PRIMERJAVA TEHNOLOGIJ IZVEDBE MONOLITNE, … · Primerjava tehnologij izvedbe monolitne,...
Transcript of PRIMERJAVA TEHNOLOGIJ IZVEDBE MONOLITNE, … · Primerjava tehnologij izvedbe monolitne,...
Smetanova ulica 17
2000 Maribor, Slovenija
Simon Žvikart
PRIMERJAVA TEHNOLOGIJ IZVEDBE MONOLITNE, POLMONTAŽNE IN MONTAŽNE
MEDNADSTROPNE KONSTRUKCIJE
Projektna naloga
Diplomski izpit univerzitetnega študijskega programa 1. stopnje
Maribor, avgust 2014
I
Diplomski izpit univerzitetnega študijskega programa 1. stopnje
PRIMERJAVA TEHNOLOGIJ IZVEDBE MONOLITNE, POLMONTAŽNE IN
MONTAŽNE MEDNADSTROPNE KONSTRUKCIJE
Študent: Simon ŽVIKART
Študijski program: univerzitetni, Gradbeništvo
Mentor: izr. prof. dr. Andrej ŠTRUKELJ, univ.dipl. inž. grad.
Maribor, avgust 2014
II
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujem mentorju, izr. prof. dr.
Andreju Štruklju, za usmeritev, strokovno pomoč
in nasvete pri opravljanju diplomskega dela. Prav
tako se zahvaljujem gospodu Bojanu Mijošku,
zastopniku podjetja Oberndorfer ter podjetju
Wienerberger za prejeto gradivo. Hvala vsem, ki
ste z menoj nesebično delili znanje in izkušnje!
Posebna zahvala staršem, bratu in punci za
brezmejno podporo, zaupanje in spodbude, ki sem
jih bil deležen. Hvala, ker ste verjeli vame!
III
PRIMERJAVA TEHNOLOGIJ IZVEDBE MONOLITNE, POLMONTAŽNE IN MONTAŽNE MEDNADSTROPNE KONSTRUKCIJE
Ključne besede: stropni sistem, armiranobetonska monolitna plošča, polmontažni opečni
stropni sistem, prednapete votle plošče, ekstrudiran beton
Povzetek:
Namen projektne naloge je predstaviti ter glede na funkcionalnost, fleksibilnost in
ekonomično konkurenčnost medsebojno primerjati tehnologijo izvedbe monolitne
armiranobetonske, polmontažne opečne in montažne mednadstropne konstrukcije v izvedbi
prednapetih votlih plošč.
IV
DIFFERENCE BETWEEN TYPES AND USAGE OF SOLID SLABS, PARTIALLY PRECAST SLABS AND PRECAST SLABS IN FLOOR CONSTRUCTION
Key words: ceiling system, monolithic reinforced concrete slab, partially prefabricated
brick ceiling system, prestressed hollow core concrete slabs, extruded concrete
Abstract
Main goal of this project is to present three widely used types of slabs in floor
construction systems. The document compares monolithic reinforced concrete slabs,
partially prefabricated brick slabs and prestressed hollow core concrete slabs based on
their technology, flexibility, and economical competitiveness.
V
VSEBINA
1 UVOD ........................................................................................................................... 1
2 STROPNI SISTEMI ..................................................................................................... 2
2.1 Monolitna armiranobetonska mednadstropna konstrukcija ................................... 3
2.1.1 Elementi stropnega sistema ............................................................................ 5
2.1.2 Izvedba stropnega sistema .............................................................................. 9
2.1.3 Popis del in analiza cene ............................................................................... 18
2.2 Polmontažna opečna mednadstropna konstrukcija .............................................. 19
2.2.1 Elementi stropnega sistema .......................................................................... 21
2.2.2 Izvedba stropnega sistema ............................................................................ 25
2.2.3 Popis del in analiza cene ............................................................................... 29
2.3 Montažna mednadstropna konstrukcija v izvedbi prednapetih votlih plošč ........ 30
2.3.1 Elementi stropnega sistema .......................................................................... 35
2.3.2 Izvedba stropnega sistema ............................................................................ 52
2.3.3 Popis del in analiza cene ............................................................................... 66
3 ZAKLJUČEK ............................................................................................................. 67
4 LITERATURA IN SPLETNO GRADIVO ................................................................ 70
5 PRILOGE ................................................................................................................... 72
5.1 Seznam slik .......................................................................................................... 72
5.2 Seznam tabel ........................................................................................................ 76
5.3 Naslov študenta .................................................................................................... 77
5.4 Kratek življenjepis ............................................................................................... 77
VI
UPORABLJENI SIMBOLI
d�- premer največjega nazivnega zrna agregata
VII
UPORABLJENE KRATICE
v c⁄ - vodocementni faktor
AB - armiran beton
EM - enota mere
Primerjava tehnologij izvedbe monolitne, polmontažne in montažne mednadstropne konstrukcije Stran 1
1 UVOD
Tehnologija je veda o sredstvih in načinih oz. postopkih predelovanja surovin v izdelke,
polizdelke in proizvode. Cilj vsake gradbene proizvodnje je poiskati optimalno tehnologijo
za posamezne delovne procese ali gradbene izdelke, katera je glede na izbrano prioriteto
ciljev najcenejša, prinaša najnižji strošek izvedbe, potrebuje najmanj vloženega dela oz.
energije, omogoča najkrajši čas gradnje, zagotavlja najvišjo kakovost proizvoda, izdelka,
gradbenega objekta ali prinaša najmanjšo poslovno tveganje. Investitorjem je poleg
kakovosti in cene vse bolj pomemben tudi čas od pričetka gradnje do predaje objekta v
uporabo, zato lahko, zaradi časovne omejitve, sprva dražja in hitrejša tehnologija grajenja
pomeni prihranek. (Simons & Kolbe 1987)
Tehnologija izvedbe mednadstropne konstrukcije je, zaradi nenehnega razvoja novih
gradbenih materialov ter optimizacije in polne izkoriščenosti lastnosti le-teh, v prosperiteti
s težnjo k manjši lastni teži, večjo nosilnostjo ter s tem večjim razponom stropnih
konstrukcij, krajšem času izvedbe, zmožnostjo takojšnje obremenitve in napredovanja
gradbenih del.
V poglavju z naslovom Stropni sistemi so sistematično in kronološko predstavljeni
elementi, izvedba ter popis del in analiza cene obravnavanih stropnih sistemov.
Primerjalna analiza je razdelana v zaključnem delu projektne naloge.
Primerjava tehnologij izvedbe monolitne, polmontažne in montažne mednadstropne konstrukcije Stran 2
2 STROPNI SISTEMI
Notranje prostore večetažnih zgradb je potrebno deliti in ločiti med seboj tudi v vertikalni
smeri. Temu služijo posebne mednadstropne konstrukcije imenovane stropovi. Strop je
horizontalna konstrukcija, ki zapira spodnji prostor kot »strop« in začenja zgornji prostor
kot »pod«, prenaša svojo lastno težo in koristno obtežbo na zidove in stebre ter jih
medsebojno povezuje. Ker je strop delilna konstrukcija med dvema prostoroma ima poleg
nosilnosti tudi funkcijo toplotne in zvočne izolativnosti, protipožarne zaščite ter
prepuščanja oz. preprečevanja prehoda vlage ter zračnega pritiska. Želene fizikalne
lastnosti stropne konstrukcije se največkrat dosežejo z dodanimi nenosilnimi stropnimi
elementi, katerih zgradba, lastnosti ter funkcije niso predmet pričujočega diplomskega
dela, zato jim ne bo posvečena posebna pozornost.
Stropovi so horizontalni, ploskovni elementi zgradbe, katerih debelina oz. statična višina
se ravna po razpetini ter notranja struktura oz. armatura po dejanskem poteku sil.
Danes se mednadstropne konstrukcije v veliki meri izdelujejo iz armiranega ali
prednapetega betona ter so lahko glede na razpon in obremenitev polne armiranobetonske
monolitne plošče, plošče z opečnimi polnili, prednapete votle plošče, plošče ojačane z
rebri, drobnorebraste in rebraste plošče, ter glede na izvedbo lite na kraju samem,
polmontažne ali montažne. (Brezar 1995)
Primerjava tehnologij izvedbe monolitne, polmontažne in montažne mednadstropne konstrukcije Stran 3
2.1 Monolitna armiranobetonska mednadstropna konstrukcija
Monolitna armiranobetonska mednadstropna konstrukcija (sl. 2.1) se uporablja tako pri
izgradnji večetažnih stanovanjskih, poslovnih in trgovskih objektov, kot tudi kmetijskih in
industrijskih objektov ter skladiščnih prostorov in je najbolj razširjena mednadstropna
konstrukcija v individualni gradnji.
Slika 2.1 Monolitna armiranobetonska mednadstropna konstrukcija
Na opaž, ki mora biti sposoben prevzeti obtežbo svežega betona, armature in vgrajenih
sredstev ter obremenitev, ki izhajajo iz procesa betoniranja, se položi v smeri pričakovanih
največjih učinkov vplivov glavna nosilna palična rebrasta armatura. Razdelilna palična
rebrasta armatura, ki zagotavlja raznos koncentrirane obtežbe in stabilnost glavne
armature, se položi prečno na smer glavne armature ter nanjo ustrezno pritrdi z žico. Delo
na gradbišču se zelo poenostavi z uporabo prefabriciranih varjenih armaturnih mrež tipa R
z nosilno armaturo v eni smeri in tipa Q z nosilno armaturo v obeh smereh. Krovni sloj
betona nad armaturo, ki preprečuje korozijo armature in zagotavlja požarno varnost
betonskih konstrukcij, se izvede s pomočjo distančnikov, ki zagotavljajo konstanten odmik
zunanje armature od opažne površine. Svežo betonsko mešanico, ustrezne konsistence,
izdelane na gradbišču ali v betonarni, je potrebno po končanem mešanju čim hitreje
vgraditi, skomprimirati in obdelati. Da beton doseže pričakovane lastnosti sta potrebna
temeljita nega in zaščita s katero je potrebno pričeti kmalu po opravljenem zgoščevanju
Primerjava tehnologij izvedbe monolitne, polmontažne in montažne mednadstropne konstrukcije Stran 4
betona ter izvajati vsaj 7 dni. Opaž se sme odstraniti šele tedaj, ko beton doseže 70%
predpisane trdnosti, vendar nikoli prej kot 28 dni po vgrajevanju betona. Časovna
odvisnost trajanja nege, zaščite in demontaže opaža je odvisna od pogojev, ki so vplivali
na proces strjevanja in dosežene kvalitete betona.
Debelina monolitne armiranobetonske plošče se spreminja v odvisnosti od predvidene
obremenitve, razpona ter načina podpiranja in znaša v individualni stanovanjski gradnji
10~16cm. Lastna teža tako v odvisnosti od debeline plošče znaša v individualni gradnji
2,5~4kN/m�. Skrajna meja razpona armiranobetonskih nosilnih konstrukcij, brez
prednapenjanja, je 8~9m, nad to mejo je ekonomičnost vprašljiva, saj se s povečevanjem
statične višine nesorazmerno povečuje tudi lastna teža in s tem poves.
Statični sistem monolitne armiranobetonske mednadstropne konstrukcije je plošča nosilna
v eni ali dveh smereh v odvisnosti od načina podpiranja. Od slednjega zavisi potek
učinkov vplivov, kateremu sledi potek glavne, nosilne armature. Z nosilnostjo plošče v
dveh smereh se zmanjšajo učinki vplivov na konstrukcijo in s tem potrebna statična višina
plošče, armatura ter posledično lastna teža plošče. Kontinuirne plošče, katerih armatura
poteka preko več polj, so po svoji statični osnovi zunanje statično nedoločene
konstrukcije. (Žitnik & Žitnik 2003)
Mednadstropna konstrukcija monolitne izvedbe je, zaradi specifičnega dela opaževanja,
nadvišanja in armiranja, manj primerna za samograditelje.
Primerjava tehnologij izvedbe monolitne, polmontažne in montažne mednadstropne konstrukcije Stran 5
2.1.1 Elementi stropnega sistema
ARMIRAN BETON
Armiran beton je kompozit betona in jekla, ki je omogočil razvoj nosilnih betonskih
konstrukcij. Beton ima veliko tlačno, vendar zanemarljivo natezno trdnost, zato je
sposoben prevzeti le tlačne obremenitve armirano betonskega nosilnega elementa. Jeklo
ima poleg tlačne tudi visoko natezno trdnost, zato se uporablja za prevzem nateznih
napetosti v natezni coni nosilnega elementa. Statično sodelovanje betona in jekla
zagotavlja upogibno nosilnost armirano betonskih konstrukcij. Armiran beton je trajni
material, saj beton ščiti armaturno jeklo pred korozijo in s tem povečuje trajnost
konstrukcije. Zaščitni sloj betona nad armaturo zadrži vpliv temperature na jeklo za nekaj
ur ter s tem zagotovi požarno varnost betonskih konstrukcij. (Žitnik & Žitnik 2003)
Beton
Beton (sl. 2.2) je umetna, nehomogena mešanica mineralnega agregata, veziva, vode in
kemičnih ter mineralnih dodatkov. Sestava betona mora zagotoviti predvidene lastnosti
sveže betonske mešanice v vseh fazah obdelave, kot tudi strjenega betona glede na
zahtevano trdnost, trajnost, nepropustnost in deformabilnost.
Slika 2.2 Beton
Primerjava tehnologij izvedbe monolitne, polmontažne in montažne mednadstropne konstrukcije Stran 6
Trdnostni razred betona npr. C30/37 je vrednost karakteristične tlačne trdnosti
normiranega vzorca betona po 28-tih dneh izražena v N/mm�, ki se določi z
laboratorijsko preiskavo tlačne trdnosti odvzetih vzorcev. Prvo število trdnostnega razreda
predstavlja karakteristično tlačno trdnost normiranega vzorca valjaste oblike premera
150mm ter višine 300mm, drugo število pa predstavlja karakteristično tlačno trdnost
kocke s stranico 150mm. Trdnostni razred betona je predpisan s projektom konstrukcije
ter ga je potrebno preveriti za beton vsakega objekta oz. konstrukcijskega elementa.
Trdnost betona zavisi od kvalitete in količine cementa kot veziva, količine vode in njunega
medsebojnega razmerja, trdnosti, vrste in granulometrijske sestave mineralnega agregata,
dodatkov, homogenosti, stopnje zgostitve oz. vsebnosti por ter primerne nege in zaščite
vgrajenega betona. Razmerje med težo dodane vode in cementom (t.i. vodocementni
faktor v c⁄ ) oz. stopnja razredčenosti cementnega mleka, ki medsebojno poveže zrna
mineralnega agregata in zapolni prazen prostor med njimi, vpliva na trdnost in
nepropustnost strjenega betona. Višji kot je vodocementi faktor nižja je trdnost strjenega
betona, saj se preredko cementno lepilo ne sprime z zrni mineralnega agregata in tako
odteka na dno betonske mešanice. Vodocementni faktor betonov visokih trdnosti je manjši
od 0,5. Konsistenca oz. stopnja obdelovalnosti sveže betonske mešanice mora, v
odvisnosti od načina vgrajevanja, zagotoviti optimalno vgradljivost in končno obdelavo
betonske površine. V največji meri je odvisna od količine vode in se giblje v relativno
širokih mejah za točno določeno količino cementa in agregata, primerna pa se lahko
doseže tudi s posebnimi kemičnimi dodatki. Izbira konsistence betona, v mejah od
trdoplastične do tekoče, zavisi predvsem od oblike elementa, gostote armature,
temperature in vlažnosti okolja, načina vgrajevanja ter razdalje in načina transporta.
(Beton 2014, Göres 1982, Simons & Kolbe 1987)
V naravi ni mineralnega agregata, kateri bi imel takšno granulometrijsko sestavo, ki bi bila
primerna za proizvodnjo betonov. Zaradi tega dejstva se predeluje v proizvodnih obratih,
separacijah. V tehnologijo priprave mineralnega agregata spadajo vsi mehanizirani
proizvodnji procesi, ki so potrebni za pridelavo in predelavo lomljenega kamna, naravnega
gramoza in peska v očiščen, frakcioniran in sipek material. Nazivna velikost največjega
zrna agregata oz. zgornja nazivna velikost najbolj grobe frakcije v betonu se izbere
upoštevajoč zaščitno plast betona nad armaturo in najmanjšo dimenzijo prereza elementa.
Mineralni agregat ne sme vsebovati škodljivih sestavin v količini, ki bi lahko vplivala na
Primerjava tehnologij izvedbe monolitne, polmontažne in montažne mednadstropne konstrukcije Stran 7
vezanje, strjevanje, in obstojnost betona. (Simons & Kolbe 1987, Splošno o betonu 2014,
Beton 2014)
Z žganjem in finim mletjem apnenca in silikatnih glin v cevnih, vrtečih se pečeh, pri
temperaturi okoli 1500°C, se pridobiva cement, hidravlično vezivo, ki se po hidrataciji
veže in strdi. Ob tem iz cementne paste nastane trd cementni kamen, ki zagotavlja visoko
tlačno trdnost betona. Cementni kamen vedno vsebuje manjšo količino zajetega zraka, ki
pa v dobro sestavljenem in zgoščenem betonu ne sme presegati 2~5% volumna betona.
Napačno je razumevanje, da se z uporabo cementov višjih trdnostnih razredov in večjimi
količinami dobijo betoni visoke kakovosti. Kvalitetni betoni se dobijo le takrat, kadar so
optimalno izpolnjeni vsi vplivni faktorji proizvodnje betona. To pomeni, da se z večjo
količino cementa ne morejo kompenzirati eventualne napake pri projektiranju, mešanju,
transportu, vgrajevanju in negovanju betona. (Beton 2014, Simons & Kolbe 1987)
Voda mora biti brez škodljivih primesi, kot so kisline, lugi, sladkor, olje in maščobe.
Primerna je torej voda iz vodovoda, čista naravna voda kot tudi morska voda. Vsak
mineralni agregat, zaradi svoje naravne vlažnosti že vsebuje nekaj vode. (Göres 1982)
Lastnosti betona v svežem ali trdnem stanju se lahko izboljšajo s kemičnimi ali
mineralnimi dodatki, ki se v zelo majhnih količinah dodajo betonu pred ali med mešanjem.
S plastifikatorji in superplastifikatorji se brez povečanja vodocementnega faktorja in s tem
posledično zmanjšanja trdnosti betona poveča fluidnost cementne paste ter s tem izboljša
vgradljivost sveže betonske mešanice. Tvorbo mehurčkov, ki zmanjšujejo lastno težo in
povečujejo toplotno izolativnost betona, povzročijo dodani aeranti. Za izdelavo
transportnih betonov ter betoniranje v vročih klimatskih razmerah v zapletene opaže se
uporabljajo zavlačevalci vezanja, ki upočasnijo vezanje oz. strjevanje betona. Za razliko
od zavlačevalcev se pospeševalci vezanja uporabljajo za hipen prirastek tlačnih trdnosti.
Betoniranje v hladnih, zimskih razmerah omogočajo dodatki proti zmrzovanju. Dodatki se
ne uporabljajo za izboljšanje nekvalitetnih komponent betona ali slabo pripravljenega
betona v neustreznih betonarnah. (Žitnik & Žitnik 2003, Simons & Kolbe 1987)
Betonska armatura
Za betonsko armaturo se uporablja konstrukcijsko jeklo pridobljeno iz belega surovega
železa, starega železa ali železnih odpadkov, ki se s taljenjem in žilavljenjem predela v
posebnih pečeh, kjer se mu doda različne zlitine. Jekla za ojačitev betona imajo oznako
Primerjava tehnologij izvedbe monolitne, polmontažne in montažne
B500A ali B500B kar pomeni
konstrukcije imeti mejo plasti
jekla je približno enak temperaturnemu razteznostnemu koeficientu betona, zato jek
beton zelo dobro sodelujeta v vseh klimatskih razmerah.
elementov se v odvisnosti od geometrije pre
rebrasta armatura (sl. 2.3 ter
Slika 2.3 Palična rebrasta armatura
Palična rebrasta armatura,
12m, se proizvaja s hladnim ali vro
kalibrirnimi valji (sl. 2.5 ter
Slika 2.5 Hladno valjano
Armaturne mreže so izdelane iz hladno preoblikovanih
∅4~∅12mm. Palice so med seboj to
Mreže tipa R, z nosilno armaturo v
vzdolžni smeri in razdelilno v pre
smeri, ter mreže tipa Q, nosilne v dveh
smereh, so standardne širine
2150mm in dolžine
Armatura mora biti preprosta za
vgradnjo ter mora zagotoviti dobro
sprijemljivost z betonom.
2014, Armatura 2014, Žitnik & Žitnik 2003)
Primerjava tehnologij izvedbe monolitne, polmontažne in montažne mednadstropne konstrukcije
kar pomeni, da morajo vsa jekla, ki se vgrajujejo v betonske
konstrukcije imeti mejo plastičnosti 500N/mm�. Temperaturni razteznostni koeficient
jekla je približno enak temperaturnemu razteznostnemu koeficientu betona, zato jek
beton zelo dobro sodelujeta v vseh klimatskih razmerah. Za armiranje betonskih
se v odvisnosti od geometrije prečnega prereza uporablja pali
ter 2.4).
na rebrasta armatura Slika 2.4 Mrežna rebrasta armatura
premera ∅6~∅16mm, dolžine 6m in ∅8~
s hladnim ali vročim valjanjem naravno trdega jekla s posebnimi
ter 2.6).
Hladno valjano Slika 2.6 Vroče valjano
Armaturne mreže so izdelane iz hladno preoblikovanih jeklenih rebrastih palic premera
. Palice so med seboj točkovno zvarjene na vseh križnih mestih
, z nosilno armaturo v
vzdolžni smeri in razdelilno v prečni
, nosilne v dveh
smereh, so standardne širine
in dolžine 6000mm.
Armatura mora biti preprosta za
vgradnjo ter mora zagotoviti dobro
ljivost z betonom. (Beton
Žitnik & Žitnik 2003)
Slika 2.7 Točkovno varjenje armaturnih mrež
mednadstropne konstrukcije Stran 8
da morajo vsa jekla, ki se vgrajujejo v betonske
Temperaturni razteznostni koeficient
jekla je približno enak temperaturnemu razteznostnemu koeficientu betona, zato jeklo in
a armiranje betonskih
nega prereza uporablja palična in mrežna
Mrežna rebrasta armatura
~∅32mm, dolžine
im valjanjem naravno trdega jekla s posebnimi
če valjano
rebrastih palic premera
kovno zvarjene na vseh križnih mestih (sl. 2.7).
kovno varjenje armaturnih mrež
Primerjava tehnologij izvedbe monolitne, polmontažne in montažne mednadstropne konstrukcije Stran 9
2.1.2 Izvedba stropnega sistema
PRIPRAVA IN IZDELAVA OPAŽEV
Opaž mora zagotavljati zahtevano obliko in dimenzije monolitne armiranobetonske
mednadstropne konstrukcije, dokler le-ta ne doseže zadostne trdnosti. Konstrukcija opaža
mora biti sposobna prevzeti obtežbo svežega betona, armature, vgrajenih sredstev in
obremenitev, ki izhajajo iz procesa betoniranja ter jih kakovostno prenesti na temeljna tla
oz. nosilne elemente konstrukcije. V času vgrajevanja in strjevanja betona, ne sme priti do
nezaželenih deformacij in posedkov opaža ter izgub sestavin sveže betonske mešanice.
Opaž ne sme vpijati prekomerne količine atmosferske vode ali izparjene vode iz betona.
Notranje opažne površine morajo biti ustrezno očiščene, brez prahu, mastnih naftnih
madežev in ostankov betona ter po potrebi premazane s primernimi premazi, ki pa ne
smejo negativno vplivati na barvo, teksturo, kvaliteto in finalno obdelavo betonske
površine. Površina betona po razopaženju mora odgovarjati zahtevam podanim s
projektom konstrukcije, kjer so za izdelavo vidnih površin podana dopustna odstopanja na
oblogi gladkega opaža, odvisna od razredov vidnih betonov. Finalna obdelava površin
vidnih betonov višjih razredov ni potrebna. Opaž stropne konstrukcije z razponom nad
6m je potrebno nadvišati za tisočinko razpona. Pred pričetkom vgrajevanja betona je
potrebno preveriti dimenzije in kakovost izdelave opaža. (Armiranobetonska dela 2014,
Simons & Kolbe 1987, Žitnik & Žitnik 2003)
Opažna površina (sl. 2.8) je površina opaža, ki je v neposrednem stiku s svežim betonom
in daje negativno sliko opaženega betona. V odvisnosti od razreda vidne površine betona
je lahko izdelana iz desk ali vezanih, panelnih, lesonitnih, ivernih, jeklenih in aluminijastih
prefabriciranih plošč. Pred škodljivim vplivom vlage jo je potrebno ustrezno zaščititi z
nepropustnimi oblogami ali premazi.
Podporna konstrukcija opažne površine mora prevzeti obtežbo, ki deluje pravokotno na
opažno površino ter jo prenesti na temeljna tla ali ostale konstrukcijske elemente. Lahko je
izdelana na gradbišču ali sestavljena iz predhodno izdelanih podpornih elementov. Kot
material se uporablja rezan in obdelan les ali prefabricirane lesene, jeklene in aluminijaste
podpore oz. nosilci. Podporna konstrukcija mora pri najbolj neugodni obtežni kombinaciji
obtežnih slučajev, ki nastopijo v celotnem procesu od opaževanja do razopaževanja, ostati
v ravnotežju in zagotoviti ravno površino armiranobetonske konstrukcije. Z nepravilnim
Primerjava tehnologij izvedbe monolitne, polmontažne in montažne mednadstropne konstrukcije Stran 10
podpiranjem nastanejo trebušasta področja betonske površine. Nosilci, ki obremenitev
opažnih površin prenašajo na glavne nosilce in podpornike (sl. 2.8), so nameščeni
neposredno pod opaž na enakih medosnih razdaljah. Medosna razdalja glavnih nosilcev
zavisi od obremenitve, razpona in statičnega sistema. V gradbeni praksi prevladujejo
rešetkasti nosilci s teleskopskimi povezavami in montažnimi nastavki za opiranje.
Podporniki oz. stojke so osno obremenjeni elementi, preko katerih se obtežba iz nosilcev
prenese na tla ali stabilne dele konstrukcije.
Na gradbenem trgu obstajajo številni različni sistemi opaževanja stropne konstrukcije. Na
izbiro tehnologije opaževanja vplivajo predvsem kakovost, stroški ter potreben čas
izvedbe. (Simons & Kolbe 1987)
Slika 2.8 Opaž stropne konstrukcije
Opažna površina
Nosilci Glavni nosilci Podporniki
Primerjava tehnologij izvedbe monolitne, polmontažne in montažne mednadstropne konstrukcije Stran 11
PRIPRAVA IN VGRAJEVANJE ARMATURE
Za armiranje monolitnih mednadstropnih konstrukcij se uporablja s projektom predpisana
vrsta in kakovost jekla za armiranje. Armatura se polaga v skladu z načrtom gradbenih
konstrukcij oz. armaturnim načrtom, v katerem so določeni kvaliteta, vrsta, prerez,
dolžina, oblika, količina in položaj armaturnih palic in mrež, mesta stikovanja, dolžina
sidranja in preklopov palic, širina in dolžina prekrivanja mrež ter kvaliteta in zaščitna plast
betona. Površina armature mora biti brez rje, ki bi lahko vplivala na nosilnost jekla, betona
ali vez med jeklom in betonom. Lahka površinska rja je dovoljena. Pred betoniranjem je
potrebno z armature odstraniti morebitne ostanke betona, cementnega mleka, luske
korozije, led, mastne oljne in naftne madeže ter ostalo nečistočo, ki bi lahko vplivala na
zmanjšanje sprijemljivosti. Pri transportu in skladiščenju armature ne sme priti do
mehanskih poškodb, lomov in umazanije, ki lahko zmanjšajo adhezijo, niti do zmanjšanja
prereza zaradi korozije. Pred začetkom betoniranja je potrebno preveriti skladnost in
stabilnost armature v opažu.
Plošča nosilna v eni smeri, podprta na dveh nasprotnih robovih, se obravnava kot nosilec
pravokotnega prereza. Glavna nosilna palična rebrasta armatura armaturnih mrež tipa R se
položi v smeri pričakovanih največjih učinkov vplivov med podporama plošče. Razdelilna
armatura, katere prerez ne sme biti manjši od 20% prereza glavne nosilne armature,
utrjuje položaj glavne armature med procesom betoniranja ter služi za raznos lokalne
obtežbe na širši pas plošče.
Plošča nosilna v dveh smereh, podprta po vsem obodu, se armira z armaturnimi mrežami
tipa Q, z glavno armaturo v obeh medsebojno pravokotnih smereh, dimenzionirano na
predvidene največje učinke vplivov v smeri krajšega razpona plošče. Mreže morajo biti
obrnjene tako, da je nosilna armatura v smeri krajše stranice bližje zunanjemu robu
natezne cone.
Kontinuirne plošče, katerih armatura poteka preko več polj, morajo biti nad vmesnimi
podporami armirane z negativno armaturo, ki mora biti ustrezno zasidrana v priležna
polja. Pri prostoležečih kontinuirnih ploščah je potrebno polovico računsko potrebne
armature v polju vleči preko podpor in jo tam ustrezno zasidrati. (Žitnik & Žitnik 2003,
Armiranobetonska dela 2014, Simons & Kolbe 1987)
Primerjava tehnologij izvedbe monolitne, polmontažne in montažne mednadstropne konstrukcije Stran 12
Plošče so lahko armirane ali dodatno ojačane s palično rebrasto armaturo. Medsebojna
oddaljenost palic glavne armature ne sme prekoračiti 3-kratne debeline plošče oz. 40cm,
medsebojna oddaljenost palic razdelilne armature pa mora biti manjša od 3,5-kratne
debeline plošče oz. 45cm. V območjih koncentriranih obtežb oz. največjih napetosti se
medsebojne oddaljenosti palic zmanjšajo na debelino plošče oz. 25cm za glavno in
debelino plošče oz. 40cm za razdelilno armaturo. Vodoravna oz. navpična medsebojna
oddaljenost vzporednih palic ne sme biti manjša od premera palice, premera največjega
zrna agregata s toleranco 5mm ali 2cm, da je omogočena vgraditev in zadovoljiva
zgostitev betona za zagotovitev ustrezne sprijemljivosti.
Če se pojavi delna vpetost vzdolž enega roba plošče, pa ta v analizi ni upoštevana, je
potrebno namestiti negativno armaturo, ki je sposobna prevzeti najmanj 25% največjega
upogibnega momenta v sosednjem polju. Ta armatura mora segati najmanj do 0,2-kratne
razpetine sosednjega polja, merjeno od roba podpore, neprekinjena mora biti preko
vmesnih podpor in sidrana ob končnih podporah. Ob končni podpori se upogibni moment,
na katerega se dimenzionira negativna armatura, lahko zmanjša na 15% največjega
momenta v priležnem polju.
Armatura plošče mora biti z armaturo horizontalne protipotresne zidne vezi povezana z
zaključnimi U stremeni, ki morajo v ploščo segati vsaj za 2-kratno debelino plošče.
Plošče, katerih debelina je večja od 20cm morajo biti ustrezno strižno armirane. Strižna
armatura je lahko v celoti sestavljena iz poševno krivljenih palic ali iz posebnih elementov
za izvedbo prečne armature.
Armatura v opažu mora biti položena tako, da bo dosežen zadosten zaščitni sloj betona.
Zaščitni sloj betona nad armaturo je oddaljenost armature od zunanje površine betona, ki
zagotovi korozijsko zaščito armature, varen prenos sidrnih sil ter požarno odpornost
armiranobetonskih konstrukcij. Najtanjša debelina zaščitne plasti betona se določi v
odvisnosti od razreda konstrukcije, razreda izpostavljenosti glede na pogoje okolja,
prereza armature ter naknadne obdelave in dostopnosti betonske površine. Zahtevan odmik
zunanje armature od opažne površine v času vgrajevanja svežega betona zagotavljajo
distančniki. Čeprav predstavljajo distančniki v zaščitnem sloju betona določeno
nehomogenost, le-ti ne smejo vplivati na gostoto zaščitnega sloja betona. (Slovenski
standard SIST EN 1992-1-1, Armiranobetonska dela 2014, Simons & Kolbe 1987)
Primerjava tehnologij izvedbe monolitne, polmontažne in montažne mednadstropne konstrukcije Stran 13
PROIZVODNJA IN TRANSPORT SVEŽEGA BETONA
Sveža betonska mešanica se pripravi po recepturi, ki zagotavlja lastnosti, tako svežega kot
otrdelega betona, predvidene s projektom. Receptura mora biti sestavljena po predhodnih
preiskavah s komponentami, ki se uporabljajo pri pripravi svežega betona ter velja vse
dokler so komponente stalne kvalitete.
Koraki projektiranja sestave svežega betona so:
1. določitev stopnje izpostavljenosti armiranobetonske konstrukcije v odvisnosti od
pogojev okolja;
2. določitev zahtev obstojnosti armiranobetonske konstrukcije;
3. izbira konsistence – v kolikor ni podana s projektom se določi glede na zahtevano
vgradljivost svežega betona;
4. izbira v/c faktorja v odvisnosti od zahtevane trdnosti in trajnosti strjenega betona;
5. določitev količine cementa;
6. določitev količine vode v odvisnosti od v/c faktorja in zahtevane konsistence
svežega betona;
7. določitev količine zamesne vode ob upoštevanju vlažnosti agregata;
8. določitev premera največjega nazivnega zrna agregata v odvisnosti od dimenzij
prereza armiranobetonske konstrukcije in % armiranja (d� ≤ 1 3⁄ debeline plošče)
9. določitev količine agregata;
10. določitev vsebnosti zraka zajetega z mešanjem ali dodatkom aeranta;
11. določitev vrst in količin kemičnih ali mineralnih dodatkov, ki izboljšajo lastnosti
betona v svežem ali trdnem stanju;
12. priprava poskusne mešanice svežega betona za uravnavanje sestave, preiskave
svežega betona in izdelavo preizkušancev za preiskave strjenega betona;
13. izdelava in nega preizkušancev ter
14. preiskava strjenega betona.
Utežni delež mineralnega agregata, cementa, kemičnih in mineralnih dodatkov ter
volumski delež vode se določijo za enotni volumen svežega betona.
V odvisnosti od transportnih zmožnosti, razpoložljive gradbiščne deponije, kapacitete
proizvodnje in vgrajevanja ter glede na predvidene količine in kvaliteto betona se le-ta
lahko po recepturi pripravi v gradbiščni ali stacionarni betonarni, ki mora proizvajati beton
Primerjava tehnologij izvedbe monolitne, polmontažne in montažne mednadstropne konstrukcije Stran 14
stalne kvalitete. Kvaliteto priprave karakterizira homogenost betonske mešanice. Po
pripravi sveže betonske mešanice je potrebno le-to vgraditi in obdelati v najkrajšem
možnem času. Čas transporta svežega betona od betonarne do mesta vgradnje ter čas
vgradnje mora biti krajši od časa vezanja betona. Transport svežega betona sestoji iz
zunanjega transporta od betonarne do gradbišča, ki se izvaja z avtomešalniki, dumperji,
viličarji in prekucniki, ter notranjega transporta od prevzemnega silosa do mesta vgradnje,
ki se v odvisnosti od konsistence betona, potrebne transportne kapacitete, razdalje in
višine transporta, lahko izvaja s transportnimi trakovi, betonskimi črpalkami ter
transportnimi posodami in gradbiščnim žerjavom. (Simons & Kolbe 1987)
VGRAJEVANJE IN KOMPRIMIRANJE SVEŽEGA BETONA
Vsa tesarska, opažerska ter železokrivska dela morajo biti ustrezno in pravočasno
zaključena pred pričetkom vgrajevanja betona. Pred betoniranjem je potrebno, v izogib
dodatnemu delu, izvesti grobi razvod elektroinštalacij, opaž odprtin za preboje idr. Pri
vgradnji mora beton zaobjeti vso armaturo in zapolniti vsa mesta v opažu, da doseže
predpisano trdnost in trajnost. Vgrajevanje poteka s hitrostjo, ki ne preobremeni opaža in
ne povzroča sedimentacije.
Pri transportu in vgrajevanju ne sme priti do segregacije, krvavenja, razmešanja,
spremembe sestave betona ter izgube cementne paste. Višina prostega pada svežega
betona sme znašati največ 1m, medtem ko mora biti za večje višine predvidena posebna
cev za vsipavanje (sl. 2.9).
Slika 2.9 Vgrajevanje betona
Primerjava tehnologij izvedbe monolitne, polmontažne in montažne mednadstropne konstrukcije Stran 15
Začetna temperatura svežega betona v fazi vgrajevanja ne sme biti nižja od 5℃ ali višja od
30℃. Najnižja dovoljena temperatura betona v času vgrajevanja je odvisna od temperature
zraka. Ko je temperatura zraka nad −3℃ sme biti temperatura svežega betona 5℃. Pri
padcu temperature pod −3℃ mora biti temperatura svežega betona 10℃. Temperaturo
zraka in betona je potrebno redno kontrolirati. Ko temperatura zraka doseže 30℃ je
potrebno betonu dodati zavlačevalce vezanja. Temperatura svežega betona ne sme preseči
65℃. Ob neugodnih vremenskih pogojih, kot so temperatura zraka 30℃ in več, srednja
dnevna temperatura zraka pod 5℃ ter močno deževje, je potrebno sveže vgrajen beton
primerno zaščititi. (Armiranobetonska dela 2014)
Odseki betoniranja morajo biti predvideni s projektom ter izvedeni s primernimi
dilatacijami oz. delovnimi stiki. Prekinitev betoniranja zaradi nepredvidenih okoliščin ne
sme negativno vplivati na nosilnost konstrukcije. V kolikor temu ni moč zadostiti je
potrebno pred nadaljevanjem betoniranja prekinjeno mesto ustrezno obdelati. (Žitnik &
Žitnik 2003)
Za doseganje visoke tlačne trdnosti in gostote strjenega betona, zagotavljanje dobre
sprijemljivosti betona in armature ter izboljšanje vidne površine betona je potrebno beton
v svežem stanju intenzivno zgostiti. Zgostitev oz. komprimiranje se v odvisnosti od
gostote armature, konsistence in predvidene stopnje zgostitve betona izvede z nabijanjem,
izvajanjem pritiska, vibriranjem ter kombinacijami le-teh. Najpogosteje uporabljena
metoda komprimiranja je neposredno komprimiranje z notranjimi vibratorji oz.
vibracijskimi iglami. Čas vibriranja pri enem potopu vibratorja znaša 10~50s. Najmanjša
debelina nasipne plasti betona je 30cm, medtem ko največja debelina naj ne bi presegla
70cm. Posamezni sloji morajo biti vgrajeni v časovnih presledkih, ki še zagotavljajo
spojitev slojev med seboj. Zaradi kakovostnega stika vrhnjega s predhodnim slojem je
potrebno izvesti povibriranje oz. revibriranje s potopom vibracijske igle približno 10cm v
predhodni sloj. Svež beton trdo plastične konsistence je zadostno zgoščen, kadar je
površina zaprta in vlažna. S komprimiranjem betona plastične konsistence prenehamo,
kadar se na površini ne pojavljajo več zračni mehurčki. (Žitnik & Žitnik 2003, Simons &
Kolbe 1987)
Primerjava tehnologij izvedbe monolitne, polmontažne in montažne mednadstropne konstrukcije Stran 16
NEGA IN ZAŠČITA VGRAJENEGA BETONA
Da beton doseže pričakovane lastnosti zlasti v krovnem, zaščitnem sloju, sta potrebna
temeljita nega in zaščita, ki morata trajati primerno dolgo. Z nego in zaščito je potrebno
pričeti kmalu po opravljenem zgoščevanju betona.
Ustrezna nega preprečuje prezgodnje izsuševanje betona, zlasti na soncu in v vetru. Sveže
vgrajen beton je potrebno z ustreznimi sredstvi primerno zaščititi pred izluževanjem zaradi
dežja in tekoče vode, hitrim ohlajevanjem prvih nekaj dni po vgraditvi, velikimi razlikami
notranje temperature, nizkimi temperaturami in zmrzovanjem ter vibracijami in udarci, ki
bi lahko spremenili notranjo strukturo betona ter sprijemljivost armature in betona.
Način nege in zaščite je potrebno določiti pred pričetkom betonskih del. Glavni načini
negovanja so neodstranjen opaž, prekritje s plastično folijo, namestitev mokrih prekritij,
škropljenje z vodo ter uporaba sredstev za negovanje, ki tvorijo zaščitni film (sl. 2.10).
Učinkovitost se poveča s kombinacijo omenjenih načinov. (Simons & Kolbe 1987)
Slika 2.10 Nega in zaščita betona
Primerjava tehnologij izvedbe monolitne, polmontažne in montažne mednadstropne konstrukcije Stran 17
Čas negovanja in zaščite zavisi od pogojev, ki vplivajo na proces strjevanja in dosežene
kvalitete betona ter mora trajati vsaj 7 dni, vendar nikoli manj od časa v katerem le-ta
doseže 60% predvidene trdnosti. (Žitnik & Žitnik 2003)
Opaž se sme odstraniti šele tedaj, ko je dosežena ustrezna trdnost betona z ozirom na
nosilnost in deformacije konstrukcije. Če s projektno dokumentacijo ni določeno drugače,
trdnost betona plošč pred odstranitvijo opaža ne sme biti manjša od 70% predpisane
trdnosti. Za pridobitev relevantnih podatkov o kvaliteti betona je potrebno v času
vgrajevanja betona zagotoviti zadostno količino vzorcev, ki morajo biti ustrezno negovani.
Z analizo rezultatov trdnosti vgrajenega betona se določi terminski plan demontaže opaža.
Če so v fazi strjevanja betona nastopili neugodni vremenski pogoji se čas razopaževanja
podaljša. Po potrebi se trdnost betona pri odstranjevanju opaža lahko preveri z uporabo
sklerometra.
Odstranjevanje opaža mora potekati v zaporedju, ki ne povzroči preobremenjenosti
obstoječega opaža in betonskih elementov. Zagotovljena mora biti faznost razopaževanja
ter naknadno podpiranje obremenjene konstrukcije.
Pri razopaževanju ne sme priti do poškodb betonske površine niti preostalih opažnih
elementov. Za lažje razopaževanje ter v izogib nastanka površinskih poškodb betona se
pred vgradnjo svežega betona opažna površina premaže z mineralnimi olji z ali brez
dodatkov, emulzijo vode in olja ter laki in voski za opaže, ki ne smejo imeti škodljivega
vpliva na površino betona. (Simons & Kolbe 1987, Armiranobetonska dela 2014)
Primerjava tehnologij izvedbe monolitne, polmontažne in montažne mednadstropne konstrukcije Stran 18
2.1.3 Popis del in analiza cene
Tabela 2.1 Popis del izvedbe monolitne armiranobetonske mednadstropne konstrukcije
Št. postavke Opis postavke Enota Količina
1.01 Opaž ravnih betonskih plošč z opažnimi ploščami Bled ter podpiranje z železnimi stojkami
m� 1
1.02 Polaganje že izdelanih mrež za armiranobetonske plošče m� 1
1.03 Strojno vgrajevanje betona s tlačenjem s pervibratorjem na električni pogon armiranobetonskih konstrukcij prereza od
0,12~0,20m% m�⁄
m� 1
Tabela 2.2 Analiza cene monolitne armiranobetonske mednadstropne konstrukcije
Obračun je izdelan za 1m� tlorisne površine monolitnih armiranobetonskih stropov
debeline 20cm.
Cene so brez DDV.
Priprava, transport ter nega in zaščita betona se obračunajo posebej. V ceno ni vključena
armatura, beton in izdelava horizontalne protipotresne zidne vezi, kot tudi najem oz. nakup
opažnega in podpornega materiala ter finalizacija stropne površine.
1 Gradbene norme GIPOSS: GNG 1984. 2 Indeksi za obračun razlik v ceni gradbenih storitev 2014.
Št. postavke
MATERIAL DELO
Armatura &'()
Beton
*+,-
Električna energija &'./)
Olje za mazanje
&'() &01) KV
&01) PK
1.01 (GNG 4.212)1
0,32 0,67
1.02 (GNG 2.251)1
11,8 0,0944 0,0944
1.03 (GNG 2.365)1
0,2 0,47 Zanemarljivo 0,24 0,24
Cena &€ 34⁄ )2 0,65 86,89 0,08 Zanemarljivo 7,15 6,50
Cena *€ +5⁄ - 7,67 17,38 0,04 Zanemarljivo 4,68 6,53
Material *€ +5⁄ - 25,09
Delo *€ +5⁄ - 11,21
Skupaj *€ +5⁄ - 36,30
Primerjava tehnologij izvedbe monolitne, polmontažne in montažne mednadstropne konstrukcije Stran 19
2.2 Polmontažna opečna mednadstropna konstrukcija
Polmontažna opečna mednadstropna konstrukcija (sl. 2.11) se uporablja predvsem pri
izgradnji opečnih stanovanjskih in poslovnih objektov, kot so bolnišnice, šole, hoteli, uradi
ter stanovanjske zgradbe in družinske hiše.
Med montažne prednapete nosilce se postavijo opečna polnila, nato pa se na gradbišču
vlije betonska plošča, ki zapolnjuje prostor med in nad opečnimi polnili.
Prednapeti opečno-betonski nosilci omogočajo izvedbo stropne konstrukcije z razponom
do 6,25m in primerno nosilnostjo za stanovanjsko gradnjo. Pri izvedbi mednadstropnih
konstrukcij prostorov s posebnimi zahtevami, kot so knjižnice ali prostori za zbiranje
večjih skupin, pa je potrebno preveriti ustreznost opečnega stropa s statičnim izračunom.
Skupna višina stropa, vključno z betonsko tlačno ploščo, je 22cm ter se ne spreminja v
odvisnosti od razpona in predvidene obremenitve.
Slika 2.11 Polmontažna opečna mednadstropna konstrukcija
Statični sistem polmontažne opečne mednadstropne konstrukcije je plošča nosilna v eni
smeri, smeri prednapetih nosilcev. Ti se polagajo vzdolž krajšega razpona plošče.
Stropni sistem se lahko izvede z enojnimi nosilci, katerih medosni razmik znaša 60cm ali
dvojnimi nosilci, z medosnim razmikom 72cm. Slednji je primeren zlasti za premestitev
obremenitev predelnih zidov v smeri razpona.
Primerjava tehnologij izvedbe monolitne, polmontažne in montažne mednadstropne konstrukcije Stran 20
Zaradi uporabe in polne izkoriščenosti visoko vrednega jekla, v tehnologiji izdelave
predhodno prednapetih opečno-betonskih nosilcev, se zmanjša poraba armature ter
zagotovi visoka nosilnost in majhne deformacije opečnega stropnega sistema.
Opečna polnila, ki služijo kot izgubljen opaž betonske tlačne plošče, zmanjšajo porabo
betona in s tem lastno težo stropa. Lastna teža mednadstropne konstrukcije z enojnimi
nosilci tako znaša 2,92kN/m� ter dvojnimi nosilci 3,50kN/m�.
Zahvaljujoč votlinam vzdolž opečnih elementov je omogočena enostavna in hitra vgradnja
vseh vrst instalacij brez nepotrebne izdelave utorov ali izgradnje kanalov na stropni
površini. Spodnja stran opečnega stropa je po vgradnji instalacij primerna za izdelavo
ometov.
Polmontažni opečni stropni sistem je primeren tudi za samograditelje, saj omogoča
enostavno in hitro izvedbo.
Primerjava tehnologij izvedbe monolitne, polmontažne in montažne mednadstropne konstrukcije Stran 21
2.2.1 Elementi stropnega sistema
Slika 2.12 Prečni prerez opečnega stropnega sistema
Slika 2.13 Vzdolžni prerez opečnega stropnega sistema
PREDNAPETI OPEČNO-BETONSKI NOSILCI
Prednapeti opečno-betonski nosilec (sl. 2.14) je sestavljen iz opečnih kanalov, ki so
zapolnjeni z mikrobetonom kakovosti C30/37 in prednapete armature iz visoko vrednih
hladno vlečenih gladkih žic premera 2,5mm, kvalitete S1800. Za prenos strižnih sil je ob
podporah vgrajeno ustrezno število stremen premera 4,2mm, kvalitete S720, ki se v fazi
montaže uravnajo na kot 45°. V odvisnosti od razpona in predvidene obremenitve stropa
se izbere ustrezno število prednapetih žic oz. tip ter število nosilcev.
Stremena ∅8mm
Vezna armatura Betonska tlačna plošča
Armatura betonske tlačne plošče R-131, Q-131
16/60Opečno polnilo
Prednapeta armatura nosilcev
Prednapeti opečno-betonski nosilec
16cm6cm
22cm
60cm
Stremena
∅8mm; 9 = min. 80cm Vezna armatura
14cm
Venčna opeka z izolacijo
Armaturni koš
horizontalne protipotresne
zidne vezi
Armatura betonske tlačne plošče R-131, Q-131
Opečno polnilo 16/60
16cm6cm
22cm
6,5cm Prednapeti opečno-betonski nosilec
MaltaMM10
38ali 45cm
Primerjava tehnologij izvedbe monolitne, polmontažne in montažne
Tabela 2.3 Tehnični podatki za
nosilec
Dimenzije: Teža: Beton:
Armatura za prednapenjanje:
Strižna armatura:
Poraba:
Tabela 2.4 Nosilnost stropnega sistema z enojnimi nosilci
Tip nosilca
Dolžina &>+)
?@AB 250
?@AB 275
?@AC 300
?@AD 325
?@AE 350
?@AF 375
?@AGH 400
?@AG5 425
?@AG, 450
?@AGI 475
?@AGC 500
?@AGD 525
?@AGD 550
?@AGF 575
?@AGF 600
?@AGF 625
?@AGF 650
Slika 2.15 Pre
Primerjava tehnologij izvedbe monolitne, polmontažne in montažne mednadstropne konstrukcije
ni podatki za prednapeti opečno-betonski
Š V D = 12 6,5 250~650⁄⁄⁄⁄ cm M 16 kg m⁄ C30/37
Armatura za prednapenjanje: fP fQ⁄ = 1800 2000⁄ MPa
fP fQ⁄ = 720 770⁄ MPa
1,67m m�⁄ enojni nosilci 2,78m m�⁄ dvojni nosilci
Nosilnost stropnega sistema z enojnimi nosilci
Razpon &>+)
Število prednapetih žic
&'T+)
Število stremen &'T+) &'A
225 5 7 10250 5 7
275 6 7
300 7 7
325 8 7
350 9 9
375 10 9
400 12 9
425 13 9
450 14 11
475 16 12
500 17 12
525 17 14
550 19 14
575 19 12
600 19 15
625 19 14
Prečni prerez stropnega sistema z enojnimi nosilci
Slika
opečno
mednadstropne konstrukcije Stran 22
Nosilnost
UVW &'A/+)
UVW
*'A/+5-
10,0 16,7
8,2 13,7
8,2 13,7
8,1 13,5
7,9 13,2
7,7 12,8
7,4 12,3
7,8 13,0
7,5 12,5
7,2 12,0
7,4 12,3
7,0 11,7
6,4 10,7
6,5 10,8
5,9 9,8
5,5 9,2
5,0 8,3
z enojnimi nosilci
Slika 2.14 Prednapeti
čno-betonski nosilec
Primerjava tehnologij izvedbe monolitne, polmontažne in montažne mednadstropne konstrukcije Stran 23
Tabela 2.5 Nosilnost stropnega sistema z dvojnimi nosilci
Tip nosilca
Dolžina &>+)
Razpon &>+)
Število prednapetih žic
&'T+)
Število stremen &'T+)
Nosilnost
UVW &'A/+)
UVW
*'A/+5-
?@AB 250 225 5 7 19,9 27,6
?@AB 275 250 5 7 16,3 22,6
?@AC 300 275 6 7 16,2 22,5
?@AD 325 300 7 7 15,9 22,1
?@AE 350 325 8 7 15,5 21,5
?@AF 375 350 9 9 15,0 20,8
?@AGH 400 375 10 9 14,5 20,1
?@AG5 425 400 12 9 15,2 21,1
?@AG, 450 425 13 9 14,5 20,1
?@AGI 475 450 14 11 13,9 19,3
?@AGC 500 475 16 12 14,1 19,6
?@AGD 525 500 17 12 13,5 18,8
?@AGD 550 525 17 14 12,3 17,1
?@AGF 575 550 19 14 12,1 16,8
?@AGF 600 575 19 12 11,3 15,7
?@AGF 625 600 19 15 10,4 14,4
?@AGF 650 625 19 14 9,6 13,3
Slika 2.16 Prečni prerez stropnega sistema z dvojnimi nosilci
Primerjava tehnologij izvedbe monolitne, polmontažne in montažne mednadstropne konstrukcije Stran 24
OPEČNA POLNILA GC/CH
Opečno polnilo 16/60 (sl. 2.17) zapolnjuje prostor med prednapetimi nosilci. S
postavitvijo opečnih polnil med nosilci ni potrebno izvesti opaža za betoniranje tlačne
plošče.
Tabela 2.6 Tehnični podatki za opečno
polnilo 16/60
Dimenzije: Š V D = 48 16 25⁄⁄⁄⁄ cm Teža: 13,4 kg kom⁄ Poraba: 6,7 kom m�⁄
OPEČNA POLNILA GH/CH
Opečno polnilo 10/60 (sl. 2.18) se uporablja kot izgubljen opaž za izvedbo prečnega
ojačitvenega armiranobetonskega rebra, ki se izvede za razpone stropov večje od 3m.
Tabela 2.7 Tehnični podatki za opečno
polnilo 10/60
Dimenzije: Š V D = 48 10 25⁄⁄⁄⁄ cm Teža: 9,0 kg kom⁄ Poraba: po projektu
VENČNE OPEKE Z IZOLACIJO
Venčna opeka z izolacijo (sl. 2.19) je element sestavljen iz opečnega bloka debeline
6,5cm in stiroporne plošče debeline 7,5cm. Vgrajuje se na zunanji nosilni zid, kot
obzidava horizontalnih betonskih zidnih vezi. Ima funkcijo toplotne zaščite, preprečuje
nastanek toplotnih mostov in kondenzacijo vodne pare ter služi kot izgubljen opaž v fazi
izvedbe horizontalne vezi stropa.
Tabela 2.8 Tehnični podatki za venčno
opeko z izolacijo
Dimenzije: Š V D = 14 21 33⁄⁄⁄⁄ cm Teža: 4,3 kg kom⁄ Poraba: 3 kom m⁄
Slika 2.17 Opečno polnilo 16/60
Slika 2.18 Opečno polnilo 10/60
Slika 2.19 Venčna opeka z izolacijo
Primerjava tehnologij izvedbe monolitne, polmontažne in montažne mednadstropne konstrukcije Stran 25
2.2.2 Izvedba stropnega sistema
POLAGANJE NOSILCEV
Prednapete nosilce je potrebno transportirati in prenašati v položaju pravokotno glede na
položaj v katerem se vgrajujejo v konstrukcijo (sl. 2.20).
Nosilci se polagajo na nosilni zid na horizontalno poravnano podlogo iz sveže malte
marke MM10, debeline 1cm. Medosni razmik znaša 60cm oz. 72cm, naleganje na zid pa
najmanj 12cm (sl. 2.21). Točni medosni razmik nosilcev se najlažje doseže z
vstavljanjem opečnih polnil na vsakem koncu nosilca.
Slika 2.20 Prenašanje nosilcev
Slika 2.21 Naleganje nosilcev
PODPIRANJE NOSILCEV V FAZI GRADNJE
Opečno-betonski nosilci morajo biti v fazi
gradnje podprti s podpornimi tramovi in
stebri na razdalji največ 1,5m (sl. 2.22).
Podpiranje je potrebno načrtovati tako, da se
podpornike postavi pod opečna polnila
10/60, saj imajo ti, ki služijo le kot opaž
prečnega ojačitvenega rebra, manjšo
nosilnost kot opečno polnilo 16/60.
Podporniki se smejo odstraniti, ko beton doseže predvideno tlačno trdnost, nikakor pa ne
prej kot 28 dni po betoniranju plošče.
Slika 2.22 Podpiranje nosilcev
Primerjava tehnologij izvedbe monolitne, polmontažne in montažne mednadstropne konstrukcije Stran 26
NADVIŠANJE NOSILCEV
Pred betoniranjem tlačne plošče je potrebno nosilce na polovici razpona nadvišati za
L/300 (sl. 2.23).
Tabela 2.9 Nadvišanje nosilcev
Razpon &+) Nadvišanje &>+) 3,0 1,0 4,0 1,3 5,0 1,7 6,0 2,0
POLAGANJE OPEČNIH POLNIL
Z opečnimi polnili se izpolnjuje preostali medprostor v navpični smeri na postavljene
nosilce (sl. 2.24). Elementi stropnega polnila ne smejo segati v nosilni zid.
Prostor, ki je ostal po zlaganju stropnih polnil in nosilcev je potrebno zapolniti z opečno-
betonskimi nosilci tako, da se zlagajo eden poleg drugega, saj se opečna polnila ne smejo
naslanjati na zidove ampak izključno na nosilce.
Slika 2.24 Polaganje opečnih polnil
Slika 2.25 Smer polaganja opečnih polnil
Slika 2.23 Nadvišanje nosilcev
Smer polaganja polnil
Nosilci
Primerjava tehnologij izvedbe monolitne, polmontažne in montažne mednadstropne konstrukcije Stran 27
PREČNO OJAČITVENO REBRO
Za boljšo odpornost na točkovne obremenitve se izvede prečno ojačitveno rebro, ki
zagotavlja sodelovanje vseh opečno-betonskih nosilcev pri prevzemanju točkovnih
obremenitev. Za razpone večje od 3m je potrebno stropni sistem ojačati s prečnim
armiranobetonskim rebrom dimenzij 25cm × 12cm (sl. 2.26). Armiranobetonsko rebro
se formira iznad podložnega opečnega polnila 10/60 in armira z vzdolžno rebrasto
armaturo 4∅10mm ter stremeni ∅8mm 25⁄ cm.
Pri razponu nad 6m je potrebno izvesti dve ojačitveni rebri.
Slika 2.26 Prečno ojačitveno rebro
Slika 2.27 Ojačenje stropnega sistema
HORIZONTALNA PROTIPOTRESNA ZIDNA VEZ IN VENČNA OPEKA
Horizontalna protipotresna zidna vez nad obodnimi nosilnimi zidovi, v ravnini opečnega
stropa, zagotavlja povezavo zidov in stropne konstrukcije.
Venčna opeka, položena po obodu betonske plošče služi kot izolator le-te ter ob pravilni
vgradnji nadomesti opaž za izvedbo armiranobetonske vezi in plošče.
Zidna vez se armira s palično rebrasto armaturo 4∅12mm in stremeni ∅8mm 20⁄ cm ter
zabetonira v fazi betoniranja tlačne plošče.
DVIGOVANJE STREMEN
Pred betoniranjem tlačne plošče je potrebno dvigniti stremena
nosilcev za kot 45°, da bi le-te lahko prevzele strižne
obremenitve (sl. 2.28). Stremena se zaradi transporta
dostavljajo položena.
Opečno polnilo 10/60
AB ojačitveno rebro AB tlačna plošča
Opečno polnilo 16/60
Slika 2.28 Dvigovanje stremen
Primerjava tehnologij izvedbe monolitne, polmontažne in montažne mednadstropne konstrukcije Stran 28
VEZNA ARMATURA
Za povezavo stropne konstrukcije in horizontalnih zidnih vezi je
predvidena vezna armatura, ki se vstavi v stremena nosilcev in
sega v armaturo protipotresne vezi. Najmanjša količina rebraste
armature je 1∅8mm po vsakem nosilcu. Dolžina dela, ki sega v
betonsko ploščo znaša najmanj 80cm (sl. 2.29). Zaščitni sloj
betona nad vezno armaturo mora biti najmanj 2cm.
POLAGANJE ARMATURE PLOŠČE
Za armiranje plošče se uporablja mrežna ali palična rebrasta armatura. V zgornjo cono
opečnega stropa se položi minimalna mrežna armatura R-131, Q-131 ali močnejša. V
kolikor se plošča armira s palično rebrasto armaturo je potrebna minimalna količina
armature 4∅8mm m⁄ v obeh pravokotnih smereh. Posebne zahteve glede armature se
določijo v armaturnem načrtu.
BETONIRANJE PLOŠČE
Pred betoniranjem plošče je potrebno opečni strop dobro namočiti (sl. 2.30). Tlačna plošča
debeline 6cm se izvede z betonom trdnostnega razreda najmanj C20/25. Poraba betona
znaša 0,076m%/m� stropa. Beton je najbolje vgraditi brez prekinitve, v kolikor pride do
prekinitve jo je potrebno izvesti nad nosilnim zidom ali iznad opečnih elementov v smeri
položenih nosilcev (sl. 2.31).
Površino betonske plošče je potrebno dobro izravnati takoj za tem, ko je beton vgrajen ter
jo nato pravilno negovati. (Wienerberger Ziegelindustrie GmbH)
Slika 2.30 Močenje opečnega stropa
Slika 2.31 Prekinitev betoniranja tlačne plošče
Slika 2.29 Vezna armatura
Primerjava tehnologij izvedbe monolitne, polmontažne in montažne mednadstropne konstrukcije Stran 29
2.2.3 Popis del in analiza cene
Tabela 2.10 Popis del izvedbe polmontažne opečne mednadstropne konstrukcije
Št. postavke Opis postavke Enota Količina
2.01 Polaganje prednapetih opečno-betonskih nosilcev, vstavljanje opečnih polnil med nosilce ter armiranje in betoniranje tlačne plošče v debelini 6cm
m� 1
2.02 Podpiranje montažnih stropov m� 1
Tabela 2.11 Analiza cene polmontažne opečne mednadstropne konstrukcije
Obračun je izdelan za 1m� tlorisne površine polmontažnih opečnih stropov.
Cene so brez DDV.
Priprava malte in betona, prenosi, transport ter nega in zaščita betona se obračunajo
posebej. V ceno ni vključena armatura, beton in izdelava prečnega ojačitvenega rebra kot
tudi horizontalne protipotresne zidne vezi, najem oz. nakup podpornega materiala ter
finalizacija stropne površine.
3 Interni normativi podjetja Wienerberger.
Št. postavke
MATERIAL DELO
Nosilec &+)
&'T+)
Polnilo GC/CH
&'T+)
Polnilo GH/CH
Armatura &'()
Beton
*+,- Malta
*+,- KV
&01) PK
&01)
2.013 1,67 6,7 Po projektu 2,5 0,076 0,0005 0,54 1,84
2.02 (GNG 4.251)1
0,15 0,15
Cena &€ 34⁄ )2 3,98 1,09 1,09 0,65 86,89 167 7,15 6,50
Cena *€ +5⁄ - 6,65 7,30 Po projektu 1,63 6,60 0,08 4,93 12,94
Material
*€ +5⁄ - 22,26
Delo *€ +5⁄ - 17,87
Skupaj *€ +5⁄ - 40,13
Primerjava tehnologij izvedbe monolitne, polmontažne in montažne mednadstropne konstrukcije Stran 30
2.3 Montažna mednadstropna konstrukcija v izvedbi prednapetih votlih plošč
Montažna mednadstropna konstrukcija v izvedbi prednapetih votlih plošč se uporablja
tako pri izgradnji individualnih hiš, večetažnih stanovanjskih, poslovnih in trgovskih
objektov, dvoran, šol, kot tudi industrijskih in kmetijskih objektov, parkirnih hiš ter
skladiščnih prostorov.
Sistem montažnega stropa predstavljajo prednapete votle plošče (sl. 2.32), ki po zalitju
stikov med posameznimi elementi z betonom tvorijo stropno oz. etažno ali strešno
konstrukcijo. Brez dodatnega podpiranja omogočajo razpone do 20m in lahko nosijo zelo
visoke obremenitve kljub majhni konstrukcijski višini. Polno obtežbo prevzamejo takoj po
vgradnji, prečni prevzem bremena in prevzem vodoravne sile pa po vezavi v stike zalitega
betona in zidnih vezi. Funkcionalnost plošč je zagotovljena tudi brez dodatnega sloja
betona, z armaturo zidnih vezi in stikov. Za povoznost plošč z vozili skupne teže nad 2,5t
ter dinamične obremenitve pa je potreben dodatni sloj betona najmanjše debeline 8cm.
Slika 2.32 Prednapete votle plošče
Primerjava tehnologij izvedbe monolitne, polmontažne in montažne mednadstropne konstrukcije Stran 31
Statični sistem je praviloma prostoležeči nosilec preko enega polja (enoosno prednapete
votle plošče preko enega polja), vendar so možne tudi konzole z zabetonirano palično
armaturo v posameznih votlinah.
Uporaba prednapetih votlih plošč ni vezana le na montažni sistem gradnje s
prefabriciranimi armiranobetonskimi elementi, temveč jih je moč integrirati tudi v
montažne jeklene, monolitne armiranobetonske ter zidane konstrukcije.
Prefabricirane ekstrudirane prednapete votle plošče, modularne širine 120cm, proizvodne
širine 119,6cm, standardnih višin 16cm, 20cm, 26,5cm, 32cm, 40cm, 45cm in
50cm ter dolžine odvisne od statičnih zahtev, tipa plošče ter transportnih zmožnosti do
maksimalno 20m, se proizvajajo s postopkom strižnega kompaktiranja oz. ekstrudiranja v
tehnologiji predhodno oz. adhezijsko prednapetega betona. (Franz Oberndorfer GmbH &
Co KG)
Visoko avtomatizirana proizvodnja prednapetih betonskih votlih plošč teče na
stacionarnih, ogrevanih, jeklenih opažih, dolžine 100~180m, kontinuirano v dnevnem
ciklusu standardnih delovnih operacij: čiščenje in oljenje talnih prog, razvlečenje in
napenjanje pletenih jeklenih vrvi, vgrajevanje in kompaktiranje betona s pomočjo
ekstruderskega stroja, merjenje in označevanje plošč, pokrivanje in nega betona, gretje
talnih prog, demontaža pokrovov (nad parjenimi ploščami), kontrola dosežene trdnosti
betona, popuščanje pletenih jeklenih vrvi na koncih prog (sidrnih blokih), žaganje
betonskih plošč skupaj z armaturo na projektirane dolžine in pod poljubnimi koti, dvig in
demontaža plošč s prog, vrtanje drenažnih lukenj na vsakem koncu plošč ter transport na
deponijo.
Gretje talnih prog na 40~50℃ je zaradi intenzivnega ponavljanja dnevnih proizvodnih
ciklov praktično neprekinjen proces s katerim se skrajša čas strjevanja betona na 6 do 8 ur.
To povečuje izkoriščenost podnic in proizvodno zmogljivost. Zaradi velike kapacitete
proizvodnje so potrebne dobro organizirane transportne poti in sposobna deponija.
Primerjava tehnologij izvedbe monolitne, polmontažne in montažne mednadstropne konstrukcije Stran 32
Ekstruder (sl. 2.33), v katerega se za določen tip plošč vstavi ustrezen vložek t.i. modul (sl.
2.34), ki določa obliko prečnega prereza, v kontinuirnem procesu ekstrudiranja finalno
izdeluje plošče brez uporabe kalupov oz. opaža. V procesu ekstrudiranja oz. strižnega
kompaktiranja je beton pod pritiskom podvržen vzdolžnim in prečnim gibom, ki
povzročajo drsenje delcev betona med seboj, kar daje zelo kompakten beton.
Slika 2.33 Ekstruder
Slika 2.34 Modul za oblikovanje odprtin
Takoj po obdelavi z ekstruderjem doseže beton začetno trdnost, ki zadošča, da prečni
prerez plošče obdrži predvideno obliko brez da bi za to bil potreben opaž, medtem ko
znaša končni trdnostni razred betona C50/60 oz. C60/75. Konsistenca vgrajenega
homogenega betona je zemeljsko vlažna (v/c = 0,3~0,4).
Za nemoteno delovanje ekstruderja, v kontinuirnem procesu
ekstrudiranja, je potrebno zagotoviti učinkovit sistem
transporta in distribucije betona (sl. 2.35) ter s programi
naštudirane recepture betonskih zmesi, ki se optimizirajo z
uporabo raznih dodatkov (silika, aeranti, superplastifikatorji,
leteči pepel), s čimer se obenem zmanjšuje obraba vitalnih
delov ekstruderske tehnološke opreme. (Rijavec-Pećanac &
Podešva 1990)
Slika 2.35 Transport betona
Primerjava tehnologij izvedbe monolitne, polmontažne in montažne mednadstropne konstrukcije Stran 33
V tehnologiji adhezijsko oz. predhodno prednapetega betona votlih plošč (sl. 2.36) se
uporabljajo visoko vredne pletene jeklene vrvi, kvalitete S1570, premera 9,6mm in
12,9mm.
Slika 2.36 Faze delovnega procesa adhezijsko prednapetih elementov
Med prednapetimi jeklenimi vrvmi in betonom mora biti zagotovljena zadostna
sprijemljivost, saj ima dovoljeni zdrs vrvi minimalne tolerance. Pletene vrvi manjših
prerezov in rebrasti profili izboljšajo stopnjo sprijemljivosti oz. sidranja v beton v
primerjavi z debelimi in gladkimi profili. Beton C50/60 oz. C60/75 zagotavlja dovolj
veliko sprijemljivost. Uporaba betona nižjih trdnostnih razredov bi lahko povzročila hipno
porušitev zaradi izpulitve jeklenih vrvi iz betona. Sprijemljivost je izjemno pomembna za
zagotavljanje nosilnosti plošč, zato mora biti redno kontrolirana in testirana.
Prednapete votle plošče nimajo vgrajene strižne armature, zato je za strižno nosilnost plošč
pomembna kakovost ekstrudiranega betona; povečujejo jo tudi posebni, za ta namen
oblikovani utori na vzdolžnih stranicah plošč.
Pri zelo armiranih prednapetih votlih ploščah je ustrezni del armature predviden v zgornji
pasnici, tlačni coni, tako da mejne tlačne napetosti niso prekoračene in tako ne more priti
do primarne tlačne porušitve po betonu.
Primerjava tehnologij izvedbe monolitne, polmontažne in montažne mednadstropne konstrukcije Stran 34
Testne obremenitve plošč so pokazale izjemno duktilno obnašanje in več deset
centimetrske povese pred porušitvijo, kar je z vidika varnosti ena najpomembnejših
lastnosti plošč. (Franz Oberndorfer GmbH & Co KG; Rijavec-Pećanac & Podešva 1990)
Z uporabo prednapetega betona v tehnologiji izdelave prednapetih votlih plošč se nosilnost
betonskega prereza poveča zaradi eliminacije oz. zmanjšanja razpok v natezni coni (sl.
2.37)
Slika 2.37 Primerjava napetosti armiranega in prednapetega betona
S povečanjem nosilnosti betonskega prereza se zmanjša poraba materiala. Prerezi
elementov iz prednapetega betona so mnogo vitkejši kot prerezi elementov iz armiranega
betona. Prihranek materiala pri betonu znaša približno 15~30%, ob uporabi
kvalitetnejšega betona, pri jeklu pa kar 60~80%, zaradi uporabe in polne izkoriščenosti
visoko vrednega jekla. Lažje plošče tako pomenijo prihranek pri prevozu, montaži in
ostalih delih konstrukcije. (Štrukelj & Cafnik 2012)
Geometrija prečnega prereza plošč z vzdolžnimi votlinami, ki zmanjšujejo lastno težo
plošč in omogočajo neposredno vodenje skoznje vseh vrst instalacij ter predstavljajo
prihranek betona, doseganje gladke finalizirane površine plošč ob uporabi ekstrudiranega
betona izjemnih kakovosti ter prednapete armature, ob znatnih prihrankih energije v
proizvodnji, ustvarijo prednapete votle plošče edinstvene, funkcionalne, fleksibilne ter
ekonomično konkurenčne. (Rijavec-Pećanac & Podešva 1990)
Primerjava tehnologij izvedbe monolitne, polmontažne in montažne mednadstropne konstrukcije Stran 35
2.3.1 Elementi stropnega sistema
PREDNAPETE VOTLE PLOŠČE
Osem glavnih tipov prednapetih votlih plošč, različnih konstrukcijskih višin, se deli glede
načinov prednapenjanja in količine prednapete armature na podtipe označene s črkami (sl.
2.38-2.53).
c\ = 3,0cm
Slika 2.38 Tip VSD-8-16-M
c\ = 3,0cm
Slika 2.39 Tip VSD-8-16-B
c\ = 3,0cm
Slika 2.40 Tip WB-8-20-B
c\ = 3,0cm
Slika 2.41 Tip WB-8-20-C
c\ = 3,0cm
Slika 2.42 Tip VSD-6-20-B
c\ = 3,0cm
Slika 2.43 Tip VSD-6-20-C
c\ = 3,5cm
Slika 2.44 Tip VSD-5-26,5-B
c\ = 3,5cm
Slika 2.45 Tip VSD-5-26,5-C
Primerjava tehnologij izvedbe monolitne, polmontažne in montažne mednadstropne konstrukcije Stran 36
c\ = 3,5cm
Slika 2.46 Tip VSD-4-32-B
c\ = 3,5cm
Slika 2.47 Tip VSD-4-32-C
c\ = 3,5cm
Slika 2.48 Tip VSD-4-40-B
c\ = 3,5cm
Slika 2.49 Tip VSD-4-40-C
c\ = 3,5cm
Slika 2.50 Tip VSD-4-45-B
c\] = 3,5cm c\� = 7,0cm
Slika 2.51 Tip VSD-4-45-C
c\] = 3,5cm c\� = 7,0cm
Slika 2.52 Tip VSD 4-50-B
c\] = 3,5cm c\� = 7,0cm
Slika 2.53 Tip VSD-4-50-C
Primerjava tehnologij izvedbe monolitne, polmontažne in montažne mednadstropne konstrukcije Stran 37
Tab
ela
2.12
Teh
ničn
i pod
atki
za
pred
nape
te v
otle
plo
šče
Tip
plo
šče
Dim
enzi
je
Las
tna
teža
Z
aliv
ni
beto
n &^/+
5)
Tip
pr
edna
penj
anja
Štev
ilo p
lete
nih
jekl
enih
vrv
i Ši
rina
B
&>+)
Deb
elin
a D
&>+)
Za
mon
tažo
&'A/+
5)
Skup
aj z
liti
m
beto
nom
&'A/+
5)
Zgo
raj
Spod
aj
_`a
−E−GC
120
16
2,45
2,60
6
M
−−−
7×∅
9,6
mm
B
−−
−
9×
∅ 9
,6 m
m
.b
−E
−5
H
12
0
20
3
,45
3
,65
7
,5
B
2×
∅ 9
,6 m
m
9×
∅ 9
,6 m
m
C
2×
∅ 9
,6 m
m
5×
∅ 9
,6 m
m
+4
×∅
12
,9 m
m
_`
a−
C−
5H
1
20
2
0
2,6
5
2,8
5
7,5
B
−
−−
4
×∅
9,6
mm
+
3×
∅ 1
2,9
mm
C
−−
−
7×
∅ 1
2,9
mm
_`
a−
B−
5C
,B
12
0
26
,5
3,5
0
3,7
5
11
B
−−
−
8×
∅ 1
2,9
mm
C
−−
−
10
×∅
12
,9 m
m
_`
a−
I−
,5
1
20
3
2
4,1
5
4,4
5
13
B
2×
∅ 9
,6 m
m
10
×∅
12
,9 m
m
C
2×
∅ 9
,6 m
m
13
×∅
12
,9 m
m
_`
a−
I−
IH
1
20
4
0
4,6
5
5,0
5
18
B
2
×∅
9,6
mm
1
0×
∅ 1
2,9
mm
C
2
×∅
9,6
mm
1
3×
∅ 1
2,9
mm
_`
a−
I−
IB
1
20
4
5
5,5
0
5,9
5
19
B
2
×∅
9,6
mm
1
3×
∅ 1
2,9
mm
C
2
×∅
9,6
mm
1
6×
∅ 1
2,9
mm
_`
a−
I−
BH
1
20
5
0
6,3
0
6,8
0
21
B
2
×∅
12
,9 m
m
18
×∅
12
,9 m
m
C
2×
∅ 1
2,9
mm
2
1×
∅ 1
2,9
mm
Primerjava tehnologij izvedbe monolitne, polmontažne in montažne mednadstropne konstrukcije Stran 38
Tabela 2.13 Dopustne obremenitve prednapetih etažnih votlih plošč v [kN/m�]4
Prerez
Svetla
odprtina [+]
_`a E − GC
4
_`a E − GC
b
.b E − 5H
b
.b E − 5H
d
_`a C − 5H
b
_`a C − 5H
d
_`a B − 5C, B
b
_`a B − 5C, B
d ,, B 18,3 23,3 I, H 13,6 17,5 23,5 25,6 I, B 10,4 13,4 18,0 22,2 19,1 21,2
B, H 8,0 10,5 14,1 19,3 15,5 18,8
B, B 6,3 8,3 11,1 15,5 12,5 16,7 23,1 C, H 4,9 6,7 8,9 12,5 10,1 13,7 20,9 21,7
C, B 5,4 7,1 10,3 8,3 11,3 18,5 19,7
D, H 5,7 8,4 6,8 9,5 15,6 18,0
D, B 7,0 5,6 7,9 13,2 16,4
E, H 5,7 6,7 11,2 14,1
E, B 9,6 12,1
F, H 8,2 10,5
F, B 7,1 9,1
GH, H 6,1 7,9
GH, B 5,2 6,9
GG, H 6,0
GG, B G5, H G5, B
G,, H
G,, B GI, H GI, B Beton C 50/60 Min.
naleganje 8 cm 10 cm
4 Za neoslabljene plošče in za pretežno mirujoče obremenitve, ter za eksploatacijsko klaso X0 in XC1 (v notranjosti) skladno z EUROCODE.
Primerjava tehnologij izvedbe monolitne, polmontažne in montažne mednadstropne konstrukcije Stran 39
Prerez
Svetla
odprtina [+]
_`a I − ,5
b
_`a I − ,5
d
_`a I − IH
b
_`a I − IH
d
_`a I − IB
b
_`a I − IB
d
_`a I − BH
b
_`a I − BH
d D, B 21,3 23,9
E, H 18,3 22,1 25,2 30,6
E, B 15,8 20,0 21,9 28,4
F, H 13,7 17,5 19,1 24,9 28,8 34,6
F, B 11,9 15,3 16,7 22,0 25,4 30,6
GH, H 10,4 13,5 14,7 19,4 22,5 27,2 34,5 39,1
GH, B 9,1 11,9 12,9 17,2 19,9 24,2 30,8 34,9
GG, H 8,0 10,5 11,4 15,3 17,7 21,6 27,6 31,3
GG, B 7,0 9,3 10,1 13,7 15,8 19,4 24,8 28,2
G5, H 6,1 8,2 8,9 12,2 14,1 17,4 22,3 25,5
G5, B 5,3 7,3 7,9 10,9 12,6 15,6 20,1 23,0
G,, H 6,5 6,9 9,8 11,3 14,1 18,2 20,9
G,, B 6,1 8,8 10,1 12,7 16,4 18,9
GI, H 5,4 7,8 9,0 11,5 14,9 17,2
GI, B 7,0 8,1 10,3 13,5 15,6
GB, H 6,3 7,2 9,3 12,2 14,2
GB, B 5,6 6,4 8,4 11,1 13,0
GC, H 5,0 5,7 7,6 10,0 11,8
GC, B 5,1 6,8 9,1 10,8
GD, H 6,1 8,2 9,8
GD, B 5,5 7,4 8,9
GE, H 6,7 8,1
GE, B 6,0 7,4
GF, H 5,4 6,7
GF, B 6,0
5H, H 5,5
5H, B 5G, H 5G, B
55, H
55, B 5,, H 5,, B Beton C 50/60 C 55/67 Min.
naleganje 12 cm 15 cm
Primerjava tehnologij izvedbe monolitne, polmontažne in montažne
S povečevanjem konstrukcijske višine in koli
nosilnost ter največji možen razpon prednapetih votlih ploš
Slika 2.54 Najve
Spodnja stran prednapetih votlih ploš
finalno obdelavo za razliko od zgornje strani, ki je surovo obdelana in pripravljena za
izdelavo predvidenega tlaka. Vzdolžni robovi ploš
posnet samo en rob. Tovarniško so
namenjene izsuševanju votlin
polaganje instalacijskih razvodov v obmo
zaključnimi plastičnimi kapami.
Primerjava tehnologij izvedbe monolitne, polmontažne in montažne mednadstropne konstrukcije
evanjem konstrukcijske višine in količine prednapete armature se pove
ji možen razpon prednapetih votlih plošč (sl. 2.54).
Največji možen razpon prednapetih votlih ploš
Spodnja stran prednapetih votlih plošč je po obdelavi stikov med plošč
za razliko od zgornje strani, ki je surovo obdelana in pripravljena za
izdelavo predvidenega tlaka. Vzdolžni robovi plošč so posneti; pri prirezanih ploš
posnet samo en rob. Tovarniško so na vsakem koncu plošče izdelane tudi odprtine
votlin za preprečevanje škodljivega vpliva vlage.
polaganje instalacijskih razvodov v območju votlih odprtin. Votline ploš
nimi kapami.
mednadstropne konstrukcije Stran 40
se povečuje
ji možen razpon prednapetih votlih plošč
je po obdelavi stikov med ploščami primerna za
za razliko od zgornje strani, ki je surovo obdelana in pripravljena za
so posneti; pri prirezanih ploščah je
izdelane tudi odprtine
evanje škodljivega vpliva vlage. Možno je
Votline plošč se zaprejo z
Primerjava tehnologij izvedbe monolitne, polmontažne in montažne mednadstropne konstrukcije Stran 41
ROBNE PREDNAPETE VOTLE PLOŠČE
Robne prednapete votle plošče so votle plošče širine b < 120cm. Izdelajo se z vzdolžnim
rezom standardnih plošč gb = 120cmh v trdnem stanju. Rezi se lahko izdelajo le na
področju votlin (sl. 2.55) Robne plošče na strani reza nimajo posnetega robu.
Slika 2.55 Področja vzdolžnih rezov
Tabela 2.14 Področja vzdolžnih rezov
Tip plošče Širina vzdolžnega reza &>+)
_`a − E − GC / .b− E − 5H 23 − 27/37 − 41/51 − 55/65 − 69/79 − 83
93 − 97/107 − 110
_`a − C − 5H 27 − 33/46 − 52/65 − 61/84 − 90/102 − 108
_`a − B − 5C, B 34 − 41/56 − 63/78 − 85/100 − 107
_`a − I − ,5 / _`a − I − IH 39 − 46/67 − 74/95 − 102
_`a − I − IB / _`a − I − BH 70 − 74/98 − 102
Tabela 2.15 Največje in najmanjše širine robnih plošč
Tip plošče
_`a− E − GC .b− E − 5H
_`a− C − 5H _`a − B − 5C, B _`a− I − ,5 _`a− I − IH
_`a − I − IB _`a − I − BH
i+jk&>+) 23 27 34 39 70
i+lm&>+) 110 108 107 102 102
Primerjava tehnologij izvedbe monolitne, polmontažne in montažne mednadstropne konstrukcije Stran 42
IZREZI IN ODPRTINE
V prednapetih betonskih votlih ploščah je mogoče tovarniško izdelati izreze in odprtine, v
skladu z načrti objekta, že v procesu proizvodnje. Robovi izrezov in odprtin so iz
proizvodno-tehničnih razlogov hrapavi. Večje odprtine, ki se raztezajo preko celotne širine
elementa, se morajo izvesti s pomočjo čelnih menjalnih elementov. V kolikor se izdelajo
izrezi ali se uporabijo menjalni elementi je potrebno biti pozoren na pogoje statike, zaradi
česar je morda potrebna večja debelina plošče.
Konstrukcijski izrezi
Slika 2.56 Konstrukcijski izrezi
• Izrezi na zgornji strani plošče za previse, zidno vez, idr.
• Izrezi za kladivasto glavo (npr. pri prekoračitvi statične stabilnosti stika)
Izrezi v kotu oz. na čelu
Slika 2.57 Izrezi v kotu oz. na čelu
Primerjava tehnologij izvedbe monolitne, polmontažne in montažne mednadstropne konstrukcije Stran 43
Tabela 2.16 Izrezi v kotu oz. na čelu5
Tip plošče _`a − E − GC .b− E − 5H
_`a − C − 5H _`a − B − 5C, B _`a − I − ,5 _`a − I − IH
Vogal Dolžina / Širina
&++) 600/550 600/550 800/430 800/260
Čelo Dolžina / Širina
&++) 600/550 600/600 800/550 800/400
Največje število prekinjenih
reber 4 3 2 1
Odprtine v sredini plošče
Slika 2.58 Odprtine v sredini plošče
Tabela 2.17 Odprtine v sredini plošče5
Tip plošče _`a − E − GC .b− E − 5H
_`a − C − 5H _`a − B − 5C, B _`a − I − ,5 _`a − I − IH
Dolžina / Širina &++)
1000/450 1000/450 1500/500 1500/350
Največje število prekinjenih
reber 3 2 2 1
5 Pri votlih ploščah tipa VSD-4-45 in VSD-4-50 ni mogoče pravilno izvesti izrezov oz. odprtin. Izreze oz. odprtine pogojene s tlorisom je potrebno izdelati po statičnih možnostih.
Primerjava tehnologij izvedbe monolitne, polmontažne in montažne mednadstropne konstrukcije Stran 44
Odprtine na robu
Ta odprtina je možna le tedaj kadar izrezan rob plošče ni »prosti rob«.
Slika 2.59 Odprtine na robu
Tabela 2.18 Odprtine na robu5
Tip plošče _`a − E − GC .b− E − 5H
_`a − C − 5H _`a − B − 5C, B _`a − I − ,5 _`a − I − IH
Rob Dolžina / Širina
&++) 1000/550 1000/550 1500/430 1500/260
Največje število prekinjenih
reber 4 3 2 1
S spajanjem dveh robnih odprtin (sl. 2.60) lahko dobimo naslednje največje širine odprtin:
Slika 2.60 Spajanje robnih odprtin
Primerjava tehnologij izvedbe monolitne, polmontažne in montažne mednadstropne konstrukcije Stran 45
Tabela 2.19 Spojene robne odprtine5
Tip plošče _`a − E − GC .b− E − 5H
_`a − C − 5H _`a − B − 5C, B _`a − I − ,5 _`a − I − IH
Širina &++)
1100 1100 860 520
Največje število prekinjenih
reber 4 3 2 1
Izrezi v področju votlin
V področju votlin je mogoče izdelati izreze tako v procesu proizvodnje, kot na gradbišču.
Izrezi se izdelajo z rezanjem oz. brušenjem; uporaba pnevmatskih kladiv ni dovoljena.
Največja širina izreza je navedena s povprečnim premerom votline (sl. 2.61-2.65). Na
posamezen element lahko do konstrukcijske višine plošče 20cm predvidimo največ tri
izreze, nad to višino pa največ dva.
Slika 2.61 Izrezi v področju votlin &mm); Tip VSD-8-16, WB-8-20
Slika 2.62 Izrezi v področju votlin &mm); Tip VSD-6-20
Primerjava tehnologij izvedbe monolitne, polmontažne in montažne mednadstropne konstrukcije Stran 46
Slika 2.63 Izrezi v področju votlin &mm); Tip VSD-5-26,5
Slika 2.64 Izrezi v področju votlin &mm); Tip VSD-4-32, VSD-4-40
Slika 2.65 Izrezi v področju votlin &mm); Tip VSD-4-45, VSD-4-50
Primerjava tehnologij izvedbe monolitne, polmontažne in montažne mednadstropne konstrukcije Stran 47
Vdolbina za menjalno
podporo
MENJALNI ELEMENTI
Odprtine za stopnice, hišno tehniko, dimnike, svetlobnike ter odprtine z veliko površino
se, v kolikor ne obstaja drugo ležišče, izdelajo z jeklenimi menjalnimi elementi, širine
1,20m (sl. 2.66), prečno na smer prednapete armature votlih plošč (sl. 2.67). Menjalniki
se na gradbišče dostavijo skupaj s prednapetimi votlimi ploščami.
Slika 2.66 Menjalni element b = 1,20m
Slika 2.67 Menjalni element prečno na smer prednapete armature votlih plošč
Menjalni element na robu plošče
Slika 2.68 Menjalni element na robu plošče
Primerjava tehnologij izvedbe monolitne, polmontažne in montažne mednadstropne konstrukcije Stran 48
Menjalni element i > 1,20+
Menjalni elementi prednapetih betonskih votlih plošč, konstrukcijske višine d ≤ 40cm,
se lahko izdelajo do največje širine b = 2,40m(sl. 2.69). Kot menjalna konstrukcija se
uporablja torzijsko tog votel škatlast profil (sl. 2.70).
Slika 2.69 Menjalni element b > 1,20m
Slika 2.70 Votel
škatlast profil
Slika 2.71 Menjalni element preko dveh prednapetih votlih plošč
Integriran menjalni element
Odprtina širine b ≤ 1,20m se lahko izvede z integriranim menjalnim elementom (sl.
2.72). Menjalna konstrukcija se tovarniško vbetonira v votlo ploščo v procesu
proizvodnje. Na gradbišču se namestijo jekleni kotniki s pomočjo katerih se nastavi višina
elementa.
Slika 2.72 Integriran menjalni element
Primerjava tehnologij izvedbe monolitne, polmontažne in montažne mednadstropne konstrukcije Stran 49
Na spodnji strani plošče jekleni deli niso vidni (sl. 2.73). Ta menjalna konstrukcija je
izvedljiva le za votle plošče konstrukcijske višine d ≤ 26,5cm.
Prednapete jeklene vrvi na robu plošč morajo biti vselej zaščitene pred korozijo.
PREVISI
Previs v smeri prednapenjanja
Previsi v smeri prednapenjanja (sl. 2.74) se lahko, za votle plošče konstrukcijske višine
d ≤ 40cm, izdelajo že v procesu proizvodnje. Previsi votlih plošč, konstrukcijske višine
d ≥ 45cm, niso mogoči.
Slika 2.74 Previs v smeri prednapenjanja
Slika 2.73 Spodnja stran integriranega
menjalnega elementa
Zgornja previsna armatura v votlini
Zabetonirana votlina Votla plošča
Zgornja previsna armatura v vsakem stiku
Zabetonirane votline
Prerez A-A
Zgornja previsna armatura v votlini
Primerjava tehnologij izvedbe monolitne, polmontažne in montažne mednadstropne konstrukcije Stran 50
Slika 2.75 Atika na
previsni plošči
Atika na previsni votli plošči
Votline se pri tem na zgornji strani plošče tovarniško deloma odprejo. Na gradbišču se v
votline vbetonira zgornja previsna armatura in sidrna armatura atike. Na robu plošče je
potrebno zaščititi prednapeto armaturo pred korozijo.
Tip plošče max Lk &+) Zgornja previsna armatura na ploščo
_`a − E − GC/.b − E − 5H 1,2 3 votline / 3 × 3∅14mm
_`a − C − 5H 1,2 2 votlini / 2 × 4∅14mm ali 2 × 2∅20mm
_`a − B − 5C, B 1,5 2 votlini / 2 × 5∅14mm ali 2 × 3∅20mm
_`a − I − ,5 / _`a − I − IH 1,5 2 votlini / 2 × 3∅20mm
Previsi prečno na smer prednapenjanja
Votle plošče ne vsebujejo prečne armature, zato so previsi prečno na smer prednapenjanja
izvedljivi le do drugega rebra (sl. 2.76). Ti previsi se lahko obremenijo le z vzporednim
bremenom (npr. žleb za deževnico).
Tabela 2.21 Največje dolžine previsov prečno
na smer prednapenjanja
Atika
Delno tovarniško odprta votlina
Votla plošča Zabetonirana votlina
Tabela 2.20 Največje dolžine previsov in potrebna zgornja previsna armatura v smeri
prednapenjanja pri dodatni obtežbi qq = 5,0kN/m�
Slika 2.76 Previs prečno na smer
prednapenjanja
Tip plošče max Lk &>+) _`a − E − GC/.b − E − 5H 16
_`a − C − 5H 20 _`a − B − 5C, B 25
_`a − I − ,5 / _`a − I − IH 30
Zgornja previsna armatura v votlini
Sidrna armatura atike
Primerjava tehnologij izvedbe monolitne, polmontažne in montažne mednadstropne konstrukcije Stran 51
VRHNJI SLOJ BETONA
Vrhnji sloj betona je potreben za:
• povoznost plošč z vozili skupne teže nad 2,5t,
• velike dinamične obremenitve (dvigalo, žerjav, stroji ipd.),
• nosilnost plošč pri velikih horizontalnih silah (npr. potres),
• ojačanje že obstoječih strešnih in etažnih votlih plošč (povečanje nosilnosti) ter
• porazdelitev obtežb.
Tabela 2.22 Predvidene debeline vrhnjega sloja betona za porazdelitev koncentriranih
obremenitev
Vpliv Debelina vrhnjega sloja betona Armatura Statična obremenitev 8cm Q238 zgoraj
Povoznost z vozili do GHr skupne teže 10cm 2 × Q238
Povoznost z vozili do GCr skupne teže 12cm 2 × Q283
Slika 2.77 Vpliv koles
Vrhnji sloj betona
Armatura
Primerjava tehnologij izvedbe monolitne, polmontažne in montažne mednadstropne konstrukcije Stran 52
≤ 30cm
≤ 100cm
2.3.2 Izvedba stropnega sistema
SKLADIŠČENJE IN TRANSPORT
Skladiščenje in transport prednapetih votlih plošč mora biti izvedeno skrbno oz. potekati
previdno, v izogib nastanka eventualne škode. Pri nakladanju, prekladanju in skladiščenju
prednapete votle plošče ne smejo biti podvržene obtežbam, katere niso bile predvidene
tekom konstruiranja le-teh.
Transport votlih plošč se, glede na dolžino in težo tovora, izvaja s specialnimi prevoznimi
sredstvi (npr. tovornjaki, vlaki, helikopterji itn.). Za nedeljiv tovor, ki skupaj z vozilom
presega s predpisi dovoljeno skupno maso, dimenzije ali osne obremenitve, je potrebno
odrediti prevoz z vozilom ali skupino vozil za izredni prevoz. Okolju prijazen železniški
transport je alternativa za transport težkega in obsežnega tovora, zlasti pri dolgih
razdaljah, kadar je potrebno tovor dostaviti v čim krajšem času. Na težko dostopna
gradbišča se lahko elementi dostavijo tudi s helikopterjem. Dovoz na gradbišče, kot tudi
delovni plato za postavitev avtodvigala, mora biti zadostno utrjen za manipulacijo s
težkimi tovornimi vozili.
Votle plošče se v primeru dobro izdelanega terminskega plana polagajo neposredno s
tovornih vozil na predvideno mesto pripravljenih nivojskih ležišč, v skladu z načrtom
polaganja. V kolikor jih je potrebno skladiščiti na gradbišču mora biti deponija utrjena,
ravna in sposobna prevzeti obtežbo depoja. Plošče morajo biti položene na lesene
distančnike, ki od konca plošč ne smejo biti oddaljeni za več kot 30cm. Sklad ne sme
preseči višine 1m oz. višine štirih plošč, med katerimi morajo biti natančno eden nad
drugim nameščeni leseni distančniki (sl. 2.78). Navedeni skladiščni pogoji morajo biti
izpolnjeni tudi med samim transportom!
Slika 2.78 Skladiščni pogoji
Primerjava tehnologij izvedbe monolitne, polmontažne in montažne mednadstropne konstrukcije Stran 53
MONTAŽA
Montažna dela izvaja strokovna ekipa izvajalca oz. montažno podjetje s pomočjo
stolpnega gradbiščnega žerjava, avtodvigala ali tovornega vozila z dvigalom montiranim
na zadnjem delu oz. prikolici.
Dvigovanje prednapetih votlih plošč poteka s posebej oblikovanimi montažnimi kleščami
obešenimi na jeklen nosilec. Tram dvigovalne naprave mora biti nameščen nad težiščem
elementa, pri čemer čeljusti klešč ne smejo segati preko elementa. Klešče naj bi bile
oddaljene od konca plošče približno za desetino dolžine stropnega elementa, vendar
največ 1m (sl. 2.79). Pred vsakim dvigom plošč je potrebno preveriti namestitev
montažnih klešč v stranski utor elementa.
Dvigovalna naprava ima mehansko varovalo, ki preprečuje takojšen zdrs elementa iz
oprijema klešč v primeru poškodbe ali preloma. Mehansko varovalo v obliki varovalne
verige mora biti napeto okoli elementa in se sme sprostiti šele tedaj, ko se element nahaja
neposredno nad predvidenim mestom montaže (sl. 2.80).
Slika 2.79 Dvigovalna naprava
Slika 2.80 Mehansko varovalo
Dvig robnih plošč omogočajo tovarniško vbetonirane zanke oz. dvižne kljuke v
prefabriciranih utorih.
Primerjava tehnologij izvedbe monolitne, polmontažne in montažne mednadstropne konstrukcije Stran 54
Polaganje poteka po predhodno izdelanem načrtu polaganja, katerega pozicije plošč se
morajo, v izogib nepotrebnem prelaganju elementov, ujemati z oštevilčenjem plošč v
skladu.
Predpogoj za izdelavo stropne površine s prednapetimi betonskimi votlimi ploščami so
nosilna, stabilna in medsebojno vzporedna nivojska ležišča, ki morajo biti očiščena
vsakršne nečistoče.
Ležišča je potrebno izdelati popolnoma ravno, eventualne neravnine zidu je mogoče
izenačiti s slojem cementne malte. Pri naleganju na prefabricirane montažne betonske
elemente oz. jeklene nosilce se dopušča uporaba neoprenskih trakov, ki zagotavljajo
enotnost ležišča.
Priporočena najmanjša dolžina naleganja znaša L/100 oz. 6~10cm, v odvisnosti od
statičnih zahtev, v skladu s polagalnim načrtom. V kolikor so na načrtu predvideni
elastomerni ležiščni trakovi se le-ti polagajo z odmikom 3~4cm od roba.
Tabela 2.23 Dolžina naleganja prednapetih betonskih votlih plošč
Ležišče Dolžina naleganja L\ Betonski zid trdnostega razreda ≥ dG5/GB ≥ 6cm
Zid s povprečno tlačno trdnostjo zidaka si ≥ 5BA/++5
GBA/++5 ≤ si < 25t/++5 si < 15t/++5
≥ 6cm ≥ 8cm ≥ 10cm
Jekleni nosilec ≥ 5cm
Slika 2.81 Srednje ležišče na montažnem nosilcu s konzolama na obeh straneh
Votla plošča
Drenažne odprtine
PVC pokrovne kape na votlinah
Montažni nosilec s konzolama
Izravnava za ravno ležišče
Zalivni beton z armaturo po statiki
Priključna armatura
Armatura stikov
La = L/100 ≥ 6cm
Primerjava tehnologij izvedbe monolitne, polmontažne in montažne mednadstropne konstrukcije Stran 55
Slika 2.82 Model srednjega ležišča na montažnem nosilcu s konzolama na obeh straneh
Slika 2.83 Srednje ležišče na polizdelkih iz armiranega betona
Slika 2.84 Model srednjega ležišča na polizdelkih iz armiranega betona
La = L/100 ≥ 6cm
Votla plošča
Izravnava za ravno ležišče
AB nosilec Drenažne odprtine
Armatura stikov
PVC pokrovne kape na votlinah
Beton z zgornjo zidno vezjo
Primerjava tehnologij izvedbe monolitne, polmontažne in montažne mednadstropne konstrukcije Stran 56
Pri polaganju prednapetih betonskih votlih plošč z vstavljanjem elementov v ali na jeklen
nosilec mora biti jeklen nosilec torzijsko togo pritrjen, da lahko prevzame ekscentrične
obremenitve tako v fazi gradnje, kot v fazi uporabe. Svetla višina med pasnicama
jeklenega nosilca mora biti vsaj 2cm večja kot vsota višine plošče in eventualne debeline
ležišča (sl. 2.85). Pri razponih nad 6m so pod ploščami predvideni elastomerni trakovi.
Slika 2.85 Srednje ležišče na jeklenem nosilcu – votla plošča vstavljena v jeklen nosilec
Slika 2.86 Model srednjega ležišča na jeklenem nosilcu – votla plošča vstavljena v jeklen
nosilec
Votla plošča
Neoprensko ležišče
Jeklen nosilec po statiki
La = L/100 ≥ 5cm Drenažne odprtine
Privarjena armatura stikov
PVC pokrovne kape na votlinah
Zalivni beton
≥2cm
Primerjava tehnologij izvedbe monolitne, polmontažne in montažne mednadstropne konstrukcije Stran 57
Slika 2.87 Srednje ležišče na jeklenem nosilcu – votla plošča položena na jekleni nosilec
Slika 2.88 Model srednjega ležišča na jeklenem nosilcu – votla plošča položena na jekleni
nosilec
La = L/100 ≥ 5cm
Votla plošča
Drenažne odprtine
Armatura stikov
PVC pokrovne kape na votlinah
Jeklen nosilec po statiki
Neoprensko ležišče
Zalivni beton Privarjeno streme po statiki
Primerjava tehnologij izvedbe monolitne, polmontažne in montažne mednadstropne konstrukcije Stran 58
Slika 2.89 Ležišče na srednjem zidovju
Slika 2.90 Model ležišča na srednjem zidovju
La = L/100 ≥ 8cm
Votla plošča
Drenažne odprtine
Armatura stika najmanj 1∅8mm
PVC pokrovne kape na votlinah
Izravnava za ravno ležišče
Zidovje (15N/mm� ≤ fu < 25t/mm�)
Zidne vezi iz armiranega betona C16/20 Armatura zidnih vezi najmanj 2∅12mm
Primerjava tehnologij izvedbe monolitne, polmontažne in montažne mednadstropne konstrukcije Stran 59
Slika 2.91 Robno ležišče na montažnem nosilcu s konzolo
Slika 2.92 Model robnega ležišča na montažnem nosilcu s konzolo
Slika 2.93 Robno ležišče na polizdelkih iz armiranega betona
La = L/100 ≥ 6cm
Votla plošča
PVC pokrovne kape na votlinah
Priključna armatura
Armatura stikov Drenažne odprtine
Izravnava za ravno ležišče
Montažni nosilec s konzolo
Zalivni beton z armaturo zidnih vezi po statiki
Votla plošča
Priključna armatura
PVC pokrovne kape na votlinah
La = L/100 ≥ 6cm
Armatura stikov
Drenažne odprtine
Izravnava za ravno ležišče AB nosilec
Beton z zgornjo zidno vezjo
Primerjava tehnologij izvedbe monolitne, polmontažne in montažne mednadstropne konstrukcije Stran 60
Slika 2.94 Model robnega ležišča na polizdelkih iz armiranega betona
Slika 2.95 Robno ležišče na jeklenem nosilcu – votla plošča vstavljena v jeklen nosilec
Slika 2.96 Model robnega ležišča na jeklenem nosilcu – votla plošča vstavljena v jeklen
nosilec
Votla plošča
Armatura stikov
Drenažne odprtine
Trak iz stiroporja za centriranje ležišča
La = L/100 ≥ 5cm
Neoprensko ležišče
Jekleni nosilec po statiki ki je torzijsko togo vpet
PVC pokrovne kape na votlinah
≥2cm
Zalivni beton
Armatura stikov je spodaj še enkrat
zasidrana preko navoja in nasprotne matice
Primerjava tehnologij izvedbe monolitne, polmontažne in montažne mednadstropne konstrukcije Stran 61
Slika 2.97 Robno ležišče na jeklenem nosilcu – votla plošča položena na jekleni nosilec
Slika 2.98 Model robnega ležišča na jeklenem nosilcu – votla plošča položena na jekleni
nosilec
Slika 2.99 Ležišče na robnem zidovju
La = L/100 ≥ 5cm
PVC pokrovne kape na votlinah
Priključna armatura
Votla plošča
Armatura stikov
Drenažne odprtine
Neoprensko ležišče
Trak iz stiroporja za centriranje ležišča
Jekleni nosilec po statiki
Zalivni beton
Armatura zidnih vezi
Votla plošča
L\ = L/100 ≥ 8cm
PVC pokrovne kape na votlinah
Priključna armatura
Drenažne odprtine
Izravnava za ravno ležišče
Zidovje (15N/mm� ≤ fu < 25t/mm�)
Zidne vezi iz armiranega betona C16/20 Armatura zidnih vezi najmanj 1∅8 mm
Armatura stika najmanj 1∅8 mm
Primerjava tehnologij izvedbe monolitne, polmontažne in montažne mednadstropne konstrukcije Stran 62
Slika 2.100 Model ležišča na robnem zidovju
Votle plošče morajo, v odvisnosti od geometrije stropne površine, bočno nalegati približno
2~3cm (sl. 2.101).
Slika 2.101 Bočno ležišče na srednjem zidovju
Slika 2.102 Model bočnega ležišča na srednjem zidovju
Zidna vez z armaturo po statiki Votla plošča
Izravnava za ravno ležišče
Zidovje nadstropja
Primerjava tehnologij izvedbe monolitne, polmontažne in montažne mednadstropne konstrukcije Stran 63
Slika 2.103 Bočno ležišče na robnem zidovju
Slika 2.104 Model bočnega ležišča na robnem zidovju
Elementi se morajo bočno stikati, pri čemer robovi ne smejo nalegati (sl. 2.105).
Slika 2.105 Bočno stikanje elementov
Votla plošča
Izravnava za ravno ležišče
Zidna vez z armaturo po statiki
Zidovje nadstropja
Toplotna izolacija zidne vezi
Primerjava tehnologij izvedbe monolitne, polmontažne in montažne mednadstropne konstrukcije Stran 64
Pri stropovih s širino večjo od 6m (tj. 5 stropnih elementov) je potrebno pred polaganjem
na obeh straneh na ležiščih označiti raster 1,2m.
Drenažne odprtine na spodnji strani votlih plošč, namenjene izsuševanju votlin, so po
polaganju elementov namenjene preverjanju zmožnosti preboja.
ARMIRANJE IN BETONIRANJE VZDOLŽNIH STIKOV TER ZIDNIH VEZI
Pred obdelavo stikov morajo biti betonske površine ustrezno očiščene vsakršne umazanije,
prahu in mastnih naftnih madežev ter primerno navlažene. PVC zaključne kape morajo biti
popolno vložene.
Armatura zidnih vezi, določena s statičnim izračunom, armatura stika, najmanj 1∅8mm
ter U priključna armatura v vsakem stiku, kvalitete S550, se polaga v skladu z načrtom
polaganja (sl. 2.106).
Po zalitju stikov z betonom, trdnostnega razreda C25/30, nazivne velikosti največjega
zrna agregata 8mm, je le tega potrebno zadostno utrditi in primerno negovati.
Slika 2.106 Armatura stikov in zidnih vezi
Armatura stika
U priključna armatura
Armatura zidnih vezi
Nosilec
Primerjava tehnologij izvedbe monolitne, polmontažne in montažne mednadstropne konstrukcije Stran 65
Pri prostih robovih stropov zidna vez poteka v votlinah robne votle plošče (sl. 2.107).
Votline so tovarniško deloma odprte in na gradbišču po položitvi armature vezi zalite z
betonom. (Franz Oberndorfer GmbH & Co KG)
Slika 2.107 Zidna vez prostega roba stropa
Zalivne odprtine
Prosti rob
Primerjava tehnologij izvedbe monolitne, polmontažne in montažne mednadstropne konstrukcije Stran 66
2.3.3 Popis del in analiza cene
Tabela 2.24 Popis del izvedbe montažne mednadstropne konstrukcije v izvedbi
prednapetih votlih plošč
Št. postavke Opis postavke Enota Količina
3.01 Montaža prednapetih votlih plošč VSD − 6 − 20 (b/h = 120/20cm) vključno z armiranjem in zalivanjem stikov
m� 1
Tabela 2.25 Analiza cene montažne mednadstropne konstrukcije v izvedbi prednapetih
votlih plošč
Obračun je izdelan za 1m� tlorisne površine montažnih stropov v izvedbi prednapetih
votlih plošč.
Cene so brez DDV.
Zunanji transport votlih plošč kot tudi priprava, transport ter nega in zaščita betona se
obračunajo posebej. V ceno ni vključena armatura, beton in izdelava horizontalne
protipotresne zidne vezi, vrhnji sloj betona ter finalizacija stropne površine.
6 Interni normativi podjetja Oberndorfer.
Št. postavke
MATERIAL DELO
_`a C − 5H
*+5-
Armatura &'()
Beton
*+,- Avtodvigalo
&01) &01) KV
&01) PK
3.016 1 0,34 0,0075 0,017 0,033 0,2
Cena &€ 34⁄ )2 28,17 0,66 86,89 47,50 7,15 6,50
Cena *€ +5⁄ - 28,17 0,22 0,65 0,81 0,24 1,3
Material *€ +5⁄ - 29,85
Delo *€ +5⁄ - 1,54
Skupaj *€ +5⁄ - 31,39
Primerjava tehnologij izvedbe monolitne, polmontažne in montažne mednadstropne konstrukcije Stran 67
3 ZAKLJUČEK
Obravnavani stropni sistemi so trenutno med najbolj razširjenimi stropnimi sistemi v
večetažni stanovanjski, poslovni in industrijski gradnji na gradbenem trgu. Najbolj
razširjen stropni sistem v individualni stanovanjski gradnji je stropni sistem v monolitni
armiranobetonski izvedbi. Polmontažni opečni stropni sistem se zaradi energetske
učinkovitosti vse pogosteje uporablja pri izgradnji pasivnih hiš. Zaradi majhne lastne teže,
velikih razponov ter sposobnosti prenosa dinamičnih obremenitev, z izvedbo dodatnega
sloja betona, je stropni sistem v izvedbi prednapetih votlih plošč najprimernejši sistem za
gradnjo industrijskih in trgovskih objektov ter skladiščnih prostorov.
Zaradi neenakomerno naraščajoče lastne teže s povečevanjem razpona je iz ekonomičnega
vidika razpon monolitne armiranobetonske plošče omejen na 8~9m. Debelina opečnega
stropnega sistema ter lastna teža se s povečevanjem razpona ne povečuje. Opečna polnila,
ki služijo le kot izgubljen opaž betonske tlačne plošče, zmanjšajo porabo betona ter s tem
lastno težo stropa. Razpon opečno-betonskih nosilcev je kljub predhodnem
prednapenjanju omejen na 6,25m. Votle odprtine, ki zmanjšujejo lastno težo in
omogočajo neposredno vodenje skoznje vseh vrst instalacij, beton izjemnih kakovosti ter
visokovredne pletene jeklene vrvi omogočajo razpon adhezijsko prednapetih votlih plošč
brez dodatnega podpiranja do 20m.
Statični sistem polmontažne in montažne mednadstropne konstrukcije je plošča nosilna v
eni smeri preko enega polja oz. prostoležeči statično določen nosilec, katerega učinki
vplivov so pri enaki obtežbi in razponu večji v primerjavi s statično nedoločeno
konstrukcijo monolitne plošče nosilne v eni ali dveh smereh preko enega polja z delno
vpetostjo vzdolž roba plošče oz. monolitne kontinuirne plošče.
Opaževanje monolitne armiranobetonske mednadstropne konstrukcije zahteva precej
dragocenega časa ter opažnega in podpornega materiala, kar se lahko delno prihrani z
izvedbo opečne polmontažne mednadstropne konstrukcije, kjer je potrebno v fazi gradnje
s tramovi in podpornimi stebri podpreti in nadvišati le prednapete opečno-betonske
Primerjava tehnologij izvedbe monolitne, polmontažne in montažne mednadstropne konstrukcije Stran 68
nosilce. Podpiranje in nadvišanje prednapetih votlih plošč pri izvedbi montažne
mednadstropne konstrukcije ni potrebno.
Surovine potrebne za izvedbo monolitne armiranobetonske plošče ter betonske tlačne
plošče opečnega stropa se morajo, v primeru priprave betona na gradbišču, ustrezno
skladiščiti, kar zahteva izvedbo primernih deponij ter izdelavo načrta organizacije
gradbišča. Strošek ureditve gradbišča se zniža z naročilom betona v stacionarni betonarni.
Sistemsko projektiranje, modularna koordinacija, dimenzijska disciplina ter specializacija
dela in proizvodnje omogočajo višji nivo kakovosti, hitrost gradnje, večjo produktivnost,
dovršenost stikov ter kontinuirno proizvodnjo montažnih elementov. Montažni elementi se
masovno proizvajajo v gradbenem proizvodnem obratu s specializirano tehnologijo
proizvodnje ter na gradbišče dostavijo ob dogovorjenem roku. Gradbiščna deponija je ob
doseganju terminskega plana nepotrebna. Za transport, dostavo in montažo je potrebno
zagotoviti ustrezna transportna sredstva, utrjene gradbiščne poti in delovni plato za
postavitev težke gradbene mehanizacije ter strokovno ekipo za izvedbo montaže.
Čas trajanja nege in zaščite zavisi od pogojev, ki vplivajo na proces strjevanja ter dosežene
kvalitete betona. Prekritje s folijo, nega betona ter gretje talnih prog skrajša čas strjevanja
betona prednapetih votlih plošč na 6 do 8 ur. Primerna nega in zaščita betona monolitne
armiranobetonske plošče ter tlačne plošče opečnega stropa mora trajati vsaj 7 dni.
S proizvodnjo montažnih elementov, ki poteka vse leto, montaža le-teh pa je mogoča tudi
pozimi, razen v izrednih vremenskih neprilikah, je premagan značaj gradbene sezone.
Montažna izvedba mednadstropne konstrukcije omogoča takojšnjo obremenitev in
napredovanje gradbenih del neodvisno od vremenskih razmer, za razliko od monolitnega
in polmontažnega načina izvedbe mednadstropne konstrukcije, kjer čas, od izvedbe do
razopaženja, obremenitve in nadaljevanja del, zavisi od hitrosti pridobivanja trdnosti
betona ter sušenja v odvisnosti od vremenskih razmer.
Zgornja površina obravnavanih stropnih sistemov je primerna za izdelavo predvidenega
tlaka. Spodnja površina armiranobetonske monolitne plošče vidnega betona višjih
razredov kot tudi votlih plošč je ravna, gladka ter pravilnih oblik, zato je finalna obdelava
minimalna, s čimer se zmanjša strošek zaključnih del, za razliko od opečne stropne
konstrukcije, kjer je za izravnavo površine potrebno izdelati omete.
Primerjava tehnologij izvedbe monolitne, polmontažne in montažne mednadstropne konstrukcije Stran 69
Polmontažni opečni stropni sistem je, med obravnavanimi stropnimi sistemi,
najprimernejši za samograditelje za razliko od montažne in monolitne mednadstropne
konstrukcije, katerih izvedba obsega zahtevnejša specifična dela oz. uporabo težke strojne
mehanizacije.
Stropni sistem v izvedbi prednapetih votlih plošč je, kljub najvišjim materialnim stroškom,
zaradi montažnega načina izdelave cenovno najugodnejši. Z vidika samogradnje je
ekonomsko konkurenčnejši polmontažni opečni stropni sistem, saj predstavljajo stroški
dela sorazmerno velik delež stroškov opečne mednadstropne konstrukcije, medtem ko so
materialni stroški najnižji.
Vsaka mednadstropna konstrukcija je projekt zase, katere optimalna tehnologija izvedbe
se izbere glede na prioritetne cilje dane situacije.
Primerjava tehnologij izvedbe monolitne, polmontažne in montažne mednadstropne konstrukcije Stran 70
4 LITERATURA IN SPLETNO GRADIVO
LITERATURA:
Brezar, V 1995, Stavbarstvo, Fakulteta za gradbeništvo, Maribor.
Göres, HH 1982, Betonska in zidarska dela, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana.
Gradbene norme GIPOSS: GNG 1984, 4. izdaja, Ljubljana.
Indeksi za obračun razlik v ceni gradbenih storitev 2014, Gospodarska zbornica Slovenije,
Ljubljana.
Franz Oberndorfer GmbH & Co KG, interna dokumentacija.
Rijavec-Pećanac, T & Lojk, B 1989, 'Prednapete ekstrudirane votle plošče' v zborniku
Zbornik referatov - Predstavitev razvojnih dosežkov in njihovih tehnologij v
nekaterih gradbenih organizacijah, Gornja Radgona, 4. april 1989, str. 58-62.
Rijavec-Pećanac, T & Podešva, Z 1990, 'Prednapete votle plošče v tehnologiji
ekstrudiranega betona', Gradbeni vestnik, št. 5-6, str. 124-127.
Simons, K & Kolbe, P 1987, Verfahrenstechnik im Ortbetonbau: Schalen, Bewehren,
Betonieren, B. G. Teubner, Stuttgart.
Slovenski standard SIST EN 1992-1-1, Evrokod 2: Projektiranje betonskih konstrukcij –
1-1. del: Splošna pravila in pravila za stavbe, Slovenski inštitut za standardizacijo, 2004.
Štrukelj, A & Cafnik, F 2012, Tehnologija gradbene proizvodnje; Tehnologija
prednapetega betona, Fakulteta za gradbeništvo, Maribor.
Wienerberger Ziegelindustrie GmbH, interna dokumentacija.
Žitnik, T & Žitnik, D 2003, Armirani beton. Učbenik za predmet Beton za 3. letnik
srednjega strokovnega/tehniškega izobraževalnega programa Gradbeni tehnik,
Tehniška založba Slovenije, Ljubljana.
Primerjava tehnologij izvedbe monolitne, polmontažne in montažne mednadstropne konstrukcije Stran 71
SPLETNO GRADIVO:
Armatura 2014, Armatura Celje. Dostopno na:
<http://www.armatura.si/> [22.5.2014]
Armiranobetonska dela 2014, Priročnik za izvajanje gradbenega nadzora. Dostopno na:
<http://nadzornik.diamonddogs.si/armirano-betonska-dela.html> [26.5.2014]
Beton 2014, Slonep. Dostopno na:
<http://www.slonep.net/gradnja/gradbeni-materiali/beton-2565> [19.5.2014]
Splošno o betonu 2014, Jadranka. Dostopno na:
<http://www.jadranka.si/stran_3.html> [19.5.2014]
Primerjava tehnologij izvedbe monolitne, polmontažne in montažne mednadstropne konstrukcije Stran 72
5 PRILOGE
5.1 Seznam slik
Slika 2.1 Monolitna armiranobetonska mednadstropna konstrukcija .................................. 3
Slika 2.2 Beton ..................................................................................................................... 5
Slika 2.3 Palična rebrasta armatura ...................................................................................... 8
Slika 2.4 Mrežna rebrasta armatura ...................................................................................... 8
Slika 2.5 Hladno valjano ...................................................................................................... 8
Slika 2.6 Vroče valjano ........................................................................................................ 8
Slika 2.7 Točkovno varjenje armaturnih mrež ..................................................................... 8
Slika 2.8 Opaž stropne konstrukcije ................................................................................... 10
Slika 2.9 Vgrajevanje betona .............................................................................................. 14
Slika 2.10 Nega in zaščita betona ....................................................................................... 16
Slika 2.11 Polmontažna opečna mednadstropna konstrukcija............................................ 19
Slika 2.12 Prečni prerez opečnega stropnega sistema ........................................................ 21
Slika 2.13 Vzdolžni prerez opečnega stropnega sistema .................................................... 21
Slika 2.14 Prednapeti opečno-betonski nosilec .................................................................. 22
Slika 2.15 Prečni prerez stropnega sistema z enojnimi nosilci........................................... 22
Slika 2.16 Prečni prerez stropnega sistema z dvojnimi nosilci .......................................... 23
Slika 2.17 Opečno polnilo 16/60 ........................................................................................ 24
Slika 2.18 Opečno polnilo 10/60 ........................................................................................ 24
Slika 2.19 Venčna opeka z izolacijo ................................................................................... 24
Slika 2.20 Prenašanje nosilcev ........................................................................................... 25
Slika 2.21 Naleganje nosilcev ............................................................................................ 25
Slika 2.22 Podpiranje nosilcev ........................................................................................... 25
Slika 2.23 Nadvišanje nosilcev ........................................................................................... 26
Slika 2.24 Polaganje opečnih polnil ................................................................................... 26
Primerjava tehnologij izvedbe monolitne, polmontažne in montažne mednadstropne konstrukcije Stran 73
Slika 2.25 Smer polaganja opečnih polnil .......................................................................... 26
Slika 2.26 Prečno ojačitveno rebro ..................................................................................... 27
Slika 2.27 Ojačenje stropnega sistema ............................................................................... 27
Slika 2.28 Dvigovanje stremen ........................................................................................... 27
Slika 2.29 Vezna armatura.................................................................................................. 28
Slika 2.30 Močenje opečnega stropa .................................................................................. 28
Slika 2.31 Prekinitev betoniranja tlačne plošče .................................................................. 28
Slika 2.32 Prednapete votle plošče ..................................................................................... 30
Slika 2.33 Ekstruder ........................................................................................................... 32
Slika 2.34 Modul za oblikovanje odprtin ........................................................................... 32
Slika 2.35 Transport betona ................................................................................................ 32
Slika 2.36 Faze delovnega procesa adhezijsko prednapetih elementov ............................. 33
Slika 2.37 Primerjava napetosti armiranega in prednapetega betona ................................. 34
Slika 2.38 Tip VSD-8-16-M ............................................................................................... 35
Slika 2.39 Tip VSD-8-16-B ................................................................................................ 35
Slika 2.40 Tip WB-8-20-B ................................................................................................. 35
Slika 2.41 Tip WB-8-20-C ................................................................................................. 35
Slika 2.42 Tip VSD-6-20-B ................................................................................................ 35
Slika 2.43 Tip VSD-6-20-C ................................................................................................ 35
Slika 2.44 Tip VSD-5-26,5-B ............................................................................................. 35
Slika 2.45 Tip VSD-5-26,5-C ............................................................................................. 35
Slika 2.46 Tip VSD-4-32-B ................................................................................................ 36
Slika 2.47 Tip VSD-4-32-C ................................................................................................ 36
Slika 2.48 Tip VSD-4-40-B ................................................................................................ 36
Slika 2.49 Tip VSD-4-40-C ................................................................................................ 36
Slika 2.50 Tip VSD-4-45-B ................................................................................................ 36
Slika 2.51 Tip VSD-4-45-C ................................................................................................ 36
Slika 2.52 Tip VSD 4-50-B ................................................................................................ 36
Slika 2.53 Tip VSD-4-50-C ................................................................................................ 36
Slika 2.54 Največji možen razpon prednapetih votlih plošč .............................................. 40
Slika 2.55 Področja vzdolžnih rezov .................................................................................. 41
Slika 2.56 Konstrukcijski izrezi ......................................................................................... 42
Primerjava tehnologij izvedbe monolitne, polmontažne in montažne mednadstropne konstrukcije Stran 74
Slika 2.57 Izrezi v kotu oz. na čelu..................................................................................... 42
Slika 2.58 Odprtine v sredini plošče ................................................................................... 43
Slika 2.59 Odprtine na robu ................................................................................................ 44
Slika 2.60 Spajanje robnih odprtin ..................................................................................... 44
Slika 2.61 Izrezi v področju votlin &mm); Tip VSD-8-16, WB-8-20 ................................ 45
Slika 2.62 Izrezi v področju votlin &mm); Tip VSD-6-20.................................................. 45
Slika 2.63 Izrezi v področju votlin &mm); Tip VSD-5-26,5............................................... 46
Slika 2.64 Izrezi v področju votlin &mm); Tip VSD-4-32, VSD-4-40 ............................... 46
Slika 2.65 Izrezi v področju votlin &mm); Tip VSD-4-45, VSD-4-50 ............................... 46
Slika 2.66 Menjalni element b = 1,20m ........................................................................... 47
Slika 2.67 Menjalni element prečno na smer prednapete armature votlih plošč ................ 47
Slika 2.68 Menjalni element na robu plošče....................................................................... 47
Slika 2.69 Menjalni element b > 1,20m ........................................................................... 48
Slika 2.70 Votel škatlast profil ........................................................................................... 48
Slika 2.71 Menjalni element preko dveh prednapetih votlih plošč .................................... 48
Slika 2.72 Integriran menjalni element............................................................................... 48
Slika 2.73 Spodnja stran integriranega menjalnega elementa ............................................ 49
Slika 2.74 Previs v smeri prednapenjanja ........................................................................... 49
Slika 2.75 Atika na previsni plošči ..................................................................................... 50
Slika 2.76 Previs prečno na smer ....................................................................................... 50
Slika 2.77 Vpliv koles ........................................................................................................ 51
Slika 2.78 Skladiščni pogoji ............................................................................................... 52
Slika 2.79 Dvigovalna naprava ........................................................................................... 53
Slika 2.80 Mehansko varovalo ........................................................................................... 53
Slika 2.81 Srednje ležišče na montažnem nosilcu s konzolama na obeh straneh ............... 54
Slika 2.82 Model srednjega ležišča na montažnem nosilcu s konzolama na obeh straneh..
............................................................................................................................................ 55
Slika 2.83 Srednje ležišče na polizdelkih iz armiranega betona......................................... 55
Slika 2.84 Model srednjega ležišča na polizdelkih iz armiranega betona .......................... 55
Slika 2.85 Srednje ležišče na jeklenem nosilcu – votla plošča vstavljena v jeklen nosilec.
............................................................................................................................................ 56
Primerjava tehnologij izvedbe monolitne, polmontažne in montažne mednadstropne konstrukcije Stran 75
Slika 2.86 Model srednjega ležišča na jeklenem nosilcu – votla plošča vstavljena v jeklen
nosilec ................................................................................................................................. 56
Slika 2.87 Srednje ležišče na jeklenem nosilcu – votla plošča položena na jekleni nosilec
............................................................................................................................................ 57
Slika 2.88 Model srednjega ležišča na jeklenem nosilcu – votla plošča položena na jekleni
nosilec ................................................................................................................................. 57
Slika 2.89 Ležišče na srednjem zidovju ............................................................................. 58
Slika 2.90 Model ležišča na srednjem zidovju ................................................................... 58
Slika 2.91 Robno ležišče na montažnem nosilcu s konzolo ............................................... 59
Slika 2.92 Model robnega ležišča na montažnem nosilcu s konzolo ................................. 59
Slika 2.93 Robno ležišče na polizdelkih iz armiranega betona .......................................... 59
Slika 2.94 Model robnega ležišča na polizdelkih iz armiranega betona ............................ 60
Slika 2.95 Robno ležišče na jeklenem nosilcu – votla plošča vstavljena v jeklen nosilec . 60
Slika 2.96 Model robnega ležišča na jeklenem nosilcu – votla plošča vstavljena v jeklen
nosilec ................................................................................................................................. 60
Slika 2.97 Robno ležišče na jeklenem nosilcu – votla plošča položena na jekleni nosilec..
............................................................................................................................................ 61
Slika 2.98 Model robnega ležišča na jeklenem nosilcu – votla plošča položena na jekleni
nosilec ................................................................................................................................. 61
Slika 2.99 Ležišče na robnem zidovju ................................................................................ 61
Slika 2.100 Model ležišča na robnem zidovju .................................................................... 62
Slika 2.101 Bočno ležišče na srednjem zidovju ................................................................. 62
Slika 2.102 Model bočnega ležišča na srednjem zidovju ................................................... 62
Slika 2.103 Bočno ležišče na robnem zidovju .................................................................... 63
Slika 2.104 Model bočnega ležišča na robnem zidovju ..................................................... 63
Slika 2.105 Bočno stikanje elementov ............................................................................... 63
Slika 2.106 Armatura stikov in zidnih vezi ........................................................................ 64
Slika 2.107 Zidna vez prostega roba stropa ........................................................................ 65
Primerjava tehnologij izvedbe monolitne, polmontažne in montažne mednadstropne konstrukcije Stran 76
5.2 Seznam tabel
Tabela 2.1 Popis del izvedbe monolitne armiranobetonske mednadstropne konstrukcije . 18
Tabela 2.2 Analiza cene monolitne armiranobetonske mednadstropne konstrukcije ........ 18
Tabela 2.3 Tehnični podatki za prednapeti opečno-betonski nosilec ................................. 22
Tabela 2.4 Nosilnost stropnega sistema z enojnimi nosilci ................................................ 22
Tabela 2.5 Nosilnost stropnega sistema z dvojnimi nosilci................................................ 23
Tabela 2.6 Tehnični podatki za opečno polnilo 16/60........................................................ 24
Tabela 2.7 Tehnični podatki za opečno polnilo 10/60........................................................ 24
Tabela 2.8 Tehnični podatki za venčno opeko z izolacijo .................................................. 24
Tabela 2.9 Nadvišanje nosilcev .......................................................................................... 26
Tabela 2.10 Popis del izvedbe polmontažne opečne mednadstropne konstrukcije ............ 29
Tabela 2.11 Analiza cene polmontažne opečne mednadstropne konstrukcije ................... 29
Tabela 2.12 Tehnični podatki za prednapete votle plošče .................................................. 37
Tabela 2.13 Dopustne obremenitve prednapetih etažnih votlih plošč v &kN/m�) ............. 38
Tabela 2.14 Področja vzdolžnih rezov ............................................................................... 41
Tabela 2.15 Največje in najmanjše širine robnih plošč ...................................................... 41
Tabela 2.16 Izrezi v kotu oz. na čelu .................................................................................. 43
Tabela 2.17 Odprtine v sredini plošče ................................................................................ 43
Tabela 2.18 Odprtine na robu ............................................................................................. 44
Tabela 2.19 Spojene robne odprtine ................................................................................... 45
Tabela 2.20 Največje dolžine previsov in potrebna zgornja previsna armatura v smeri
prednapenjanja pri dodatni obtežbi qq = 5,0kN/m� ........................................................ 50
Tabela 2.21 Največje dolžine previsov prečno na smer prednapenjanja ............................ 50
Tabela 2.22 Predvidene debeline vrhnjega sloja betona za porazdelitev koncentriranih
obremenitev ........................................................................................................................ 51
Tabela 2.23 Dolžina naleganja prednapetih betonskih votlih plošč ................................... 54
Tabela 2.24 Popis del izvedbe montažne mednadstropne konstrukcije v izvedbi
prednapetih votlih plošč ..................................................................................................... 66
Tabela 2.25 Analiza cene montažne mednadstropne konstrukcije v izvedbi prednapetih
votlih plošč ......................................................................................................................... 66
Primerjava tehnologij izvedbe monolitne, polmontažne in montažne mednadstropne konstrukcije Stran 77
5.3 Naslov študenta
Simon Žvikart
Podgorska cesta 87
2380 Slovenj Gradec
5.4 Kratek življenjepis
Rojen: 28.4.1988 v Slovenj Gradcu
Šolanje:
- od leta 1995 do leta 2003 – Druga osnovna šola Slovenj Gradec
- od leta 2003 do leta 2007 – Gimnazija Ravne na Koroškem
- od leta 2007 do leta 2014 – Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo