujejo vzpostavitev le ene, osrednje cone za obrt in industrijo. Najboljše prostorske možnosti za to se izkazujejo v severovzhodnem delu mesta, v obmo�ju previdene obvozne ceste. Glede drugih lokacij proizvodnje so pogojno sprejemljive le izjeme iz obstoje�ih nastavkov.

Razvoj južnega dela mesta, v obmo�ju bivše vojašnice Potrebno je skozi dolgoro�ni koncept vzpostaviti ravnotežje s severnim delom mesta oziroma središ�em mesta. Ta prostor je primeren za razvoj poslovnih programov, v manjši meri, na vzhodnem robu in v obvodnem delu, eventuelno, kot dopolnilo, tudi za stanovanja.

1.4.1.3.0. Reaktiviranje, revitalizacija izvornih jeder naselij- jedra Ribnice, Hrova�e,

Gorenje vasi, Dolenje Vasi, Prigorice in Gori�e vasi Jedra so po svoji zasnovi, ohranjenih urbanih prvinah v splošnem zelo pomembna razvojna komponenta razvoja mesta. Skladen razvoj mesta vklju�uje prenovo teh sicer razli�no kakovostnih in razli�no pomembnih izvornih naselbinskih jeder, na naselbinski dediš�ini pa sloni identiteta mesta in primestja. 1.4.1.4.0. Koncept arhitekturnega oblikovanja Arhitekturno urbanisti�no oblikovanje stavb v obmo�ju UN je dolo�eno s prostorskim kontekstom. V na�elu gre za šest glavnih konceptov organizacije in oblikovanja stavb, ki so pogojeni s prostorskim kontekstom: a- kontekst starih, zaš�itenih jeder oziroma stavb (nc A, B): stavbna dediš�ina se prenavlja v

skladu s spomeniškovarstvenimi kriteriji, konzervatorskimi elaborati oziroma v skladu s smernicami pristojne službe za varovanje kulturne dediš�ine;

b- kontekst starih kvalitetnih jeder, ki niso spomeniško zaš�itena (nc A,B,D,E): stavbna struktura se prenavlja ali gradi nadomestna v skladu z merili prostorskega konteksta oziroma se arhitektura, stavbarstvo razvija iz avtohtonih arhitekturnih tipov;

c- kontekst ruralnih naselij (nc B,E,F): stavbna struktura se prenavlja ali gradi nadomestna v skladu z merili prostorskega konteksta oziroma se arhitektura, stavbarstvo razvija iz avtohtonih arhitekturnih tipov; temeljna merila kakovosti so integracija v dan prostorski kontekst, merila sooblikovanja javnega prostora oziroma meja naselbinskih teles;

29

d- kontekst razvojnih obmo�ij v obstoje�ih urbanih sredinah: razvoj moderne arhitekture, umerjene v konkreten prostor v skladu z merili integracije v okolje oziroma postavljanja novih kakovostnim meril reurbanizacije dela mesta na višji razvojni stopnji urbanosti;

e- kontekst OPPN novih urbanih sosesk oziroma reurbanizacije nekvalitetnih: kreativna arhitektura, ki upošteva predvsem merila kakovostne vklju�itve soseske kot celote v mestno/ naselbinsko strukturo oziroma krajino;

f- kontekst industrijskih objektov (PC Lepov�e, Inotherm): sodobna nevtralna minimalisti�na arhitektura, umerjena v multiplikativno uli�no mrežo; klju�ni so kriteriji razmerij do zunanjega prostora cone oziroma do mestne strukture.

1.4.1.5.0. Razvoj stanovanjske strukture Razvoj privla�nosti obmo�ja mesta za bivanje skozi stanovanjsko politiko v prostoru Stavbna struktuar, namenjena bivanju je v Ribnici relativno slabo razvita- bivalnih oblik je relativno malo, kakovost posameznih je zaradi urbanisti�nih kontekstov in na�inov rabe relativno nizka. Ribnica kot mesto in primestna naselja želijo postati destinacije humanega, okoljsko neopore�nega in zdravega, socialno �utnega in kulturno razvitega bivalnega okolja za vse socialne plasti in starostne kategorije prebivalstva. Skozi urbanisti�no in arhitekturno oblikovanje stanovanjskih obmo�ij se bodo razvijali razli�ni tipi bivanja od nizke do srednje in visoke gostote poselitve, pri �emer se bo gostota poselitve stopnjevala v krogih proti mestnemu jedru. Razvijajo naj se razli�ne oblike poselitve v tipih individualnih hiš, dvostanovanjskih hiš, vrstnih hiš, vila blokov in blokov z ve�jo gostoto stanovanj. Z rastjo pomena mesta in prenove njegove stavbne strukture se v obmo�ju ožjega mestnega središ�a prepletajo centralne funkcije in bivanje tako, da se stanovanja poslovnim in javnim funkcijam, v pretežni meri iz pritli�ij, umikajo v višje etaže stavb. Pri na�rtovanju prenove ter v novih stanovanjskih soseskah naj se zagotavlja visoko raven njihove varnosti, prometne dostopnosti, okoljske odgovornosti in socialne vklju�enostiZa privla�no in bolj humano podobo sosesk naj se na�rtuje zadostne površine v zelenju in rekreacijske površine za športna ter otroška igriš�a, kakovostno oblikovanje in opremljanje javnega prostora in ugodno lego stanovanj glede oson�enja. Stara jedra- prenova Za razvoj mestnega jedra Ribnice kot kakovostnega bivalnega in socialnega prostora mesta je izjemnega pomena pove�anje stanovanjskih kapacitet v samem mestnem središ�u z njegovim starim jedrom in v njem- možnosti za to pa so predvsem v prenovi. Pomembne kapacitete za nova stanovanja so v sicer nujnih urbanisti�nih prenovah vseh primestnih naselij, še posebej pa Dolenje vasi, Prigorice ter Gori�e in Nemške vasi. Obstoje�e, nerealizirane stanovanjske soseske Nadaljnji razvoj stanovanjske gradnje na obmo�ju UN naj temelji na organizirani gradnji stanovanjskih sosesk, predvsem v obliki gradnje za trg. Razpoložljive prostorske možnosti za kompleksno gradnjo na obmo�ju UN obstajajo predvsem tam kjer so že sprejeti prostorski izvedbeni na�rti (ZN Hrastje, ZN Mali Humec). Oba veljavna prostorska akta, ki favorizirata individualno stanovanjsko gradnjo sta z vidika današnjih potreb, ekonomskih razmer in sodobne bivalne kulture preživeta in potrebna spremembe, zato se razveljavljata in nadomeš�ata z novim. Druge možnosti nove stanovanjske gradnje v UN Nove prostorske možnosti za razvoj stanovanj se zagotavlja v obmo�ju ugotovljenih obstoje�ih in potencialnih prostorskih rezerv znotraj mesta in primestnih naselij, kjer je

30

možna oziroma se na�rtuje kompleksna gradnja ( Ribniška promenada v središ�u mesta, prostor med Gorenjo vasjo in cono Breg na SZ strani, obmo�je na JV strani v bližini mestnega središ�a med cesto na Ugar in cesto proti Sajevcu).V novih stanovanjskih soseskah se z novimi podrobnimi prostorskimi na�rti uveljavljajo razli�ni tipi mestnih bivalnih sosesk. 1.4.1.6.0. Koncept razvoja gospodarske javne infrastrukture Uvod Razvoj prometne, komunalne, energetske in komunikacijske infrastrukture za izvajanje gospodarskih javnih služb na obmo�ju UN Ribnica naj bo usmerjen v racionalno zagotavljanje kakovostnih storitev za prebivalstvo, gospodarski sektor in družbene dejavnosti. Gradnjo primarnega omrežja se na�rtuje tako, da so izbrane racionalne rešitve z oblikovanjem primarnih infrastrukturnih osi, umeš�enih v skladu s hierarhijo javnega prostora. Pomembno izhodiš�e razvoja infrastrukturi, ki ga uveljavlja UN je praviloma so�asno celovito urejanje prometne, komunalne, energetske in komunikacijske infrastrukture v posameznih obmo�jihZ vidika racionalne porabe prostora se infrastrukturne vode umeš�a v združene koridorje. Koncept prometne ureditve Obstoje�e prometno omrežje v obmo�ju UN mesta Ribnica s primestnimi naselji, ki temelji na osnovni prometnici, državni cesti G2-106, se z na�rtovano rastjo mesta prestrukturira tako, da se težiš�e tranzitnih prometnih tokov prenese na novo na�rtovano obvoznico, ki se v prostor od Žlebi�a dalje umeš�a SV od urbane strukture v robno obmo�je stikov med Ribniškim poljem in Malo goro. Na JV strani pa se ponovno približa poselitveni strukturi in se pri Dolenji vasi priklju�i na obstoje�o cesto. Na ravni UN je trasa obvozne ceste zasnovana v treh variantah. Kon�na rešitev bo dolo�ena poizbiri Ministrstva za promet. Vse variantne rešitve pa vzpostavljajo podobno zasnovano prometno mrežo mesta, ki vzpostavlja ravnotežje prometnih tokov v vzdolžni in pre�ni smeri mestne strukture. V Vzdolžni smeri se v podporo obstoje�i vpadnici v mesto na V strani kratkoro�no vzpostavlja vzporedna cesta ob železniški progi, dolgoro�no pa zahodno mestno cesto, ki bo napajala razvojno obmo�je mesta na njegovi zahodni in južni strani. V pre�ni smeri se za vstop v mesto iz nove obvozne ceste na vzhodu na�rtuje tri priklju�ne ceste: severna v predel stanovanjske soseske Hrastje, centralna v obmo�je gospodarske cone Lepov�e in mestno središ�e ter južna v južni del mesta ter Gori�o vas. Urejanje obvoznice in priklju�nih cest bo potekalo postopno in v odvisnosti od aktiviranja razvojnih potencialov mesta. Razvoj javnega potniškega prometa naj bo prilagojen potrebam dnevnih gibanj prebivalstva na obmo�ju UN, zlasti starejših in mladine. Avtobusna postajališ�a naj se gradi so�asno z gradnjo cest, kot sistem nujno potrebne infrastrukture za postopen razvoj javnega potniškega prometa. V obmo�ju ožjega mestnega središ�a se razvije mreža treh kakovostnih avtobusnih postajališ� (v jedru, ob šolskem kompleksu in ob stanovanjskem obmo�ju višje gostote), od katerih prevzame centralno funkcijo postajališ�e ob Merharjevi ulici. Kvalitetno postajališ�e pa se umesti še v primestni strukturi Gri� – Breg – Dolenji Lazi, Gori�i vasi, Nemški vasi in primestnem trgu Golenja vas – Prigorica. Za potrebe parkiranja avtobusov in tovornih vozil se v obmo�ju cone Lepov�e zagotovi javno parkiriš�e. Problematika parkiranja v mestnem središ�u zahteva zagotavljanje zadostnega števila javno dostopnih parkirnih mest. Ta se zagotavljajo zlasti na JZ (med Šeškovo ulico in Bistrico), v izteku središ�ne strukturne osi (obmo�je objektov javne uprave) ter na SV strani mestnega središ�a (obmo�je Merharjeve in Šolske ceste) . Zaradi vrednosti in pomena prostora v središ�u mesta se parkiriš�a na�eloma gradijo racionalno, npr. v podzemnih etažah.

31

Površine pešca (plo�niki, trgi, pešpoti) se v najpomembnejših javnih prostorih (razvijejo v kakovostne oblike javnih površin, ki s kvalitetno urbano opremo sooblikujejo celovito kakovostno in prepoznavno podobo prostora. Za glavne prometne smeri dnevnih migracij v mestu in primestnih naselij se s podrobnim na�rtom predvidi sistem kolesarskih povezav, osrednjo kolesarsko os od Žlebi�a do Hrova�e se umesti ob železniško progo, nanjo pa se navežejo glavne pre�ne povezave z razširitvijo cestnega sveta. Pri na�rtu sistem kolesarskih poti za povezavo naselbinskih celot znotraj obmo�ja UN se v najve�ji možni meri upoštevajo prometno primerne relacije javnih poti zunaj poselitvene strukture. Ostala gospodarska infrastruktura Obstoje�a komunalna omrežja za oskrbo z vodo, za odvajanje in �iš�enje odpadnih voda se razvijajo in prenavljajo skladno z rastjo potreb v prostoru tako, da se zagotovijo zadostne kapacitete ter varna oskrba. Posebej pomembna je prenova vodovodnega in gradnja manjkajo�ega kanalizacijskega omrežja, ki mora potekati usklajeno in so�asno. Mesto Ribnica z obmo�jem Gri�a, Brega, Dolenjih Lazov, Hrova�o in Gori�o vasjo je s kanalizacijskim sistemom navezano na C�N Ribnica, za Dolenjo vas s Prigorico in pretežni del Nemške vasi pa bo zgrajen samostojen kanalizacijski sistem s povezavo na �N Dolenja vas. Zasnovan sistem odjemnih mest za odpadke se dograjuje tako, da bo lo�eno zbiranje odpadkov bližje uporabnikom, zbirna mesta pa sodobno urejena, v mestnem središ�u pokrita in ograjena ter v higienskem smislu, zgledno vzdrževana. Pokopališ�e Hrova�a, ki je osrednji pokopališki prostor v obmo�ju UN, se funkcionalno naveže na na�rtovano ve�jo javno parkovno površino v prostoru med pokopališ�em, Hrova�o in cesto na severni strani. V energetski oskrbi se, skladno z lokalnim energetskim konceptom, ob klasi�nih virih energije (elektrika, naftni derivati) razvijajo tudi sistemi energetske oskrbe iz obnovljivih virov, zlasti biomase. Tako se na obmo�ju mesta na�rtuje gradnja nove kotlovnice za oskrbo obmo�ij gostejše poselitve. Po izbiri in pridobitvi ustreznega ponudnika informacijskih storitev z namenom na�rtovanja in gradnje komunikacijskega omrežja se izdela celovit na�rt gradnje širokopasovnega komunikacijske mreže za mesto in obmo�je primestnih naselij. 1.4.1.7.0. Koncept podrobnejše namenske rabe na obmo�jih stavbnih zemljiš� Uresni�evanje koncepta urbanisti�nega oblikovanja narekuje razvoj programsko bolj polivalentnih urbanih struktur kot doslej. Zato naj UN v središ�nih delih naselij in ob najpomembnejših strukturnih oseh opredeljuje bistveno ve� mešanih obmo�ij. V njih bo poleg bivanja mogo�e, predvsem v pritli�jih, opredeljevati tudi programe terciarnega sektorja. To velja tudi za središ�a trških in ruralnih jeder primestnih naselij. �iste stanovanjske soseske se opredeljujejo le v zaklju�enih sklopih stanovanjskih sosesk. Vse lokacije namenjene proizvodnji v obmo�ju mesta, razen PC Lepov�e, ki se širi, se dolgoro�no namenjajo drugim, mestotvornim vsebinam. V prvi fazi se takšen razvoj stimulira v obmo�ju bivše vojašnice. 1.4.1.8.0. Koncepti OPPN na izvedbeni ravni v obmo�ju UN mesta Ribnica s primestnimi

naselji V obmo�ju UN se dolgoro�no reševanje razvojnih vprašanj v prostoru izvaja predvsem skozi postopke izdelave in sprejema OPPN: OPPN PC Lepov�e

32

a- Vloga v prostoru, obstoje�e stanje: razvoj poslovne cone iz obstoje�ega osrednjega obmo�ja industrije vzdolž predvidene obvozne ceste proti severozahodu in nadomestitev neustrezno oopredeljenega obmo�ja v vznožju Male gore. b- Urbanisti�ni cilj OPPN: Zagovitev dolgoro�nega resursa za gospodarske subjekte in hkratna razbremenitev ostalega dela ob�ine in mesta. c- Prevladujo�a nova namembnost prostora: površine, namenjene proizvodnji, logistiki, še posebej transportu. d- Prostorski koncept: fleksibilna opredelitev gradbenih enot razli�nih velikosti in zna�ajev na mreži servisnih povezav. Zagotavljanje kakovostne infrastrukturne podpore OPPN Merharheva ulica a- Vloga v prostoru, obstoje�e stanje: slabo izkoriš�en, neurejen in delno izpraznjen prostor ob eni najpomembnejših ulic mesta. b- Urbanisti�ni cilj OPPN: Izraba potenciala, reurbanizacija v intenzivno urbano strukturo kot za�etek notranje prenove mesta v tem delu. c- Prevladujo�a nova namembnost prostora: terciarne, kvartarne dejavnosti, v nadstropjih lahko tudi stanovanja. d- Prostorski koncept: artikulacija uli�nega prostora z primarno stavbno struktura na enotni gradbeni liniji in povišanimi stavbnimi volumni, po globini notranja dvoriš�a in pritli�na sekundarna struktura- vse na fleksibilni notranji mreži. OPPN Šeškova ulica a- Vloga v prostoru, obstoje�e stanje: Klju�na nepozidana površina na izteku iz jedra mesta in do centralne vpadnice v poslovno obmo�je Ugar, ki je tudi posebej razvojni potencial mesta. b- Urbanisti�ni cilji OPPN: Artikulacija vstopnega parterja v mestno jedro in povezave s poslovnim obmo�jem Ugar, vzpostavitev servisnega prostora mestnega jedra. c- Prevladujo�a nova namembnost prostora: osrednja tržnica, terciarne dejavnosti-trgovski lokali, osrednje postajališ�e avtobusnega prometa, osrednje (predvsem izven nivojsko) parkiriš�e ob jedru mesta. d- Prostorski koncept: med prevladujo�o polivalentno mrežo javnega prostora pešca v nivoju Šeškove ulice naj se vzpostavi stavbna struktura- osnovna, ki bo zagotavljala integracijo v kontekst jedra (nadaljevanje principa klasi�ne obuli�ne strukture v kompatibilni moderni interpretaciji vzdolž Šeškove ulice in proti PO Ugar) ter sekundarna, v notranjosti (možna razširitev pritli�nega kubusa trgovskega lokala v notranjost GE, transparentna struktura paviljona tržnice…) in obvodne (hortikulturna ureditev stika z vodo s povezovalno potjo…) in podzemne (javno in programsko vezano parkiranje). OPPN Ribniška promenada a- Vloga v prostoru, obstoje�e stanje: nedefinirane zelene površine ob samem jedru. b- Urbanisti�ni cilj OPPN: Povezava obmo�ja gradu, poslovnega obmo�ja Ugar in jugovzhodnega dela središ�a naselja ter revitalizacija stadiona in drugih odprtih športnih površin z aktiviranjem zelo pomembnega prostorskega potenciala mesta. Vzpostavitev nove intenzivne urbane soseske- s stanovanji ter poslovnimi in storitvenimi programi, ki zagotavlja visoko stopnjo integriranosti z mestnim jedrom. c- Prevladujo�a nova namembnost prostora: terciarne, kvartarne dejavnosti- javni poslovni prostori v pritli�nih v pritli�jih, v nadstropjih tudi stanovanja; na severozahodnem delu naj prevladujejo stanovanja; v južnem delu pas odprtih športnih objektov v parkovni ureditvi. d- Prostorski koncept: fleksibilna opredelitev gradbenih struktur razli�nih velikosti in zna�ajev na enotni konceptualni mreži v štirih blokih, z osrednjim trgom ob prehodu pešpoti preko vode. Vzdolž nove ulice v PO Ugar najpomembnejši javni programi in osrednja stavbna struktura. Ureditev sloni na novi strukturni osi, ki deli obmo�je zelenih športnih površin na južni in grajene strukture na severni strani. Severni rob je dolo�en z obvodno hortikulturno- programsko ureditvijo. OPPN Inotherm Prigorica a- Vloga v prostoru, obstoje�e stanje: Na robu naselja Prigorica, iz obstoje�ega industrijskega sklopa se oblikuje razširitev. b- Urbanisti�ni cilj OPPN: Zagotovitev razvojnega prostora obstoje�e proizvodnje ob ohranitvi cezure med naselbinskima celotama nc B: Dolenja vas- Prigorica in nc E- Nemška vas. c- Prevladujo�a nova namembnost prostora: industrijska proizvodnja- 1. faza, pred selitvijo v bodo�o PC Lepov�e. d- Prostorski koncept: linearna multiplikacija obstoje�ih proizvodnih enot, na robovih pomembnejše hortikulturne ureditve, delno s parkirnimi površinami.

33

OPPN naravni park s turisti�no rekreativnimi vsebinami Ugar- Jelenov Žleb a- Vloga v prostoru, obstoje�e stanje: obsežen naravni park med izvirom Ribnice, Jelenovim žlebom in posestvom Ugar, kjer je danes med drugim tudi varovano obmo�je obrambe v sukcesivnem opuš�anju. b- Urbanisti�ni cilj OPPN: Razvoj natan�no profiliranih turisti�nih in rekreativnih vsebin iz meril in zmogljivosti naravnega prostora (bivanje v naravnem okolju- taborjenje, na koliš�ih, v lovskih ko�ah…, opazovanje narave, sprehodi, kolesarjenje, jahanje, gostinska ponudba, z vso potrebno infrastrukturo…) kot ene pomembnejših turisti�nih destinacij ob�ine. c- Prevladujo�a nova namembnost prostora:v najve�ji meri ohranjanje obstoje�ih opredelitev (gozd, kmetijske površine…) z opredelitvijo površin za razvoj turizma ter zelenih površin za šport in rekreacijo v obmo�jih vojaških objektov in Jelenovega žleba ter obeh opuš�enih kamnolomih. d- Prostorski koncept: nosilne vsebine na prej omenjenih lokacijah, ki jih povezujejo obstoje�e gozdne poti. V Jelenovem žlebu in na dugih lokacijah izven obmo�ja središ�a parka je infrastruktura radikalno minimalizirana na oblike bivanja v naravnem okolju.