PRIPRAVASTRATEGIJE PREHODA

SLOVENIJE V NIZKOOGLJIČNO DRUŽBO DO LETA 2050

Jernej StritihDirektor

Deklaracija DZ o aktivni vlogi Slovenije pri oblikovanju nove svetovne politike do podnebnih sprememb (DeONSPPS) – november 2009:Državni zbor Republike Slovenije bo skupaj z Vlado Republike Slovenije

pristopil k oblikovanju zakona o podnebnih spremembah in nacionalne strategije za boj zoper podnebne spremembe

- prenos zakonodaje Evropske unije - analize o možnostih, stroških in koristih zmanjšanja izpustov za vsaj

80 % oziroma do leta 2050, - do 2011 pripravi strateške in programske dokumente - Strategija razvoja Slovenije do leta 2020- do leta 2011 nacionalni program za blaženje in prilagajanje na

podnebne spremembe, - nacionalni energetski program,- 2010-2011 celovita strategija komuniciranja z javnostmi in učinkoviti

ukrepi vzgoje in izobraževanja,- sodelovanje strokovne in širše javnosti, še posebej gospodarstva,

strokovnih in znanstvenih institucij ter nevladnih organizacij.

Kažipot EU 2050

Izziv za Slovenijo

Dosedanje emisije Slovenije

Možni scenariji CRP SINODA

Makroekonomski vplivi 2020

Učinek na gospodarstvo leta 2020 ob treh možnostih porabe prihodkov proračuna (vir: IER, 2010)

Cilj 2020

Zmanjšanje obremenitev

dela

Zmanjšanje javnofinančne

ga deficita

Povečanje socialnih

transferov

Učinek na gospodarsko rast; odstopanje od gospodarske rasti v osnovnem scenariju, v odstotnih točkah

-20% -0,1 -0,1 -0,5

-30% -0,3 -0,3 -1,0

Učinek na zaposlenost; odstopanje od zaposlenosti v osnovnem scenariju, v odstotnih točkah

-20% 0,3 0,05 -0,4

-30% 0,5 0,07 -0,6

Cilji

Globalni ciljZaustaviti globalno segrevanje pri dvigu povprečne globalne temperature pod 2°C

Strateška cilja RS

Znižati nacionalne emisije TGP na manj kot 4 milijone ton ekvivalenta CO2 do leta 2050

Zagotoviti, da se ranljivost Slovenije na učinke podnebnih sprememb ne zviša nad sedanjo raven

Ključni pristopi strategije (horizontalno)

1. Zelena rast (Trajnostna proizvodnja in potrošnja, spodbujanje investicij)

2. Prilagajanje

3. Izobraževanje, raziskave in razvoj

4. Zelena davčna reforma

5. Lokalna in regionalna pobuda

6. Ozaveščanje in komunikacija

7. Aktivna udeležba v mednarodni skupnosti

Ukrepi po področjih (vertikalno)Zniževanje emisij in prilagajanje Politika Indikator uspeha Vrednost

Energetika 7 Ogljični proračun kt CO2 ekv

Promet 6 Ogljični proračun kt CO2 ekv

Uvajanje nizkoogljičnih tehnologij 1, 2 Ogljični proračun kt CO2 ekv

Stavbe, zgradbe, objekti in gradbeništvo 2, 9 Ogljični proračun kt CO2 ekv

Industrija 1 Ogljični proračun kt CO2 ekv

Storitve 1 Ogljični proračun kt CO2 ekv

Kmetijstvo 8 Ogljični proračun kt CO2 ekv

Odpadki 9 Ogljični proračun kt CO2 ekv

Prostor (naselja, infrastruktura) 9,6 Ogljični proračun kt CO2 ekv

Gozdovi in ponori, biodiverziteta, krajina 8,9 Ogljični proračun kt CO2 ekv

Vode 9 Stanje voda po Vodni direktivi% dobrega stanja voda

Zdravje 11Zdravstvene težave povezane s podnebnimi spr.

X

Elementarne nesreče 12Ocenjena škoda po elementarnih nesrečah

2%BDP/leto

Delavnica prostor• Trajnostna mobilnost (potniška železnica, cena

mobilnosti)• Multifunkcionalnost, prijaznost, mešana raba

naselij (ustvarjanje delovnih mest bližje doma, bivanje za starejše osebe)

• Ranljivost prostora (ugotavljanje ranljivosti in sporočanje)

• Zmanjševanje tveganj (investicije oz. ukrepi v prostoru)

• Nepremičninski davek (kot spodbuda za ukrepe)

Vprašanja 1• STANJE: Kakšno je stanje na področju gozdov, varstva narave in krajine v

Sloveniji z vidika podnebnih sprememb?

•  PRIČAKOVANI VPLIVI: Kateri so možni vplivi podnebnih sprememb na gozdove, varstvo narave in krajino v Sloveniji? Kakšne so možne posledice teh vplivov na družbo, gospodarske dejavnosti in področja politik države (zdravje, energetika, kmetijstvo, turizem, prostorsko načrtovanje, itd.)?

• NEZNANKE: Na katerih področij obstaja največ neznank pri opredeljevanju vplivov podnebnih sprememb na gozdove, varstvo narave in krajino?

•  VIZIJA: Kakšne cilje upravljanja in gospodarjenja z gozdovi naj Slovenija postavi do leta 2050? Kako se bodo podnebnim spremembam prilagodila zavarovana območja in območja Natura 2000? Kakšne upravljavske cilje si bodo postavila v ta namen do leta 2050?

•  PRIČAKOVANI PRISPEVKI: Koliko ponorov lahko pričakujemo iz rabe tal, sprememb rabe tal in gozdov v prihodnosti? Ali je možno različne zahteve do gozdov še naprej zagotavljati v istem času na istih območjih ali bo treba območja razdeliti glede na namene? Kakšno je ustrezno razmerje med tema pristopoma?

Vprašanja 2•  UKREPI in RAZVOJNI DOKUMENTI: Kateri so pretekli, obstoječi in

predlagani ukrepi ter razvojni dokumenti na področju gozdov, varstva narave in krajine, ki so relevantni z vidika podnebnih sprememb?

• PRIHODNJI UKREPI in POTENCIALI: Ali in kako zagotoviti spodbude za ekosistemske storitve, ki jih zagotavljajo lastniki gozdov in lokalne skupnosti? Kako bo država spodbudila oz. zagotovila ustrezen posek letnega prirastka v slovenskih gozdovih ter povečala kapacitete za primarno predelavo lesa in njegovo energetsko izrabo v Sloveniji? Kako bi lahko zagotovili najbolj učinkovito varstvo gozda na ključnih območjih za biodiverziteto in skladen prostorski razvoj?

•  STROŠKI in ODGOVORNOST: Kolikšni bi bili stroški teh ukrepov in kdo bi zanje moral prevzeti odgovornost?

•  INDIKATORJI USPEHA: Kateri indikatorji uspeha bi na stroškovno učinkovit način prispevali k uspešnem spremljanju rezultatov potrebnih ukrepov?

•  PRILOŽNOSTI in NEVARNOSTI: Kakšne koristi za družbo, gospodarstvo in okolje oz. naravo lahko od predlaganih ukrepov še pričakujemo? Katere negativne posledice bodo lahko povzročili predlagani ukrepi?

Dnevni red delavnice9.00 – 10.30 Uvod

10.30 - 11.00 Kava

11.00 – 12.00 SWOT analizaVizija za leto 2050

12.00 – 12.30 Pričakovani vplivi podnebnih sprememb in neznanke

12.30 – 13.00 Ukrepi – pretekli, obstoječi, predlaganiOdgovornost za ukrepeStroški ukrepov in viri financiranjaIndikatorji uspeha – ogljični proračun

13.00 – 14.00 Kosilo

14.00 – 15.00 CPVO: Pozitivni in negativni vplivi ukrepov