Primerjalna študija o učnem jeziku v visokem šolstvu v ... · PDF fileRaziskava...

Raziskava po javnem naročilu in pogodbi 3330-12-784015:

Primerjalna študija o učnem jeziku v visokem šolstvu v Republiki Sloveniji in izbranih evropskih državah

Naročnik Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport,

Maistrova 10, 1000 Ljubljana

Avtorji:

red. prof. dr. Monika Kalin Golob, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede

red. prof. dr. Marko Stabej, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta

dr. Mojca Stritar, samostojna raziskovalka

asist. Gaja Červ, raziskovalka, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede

Ljubljana, 19. 11. 2012


2

Kazalo

1 Uvod .................................................................................................................................... 6

2 Jeziki v visokem šolstvu v državah Evropske unije .................................................................. 7

2.1 Visokošolski učni jeziki v članicah EU ...................................................................................... 7

Poučevanje predvsem v državnem jeziku ................................................................................ 7 Poučevanje tudi v drugih jezikih .............................................................................................. 8 Nerazvidna raba visokošolskega jezika: Bolgarija, Romunija ................................................. 9 Angleško govoreče države: Velika Britanija, Irska, Malta ..................................................... 10

2.2 Učenje jezikov ........................................................................................................................ 10

Učenje uradnih jezikov držav članic za tuje študente ........................................................... 10 Učenje in pomoč pri rabi jezikov za domače študente .......................................................... 10

3 Jeziki visokega šolstva v Sloveniji ......................................................................................... 11

3.1 Formalnopravni okvir za jezikovno rabo na slovenskih univerzah ........................................ 11

Zakoni .................................................................................................................................... 11 Statuti univerz ....................................................................................................................... 11

3.2 Strategije slovenskih univerz in države ter vprašanje jezikovne ureditve visokega šolstva .. 14

Problematika jezika visokega šolstva.................................................................................... 14

4 Jezikovna politika v visokem šolstvu .................................................................................... 19

4.1 Evropski vidiki ........................................................................................................................ 19

4.2 Slovenska jezikovna politika in perspektive slovenščine kot jezika visokega šolstva ........... 20

4.3 Iskanje rešitev ........................................................................................................................ 21

5 Raziskava stališč o rabi učnih jezikov v visokem šolstvu ........................................................ 24

5.1 Elektronske ankete ................................................................................................................ 24

Vprašalnik za visokošolske učitelje ....................................................................................... 24 Vprašalnik za domače študente ............................................................................................ 25 Vprašalnik za tuje študente ................................................................................................... 25 Vzorec in analiza podatkov ................................................................................................... 25

5.2 Analiza podatkov anket ciljnih skupin ................................................................................... 26

Analiza ankete med zaposlenimi na slovenskih univerzah ................................................... 26 Analiza ankete med študenti: primerjava rezultatov ankete med domačimi in tujimi študenti ................................................................................................................... 28

5.3 Stališča odločevalcev o visokošolskih jezikih v Republiki Sloveniji ........................................ 33

5.4 Ugotovitve raziskave stališč o rabi učnih jezikov v visokem šolstvu ..................................... 33

6 Priporočila za jezikovno ureditev visokega šolstva v Sloveniji ............................................... 37

7 Uporabljena literatura in viri ............................................................................................... 43

8 Priloga 1: Jeziki v visokem šolstvu v državah Evropske unije – pregled po državah ................ 46

8.1 Avstrija ................................................................................................................................... 46

Zakonodaja ........................................................................................................................... 46 Univerze ................................................................................................................................ 47

8.2 Belgija .................................................................................................................................... 49


8.3 Bolgarija ................................................................................................................................. 53


3


8.4 Ciper ...................................................................................................................................... 54


8.5 Češka ..................................................................................................................................... 56


8.6 Danska ................................................................................................................................... 58


8.7 Estonija .................................................................................................................................. 61


8.8 Francija .................................................................................................................................. 65


8.9 Finska ..................................................................................................................................... 69


8.10 Grčija...................................................................................................................................... 73


8.11 Irska ....................................................................................................................................... 75


8.12 Italija ...................................................................................................................................... 77


8.13 Latvija .................................................................................................................................... 81


8.14 Litva ....................................................................................................................................... 84


8.15 Luksemburg ........................................................................................................................... 87


8.16 Madžarska ............................................................................................................................. 89


8.17 Malta ..................................................................................................................................... 91


8.18 Nemčija .................................................................................................................................. 92


4


8.19 Nizozemska ............................................................................................................................ 95


8.20 Poljska .................................................................................................................................... 97


8.21 Portugalska .......................................................................................................................... 101

Zakonodaja ......................................................................................................................... 101 Univerze .............................................................................................................................. 101

8.22 Romunija ............................................................................................................................. 102


8.23 Slovaška ............................................................................................................................... 106


8.24 Španija ................................................................................................................................. 108


8.25 Švedska ................................................................................................................................ 110


8.26 Velika Britanija ..................................................................................................................... 113


9 Priloga 2: Analiza podatkov anket ciljnih skupin ................................................................. 115

9.1 Rezultati ankete med zaposlenimi na slovenskih univerzah ............................................... 115

Osnovni demografski podatki ............................................................................................. 115 Univerza in fakulteta ........................................................................................................... 115 Študijski program ................................................................................................................ 118 Leta poučevanja .................................................................................................................. 118 Pedagoški naziv ................................................................................................................... 118 Prvi jezik vprašanih ............................................................................................................. 119 Raba jezikov pri pedagoških dejavnostih ............................................................................ 119 Jeziki, v katerih študenti opravljajo študijske obveznosti .................................................... 124 Študijska literatura .............................................................................................................. 127 Trajanje izvajanja pedagoškega procesa v tujem jeziku ..................................................... 129 Jeziki, ki naj bi jih znali študenti .......................................................................................... 130 Stališča o jezikih v visokem šolstvu ..................................................................................... 131 Tuja terminologija ............................................................................................................... 138 Ocena lastne jezikovne zmožnosti ...................................................................................... 143 Splošni komentarji na anketo ............................................................................................. 143

9.2 Rezultati ankete med domačimi študenti na slovenskih univerzah .................................... 146

Osnovni demografski podatki ............................................................................................. 146 Univerza in fakulteta ........................................................................................................... 146 Podatki o študiju ................................................................................................................. 149


5

Prvi jezik vprašanih ............................................................................................................. 149 Ocena jezikovne zmožnosti v tujih jezikih ........................................................................... 150 Raba jezikov pri posameznih študijskih dejavnostih ........................................................... 151 Pričakovanja o rabi jezikov pri opravljanju poklicev ........................................................... 156 Razpisani in dejanski jezik izvedbe študija .......................................................................... 156 Stališča o jezikih v visokem šolstvu ..................................................................................... 157

9.3 Rezultati ankete med tujimi (izmenjavnimi) študenti na slovenskih univerzah .................. 161

Osnovni demografski podatki ............................................................................................. 161 Univerza in fakulteta ........................................................................................................... 161 Študijski program in stopnja študija ................................................................................... 163 Tip izmenjave ...................................................................................................................... 164 Prvi jezik vprašanih ............................................................................................................. 164 Ocena lastne jezikovne zmožnosti ...................................................................................... 165 Tečaji slovenskega jezika .................................................................................................... 166 Razlogi za izbor Slovenije kot države študijske izmenjave .................................................. 166 Jeziki, v katerih študenti opravljajo študijske obveznosti .................................................... 166 Pričakovanja o prevladujočem jeziku poklicnih aktivnosti .................................................. 168 Razpisani in dejanski jezik izvedbe predmetov ................................................................... 168 Ocene strinjanja z zastavljenimi trditvami .......................................................................... 169

10 Priloga 3: Intervjuji z odločevalci ....................................................................................... 175

10.1 Izhodišča za pogovor z vodstvi fakultet ............................................................................... 175

10.2 Izhodišča za pogovor z rektorjem UL ................................................................................... 175

10.3 Povzetek pogovora z rektorjem Univerze v Ljubljani prof. dr. Radovanom Stanislavom Pejovnikom ...................................................................................................................................... 176

10.4 Povzetek pogovorov z dekani izbranih fakultet Univerze v Ljubljani .................................. 178

Povzetek pogovora z dekanom Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani prof. dr. Andrejem Černetom ............................................................................................................................. 178 Povzetek pogovora z dekanom Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani prof. dr. Igorjem Potočnikom ......................................................................................................................... 179 Povzetek pogovora z vodstvom FDV ................................................................................... 181

10.5 Pisni odgovori rektorja Univerze v Mariboru prof. dr. Danijela Rebolja ............................. 182

10.6 Povzetek pogovorov z dekani izbranih fakultet Univerze v Mariboru ................................ 184

Povzetek pogovora z dekanom Ekonomsko-poslovne fakultete Univerze v Mariboru prof. dr. Samom Bobkom .................................................................................................................. 184 Povzetek pogovora z dekanom FERI Univerze v Mariboru prof. dr. Borutom Žalikom ....... 185 Povzetek pogovora z dekanom Filozofske fakultete Univerze v Mariboru prof. dr. Markom Jesenškom ........................................................................................................................... 186

10.7 Povzetek pogovorov z dekani izbranih fakultet Univerze na Primorskem .......................... 188

Povzetek pogovora s prodekanjo Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem doc. dr. Nevo Čebron ........................................................................................................... 188


6

1 Uvod

Primerjalna študija s pregledom pravnoformalnih izhodišč o jeziku visokega šolstva v Evropi in na slovenskih javnih univerzah ter z anketiranjem udeležencev visokošolskega študija v Sloveniji in intervjuji z odločevalci o jezikovni politiki predstavlja dejansko stanje jezikovne ureditve in rabe v slovenskem in evropskem visokem šolstvu. Med slovensko zakonodajo, ki omejuje izvajanje predmetov in programov v tujem jeziku, ter strategijo države in univerz glede razvoja visokega šolstva nastaja vedno večji prepad. Strategije razglašajo obveznost slovenščine kot učnega jezika kot oviro pri nadaljnji internacionalizaciji visokega šolstva, konkretnih ukrepov za nadaljnji razvoj slovenščine ob povečanju deleža tujega učnega jezika pa ne ponujajo.

Študija išče možnosti nadaljnjega razvoja jezikovne ureditve slovenskega visokega šolstva, pri čemer izhaja iz statusa slovenščine kot uradnega jezika RS in primarnega jezika celotnega javnega izobraževanja v RS, zaveda pa se tudi potrebe po povečanem vključevanju tujih študentov in učiteljev ter po nadaljnjem razvijanju kakovosti visokega šolstva. Na podlagi opravljene analize evropskih študij in dokumentov ter stanja na slovenskih univerzah so ponujeni kratko- in dolgoročni ukrepi jezikovne politike v slovenskem visokem šolstvu.

Dokument zajema šest poglavij: po uvodu v prvem poglavju je v drugem podan strnjen prikaz rabe visokošolskih učnih jezikov v članicah EU, kot smo ga lahko razbrali s spletnih strani posameznih držav in njihovih univerz. Celoten prikaz po posameznih državah je zbran v Prilogi 1. Tretje poglavje namenjamo jezikovni ureditvi slovenskega visokega šolstva. Povzemamo formalnopravne dokumente ter strateške usmeritve države in slovenskih univerz, oblikujemo okvir za opis problematike jezika visokega šolstva, ki ga določata potreba po internacionalizaciji in odsotnost premišljenih jezikovnih strategij. V četrtem poglavju pregledujemo evropske vidike in smernice pri vzpostavljanju jezikovne politike visokega šolstva ter jih prenašamo na slovensko jezikovo ureditev v visokem šolstvu. Na njihovi podlagi predstavljamo možnosti za iskanje rešitev, ki morajo temeljiti na sprejemanju odgovornosti države in univerz ter preseči dosedanjo stališčno polarizacijo, ki se kaže bodisi v pretiranem zaščitniškem odnosu do slovenščine bodisi v popolni odsotnosti refleksije o praktičnih in simboličnih vidikih jezikovne ureditve.

Peto poglavje prinaša prikaz empiričnega dela naše študije. Predstavljene so analize anket med domačimi in tujimi študenti ter zaposlenimi na treh javnih univerzah. Izvedli smo jih v prvi polovici oktobra in želeli z njimi raziskati stališča do rabe učnih jezikov v visokem šolstvu. Analizi teh treh pomembnih ciljnih skupin smo dodali še intervjuje z odločevalci visokošolske politike, rektorji javnih univerz in s posameznih članic izbranimi dekani. Poglavje prinaša glavne ugotovitve anket in intervjujev, natančen prikaz anket po posameznih vprašanjih, teme za intervjuje z rektorji in povzetek intervjujev z dekani pa so del Priloge 2.

Zadnje, šesto poglavje na podlagi opravljene analize dostopnih virov, razprav, mnenj, opravljenih anket, intervjujev in njihovih analiz ponuja priporočila za jezikovno ureditev visokega šolstva.


7

2 Jeziki v visokem šolstvu v državah Evropske unije

Jezikovna ureditev visokega šolstva v državah članicah EU je predstavljena na podlagi podatkov, dosegljivih na svetovnem spletu. Čeprav je položaj v vsaki državi članici drugačen, lahko ugotovimo, da formalnopravnih določil glede jezikov v visokem šolstvu bodisi ni (in jih nadomeščajo drugi zakoni o položaju državnega jezika ali jezika šolstva nasploh) bodisi so zelo ohlapna, dejanska jezikovna raba, kot smo jo ugotavljali iz ponudbe študijskih programov posameznih univerz, pa od določil marsikdaj odstopa, predvsem na 2. študijski stopnji, ki se deloma odpira za programe ali predmete v angleškem jeziku. Natančen pregled po državah članicah, brez Slovenije, ki jo obravnavamo v poglavju 3, je naveden v Prilogi 1, tu pa navajamo strnjene ugotovitve.

2.1 Visokošolski učni jeziki v članicah EU

Poučevanje predvsem v državnem jeziku

Večji jeziki: Avstrija, Italija, Nemčija, Španija, Portugalska

Predvsem ali izključno v uradnem oziroma državnem jeziku poteka visokošolsko poučevanje v državah z večjimi jeziki, ki imajo močno gospodarsko zaledje.

Nemčija ima nekaj ohlapnih določil glede rabe v visokem šolstvu le v nekaterih deželnih zakonih, ne pa tudi na zvezni ravni. Poučevanje na 1. stopnji poteka v nemščini, na 2. pa je npr. po deset smeri na univerzo tudi v angleščini. Ne glede na to imajo univerze razmeroma veliko tujih študentov (10–16 %), za katere je znanje nemščine obvezno (redni študenti) ali priporočljivo (izmenjavni študenti).

Nekoliko natančnejša je avstrijska zakonodaja, po katerih lahko univerze same določajo rabo tujih jezikov v učnem procesu. Te jo v statutih večinoma dopuščajo ob strinjanju udeležencev, če je na voljo vzporeden program v nemščini ali z odobritvijo vodstva univerze. Nekateri dokumenti vključujejo praktično opozorilo, da mora biti preverjanje znanja pri tujejezičnih predmetih omejeno na znanje snovi, ne pa jezika. Poučevanje v Avstriji poteka predvsem v nemščini, v angleščini pa le v manjši meri (6–20 %).

V Italiji je izvajanje pedagoškega procesa v visokem šolstvu v tujih jezikih zakonsko dovoljeno, a univerze v programih angleščine skoraj ne uporabljajo. V študijskem letu 2012/13 je precej nasprotovanja javnosti vzbudila milanska politehnika, ki je kot prva univerza uvedla dva v celoti angleška programa 2. in 3. stopnje.

Tudi v Španiji in na Portugalskem se angleščina v visokošolskih programih ali pri predmetih kljub velikemu številu tujih študentov uporablja le redko; kjer se, je to predvsem na 2. stopnji. Nekoliko več je je samo na poslovni fakulteti v Lizboni, v Španiji pa na katalonski in baskovski univerzi, ki poleg tega izvaja programe tudi v francoščini. To je verjetno povezano z velikim špansko oz. portugalsko govorečim deležem potencialnih študentov v svetovnem merilu. Manjši pomen angleščine zgovorno ponazarjajo angleške spletne strani španskih univerz, ki so pogosto kar strojno prevedene. Sicer španska zakonodaja določa predvsem razmerja med številnimi uradnimi jeziki posameznih regij. Na Portugalskem univerze poudarjajo promocijo portugalščine in krepitev vezi s portugalsko govorečimi državami.

Manjši jeziki: Ciper, Grčija, Madžarska, Slovaška

Poučevanje poteka pretežno v državnem jeziku tudi v državah z manjšimi jeziki. Raba jezikov v Grčiji ni zakonsko določena, vseeno pa je študij le v grščini, v kateri so večinoma dosegljive tudi informacije na spletu. Samo ena univerza je v študijskem letu 2012/13 na vsakem programu uvedla pet predmetov v angleščini. Podobno je na Cipru, kjer je uradni jezik sicer tudi turščina, a je njena raba


8

zakonsko regulirana. Čeprav ima v državi zgodovinsko zelo močno vlogo angleščina, se vsi programi na treh državnih univerzah izvajajo v grščini.

Tudi na Madžarskem je dovoljeno visokošolsko poučevanje v tujih jezikih, zakon pa celo predpisuje, da morajo biti učitelji zanj usposobljeni. Vseeno pedagoški proces večinoma poteka v madžarščini. Posamezne študijske smeri v angleščini so predvsem na 2. stopnji, ponekod pa je študij, posebej za izmenjavne študente, v nemščini, francoščini in celo ruščini, turščini ipd.

Na Slovaškem je slovaščina v razmeroma ostri zakonodaji določena kot jezik poučevanja v osnovnih in srednjih šolah, raba jezikov v visokem šolstvu pa ni opredeljena. Dejansko tujejezični študij poteka v manjšem obsegu – praviloma je na vsaki univerzi le nekaj smeri v angleščini, največ na drugi stopnji. Predmete izvajajo tudi v nemščini, francoščini, španščini in ruščini.

Boj dveh jezikov: Belgija

V večjezični Belgiji imajo flandrijska, valonska in nemško govoreča regija ločene zakonodaje glede izobraževanja, ki z določenimi omejitvami dopuščajo rabo tujih jezikov v visokem šolstvu (npr. študenti lahko pri takih predmetih pridobijo zgolj določen delež kreditnih točk). V borbi za uveljavljanje francoščine oziroma nizozemščine pa se zdi, da je poraženka angleščina – večina visokošolskih programov se izvaja v jeziku jezikovne skupnosti, ki ji pripada univerza, okoli 20 % pa tudi v angleščini in francoščini oz. nizozemščini.

Poučevanje tudi v drugih jezikih

Nordijske države: Danska, Finska, Nizozemska, Švedska

Za večino nordijskih držav sta značilna jezikovni pragmatizem in usmerjenost v internacionalizacijo, ki se kaže v precejšnjem deležu tujih študentov (praviloma več kot 10 %). Na Danskem in Nizozemskem so univerze podpisale poseben kodeks o internacionalizaciji, zaradi česar je njihovo institucionalno jezikovno delovanje enotnejše. Zavezale so se tudi, da bodo zagotavljale zadostno jezikovno zmožnost učiteljev za poučevanje v izbranem učnem jeziku.

Predpisov glede rabe jezikov na visokošolskih ustanovah v teh državah ni. Univerzitetno poučevanje na 1. stopnji večinoma poteka v prvem jeziku države, s posameznimi predmeti v angleščini, predvsem za tuje študente. Na 2. stopnji se na Danskem in Nizozemskem uporablja predvsem angleščina, na Švedskem pa na nekaterih ustanovah tudi oba jezika.

Na popolnoma instrumentalističen odnos do jezikov kaže stališče tehniške univerze v nizozemskem Delftu, ki na svoji spletni strani tujim študentom odsvetuje domnevno prezahtevno in nekoristno učenje nizozemščine, namesto tega pa jim priporoča izpopolnjevanje v angleščini. Kljub temu je nizozemski svet za izobraževanje leta 2011 v poročilu o rabi angleščine v visokem šolstvu pripravil nekaj priporočil v zvezi z varovanjem nizozemskega jezika in kulture.

Na Finskem je nekoliko drugače zaradi dveh državnih jezikov, finščine in švedščine. Jeziki poučevanja na državnih univerzah so zakonsko določeni, vendar se univerze lahko odločijo tudi za drug jezik. Ustrezna jezikovna zmožnost v finščini, švedščini in vsaj enem tujem jeziku naj bi bila del znanja vseh diplomantov. V dokumentih univerz so prisotna tako razmeroma konservativna kot liberalna stališča, tujemu osebju na Univerzi v Turkuju denimo ni treba znati finsko. Učni jezik je predvsem finščina, na eni univerzi švedščina, na dvojezičnih ustanovah pa oba. Angleški programi so v glavnem na voljo na 2. stopnji, doktorski programi pa so v finščini ali angleščini. Ena od univerz predvideva, da lahko študenti opravijo mednarodni modul doma, v obliki študija v tujem jeziku.

Baltske države: Estonija, Latvija, Litva

Baltske države za našo raziskavo ponujajo zanimivo primerjavo, saj so njihova sociolingvistična izhodišča do neke mere podobna slovenskim (manjše število govorcev, primerljiva zgodovina itn.), položaj v visokem šolstvu pa je podobno neskladen. Stroga jezikovna zakonodaja in natančno


9

razdelani univerzitetni dokumenti poudarjajo skrb za zaščito prvega jezika, a čeprav je tujih študentov na univerzah malo, na 2. stopnji izvajajo tudi študij v angleščini. Bistveno manj je programov v ruščini, čeprav je v vseh treh državah veliko rusko govorečih državljanov.

V latvijski zakonodaji ob tem izstopa določilo, da so tuji jeziki dovoljeni pri predmetih za izmenjavne študente, a le do petine določenega programa. Tuji študenti, ki v Latviji študirajo več kot pol leta, se morajo obvezno učiti latvijsko. Tudi v Litvi je raba ostalih jezikov dovoljena le v posebnih primerih. V Litvi in Latviji so pripravili jezikovnopolitične smernice za reševanje problema rabe angleščine v visokem šolstvu, zanimivi pa so tudi natančno razdelani estonski jezikovnopolitični dokumenti, v katerih omenjajo tako razvoj znanstvene estonščine kot rabo angleščine zaradi internacionalizacije.

Večji jeziki: Francija

Raba francoščine je v Franciji zakonsko zelo ostro določena, zato je opredeljena tudi kot učni jezik javnih in zasebnih izobraževalnih ustanov, pri čemer visoko šolstvo ni posebej izpostavljeno. Ne glede na to se poučevanje v francoščini izvaja samo na 1. stopnji, na nadaljnjih pa programe v celoti (predvsem naravoslovno-tehniške fakultete) ali delno izvajajo v angleščini. Izjema je Sorbona, ki praktično vse izvaja samo v francoščini. Kljub pogosti rabi angleščine je za tuje študente priporočljivo ali obvezno znanje francoščine.

Slovanski jeziki: Češka, Poljska

Na Poljskem je jezikovna zakonodaja zelo stroga. Poljščina je predpisana kot jezik izobraževanja na vseh stopnjah, razen v zakonsko predvidenih izjemah, univerze, ki imajo tuje študente, pa morajo zanje organizirati tečaje poljščine. Kljub temu univerze izvajajo programe 2. in 3. stopnje tudi v angleščini, nekatere pa celo na 1. stopnji. Sicer poučevanje na 2. stopnji poteka tudi v francoščini, nemščini in ruščini.

Češka zakonodaja rabe jezikov ne regulira, univerze pa izvajajo študij v angleščini predvsem na 2. in 3. stopnji. Nekaj plačljivih študijskih programov je tudi v nemščini.

Večjezični Luksemburg

V Luksemburgu je luksemburščina kljub uradnemu statusu v javni rabi izrazito marginalizirana. Srednješolski pouk poteka samo v drugih dveh uradnih jezikih, nemščini in francoščini. Univerza se opredeljuje kot večjezična, tako da morajo vsi programi potekati vsaj v dveh jezikih (nemščini, francoščini in/ali angleščini). Na 2. stopnji se 20 % vsebin izvaja v angleščini. Druga visokošolska ustanova, Mednarodni univerzitetni inštitut, pa izvaja podiplomske programe predvsem v angleščini.

Nerazvidna raba visokošolskega jezika: Bolgarija, Romunija

Za dve najnovejši državi članici EU so značilne ostra jezikovna zakonodaja, ohlapnejša zakonodaja o jezikih v visokem šolstvu in pestra raba jezikov.

Romunska zakonodaja državljanom zagotavlja pravico do šolanja v njihovem maternem jeziku (precej oster zakon o javni rabi romunščine). Jezik visokega šolstva ni izrecno določen, vendar je iz drugih uradnih dokumentov razvidno, da kljub vsemu spodbujajo tujejezične univerzitetne programe. Stanje na univerzah je sicer različno: od izrazito večjezičnih ustanov (romunščina, nemščina, madžarščina, angleščina ali francoščina) in tehniške univerze, ki izvaja študij zgolj v romunščini, do fakultete, na kateri v romunščini ni mogoče študirati.

Tudi bolgarska zakonodaja določa bolgarščino kot edini uradni jezik šolstva, a ne omenja visokega šolstva. Večina univerz, z izjemo ene, ki uporablja samo bolgarščino, izvaja učni proces tudi v tujih jezikih, predvsem angleščini, pa tudi francoščini, nemščini in italijanščini.


10

Angleško govoreče države: Velika Britanija, Irska, Malta

Velika Britanija ima zelo skopo jezikovno zakonodajo, ki je v celoti povezana z urejanjem rabe welščine kot uradnega jezika na področju Walesa. Univerze, z izjemo študijev tujih jezikov, izvajajo programe izključno v angleščini. Posebnost pregledanih angleških univerz je visok odstotek tujih študentov (tudi do 50 %).

Poleg angleščine je uradni jezik na Irskem irščina, vendar je kljub številnim zakonskim ukrepom in strategijam večina prebivalstva ne uporablja. Prav tako ne znajo tujih jezikov, saj njihovo učenje ni obvezno na nobeni stopnji izobraževanja. Zato tudi na univerzah poučujejo samo v angleščini. Izjema je Irska narodna univerza, ki vzporedno izvaja programe v irščini.

Na Malti sta uradna jezika malteščina in angleščina. Ker država zelo spodbuja javno rabo malteščine, se študij izvaja vzporedno v obeh jezikih. Znanje malteščine na univerzi pa ni pogoj za študente, ki so se prej izobraževali v drugih državah.

2.2 Učenje jezikov

Učenje uradnih jezikov držav članic za tuje študente

Ne glede na siceršnje posebnosti je visokošolski jezikovni ureditvi večine držav članic EU skupno to, da vsaj izmenjavnim, če ne tudi redno vpisanim tujim študentom omogočajo učenje svojih uradnih jezikov.

Običajno gre za različne pred- ali medsemestrske jezikovne tečaje, ki so brezplačni (nizozemsko govoreči del Belgije, Danska, Malta, Romunija), brezplačni samo za izmenjavne študente (Avstrija, Grčija) ali plačljivi (francosko govoreči del Belgije, Ciper, Nizozemska, Portugalska). Udeležencem praviloma prinašajo kreditne točke. Ponekod so krajši intenzivni predsemestrski tečaji brezplačni, daljši pa so plačljivi (Češka, Francija, Poljska, Slovaška). Organizirani so lahko kot redni (Estonija, Švedska) oziroma celo obvezni študijski predmeti (nekatere univerze v Franciji), v okviru pripravljalnega študijskega leta (Estonija, Irska, Madžarska, Nemčija, Romunija) ali kot poletne šole (Romunija). V Bolgariji pripravljalno leto za tujce vključuje učenje bolgarščine, za domače študente pa angleščine oziroma nemščine. Na Irskem ponujajo tudi tečaje akademske angleščine, vse španske univerze pa veliko pozornosti namenjajo različnim tečajem španščine. Na Finskem potekajo tečaji finščine in švedščine, v Luksemburgu pa francoščine in nemščine, ne pa luksemburščine.

Druge, manj formalne oblike jezikovnega izobraževanje za študente, ki pa ponekod prav tako prinašajo kreditne točke, so učenje jezikov v tandemu (Finska, Madžarska, Nemčija, Švedska), jezikovna kavarna, jezikovna in kulturna borza, spletni tečaji (Nemčija).

Le malo ustanov, npr. nekatere tehniške univerze v Romuniji, nekatere bolgarske in slovaške univerze, ne organizira nobene oblike jezikovnega izobraževanja.

Učenje in pomoč pri rabi jezikov za domače študente

V številnih državah članicah univerze ponujajo jezikovne tečaje tudi domačim študentom. Največkrat gre za tečaje akademske, tehnične ali strokovne angleščine (Nemčija, Nizozemska, Švedska, nekatere madžarske univerze), v državah, kjer večina prebivalcev zna manj tujih jezikov, pa tudi splošne tečaje angleščine (Madžarska, Litva, Španija) ali ruščine (Litva). Ponekod organizirajo tečaje prvega jezika za domače govorce (Finska, Nemčija, Nizozemska).

Nekatere univerze imajo posebne oddelke, ki študentom in zaposlenim ponujajo pomoč pri pisanju v prvem jeziku države in angleščini (Nemčija, Nizozemska, nekatere univerze na Švedskem) ali samo angleščini (Estonija). Na Finskem učitelje usposabljajo za delo v angleščini.


11

3 Jeziki visokega šolstva v Sloveniji

3.1 Formalnopravni okvir za jezikovno rabo na slovenskih univerzah

Kot v drugih članicah EU tudi v Sloveniji jezikovna ureditev visokega šolstva izhaja iz več predpisov različnih ravni (prim. tudi Accetto 2010, 25).

Zakoni

11. člen Ustave Republike Slovenije določa, da je uradni jezik v Sloveniji slovenščina, na območjih, na katerih živita italijanska ali madžarska narodna skupnost, pa tudi italijanščina in madžarščina.

Zakon o javni rabi slovenščine1 v 12. členu določa, da vzgoja in izobraževanje v Sloveniji od predšolske stopnje do univerze potekata v slovenščini, raba tujih jezikov je dovoljena skladno s področnimi predpisi za vzgojo in izobraževanje. Isti zakon v 13. členu določa spodbujanje učenja slovenščine v Sloveniji, za kar mora Vlada RS sprejeti program, "ki je poleg rednega izobraževanja namenjen tudi za jezikovno izpopolnjevanje mladine in odraslih državljanov, ter programe, namenjene tujcem v Sloveniji," ter posebne programe za promocijo slovenščine na tujih ustanovah.

Področni Zakon o visokem šolstvu2 namenja učnemu jeziku 8. člen:

Učni jezik je slovenski.

Visokošolski zavod lahko izvaja študijske programe ali njihove dele v tujem jeziku pod pogoji, določenimi s statutom.

Če visokošolski zavod opravlja javno službo, se lahko v tujem jeziku izvajajo:

- študijski programi tujih jezikov,

- deli študijskih programov, če pri njihovem izvajanju sodelujejo gostujoči visokošolski učitelji iz tujine ali je vanje vpisano večje število tujih študentov,

- študijski programi, če se ti programi na visokošolskem zavodu izvajajo tudi v slovenskem jeziku.

Visokošolski zavodi skrbijo za razvoj slovenščine kot strokovnega oziroma znanstvenega jezika.

Tujcem in Slovencem brez slovenskega državljanstva se omogoči učenje slovenščine.

Podrobnejši način skrbi za razvoj in učenje slovenščine določi minister, pristojen za visoko šolstvo.

Statuti univerz

Ob zakonodaji rabo učnega jezika določajo tudi statuti slovenskih univerz.

Univerza v Ljubljani

Univerza v Ljubljani (UL)3 se z jezikom ukvarja v dveh členih statuta. 110. člen večinoma povzema določbo Zakona o visokem šolstvu (ZVŠ):

Učni jezik

Učni jezik na univerzi je slovenski.

1 Zakon o javni rabi slovenščine, Ur. l. RS št. 86/2004, str. 10114.

2 Dostopno na http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=201232&stevilka=1406 (1. 11. 2012).

3 Dostopno na: http://www.uni-lj.si/o_univerzi_v_ljubljani/predpisi_statut_ul_in_pravilniki/

statut_univerze_v_ljubljani.aspx) (1. 11. 2012).

http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=201232&stevilka=1406

http://www.uni-lj.si/o_univerzi_v_ljubljani/


12

V tujem jeziku se lahko izvajajo:


- deli študijskih programov, če pri njihovem izvajanju sodelujejo gostujoči visokošolski učitelji iz tujine ali je vanje vpisano večje število tujih študentov,

- študijski programi, če se ti programi na visokošolskem zavodu izvajajo tudi v slovenskem jeziku,

- skupni študijski programi, ki jih na temelju posebne pogodbe ali sporazuma izvaja Univerza v Ljubljani z univerzo iz tujine.

O študiju v tujem jeziku sprejme sklep senat članice, ki mora pri tem upoštevati jezikovno znanje študentov in predavatelja. (poudarili avtorji)

111. člen Statuta UL pa ureja vprašanje jezika zaključnih del (diplomska, magistrska, doktorska), ki morajo biti praviloma napisana v slovenskem jeziku, v angleščini so lahko napisana, če so za to podani utemeljeni razlogi (program v tujem jeziku, ki se sicer izvaja tudi v slovenščini, če gre za tujega študenta, mentorja ali člana komisije, možnost objave dela v knjižni obliki pri tuji založbi ipd.). V drugih tujih jezikih se ta dela lahko napišejo, če gre za študij tega jezika ali za dogovorjeni jezik skupnega doktorskega študija s tujo univerzo. V vseh primerih se lahko doktorsko delo odda le skupaj z izčrpnim povzetkom v slovenskem jeziku, v katerem mora biti uporabljeno ustrezno slovensko strokovno izrazje z znanstvenega področja disertacije.

Univerza v Mariboru

Statut Univerze v Mariboru (UMB)4 posveča vprašanju jezika štiri člene. V 71. členu podobno kot statut UL povzema zakonsko določbo:

Učni jezik je slovenski.

Univerza v Mariboru skrbi za razvoj slovenščine kot strokovnega oziroma znanstvenega jezika.

Tujcem in Slovencem brez slovenskega državljanstva se omogoči učenje slovenščine.

Študijski programi se lahko izvajajo v tujem jeziku, če gre za opravljanje javne službe, in sicer:


- deli študijskih programov, če pri njihovem izvajanju sodelujejo gostujoči visokošolski profesorji ali študenti iz tujine ali je vaje vpisano večje število tujih študentov,

- študijski programi, če se ti programi izvajajo na članici Univerze tudi v slovenskem jeziku.

V 72. členu podrobneje določa, kdaj se lahko študijski programi ali njihovi deli izvajajo v tujem jeziku, pri čemer dodaja novo kategorijo programov zunaj nacionalnega programa visokega šolstva "in nekoliko razširjajoče tolmači že omenjeni kategoriji vključenosti tujih profesorjev ali študentov" (Acceto 2010, 27):

Študijski programi ali njihovi deli se izvajajo v tujem jeziku v enem od naslednjih primerov:

- če pri njihovem izvajanju sodelujejo gostujoči učitelji tujih univerz ali mednarodno priznani strokovnjaki, ki jih univerza povabi k sodelovanju,

- če gre za študijske programe, ki niso zajeti v nacionalnem programu visokega šolstva,

- če gre za študijske programe, v katere so vključeni tuji študenti oziroma so pretežno namenjeni tujim študentom, ali je vanje vpisano večje število tujih študentov.

Članica Univerze je dolžna zagotoviti, da se študijski program oziroma njegovi deli izvajajo v tujem jeziku, ki ustreza jezikovnemu znanju večine domačih študentov na tem programu.

V primeru, da gre za študijske programe, v katere so vključeni tuji študenti na osnovi mednarodnih pogodb ali sistema kreditnega študija, spada to pedagoško delo pedagoških delavcev med redne delovne obveznosti.

4 Dostopno na http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r05/predpis_STAT95.html (13. 9. 2012).

http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r05/predpis_STAT95.html


13

73. člen določa, da o izvajanju študijskih programov ali delih programov v tujem jeziku sklepa senat članice univerze, ki izvaja študijski program, in 74. da o "izvajanju študijskih programov ali delov študijskih programov v tujem jeziku, ki so obveznost univerze na podlagi mednarodnih pogodb in sporazumov, odloča na predlog Komisije za študijske zadeve univerze Senat univerze. Senat Univerze sprejme pravila za izdelavo in zagovor diplomskih, magistrskih in doktorskih nalog v tujem jeziku".

Poleg teh 4 členov se statut Univerze v Mariboru vprašanja jezika dotika tudi v 88. členu, kjer določa, da se pri vpisu tujih državljanov in Slovencev brez slovenskega državljanstva zahteva potrdilo o uspešno opravljenem izpitu iz slovenskega jezika, na ravni, ki jo določi članica univerze, ali uspešno opravljen preizkus pred komisijo članice. Pogoj je izpolnjen, če so kandidati v Sloveniji končali katero od stopenj izobraževanja ali dvojezično srednjo šolo.

Univerza na Primorskem

Univerza na Primorskem (UP)5 učnemu jeziku namenja 3 člene. 112. člen določa, da je učni jezik slovenščina in da univerza skrbi za razvoj slovenščine kot strokovnega ali znanstvenega jezika (za kar študentom ponudi del izbirnih vsebin ter tujcem in Slovencem brez slovenskega državljanstva omogoča učenje slovenščine). Člen 112.a povzema zakonsko določbo, hkrati pa – podobno kot statut UMB – razlikuje med programi v okviru javne službe in drugimi študijskimi programi:

Študijski programi se lahko na podlagi sklepa senata univerze na predlog senata članice izvajajo v tujem jeziku.

Če se dodiplomski in podiplomski študijski programi izvajajo v okviru javne službe, se lahko izvajajo v tujem jeziku v naslednjih primerih:

– ko gre za programe tujih jezikov;

– deli študijskih programov, če pri njihovem izvajanju sodelujejo gostujoči visokošolski učitelji

– iz tujine ali je vanje vpisano večje število tujih študentov;

– študijski programi, če se ti programi na visokošolskem zavodu izvajajo tudi v slovenskem jeziku.

O izvajanju študijskih programov ali delov programov v tujem jeziku sklepa senat univerze.

V posebnem splošnem aktu, ki ga sprejme senat univerze, se opredeli pravila za izdelavo in zagovor zaključne naloge (diplomsko ter magistrsko delo in naloga, doktorska disertacija) v tujem jeziku.

112.b člen določa, da se v posebnem pravilniku, ki ga sprejme Senat univerze, "natančneje opredeli način skrbi za razvoj in učenje slovenščine na univerzi ter učenje in rabo tujih jezikov, ki se uvajajo v izobraževalni proces, v skladu z zakonom in tem statutom".

Univerza v Novi Gorici

Nedržavna Univerza v Novi Gorici (UNG)6 ima vprašanju jezika namenjen le 64. člen, ki določa, da je učni jezik na univerzi slovenščina ter da lahko izvajajo programe in njihove dele v tujem jeziku, o čemer odloča senat članice ali na predlog dekana.

***

Obstoječa zakonodaja torej slovenščini deklarativno zagotavlja status visokošolskega jezika in hkrati dopušča rabo tujih jezikov, za kar so določene omejevalne okoliščine in postopki sprejemanja takšnih odločitev. Omejevalne okoliščine pa so nejasne in v praksi omogočajo poljubne interpretacije, npr. besedne zveze "deli študijskega programa" ali "večje število tujih študentov". Tudi zakonska določba jezikovnonačrtovalnih dejavnosti v zvezi s slovenščino kot strokovnim in znanstvenim ter s slovenščino kot tujim jezikom se od sprejetja zakona ni udejanjila. Čeprav zakon izrecno določa, da "visokošolski zavodi skrbijo za razvoj slovenščine kot strokovnega oziroma znanstvenega jezika", nismo v raziskavi zasledili nobenega sistematičnega pristopa k tej skrbi ne na načelni (z izjemo

5 Dostopno na: http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r02/predpis_STAT82.html (20. 10. 2012).

6 Dostopno na: www.ung.si/img/storage/doc/Statut-ung-julij2010.pdf (2. 11. 2012).

http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r02/predpis_STAT82.html


14

prereza jezikovne politike Univerze na Primorskem)7 ne na praktični ravni. Skrb za razvoj slovenščine kot strokovnega oziroma znanstvenega jezika je prepuščena samoiniciativi zaposlenih. Kot kaže, se odgovorni zanašajo na samoumevnost razvoja slovenščine zaradi njenega trenutnega pretežno prevladujočega položaja, hkrati pa želijo njen delež zmanjšati. Kljub zakonskemu določilu, da se "tujcem in Slovencem brez slovenskega državljanstva /.../ omogoči učenje slovenščine", so trenutne možnosti za brezplačno učenje slovenščine omejene na Erasmusove izmenjavne študente (v omejenem obsegu 64 ur), vsi drugi tečaji pa so plačljivi po tržnih cenah, zaradi česar so dostopni samo manjšemu delu populacije, ki jo to zanima in si tečaj lahko privošči. "Podrobnejši način skrbi za razvoj in učenje slovenščine", ki naj bi ga določil "minister, pristojen za visoko šolstvo", doslej ni bil oblikovan. Statuti slovenskih javnih univerz zakonodajo bolj ali manj povzemajo, natančneje ločujejo med javnimi in drugimi programi (v katerih naj bi bila raba tujih jezikov liberalnejša), določajo organe za odločanje o izvedbah programov ali predmetov v tujem jeziku, "skrbi za slovenski jezik" pa se posvečajo le deklarativno.

3.2 Strategije slovenskih univerz in države ter vprašanje jezikovne ureditve visokega šolstva

Strategija Univerze v Ljubljani, posamične strategije njenih članic, Nacionalni program visokega šolstva 2011–2020, Nacionalni reformni program 2012–2013 in drugi dokumenti kažejo, da slovenska politika in slovensko visoko šolstvo v temeljnih razvojnih dokumentih kot enega ključnih dejavnikov v tem desetletju poudarja internacionalizacijo.

Povečanje števila tujih študentov in tujih profesorjev je vprašanje, ki se ga država in univerze izrecno dotikajo tudi številčno: pritok naj bi se povečal, enako velja tudi za odhode naših študentov v tujino. Kljub temu, da dokumenti kot ključno strateško usmeritev poudarjajo internacionalizacijo, pa v zadnjem desetletju ni prišlo do resnih premislekov in sistemskih rešitev, ki zadevajo operacionalizacijo strategije internacionalizacije sploh in znotraj nje pomembno jezikovnopolitično vprašanje, povezano z internacionalizacijo: jezik visokega šolstva. Ali natančneje: pobude jezikoslovne stroke, da je treba vprašanje jezika visokega šolstva transparentno in sistemsko urediti, so naletele na odzive, da je vztrajanje pri zakonski dikciji, da je slovenščina učni jezik visokega šolstva, problematično in da zavira internacionalizacijo ter s tem kakovost visokega šolstva; predloge, da lahko fakultete in univerze same odločajo o jeziku svojih programov; in celo izrecne izjave visokih državnih uradnikov, da bo kakovost slovenskega visokega šolstva rešena, ko bomo imeli tuje profesorje in angleščino kot učni jezik.

Problematika jezika visokega šolstva

Bolonjska reforma in internacionalizacija

Slovensko visoko šolstvo zadnje desetletje zaznamuje uvajanje skupnega evropskega visokošolskega prostora. Od bolonjske reforme – ki je bila na Slovenskem politično sicer sprejeta, a ne finančno (torej z dodatnimi kadrovskimi in gmotnimi vlaganji v tako zahtevno reformo) ne formalnopravno (torej z aktualizirano zakonsko in drugimi podzakonskimi podlagami) izpeljana tako, da bi fakultetam

7 Prerez jezikovne politike Univerze na Primorskem, 2011. Ur. Lucija Čok in Ana Beguš. Dokumentu sicer sledi učiteljski

kolektiv Katedre za večjezičnost in medkulturnost, vodstvo univerze pa tega vprašanja nima med prioritetami, zato Prerez ni doživel potrditve senata UP in sklepov, ki bi ga udejanjali. Dostopno na: http://www.upr.si/index.php?page=static&item=82.

http://www.upr.si/index.php?page=static&item=82


15

in univerzam ob praktičnih zahtevah8 omogočala tudi uresničenje temeljnih vsebinskih idej (povečanje kakovosti visokega šolstva, njegove mednarodne vpetosti, spodbujanje raziskovalnega dela profesoric in profesorjev ter bolj individualiziran moderen visokošolski študij) – ga pestijo težave neustreznega financiranja, deakademizacije, manjšanje generacij študentov in študentk ter storilnostno oz. tržno naravnano razumevanje poslanstva univerzitetnega študija.

V vsesplošni krizi in pomanjkanju denarja, pa tudi domačih študentov in študentk (upad generacij) se v (visokošolski) politiki ponuja prav posebna interpretacija internacionalizacije, ki je sicer ena od pomembnih zahtev bolonjskega procesa in tudi kriterij vrednotenja kakovosti univerz. Žal ni razumljena samo kot ustreznost kompetenc, ki jih pridobijo evropski študenti, primerljivost znanja, izmenjava kulture in jezika ter s tem bogatenje medkulturnih stikov in poznavanja evropske raznolikosti, učenje novih jezikov, širjenje obzorij med semestrskim študijem na tuji univerzi in poslušanjem gostujočega uglednega profesorja ali profesorice na domači. Razume se kot hitra pot do rešitve vseh težav slovenskega visokega šolstva. Skorajda nemogoče bi jo bilo izraziti bolj izrecno, kot jo je v odzivu na opozorila o potrebi po pretehtanih odločitvah o internacionalizaciji in jeziku slovenskega visokega šolstva (izjava katedre za novinarstvo Fakultete za družbene vede ter oddelkov za slovenistiko in slavistiko Filozofske fakultete, pomlad 20069) izrekel takratni državni sekretar na ministrstvu za visoko šolstvo dr. Dušan Lesjak (Intelekta, 18. julij 2006): slovenske univerze bodo rešili tuji profesorji in angleščina kot učni jezik.

Pravzaprav je ta izjava izhajala iz načrtov, ki so se v zapisani obliki pojavili v Okviru gospodarskih in socialnih reform za povečanje blaginje v Sloveniji (Okvir, 2005): v ukrepu 28 ta dokument navaja, da je treba "odpraviti omejitve za rabo angleščine pri prenašanju sodobnih znanj, delu tujih učiteljev in oblikovanju mednarodnih izobraževalnih programov, hkrati pa spodbujati prevajanje temeljnih del vseh znanstvenih področij v slovenski jezik".

Od takrat je v političnih in drugih strateških dokumentih slovenščina implicitno razumljena kot omejevalna prvina na poti k internacionalizaciji visokega šolstva, zato ni nenavadno, da nacionalni program visokega šolstva iz leta 2010 izrecno navaja: "Poučevanje se bo lahko izvajalo tudi v tujih jezikih, odločitev o tem bo prepuščena visokošolskim institucijam." (str. 35) in konkretizirano v ukrepih (str. 40):

35. ukrep: Poučevanje v tujih jezikih

- S spremembo Zakona o visokem šolstvu leta 2011; ukrep bo uveljavljen od leta 2012.

- Odgovornost: Vlada RS (MVZT), visokošolske institucije.

- Pojasnilo: V namen višje kakovosti visokega šolstva ter njegove internacionalizacije in mednarodne atraktivnosti, bodo lahko visokošolske institucije izvajale študijski proces v tujih jezikih. Pri tem se bodo še posebej usmerile na 3. in 2. študijsko stopnjo. Ukrep bo ob dvigu privlačnosti slovenskega visokošolskega prostora vplival tudi na pridobivanje jezikovnih, medkulturnih in drugih generičnih kompetenc študentov in osebja. Pri tem bodo visokošolske institucije in osebje skrbeli za razvoj slovenskega jezika v visokem šolstvu in znanosti. Institucije bodo prav tako nudile podporo svojim študentom in osebju za tuje jezike.

V dokumentih se kot protiutež dodaja zelo abstraktno, nikoli sistemsko, v ničemer konkretizirano, a politično korektno "skrb za razvoj slovenskega jezika v visokem šolstvu in znanosti" (Nacionalni program visokega šolstva 2011–2020, 40) ali "spodbuja/nje/ prevajanj/a/ temeljnih del v slovenski jezik" (Okvir, 2005).

8 Gre za zahteve, povezane z ustvarjanjem skupnega evropskega visokošolskega prostora: skupni okvir kvalifikacij – ki ga v

Sloveniji še vedno nimamo, enotni sistem ovrednotenja študijskih obremenitev (prek nabirnih točk ECTS), skupni modeli tristopenjskega študija in uvedba prilog k diplomi.

9 Izjava je ponatisnjena v Jeziku in slovstvu št. 5, 2007, str. 87 in nasl., skupaj z mnenji z razprave Posvet o jeziku znanosti in visokega šolstva na Slovenskem (8. 12. 2006), ki sta jo Monika Kalin Golob in Marko Stabej organizirala ob tednu ljubljanske univerze.


16

Skladna s temi dokumenti je tudi strategija slovenskih univerz, ki želi med drugim povečati kakovost slovenskega visokega šolstva tudi z internacionalizacijo, npr. Univerza v Ljubljani (Univerza v Ljubljani, Strategija 2006–2009):10

Oblikovanje evropskega visokošolskega in raziskovalnega prostora zahteva od Univerze, da se vključi v temeljne razvojne procese, kot so implementacija bolonjskega procesa in evropskega kvalifikacijskega okvira, zagotavljanje transparentnosti diplom, spremljanje in zagotavljanje kakovosti, pospeševanje mobilnosti študentov in profesorjev, oblikovanje skupnih izobraževalnih programov

in vključevanje v evropske raziskovalne projekte. Iz tega izhaja potreba po pospešeni in poglobljeni internacionalizaciji na vseh področjih delovanja Univerze in po prilagajanju njenega delovanja mednarodnim standardom. (str. 7)

Univerza bo dejavneje kot v preteklosti vstopala v skupni evropski visokošolski in raziskovalni prostor. Povezovala se bo z najboljšimi celovitimi /u/niverzami v Evropi. Hkrati pa bo spodbujala tudi povezovanje članic s specializiranimi visokošolskimi organizacijami. V ta namen bo:

- /…/ povečevala izmenjavo študentov s ciljem, da bi do konca druge stopnje imel vsak študent možnost študirati en semester v tujini,

- povečevala vpis tujih študentov, katerih število naj bi doseglo vsaj 10 %, in jih vključevala v tečaje slovenščine, ponudila programe oziroma predmete za izvajanje v tujem jeziku,

- si prizadevala za povečanje namestitvenih zmogljivosti za tuje študente,

- ustanovila svoja središča izven Slovenije,

- povečevala izmenjavo učiteljev in raziskovalcev s ciljem, da bi vsak deloval na tuji raziskovalni ustanovi vsaj en semester in da bi vsaj 10 % njenih programov izvajali tuji predavatelji … (str. 12).

Tovrstne usmeritve zaokrožuje najnovejši politični program Nacionalni program reform 2012–2013 (str. 14):

Sistem financiranja visokega šolstva bo spodbujal internacionalizacijo z nagrajevanjem mednarodne mobilnosti študentov in spodbujanjem mednarodne mobilnosti visokošolskih učiteljev ter vključevanjem vrhunskih strokovnjakov iz gospodarstva in tujine. Pripravljena bo zakonska podlaga, da se študijski programi lahko izvajajo tudi v tujem jeziku.

Glede na to, da zakon že dopušča vzporedne programe v tujem jeziku, je treba reformni program brati kot izvajanje programov samo v tujem jeziku, torej ne več z obveznimi slovenskimi vzporednimi programi.

Razprave o jeziku visokega šolstva

Hitro je postalo jasno, da se bo želja po povečanju števila tujih študentov (10 % iz stare strategije Univerze v Ljubljani (UL) pomeni v konkretnih številkah vključitev okoli 5000 tujih študentov letno, v št. letu 2011/12 je bilo na celotni UL nekaj čez 1000 izmenjavnih študentov)11 uresničevala s ponudbo predmetov in programov v tujem jeziku, a ne transparentno in zakonito, tj. z uvedbo vzporednih programov v angleščini, temveč znotraj obstoječih programov, ki bodo posamezne ali številne predmete ter celo programe izvajali le v tujem jeziku. Zato se je (slovenistična) stroka odzvala in sprva z že omenjeno javno izjavo leta 2006 (gl. op. 9), nato okroglo mizo ob tednu ljubljanske univerze ter številnimi zapisi, publikacijami in članki (gl. literaturo in vire) opozorila na potrebo po premišljeni ter sistemski rešitvi uvajanja predmetov in programov za tuje študente v slovensko visoko šolstvo.

10

Prim. tudi poročilo o dokumentih slovenskih univerz glede rabe jezikov Marušič, Žaucer (2007).

11 V postopku sprejemanja je nova Strategija UL, ki naj bi se po rektorjevih besedah ustavila pri 25 % programov v tujem jeziku (intervju z rektorjem za to študijo, oktober 2012). Dokument do končanja te študije še ni bil javno dostopen, razpolagali smo le z izhodišči zanj.


17

Nacionalni program jezikovne politike (NPJP) 2007–2011 je v poglavju IV zato med cilje postavil "utrditev slovenščine v slovenskem visokem šolstvu in znanosti" in jo konkretiziral z 10 ukrepi: izdelavo skupne zasnove predmeta "strokovno-znanstvena zvrst knjižne slovenščine" in njegovo vpeljavo v visokošolske študijske programe; izdajanjem visokošolskih učbenikov v slovenščini; pogojevanjem izvajanja študijskih programov v tujih jezikih z vzporednim izvajanjem istih programov v slovenščini; zagotovitvijo rabe slovenščine pri opravljanju izpitov ter izdelavi in obrambi diplomskih in doktorskih del (tudi ob sodelovanju gostujočih tujih predavateljev kot članov izpitnih komisij ipd.); privabljanjem uveljavljenih slovenskih znanstvenikov po svetu za gostujoče ali stalne predavatelje na univerzah v Sloveniji; zagotovitvijo zadostnih zmogljivosti za izvajanje tečajev slovenščine za tuje študente na vseh visokošolskih zavodih; prizadevanjem za uveljavljanje slovenistike na tujih univerzah, okrepitvijo motivacije za objavljanje znanstvenih dognanj v slovenščini in za nastopanje v slovenščini na mednarodnih prireditvah v Sloveniji; prispevek k razvoju in uveljavljanju slovenskega strokovno-znanstvenega jezika naj bi postal eno od meril pri podeljevanju Zoisove in Puhove nagrade.

Kljub temu, da je bil nacionalni program v parlamentu sprejet, so današnji problemi glede jezika visokega šolstva enaki, oz. kot bo pokazano, še bolj pereči, zato je lani nastali osnutek Nacionalnega programa jezikovne politike 2012–2016, ki je trenutno v politični obravnavi, jeziku visokega šolstva in znanosti posvetil samostojno podpoglavje ter skušal pred pripravo predloga doseči soglasje z najpomembnejšimi udeleženci, tj. rektorjem ljubljanske univerze, direktorjem agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije ter ministrstvom za znanost, visoko šolstvo in tehnologijo. Tako usklajen predlog je zapisan v osnutku resolucije,12 v njem je izrecno poudarjeno zavedanje o potrebi po internacionalizaciji, a ne na račun slovenskega visokošolskega in znanstvenega jezika, temveč z vzpostavljanjem kakovostnih vzporednih programov, spodbujanjem učenja slovenskega jezika, kombiniranimi oblikami dela z izročki v tujem jeziku in predavanji v slovenskem. Program vsebuje tri poglavitne kratkoročne cilje: ohranitev statusa slovenščine kot uradnega in učnega jezika visokega šolstva, razvijanje sporazumevalne zmožnosti v strokovnem jeziku in izboljšanje položaja slovenščine kot jezika znanosti; kar so po mnenju delovne skupine13 najpomembnejše kratkoročne naloge slovenske jezikovne politike na področju visokega šolstva in znanosti.

***

Če sklenemo oris položaja jezika visokega šolstva, kot se kaže iz dostopnih dokumentov in javnih razprav, moramo ugotoviti, da nastaja med zakonodajo, ki omejuje izvajanje predmetov in programov v tujem jeziku (in statuti univerz, ki to zakonodajo večidel prepisujejo), ter strategijo države in univerz glede razvoja visokega šolstva vedno večji prepad. Zahteve po internacionalizaciji, izmenjavi študentov in osebja ter primerljivosti se vedno bolj zlivajo s pojmom "kakovost" visokega šolstva, zato v slovenskem političnem in visokošolskem prostoru prepogosto nastaja občutek in tudi izrecna mnenja, da je treba za prosti pretok "visokošolskega blaga in storitev" odstraniti vse ovire; kot taka ovira se razume tudi slovenski jezik. Ta neusklajenost med zakonodajo, mnenjem stroke ter fakultetnimi/univerzitetnimi in državnimi strategijami povzroča stanje, ki ga evfemistično lahko imenujemo iskanje obvodov za vključevanje tujih študentov, dejansko pa gre za zatiskanje oči pred napol- in nelegalnim izvajanjem predmetov in programov v angleščini na račun izvedb v slovenščini. Rešitve so parcialne in nedomišljene, brez vloženih intelektualnih in finančnih virov. Na ljubljanski univerzi se izvajajo v angleščini ne le nekateri izbirni predmeti, ampak celotni programi, ki so sicer akreditirani v slovenskem jeziku (Divjak, 2011); zakonska določitev, da se lahko posamezni predmeti izvajajo v tujem jeziku, če jih vpiše večje število tujih študentov, pa v praksi pomeni, da se predmet s 50 slovenskimi in tremi tujimi študenti izvaja v tujem jeziku, torej angleščini. In čeprav statuti univerz

12 Dostopno na: www.mizks.gov.si/fileadmin/.../NPJP12-16_osnutek_april_2012.pdf, str. 16–19.

13 Skupino je vodil Marko Stabej, sodelovali pa so Helena Dobrovoljc, Darja Erbič, Tomaž Erjavec, Ina Ferbežar, Simon Krek,

Martina Ožbot in Monika Kalin Golob.

http://www.mizks.gov.si/fileadmin/.../NPJP12-16_osnutek_april_2012.pdf


18

določajo, da je treba pri odločanju za izvedbo v tujem jeziku upoštevati znanje učitelja in študentov, se to ne dogaja in kriteriji za tako vrednotenje ne obstajajo.

Pravzaprav je stanje paradoksalno: za slovenske študente, ki jih fakultete želijo poslati v tujino za semester ali dva, se internacionalizacija razume kot primerljivost znanja, kompetenc, spoznavanje tuje kulture in družbe, kot širjenje obzorij in pridobivanje znanja novega jezika. To si želimo za svoje študente. Ko pa sprejemamo tujce na svoje programe, jim vsega tega ne ponujamo, saj jih potisnemo v globalizirani angleški besednjak (izbirnih) predmetov in/ali programov, vanje prisilimo še svoje študente in ne vemo, kako se ti predmeti/programi dejansko izvajajo oz. slišijo, kaj to pomeni za strokovne kompetence naših in tujih študentov. Idejo internacionalizacije razumemo omejeno, jo vpeljujemo v slovenske programe brez prave strategije in z neupoštevanjem zakonodaje.

Pa vendarle ne gre samo za politiko univerz, saj je njihova strategija del državne in sprejemanje tujih študentov pomeni, da lahko v tujino po sistemu reciprocitete odidejo naši študenti, kar je gotovo dobro zanje. Tuji profesorji in profesorice bogatijo naša spoznanja, mednarodno sodelovanje je nujno za izmenjavo znanja in njegovo rast. To je nesporno, kot je nesporna zahteva po mednarodni vpetosti in kakovosti slovenskega visokega šolstva. Sporni in napačni pa so nekateri načini, s katerimi ju želimo doseči, saj dosedanja praksa kaže, da slovenska država za svoje strateške cilje ne želi vlagati dodatnih sredstev, še več, z večletnim zanemarjanjem problematike visokega šolstva je bilo povzročeno, da so razmere v visokem šolstvu več kot slabe.


19

4 Jezikovna politika v visokem šolstvu

4.1 Evropski vidiki

V dokumentih Sveta Evrope, Evropske komisije in tuji sociolingvistični literaturi se po uvajanju bolonjske reforme pojavlja vedno več opozoril v zvezi z jeziki v visokem šolstvu. Pomembna je ugotovitev, da so med manj premišljenimi vidiki in posledicami bolonjskega procesa prav jezikovna vprašanja (Druviete, 2007, 2; Čok, Beguš, 2011, 5). Evropski jezikovni svet leta 2006 ugotavlja, da je eden od stranskih učinkov naraščajoče študentske mobilnosti po Evropi ter skupnih programov povečana raba angleščine kot učnega jezika v neangleško govorečih državah ter da ima to nepredvidljive posledice na učenje in poučevanje (Nancy Declaration, nav. po Druviete, 2007, 2; tudi v Druviete, Vadmanis 2010, 91). Povečuje se tveganje za prevzemanje tujega jezika na račun maternega: na Nizozemskem, Danskem, Švedskem in v Nemčiji je "vedno več diplomantov, ki tekoče govorijo angleško, hkrati pa so nekompetentni kot strokovnjaki v uradnem jeziku svoje države" (Druviete, 2007, 2). V Novem okviru za strategijo o večjezičnosti v Evropski uniji (A New Framework, 2005, 11) Evropska komisija opozarja, da imajo lahko težnje neangleško govorečih držav po poučevanju v angleščini namesto v lastnem jeziku neslutene posledice za vitalnost njihovih jezikov. Nedelovanje jezika na enem področju (sociolingvistika uporablja termin izguba področja) vpliva na celoten jezik: pri jeziku visokega šolstva je jasna in tudi na Slovenskem že problematična njegova povezanost z rabo v znanosti (prim. Kalin Golob, 2010), kar vpliva na akademsko in strokovno izražanje, na podsisteme, kot sta osnovno in srednje šolstvo, na tehnike učenja in poučevanja, na publicistiko in prek nje na splošno rabo (prim. Druviete, 2007; Davidsen-Nielsen, 2010; Stickel 2010). Sociolingvisti pozivajo vlade, naj pravočasno ukrepajo in zagotovijo polno delovanje državnega jezika v celotnem izobraževalnem sistemu (Druviete, 2007). Druviete tako kot učinkovit model predlaga spremembe, ki jih je z zakonom leta 2006 sprejela Latvija: tujejezični programi se v visokem šolstvu lahko izvajajo le za tuje študente, pri čemer se vanje vključi tudi študij državnega jezika, ko gre za izmenjave, ki tujemu študentu prinesejo več kot 20 kreditnih točk; v študijskem programu za domače študente se lahko le petina kreditnih točk pridobi v drugem uradnem jeziku EU, pri čemer so iz tega izključeni delni, končni in državni izpiti ter zaključna diplomska, magistrska in druga dela; v tujem jeziku lahko potekajo programi tujih jezikov in literature. Druvietejeva zaključuje (2007, 3): "Ta formulacija omogoča Latviji, da ne bo ponovila največje napake številnih evropskih držav, ki so skoraj izgubile svoje jezike v visokem šolstvu in znanosti ter želijo sedaj njihovo delovanje ponovno vzpostaviti." Evropska komisija (A New Framework, 2005, 11) poudarja vlogo univerz pri spodbujanju večjezičnosti in medkulturnosti v evropski družbi, izhajajoč iz samoumevnosti pri ohranjanju prvega, uradnega jezika države.

Na ljubljanski mednarodni konferenci o jezikih v visokem šolstvu so se leta 2009 strnila mnenja (Humar, Žagar Karer, 2010) o potrebi po premišljeni jezikovni politiki v visokem šolstvu. Opozorila z Danske (Davidsen-Nielsen, 2010), iz Nemčije (Stickel, 2010), Latvije (Druviete, 2010) in drugih evropskih držav so precej enotna: visoko šolstvo mora izobraževati za večjezičnost, usposabljati diplomante za delovanje v več jezikih, a upoštevajoč "evropsko formulo 1 + 2", obvladanje maternega jezika in učenje dveh tujih. Pristajanje na angleško enojezičnost v visokem šolstvu in znanosti je za državni jezik izguba pomembnega področja, ki dolgoročno pomeni spreminjanje polnorazvitih evropskih jezikov v jezike neformalnega sporazumevanja: "... državni jeziki bi tako postali družbeno in funkcijsko omejeni regionalni jeziki pod angleščino kot vseevropskim standardnim jezikom" (Stickel, 2010, 20), postopoma bi zato postali manj ugledni (prestižna vloga standardnega jezika) in neuporabni tudi za vsakdanje sporočanje. Po črnem scenariju, ki po dosedanjih podatkih (Ammon, McConnel, 2002) ni nemogoč, bi v Evropi obstali nekateri dialekti, ki bi jim vladal angleški standardni jezik.

V okviru evropskih institucij in sociolingvističnih raziskav torej obstaja več študij in dokumentov, ki želijo urediti vprašanje jezika v visokem šolstvu. Ob široko zastavljenih pobudah Evropske komisije za


20

večjezičnost raziskave kažejo, da na obeh področjih, torej tako pri spodbujanju modela 1 + 2 (prim. pregled jezikovnih politik Gâz, 2011) kot tudi zavzemanju za ohranjanje nacionalnih jezikov v visokem šolstvu in znanosti, angleščina postaja jezik, ki povzroča nevarnost subtraktivne dvojezičnosti, z njo izgubo polnofunkcijske rabe nacionalnih jezikov, njihovo umikanje v zasebno rabo in postopno prevlado angleščine kot standardnega jezika Evropske unije.

Čeprav obstaja potreba po oblikovanju univerzitetne jezikovne politike, naša raziskava kaže, da ima sorazmerno malo univerz take dokumente (Priloga 1, prim. tudi Gâz 2011), a obstajajo njene definicije in smernice ter soglasje, da mora izhajati iz temeljev evropske skupnosti, torej mora biti plurilingvistična, upoštevajoč lastni in tuje jezike (Position Statement on Language Policy in Higher Education in Europe, 2011, 3: "Ekskluzivna raba angleščine kot lingue france ogroža kakovost kulturne in akademske izmenjave."14). Zato imajo univerze izjemno pomembno vlogo pri razvijanju obeh vidikov evropske jezikovne politike: razvijati znanje v nacionalnem jeziku in spodbujati učenje tujih strokovnih jezikov. "Tako bodo univerze poskrbele za zavedanje, kako pomembna je vrednost jezikovne raznolikosti in manj široko rabljenih jezikov. Jeziki, ki niso samo študijski predmet in predmet raziskovanja, ampak so polno rabljeni v vsakdanjem in formalnem diskurzu, imajo mnogo večje možnosti, da se izognejo jezikovni smrti, ki grozi številnim jezikom." (Bergan, 2001, 18)

4.2 Slovenska jezikovna politika in perspektive slovenščine kot jezika visokega šolstva

Slovenska jezikovna situacija v visokem šolstvu je primerljiva s situacijami drugih evropskih jezikov, stopamo po stopinjah evropskih univerz, ki so si v želji po pridobivanju tujih študentov odvzele pomembno področje jezikovne rabe in na visokošolski ravni ponujale programe zgolj v angleškem jeziku. A ker v literaturi in priporočilih evropskih dokumentov o jezikovni politiki obstaja dovolj študij, raziskav in opozoril (tudi o posledicah angleškega visokega šolstva na Nizozemskem, ki ga slovenska politika postavlja kot mogoč model15, ker obstajajo podatki o nezavidljivem stanju, kot tudi zapisi o pomembnih političnih odločitvah v Belgiji (prim. Tytgat 2011),16 opozorila iz Nemčije (prim. Gnutzmann, 2005; Hughes, 2008, 125) in ker so številne univerze v Evropi že popravile prvotne napake ter uvedle vsaj dvojezične in mednarodne univerze (Purser, 2001; Risanger, 2012) ter doumele pomen nacionalnega jezika v visokem šolstvu, Sloveniji pri jezikovni ureditvi visokega šolstva ni treba napak ponavljati.

Pritisk politike in univerzitetnih vodstev po programih v angleščini je v Sloveniji vedno večji, kar je, kot smo želeli pojasniti, tudi pričakovan odziv na procese bolonjske reforme ter z njo povezane internacionalizacije. Visoko šolstvo se je znašlo v nezavidljivem položaju. Od podpisa bolonjske deklaracije (1999) se je povečala tekmovalnost med evropskimi univerzami in z njo povezana globalizacija. Težava nastaja, ker je omejeno razumljena internacionalizacija postala prvi fokus

14

"Confédération Européenne des Centres de Langues de l'Enseignement Supérieur, European Confederation of Language

Centres in Higher Education, Europäischer Verband der Hochschulsprachenzentren: Position Statement on Language Policy in Higher Education in Europe In 2009, CercleS established a number of Focus Groups, including one on Language Policy which met for the third time in Luminy, Marseille, France from 19th - 21st May 2011. The following position statement is based on analysis and discussions which took place during the three meetings. It is presented in the form of guidelines for Institutions in Higher Education." Dostopno na: www.nut-talen.eu (25. 5. 2012).

15 Zaradi le delno primerljive sociolingvistične situacije v obeh državah nizozemski model ne more biti neposredno prenosljiv – tam ima večinski delež prebivalstva že desetletja visoko kompetenco v angleščini.

16 "Flamske univerze potrebujejo jezikovnopolitična vodila, v katerih je flamščina prvi jezik, hkrati pa spodbujajo jezikovno raznolikost z angleščino kot glavnim tujim jezikom. Univerza v Oslu to poimenuje 'parallel-lingualism' (v Vodilih za jezikovno politiko Univerze v Oslu)." (Tytgat, 2011)

http://www.nut-talen.eu/


21

univerz, zato je pritisk na hitro pridobivanje tujih študentov velik in rešitve ne želijo biti strokovne, temveč poceni in nepremišljene.

Po šestletnem intenzivnem strokovnem delovanju, ki je želelo pomen jezika visokega šolstva usmeriti v resno strokovno utemeljeno razpravo in iskanje ustreznih rešitev, po številnih zapisih in dokumentih ter razpravah je slovenska jezikovna politika v visokem šolstvu še vedno neopredeljena. Lani smo dobili prvi prerez jezikovne politike na Univerzi na Primorskem,17 ki sledi smernicam Evropske komisije,18 Univerza v Ljubljani pa kljub izrecnim pozivom po sistematičnem reševanju jezikovnih vprašanj iz leta 2006 še ni oblikovala svoje politike, tudi na Univerzi v Mariboru dokumente šele pripravljajo (intervjuja z rektorjema obeh univerz, oktober 2012).

Trenutno stanje določa dejstvo, da slovenske univerze potrebujejo t. i. internacionalizacijo, torej povečano število tujih študentov, večji obseg mednarodnega sodelovanja in s tem višjo uvrstitev na mednarodnih lestvicah kakovostnih univerz. Programi v angleščini se zdijo najhitrejša pot k vsemu temu. Univerze vzporednih programov ne vidijo kot realne možnosti, ker naj bi bili finančno in organizacijsko (vsaj trenutno) neuresničljivi. Tako razumljena internacionalizacija lahko privede tudi do slabšanja kakovosti, saj je prenašanje spoznanj v tujem jeziku pogojeno s kompetenco učiteljev in študentov v angleškem jeziku, ki je po samooceni sicer visoka (prim. rezultate anket v Prilogi 2), vendar lahko zanjo še vedno domnevamo, da je pri slovenskih govorcih nižja od kompetence v slovenskem jeziku. Obstaja možnost, da se bodo ob neurejanju jezikovnega vprašanja v visokem šolstvu slovenski diplomantke in diplomanti razvili v strokovnjake, nesposobne strokovnega delovanja v uradnem jeziku države, ki jim je šolanje omogočila.

4.3 Iskanje rešitev

Urejanje jezikovnih vprašanj slovenskega visokega šolstva mora izhajati iz večjezične realnosti in preseči dosedanjo stališčno polarizacijo, ki se kaže bodisi v pretiranem zaščitniškem odnosu do slovenščine bodisi v popolni odsotnosti refleksije o praktičnih in simboličnih vidikih jezikovne ureditve. Eden od takih poskusov je bilo poglavje o jeziku visokega šolstva in znanosti v osnutku Nacionalnega programa za jezikovno politiko 2012–2016, ki je nastalo z zavedanjem o pomenu in aktualnosti težav na tem področju. Iskali smo konsenze pri odločevalcih in izvrševalcih visokošolske in znanstvene politike. V nasprotju s prvim jezikovnim nacionalnim programom (2007–2011) smo izhajali iz zavedanja, da že sedanja praksa – kljub zakonskim omejitvam – uvaja angleške programe in predmete. Vedeli smo tudi, da je potreba po takšnih programih vedno večja in upravičena, da torej slovenski visokošolski prostor potrebuje tovrstne predmete in programe, če želi po eni strani svojim študentom in profesorjem omogočiti mednarodno izmenjavo ter po drugi strani zadostiti kriterijem kakovosti, kot jih mednarodna javnost postavlja vsem visokošolskim institucijam. Nikakor pa nismo želeli pristati na to, da bi ta potreba izrinila obstoj slovenskih predmetov in programov ter s tem povzročila izgubo pomembnega področja rabe slovenskega jezika. Prav zato je za nadaljnje reševanje vprašanj jezikovne politike visokega šolstva nujno razumeti, da ozko interpretirana internacionalizaci-ja, kot jo razume tudi slovenska (visokošolska) politika, v resnici – prav ironično – internacionalizacijo izključuje, tj. z uvajanjem angleške monolitnosti izrinja jezike in kulture, kot opozarjajo raziskovalci po celi Evropi (Werner, 2011, 14) in kar je v nasprotju z jezikovno raznolikostjo, na kateri temelji ideja skupne Evrope in skupnega evropskega visokošolskega prostora. Ne le pri nas, tudi v vseh drugih manjših neangleško govorečih državah je postala, kot rečeno, prazen označevalec, ne pa, kar bi

17

Prerez jezikovne politike Univerze na Primorskem, 2011. Ur. Lucija Čok in Ana Beguš.

18 "Zavedati se moramo, da diplomanti univerze potrebujejo dobro znanje strokovnega oz. znanstvenega jezika v maternem

in tujem jeziku. Sporazumevanje v maternem jeziku in sporazumevanje v tujem jeziku sta na vrhu seznama osmih ključnih kompetenc, potrebnih za vseživljenjsko učenje. Znanje in razvoj jezika stroke in znanosti pa sta pomembna tudi za uspeh naših diplomantov." (Prerez jezikovne politike, 2011, str. 5)


22

morala, "natančna določitev institucionalnih praks ali izobraževalnih ciljev" (Kehm; Knight, nav. po Werner, 2011, 2; Kerklaan, Moreira, Boersma, 2008, 243). Če ob tem upoštevamo, da visoko šolstvo z bolonjsko reformo postaja vedno bolj tržna, ne pa akademska dejavnost, torej se – kot označuje literatura – marketizira, je internacionalizacija videna le kot ekonomski dodatek za institucijo (Werner, 2011, 3). In temu pojavu se je pridružilo tudi naše visoko šolstvo. V zadnjem dokumentu, ki obravnava to področje strateško, tj. Nacionalni program visokega šolstva za obdobje 2011–2020, ni mogoče prezreti vpliva te usmeritve, saj obravnava potrebo po internacionalizaciji v povezavi z "mednarodno atraktivnostjo", ki jo bomo pridobili s "študijskim procesom v tujem jeziku" (str. 35), in utemeljitev v dikciji turističnega oglaševanja je dovolj zgovorna: "Slovenija bo privlačna destinacija za visokošolski študij ter pedagoško, raziskovalno in strokovno delo tujih študentov in strokovnjakov" (str. 40). Ali z besedami aktualnega ministra dr. Žiga Turka (Odmevi, TV Slovenija, 25. 7. 2012): "Univerze, izobraževanje postaja globalni posel, ki se ga je treba lotiti z globalnimi orodji in globalnimi jeziki." Izobraževanje kot gospodarski dobičkonosni dodatek torej, in ne izobraževalni cilj. Zato je minister odločen: "Mi se bomo potrudili /število tujih študentov/ povečati tako, da bomo omejili – bom rekel – pravila, ki se tičejo uporabe slovenskega jezika" (Odmevi, 25. 7. 2012, TV Slovenija).

Ocenjuje se, da je leta 2010 v tujini študiralo 6 milijonov študentov, hkrati so jasne tudi njihove poti: 70 % vseh študentov v tujini študira v treh glavnih in najbolj zaželenih angleško govorečih državah, Avstraliji, Veliki Britaniji in ZDA, neangleške države v tem tekmovanju nikakor ne bodo mogle privabiti najboljših: "Neangleško govoreče države težko tekmujejo z anglofonskimi pri dobičku visokošolske internacionalizacije – trg je enostavno asimetrično proti njim" (Hughes, 2008, 119). Anglofonske države prevladujejo pri sprejemanju tujih študentov in niso reprocitetne pri njihovem pošiljanju v svet (Hughes, nav. m.). In v tej bitki Slovenija nima veliko možnosti, zato bi se morala v prvi vrsti usmeriti k vprašanjem kakovosti za lastne študente. Zakaj ne bi manjšanja generacij izkoristili za normalizacijo razmer na programih, kjer imajo visokošolski učitelji popolnoma neprimerljivo razmerje študentov na profesorja (35 in več, kar je visoko nad evropskim povprečjem), ne pa v paniki iskali tuje študente, ki bi upad generacij nadomestili?

Kakovosti slovenskega visokega šolstva ne bo povečala instantna internacionalizacija s prizadevanji za čim več tujih študentov. Kaj so cilji univerzitetnega izobraževanja? Komu je namenjeno in čemu sploh imeti javno šolstvo? Naj bo organizirano za dobro družbe in podporo znanosti? Ali je le še ena od tržnih dejavnosti, ki naj bi prinašale dobiček? Zdravnik, pravnik ali ekonomist, novinar, strojni inženir ali elektrotehnik morajo biti usposobljeni za sporazumevanje s svojimi sodržavljani, torej morajo obvladati njihov jezik: "Visokošolsko izobraževanje mora ponujati ne le dober trening, ampak tudi kritično prispevati k družbeno pomembnim razpravam. To naj bi potekalo v maternem jeziku." (Tytgat, 2011, 5)

Ker evropska politika poudarja pomen ohranjanja nacionalnega jezika v visokem šolstvu in obstajajo številne študije o posledicah napačnih odločitev posameznih univerz, ki pomenijo izgubo pomembnega jezikovnega področja, s tem tudi polnofunkcijskega delovanja jezika (Norveška, Švedska, Danska, Nizozemska, Nemčija; prim. Brock-Utne, 2007), bi morala slovenska politika osnutek NPJP vzeti zelo resno. Spogledovanje z mislijo o prepuščanju odločitev o jeziku visokega šolstva univerzam, torej njegovo zakonsko neurejanje, je napačna odločitev, ki bo Slovenijo peljala na pot, ki so jo druge članice EU izkusile kot napačno odločitev. Osnutek NPJP ponuja možnost vključevanja tujih študentov in učiteljev, razvijanje kakovosti visokega šolstva s kakovostnimi slovenskimi in vzporednimi ali posebej oblikovanimi tujimi predmeti in programi. Predvsem pa ohranja vlogo slovenščine kot jezika visokega šolstva in znanosti, za kar mora poskrbeti odgovorna državna politika. Izguba področja je preveč resna posledica za državni jezik, zato je ne smemo prepuščati političnim ali ideološkim bitkam, temveč na strokovnih temeljih oblikovati zrelo jezikovno politiko, ki bo slovenskemu visokemu šolstvu omogočala izpolnjevanje strateških ciljev, predvsem dejanske kakovosti v domačem in mednarodnem prostoru. In to ni mogoče znotraj sedanjih programov, ampak z dodatnimi viri za strateške cilje, med katerimi sta kakovost in internacionalizacija.


23

Kakšna bo usoda osnutka NPJP, trenutno ni znano, a po prvih obravnavah je predlog urejanja visokega šolstva med rektorji spodbudil negativno reakcijo, češ da gre za prestrogo dikcijo glede slovenskega jezika v visokem šolstvu in premajhno odpiranje angleščini; povedna je tudi zgoraj navedena namera ministra Turka o omejevanju pravil v zvezi z rabo slovenščine. In to kljub temu, da je osnutek programa glede visokega šolstva v strokovni javnosti dobil podporo (Vogel 2012) oz. celo mnenja, da je predlog preveč odprt do angleščine (Dular 2012).

Raziskave so pokazale, da ima jezik predavanj velik vpliv na kakovost učnih dosežkov in prispeva k študentovemu kognitivnemu in kulturnemu razvoju (Position Statement on Language Policy in Higher Education in Europe, 2011, 3). Če črnogledo preverimo misel, kakšni bi bili učni dosežki naših študentov ter njihov kognitivno-kulturni razvoj, ko bi na slovenske univerze uvedli angleški učni jezik, je najbrž popolnoma jasno, da lahko kakovost poučevanja dosegamo predvsem v maternem jeziku. Prav zato je odgovorna jezikovna politika, podprta s strokovnimi argumenti, pomemben del ohranjanja slovenskega jezika v polnofunkcijskem delovanju in prispevek k uresničevanju skupnega evropskega visokošolskega prostora, ki lahko obstaja samo na temeljih jezikovne in kulturne raznolikosti.

***

Razprava o visokošolskem jeziku na slovenskih univerzah in sprejemanje NPJP ter morebitno spreminjanje zakonodaje ne smejo biti usmerjene v izključevanje: eno ali drugo (slovenščina ali tuj jezik), temveč v "iskanje pravilnega ravnotežja med poučevanjem v maternem jeziku in ponujanjem možnosti za razvijanje znanja tujih jezikov, saj je oboje sine qua non za posameznikov osebni in strokovni razvoj" (Bergan, 2001, 7).

Študija, ki želi oblikovati predlog urejanja jezikovne politike visokega šolstva v Sloveniji, je zato v analizo zajela glavne nosilce, uporabnike in odločevalce v visokem šolstvu.


24

5 Raziskava stališč o rabi učnih jezikov v visokem šolstvu

Empirični del raziskave smo metodološko zastavili kot kombinacijo elektronskih anket, oblikovanih za tri ciljne skupine, in sicer visokošolske učitelje, domače in tuje študente, ter poglobljenih intervjujev, ki smo jih izvedli z odločevalci jezikovne politike v visokem šolstvu (rektorji in dekani oziroma prodekani izbranih fakultet). V obeh primerih smo se osredotočili na tri javne univerze: Univerzo v Ljubljani, Univerzo v Mariboru in Univerzo na Primorskem.

5.1 Elektronske ankete

Anketiranje smo izvedli med 1. oktobrom in 1. novembrom 2012. Pri obveščanju o anketah in njihovem razširjanju prek elektronske pošte so nam pri visokošolskih predavateljih pomagala vodstva univerz, pri domačih študentih študentske organizacije v Ljubljani in Mariboru, pri tujih študentih pa službe za mednarodno izmenjavo vseh treh univerz.19 Presodili smo, da izmenjavni študenti, ki bodo v Sloveniji študirali v letošnjem študijskem letu, zaradi termina izvajanja ankete tik po začetku študijskega leta še ne bi mogli posredovati relevantnih informacij o svojem študiju. Zato smo anketo posredovali študentom, ki so bili na študijski izmenjavi v Sloveniji v študijskem letu 2011/12.

Vprašalnik za visokošolske učitelje

V anketnem vprašalniku za visokošolske učitelje smo poleg po osnovnih demografskih podatkih (spol in starost) spraševali po naslednjih podatkih, ki omogočajo razvrščanje respondentov v skupine: univerzi, fakulteti in programu, na katerem poučujejo, pedagoškem nazivu, maternem jeziku in trajanju opravljanja poklica (v letih).

Drugi del vprašalnika je zajemal predvsem dejstvena vprašanja, s katerimi smo želeli preveriti dejansko stanje pri rabi jezikov v slovenskem visokem šolstvu ter razpoznati razsežnosti in oblike trenutnega izvajanja predmetov in programov v slovenščini in angleščini oziroma drugih tujih jezikih na slovenskih univerzah. Anketni vprašalnik seveda primarno ni bil namenjen učiteljem tujih jezikov, vendar širjenja ankete ni bilo mogoče povsem nadzorovati, tako da so se med respondenti znašli tudi oni. Njihovi odgovori v manjši meri izkrivljajo podatke, ki smo jih želeli pridobiti z drugim sklopom vprašalnika, saj je razumljivo, da predavajo izključno ali predvsem v tujem jeziku. Vseeno pa je bil delež tovrstnih respondentov dovolj nizek, da njihovih odgovorov nismo izločili iz raziskave, predvsem ne zato, ker so za raziskavo zanimivi njihovi odgovori na tretji, mnenjski sklop vprašanj. Respondenti so na petstopenjski lestvici ocenjevali pogostnost rabe slovenščine, angleščine in drugih tujih jezikov pri različnih pedagoških dejavnostih (predavanja, vaje, seminarji in konzultacije) ter pogostnost, s katero študenti pri njihovih predmetih opravljajo posamezne študijske dejavnosti (pisni in ustni izpiti ter seminarske naloge in drugi pisni izdelki). Nato so respondenti odgovarjali na vprašanje, kolikšen delež pri njihovih predmetih predpisane literature je v določenem jeziku (slovenščini, angleščini in evropskih jezikih z največ govorci, imeli pa so tudi možnost vpisa drugih izbir). V naslednjih dveh vprašanjih smo učitelje spraševali, znanje katerih jezikov pričakujejo od domačih in od tujih študentov. Nato so respondenti odgovorili še, koliko časa že (če sploh) izvajajo pedagoški proces tudi v tujem jeziku.

19

Za pomoč pri podatkih se iskreno se zahvaljujemo direktorici CMEPIUS-a dr. Alenki Flander, Katji Cerjak z Univerze v

Ljubljani, Moniki Rešetar z Univerze Maribor in Tatjani Mikelić z Univerze na Primorskem.


25

V tretjem delu vprašalnika smo na petstopenjski lestvici merili stališča respondentov do izvajanja pedagoškega procesa v angleščini na slovenskih univerzah in njihovo strinjanje z domnevnimi prednostmi in slabostmi, ki jih imata visokošolsko izobraževanje v slovenskem in angleškem jeziku na slovenskih univerzah.

Četrti del vprašalnika smo namenili problematiki domače in tuje strokovne literature ter terminologi-je. Respondenti so ocenjevali ustreznost organiziranosti terminološkega dela na svojem strokovnem področju, poročali o načinih posredovanja terminologije pri svojem pedagoškem delu ter poročali o svojih morebitnih terminoloških zagatah in pristopih k njihovemu reševanju. Na koncu so učitelji ocenili svoje znanje tujih jezikov (angleščine in drugih evropskih jezikov z največ govorci, imeli pa so tudi možnost dopisati druge jezike in stopnjo, na kateri jih obvladajo).

Zadnje vprašanje je bilo povsem odprtega tipa in je dopuščalo morebitne komentarje na vsebino in izvedbo ankete oziroma dodajanje informacij, ki so nam jih respondenti želeli posredovati.

Vprašalnik za domače študente

Tudi v anketah za študente smo poleg po osnovnih demografskih podatkih (spol in starost) zbrali osnovne podatke za razvrščanje v skupine: univerzo, fakulteto in program, ki jih obiskujejo, stopnjo in način študija ter študentski status. Tudi študente smo spraševali po njihovem maternem jeziku.

V drugem, dejstvenem delu vprašalnika so študenti ocenili svoje zmožnosti branja, govorjenja in pisanja v tujem jeziku ter slušnega razumevanja tega jezika. Ocenjevali so svoje znanje angleščine in drugih evropskih jezikov z največ govorci, imeli pa so tudi možnost dodajanja drugih jezikov. Nato so ocenili pogostnost rabe slovenščine, angleščine in drugih tujih jezikih pri posameznih študijskih dejavnostih (predavanja, vaje, seminarji in konzultacije, pisni in ustni izpiti ter seminarske naloge in drugi pisni izdelki in ustne predstavitve ter študij literature in izročkov). V zadnjih vprašanjih tega sklopa smo domače študente spraševali po jeziku, za katerega pričakujejo, da ga bodo največ uporabljali pri opravljanju svojega poklica, preverjali pa smo tudi, ali se predmeti na njihovem programu dejansko izvajajo v jeziku, v katerem so bili razpisani. Tudi pri vprašalniku za študente smo naleteli na težavo, da ta primarno ni bil namenjen študentom tujih jezikov, vendar so ga reševali tudi ti, kar smo pri analizi podatkov upoštevali.

V tretjem delu smo s praktično enakimi trditvami kot pri visokošolskih učiteljih merili stališča slovenskih študentov do izvajanja pedagoškega procesa v angleščini na slovenskih univerzah in njihovo strinjanje z domnevnimi prednostmi in slabostmi, ki jih imata visokošolsko izobraževanje v slovenskem in angleškem jeziku na slovenskih univerzah.

Vprašalnik za tuje študente

Vprašalnik za tuje študente se je, poleg tega, da je bil preveden v angleščino, od vprašalnika za domače študente razlikoval po dveh dodatnih vprašanjih, in sicer smo jih spraševali, ali in kje so se učili slovenščine ter zakaj so se odločili za študij v tujini.

Vzorec in analiza podatkov

Anketo za visokošolske učitelje je delno ali v celoti izpolnilo 715 respondentov, od tega jo je končalo 469.20 Daleč najslabši je bil odziv zaposlenih na Univerzi na Primorskem (samo 6 respondentov),

20 S tem smo v vzorec zajeli 8 odstotkov populacije visokošolskih učiteljev na slovenskih javnih univerzah (vir: Razvid in

podatki MIZKŠ, 2011).


26

zaradi česar primerjava podatkov z univerzo kot neodvisno spremenljivko ne more biti relevantna. Tudi sicer smo presodili, da je na tej stopnji naše raziskave prikaz stanja rabe jezikov v visokem šolstvu ter mnenj učiteljev in študentov o jezikovnopolitičnih vprašanjih na vseh treh univerzah kot celoti slovenskega javnega visokega šolstva ključnejši od opozarjanja na specifike posameznih fakultet in programov. Poleg tega se je pri identificiranju študijskih programov, za katere smo presodili, da bi bil šifrant preobsežen in kompleksen, to izkazalo za metodološko šibkost ankete, saj so učitelji in študenti podajali zelo raznolike in nepopolne odgovore, ki pogosto niso bili v skladu z uradnim nazivom programa. Zato smo korelacije s temi spremenljivkami opustili. Anketo za domače študente je delno ali v celoti izpolnilo 2822 študentov, od tega jo je končalo 2331.21 Tudi pri študentskih anketah smo z Univerze na Primorskem dobili zanemarljiv odziv – zgolj pet respondentov. Anketo za tuje študente pa je delno ali v celoti izpolnilo 283 tujih študentov, od tega jo je končalo 236.

Analiza treh anket za vsak vprašalnik vsebuje osnovni sumarnik opisnih statistik in nekatere za študijo relevantne korelacije med spremenljivkami. Vzorca tujih in domačih študentov sta sicer medsebojno neposredno neprimerljiva, vendar glede na populacijo ustrezna za primerjavo, zato v zadnjem delu analize, upoštevajoč frekvence posameznih odgovorov, podajamo opisno primerjavo ključnih podobnosti in razlik med odgovori tujih in domačih študentov.

5.2 Analiza podatkov anket ciljnih skupin

Analiza ankete med zaposlenimi na slovenskih univerzah

Med pedagoškimi delavci slovenskih javnih univerz smo izvedli spletno anketo, s katero smo želeli pridobiti podatke o njihovem jezikovnem znanju in jezikovni rabi, predvsem pa so nas zanimala njihova stališča o aktualnih jezikovnopolitičnih vprašanjih visokega šolstva.

Anketo je začelo reševati 715 ljudi, pri analizi pa smo upoštevali 469 do konca izpolnjenih anket. Med njimi je bilo 59 % moških in 41 % žensk. Skoraj dve tretjini vprašanih je starih med 26 in 45 let. 75 % respondentov poučuje na Univerzi v Ljubljani, 25 % v Mariboru, 1 % pa na Univerzi na Primorskem. V povprečju poučujejo 12,9 let. Med njimi je tretjina asistentov, sledijo jim docenti (22 %), redni profesorji (18 %) in izredni profesorji (16 %). 98 % jih je kot svoj prvi jezik izbralo slovenščino. Od tujih jezikov večinoma tekoče govorijo angleško, precej dobro razumejo hrvaško, srbsko oziroma bosansko. Njihovo znanje nemščine je srednje, manjši del vprašanih pa zna tudi osnove italijanščine ali francoščine.

Natančna analiza ankete s podrobnimi rezultati je v Prilogi 2, tu pa navajamo nekaj poglavitnih zaključkov, ki pa se seveda nanašajo le na podatke iz te ankete.

Jezikovna raba

1. Slovenščina je najpogosteje rabljeni jezik v slovenskem visokošolskem učnem procesu. Večinsko se uporablja pri vseh pedagoških dejavnostih in pri vseh oblikah študijskih obveznosti, ki jih pri anketiranih opravljajo študenti.

2. Angleščina se uporablja bistveno manj. Večina vprašanih po njej posega občasno, še največ pri individualnih konzultacijah, študenti pa od svojih obveznosti v angleščini največkrat opravljajo

21 Tudi v tem primeru smo zajeli vzorec 8 odstotkov študentov univerzitetnega visokošolskega študija na javnih slovenskih

univerzah (vir: Razvid in podatki MIZKŠ, 2011).


27

seminarske naloge in druge pisne izdelke. Tudi pri vajah, ki so bolj individualizirana oblika študijskega dela kot predavanja, ni večje rabe angleščine.

3. Z višjo stopnjo študija se uporablja manj slovenščine in več angleščine. Na tretjestopenjskem študiju so razlike med pogostostjo rabe obeh jezikov najmanjše, čeprav še vedno v izrazit prid slovenščini.

4. Raba ostalih jezikov je še redkejša kot pri angleščini in je razmeroma ustaljena, torej se s stopnjo študija ne spreminja. Verjetno je to tudi posledica dejstva, da je precejšen del vprašanih zaposlen na Filozofski fakulteti, kjer med drugim poučujejo tuje jezike. Ker ta pouk praviloma vedno poteka v jeziku, ki je predmet obravnave, so rezultati na tem področju nekoliko popačeni in zato manj relevantni.

5. Polovica vprašanih, predvsem asistentov, na slovenskih univerzah nikoli ne poučuje v tujem jeziku.

6. Glavnina tistih, ki uči v tujih jezikih – največkrat gre za izredne ali redne profesorje –, to dela že daljše obdobje, bodisi več kot deset let bodisi od tri do pet let.

7. Večina tistih, ki poučujejo v tujem jeziku, svojo zmožnost za govorjenje v angleščini ocenjuje z najvišjo oceno.

8. Kljub sorazmerni redkosti angleščine v slovenskih predavalnicah skoraj vsi vprašani od slovenskih študentov pričakujejo znanje angleščine, nemščino četrtina, ostale jezike pa še manj vprašanih.

9. Od tujih študentov vprašani prav tako želijo predvsem znanje angleščine, za ostale jezike pa imajo nižja pričakovanja. Razmeroma malo vprašanih od njih pričakuje tudi znanje slovenščine. Verjetno bi tu dobili drugačne odgovore, če bi v vprašanju ločili med izmenjavnimi in redno vpisanimi tujimi študenti.

10. Da študenti znajo angleško, je verjetno nujno tudi zato, ker anketiranci predpisujejo študijsko literaturo pri svojih predmetih približno enakomerno v obeh jezikih, nekoliko več v slovenščini in malo manj v angleščini.

11. Tolikšen delež angleške literature je verjetno posledica tega, da po mnenju vprašanih literatura za njihove predmete v slovenščini večinoma ni zadostna niti po obsegu niti po kakovosti. Tisti, ki ocenjujejo, da je literature v slovenščini malo ali da ni dovolj kakovostna, je zato dejansko predpisujejo manj.

12. Pri literaturi v ostalih jezikih spet izstopajo odgovori vprašanih s Filozofske fakultete, ki na jezikoslovnih študijskih smereh predpisujejo literaturo v največ jezikih, in to celo v stoodstotnih deležih. Vendar pomembnost literature v slovenščini in angleščini potrjuje dejstvo, da jo velika večina anketirancev s Filozofske fakultete predpisuje v slovenščini in angleščini.

13. Tujo terminologijo vprašani študentom najpogosteje posredujejo tako, da vzporedno uporablja-jo izvirni in uveljavljeni ali novo tvorjeni slovenski izraz, ki jih najizraziteje v slovenščino prevajajo najbolj izkušeni, torej redni profesorji.

14. Polovica vprašanih si lahko pomaga z organiziranim terminološkim delom na svojem strokovnem področju, zato tudi bolje ocenjujejo ustreznost slovenske terminologije, ki je zanje večinoma razmeroma ustrezna. Pri polovici vprašanih organiziranega terminološkega dela ni.

15. Ne glede na to imajo tri četrtine anketirancev težave pri prevajanju terminologije, ki jih največ-krat rešujejo s pomočjo slovarja in posveta z jezikoslovci ali s kolegi iz stroke.

Jezikovna stališča

1. Po mnenju slovenskih univerzitetnih učiteljev angleščina ne bi smela biti izključni jezik visokega šolstva v Sloveniji. Pouk za domače študente bi moral potekati v slovenščini z izjemo vabljenih tujih predavateljev, nekoliko sprejemljivejša pa bi bila angleščina na drugi in tretji stopnji.

2. Večina vprašanih je prepričana, da bi moralo preverjanje znanja potekati v istem jeziku kot podajanje snovi.

3. Anketirancem se zdi zelo pomembno, da študenti obvladajo slovenski strokovni jezik svojega študijskega področja, pa tudi – čeprav se s tem strinjajo v manjši meri – angleški strokovni jezik.

4. Vprašani menijo, da bi bilo za tuje študente treba organizirati predavanja v angleščini.


28

5. Večina vprašanih ocenjuje, da so pripravljeni in zmožni za izvajanje predmetov v angleščini. 6. Bolj različna so njihova mnenja o tem, da visokošolski učitelji na splošno dobro znajo jezike, v

katerih poučujejo. 7. Študijske snovi po mnenju vprašanih ni lažje razložiti v angleščini kot v slovenščini. Tudi angleško

strokovno terminologijo anketiranci ocenjujejo niti kot bolj niti kot manj razumljivo od slovenske.

8. O tem, ali študentje snov v angleščini razumejo, imajo vprašani v glavnem sredinska mnenja. 9. Vprašani niso prepoznali nobene velike prednosti študija v angleščini pred študijem v

slovenščini. Še najbolj so se strinjali, da je študentom, ki študirajo v angleščini, do neke mere bolj odprta pot v tujino.

10. Anketiranci se večinoma ne strinjajo s trditvami, da bi bili tisti, ki študirajo v angleščini, študijsko ali poklicno uspešnejši oziroma da bi lažje sledili novostim iz stroke.

11. Kot slabosti slovenskih študentov, ki študirajo v angleščini, vprašani prepoznavajo manjšo sproščenost pri komunikaciji in težave s slovensko terminologijo.

12. Po mnenju vprašanih študij v angleščini ni lažji kot v slovenščini. 13. Študentje, ki študirajo v slovenščini, ne obvladajo več snovi kot tisti, ki študirajo v angleščini.

Analiza ankete med študenti: primerjava rezultatov ankete med domačimi in tujimi študenti

Vzorca domačih in tujih študentov medsebojno sicer nista primerljiva, sta pa medsebojno dokaj primerljiva22 glede na populacijo, ki jo predstavljata, zato v nadaljevanju povzemamo ključne podobnosti in razlike med rabo jezikov v študijskem procesu ter stališči do obravnavanih jezikovnopolitičnih vprašanj obeh skupin študentov, ki so se pokazale v anketi.

Slovenski študenti pri veliki večini svojih študijskih dejavnosti trenutno uporabljajo slovenščino, njihova stališča do učnih jezikov v slovenskem visokem šolstvu pa kažejo, da si tako stanje želijo tudi v prihodnje. V primerjavi s tujimi, izmenjavnimi kolegi so izkazali bistveno manjšo naklonjenost angleščini kot učnemu jeziku. Dopuščajo jo predvsem kot vzporedni učni jezik, v katerem se vsebine ponujajo izmenjavnim študentom, pri študijski literaturi in kot predmet, ki bi jim ponudil obvladovanje angleške terminologije njihove stroke. Slovenski študenti angleščini pripisujejo tudi manj pozitivnih vplivov na študijske in poklicne dosežke kot tuji študenti, bistveno manj jih tudi pričakuje, da bodo pri opravljanju svojega poklica uporabljali predvsem angleščino. Razloga za to očitno ne gre iskati v slabšem znanju angleščine pri slovenskih študentih, saj so svojo jezikovno zmožnost v angleščini slovenski in tuji študenti ocenili praktično enako.

Tuji študenti od slovenskih univerz pričakujejo, da jim bodo omogočile opravljanje študijskih dejavnosti v angleščini, in večina tujih študentov pri svojih študijskih dejavnostih na slovenskih univerzah praviloma tudi dejansko uporablja izključno angleščino. Tako stanje je mogoče pojasniti z njihovo nizko, za študij v slovenščini še zdaleč ne zadostno stopnjo znanja slovenščine. Obenem se je izkazalo, da se več kot polovica tujih študentov slovenščine tudi ni želela naučiti niti na osnovni ravni. Dejstvo, da so tuji študenti izrazito bolj naklonjeni študiju v angleškem jeziku in v izobraževanju v angleščini vidijo prednost tako na študijskem kot na poklicnem področju, pa je najverjetneje vsaj delno odvisno tudi od dejstva, da smo v raziskavo zajeli specifičen vzorec populacije tujih študentov,

22 Pri vzorcu tujih študentov sta bila oba spola enakomerno zastopana, medtem ko je med slovenskimi študenti na anketo

odgovajralo izrazito več žensk žensk (78 %). Med slovenskimi študenti sta po starosti enako zastopani dve skupini; 44 % respondentov je bilo starih 18–21 in prav toliko 22–25, tuji študenti so bili v povprečju nekoliko starejši, saj jih je bilo 74 % iz starostne skupine 22–25 let. Pri obeh vzorcih je bilo daleč največ študentov Univerze v Ljubljani (96 % respondentov med domačimi in 76 % med tujimi študenti), manj jih je bilo z Univerze v Mariboru (4 % respondentov med domačimi študenti in 22 % respondentov med tujimi študenti), z Univerze na Primorskem pa je bilo respondentov iz obeh skupin izrazito malo (pet domačih in en tuji študent).


29

ki je študiju v angleščini izraziteje naklonjen od povprečja, kar so izkazali tudi z odločitvijo za študijsko izmenjavo.

Natančna analiza ankete s podrobnimi rezultati je v Prilogi 2.

Prvi jezik

Ključna razlika med obema skupinama študentov je seveda njihov prvi jezik. Prvi jezik 95 % domačih študentov je bil pričakovano slovenščina, večji del ostalih 5 % pa so predstavljali respondenti, katerih prvi jezik je hrvaščina, srbščina ali bosanščina. Pri domačih študentih, katerih prvi jezik ni (samo) slovenščina, se je izkazalo, da angleščino in ostale (tuje) jezike v študijskem procesu uporabljajo pogosteje od tistih, ki jim je prvi jezik slovenščina.

Med respondenti iz skupine tujih študentov je bilo največ rojenih govorcev španščine (20 %), portugalščine (9 %) in francoščine (9 %); druga precej zastopana skupina so bili rojeni govorci slovanskih jezikov; poljščine (8 %), češčine (7 %), hrvaščine, srbščine ali bosanščine (6 %); prav tako 6 % je bilo rojenih govorcev nemščine, z nekaj respondenti pa so bili zastopani praktično vsi jeziki EU in ruščina. Število v vzorec zajetih respondentov, ki so rojeni govorci nekega jezika, je bilo premajhno za to, da bi bilo njihovo nadaljnje razvrščanje v skupine in ugotavljanje korelacij z drugimi spremenljivkami v odvisnosti od prvega jezika kot neodvisne spremenljivke metodološko utemeljeno.

Ocena jezikovne zmožnosti v tujih jezikih in ocena zmožnosti za študij v angleščini

Tako domači kot tuji študenti so pri ocenjevanju lastnega znanja tujih jezikov najbolje ocenili svojo jezikovno zmožnost za angleščino. Tudi ocene obeh skupin študentov so zelo podobne; povprečna ocena znanja angleščine slovenskih študentov je 2,7, tujih pa 2,8. Oboji so tvorbeni dejavnosti pisanja in govorjenja ocenili za spoznanje nižje; slovenski študenti so ju ocenili s povprečno oceno 2,6, tuji študenti pa z 2,7; svojo bralno zmožnost v angleščini so slovenski študenti ocenili z 2,8, tuji z 2,9, zmožnost poslušanja pa so oboji ocenili s povprečno oceno 2,8.

Med drugimi tujimi jeziki, ki jih je navajal visok delež tako domačih kot tujih študentov, so nemščina, francoščina, španščina in italijanščina. Slovenski študenti so nekoliko višje od tujih študentov (0,9), s povprečno oceno 1,1 ocenili svoje znanje nemščine, medtem ko so svoje znanje francoščine in italijanščine s povprečnima ocenama 1,2 in 0,7 višje ocenili tuji študenti (povprečni oceni slovenskih študentov za ta dva jezika sta bili 0,5). Take rezultate je mogoče pojasniti z visokim odstotkom rojenih govorcev romanskih jezikov v vzorcu tujih študentov. Ključno pa se zdi, da znanje drugega tujega jezika tako pri slovenskih kot pri tujih študentih (z izjemo tistih, ki študirajo tuje jezike, kar se je eksplicitno pokazalo v visokih standardnih odklonih od povprečne ocene) največkrat ne presega osnovne ravni. Izjema je pri domačih študentih znanje hrvaščine, srbščine ali bosanščine, ki so ga ocenili relativno visoko; branje z 2, poslušanje z 1,8, govorjenje z 1,5 in pisanje z 1,2. Primerjava ocen za španščino ni relevantna, ker se je izkazalo, da med tujimi študenti veliko rojenih govorcev španskega jezika ni upoštevalo, da se vprašanje nanaša na znanje tujih jezikov.

Tuji študenti so svoje znanje slovenščine ocenili s skupno povprečno oceno 0,9; pri čemer sta bili spet pričakovano bolje ocenjeni zmožnost bralnega in slušnega razumevanja (povprečna ocena 1), slabše pa zmožnost govorjenja (0,8) in najslabše pisanja (0,6). Vsekakor pa vse ocene znanja slovenščine kažejo na raven, ki ne zadošča za opravljanje študijskih obveznosti v slovenskem jeziku. Pri tem je treba posebej opozoriti, da gre najverjetneje23 za ocene tistih 60 % respondentov med tujimi študenti, ki so se slovenščine učili, medtem ko se jih 40 % slovenščine ni nikoli učilo. Želja po učenju slovenščine je bil med tujimi študenti tudi najmanjkrat naveden razlog za odločitev za študij v Sloveniji, navedlo jo ga je le 5 % respondentov.

23

Izkazalo se je namreč, da mnogi respondenti za tiste jezike, ki jih sploh ne znajo, na zastavljeno vprašanje niso

odgovarjali.


30

Kljub temu, da so slovenski in tuji študenti skorajda enako ocenili svoje znanje angleščine, je zanimivo, da se njihove ocene lastne uspešnosti pri študiju v angleščini izrazito razlikujejo. Delež tistih, ki menijo, da bi svoj študij enako uspešno kot v maternem jeziku zaključili v angleščini, je namreč pri tujih študentih skoraj dvakrat tolikšen kot pri slovenskih. S trditvijo, da bi svoj študij enako uspešno zaključili v angleščini kot v slovenščini, se je strinjalo 38 % respondentov med slovenskimi študenti, od tega 20 % povsem, prav tolikšen delež se jih s trditvijo ni strinjal, 18 % pa se jih s trditvijo niti ni strinjalo niti ji ni nasprotovalo. Med tujimi študenti jih je menilo, da bi svoj študij enako uspešno kot v materinščini zaključili v angleščini, 70 %, 40 % jih je izrazilo popolno prepričanje o tem, delež tistih, ki niso bili tega mnenja, pa je bil med tujimi študenti zgolj 8 %.

Razlogov za tako stanje, kot smo že nakazali, najverjetneje ne gre iskati v dejanskem znanju angleščine, ampak predvsem v jezikovni in morda celo širše razumljeni samozavesti obeh skupin študentov. Večina respondentov med slovenskimi študenti (59 %) je namreč ocenila, da podano študijsko snov in literaturo v angleškem jeziku dobro razumejo, zgolj 15 % jih je menilo, da jim angleščina kot študijski jezik povzroča težave. Anketa je obenem pokazala, da tudi za tuje študente študij v angleščini ni samoumeven in povsem neproblematičen proces; samo 12 % jih je zatrdilo, da osebno lažje študirajo v angleščini kot v maternem jeziku, medtem ko se jih večina (57 %) s to trditvijo ni strinjala.

Raba jezikov pri posameznih študijskih dejavnostih

Med slovenskimi študenti pri vseh študijskih dejavnostih predvidljivo močno prevladuje raba slovenščine. Pri predavanjih, opravljanju izpitov, študiju izročkov, pisanju pisnih izdelkov in ko-nzultacijah je odstotek tistih, ki izključno ali skoraj vedno uporabljajo slovenščino, povsod presegal 75 %. Razmerje med rabo slovenščine in angleščine je še najbolj primerljivo pri študiju strokovne literature, kjer zgolj ali pretežno slovensko literaturo uporablja 49 % respondentov, medtem ko ostala polovica kombinira slovensko in tujo, najpogosteje angleško, bistveno redkeje pa tudi literaturo v drugih tujih jezikih, pa še v teh primerih gre večinoma za študente tujih jezikov. Med posameznimi fakultetami seveda obstajajo razlike, ki jih podrobneje predstavljamo v Prilogi 2.

Tuji študenti pri opravljanju svojih študijskih obveznosti v Sloveniji uporabljajo predvsem angleščino. 57 % respondentov je odgovorilo, da so vsa predavanja na izmenjavnem študiju v Sloveniji poslušali v angleščini, dodatnih 17 %, da so v angleščini poslušali veliko večino predavanj. Med 60 in 65 odstotki se gibljejo tudi deleži študentov, ki so vse ostale izbrane študijske dejavnosti opravljali izključno v angleškem jeziku. Delež odgovorov, da te študijske dejavnosti nikoli niso opravljali v slovenščini, pri vseh dejavnostih dosega ali presega 75 % in pri opravljanju izpitov ter ustnih predstavitev pričakovano dosega 90 %, enako velja za rabo katerega drugega tujega jezika (ne angleščine). Tistih manj kot 10 % respondentov, ki so vse študijske obveznosti opravljali v slovenščini ali tujem jeziku, ki ni angleščina, korelira s študenti jezikov. Iz podatkov je torej mogoče sklepati, da tuji študenti pri študiju v Sloveniji uporabljajo predvsem angleščino, nekatere študijske dejavnosti pa imajo možnost opraviti tudi v svojem maternem jeziku.

Pričakovanja o rabi jezikov pri opravljanju poklicev

Anketa je pokazala razlike v pričakovanjih o rabi jezikov pri opravljanju poklica med slovenskimi in tujimi študenti. Medtem ko 68 % slovenskih študentov pričakuje, da bodo pri opravljanju poklica največ uporabljali slovenščino, in 18 % pričakuje, da bo njihov glavni poklicni jezik angleščina, je pri tujih respondentih stanje skorajda obratno; nekaj manj kot polovica tujih študentov (48 %) je odgovorila, da pričakuje, da bodo poklicno največ uporabljali angleščino. Več kot za polovico manj kot med slovenskimi študenti (31 %) je takih, ki pričakujejo, da bodo poklicno največ komunicirali v svojem prvem jeziku.


31

Razpisani in dejanski jezik izvedbe študija

Tako domači kot tuji študenti so z veliko večino potrdili, da se predmeti, ki jih obiskujejo, dejansko izvajajo v jeziku, v katerem so bili razpisani. Tako je odgovorilo 98 % slovenskih študentov, medtem ko je bil ta delež pri tujih študentih vseeno nižji. 15 % jih je odgovorilo, da se predmet ni izvajal v razpisanem jeziku, iz česar je, upoštevajoč ostale z anketo pridobljene podatke, mogoče sklepati, da se nekateri predmeti, za katere tuji študenti dobijo informacije, da se bodo izvajali v angleščini, v njej dejansko ne izvajajo.

Stališča o jezikih v slovenskem visokem šolstvu

Dobra večina respondentov med slovenskimi študenti (56 %) se strinja, da je za tuje študente na slovenskih univerzah treba organizirati predavanja v angleščini. S tem se popolnoma strinja 34 % respondentov, 15 % respondentov med slovenskimi študenti pa meni, da to ni potrebno oziroma da bi izmenjavni študenti morali študirati v jeziku države, v katero prihajajo.

Obenem pa je anketa jasno pokazala, da se študenti ne strinjajo z rešitvami, pri katerih bi se na račun izvedb predmetov v angleškem jeziku krčile njihove slovenske izvedbe, oziroma da zase želijo študijski proces predvsem v slovenskem jeziku. 66 % respondentov v skupini slovenskih študentov je odgovorilo, da bi moral študijski proces na slovenskih univerzah z izjemo vabljenih predavanj tujih predavateljev na 1. stopnji potekati v slovenščini. Delež ni bistveno nižji (58 %) niti pri oceni strinjanja z enako trditvijo za 2. in 3. stopnjo študija. Omenjeno stališče potrjuje tudi nestrinjanje slovenskih študentov s trditvijo, da bi bilo dobro, če bi se v prihodnosti visokošolski pedagoški proces na slovenskih univerzah izvajal v angleščini. Trditvi je nasprotovalo 69 % odstotkov respondentov, od tega se jih kar 46 % z njo sploh ni strinjalo, strinjanje z njo pa je izrazilo zgolj 10 % respondentov. Še izrazitejše je bilo med slovenskimi študenti nestrinjanje s skrajno trditvijo, da bi pedagoško delo na slovenskih univerzah moralo vedno potekati v angleščini. S trditvijo se ni strinjalo 80 % respondentov, od tega je tako stališče povsem zavrnilo 60 % respondentov, medtem ko se jih je z njo strinjalo samo 5 %.

Stališče slovenskih študentov o pomenu rabe slovenščine kot učnega jezika slovenskega visokega šolstva potrjuje tudi njihova visoka zavest o pomembnosti obvladovanja domače strokovne terminologije lastnega študijskega področja. Da je to pomembno, so se namreč strinjali (7 %) oziroma celo popolnoma strinjali (86 %) skoraj vsi respondenti v skupini slovenskih študentov. Pri tem je treba poudariti, da so slovenski študenti izrazili tudi visoko strinjanje s trditvijo, da je pomembno obvladovanje angleškega strokovnega jezika izbranega področja. Strinjanje s to trditvijo je izrazilo 81 % respondentov. Najvišjo stopnjo strinjanja je izbralo 59 %.

Prevladujoče stališče slovenskih študentov, da mora temeljni učni jezik na slovenskih univerzah ostati slovenščina, predmete v angleščini (za tuje in domače študente) pa je treba izvajati kvečjemu vzporedno, je bilo očitno tudi iz komentarjev, ki so jih slovenski študenti pripisali ob koncu ankete. Vseh je bilo 792; med tistimi, ki so izražali stališče do angleščine kot učnega jezika na slovenskih univerzah (seveda z izjemo študija angleščine), smo jih 87 uvrstili v skupino, ki je poudarjala nujnost, da slovenščina ostane ključni učni jezik na slovenskih univerzah, obenem pa je izražala tudi zavest o potrebi po organizaciji angleških predavanj za tuje študente in/ali poučevanju predvsem strokovne angleščine tudi za domače študente. 53 komentarjev je izražalo izjemno protekcionističen odnos do slovenščine, brez omenjanja potrebe po izvajanju pedagoškega procesa na slovenskih univerzah v angleščini oziroma celo z njenim zavračanjem. Najmanj, 31 komentarjev, je bilo takih, ki so izražali zgolj potrebo po več predmetih in programih, izvedenih v angleščini tudi za slovenske študente, oziroma ki so izražali stališče, da bil prehod na izvajanje večjega dela ali celotnega visokošolskega pedagoškega procesa na slovenskih univerzah v angleščini dobrodošel.

Odgovori tujih študentov so pokazali, da glede jezika izvajanja pedagoškega procesa za domače študente države, v kateri gostujejo, nimajo izdelanega stališča. Pri prvi trditvi, da bi na slovenskih univerzah pedagoški proces za slovenske študente moral potekati v slovenskem jeziku, je bila stopnja


32

strinjanja respondentov med tujimi študenti zelo enakomerno porazdeljena po celotni petstopenjski lestvici; 23 % respondentov se je s trditvijo strinjalo, 28 % jih je menilo, da izvajanje pedagoškega procesa v slovenskem jeziku, tudi ko gre za slovenske študente, ni potrebno, prav toliko pa jih je odgovorilo, da se s trditvijo niti ne strinjajo niti je ne zavračajo. Visok je bil tudi delež tistih, ki so se ocene vzdržali. Pričakovano so bili rezultati zelo podobni tudi pri komplementarni trditvi, da bi pedagoški proces na slovenskih univerzah tudi za domače študente moral potekati v angleščini. Pomen takih odgovorov bi bilo mogoče bolje osmisliti, če bi tuji študenti po analogiji ocenjevali tudi strinjanje s trditvijo, da bi se moral študij na njihovih domačih univerzah izvajati v angleščini, vendar te trditve vprašalnik ni vseboval.

So pa tuji študenti jasno izrazili lastna pričakovanja do slovenskih univerz, da zanje organizirajo študij v angleščini. Velika večina (69 %) jih je pritrdila, da so se za študij v Sloveniji odločili, ker so pričakovali, da bodo poslušali predavanja v angleščini, 9 % tistih, ki se z oceno niso strinjali, sovpada z deležem študentov slovenščine oziroma drugega tujega jezika v vzorcu respondentov. Skoraj polovica respondentov med tujimi študenti (49 %) je zatrdila, da ne bi bili pripravljeni obiskovati predmetov, ki se izvajajo v slovenščini, med njimi je popolno nepripravljenost za obiskovanje takih predmetov izrazilo 31 % respondentov. Taki odgovori so seveda pojasnljivi z upoštevanjem že predstavljenih podatkov o stopnji znanja slovenščine med tujimi študenti, obenem pa se je pokazala tudi statistično značilna pozitivna korelacija med stopnjo znanja slovenščine pri tujih študentih in njihovo pripravljenostjo za obiskovanje predavanj v slovenščini.

Mnenja o prednostih in slabostih študija v angleščini

Nekatere očitne razlike med slovenskimi in tujimi študenti so se pokazale tudi pri stališčih o prednostih in slabostih študija v angleščini. Pri najsplošnejši trditvi v tem sklopu, da študij v angleščini nima nobene prednosti pred študijem v maternem jeziku, so bila mnenja slovenskih študentov zelo različna; trditvi je pritrdilo 24 % respondentov, 25 % respondentov se z njo ni strinjalo, 21 % jih je izbralo srednjo vrednost 3, zelo visok (18 %) pa je bil tudi delež tistih, ki se o trditvi niso želeli izreči. Zelo visok delež respondentov v skupini slovenskih študentov, ki so ocenili, da se o trditvi ne morejo izreči, je bil nasploh značilen za vse trditve tega sklopa in pri nekaterih celo dosega 50 % respondentov. Nasprotno so respondenti iz skupine tujih študentov to trditev izrazito zavrnili. Z njo se niso strinjale skoraj tri četrtine (74 %) respondentov, od tega ji je 45 % popolnoma nasprotovalo, medtem ko jih je strinjanje z njo izrazilo zgolj 10 %, delež vzdržanih je bil majhen. Take rezultate je verjetno vsaj delno mogoče pojasniti z dejstvom, da je velika večina tujih študentov študij v angleščini dejansko izkusila in se zanj ne nazadnje zavestno odločila ob odhodu na izmenjavo, medtem ko to za slovenske študente ne velja, kar pojasnjuje tudi visok delež tistih med njimi, ki so se zaradi pomanjkanja izkušenj s študijem v angleščini odločili, da se do trditve ne opredelijo.

Večjo naklonjenost tujih študentov do študija v angleščini so potrdile tudi ocene dveh drugih trditev iz tega sklopa. Pri tem je treba spet opozoriti, da gre za mnenja specifične populacije, ki je svojo naklonjenost študiju v angleščini izkazala že z odločitvijo za izmenjavni študij, in da bi bili rezultati najverjetneje drugačni, primerljivejši z rezultati, ki smo jih pridobili med slovenskimi študenti, če bi zajeli vzorce celotne populacije študentov tujih držav, za kar pa bi bila potrebna bistveno višja raziskovalna sredstva.

Med ocenami prednosti študija v angleščini je bilo še najprepričljivejše strinjanje slovenskih študentov s trditvijo, da študij v angleščini na slovenskih univerzah pripomore k možnostim za študij in zaposlitev v tujini – s trditvijo se je strinjalo 53 % respondentov, nasprotovalo ji je 12 %, medtem ko jih je 18 % izbralo srednjo vrednost 3, približno tolikšen delež (16 %) pa je presodil, da se do trditve ne more opredeliti. Med tujimi študenti je bilo strinjanje s to trditvijo bistveno višje, z njo se je strinjalo skoraj 90 % respondentov, med njimi jih je 64 % izrazilo popolno strinjanje s trditvijo, medtem ko se z njo niso strinjali samo 3 %.


33

Skoraj dvakrat višji kot pri slovenskih študentih (34 %) je bil pri tujih študentih (67 %) tudi delež tistih, ki so se strinjali s trditvijo, da študenti, ki študirajo v angleščini, lažje sledijo novostim na področju svoje stroke.

Tako slovenski kot tuji študenti pa se večinoma niso strinjali s trditvama, da so tisti, ki študirajo v angleščini, pri študiju in poklicno uspešnejši, čeprav je bilo strinjanje s tema trditvama med tujimi študenti spet opazno višje. Da so študenti, ki študirajo v angleščini, poklicno uspešnejši, je menilo 11 % respondentov iz skupine domačih študentov in 38 % respondentov iz skupine tujih študentov, da so uspešnejši pri študiju, pa 12 % slovenskih študentov in 25 % tujih študentov. Pri obeh trditvah je bil med slovenskimi študenti zelo visok (nad 40 %) delež tistih, ki se niso želeli opredeliti. Obe skupini študentov sta kot prednost študija v prvem jeziku potrdili možnost sproščenega, z znanjem jezika neoviranega komuniciranja pri opravljanju študijskih obveznosti. S trditvijo, da domači študenti pri opravljanju študijskih dejavnosti bolj sproščeno komunicirajo, če to lahko počnejo v slovenščini, se je strinjalo 60 % vseh slovenskih študentov, ki so se do trditve odločili opredeliti, nasprotovalo ji je 13 % respondentov. Med tujimi študenti se je s trditvijo, da so študenti pri študijskih dejavnosti bolj sproščeni, če lahko uporabljajo svoj materni jezik, strinjalo celo več, 66 % respondentov, zavrnilo pa jo je 11 %.

5.3 Stališča odločevalcev o visokošolskih jezikih v Republiki Sloveniji

Da bi preverili stališča odločevalcev o visokošolskih jezikih, smo tri rektorje in izbrane dekane vseh treh javnih univerz poprosili za intervjuje (okvirne teme za intervjuje in vsebinsko urejeni odgovori so v Prilogi 3, zvočni zapisi pa so na voljo pri avtorjih raziskave). 22. oktobra 2012 smo opravili intervju z rektorjem Univerze v Ljubljani prof. dr. Stanetom Pejovnikom in konec meseca oktobra delno pisno, delno 29. oktobra po skypu intervju z rektorjem Univerze v Mariboru prof. dr. Danijelom Reboljem. Rektor Univerze na Primorskem se je na naša vabila odzval izjemno pozno in do končne redakcije (19. 11. 2012) ni omogočil pogovora ali posredoval pisnih odgovorov.

Izbor dekanov smo opravili glede na dostopne podatke o številu izmenjavnih študentov (viri CMEPIUS in univerzitetne službe za mednarodno sodelovanje) in matično področje fakultete, pri čemer smo iskali ravnotežje po vedah. Za sodelovanje smo na članicah Univerze v Ljubljani poprosili dekana Filozofske fakultete, Fakultete za družbene vede, Biotehnične fakultete in Pedagoške fakultete, iz predhodne raziskave pa smo imeli zapis intervjujev vodstva Ekonomske fakultete. Na Univerzi v Mariboru smo za sodelovanje zaprosili dekana Ekonomsko-poslovne fakultete, Filozofske fakultete ter Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, na Univerzi na Primorskem pa dekana Fakultete za humanistične študije in Fakultete za management. Na Univerzi na Primorskem se je našemu vabilu odzvala le prodekanja za mednarodne odnose Fakultete za humanistične študije.

5.4 Ugotovitve raziskave stališč o rabi učnih jezikov v visokem šolstvu

Rezultati naše raziskave med zaposlenimi, študenti in odločevalci v visokem šolstvu kažejo, da je raba angleščine kot učnega jezika v slovenskem visokem šolstvu – z izjemo študijske literature v angleščini – trenutno omejena pretežno na izobraževanje tujih študentov. Približno tri četrtine slovenskih študentov skorajda vse svoje študijske obveznosti opravi v slovenščini, več kot polovica respondentov med visokošolskimi učitelji pa ni nikoli predavala v angleščini. Tako študenti in visokošolski učitelji kot tudi vodstva fakultet o angleščini razmišljajo predvsem v tem okviru, torej kot o dodatnem učnem jeziku, ki ga je visokošolska ustanova dolžna zagotoviti zato, da izpolni z internacionalizacijo


34

zastavljeni cilj vpetosti v mednarodno okolje, a primarno ni namenjen komuniciranju z domačimi študenti.

Iz pogovorov z odločevalci na izbranih fakultetah je razvidno, da je organizacija študijskih dejavnosti v angleščini (za tuje študente) večinoma prepuščena fakultetam oziroma celo oddelkom znotraj njih ter iniciativi posameznih nosilcev predmetov, saj na ravni univerz in države ni sistemsko premišljena in načrtovana, predvsem pa ni dodatno finančno podprta, kar so kot ključno težavo poudarili skorajda vsi intervjuvani odločevalci.

Posledično sta pestrost in količina v angleščini izvedenih študijskih vsebin na slovenskih fakultetah po mnenju tujih študentov pogosto nezadostni. Med fakultetami, na katerih smo opravili intervjuje z dekani oz. drugimi odločevalci, samo Ekonomska fakulteta UL vzporedno izvaja isti program v slovenščini in angleščini. Štiri fakultete (Fakulteta za družbene vede UL, Ekonomsko-poslovna fakulteta UM, Fakulteta za humanistične študije UP in Filozofska fakulteta UM) v tujem jeziku izvajajo vsaj nekatera predavanja, pri čemer so v primeru FDV in EPF ta predavanja dejansko organizirana zato, da bi priskrbela določen delež predmetov (na FDV en predmet na program na 1. stopnji in nekoliko več na višjih stopnjah, na EPF v celoti 18 programov) za tuje študente. Nasprotno so na FHŠ predmeti, ki so izvedeni v angleščini, del programa Medkulturno jezikovno posredovanje, na katerem je jezik ne samo sredstvo, ampak tudi predmet proučevanja, in bi bili v vsakem primeru vsaj delno izvedeni v angleščini. Predavanja v nemščini in angleščini, organizirana na FF UM, pa so posledica pomanjkanja domačih kadrov.

Na ostalih fakultetah (Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko UM, Biotehniški fakulteti ter Filozofski fakulteti UL) se vsi predmeti (seveda z izjemo predmetov na jezikoslovnih oddelkih FF UL, ki se večinoma izvajajo v jeziku stroke) izvajajo v slovenščini. Izvedbo vsebin za tuje študente zagotavljajo nosilci prek konzultacij oziroma asistenti, ki poskrbijo, da pri vajah in terenskem delu delajo posebej s skupinami tujih študentov.

Odločevalci kot problem tovrstnih izvedb vsebin za tuje študente navajajo po eni strani nezmožnost dejanske vključitve tujih študentov v študijski proces ter njihove interakcije s slovenskimi kolegi, kar naj bi bil eden od ključnih ciljev študijskih izmenjav, po drugi strani pa dejstvo, da nosilci študijski proces v tujem jeziku izvajajo tako rekoč prostovoljno in v prostem času. Izvedba internacionalizacije kot državnega cilja, zapisanega v temeljnih razvojnih dokumentih, je torej – ob odsotnosti ustreznih sistemskih rešitev in financ – mnogokrat dejansko prepuščena odločitvam posameznih visokošolskih predavateljev in utemeljena na njihovem občutku odgovornosti do študentov.

Odločevalci s fakultet, na katerih se vsebine tujejezičnim študentom ponujajo predvsem prek konzultacij in drugih bolj individualiziranih oblik dela, še opozarjajo, da so rešitve, ki so jih trenutno oblikovali, vzdržne samo, dokler je število tujih študentov relativno nizko. Povečanje števila tujih študentov, ki si ga univerze zastavljajo kot srednjeročni razvojni načrt, pa bi zahtevalo korenite spremembe. Po drugi strani je prav omejeno število tujih študentov oziroma njihova razpršenost po različnih študijskih programih in njihovih predmetih s stališča vodstev fakultet ovira za izvedbe predmetov v tujem jeziku. K temu so delno prispevali tudi slovenski študenti, ki so se na nekaterih fakultetah (FF UL, BF UL, FF MB) načelno uprli temu, da bi poslušali predavanja slovenskih visokošolskih učiteljev v angleščini, ker je v predavalnici prisotna zgolj peščica tujih študentov.

Da gre predvsem za načelno potezo, ki ne izvira iz nesposobnosti za študij v angleščini oz. iz slabe pripravljenosti slovenskih predavateljev za podajanje vsebin v angleščini, kažejo tako samoocene znanja angleščine slovenskih študentov in predavateljev kot tudi ocene predavateljev o študentski jezikovni kompetenci v angleščini in študentske ocene kompetence učiteljev za poučevanje v angleščini. Na nobeni od izbranih fakultet sicer posebej ne preverjajo usposobljenosti učiteljev za izvajanje predavanj v angleščini, kot zadosten dokaz o njihovi jezikovni kompetenci se privzema habilitacija, obenem pa jih za to niti posebej ne usposabljajo in skrb za lastno jezikovno kompetenco tako v prvem kot v drugih jezikih prepuščajo iniciativi posameznikov. Usposabljanja študentov in


35

učiteljev za večjezični akademski diskurz trenutno v novih smernicah internacionalizacije načrtuje Univerza na Primorskem. Na večini izbranih fakultet pa je institucionalno organizirano jezikovno izobraževanje študentov – slovenski študenti svoje maturitetno znanje angleščine vsaj v prvih dveh letih nadgradijo še pri obveznem predmetu strokovne angleščine, kjer se seznanijo tudi z angleško terminologijo stroke.

Obenem se izkazuje, da izvajanje vsebin v angleščini ni nujno splošna rešitev za premoščanje jezikovnih ovir za študij tujih študentov. Praktično vsi odločevalci opozarjajo, da imajo tuji študenti – predvsem iz nekaterih skupin evropskih držav – z angleščino tolikšne težave, da jih to lahko ovira pri uspešnem študiju. Na študijske težave, povezane z učnim jezikom, odločevalci opozarjajo tudi v zvezi s sicer neizmenjavnimi, redno vpisanimi tujimi študenti, ki prihajajo predvsem iz držav nekdanje Jugoslavije in študirajo v slovenščini.

Predvsem intervjuvani odločevalci s humanističnih fakultet vseh treh univerz so opozorili, da je proces internacionalizacije izrazito okrnjen, če ga razumemo zgolj kot implementacijo angleščine kot učnega jezika. Internacionalizacija bi morala v osnovi privesti do večjezičnosti in večkulturnosti, ne pa do zamenjave nacionalnih jezikov z linguo franco. Slovensko visoko šolstvo bi internacionalizacijo lahko izkoristilo za odpiranje k sosednjim državam. Rezultati ankete med domačimi in tujimi študenti sicer kažejo, da svojega znanja drugega tujega jezika ti po večini sicer ne ocenjujejo dovolj visoko, da bi lahko v njem študirali. Zaradi navedenega bi se zdelo smiselno okrepiti ponudbo tečajev slovenščine za tuje študente in lektorje, pa tudi tečajev angleščine in drugih tujih jezikov za slovenske študente in učitelje, ki jo trenutno za vse članice univerz pretežno izvajajo jezikoslovni centri njihovih humanističnih fakultet, ter jo kolikor mogoče poceniti oz. čim več tečajev ponuditi brezplačno.

Medtem ko je zanimanje za tečaje slovenščine kot drugega jezika visoko predvsem pri redno vpisanih tujih študentih, ki morajo po določenem časovnem obdobju kot del študijskih obveznosti opraviti tudi izpit iz slovenščine, med izmenjavnimi študenti po podatkih iz ankete trenutno ni izrazitega zanimanja za učenje slovenščine. Njihovo znanje slovenščine pa tudi pri tistih, ki so se je učili, ne zadošča, da bi lahko svoje študijske obveznosti opravljali v slovenščini.

Razumevanje internacionalizacije kot vzvoda za izboljšanje položaja slovenskih fakultet na mednarodnih lestvicah kakovosti ter možnosti za zagotovitev dodatnih sredstev financiranja je bilo pri vodstvih nekaterih fakultet (EF UL, FDV UL in EPF UM, FERI UM) bistveno izrazitejše kot pri drugih. Tako stališče do internacionalizacije se pri odločevalcih značilno povezuje še z naslednjim: izobraževanje je tudi industrija oziroma profitna panoga, trenutna zakonska ureditev rabe jezikov visokega šolstva je toga in na razvoj slovenskih univerz deluje zaviralno. Za vodstva teh fakultet je tudi značilno, da so najbolj naklonjena izvajanju dela študijskih obveznosti v angleščini tudi za domače študente, saj v tem vidijo prednost, ki dela študente konkurenčnejše na trgu dela. Želja študentov po študiju v slovenščini je bila v tem kontekstu interpretirana kot želja po lažji poti, značilna predvsem za slabše in za študij manj motivirane študente, oz. splošneje, kot njihova razvajenost.

Interpretacija študija v angleščini kot dodane vrednosti same po sebi ni skladna s stališči, ki so jih o njegovih prednostih v anketi izrazili domači študenti in učitelji. Ti študiju v angleščini na slovenskih univerzah, razen povečane možnosti za študij v tujini, ne pripisujejo posebnih prednosti pred študijem v slovenščini. Bolj zadržani do internacionalizacije kot ključa za rešitev vseh težav slovenskih univerz so tudi odločevalci ostalih fakultet (FF UL, FF UM, BF UL, FHŠ UP), ki posebej opozarjajo, da je izvedba predmetov v angleščini potreben, ne pa tudi zadosten pogoj za pritegnitev tujih študentov in predavateljev v Slovenijo. Ni vseeno, kakšni tuji predavatelji in študenti prihajajo k nam, za pritegnitev najboljših pa bi bilo treba zagotoviti, da se v angleščini izvajajo najkakovostnejše in za tujce najprivlačnejše vsebine slovenskih univerz ter da so plače visokošolskih učiteljev vsaj primerljive z drugimi evropskimi državami. Obenem opozarjajo, da bi bil visok delež vsebin, izvedenih v angleščini, ki naj bi pritegnil tuje študente in tako delno nadomestil beg možganov domačih


36

študentov, lahko prav eden od razlogov za odločitev slovenskih študentov, da bodo (če so jim vsebine tako doma kot na tujem ponujene v angleščini) študirali v tujini.

Vodstva fakultet so sicer precej natančno seznanjena z učinkovitostjo in težavami sistema ponujanja vsebin za tuje študente, kakor ga njihove fakultete trenutno izvajajo. Tak sistem v kombinaciji trenutnega pravnega in finančnega okvira ocenjujejo kot edini mogoč, zato se razmisleku o njegovih morebitnih spremembah in izboljšavah niti ne posvečajo. Predlogi za ureditev rabe učnih jezikov v slovenskem visokem šolstvu, ki so jih podali intervjuvani odločevalci fakultet, so bili vsi zelo splošni. Med tistimi, ki so se strinjali, da je to vprašanje treba regulirati zakonsko, se je večinoma izkazalo, da obstoječega zakonskega okvira po njihovem mnenju pravzaprav ni nujno spreminjati ter da bi bilo smiselno pred njegovim spreminjanjem začeti dejansko izkoriščati možnosti, ki jih že ponuja, ter nabrati dovolj praktičnih izkušenj z izvajanjem študija v tujem jeziku, na katerih bi lahko utemeljili spremembe. Druga veja razmislekov gre v smeri potrebe po deregulaciji, ki naj bi univerzam omogočila večjo konkurenčnost na mednarodnem trgu. Predlagane sistemske ureditve na ravni univerz so po eni strani povezane z ocenjevanjem (bolj ali manj na pamet), kako in za koliko povečati delež vsebin, ki naj jih vsaka fakulteta ponuja v angleščini, in kolikšen del tega deleža naj se v angleščini izvaja tudi za domače študente, saj se celovita vzporedna izvedba študija v slovenskem in angleškem jeziku nikomur ne zdi realna možnost. Drugi tip razmislekov v izhodišče postavlja kakovost in privlačnost v angleščini ponujenih programov ter izhaja iz prepričanja, da bi bilo tovrstne programe lažje ponujati, če bi njihovo oblikovanje koordinirala univerza. Programe, ki bi bili primarno dejansko zasnovani v skladu s potrebami in interesi tujih študentov in torej ne bi posegali v redni študijski proces na slovenskih univerzah, ki bi se še naprej izvajal v slovenščini, bi seveda lahko obiskovali tudi slovenski študenti, ki bi si tega želeli.


37

Siceršnji pravni red (delovnopravna zakonodaja, zakonodaja o notranjih

zadevah, o tujcih ...)

6 Priporočila za jezikovno ureditev visokega šolstva v Sloveniji

Ugotovitve študije kažejo na zapletenost sodobne problematike visokega šolstva, v kateri vsesplošno deklarativno prizadevanje za internacionalizacijo in vse višjo kakovost ni osnovano na ključnih premislekih o pomenu teh pojmov in ukrepih, potrebnih za njihovo doseganje. Eden od tovrstnih nikoli v celoti in sistematično izpeljanih premislekov je tudi vprašanje jezika visokega šolstva.

To vprašanje je po eni strani vpeto v nacionalno jezikovno politiko, po drugi strani v nacionalno politiko visokega šolstva, izobraževalno ter raziskovalno politiko, posredno pa ga določajo pravne norme drugih področij; tega se je pri reševanju treba nujno zavedati, saj so sicer rešitve lahko parcialne in si lahko celo nasprotujejo.

Pregled po državah EU je pokazal, da države pretežno ohranjajo vsaj minimalni formalnopravni okvir za določanje uradnega jezika v šolstvu, univerze pa s posameznimi dokumenti urejajo vzporedne ali samostojne izvedbe programov ali predmetov v tujem jeziku in jih omogočajo predvsem na 2. in 3. študijski stopnji, torej na podiplomskem študiju. V večini držav EU omogočajo brezplačne ali ugodne tečaje državnega jezika za tuje študente, uvajajo jezikovne pripravljalnice (poletne šole, uvajalne tečaje) za daljše študijske izmenjave oz. pričakujejo znanje državnega jezika za tuje redne študente na različnih ravneh. Univerze v predmetnike vključujejo pridobivanje kompetenc za obvladovanje domačega strokovnega jezika za svoje študente, pa tudi tečaje tujih jezikov.

Priporočila kot predlog urejanja jezikovne politike visokega šolstva poskušajo v kompleksnosti najrazličnejših vzgibov za internacionalizacijo in njenih interpretacij najti nekaj temeljev, ki bi morali voditi odločevalce pri premišljenem in odgovornem ukrepanju, ter ponujajo tudi konkretne predloge kot zbirke dobrih praks in opozorilo pred slabimi izkušnjami.

Ker je, kot je bilo prikazano in ugotovljeno, internacionalizacija izrazito raznorodno, nestrukturirano in nejasno krovno poimenovanje in pojmovanje, ki zajema tudi protislovne interpretacije, rešitve ne morejo biti enotne in vse ne zadevajo jezikovnih vprašanj. Težnje po internacionalizaciji v vseh pomenih se pri obravnavi vprašanja učnih jezikov v visokem šolstvu pogosto odražajo v razumevanju slovenskega jezika kot ovire pri tej internacionalizaciji, vendar je tako izhodišče neskladno s samo idejo internacionalizcije, ki naj bi vodila k evropski večjezičnosti in medkulturnosti, pa tudi s pravnoformalnim statusom slovenščine kot uradnega jezika Republike Slovenije.

Po pregledu formalnopravnega okvira in jezikovne ureditve po Evropi, opravljenih anketah, intervjujih in dostopnih analizah se kot možni rešitvi ponujata dve praksi:

Nacionalna visokošolska politika Nacionalna jezikovna politika

Jezikovna politika

visokega šolstva


38

1. Ohranitev sedanjega zakonskega okvira

Ob normalnem stanju, v katerem je državni jezik kategorija oz. vrednota prednostnega pomena in se mu država načrtno posveča, da bi ohranila njegov status in polnofunkcijskost, nekatere razsežnosti internacionalizacije v visokem šolstvu sploh niso neposredno povezane z jezikovnimi vprašanji in jih zato tudi ne more reševati jezikovna politika, ampak bi jih morala država urejati predvsem na drugih zakonskih področjih (vizni režim, priznavanje listin in kvalifikacij, štipendiranje ipd.). S tem mislimo predvsem na tisti vidik internacionalizacije, s katerim si želijo slovenski visokošolski zavodi zagotoviti dodatne vire financiranja, zlasti s šolninami za izredno vpisane tuje študente ali z odpiranjem izpostav fakultet v drugih državah.

Če torej izhajamo iz statusa državnega jezika kot vrednote, je priporočilo za jezikovno urejanje visokega šolstva precej preprosto: če želimo imeti kakovostno javno šolstvo, ga moramo ustrezno financirati, da bo izpolnjevalo svoje poslanstvo javne vsem dostopne dobrine. V taki situaciji sedanja zakonska ureditev (ZVŠ, 8. člen) omogoča internacionalizacijo kot kakovostno prvino, s katero visoko šolstvo odpiramo mednarodnemu prostoru, da bi tako izmenjavali znanje, izkušnje in presegali samozaprtost. Zakon namreč omogoča gostovanje tujih profesoric in profesorjev ter uvajanje vzporednih predmetov in programov v tujem jeziku. Interpretacija, da je zakonska dikcija preveč omejevalna do tujih jezikov, izhaja iz dejstva, da za take programe in predmete ter gostovanja ni zagotovljenih dodatnih namenskih sredstev. Anketiranci in odločevalci so namreč precej enotno potrdili, da bi zakonsko ureditev lahko uresničili ob dodatnih virih za internacionalizacijo. Tega so se zavedali tudi sestavljalci Nacionalnega programa visokega šolstva (2011–2020), ki so za spodbujanje internacionalizacije predvideli tudi dodatna sredstva.

Na podlagi zakonske ureditve in ustreznega financiranja bi lahko univerze oblikovale programe, ki bi jih bilo smiselno ponuditi tujim študentom. V intervjujih se je namreč pokazalo, da bi bilo bolj kot dvojno izvajanje slovenskega in tujejezičnega programa smiselno oblikovati področne sklope, ki bi bili za tujce še posebej zanimivi. To pa so teme, ki so vezane na znanje in posebnosti slovenskega prostora, oz. kot je dejal eden od dekanov, "programi, ki so presežek v evropskem smislu". Takšne programe oz. predmetne sklope bi bilo mogoče oblikovati v sodelovanju med visokošolskimi ustanovami in jih v modulih (npr. glede na vede: naravoslovje, družboslovje, humanistika ...) ponujati tujim študentom in kot del izbirnih vsebin tudi domačim. Poznavajoč situacijo, ni neuresničljivo, da bi vsaka fakulteta lahko izoblikovala vsaj en tak modul (denimo v obsegu enega letnika oz. 60 KT), ki bi tudi vsebinsko nadgradil in povezal različna znanja posamezne fakultete v nov interdisciplinarni modul ali celo program za tuje študente. Da bi omogočili izmenjavo znanja med tujimi in domačimi študenti, bi kot del izbirnih vsebin predmete modula izbirali tudi domači študenti (t. i. odprti izbirni predmeti).

2. Zakonska deregulacija slovenščine kot obveznega jezika visokega šolstva

Željo po deregulaciji slovenščine kot obveznega jezika visokega šolstva, ki sta jo v pogovorih izrazila predvsem rektorja ljubljanske in mariborske univerze, hkrati pa je to tudi ukrep aktualnega nacionalnega programa visokega šolstva, lahko razumemo kot navidez praktično rešitev, ki je po besedah odločevalcev vzvod za doseganje vseh najrazličnejših vidikov internacionalizacije (presega-nje samozaprtosti, ustvarjanje odprtega intelektualnega prostora, dodatnih možnosti za najrazlič-nejše nove oblike ponudbe in izvedbe študijskih programov – ki pa večinoma še niso zares zamišljene, kaj šele premišljene in domišljene). Po drugi strani pa gre za posredno, a negativno simbolično sporočilo: slovenščina je razumljena kot ovira, ki z uresničitvijo ciljev internacionalizacije ni združljiva, tako da dobi etiketo nečesa, kar nas zapira vase, nas omejuje. Tu se izkaže popolno neskladje z deklariranimi vrednotami, ki jih odločevalci sicer izrekajo kot asociacije na slovenščino v smislu njenega spoštovanja in skrbi zanjo.


39

Načrti nekaterih visokošolskih ustanov, da bi "ustanovil/e/ svoja središča izven Slovenije" (Strategija UL), in izjave o plačljivih programih za izredno vpisane tuje študente razkrivajo dilemo, ki terja nadaljnji konceptualni in formalnopravni premislek v zvezi z nacionalnim visokim šolstvom: kakšen status naj imajo v perspektivi slovenske javne visokošolske ustanove in kakšno je njihovo poslanstvo. Gre mdr. za zelo konkretna vprašanja, kaj in za koga naj se plačuje iz davkoplačevalskega denarja; s katerimi dejavnostmi lahko univerze (in članice) zaslužijo na (domačem in mednarodnem) trgu in kako s svojim zaslužkom razpolagajo; v bistvu ta vprašanja zadevajo tudi avtonomijo visokošolskih ustanov. Vse to bistveno presega okvire jezikovnopolitičnega in jezikovnonačrtovalnega premisleka, hkrati pa je z jezikovnimi vprašanji tesno povezano.

Zagovorniki zakonske deregulacije jezikovne ureditve visokega šolstva na vprašanje, kako bi torej brez zakonske obveze zagotavljali nadaljnji status slovenščine, odgovarjajo z različnimi argumenti o samoumevnosti njene rabe, o nujni temeljni kulturi univerzitetnih sodelavcev ipd. V intervjujih in anketah se je izkazalo, da tudi najbolj prepričani zagovorniki deregulacije oz. uvedbe angleščine ne dvomijo o statusu slovenščine kot visokošolskega učnega jezika in privzemajo, da bo slovenščina enostavno samoumevno obstala. Toda samodejno postopno izboljševanje akademske kulture jezikovnega vedênja je nezanesljiva pot, saj še do danes (pri vsej zakonski obveznosti in družbenih pobudah) nekatere ključne sestavine jezikovne ureditve niso zadovoljivo rešene (npr. terminološka dejavnost, ponudba slovenščine za tuje sodelavce in študente, standardizirano preverjanje jezikovne zmožnosti v tujih jezikih in slovenščini ob habilitacijskih postopkih ipd.).

Če bi bila odločitev o jezikovni podobi visokega šolstva v celoti prepuščena univerzam, bi s tem v celoti nase sprejele jezikovnopolitično odgovornost; za njeno učinkovito udejanjanje bi bilo najbolje oblikovati jezikovne strategije in njihovo operacionalizacijo.

Taka strategija bi morala vključevati odločitve o naslednjih jezikovnih sklopih:

a) Jezikovna zmožnost udeležencev visokošolskega procesa

– Določiti je treba vlogo univerzitetnega izobraževanja pri oblikovanju jezikovne zmožnosti in jezikovnega repertoarja (znanja jezikov) rednih in izmenjavnih študentov, in sicer:

o za slovenščino kot prvi jezik o za angleščino in druge tuje strokovne jezike o za slovenščino kot drugi/tuji jezik

– Določiti je treba vlogo univerz pri zagotavljanju potrebnega specialnega jezikovnega znanja, jezikovnega repertoarja in s tem povezanih storitev za njihovo osebje.

– Evidentirati in preverjati mora znanje jezikov pri študentih in osebju v okviru ugotovljenih sistemskih potreb.

b) Načrtovanje strokovnih zvrsti slovenskega jezika (s terminološkimi in drugimi vidiki)

– Oblikovanje predmeta, ki bo glede na področje razvijal sporazumevalno zmožnost v strokovnem jeziku, učenje strokovne slovenščine, kontrastivne terminologije ter kontrastivnega strokovnega in znanstvenega (akademskega) pisanja.

– Organizirana terminološka dejavnost (podprta z ustreznimi praksami, npr. obvezna stvarna kazala z (novo nastalo) terminologijo pri magistrskih in doktorskih delih, zbirke terminologije ob pedagoškem in znanstvenem delu ipd.).

c) Znanstveno in strokovno objavljanje v slovenščini

– Zagotavljanje učinkovitega seznanjanja slovenske javnosti z rezultati pedagoško-raziskovalnega dela (s tem sooblikovanje družbe znanja).

– Spodbujanje smotrnega objavljanja znanstvenih in strokovnih besedil v slovenščini s habilitacijsko politiko in drugimi ukrepi.


40

Mnenje in predlogi avtorjev te študije povezujejo prvo in drugo možnost ter se navezujejo na ukrepe osnutka Nacionalnega programa za jezikovno politiko 2012–2016 (NPJP), jih utemeljujejo in dopolnjujejo. Odločevalcem predlagamo naslednje ukrepe: normalizacijo jezikovnega zavedanja, zagotovitev formalnopravnega okvira kot odgovornost države ter izoblikovanje in operacionalizacijo jezikovne strategije kot odgovornost univerz.

A. Normalizacija jezikovnega zavedanja: spoštovanje odločitve o statusu slovenščine kot jezika visokega šolstva

Jezikovno urejanje visokega šolstva mora po našem prepričanju (in prepričanju večine vprašanih v okviru naše raziskave) temeljiti na izhodišču, da slovenske univerze in Republika Slovenija želijo ohraniti in nadalje razvijati slovenščino kot učni jezik visokošolskega izobraževanja in jezik znanosti, hkrati pa si želijo zagotoviti nemoteno mednarodno razsežnost svojega delovanja. Takšna so pričakovanja domačih študentov, tudi Študentske organizacije Slovenije (2010, 37) in visokošolskih učiteljev. S tem zagotavljamo razvijanje ene od poglavitnih generičnih kompetenc strokovnega pisnega in ustnega izražanja v maternem jeziku (ene od kompetenc pri zagotavljanju kakovosti visokega šolstva) in ohranjamo status slovenščine kot državnega in polnorazvitega jezika. Zelo povedno je večinsko mnenje, da je predavanje slovenskega visokošolskega učitelja v angleščini za (večinoma) slovenske študente nesmiselno. Kot je popolnoma običajno pričakovanje, da se tujim študentom zagotovijo predavanja v tujem jeziku.

B. Formalnopravni okvir Država mora prevzeti svoj del odgovornosti in določiti obvezni obseg izvajanja visokošolskih programov vseh treh stopenj v slovenskem jeziku. Argumenti, da so programi v tujem jeziku za slovenske študente dodana vrednost v smislu pridobivanja znanja tujega jezika, dobra odskočna deska za nadaljnji študij ali delo v tujini ter celo študentova pravica do izbire, v katerem jeziku bo študiral, ne morejo veljati za javne visokošolske ustanove, ki morajo zagotavljati študij vseh stopenj v državnem jeziku.

Čeprav po pregledu evropske prakse ugotavljamo, da se ponujajo predmeti in programi v tujem jeziku predvsem na 2. in 3. stopnji, to v resnici ne razrešuje potrebe po mobilnosti na slovenskih univerzah, torej izmenjavi študentov in osebja, ki poteka že na prvi stopnji in temelji na reciprociteti. Naš predlog pri točki 1 tega poglavja predpostavlja upoštevanje zakonske določbe o vzporednih predmetih in programih, ali še bolje, oblikovanje modulov za izmenjavne študente v smislu "slovenskih študij" po področjih in disciplinah. Tako oblikovani moduli bi dejansko pomenili novost in višjo kakovost za internacionalizacijo v najboljšem pomenu besede: presežno znanje, ki ga ponuja le država gostiteljica. Tak presežek bi privabil tudi zahtevnejše študente, ne le tistih, ki v izmenjavi vidijo koristni izobraževalni turizem ali premočrtno usmeritev v mednarodno poklicno kariero.

Za zagotavljanje statusa slovenščine in omogočanje izmenjav je treba torej:

– omogočiti dodatna sredstva za izbrane vzporedne programe in izbirne module, posebej oblikovane za izmenjavne študente, katerih predmete bi lahko izbirali tudi domači študenti;

– bolje sofinancirati učinkovito učenje slovenščine za tuje študente24 in oblikovati predmete za razvijanje strokovnega sporočanja za domače študente.

24

Kar poudarja tudi Študentska organizacija Slovenije (2010, 41) v zvezi z internacionalizacijo: "Potrebno je dodatno financirati in usposabljati mednarodne pisarne visokošolskih institucij in dodatno financirati jezikovne tečaje slovenskega jezika za gostujoče študente v Sloveniji (tako na izmenjavah kot pri daljšem študiju)."


41

Pravna norma mora upoštevati vso kompleksnost pojma internacionalizacija in jasno ločevati med krajšimi in daljšimi oblikami študijskega bivanja študentov in visokošolskih učiteljev. Za daljše oblike vključevanja v redni visokošolski proces (npr. za študente nad 1 leto, za zaposlene nad 3 leta) se ponudi možnost brezplačnega učenja slovenščine in se po izteku omenjenega obdobja zahteva pridobitev spričevala o znanju slovenščine na ustrezni ravni.

C. Jezikovna strategija univerz Javne univerze morajo glede na zapisano (in skladno z ustreznimi priporočili Evropske komisije) pripraviti in operacionalizirati jezikovne strategije, ki bodo vodile k ohranjanju državnega jezika v visokem šolstvu in spodbujanju večjezičnosti v okviru modela 1 + 2 ter k dejanski kakovostni internacionalizaciji.

Izmenjavo znanja tako omogočajo kakovostni gostujoči profesorji, pridobivanje znanja tujega strokovnega jezika pa mora biti omogočeno s predmetnikom, pa tudi z vključitvijo v izbirne vsebine iz modula za tuje študente, pri čemer je treba obseg tujejezičnih izbirnih predmetov natančno definirati in se lahko na 2. in 3. stopnji kreditno stopnjuje do z zakonom določenega maksimalnega obsega.

Ob priporočilih glede jezikovnopolitične odgovornosti in jezikovnostrateških odločitev univerz pri točki 2 tega poglavja dodajamo še nekatere ukrepe za vključevanje izmenjavnih študentov v slovenske programe:

– izvajanje kombiniranega poučevanja z izročki predavanj in konzultacijami v tujih jezikih ter s predavanji seminarskim delom v slovenščini;

– spodbujanje študentske solidarnosti in tutorstva oziroma partnerskega odnosa med domačimi in gostujočimi študenti;

– jezikovno učenje v tandemu, razvoj spletnih tečajev slovenščine in podobno.

Za spodbujanje večjezičnosti pri domačih študentih je treba poskrbeti za umestitev tujega strokovnega jezika v predmetnike bolonjskih programov in njihovo poenoteno zahtevnost ter vsebinsko in terminološko prilagojenost študijskemu programu. Ugotovitve Slovenskega društva učiteljev tujega strokovnega jezika (SDUTSJ, 2010), da je v bolonjskih programih zastopanost tovrstnih predmetov celo slabša kot v starih programih, so prav v nasprotju z idejo internacionalizacije kot spodbujanja večjezičnosti. Ugotavljajo, da se "pričakovanje, da bo učenje tujega jezika stroke zaradi smernic bolonjskega procesa pridobilo na pomenu in da se bo število kontaktnih ur zvišalo", ni uresničilo (SDUTSJ, 2010, 6). Predlogi društva so dobra osnova za določanje jezikovne strategije glede tujih strokovnih jezikov.

***

Če povzamemo in ponazorimo, mora biti status slovenščine in drugih jezikov v slovenskem visokem šolstvu formalnopravno urejen tako, da hkrati zagotavlja razvoj slovenščine in kakovostno internacionalizacijo, obenem pa omogoča prožno prilagajanje novim možnostim in potrebam.

Sama zakonska določitev pa za resnično konstruktivno jezikovno načrtovanje ne zadostuje. Zato bi moralo pristojno ministrstvo poskrbeti za izdelavo jezikovnonačrtovalnega okvira, ki bi ga lahko visokošolski zavodi uporabili kot izhodišče za oblikovanje sebi prilagojenih jezikovnih ureditev, to pa vgradili v svoje statute.

Pristojno ministrstvo bi lahko spodbujalo nastanek jezikovnonačrtovalnih okvirov in dobre jezikovne prakse (tako glede slovenščine kot glede tujih jezikov) s posebnimi finančnimi instrumenti, nekaj podobnega je bilo predvideno za internacionalizacijo v NPVS 2011–2020. Za tak instrument bi bilo seveda treba oblikovati dobro premišljena, strokovno utemeljena merila odličnosti jezikovne prakse.


42

*** Odgovorna jezikovna politika je pomemben del ohranjanja slovenskega jezika v polnofunkcijskem delovanju ter zagotavljanja kakovosti in specifičnosti slovenskega nacionalnega visokega šolstva. Le s polno delujočim državnim jezikom lahko slovenska politika in družba prispevata k uresničevanju skupnega evropskega visokošolskega prostora, saj ta skupaj z idejo Evropske unije obstaja samo na temeljih jezikovne in kulturne raznolikosti.

Okvir za jezikovnonačrtovalno

ureditev/odličnost slovenskih visokošolskih

ustanov

Nacionalna strategija visokega šolstva

Formalnopravno zagotovilo statusa slovenščine v slovenskem visokem

šolstvu

Potrebam in zmožnostim posameznega

visokošolskega zavoda prilagojen načrt jezikovne

ureditve

Spodbujanje doseganja jezikovnonačrtovalne

odličnosti visokošolskih organizacij in njenega

izpolnjevanja:

- dobre prakse pri razvoju slovenščine - dobre prakse pri ureditvi glede angleščine in tujih jezikov

Vgradnja v statute visokošolskih ustanov in

pravila njihovih članic

jezikovna praksa, ki zagotavlja tako

internacionalizacijo kot nadaljnji razvoj slovenščine

kot visokošolskega jezika


43

7 Uporabljena literatura in viri

A New Framework Strategy for Multilingualism, 2005. Bruselj: Komisija Evropske skupnosti. 22. 11. 2005 COM(2005).

Ammon, Ulrich, Grant McConnel, 2002: English as an Academic Language in Europe. A Survey of its Use in Teaching. Frankfurt: Peter Lang.

Berg, Charles; Weis, Christinne, 2005: Sociologie de l’enseignement des langues dans un environnement multilingue. Luxembourg: Ministère de l’Education nationale et de la Formation professionnelle et Centre d’études sur la situation des jeunes en Europe.

Bergan, Sjur, 2001: Language policies in higher education – Introduction to a debate. V: Language policies in higher Education. A result of a round table debate of the Council of Europe’s Higher Education and Research Committee in October 2001. Dostopno na naslovu: www.coe.int/t/dg4/.../language_EN.asp (citirano 26. 7. 2012).

Brock-Utne, Brigit, 2001: The growth of English for academic communication in the Nordic Countries. International Review of Education 47, 221–233.

Brock-Utne, Brigit, 2007: Language of Instructions and Research in Higher Education in Europe: highlights from the current debate in Norway and Sweden. International Review of Education 53. 367–388.

Bruen, Jeniffer, 2004: Language Policies in Higher Education Institutions in Ireland: Some Preliminary Findings. Dostopno na naslovu: www.fu-berlinde/enlu (citirano 23. 7. 2012).

Costa, James; Lambert, Patricia, 2009: France and language(s): Old policies, newchallenges, towards a renewed framework? CIDREE Yearbook: Language Policy and Prectice in Europe – Emerging challenges and Innovative responses. 15–26. Brussels: CIDREE/DVO.

Coordination Office of Minority Schools. http://syntonistiko.compulaw.gr/

Čok, Lucija, Ana Beguš (ur.), 2011: Prerez jezikovne politike Univerze na Primorskem. Koper. Dostopno na: http://www.upr.si/index.php?page=static&item=82.

Davidsen-Nielsen, Niels, 2010: Language in higher education: A Danish view. V: Nacionalni jeziki v visokem šolstvu: zbornik prispevkov z Mednarodne konference Jezikovna različnost in nacionalni jeziki v visokem šolstvu (ur.) Marjeta Humar, Mojca Žagar Karer. Ljubljana: Založba SAZU.

De Cock, Barbara, 2006: Flemish language policy in an era of globalisation. Noves SL. Revista de Sociolingüística, 2.

Divjak, Igor, 2011: Znašli smo se v položaju, ko si pianist seka prste. Delo, 6. 12. 2011, Književni listi.

Druviete, Ina, 2007: Management of Language Diversity in Higher Education Establishments. Dostopno na: estudijas.lu.lv/mod/page/view.php?id (citirano 12. 6. 2012).

Druviete, Ina, Valdmanis Jānis, 2010: Language Use in Higher Education Establishments in Latvia. V: Nacionalni jeziki v visokem šolstvu: zbornik prispevkov z Mednarodne konference Jezikovna različnost in nacionalni jeziki v visokem šolstvu (ur.) Marjeta Humar, Mojca Žagar Karer. Ljubljana: Založba SAZU.

Dular, Janez, 2012: Jezik me srbi. Osnutek NPJP 2012–16. Družina, 27. 5. 2012, 5.

Fehlen, Fernand, 2002: Luxembourg, a Multilingual Society at the Romance/Germanic Language Border. Journal of Multilingual and Multicultural Development 23, 80–97.

http://www.coe.int/t/dg4/.../language_EN.asp

http://www.fu-berlinde/enlu

http://syntonistiko.compulaw.gr/

http://www.upr.si/index.php?page=static&item=82


44

Florea, Silvia; Wells J. Peter, 2011: Higher Education in Romania. Bucharest: Monographs on Higher Education, UNESCO.

Gâz, Roxana-Maria, 2011: Language Policies in European Higher Education Erea. Babeş – bolyai university – a case study. Romanian review of international studies, III, 1, 51–70.

Gnutzmann, C., 2005: The Triumph of English: A Case of Linguistic Neo-Colonisation). Dostopno na: www.aca-secretariat.be/08events/Language%20Policies.htm (citirano 25. 5. 2012).

Hughes, Rebecca, 2008: Internationalisation of Higher Education and Language Policy: Questions of Quality and Equity. Higher Education Management and Policy 20, 1, 112–127.

Humar, Marjeta, Mojca Žagar Karer (ur.), 2010: Nacionalni jeziki v visokem šolstvu: zbornik prispevkov z Mednarodne konference Jezikovna različnost in nacionalni jeziki v visokem šolstvu. Ljubljana: Založba SAZU.

Hadjioannou, Xenia; Tsiplakou, Stavroula; Matthias Kappler, 2011: Language policy and language planning in Cyprus. Current Issues in Language Planning, 12:4, 503–569.

Kalin Golob, Monika, 1996: Jezikovna kultura in jezikovni kotički. Ljubljana: Jutro.

Kalin Golob, Monika, 2008: Jezikovnokulturni prostop h knjižni slovenščini. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede. Zbirka Maklen.

Kalin Golob, Monika, 2010: Univerza, veš svoj dolg. V: Nacionalni jeziki v visokem šolstvu: zbornik prispevkov z Mednarodne konference Jezikovna različnost in nacionalni jeziki v visokem šolstvu (ur.) Marjeta Humar, Mojca Žagar Karer. Ljubljana: Založba SAZU.

Kalin Golob, Monika, 2012: Jezik slovenskega visokega šolstva: med zakonodajo, strategijo in vizijo. V: Slovanski jeziki. Iz preteklosti v prihodnost ur. Vojko Gorjanc. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete.

Kristiansen, Marita, 2010: Language Planning in Higher Education. The Case of Microeconomics. V: Reconceptualizing LSP. Online proceedings of the XVII European LSP Symposium 2009. (ur. Heine, Carmen/Engberg, Jan). Aarhus, 1–12.

Marušič, Franc, Rok Žaucer, 2007: Pregled in analiza politik, ki določa položaj slovenščini nasproti tujim jezikom v visokem šolstvu in znanosti. Raziskovalna naloga na naročilo Ministrstva za kulturo. Dostopno na: http://www.mk-lj.si (citirano 20. 9. 2008).

Mehlich, Diane, Arnold, Rainer, Grau, Nicola, Dolnik, Juraj, Arens, Meinolf, Dumbrava, Vasile, 2003: Nationale Sprachpolitik und europäische Integration: Tagungsbericht der forost-Projektgruppe III. München: Forschungsverbund Ost- und Südosteuropa (forost). http://www.forost.lmu.de/fo_library/forost_Arbeitspapier_18.pdf.

Nacionalni program jezikovne politike 2007–2011. Dostopno na: http://www.uradni-list.si/1/content?id=80272 (23. 5. 2012).

Nacionalni program jezikovne politike 2012–2016. Osnutek. Dostopno na: www.mizks.gov.si/fileadmin/.../NPJP12-16_osnutek_april_2012.pdf (25. 7. 2012).

Nacionalni program razvoja visokega šolstva 2011–2020. Dostopno na: www.arhiv.mvzt.gov.si/fileadmin/mvzt.gov.si/.../8.9.10_NPVS.pdf (25. 7. 2012).

Nacionalni reformni program 2012–2013. Dostopno na: www.ec.europa.eu/europe2020/pdf/nd/nrp2012_slovenia_sl.pdf (25. 7. 2012).

Okvir gospodarskih in socialnih reform za povečanje blaginje Slovenije, 2005. Dostopno na: www.vlada.si/fileadmin/.../Okvir_gosp-soc-reform-2005-Vlada.pdf (24. 7. 2012).

http://www.aca-secretariat.be/08events/Language%20Policies.htm

http://www.mk-lj.si/

http://www.forost.lmu.de/fo_library/forost_Arbeitspapier_18.pdf

http://www.uradni-list.si/1/content?id=80272

http://www.uradni-list.si/1/content?id=80272

http://www.mizks.gov.si/fileadmin/.../NPJP12-16_osnutek_april_2012.pdf

http://www.arhiv.mvzt.gov.si/fileadmin/mvzt.gov.si/.../8.9.10_NPVS.pdf

http://www.ec.europa.eu/europe2020/pdf/nd/nrp2012_slovenia_sl.pdf

http://www.vlada.si/fileadmin/.../Okvir_gosp-soc-reform-2005-Vlada.pdf


45

Paulik, Antal, Solymosi, Judit, 2004: Language policy in Hungary. Noves SL. Revista de Sociolingüística, pomlad-poletje 2004, http://www6.gencat.net/llengcat/noves/hm04primavera-estiu/docs/paulik.pdf.

Position Statement on Language Policy in Higher Education in Europe, 2011. Confédération Européenne des Centres de Langues de l'Enseignement Supérieur, European Confederation of Language Centres in Higher Education, Europäischer Verband der Hochschulsprachenzentren. Dostopno na: www.nut-talen.eu. (25. 5. 2012).

Purser, Lewis, 2001: The Bilingual University - general reflections on its origins, mission, and functioning. V: Language policies in higher Education. A result of a round table debate of the Council of Europe’s Higher Education and Research Committee in October 2001, 20–29.

Phillipson, Robert, 2003: English-only Europe? Challenging language policy. London in New York: Routledge.

Rannut, Mart, 2004: Language Policy in Estonia. Noves SL. Revista de Sociolingüística. http://www6.gencat.net/llengcat/noves/hm04primavera-estiu/docs/rannut.pdf.

SDUTSJ, 2010. Pregled posledic odsotnosti skladne tujejezikovne politike na vseh ravneh izobraževanja v RS ter predlogi za izboljšavo ugotovljenega stanja. Dostopno na: http://www.sdutsj.edus.si/tujejezikovna_politika.html.

Stickel, Gerhard, 2010: Domain loss of a language and its short- and long-term consequences. V: Nacionalni jeziki v visokem šolstvu: zbornik prispevkov z Mednarodne konference Jezikovna različnost in nacionalni jeziki v visokem šolstvu (ur.) Marjeta Humar, Mojca Žagar Karer. Ljubljana: Založba SAZU.

Študentska organizacija Slovenije, 2010: Prispevek ŠOS k javni razpravi o razvoju visokega šolstva. Ljubljana.

Tytgat, Kristin, 2011, Language Policy in Flemish higher education in Belgium: English in an academic context. EUNoM Symposium "Managing Multilingual and Multiethnic Societies and Institutions" (Koper, 20., 21. junij 2011). Dostopno na: http://taalkunde.ehb.be (23. 5. 2012).

Vogel, Milan, 2012: Očitno je prizadevanje po spremembi jezikovne realnosti. Kakšna naj bo jezikovna politika? Delo, 22. 5. 2012, 17.

Univerza v Ljubljani. Strategija 2006–2009. Dostopno na: http://www.uni-lj.si/o_univerzi_v_ljubljani/predpisi_statut_ul_in_pravilniki/statut_univerze_v_ljubljani.aspx.

Zwilling, Carolin, 2004: Minority Protection and Language Policy in the Czech Republic. Noves SL. Revista de Sociolingüística, Autumn 2004, http://www.gencat.cat/llengua/noves.

http://www.nut-talen.eu/

http://www6.gencat.net/llengcat/noves/hm04primavera-estiu/docs/rannut.pdf

http://www.sdutsj.edus.si/tujejezikovna_politika.html

http://taalkunde.ehb.be/

http://www.uni-/

http://www.uni-/


46

8 Priloga 1: Jeziki v visokem šolstvu v državah Evropske unije – pregled po državah

V nadaljevanju so predstavljeni podatki o jezikih v visokem šolstvu za posamezne države članice Evropske unije. Zbrani so bili na svetovnem spletu, in sicer bodisi na straneh držav članic bodisi na straneh, ki navajajo splošne preglede (npr. pregledi jezikovnega izobraževanja Sveta Evrope). Vezani so na dostopnost podatkov v širše razumljivih jezikih, tj. angleščini, francoščini, nemščini, italijanščini, španščini in nekaterih drugih. Če kateri od podatkov ni naveden, na spletu ni bil dosegljiv.

Pregled za vsako državo članico vključuje več tipov informacij: ključne ugotovitve in morebitne sociolingvistične informacije, pregled zakonodaje glede rabe jezikov v visokem šolstvu in podatke o rabi jezikov na univerzah. Informacije o zakonodaji so vezane na najrelevantnejše zakone za obravnavano problematiko, torej ustavne določbe, morebitne splošne zakone o rabi jezikov in zakone o visokem šolstvu. Sledijo jim podatki o posameznih univerzah. Za vsako državo članico smo izbrali nekaj največjih, najpomembnejših oziroma najkakovostnejših ustanov.25 Podatki o študiju veljajo za zimski semester študijskega leta 2012/2013, razen če ni izrecno navedeno drugače.

8.1 Avstrija

V Avstriji je nemščina uradni in učni jezik v javnih šolah (z izjemo uradno priznanih manjšinskih jezikov), univerze pa lahko rabo tujih jezikov v učnem procesu v svojih statutih določajo same.

Pregled sedmih visokošolskih ustanov je pokazal, da v njihovih statutih nemščina ni eksplicitno opredeljena kot učni jezik. Rabo tujih jezikov večinoma dopuščajo ob strinjanju udeležencev, če je na voljo vzporeden program v nemščini ali z odobritvijo vodstva univerze. Na Univerzi v Innsbrucku je pogoj lahko tudi dejstvo, da angleščina predstavlja prevladujoč del strokovnega jezika študijskega področja. Nekajkrat je opozorjeno, da mora biti preverjanje znanja pri tujejezičnih predmetih omejeno na znanje snovi, ne pa jezika.

Vse pregledane ustanove izvajajo učni proces predvsem v nemščini, v manjši meri (od 6 do 20 % programov ali predmetov) pa v angleščini. Ekonomska univerza na Dunaju se je najeksplicitneje zav-zela za dvojezični kampus in ponuja približno enak obseg nemških in angleških programov. V Gradcu želijo s posebno iniciativo omogočati učiteljem, da širijo svoj obseg poučevanja v angleščini. Pedagoška visoka šola na Dunaju pa v angleščini ponuja le nekaj jezikoslovnih predmetov.

Večina ustanov organizira tečaje nemščine kot tujega jezika. Za izmenjavne študente so brezplačni, za redne študente pa praviloma na voljo po ugodnih cenah.

Angleške spletne strani ustanov so običajno manj obsežne kot nemške, ena ustanova ima stran delno tudi v francoščini.

Zakonodaja

Nemščina je definirana kot uradni jezik v ustavi,26 ki poleg tega priznava še jezike avtohtonih manjšin in znakovni jezik (8. člen).

25 Izbrane so bile univerze, ki se v letu 2012 uvrščajo najvišje na lestvici University Web Ranking za leto 2012

(http://www.4icu.org/). V izbor smo vključili prostorsko oziroma tematsko raznolike ustanove.

26 http://www.ris.bka.gv.at/Dokumente/Erv/ERV_1930_1/ERV_1930_1.pdf.

http://www.4icu.org/


47

Po zakonu o temeljnih pravicah državljanov27 imajo vse etnične skupnosti pravico do skrbi za svojo nacionalnost in jezik, zato država priznava enakovredne pravice vsem jezikom, ki so v uporabi, v šolski, uradni in javni rabi (19. člen).

Po zakonu o šolskem pouku28 je učni jezik v javnih šolah nemščina, razen v šolah, ki so posebej namenjene manjšinam. Na šolah, ki imajo veliko tujih učencev ali želijo ponujati boljše izobraževanje v tujih jezikih, lahko z dovoljenjem deželnih šolskih oblasti uporabljajo tudi tuje jezike (16. člen).

Po zakonu o univerzah29 je uporaba tujih jezikov v študijskem procesu lahko predvidena v statutih univerz (54. člen). Študent ima v dogovoru z mentorjem pravico pripravljati naloge v tujem jeziku (59. člen). Jeziki so bežno omenjeni še v zakonu o programih višjih strokovnih šol30 (Fachhochschulen): študent mora prinesti dokazilo o znanju nemščine, če je to zahtevano (4. člen, 7. odstavek).

Univerze

Univerza na Dunaju, Universität Wien

Število študentov: 91.000 Število tujih študentov: 22.800 Spletna stran: http://www.univie.ac.at/ Datum dostopa: 4. 9. 2012

Jeziki, predvideni po statutu:

Predmetnik za posamezni predmet lahko predvideva, da so vsi ali določeni moduli, učne oblike in preverjanje znanja v tujem jeziku, v katerem lahko študentje tudi oddajajo dela. Če v učnem načrtu ni opredelitve jezika, lahko tuje jezike uporabljajo pri predavanjih ali drugih učnih oblikah ob strinjanju vseh udeleženih, ali če obstaja ustrezen vzporedni program. Učitelj lahko med poukom preverja znanje tega jezika, če gre prav za učenje jezika. V predmetniku mora biti opredeljen nivo jezikovne zmožnosti študentov (Študijski red (Studienrecht), 3. člen).

Jezik splet-ne strani:

nem., ang. (z nekaterimi neprevedenimi povezavami), delno tudi fr.

Programi v angleščini:

Na spletni strani ni direktne povezave na mednarodne programe, sicer pa univerza med 208 programi ponuja 13 programov v angleščini (avstrijske, medkulturne, nizozemske, angleške, ameriške, okoljske, računalniške študije ipd.)

Tečaj tuje-ga jezika:

Nemščina kot J2/JT in nemško jezikoslovje, del razširitvenega programa na 1. stopnji (Erweiterungscurricula).

Univerza v Innsbrucku, Universität Innsbruck

Število študentov: 27.000 Število tujih študentov: ni podatka Spletna stran: http://www.uibk.ac.at/ Datum dostopa: 4. 9. 2012


Pouk, preverjanje znanja in oddana dela so lahko v tujem jeziku pri študijskih smereh ali predmetih, ki so namenjeni tujemu jeziku. Pouk in izpiti so lahko v angleščini, kadar je angleščina prevladujoč del strokovnega jezika področja, vendar se mora preverjati znanje učne snovi, ne pa jezika. To velja tudi za preverjanje znanja pri predmetih univerzitetnega programa, ki je lahko v tujem jeziku. Redni študenti lahko oddajo diplomsko ali druga zaključna dela v tujem jeziku s privoljenjem mentorja (3. člen).

27 1867, zadnja verzija 1988, http://www.ris.bka.gv.at/Dokumente/Erv/ERV_1867_142/ERV_1867_142.pdf.

28 1986, zadnja verzija 2012, http://www.ris.bka.gv.at/Dokument.wxe?Abfrage=Bundesnormen&Dokumentnummer=NOR11009791&ResultFunctionToken=a419d044-639e-4b51-ac35-b70d4cac2a62&Position=1&Kundmachungsorgan=&Index=&Titel=SchUG&Gesetzesnummer=&VonArtikel=&BisArtikel=&VonParagraf=&BisParagraf=&VonAnlage=&BisAnlage=&Typ=&Kundmachungsnummer=&Unterzeichnungsdatum=&FassungVom=04.09.2012&NormabschnittnummerKombination=Und&ImRisSeit=Undefined&ResultPageSize=100&Suchworte=.

29 2002, zadnja sprememba 2011, http://www.ris.bka.gv.at/Dokumente/Erv/ERV_2002_1_120/ERV_2002_1_120.pdf.

30 1993, zadnja sprememba 2008, http://www.ris.bka.gv.at/Dokumente/Erv/ERV_1993_340/ERV_1993_340.pdf.


48


nem., ang. Brošura International Student Guide je na voljo v angleščini, nemščini in francoščini.


Od 146 programov jih 14 izvajajo v angleščini, 14 pa v nemščini in angleščini.

Tečaj tujega jezika:

Redni, neizmenjavni študenti morajo opraviti izpit iz znanja nemščine. Študentom nudijo 60- ali 120-urne poletne pripravljalne tečaje nemščine (460 oz. 920 EUR). Za Erasmusove študente je na voljo brezplačni semestrski tečaj nemščine na dveh ravneh. Tečaj Deutsch als Fremdsprache na treh ravneh, ki ima 8 ur na teden, je na voljo vsem tujim študentom in stane 160 EUR. Agencija Sprachlernpartnerschaftsbörse pa povezuje študente z različnimi prvimi jeziki, da si pomagajo pri učenju jezikov ali spoznavanju svojih dežel in kultur.

Ekonomska univerza na Dunaju, Wirtschaftsuniversität Wien

Število študentov: 26.800 Število tujih študentov: ni podatka Spletna stran: http://www.wu.ac.at/ Datum dostopa: 5. 9. 2012 Jeziki,

predvideni po statutu:

Prorektor lahko prepove izvajanje pouka v tujem jeziku, če bi to oviralo normalen potek poučevanja. Redni študenti lahko oddajajo svoja dela v tujem jeziku s privoljenjem mentorja. Komisija za študijske zadeve lahko odobri, da se celotni učni proces izvaja v tujem jeziku (28. člen). Študenti morajo za programe, ki potekajo v nemščini oz. angleščini, dokazati zadostno znanje jezika.


nem., ang.


11 programov poteka v nemščini, 9 pa v angleščini. WU si prizadeva, da bi bil njen kampus popolnoma dvojezičen z vsemi oznakami in pomembnimi informacijami v nemščini in angleščini.


Za študente je na voljo štirisemestrski tečaj nemščine (420 EUR na semester). Univerza financira do 50 % vrednosti tečaja nemščine za svoje sodelavce iz tujine.

Univerza v Linzu, Johannes Kepler Universität Linz

Število študentov: 18.000 Število tujih študentov:

ni podatka

Spletna stran: www.jku.at Datum dostopa: 5. 9. 2012 Jeziki,

predvideni po statutu:

Priročnik, v katerem so podatki o študijskih programih in smereh, je lahko delno ali v celoti tudi v angleščini (12. člen). Predmetniki združenih programov različnih univerz so lahko tudi v angleščini (22. člen). Mednarodno akreditirani študijski programi so lahko v celoti izvedeni v tujem jeziku (24. člen). Učitelji smejo s privoljenjem prorektorja izvajati pouk tudi v tujem jeziku, vendar morajo pri preverjanju upoštevati znanje snovi, in ne jezika (40. člen).


nem., ang.


Glavni učni jezik je nemščina, v zimskem semestru 2012 pa so 303 predmeti v angleščini (med njimi seveda tudi tečaji angleščine).


Izmenjavnim študentom je na voljo tečaj German as a Foreign Language na več ravneh in z izbirnimi tečaji.

Univerza v Gradcu, Karl-Franzens-Universität Graz

Število študentov: 4731 Število tujih študentov: ni podatka Spletna stran: http://www.uni-graz.at/ Datum dostopa: 4. 9. 2012


V predmetniku programa morajo biti navedeni tuji jeziki, v katerih lahko poteka pouk ali študentje opravljajo obveznosti.

Jezik spletne strani: nem., ang.


49


Ker angleščina mednarodno povezuje ljudi, imajo na univerzi v Gradcu iniciativo Teaching in English (organizira jo pisarna za mednarodne odnose), s katero zagotavljajo učiteljem potrebna orodja, da lahko širijo obseg poučevanja v angleščini. Zaenkrat je v angleščini 10 % pouka in naj bi bil zelo pozitivno sprejet. Sicer pa morajo mednarodni študenti znati nemško na ravni C1, ker je uradni učni jezik nemščina. V angleščini je doktorski program iz naravoslovnih ved, sicer pa v angleščini izvajajo tudi nekaj predmetov, vendar podatek o njihovem številu ni dosegljiv.


Semestrski predmet Einführung in Deutsch als Fremdsprache/Deutsch als Zweitsprache, 2 uri na teden.

Univerza v Celovcu, Alpen-Adria-Universität Klagenfurt

Spletna stran: http://www.uni-klu.ac.at/main/inhalt/1.htm

Datum dostopa: 5. 9. 2012


V predmetniku so lahko navedeni podatki o uporabi tujih jezikov pri učnem procesu (5. člen).

Jezik spletne strani: nem., ang. (ne pokriva vseh podstrani) Programi v angleščini:

V zimskem semestru 2012 je bilo med 1486 predmeti 124 predmetov v angleščini ali angleščini in nemščini.


Semestrski tečaj German as a Foreign and Second Language ima 6 obveznih ur na teden (324 EUR, za izmenjavne študente pa 110 EUR) in 3 izbirne.

Visoka pedagoška šola na Dunaju, Pädagogische Hochschule Wien

Spletna stran: http://www.phwien.ac.at/ Datum dostopa: 5. 9. 2012 Jezik spletne

strani: nem., ang. (v omejenem obsegu)


Skoraj vsi predmeti so v nemščini. Šola ponuja tudi nekaj – v glavnem jezikovnih – predmetov v angleščini.


Šola organizira tečaj nemščine na ravni B1, začetnih tečajev pa ne ponuja. Na spletni strani navaja priporočila, kje se lahko bodoči mednarodni študentje naučijo nemško.

8.2 Belgija

Uradni jeziki Belgije so jeziki jezikovnih skupnosti, ki živijo na belgijskem ozemlju: nizozemščina, ki je prvi jezik pribl. 59 % prebivalcev, francoščina, ki je prvi jezik pribl. 40 % prebivalcev, in nemščina (pribl. 1 % prebivalcev). Flandrijska, valonska in nemško govoreča regija imajo ločene zakonodaje, ki urejajo področje izobraževanja. V regiji Bruselj delujejo izobraževalne ustanove nizozemske in francoske jezikovne skupnosti, poleg tega pa še zasebne evropske šole, ki jih obiskujejo predvsem otroci priseljencev, zaposlenih v upravi EU. V flandrijskih osnovnih šolah je francoščina (poleg angleščine) obvezni tuji jezik, medtem ko se francoske osnovne šole pri izboru tujega jezika lahko odločajo med nizozemščino in angleščino, ki jo izbere večina. Posledično večina Flandrijcev govori tudi francosko (in nemško), večina Valoncev pa ne nizozemsko (in nemško) (Cook 2006).

Francoska in nizozemska jezikovna skupnost sta visokošolsko zakonodajo nazadnje spreminjali leta 2004 ob vpeljavi bolonjske reforme. Obe skupnosti kot učni jezik visokega šolstva opredeljujeta lastni jezik – torej francoščino oziroma nemščino – dopuščata pa tudi sicer natančno nadzorovane izjeme. V primeru flandrijskih visokošolskih ustanov mora programe 1. in 2. stopnje, ki se ne izvajajo v nizozemščini (z izjemo študija tujih jezikov), posebej odobriti pristojno ministrstvo, študenti pa lahko iz predmetov, ki se ne izvajajo v nizozemščini, pridobijo zgolj določen delež, ne pa vseh kreditnih točk za posamezni letnik. Podobna omejitev glede pridobivanja kreditnih točk je tudi v zakonu, ki ureja delovanje francoskih visokošolskih ustanov. Poleg tega se morajo vsebine, ki se izvajajo v drugem jeziku, izvajati tudi v francoščini. Nemška skupnost nima lastnih univerz.


50

Pregled visokošolskih ustanov odraža zakonsko predpisano stanje – večina programov se izvaja v jeziku jezikovne skupnosti, ki ji univerza pripada, manjši delež (pribl. 20 %) pa tudi v angleščini in francoščini oz. nizozemščini. Spletne strani univerz so v uradnem jeziku in anglščini, vse univerze izvajajo vsaj intenzivne tečaje jezika za izmenjavne študente.

Zakonodaja

Po ustavi31 iz leta 1994 Belgijo sestavljajo tri ekonomsko avtonomne regije (Valonija, Flandrija in Bruselj), tri jezikovne skupnosti (francoska, flamska in nemška) in po 4. členu ustave štiri jezikovne regije (nizozemsko, francosko, nemško govoreča in dvojezična regija Bruslja z okolico). Isti člen določa, da se meje jezikovnih regij lahko spreminjajo z dvotretjinskim soglasjem prebivalcev vseh regij, ki jih spremembe zadevajo. Po 30. členu ustave je izbira jezika prepuščena državljanom, zakonsko je lahko regulirana samo na pravnem in upravnem področju. Od leta 1961 je v Bruslju zakonsko prepovedano omejevati javno komuniciranje na zgolj enega ali nekatere od uradnih jezikov v državi, zato Belgija tudi nima natančnih podatkov o številu govorcev določenega jezika (Cook 2006). Po 127. in 129. členu flamska in francoska vlada na ozemlju nizozemske in francoske jezikovne skupnosti regulirata rabo jezikov v državni upravi, javnem šolstvu ter komuniciranju med delodajalci in delojemalci oziroma pri pisni dokumentaciji podjetij. Izjema so dejavnosti ustanov iz vseh treh prej omenjenih točk, ki presegajo regionalne meje in se nanašajo na državo kot celoto. Na uradno dvojezičnem področju Bruslja vsaka od jezikovnih skupnosti skrbi za svoje šole in kulturne ustanove.

Zakon o učnih jezikih (1963) je temelj trenutne organizacije izobraževanja v Belgiji. Po 4. členu tega zakona je učni jezik na področjih nizozemske jezikovne skupnosti (Flandrija in Bruselj) nizozemščina, na področjih francoske jezikovne skupnosti (Valonija in Bruselj) francoščina, nemške (Vzhodna Valonija) pa nemščina. Na obronkih pretežno francosko govoreče bruseljske regije, ki je ozemeljsko sicer na področju nizozemske jezikovne skupnosti, zakon za otroke francosko govorečih družin dopušča izvajanje predšolske in osnovnošolske, ne pa tudi srednješolske, vzgoje v francoščini. V Flandriji je od leta 2004 od 5. razreda osnovne šole obvezni tuji jezik francoščina. Zakonodaja francoske skupnosti od 5. razreda osnovne šole kot obvezni tuji jezik predpisuje francoščino ali angleščino, večina francoskih osnovnih šol se odloča za angleščino.

Leta 2002 je flamski parlament v odziv na dejstvo, da vse več francosko govorečih staršev vpisuje otroke v šole z nizozemskim učnim jezikom, sprejel dekret Gelijke Onderwijskansen o enakih možnostih v izobraževanju, ki pri vpisu prepoveduje diskriminacijo učencev in dijakov na podlagi jezika in predvideva organizacijo dodatnih jezikovnih izobraževanj za učence in dijake, ki jim nizozemščina ni prvi jezik. Na ravni višjega in visokega šolstva znotrajdržavne študijske izmenjave med belgijskimi regijami oziroma jezikovnimi skupnostmi podpira in financira iniciativa Prins Filipsfonds.

Flandrija je visoko šolstvo temeljito reformirala v 90. letih 20. stoletja s poenotenjem zakonodaje, ki ureja delovanje svobodnih univerz in ostalih visokošolskih ustanov (hogescholen). Reforma se je zaključila leta 2003 s sprejetjem zakonodaje, ki flandrijsko visoko šolstvo usklajuje z bolonjsko reformo. Flamska zakonodaja omejuje rabo francoščine in angleščine v visokem šolstvu, ta dva jezika tako ne moreta biti glavna učna jezika flamskih univerz na dodiplomski ravni, če univerza vzporedno istega oz. enakovrednega programa ne izvaja tudi v nizozemščini. Poleg tega mora programe v tujem jezik posebej odobriti pristojno ministrstvo (Cook 2006).

Učne jezike visokega šolstva na področju francoske jezikovne skupnosti ureja dekret o integraciji visokošolskih ustanov v evropsko okolje,32 ki v 24. členu določa, da je učni jezik in jezik preverjanja znanja teh ustanov francoščina, z naslednjimi izjemami:

31 http://legislationline.org/documents/action/popup/id/8784/preview.

32 2003, http://www.gallilex.cfwb.be/document/pdf/28769_007.pdf.


51

1) Študent lahko od drugega letnika študija prve stopnje vsako leto pridobi največ petino kreditnih točk pri predmetih, ki se izvajajo v drugem jeziku.

2) Na drugi stopnji lahko študent pridobi polovico kreditnih točk iz predmetov, ki se ne izvajajo v francoščini (izjema so pedagoški programi, kjer je obvezni učni jezik francoščina).

3) Študij tretje stopnje lahko v celoti poteka v tujem jeziku. 4) Če se isti programi na univerzi izvajajo tudi v francoskem jeziku.

Izjema k 1. in 2. točki so študiji tujih jezikov in študiji na mednarodnih programih, ki se izvajajo v sodelovanju s tujimi univerzami, ter programi, ki jim ministrstvo posebej odobri izvedbo v tujem jeziku.

Nemško govoreča skupnost nima lastnih univerz, njeni predstavniki se večinoma vpisujejo na univerze v francosko govoreči skupnosti ali pa se odločajo za študij v Nemčiji.

Posebnost so zasebne evropske šole oz. šole skandinavskega modela, ki delujejo predvsem na področju Bruslja, v njih se šolajo predvsem otroci priseljenih evrobirokratov. Pouk v teh šolah navadno poteka pretežno v angleščini, obenem pa posebno pozornost posvečajo večjezičnosti (Cook 2006).

Univerze

Katoliška univerza v Leuvenu, Katholieke Universiteit Leuven

Število študentov:

40.257 Število tujih študentov: 6243

Spletna stran: http://www.kuleuven.be/kuleuven/ Datum dostopa: 25. 9. 2012 Uradno

predvideni jeziki:

Učni jezik predavanj in preverjanja znanja je nizozemščina (izjema so predavanja tujih jezikov, predavanja gostujočih profesorjev, ki ne govorijo nizozemsko, ter predmeti, ki se izvajajo v sodelovanju s tujimi univerzami oz. belgijskimi univerzami s francoskim učnim jezikom). Izjemoma se lahko uporabljajo drugi jeziki, o čemer morajo biti študenti obveščeni pred vpisom v določen program oz. pred odločitvijo za predmet. Iz predmetov, ki se ne izvajajo v nizozemščini, lahko študenti na 1. stopnji pridobijo največ 18 kreditnih točk, na programih druge stopnje pa največ 50 % vseh kreditnih točk programa. Tudi pri predmetih, ki se na 1. in 2. stopnji izvajajo v tujem jeziku (če ne gre za tuje jezike oz. za predmete programov, ki se vzporedno izvajajo tudi v nizozemščini), imajo študenti pravico preverjanje znanja opravljati v nizozemščini. O učnem jeziku doktorskih programov odločajo fakultete, ki jih izvajajo. Administrativni jezik univerze je nizozemščina, dopuščene so izjeme, katerih namen je olajševanje komuniciranja med zaposlenimi in študenti. Univerza nekatere predmete in programe izvaja v angleščini posebej za tuje izmenjavne študente. Na te programe se lahko vpišejo tudi nizozemski študenti, vendar morajo v tem primeru preverjanje znanja opravljati v angleščini. Znanje "standardnih jezikov visokošolskega poučevanja" je eno od meril zaposlovanja pedagogov na univerzi.


nizozemščina, angleščina; mednarodne strani, kratka predstavitev univerze in osnovne informacije še v nemščini, španščini, kitajščini, japonščini


48 programov in 27 specializacij na 2. stopnji ter 2 programa 1. stopnje se v celoti izvajajo v angleščini. Izmenjavnim študentom ponujajo več kot 200 predmetov v angleškem jeziku.


10-dnevni tečaj nizozemščine je neplačljiv in omogoča pridobitev certifikata.

Univerza v Gentu, Universiteit Gent


4000


52

Spletna stran: http://www.ugent.be/ Datum dostopa: 25. 9. 2012 Uradno

predvideni jeziki:

Učni jezik je nizozemščina, programi se izvajajo tudi v drugih jezikih, študenti 1. stopnje lahko pridobijo največ 20 % kreditnih točk pri predmetih, ki se ne izvajajo v nizozemščini, študenti na 2. stopnji pa največ 50 %.


nizozemščina, angleščina, kitajščina


Študij poteka v nizozemskem jeziku. Vsako leto objavijo tudi katalog predavanj, ki se izvajajo v tujem jeziku, predvsem v angleščini.


V poletnih mesecih in med študijskim letom izvajajo tečaj nizozemskega jezika za tuje študente. V avgustu in septembru organizirajo intenzivne tečaje nizozemščine za začetnike (osnovni in nadaljevalni tečaj). Cena tečaja je 50 evrov in vključuje administrativne stroške ter učno gradivo.

Katoliška univerza v Louvainu, Université Catholique de Louvain


Ni podatka. Študenti prihajajo iz 122 držav.

Spletna stran: http://www.uclouvain.be/ Datum dostopa: 25. 9. 2012 Uradno predvideni

jeziki: Učni jeziki v statutu niso določeni.

Jezik spletne strani: fr., delno v ang. Programi v angleščini

Programi 1. stopnje se izvajajo v francoščini. Delno ali v celoti so v angleščini na voljno nekateri programi 2. stopnje. V angleščini je izmenjavnim študentom na voljo izbor predmetov s področij prava, ekonomije, družbenih in političnih ved, menedžmenta, umetnosti, aplikativnih znanosti in medicine.


Med poletnimi in zimskimi počitnicami organizirajo intenzivni tečaj francoščine. Tritedenski tečaj (75 ur) stane 370 EUR. Univerza omogoča tečaje francoščine tudi med študijskim letom.

Svobodna univerza v Bruslju, Université Libre de Bruxelles

Število študentov: 24.000 Število tujih študentov: 32 % študentov Spletna stran: http://www.ulb.ac.be/ Datum dostopa: 25. 9. 2012

Uradno predvideni jeziki:

Statut ne določa učnih jezikov.

Jezik spletne strani: fr., ang. Programi v angleščini

Programi 1. stopnje se izvajajo v francoščini. 0d 235 programov 2. stopnje se jih 15 v celoti izvaja v angleščini, en program je v angleščini prva dva semestra, 16 pa se jih le delno izvaja v angleškem jeziku.


75-urni tečaj francoščine je organiziran za tuje študente v avgustu in septembru. Cena tečaja je 75 evrov. Filozofska fakulteta med poletnimi počitnicami organizira tečaj francoskega jezika in literature. Tečaji na različnih ravneh za tuje in študente na izmenjavi so organizirani tudi med študijskim letom.

Univerza v Antwerpnu, Universiteit Antwerpen

Število študentov: 13.000 Število tujih študentov: 1800 Spletna stran: http://www.ua.ac.be/ Datum dostopa: 25. 9. 2012


Statut je zgolj v nizozemščini.

Jezik spletne strani: niz., ang. Programi v angleščini Večina programov 1. stopnje poteka v nizozemščini. Nekatere fakultete

organizirajo programe ali predavanja za tuje študente v angleščini. Tuji


53

študenti lahko po dogovoru s profesorji opravljajo izpite in raziskovalno delo v angleščini in v francoščini. V angleščini se izvaja 15 programov 2. stopnje in štirje doktorski programi.

Tečaj tujega jezika: Pred začetkom vsakega semestra organizirajo osnovni tečaj nizozemščine.

8.3 Bolgarija

O Bolgariji na spletu ni dostopnih veliko informacij. Tudi na portalu EU, ki predstavlja nacionalno zakonodajo držav članic, manjka bolgarski del. Naše ugotovitve zato temeljijo na tistih skopih informacijah, ki so dosegljive.

Bolgarska zakonodaja je glede jezikov precej ohlapna. Bolgarščina je edini uradni jezik, ki se uporablja tudi v vrtcih in šolah. Pouk ostalih jezikov je dovoljen za državljane z drugimi maternimi jeziki in za otroke državljanov članic EU itn.

Spletne strani petih pregledanih visokošolskih ustanov so v angleščini praviloma precej skromnejše kot v bolgarščini. V drugih jezikih jih ne ponujajo. Svojih statutov ne objavljajo.

Večina izvaja učni proces tudi v tujih jezikih, predvsem angleščini, pa tudi francoščini, nemščini in italijanščini. Na univerzi v Plovdivu vse poteka v bolgarščini.

Tuji, pa tudi redni študentje morajo na določenih ustanovah prvo leto študija nameniti pripravam na študij, ki lahko pomeni tečaj bolgarščine oz. angleščine ali nemščine. Nekatere univerze ponujajo kratek tečaj bolgarščine za tujce.

Zakonodaja

Bolgarščina je v ustavi33 definirana kot uradni jezik (3. člen). Njeno učenje in raba sta pravica in dolžnost vsakega državljana, državljani z drugimi prvimi jeziki pa imajo poleg tega pravico, da se učijo in uporabljajo tudi svoj jezik. Zakonsko morajo biti opredeljeni položaji, v katerih se sme uporabljati samo uradni jezik (36. člen). Sicer je uradna raba bolgarščine predpisana še v več kot sto zakonih in podzakonskih aktih. Poleg tega naj bi obstajal zakon o jeziku iz leta 1991, vendar o njem ni dostopnih podatkov. Po zadnjih informacijah pa je trenutni bolgarski parlament zavrnil predlog o sprejetju zakona o bolgarščini.

V zakonu o nacionalnem izobraževanju34 je kot uradni jezik v vrtcih in šolah opredeljena bolgarščina. Učenci, katerih materni jezik ni bolgarščina, imajo pravico do pouka svojega jezika v javnih šolah (8. člen), otroci tujih državljanov iz držav članic EU, EGS in Švice pa do pouka bolgarščine in svojega maternega jezika (4. člen dodatnih določil). V zakonu o visokem šolstvu35 ni členov glede jezika.

Univerze

Univerza v Sofiji, Sофийски университет "Sв. Kлимент Oхридски"

Spletna stran: http://www.uni-sofia.bg/ Datum dostopa: 5. 9. 2012 Jezik spletne strani: bg., ang.


Univerza ponuja 101 program. Med njimi so tudi programi v angleščini (npr. filozofija, mednarodni odnosi), vendar natančen podatek o njihovem številu ni dosegljiv.

Tečaj Za tuje študente univerza ponuja vsaj 9-mesečni tečaj bolgarščine (za 3300 EUR) – za

33 1991, zadnja verzija 2007, http://www.parliament.bg/bg/const/.

34 1991, zadnja verzija 2009, http://www.mon.bg/opencms/export/sites/mon/en/top_menu/vocational_education/ Law_for_the_Public_Education.pdf.

35 1995, http://unpan1.un.org/intradoc/groups/public/documents/untc/unpan016453.pdf.

http://unpan1.un.org/intradoc/groups/public/documents/untc/unpan016453.pdf


54

tujega jezika:

doktorske študente pa traja šest mesecev. Študentje humanistike imajo 800 ur jezika, ostali pa 650 ur jezika in 350 ur specializiranih predmetov. Prijava mednarodnih študentov mora vključevati podatek o njihovem znanju bolgarščine.

Nova bolgarska univerza v Sofiji, Нов български университет

Spletna stran: http://www.nbu.bg DDatum dostopa: 5. 9. 2012 Jezik spletne strani: bg., ang.

Programi v angleščini: Poleg programov v bolgarščini na 1. stopnji univerza ponuja 2 programa v angleščini in 2 v francoščini, na 2. 10 v angleščini in 2 v francoščini, na doktorski pa enega v angleščini. Vsi predmeti za izmenjavne študente so v angleščini, nekaj pa jih je v francoščini oziroma italijanščini ali bolgarščini.

Tečaj tujega jezika: Izmenjavni študentje lahko vsak semester obiskujejo 30-urni tečaj bolgarščine.

Tehniška univerza v Sofiji, Tехнически университет Sофия

Spletna stran: http://www.tu-sofia.bg Datum dostopa: Datum dostopa: 5. 9. 2012 Jezik spletne strani: bg., ang. (delno)

Programi v angleščini: Med 28 študijskimi smermi sta dve v nemščini, ena v angleščini in ena v francoščini, poleg tega pa ponujajo še dve smeri v nemščini, osem v angleščini, eno v angleščini in bolgarščini ter eno v francoščini. Pouk tujih študentov na doktorski ravni lahko poteka tudi v ruščini.

Tečaj tujega jezika: Redni tuji študentje morajo pred začetkom študija opraviti 10-mesečna pripravljalna in specializirana tečaja bolgarščine oz. angleščine. Če jezika že znajo, opravljajo specializirani tečaj nemščine.

Univerza v Plovdivu, Пловдивски университет

Število študentov: 12.500 Število tujih študentov: ni podatka Spletna stran: http://www.uni-plovdiv.bg/ Datum dostopa: 5. 9. 2012

Jezik spletne strani: bg., ang. Programi v angleščini:

Vsi predmeti, razen tujih jezikov so v bolgarščini.

Jugozahodna univerza v Blagoevgradu, Югозападен университет "Неофит Рилски"

Spletna stran: http://www.swu.bg/ Datum dostopa: 5. 9. 2012 Jeziki, predvideni po

statutu: Univerza želi širiti ponudbo predmetov in študijskih smeri v tujem jeziku. Pouk lahko poteka v tujem jeziku.

Jezik spletne strani: bg., ang. Programi v angleščini:

Nekateri programi potekajo v tujem jeziku, vendar o njih ni dostopnih podatkov.

Tečaj tujega jezika: 1. leto študija je obvezno in pripravljalno, v tem času pa se študentje učijo bolgarsko ali angleško, če študij poteka v angleščini. Študentje humanistike imajo 800 ur jezika, ostali pa 650 ur jezika in 350 ur specializiranih predmetov. Šolnina znaša 2000 EUR.

8.4 Ciper

Uradna jezika na Cipru sta turščina in grščina. Grška in turška jezikovna skupnost živita na ločenih ozemljih (18 % turško govorečega prebivalstva na severu in 82 % grško govorečega prebivalstva na


55

jugu) in praktično nista dvojezični. Imata povsem ločena upravna sistema, razlike med njima pa so od leta 2004 povezane tudi z vstopom grškega dela v EU. Zaradi skoraj stoletnega obdobja (1878–1960) britanske vladavine večina prebivalstva dobro govori angleško, leta 1989 je vlada celo predlagala uvedbo angleščine kot tretjega uradnega jezika. V 90. letih pa je Ciper začel izvajati jezikovno politiko, s katero naj bi zaustavil uveljavljanje angleščine namesto grščine v mnogih javnih sporočanjskih položajih (Karyolemu 2001). Tri javne ciprske univerze ne izvajajo programov v angleščini, spletne strani imajo v grščini in ingleščini, tečaje grščine za tuje študente pa izvaja samo ena univerza.

Zakonodaja

V 3. členu ustave36 sta kot uradna jezika definirana grščina in turščina. Vsi temeljni uradni dokumenti morajo biti objavljeni v obeh jezikih, ustava pa državljanom zagotavlja pravico, da z vsemi državnimi institucijami komunicira v izbranem od obeh jezikov. Ustava grškega dela Cipra, sprejeta 2004, določa, da je uradni jezik grškega Cipra grščina, raba turščine pa se zakonsko ureja.

Delovanje javnih in zasebnih univerz sta urejeni ločeno. Prevod zakona, ki regulira delovanje javnih univerz, ni dostopen, delovanje zasebnih univerz pa določa poenoten sveženj zakonov.37 V njem je opredeljeno, katere podatke mora ustanovitelj zasebne visokošolske ustanove Ministrstvu za izobraževanje in kulturo posredovati vsaj eno leto pred ustanovitvijo, med njimi je tudi podatek o učnem jeziku, ki ga ustanovitelj lahko poljubno izbere (15. člen). Letno pa mora ustanovitelj zasebne visokošolske ustanove študentom posredovati tudi podatek o jezikih, v katerih se izvajajo določeni programi oziroma predmeti (25. člen).

Leta 2003 je Ministrstvo za izobraževanje in kulturo sprejelo dokument, katerega namen je implementacija bolonjske reforme na javnih in zasebnih visokošolskih ustanovah.38 Ta navaja, da je učni jezik vseh zasebnih in večine javnih univerz angleščina, kar olajšuje študentsko mobilnost. To pa se ne ujema s pregledom spletnih strani treh javnih univerz, saj na njih ni najti podatka o tujejezičnih programih. Ciprska univerza izrecno obvešča študente, da se programi (z izjemo tujih jezikov) izvajajo v grščini.

Univerze

Predvsem od 90. let tako grška kot turška elita ustanavljata zasebne izobraževalne ustanove – od vrtcev do univerz – ki sledijo angleškemu oziroma francoskemu izobraževalnemu modelu in v katerih je učni jezik angleščina oz. francoščina. Od 21 ciprskih univerz so samo tri državne. Te svoje programe, vsaj kolikor je mogoče sklepati iz podatkov na spletnih straneh, izvajajo v grščini.

Ciprska univerza, Υπηρεσιεσ Διαδικτυου

Število študentov: 6000 Število tujih študentov: ni podatka Spletna stran: http://www.ucy.ac.cy Datum dostopa: 6. 9. 2012


Statut Univerze in ostali pravilniki niso prevedeni v angleščino. Tuji (ne velja za izmenjavne) študenti morajo ob vpisu na univerzo predložiti certifikat o znanju grščine oziroma opraviti univerzitetni jezikovni preizkus.


grščina, angleščina (z več neprevedenimi povezavami)


Na angleški različici spletne strani so študenti obveščeni, da se v angleščini oziroma francoščini izvajajo pedagoške dejavnosti Oddelkov za angleški in francoski jezik ter Oddelka za sodobne jezike. Povezava na morebitne mednarodne programe oz. dodatne programe, ki se izvajajo v angleškem jeziku, ni neposredno dostopna.

36 http://www.hri.org/docs/annan/AnnexI/CONSTITUTION_OF_THE_GREEK_CYPRIOT_STATE.pdf.

37 1996–2007, http://www.highereducation.ac.cy/en/pdf/unified_law_iste_1996_2007.pdf.

38 http://www.ehea.info/Uploads/Documents/CYPRUS_2003.PDF.


56


Tečaje grščine za izmenjalne študente izvaja Center za moderno grščino kot tuji jezik Fakultete za bizantinske in grške študije, tečaji so plačljivi.

Ciprska tehnološka univerza, Τεχνολογικό Πανεπιστήμιο Κύπρου

Spletna stran: http://www.cut.ac.cy/ Datum dostopa: 6. 9. 2012 Uradno predvideni

jeziki: Statut Univerze in ostali pravilniki niso prevedeni v angleščino.

Jezik spletne strani: grščina, angleščina (z veliko neprevedenimi povezavami) Programi v angleščini: Najverjetneje ne izvaja programov v angleščini na nobeni stopnji, na spletni

strani ne ponuja informacij, namenjenih tujim študentom. Spletne strani, namenjene 2. in 3. stopnji študija, niso prevedene v angleščino.

Tečaj tujega jezika: Ni podatka.

Ciprska odprta univerza, Ανοικτό Πανεπιστήμιο Κύπρου

Število študentov: 6600 Število tujih študentov: ni podatka Spletna stran: http://www.ouc.ac.cy/ Datum dostopa: 6. 9. 2012


Univerza je specializirana za študij na daljavo. Statut ni preveden.

Jezik spletne strani: grščina, angleščina (z veliko neprevedenimi povezavami) Programi v angleščini: Najverjetneje ne izvaja programov v angleščini na nobeni stopnji, na spletni

strani ne ponuja informacij, namenjenih tujim študentom, predmetniki niso prevedeni v angleščino

Tečaj tujega jezika: Ne izvajajo.

8.5 Češka

Češčina kot uradni jezik ni opredeljena v ustavi niti njene javne rabe neposredno ne regulira noben drug zakon. Zakon o visokem šolstvu (2009) dopušča javnim univerzam, da za izvedbo programov v tujem jeziku pobirajo šolnine v višini največ 20 % cene izvedbe programa na študenta. Na večini izbranih petih univerz izvajajo akreditirane programe v tujem jeziku – največ v angleščini, nekatere univerze pa tudi v nemščini, ki so plačljivi. Gre predvsem za programe 2. in 3. stopnje, čeprav tudi tujejezični programi na 1. stopnji niso izjema. Samo Karlova univerza nobenega programa v celoti ne izvaja v tujem jeziku, vendar vse njene fakultete izvajajo tudi predmete v tujih jezikih.

Vse univerze izvajajo brezplačne kratke tečaje češčine za Erasmusove študente, večina pa jih poleg tega ponuja tudi večmesečne plačljive tečaje. Spletne strani univerz so v češčini in angleščini, večina pa na straneh, namenjenih izmenjavnim študentom, objavlja seznam programov in predmetov, ki se izvajajo v tujem jeziku.

Zakonodaja

Ustava ne določa uradnega jezika. Češčine kot uradnega jezika neposredno ne opredeljuje niti noben drug zakon, implicirana je Zakonu o češkem državljanstvu (40/1993), v katerem je znanje češčine opredeljeno kot pogoj za pridobitev državljanstva. V Zakonu o sodiščih in sodnikih (335/1991) in v Kazenskem zakoniku (141/1961) je opredeljeno, da lahko pred sodiščem oziroma v komuniciranju z organi pregona vsakdo uporablja svoj materni jezik, te pravice v členu 25/2/b zagotavlja tudi ustava. Temeljne (tudi jezikovne) pravice manjšin so poleg v ustavi zagotovljene še v Listini o pravicah in svoboščinah ter z bilateralnimi sporazumi z Nemčijo, Poljsko in Slovaško, status uradnega manjšinskega jezika pa imajo nemščina, poljščina, madžarščina in romunščina (Zwilling 2004).


57

Delovanje visokošolskih ustanov ureja Zakon o visokem šolstvu.39 Javne ustanove lahko pobirajo šolnine v vrednosti največ 20 % cene izvedbe programa na študenta, kot izjema pa so omenjene izvedbe dodiplomskih in podiplomskih programov v tujem jeziku (58. člen). Drugih členov, ki bi urejali rabo jezikov v visokem šolstvu, v zakonu ni.

Univerze

Po informacijah spletne strani Studyin.cz,40 namenjeni tujim študentom, ki jo ureja češki Center za mednarodne storitve, se večina programov na visokošolskih ustanovah izvaja v češkem jeziku, vedno več pa je tudi tujejezičnih programov, predvsem v angleščini. Univerze organizirajo tečaje češčine, ki so navadno plačljivi, osrednja ustanova za poučevanje češčine kot tujega jezika, ki tujim študentom ponuja različne jezikovne tečaje, pa je Inštitut za jezik in pripravljalni študij, ki deluje v okviru Karlove univerze v Pragi.

Tehniška univerza v Brnu, Vysoké Učení Technické v Brně

Število študentov: 23.814 Število tujih študentov: 2776 Spletna stran: http://www.vutbr.cz Datum dostopa: 26. 9. 2012

Uradno predvideni

jeziki:

12. člen statuta določa vpisne pogoje za tuje študente: za tuje študente, ki se vpisujejo na programe v češčini, veljajo enaki vpisni pogoji kot za domače študente na te programe. Pri tujih študentih se preverja znanje češčine oz. se zahteva dokazilo o njem. Vpisne pogoje in zahteve, povezane z znanjem jezikov, pa oblikujejo posamezne fakultete in katedre, ki izvajajo program v tujem jeziku.


češčina, angleščina


Na 1. stopnji se v angleščini izvajajo samo programi elektrotehniške fakultete. Od 77 programov 2. stopnje se jih 15 izvaja v angleščini (programi na fakultetah za arhitekturo, kemijo, elektrotehniko, informatiko in mehaniko). Fakultete, ki izvajajo programe na 2. stopnji v angleškem jeziku, v angleščini ponujajo tudi programe 3. stopnje. Posamezni predmeti se v angleščini izvajajo tudi v okviru programov, ki so pretežno v češčini.


Klub mednarodnih študentov ponuja brezplačen tečaj češčine (czech4fun) vsem zainteresiranim tujim študentom. Center za izobraževanje in svetovanje na univerzi ponuja intenzivni tečaj češčine za tujce, ki traja 35 tednov po 4 ure na dan in stane 38.125 čeških kron.

Karlova univerza v Pragi, Univerzita Karlova v Praze

Število študentov: 51.000 Število tujih študentov: 6000 Spletna stran: http://www.cuni.cz Datum dostopa: 26. 9. 2012


Statut ni preveden, v češčini pa ni bilo zaslediti členov, ki se nanašajo na učni jezik.

Jezik spletne strani: češ., ang. Programi v angleščini

Vse fakultete izvajajo tudi predmete v tujih jezikih, največ v angleščini, pa tudi v francoščini in nemščini. Seznam predmetov za vsako fakulteto je dosegljiv na povezavi http://www.cuni.cz/UK-2047.html#1. Noben program, razen individualnih doktorskih, pa se v celoti ne izvaja v tujem jeziku.


Fakultete in inštituti ponujajo več tečajev češčine: intenzivni, poletni, večerni, specializirani multimedijski tečaj. Tečaji so plačljivi. Poleg tega Inštitut za jezik za celotno univerzo izvaja EILC tečaje za Erasmusove študente.

39 Zadnja verzija 2009, http://www.msmt.cz/uploads/Areas_of_work/higher_education/Act_No_111_1998.pdf.

40 www.studyin.cz.


58

Masarykova univerza, Masarykova Univerzita

Število študentov: 44272 Število tujih študentov: 14 % Spletna stran: http://www.muni.cz Datum dostopa: 26. 9. 2012

Uradno predvideni

jeziki:

Statut je delno preveden v angleščino in določa, da lahko fakultete, ki izvajajo programe v češkem jeziku, za vpis študentov, katerih materni jezik ni češčina, samostojno postavijo vpisne pogoje, povezane z znanjem češkega jezika. Študij v tujih jezikih je plačljiv, najvišja vrednost šolnine, ki jo lahko postavi fakulteta, pa je 350.000 CZK za letnik.


češčina, angleščina


Od skupno 226 programov jih je 77 akreditiranih v tujem jeziku: od tega na 1. stopnji 10 v angleškem in 4 v nemškem jeziku, na 2. stopnji 16 v angleščini in 4 v nemščini. Na 3. stopnji se v angleščini izvaja več kot 40 programov, 8 se jih izvaja v nemščini in samo 2 v češčini. Poleg tega za študente na izmenjavi fakultete ponujajo predmete v angleščini tudi na programih, ki se pretežno izvajajo v poljščini .


Intenzivni tečaj češčine za Erasmusove študente pred začetkom študija (30 ur) in semestrski tečaji za tujce (84 ur). Tečaj je brezplačen, če je češčina obvezni del predmetnika, ter za tuje študente češkega jezika in literature.

Univerza v Pardubicah, Univerzita Pardubice

Število študentov: 10.920 Število tujih študentov: 307 Spletna stran: http://www.upce.cz Datum dostopa: 26. 9. 2012


Statut ni preveden, s prevajalnikom ni najti členov, povezanih z učnim jezikom.

Jezik spletne strani: češ., ang. Programi v angleščini

Od 67 študijskih programov na 1. stopnji jih 19 poteka v angleškem jeziku na fakultetah za kemijo, ekonomijo, upravo, elektroinženiring in informatiko, zdravstvene študije ter filozofski fakulteti. Na drugi stopnji jih od 125 programov v angleščini izvajajo 25. Na vseh programih se skupno v angleščini izvaja 326 predmetov.


Za tuje študente ponujajo tečaj češčine (začetna in nadaljevalna stopnja). Erasmusovi študenti se lahko udeležijo tritedenskega intenzivnega tečaja.

Zahodnočeška univerza, Západočeská univerzita

Število študentov: 19000 Število tujih študentov: ni podatka Spletna stran: http://www.zcu.cz Datum dostopa: 26. 9. 2012


Statut ni preveden, v češčini ni zaznati členov, ki bi določali učni jezik.

Jezik spletne strani: češ., ang. Programi v angleščini Fakulteta za aplikativne vede, Fakulteta za elektrotehniko in Fakulteta za

strojništvo ponujajo vzporedne študijske programe v češčini in angleščini. Šolnina za tujejezične programe znaša 5300 evrov letno.

Tečaj tujega jezika: Poletna šola češkega jezika za tujce in tečaji češčine za Erasmusove študente.

8.6 Danska

Po dosegljivih podatkih je danska zakonodaja zelo ohlapna glede jezikov in ne predpisuje njihove rabe. V visokem šolstvu je izrazito usmerjena v internacionalizacijo, kar kaže poseben kodeks osmih univerz. Ta ne vsebuje le zahteve o delovanju učiteljev tudi v angleščini, pač pa tudi zavezo o zagotavljanju možnosti, da izboljšujejo svojo jezikovno zmožnost v katerem koli jeziku poučevanja.


59

V internih dokumentih, dosegljivih na spletnih straneh, nobena od pregledanih univerz eksplicitno ne določa učnih jezikov, strategije večine pa izrecno omenjajo vzporedno poučevanje v danščini in angleščini ter poudarjajo pomembnost jezikovnega učenja. Razmeroma podrobna je strategija jezikovne politike univerze v Aalborgu.

Vse univerze izvajajo učni proces v danščini in angleščini: načeloma so dodiplomski programi v danščini (s posameznimi predmeti v angleščini), podiplomski pa v angleščini. Izmenjavni študentje morajo na vseh ustanovah ob prijavi poslati potrdilo o opravljenem Cambridgeevem izpitu iz znanja angleščine.

Večina ustanov ponuja tujim študentom brezplačne tečaje danščine, in sicer kot pripravljalni tečaj pred začetkom semestra ali tudi kot daljši semestrski tečaj. Spletne strani vseh univerz so v danščini in angleščini, v kateri deluje skoraj večina podstrani.

Pregled ne vključuje Ferskih otokov in Grenlandije, ki vodijo lastno jezikovno politiko.

Zakonodaja

Danščina ni definirana kot nacionalni jezik v nobenem uradnem dokumentu. V zakonu o univerzah41 je omenjeno le, da ima univerza tujim kandidatom pravico zaračunati opravljanje testa iz angleščine ali drugega tujega jezika (26. člen, 6. odstavek). Omeniti je treba tudi zakon o brezplačnih tečajih danščine za odrasle tujce iz leta 2003.42

Danska se zelo zavzema za internacionalizacijo izobraževanja in ima v okviru Ministrstva za znanost, inovacije in visoko šolstvo agencijo za univerze in internacionalizacijo. Osem danskih univerz je sprejelo kodeks ravnanja glede ponudbe univerzitetnih programov mednarodnim študentom,43 ki dopolnjuje dansko zakonodajo. Po njem morajo biti v angleščini ali jeziku poučevanja informacije o študiju (točka 3.3), o pravicah in dolžnostih študentov (točka 6.2), pa tudi knjižnice, računalniške učilnice in relevantne univerzitetne spletne strani (točka 6.4). Univerza mora zagotavljati možnosti, da učitelji izboljšujejo svojo jezikovno zmožnost v angleščini ali katerem koli drugem tujem jeziku poučevanja (točka 6.3), in zagotoviti, da imajo učitelji zadostno jezikovno zmožnost v angleščini za komuniciranje o učnih zadevah in bivanju mednarodnih študentov. Univerza lahko mednarodnim študentom ponuja uvodne ali jezikovne tečaje (točka 6.5).

Univerze

Univerza v Aarhusu, Aarhus Universitet

Število študentov: 19.400 Število tujih študentov: ni podatka Spletna stran: http://www.au.dk/ Datum dostopa: 6. 9. 2012

Jeziki, predvideni v strategiji:

Univerza je podpisnica omenjenega kodeksa delovanja. V njeni strategiji je predvideno spodbujanje jezikovnih zmožnosti vseh, domačih in tujih študentov v tujih jezikih. Univerza bo konsolidirala svojo dolgoročno jezikovno politiko in razvila center za medkulturne kompetence, ki bo zagotavljal kakovost diplomskih programov in študentske komunikacije. Leta 2010 pa se je novo društvo doktorskih študentov odločilo, da bo njihov uradni jezik angleščina.


dan., ang.


Univerza izvaja 2748 predmetov v danščini, 1069 v angleščini, 13 v francoščini, 12 v nemščini in 10 v španščini. Po izkušnjah tujih študentov Danci med odmori hitro

41 https://www.retsinformation.dk/Forms/R0710.aspx?id=137835.

42 http://www.nyidanmark.dk/resources.ashx/Resources/Lovstof/Love/UK/danish_courses_act_375_28_may_2003.pdf. 43 Code of Conduct for offering Danish university programmes to international students, 2010, http://dkuni.dk/English/Our-

Work/~/media/EAF3BA3FFA4A4A23A7511EF8D2EE17B0.ashx.

http://www.nyidanmark.dk/resources.ashx/Resources/Lovstof/Love/UK/danish_courses_act_375_28_may_2003.pdf


60

začnejo govoriti dansko. Univerza vsaka dva tedna izda glasilo v angleščini in danščini. Tečaj

tujega jezika:

Izmenjavnim študentom je pred začetkom semestra na voljo tečaj danskega jezika in kulture. Med letom pa tujim študentom brezplačne jezikovne in kulturne tečaje ponuja jezikovni center LaerDansk.

Univerza v Aalborgu, Aalborg Universitet

Število študentov: 14.000 Število tujih študentov: okoli 10 % vseh študentov Spletna stran: http://www.aau.dk/ Datum dostopa: 6. 9. 2012

Uradno predvideni

jeziki:

Univerza je podpisnica kodeksa delovanja. V svoji strategiji poudarja internacionalizacijo tako glede števila tujih študentov in zaposlenih kot glede velikega števila študijskih programov v angleščini. Študentje naj bi bili tudi jezikovno pripravljeni na delo v globaliziranem svetu. Cilj za obdobje 2010–2015 je ohranjati danščino in angleščino kot vzporedna jezika: osebje mora razumeti oba jezika, a se lahko izraža v katerem koli od obeh. Univerza ima objavljeno tudi svojo jezikovno politiko, po kateri naj bi ohranjali in razvijali danščino kot osnovni pisni in govorjeni jezik pri poučevanju in raziskovanju, hkrati pa naj bi uporabljali angleščino in druge relevantne tuje jezike, kadar je to potrebno, da univerza ostaja enakovreden partner v globalni znanstveni skupnosti. To pomeni, da so dodiplomski programi v danščini, razen kadar so specifično mednarodno usmerjeni. Mentorstvo lahko poteka v angleščini. Podiplomski programi so v angleščini. Zaposleni, ki lahko uporabljajo oba jezika, imajo na voljo tečaje angleščine in danščine znotraj univerze.


dan., ang.


Na 1. stopnji univerza ponuja šest programov v angleščini. Izmenjavni študentje morajo ob prijavi poslati potrdilo o znanju angleščine, in sicer so predvideni različni Cambridgevi izpiti za različne stopnje študija.


Ni podatka.

Danska tehniška univerza, Danmarks Tekniske Universitet

Število študentov: 7600 Število tujih študentov: 1050 Spletna stran: http://www.dtu.dk/ Datum dostopa: 7. 9. 2012

Uradno predvideni

jeziki:

Po izobraževalni politiki DTU naj bi njeni inženirji imeli tako danščino kot angleščino kot delovna jezika, zato so podiplomski programi v angleščini, v danskih programih pa je predstavljena angleška tehnična terminologija. DTU je podpisnica kodeksa ravnanja.


dan., ang.


DTU ponuja 404 programe v danščini in 822 programov v angleščini. Tuji študentje morajo ob prijavi poslati potrdilo o znanju angleščine.


Pred začetkom študijskega leta DTU Erasmusovim študentom ponuja brezplačni tritedenski tečaj danščine.

Univerza Južne Danske, Syddansk Universitet

Število študentov: 20.000 Število tujih študentov: 1500 Spletna stran: http://www.sdu.dk/ Datum dostopa: 7. 9. 2012

Uradno predvideni jeziki: SDU je podpisnica kodeksa ravnanja. Jezik spletne strani: dan., ang.


Na 1. stopnji je 14 programov v angleščini, dva pa nemščini. Na 2. stopnji je 61 programov v angleščini. V angleščini je tudi precej drugih programov, npr. štirje poletni tečaji in t. i. manjši predmeti. Tuji študentje morajo ob prijavi poslati potrdilo o


61

znanju angleščine. Tečaj tuje-

ga jezika: SDU ne ponuja tečajev danščine in na spletni strani navaja povezave na zunanje izvajalce jezikovnih tečajev.

Univerza v Kopenhagnu, Københavns Universitet

Število študentov: 37.900 Število tujih študentov: 6050 Spletna stran: http://www.ku.dk/ Datum dostopa: 7. 9. 2012

Uradno predvideni

jeziki:

V svoji strategiji KU predvideva nadaljevanje vzporedne rabe danščine in angleščine in nadaljnje izboljševanje jezikovne zmožnosti študentov in učiteljev tako v angleščini kot v drugih tujih jezikih.


dan., ang.


KU ponuja programe na 1. in 2. stopnji tudi v angleščini, znotraj nekaterih področij pa na dodiplomski ravni programov v angleščini ni. Poleg tega ponuja 12 meddisciplinarnih predmetov, oblikovanih posebej za mednarodne študente.


Tujim študentom KU ponuja brezplačni tritedenski predsemestrski tečaj danščine in semestrski tečaj s šestimi urami pouka na teden.

8.7 Estonija

Jezikovni položaj v estonskem visokem šolstvu je načeloma precej neskladen: medtem ko je v uradnih dokumentih precej poudarjena skrb za estonščino, pa v realnosti velik del poučevanja poteka v angleščini, in to ne glede na velik delež govorcev ruščine v državi.

Državni zakoni v glavnem natančno opredeljujejo rabo estonščine, hkrati pa pod posebnimi pogoji dovoljujejo rabo tujih jezikov (npr. po dogovoru vseh, ki komunicirajo, ali ob odobritvi sveta izobraževalne ustanove), vendar ob vzporedni skrbi za estonščino. Kot pozitivno je treba izpostaviti zakonsko možnost, da je za študente, ki ne znajo estonsko, predvideno enoletno jezikovno usposabljanje, estonščina pa naj bi bila zanje tudi izbirni predmet. V strategijah pa je več pozornosti namenjene tudi internacionalizaciji in učenju tujih jezikov. Večina relevantnih državnih dokumentov je dosegljiva v angleških prevodih.

Tudi visokošolske ustanove imajo zelo natančno določene in objavljene dokumente, pripravljene tudi v angleščini. Nekaj jih je eksplicitno objavilo celo svoje jezikovnopolitične smernice. Načeloma vse omenjajo tako razvoj znanstvene estonščine kot rabo angleščine zaradi internacionalizacije. O tujih jezikih odloča senat univerze. Pri tem navajajo različne rešitve: prvo- in drugostopenjski študij v estonščini s posameznimi predmeti v tujih jezikih, tujejezični programi šele v okviru podiplomskega študija, predavanja gostujočih predavateljev v tujih jezikih itn. Nekatere dovoljujejo predmete v angleščini, če obstaja vzporedni predmet v estonščini. Omenjena je osebna odgovornost predavate-ljev, da poučujejo v estonščini in v njej razvijajo terminologijo, hkrati pa naj bi univerze pomagale študentom in zaposlenim pri uporabi angleščine. Glavne informacije naj bi bile dostopne v estonščini in angleščini, česar se vsaj na spletnih straneh vestno držijo. Na večjih univerzah so spletne strani tudi v ruščini, finščini in kitajščini.

Učni proces večinoma poteka v estonščini, vse ustanove pa izvajajo predmete ali celotne študijske smeri tudi v angleščini in v manjši meri v ruščini. Ker imajo tujih študentov razmeroma malo, od 3 do 6 %, so ti predmeti verjetno bolj namenjeni domačim študentom.

Tuji študentje se lahko učijo estonsko na vseh pregledanih univerzah. Največkrat je Erasmusovim študentom na voljo predsemestrski intenzivni tečaj (EILC), posamezne ustanove imajo pa še poletne ali celoletne tečaje. Sicer morajo izmenjavni študentje ob prijavi poslati potrdilo o znanju angleščine (običajno vsaj na ravni B2), estonščine ali ruščine, odvisno od tega, v katerem jeziku bodo študirali. Na voljo so jim tudi tečaji ruščine.


62

Zakonodaja44

Situacijo v Estoniji najbolj zaznamuje četrtina rusko govorečih državljanov. Čeprav v estonski zakonodaji, ki je glede estonščine razmeroma stroga, ruščina ni nikjer eksplicitno izpostavljena, se v državi uporablja tudi veliko ruščine.

Po zakonu o jeziku (1995) je estonščina državni jezik, vsi ostali, tudi jeziki zgodovinskih nacionalnih manjšin pa so tuji jeziki. Pri ustnem komuniciranju z državnimi institucijami in lokalnimi ustanovami lahko ljudje, ki ne govorijo estonsko, po dogovoru uporabljajo tuje jezike (8. člen). Odgovore od teh institucij lahko dobivajo tudi v jezikih nacionalnih manjšin (10. člen). Lokalne skupnosti lahko uporabljajo ruščino kot uradni jezik poleg estonščine, če je več kot 50 % prebivalstva rusko govorečega (11. člen). Izobraževanje je zagotovljeno v estonščini, pa tudi v tujem jeziku (6. člen).

Po zakonu o izobraževanju (1993) naj bi bila jezik poučevanja, torej jezik, v katerem poteka vsaj 60 % poučevanja, v javnih šolah predvsem estonščina, lahko pa tudi kateri koli drug jezik po izbiri lastnika ustanove, če je zagotovljeno tudi učenje estonščine. Dejansko je najpogostejši jezik v šolah estonščina, v 14 % šol je to ruščina, v 1 % pa finščina oziroma angleščina. Po zakonu o zasebnih šolah ima lastnik šole pravico določiti jezik poučevanja (14. člen), vendar je v 3. razredu obvezen pouk estonščine. Prav tako je estonščina jezik izobraževanja v poklicnih šolah (18. člen), medtem ko rabo ostalih jezikov določi ustanovitelj šole. Izjemoma je torej dovoljena tudi raba ruščine. Enako je estonščina jezik poučevanja v zakonu o univerzah (2005, 22. člen), kjer o rabi ostalih jezikov odloča svet univerze ali minister za izobraževanje. Študentje, ki ne znajo dovolj estonsko, se lahko eno leto intenzivno učijo estonščine, tako da je tudi njihov študij podaljšan za eno leto. Državne univerze naj bi takim študentom pomagale z dodatnimi seminarji, poučevanjem v ruščini ali celotnim študijem v ruščini. Po zakonu o poklicnih šolah (1998), ki so lahko na ravni srednjega ali visokošolskega izobraževanja, mora biti v njih jezik poučevanja estonščina, vendar so dovoljeni tudi drugi jeziki. Tako je bilo v leta 2007/2008 28 % teh šol v ruščini. Tuje jezike se v njih učijo kot splošne ali specializirane predmete (npr. poslovna nemščina).

Smernice o jezikih v Estoniji je mogoče najti tudi v nekaj strategijah. V razvojni strategiji za estonski jezik (2004) je poleg razvoja estonščine predvidena politika učenja tujih jezikov, predvsem angleščine, ruščine, nemščine, francoščine in finščine, ki pa je povezana s povečano vlogo estonščine pri učenju tujih jezikov. V neestonsko govorečih srednjih šolah naj bi se dijaki naučili dovolj estonščine za nadaljevanje študija ali delo v estonščini.

Estonska strategija za tuje jezike 2009–2015 se osredotoča na učenje tujih jezikov vseh prebivalcev Estonije, ne glede na njihovo državljanstvo. Po Estonski strategiji za visoko šolstvo 2006–201545 naj bi podpirali pripravo estonskih učbenikov, učnih gradiv in programov za učenje jezika. Študentje naj bi v okviru izbirnih predmetov lahko izbirali estonščino v obsegu vsaj ene kreditne točke. Mladi, katerih materni jezik ni estonščina, naj bi imeli pravico do enoletnega učenja estonščine. Zaradi internacionalizacije visokega šolstva pa naj bi razvijali dvoletne doktorske programe v angleščini, ki naj bi v Estonijo privabljali tuje študente.

Univerze

Pred letom 1991 se je bilo v Estoniji mogoče izobraževati v estonščini ali ruščini, po podatkih Sveta Evrope pa je bilo v študijskem letu 2007/2008 v Estoniji mogoče študirati v estonščini (89 % poučevanja na 1. stopnji), ruščini (8 %) in angleščini (3 %). Danes so problem v estonskem visokem šolstvu rusko govoreči mladi, ki ne znajo dovolj estonsko, da bi doštudirali, zato študirajo na zasebnih

44 Podatki so iz jezikovnega prereza Estonije, ki ga je pripravil Svet Evrope

(http://www.coe.int/t/dg4/linguistic/Source/Profile-Estonia_EN.doc), in Rannut (2004).

45 http://planipolis.iiep.unesco.org/upload/Estonia/Estonia-Higher-Education-Strategy-2006-2015.pdf.


63

ruskih univerzah ali v Rusiji. Leta 2006 naj bi se 46,6 % študentov na dodiplomski ravni učilo angleščino, 18,2 % ruščino, 12,5 % estonščino kot tuji jezik, 11,2 % nemščino in 3,7 % francoščino.

Univerza v Tartuju, Tartu Ülikool

Število študentov: 18.000 Število tujih študentov: 670 Spletna stran: http://www.ut.ee/et Datum dostopa: 10. 9. 2012

Uradno predvideni

jeziki:

Po statutu bo univerza spodbujala izobraževanje v estonščini (5. člen). V študijskem redu je predvideno, da mentor doktorskega študenta predstavi tezo doktorskega dela svetu fakultete v estonščini, angleščini in morebitnem izvirnem jeziku. Študentje, ki se niso izobraževali v estonščini, morajo pred začetkom študija opraviti izpit iz znanja estonščine. Če dosežejo stopnjo manj kot B1 po SEJO, morajo opraviti intenzivni tečaj estonščine (lahko vzporedno s preostalim študijem), če pa je več enako ali več kot B2, je zanje lahko izbirni predmet. Na univerzi je možno uvesti predmet v angleščini, če že obstaja vzporedni predmet v estonščini. Po strateškem načrtu 2009–2015 je poslanstvo univerze tudi razvoj estonskega jezika in kulture, vendar pa želi omogočiti študentom priložnost, da razvijajo svojo jezikovno zmožnost v angleščini in s tem povečujejo svojo konkurenčnost na trgu dela. Zaposleni pa naj bi razvijali jezikovne zmožnosti v estonščini (tuji delavci) in angleščini. Na 1. stopnji izobraževanja naj bi bila vsa področja študija v estonščini, posamezni predmeti pa tudi v tujih jezikih. V sodelovanju z vlado želi univerza razvijati estonsko znanstveno terminologijo in spodbujati preučevanje estonskega jezika in kulture. Člani in sodelavci univerze morajo imeti dostop do informacij in profesionalne komunikacije v angleščini. Jezikovna politika univerze (2009) pa temelji na ohranjanju in razvoju estonščine s hkratnim razvojem jezikovne zmožnosti v prvem, uradnem in različnih tujih jezikih (v akademskem svetu angleščine). Za doseganje ravnotežja med visokošolskim izobraževanjem v estonščini in razvojem mednarodnega študijskega okolja naj bi programi na 1. in 2. stopnji potekali predvsem v estonščini, s posameznimi predmeti v tujih jezikih. Vsaj na 1. stopnji naj bi univerza spodbujala razvoj učnih gradiv v estonščini, za ohranjanje in razvoj estonščine pa naj bi povečala delež pouka estonščine v predmetnikih, posebej za izobraževanje učiteljev, omogočala zaposlenim dodatno jezikovno usposabljanje, tujim zaposlenim pa priložnosti za učenje estonščine in razvijala terminologijo. Za podporo učenju tujih jezikov pa naj bi študentje imeli možnost, da se učijo angleško, vključno z akademsko angleščino, in vsaj še en jezik, univerza naj bi poudarjala učenje sosednjih jezikov in cenila učenje latinščine ter možnosti za učenje ponujala tudi zaposlenim. Univerza bo razvijala znanstveni jezik v doktorskih disertacijah, njihovih povzetkih, učbenikih in znanstveni literaturi, upoštevala estonske objave pri zaposlovanju in pomagala pri objavljanju v angleščini ali drugih jezikih. Zagotavljala bo pravilno uporabo jezikov v domačih in mednarodnih stikih in uradnih dokumentih ter gladko izmenjavo informacij med udeleženci, ki ne govorijo estonsko. Informacije in digitalno delovno oz. študijsko okolje bodo tako v estonščini kot angleščini.


est., ang. (v njej so dostopni vsi pomembni dokumenti), fin., rus.


Univerza ponuja več kot 150 predmetov v angleščini (med drugim predmet ruske študije) in okoli 40 predmetov v ruščini. Tujim študentom je v okviru tega na voljo 7 semestrskih programov v angleščini.


Erasmusovim študentom je na voljo kratek tečaj estonščine, ki se je je mogoče učiti v okviru štirih modulov mednarodne poletne univerze ali na drugih tečajih.

Tehniška univerza v Talinu, Tallinna Tehnikaülikool

Število študentov: 14.000 Število tujih študentov: 800 Spletna stran: http://www.ttu.ee/ Datum dostopa: 11. 9. 2012


64

Uradno predvideni

jeziki:

Estonščina, ruščina in angleščina. V strateškem načrtu 2011–2015 želi univerza uvesti mednarodne magistrske programe na vseh fakultetah in zagotoviti pripravljenost za poučevanje v angleščini, hkrati pa je dolžnost vsakega estonskega predavatelja, da poučuje v sofisticiranem maternem jeziku in razvija strokovno terminologijo svojega področja. Vsaka fakulteta ima vsaj dve mednarodni študijski smeri za večinoma mednarodne študente. V zadnjem času je narastel delež študija v tujih jezikih, študentje in osebje pa so bolj zadovoljni s podporo za uporabo angleščine. Zato bodo osebje še bolj usposabljali v akademski angleščini, univerza pa bo še naprej zagotavljala podporo za rabo angleščine pri vseh storitvah.


est., ang., rus. (manj delujočih povezav), kit.


Na 1. stopnji TUT ponuja 3 programe v angleščini (od katerih je eden na voljo tudi v ruščini in estonščini), na 2. pa 16 programov v angleščini (eden je na voljo tudi v ruščini). Na doktorski ravni ni podatka o jeziku izvajanja programov, vendar je spletna stran na voljo v angleščini. Izmenjavni študenti, ki želijo študirati v angleščini, morajo opraviti izpit iz angleščine na ravni B2.


Erasmusovim študentom je na voljo kratek pripravljalni tečaj estonščine pred začetkom semestra (EILC). TUT študentom ponuja English Language Preparatory Year – tečaj angle-ščine, ki poteka dva 16-tedenska semestra po 30 ur na teden (za 3000 EUR). Glede na opombo, da študentom priporočajo, da s sabo prinesejo angleško-turški oziroma kitajski slovar, je mogoče sklepati, da je namenjen predvsem turškim in kitajskim študentom.

Univerza v Talinu, Tallinna Ülikool

Število študentov: 9600 Število tujih študentov:

160 (Erasmus), 350

Spletna stran: http://www.tlu.ee/ Datum dostopa: 11. 9. 2012 Uradno

predvideni jeziki:

Po statutu je delovni jezik univerze estonščina (razen v mednarodni komunikaciji in pri posebnih dogodkih, ki jih določi senat univerze). Poučevanja poteka v estonščini, senat pa odloča o rabi ostalih jezikov (5. člen). Po svojem razvojnem načrtu do leta 2014 bo univerza razvijala in ohranjala znanstveno estonščino, tako da bo aktivno predstavljala rezultate raziskovanja in razvoja v estonščini in tujih jezikih. Povečala bo delež študija v tujih jezikih, hkrati pa bo zagotavljala visokošolsko izobraževanje v estonščini na vseh ravneh. Strategija za internacionalizacijo 2008–2015 pa določa, da so tuji jeziki nujni za interna-cionalizacijo univerze, zato želijo na vsakem področju ponujati vsaj en mednarodni magistrski program in razviti interdisciplinarni program v angleščini na 1. stopnji. Študijske programe v estonščini želijo dopolnjevati z gostujočimi predavatelji (ki naj bi zapolnjevali vsaj 3 % rednih akademskih delovnih mest), tako da lahko študentje dobijo izkušnjo študija v tujem jeziku. Spodbujati želijo vračanje estonskih raziskovalcev, ki so doktorirali v tujini. Programi v tujih jezikih pa naj bi bili usmerjeni predvsem na nekdanjo Sovjetsko zvezo, srednje- in vzhodnoevropske ter nordijske države, Turčijo in Kitajsko. Tistim, ki ne govorijo estonsko, morajo biti dostopne splošne storitve, zato morajo biti informacije o študiju, uradni dokumenti, knjižnični sistem itn. dostopni v angleščini.


est., ang., rus.


Izmenjavni študentje naj bi bili sposobni slediti predavanjem in drugim pedagoškim oblikam v angleščini, ruščini ali estonščini, zato mora njihova jezikovna zmožnost ustrezati ravni B1 (za 1. stopnjo) ali B2 (za 2. stopnjo), kar ob prijavi dokažejo z ustreznimi potrdili. Univerza ponuja 6 programov v angleščini na 1. stopnji in 10 na 2. stopnji ter 4 programe,


65

daljše od enega semestra. 6 predmetov poteka v ruščini, poleg tega pa je v ruščini seveda tudi študij rusistike.


Vsi tuji študentje, profesorji in raziskovalci naj bi imeli brezplačno možnost učenja estonščine. Erasmusovim študentom je na voljo kratek pripravljalni tečaj estonščine pred začetkom semestra (EILC). Tuji študentje lahko obiskujejo tečaj estonščine štirikrat na teden, pa tudi tečaj ruskega jezika in kulture.

Estonska univerza za življenjske znanosti, Eesti Maaülikool

Število študentov: 4800 Število tujih študentov: 148 Spletna stran: http://www.emu.ee/ Datum dostopa: 11. 9. 2012

Uradno predvideni

jeziki:

Po razvojnem načrtu do leta 2015 je univerza odgovorna za razvoj znanstvenega besedišča v Estoniji ter za kontinuiranost univerzitetne izobrazbe v estonščini, vendar pa želi povečati število študijskih smeri in predmetov v angleščini. Po strategiji za internacionalizacijo 2006–2015 je treba ohraniti estonščino kot glavni jezik poučevanja in raziskovanja, vendar so za internacionalizacijo ključni predmeti v tujem jeziku, in sicer tako za tuje kot za domače študente. Enako pomembno pa je tujim študentom ponujati tečaje o estonskem jeziku in kulturi. Vsi študentje morajo imeti priložnost za učenje tujih jezikov in za udeležbo v strokovnih programih s svojega področja v tujem jeziku. Institucionalno okolje mora biti dostopno tudi tistim, ki ne govorijo estonsko, imeti pa morajo tudi možnost, da se naučijo dovolj estonščine za vsakdanjo rabo.


est., ang.


Univerza ponuja precej predmetov v angleščini na 1. in 2. stopnji. Izmenjavni študentje morajo prijavi priložiti potrdilo o znanju angleščine.


Erasmusovim študentom je na voljo kratek pripravljalni tečaj estonščine pred začetkom semestra (EILC, 160 EUR).

Estonska umetnostna akademija, Eesti Kunstiakadeemia

Število študentov: 1200 Število tujih študentov: ni podatka Spletna stran: http://www.artun.ee/ Datum dostopa: 11. 9. 2012

Uradno predvideni

jeziki:

Po statutu poučevanje poteka v estonščini, senat pa odloča o rabi ostalih jezikov. Po strategiji za internacionalizacijo 2006–2010 naj bi univerza podprla usposabljanje osebja v tujih jezikih in vzpostavila programe v tujem jeziku na 2. stopnji.


est., ang.


Akademija ponuja nekaj teoretičnih tečajev v angleščini, sicer pa na strani ni podrobnejših podatkov. Študentje morajo ob prijavi priložiti potrdilo o znanju angleščine.


Akademija ponuja tečaj estonščine za začetnike.

8.8 Francija

V Franciji je francoščina uradni jezik, zakon o jezikih in zakon o izobraževanju pa jo opredeljujeta kot učni jezik tako javnih kot zasebnih izobraževalnih ustanov (z izjemo šol, namenjenih izključno tujcem, in šol, ki pedagoški proces izvajajo v regionalnih jezikih).

Pregled šestih visokošolskih ustanov je pokazal, da v svojih statutih eksplicitno ne opredeljujejo učnega jezika. Na izbranih visokošolskih ustanovah se vsi programi na 1. stopnji izvajajo izključno v francoščini, na 2. in 3. stopnji pet od šestih izbranih ustanov nekatere programe delno ali v celoti izvaja v tujem jeziku, razen v enem primeru je to angleščina. V tujem jeziku programe izvajajo predvsem naravoslovno-tehniške univerze oz. fakultete s tako usmeritvijo na posamezni visokošolski


66

ustanovi. Pariška Sorbona svoje programe – z izjemo enega doktorskega mednarodnega programa – izvaja izključno v francoščini.

Pregledane visokošolske ustanove študentom iz nefrankofonih držav priporočajo predhodno znanje francoščine na ravni B2, pri nekaterih pa je taka raven obvladovanja francoščine pogoj za vpis na univerzo in se preverja z uradno priznanimi jezikovnimi testi. Večina ustanov izmenjavnim in tujim študentom ponuja brezplačne krajše intenzivne tečaje francoščine pred začetkom obeh semestrov, daljši, večmesečni tečaji pa so navadno plačljivi. Na eni od ustanov je francoščina (na za študenta ustrezni ravni zahtevnosti) obvezni del predmetnika študentov, ki niso rojeni govorci. Spletne strani visokošolskih ustanov so praviloma v francoščini in angleščini (izjemoma še v katerem od evropskih jezikov). Angleške strani so navadno manj obsežne, vse ustanove pa imajo tudi podstran z informacijami, prilagojenimi tujim študentom.

Zakonodaja

Ustava46 v 2. členu kot uradni jezik opredeljuje francoščino. Regionalni jeziki so v 75. členu opredeljeni kot francoska kulturna dediščina. V 87. členu pa se Francija zavezuje k solidarnosti in sodelovanju z drugimi frankofonimi državami.

Krovni zakon o rabi jezikov v Franciji (Loi Toubon)47 pa določa področja javnega sporočanja, kjer je raba francoščine obvezna, med njimi je tudi izobraževanje (1. člen). V prvotni različici zakona je 11. člen francoščino določal kot obvezni jezik poučevanja (z izjemo poučevanja tujih in regionalnih jezikov in kulturnih študij ter pouka, ki ga izvajajo tuji predavatelji oziroma šole, namenjene izključno tujcem), preverjanja znanja in pisnih izdelkov, na podlagi katerih kandidati pridobijo izobrazbeni oziroma znanstveni naziv. V zadnji različici zakona je ta člen odpravljen, reguliranje rabe jezika v izobraževanju pa je preneseno na zakon o izobraževanju (Code de l'éducation),48 kjer je določilo o rabi francoskega jezika v izobraževanju v členu L-121-3 ubesedeno praktično enako kot v zakonu o jezikih, velja pa tako za javne kot za zasebne izobraževalne ustanove.

Zakon o izobraževanju je obenem tudi temeljni zakon, ki ureja visokošolsko področje. Jeziku visokega šolstva ni, razen splošnega člena L121-3, posebej namenjen noben člen zakona. Med temeljnimi cilji francoskega izobraževalnega sistema sta navedena obvladanje francoščine in zmožnost rabe vsaj še enega sodobnega tujega jezika (člen L122-1-1). Člen D312-16 določa zahtevano stopnjo znanja tujih jezikov po končanem obveznem osnovnem šolanju, ki naj bi bila B1 za prvi in A2 za drugi tuji jezik. Srednješolsko izobraževanje pa naj bi dijakom zagotovilo znanje na stopnji B2 prvega in na stopnji B1 drugega tujega jezika. S poučevanjem prvega tujega jezika naj se začne v prvem razredu osnovne šole, s poučevanjem drugega pa ob začetku tretjega triletja (starost 12 let, člen L321-3). Natančneje je poučevanje tujih jezikov v osnovnih in srednjih šolah urejeno z zakonom o učnih načrtih in poučevanju tujih jezikov v Franciji (2005). Velika večina učencev in dijakov se kot prvega tujega jezika uči angleščine (Costa in Lambert 2008). Po členu D421-131 je mogoče z ministrovo odobritvijo na osnovnih, srednjih in visokih šolah oblikovati mednarodne sekcije, v katerih se domači in tuji učenci, dijaki oziroma študenti pri določenih disciplinah/vsebinah skupaj izobražujejo v tujem jeziku.

Univerze

Višja normalka v Parizu, École Normale Supérieure de Paris (ENS Paris)

Število študentov: 3300 Število tujih študentov: 300 Spletna stran: www.ens.fr Datum dostopa: 2. 10. 2012

46 http://legislationline.org/documents/section/constitutions.

47 1994, zadnja verzija 2012, http://www.legifrance.gouv.fr/affichTexte.do?cidTexte=LEGITEXT000005616341.

48 2012, http://www.legifrance.gouv.fr/affichCode.do?idArticle=LEGIARTI000006524389& idSectionTA=LEGISCTA000006166561&cidTexte=LEGITEXT000006071191&dateTexte=20121002.


67


Učni jezik v statutu ni določen.

Jezik spletne strani: francoščina, angleščina Programi v angleščini

Predavanja v angleškem jeziku se izvajajo predvsem na naravoslovnih programih (natančen seznam predmetov v angleščini ni dostopen). Zasnovana so za tuje in domače študente, ki naj bi jim tovrstna predavanja zagotovila zadostno obvladovanje tujega strokovnega jezika za izmenjavni študij v tujini. Pri teh predmetih tudi domači študenti svoje študijske obveznosti opravljajo v angleščini.


Pred začetkom prvega in drugega semestra ponujajo dvotedenski intenzivni tečaj francoskega jezika in kulture. Tečaji francoščine na začetni in napredni ravni (enkrat tedensko) se izvajajo tudi med študijskim letom.

Politehnika v Parizu, École Polytechnique, ParisTech

Število študentov: 2700 Število tujih študentov: 700 Spletna stran: http://www.polytechnique.edu Datum dostopa: 2. 10. 2012

Uradno predvideni

jeziki:

V statutu za tuje študente je za vse študente, ki jim francoščina ni materni jezik, kot pogoj za vpis določen opravljen eden od uradnih testov znanja francoščine (TCF, TEF, DELF), na podlagi katerega se določi stopnja tečaja francoščine, ki bo obvezni del študentovega predmetnika. Obvladanje francoščine na ravni B1 (European reference – TCF level 3 or equivalent) je pogoj za vpis na programe, ki se izvajajo v francoščini. Tudi za programe, ki se v celoti izvajajo v angleščini, univerza priporoča obvladovanje francoščine na ravni B1 za "lažjo socialno vključitev v univerzitetno okolje". Poleg tega je pogoj za obiskovanje programov 2. stopnje tudi "operativno znanje angleščine", ob zaključku študija druge stopnje morajo študenti na preverjanju znanja angleščine doseči naslednje rezultate: 570 (TOEFL PBT) / 88 (TOEFL IBT) / 230 (TOEFL CBT) ali veljavno potrjen ekvivalent tem stopnjam.


francoščina, angleščina


Univerza je pretežno naravoslovno usmerjena. Na drugi stopnji se delno ali v celoti v angleščini izvajajo programi uporabne matematike, kemije, biologije, inženirstva (v celoti v angleščini), informatike, ekonomije in fizike (v celoti v angleščini).


Tečaji francoščine kot tujega jezika so obvezni del predmetnika tujih/izmenjavnih študentov. Univerza ne izvaja jezikovnih tečajev za popolne začetnike.

Univerza Pierre in Marie Curie, Université Pierre et Marie Curie (UPMC)

Število študentov: 32.000 Število tujih študentov: 3400 Spletna stran: http://www.upmc.fr/ Datum dostopa: 2. 10. 2012


Pogoj za redni vpis vseh nefrankofonih študentov je znanje francoščine vsaj na ravni B2, kar pa ne velja za Erasmusove študente in študente, vpisane na mednarodne programe, ki se izvajajo v angleščini.

Jezik spletne strani: francoščina, angleščina Programi v angleščini

Univerza ponuja 28 mednarodnih programov na 2. in 3. stopnji, ki se izvajajo v sodelovanju z drugimi evropskimi univerzami. Programi, ki so oblikovani v sodelovanju z nefrankofonimi evropskimi univerzami, se delno ali v celoti izvajajo v angleščini, nekateri tudi v francoščini in španščini. Poleg tega univerza na 2. stopnji v angleščini izvaja tudi nekatere predmete nemednarodnih programov biologije, kemije, fizike, medicine in računalništva. Seznam vseh predmetov, ki se izvajajo v angleškem jeziku, je dostopen na povezavi http://www.upmc.fr/fr/international/venir_etudier_a_l_upmc/cours_dispenses_en_anglais2.html.

Tečaj Tečaji francoščine potekajo v obeh semestrih (2 do 7 ur tedensko). Za Erasmusove


68

tujega jezika:

študente in študente mednarodnih programov so brezplačni, za ostale zainteresirane stane 30-urni intenzivni tečaj 250 evrov, 60-urni pa 400 evrov, intenzivni tečaji se izvajajo v januarju in juniju.

Višja normalka v Lyonu, École Normale Supérieure de Lyon

Število študentov: 2000 Število tujih študentov: 260 Spletna stran: http://www.ens-lyon.eu Datum dostopa: 2. 10. 2012


Učni jeziki univerze niso določeni v statutu.

Jezik spletne strani: fr., ang., it. Programi v angleščini:

Programi humanističnih in družboslovnih smeri se izvajajo izključno v francoščini, raven znanja francoščine, ki je pogoj za vpis, je vsaj C1. Programi naravoslovnih smeri se izvajajo pretežno v francoščini, z nekaterimi predmeti v angleščini, priporočena raven znanja jezikov za vpis je B2 za francoščino in angleščino. Natančen seznam predmetov, ki se izvajajo v angleščini, ni dostopen.


Center za tuje jezike izvaja za tuje študente in osebje 11 različnih tečajev francoskega jezika in kulture, med drugim tudi tečaj francoščine za akademske potrebe. Večina tečajev traja en mesec in se izvaja na začetku obeh semestrov.

Univerza Sorbona v Parizu, Université Paris Sorbonne, Paris 4

Število študentov: 23.271 Število tujih študentov: ni podatka Spletna stran: http://www.paris-

sorbonne.fr Datum dostopa: 2. 10. 2012


Statut ne določa učnega jezika, podatek o francoščini kot učnem jeziku pa je dostopen v zavihku, namenjenem tujim študentom.

Jezik spletne strani: fr., ang., šp. Programi v angleščini:

Predavanja in študijske dejavnosti se na vseh programih (z izjemo nekaterih vabljenih predavanj) izvajajo v francoščini. Univerza v sodelovanju z Univerzo v Bonnu in v Firencah izvaja doktorski program humanistike, v okviru katerega sta kot učna jezika predvidena tudi nemščina in italijanščina.


Univerza izvaja brezplačne intenzivne tečaje francoščine kot tujega jezika, ki so namenjeni zgolj tujim/izmenjavnim študentom pred začetkom obeh semestrov, nekateri tečaji francoščine kot tujega jezika pa so celoletni.

Univerza Pariz jug, Université Paris-Sud

Število študentov: 30000 Število tujih študentov: 4800 Spletna stran: http://www.u-psud.fr Datum dostopa: 2. 10. 2012


Učni jezik v statutu ni določen. Na straneh, namenjenih tujim študentom, je priporočeno predhodno znanje francoskega jezika, raven ni določena.

Jezik spletne strani:

fr., ang.


Velika večina študijskih programov se izvaja v francoščini. Univerza delno v angleščini izvaja 4 mednarodne programe na 2. stopnji in 2 mednarodna programa na 3. stopnji. Gre za naravoslovne in ekonomsko-upravljavske programe: kemija, ekonomija, menedžment, matematika in fizika.


Univerza za izmenjavne študente pred začetkom študijskega leta ponuja 18-urni brezplačni intenzivni tečaj francoščine na dveh ravneh, izvaja se tudi plačljivi 4-mesečni tečaj francoščine kot tujega jezika (2 uri tedensko).


69

8.9 Finska

V finski zakonodaji sta kot državna jezika opredeljena finščina in švedščina. Zaradi dvojezičnosti so jeziki poučevanja na državnih univerzah zakonsko določeni, vendar se univerze lahko odločijo tudi za drug jezik. Ustrezna jezikovna zmožnost v finščini, švedščini in vsaj enem tujem jeziku naj bi bila del znanja, ki ga morajo izkazovati diplomanti univerz.

V svojih strategijah vse pregledane univerze poudarjajo internacionalizacijo, ki naj bi pomenila povečevanje deleža poučevanja v angleščini. Prisotna so tako razmeroma konservativna (o nujnosti ohranjanja finščine) kot liberalna stališča (tujemu osebju na Univerzi v Turkuju ni treba znati finsko).

Učni jezik štirih pregledanih ustanov je finščina, na Akademiji Åbo švedščina (učitelji morajo razumeti tudi finsko), na dvojezični Univerzi v Helsinkih pa finščina in švedščina (pouk poteka predvsem v finščini, študentje lahko uporabljajo oba jezika, literatura pa je na voljo tudi v švedščini). Delež tujih študentov na pregledanih ustanovah je 5–12 %. Angleški programi so v glavnem na voljo na 2. stopnji, doktorski programi so možni v finščini ali angleščini, švedski programi pa so na voljo le ponekod. Učiteljem univerze za delo v angleščini načeloma omogočajo ustrezno usposabljanje. Zanimiv je pristop Univerze v Tampereju k internacionalizaciji, po katerem naj bi vsi študenti opravili mednarodni modul v tujini ali doma (prek poučevanja v tujem jeziku).

Spletne strani ustanov so v finščini in angleščini, pri univerzah, ki uporabljajo švedščino, pa tudi v švedščini.

Vse pregledane ustanove svojim študentom ponujajo jezikovne tečaje: za tujce je na voljo učenje finščine, švedščine in tudi angleščine, Finci se morajo učiti vsaj en tuji jezik, ponekod pa so tudi tečaji finščine za Fince (akademsko pisanje, na ravni C2 itn.). Dve univerzi ponujata manj formalne oblike učenja, npr. v parih študentov z različnimi prvimi jeziki, ki prav tako prinašajo kreditne točke.

Zakonodaja

V finski ustavi49 sta kot državna jezika na Finskem določena finščina in švedščina (17. člen), ki ju lahko vsakdo uporablja v uradnih položajih, oblasti pa morajo za oba jezika enakovredno skrbeti. Manjšine, kot so Samijci in Romi, lahko razvijajo svoje jezike. Pravice Samijcev so opredeljene v posebnem zakonu.

Po zakonu o jeziku50 sta državna jezika na Finskem finščina in švedščina. Dvojezične skupnosti so tiste, v katerih je govorcev vsakega jezika vsaj 8 % oziroma 3000. Zakon pa se izrecno ne nanaša na univerze. Tudi za samijski jezik veljajo posebna določila, določena v zakonu o samijskem jeziku,51 ki pa ne omenja izobraževalnih ustanov.

Zakon o univerzah52 zaradi dvojezičnosti države precej govori o jezikih in natančno določa jezike poučevanja na posameznih univerzah (11. člen), vendar se univerza lahko odloči za drug jezik. Za koordinacijo izobraževanja v švedščini je zadolžen svetovalni odbor (92. člen). Univerza ima pravico zaračunati šolnino za diplomske programe v tujem jeziku (10. člen). Administrativni jezik na univerzah je načeloma finščina, na nekaj ustanovah pa švedščina. Ne glede na to ima vsak pravico, da uporablja finščino ali švedščino (35. člen). V zakonu so za posamezne univerze določeni podrobnejši jezikovni pogoji glede finščine in švedščine (74., 78., 79. člen).

49 2000, http://www.finlex.fi/fi/laki/kaannokset/1999/en19990731.pdf.

50 2003, http://www.finlex.fi/en/laki/kaannokset/2003/en20030423.pdf.




70

V vladni uredbi o univerzitetnih diplomah53 se precej členov nanaša na jezik. Med drugim morajo diplomanti izkazovati ustrezno jezikovno zmožnost v finščini, švedščini in vsaj enem tujem jeziku, vendar so možne izjeme (6. člen). Univerzitetna diploma mora študentu nuditi tudi ustrezne jezikovne in sporazumevalne zmožnosti (7. in 16. člen), kar mora študent tudi dokazati (10. člen). Na diplomi je napisana stopnja jezikovne zmožnosti, ki jo dosega študent (26. člen).

Univerze

Tehniška univerza v Tampereju, Tampereen teknillinen yliopisto

Število študentov: 10.400 Število tujih študentov: 1000 Spletna stran: http://www.tut.fi/ Datum dostopa: 12. 9. 2012

Uradno predvideni

jeziki:

Finščina. V svoji strategiji 2010–2013 univerza predvideva povečevanje števila predmetov v angleščini zaradi internacionalizacije. Mednarodni študentje naj bi se bolje integrirali v finsko družbo.


fin., ang.


Na 1. in 2. stopnji univerza ponuja po 13 programov v finščini, na 2. stopnji pa še 8 mednarodnih programov, ki so v celoti v angleščini (študentje morajo odlično znati angleško). Vsaka fakulteta pa naj bi imela vsaj kak predmet v angleščini. Vsi doktorski programi so lahko v finščini ali angleščini, kandidati pa morajo poslati ustrezno potrdilo o znanju angleščine. Angleško na ravni B1 morajo znati tudi izmenjavni študentje, vendar jim ni treba poslati potrdila.


Tujim študentom je na voljo 5 tečajev finščine na različnih ravneh, sicer pa ponujajo tudi tečaj finščine za domače govorce (na ravni C1–C2).

Univerza v Turkuju, Turun yliopisto

Število študentov: 21.000 Število tujih študentov: 1500 Spletna stran: http://www.utu.fi/ Datum dostopa: 12. 9. 2012

Uradno predvideni

jeziki:

Finščina. V strategiji 2010–2012 je bila v okviru internacionalizacije poudarjena kakovost poučevanja v tujih jezikih. Povečali naj bi učenje finskega jezika in kulture pri tujih študentih in priseljencih ter jim s tem olajšali integracijo in povečali zaposljivost. V strategiji 2013–2016 naj bi v okviru internacionalizacije povečevali kakovostno učenje v tujih jezikih (tudi prek nagrad za poučevanje v tujih jezikih) in izmenjave učiteljev. Za pridobivanje tujih študentov so pomembni drugostopenjski programi v angleščini. Še vedno je omenjeno učenje finskega jezika in kulture. Uvedeno bo usposabljanje za večjo računalniško pismenost tudi v angleščini. Poslovnik univerze pa določa, da tujcem ali Fincem, ki niso bili rojeni na Finskem, pri zaposlitvi v poučevanju ali raziskovanju ni treba izpolnjevati pogoja o znanju finščine.


fin., ang.


Angleški programi so na voljo na 2. (15 rednih programov) in na doktorski stopnji. Kandidati morajo poslati potrdilo o znanju angleščine. Izmenjavnim študentom so na voljo predmeti v angleščini in en predmet v finščini (finski jezik in kultura), za katerega morajo že dovolj dobro znati finsko.


Univerza ponuja tečaje finščine na več ravneh. Organizira tudi poletno šolo finskega jezika, kulture in družbe. Med letom za študente prirejajo srečanje jezikovnih krožkov (kieli-illat), kjer se srečujejo govorci različnih jezikov, in učenje v tandemih, v okviru katerega se v parih srečujejo govorci dveh jezikov. Za to lahko študentje dobijo 2 kreditni točki.



71

Univerza v Jyväskyläju, Jyväskylän yliopisto

Število študentov: 15.000 Število tujih študentov: 990 Spletna stran: https://www.jyu.fi Datum dostopa: 13. 9. 2012


ni podatka

Jezik spletne strani: fin., ang. Programi v angleščini:

Poučevanje poteka v finščini (izpite lahko študentje opravljajo tudi v švedščini ali, po dogovoru, angleščini), razen 15 drugostopenjskih programov, ki so v celoti v angleščini (zanje morajo študentje ob prijavi poslati veljavno potrdilo o znanju angleščine), in 16 mednarodnih programov za izmenjavne študente. Učbeniki so v finščini, angleščini ali nemščini. Magistrska naloga je lahko napisana v finščini, švedščini ali drugem jeziku. Tuji redni študentje se morajo načeloma učiti finsko in še en tuji jezik. Univerza študentom ponuja pomoč pri učenju prek angleščine.


Univerza organizira tečaje finščine pred začetkom semestra in med letom. Podiplomskim študentom ponujajo module akademskega pisanja. Tudi zaposlenim na univerzi ponujajo tečaje finščine, angleščine in drugih jezikov. Univerza ima tudi sistem EOTO (Each One Teach One), kjer se študentje z različnimi jeziki vzajemno poučujejo v parih, za to pa dobijo 3 kreditne točke.

Univerza v Tampereju, Tampereen yliopisto

Število študentov: 15.200 Število tujih študentov: ni podatka Spletna stran: http://www.uta.fi/ Datum dostopa: 13. 9. 2012

Uradno predvideni

jeziki:

Po strategiji 2010–2015 naj bi bila povečana izmenjava študentov in osebja tudi prek jezikovnega uposabljanja. Program internacionalizacije pa predvideva mednarodne diplomske programe v angleščini, v katerih bodo učitelji deležni usposabljanja za poučevanje v angleščini, študenti pa tečajev finščine za lažjo integracijo ali delo na Finskem. Do leta 2015 naj bi univerza imela četrtino mednarodnih drugostopenjskih programov in 7 % mednarodnih diplomskih študentov. Univerza bo vzpostavila jezikovno politiko, ki bo spodbujala internacionalizacijo univerze, hkrati pa ohranjanje finščine kot polnofunkcionalnega jezika znanosti in družbene interakcije. Osnovni diplomski programi pa bodo vključevali mednarodni modul, ki ga bo treba opraviti doma ali v tujini in bo vključeval poučevanje v tujem jeziku.


fin., šved., ang.


Programi v finščini so na voljo na vseh stopnjah. Na drugi stopnji je največ programov v finščini, nekaj vzporedno v finščini in angleščini, nekaj pa samo v angleščini.


Študentom je na voljo predmet finščina kot tuji jezik (28–32 ECTS). Načeloma je namenjen rednim, pa tudi izmenjavnim študentom, pri čemer imajo prednost tisti, ki bodo na univerzi celo študijsko leto. Sicer pa imajo tudi tečaje finščine za Fince (pisanje, pisanje disertacije).

Akademija Åbo v Turkuju, Åbo Akademi

Število študentov: 6450 Število tujih študentov: 800 Spletna stran: http://www.abo.fi/ Datum dostopa: 13. 9. 2012

Uradno predvideni

jeziki:

Po zakonu o univerzah je uradni jezik te ustanove švedščina, zato naj bi imeli učitelji polno razvito jezikovno zmožnost v švedščini in poleg tega razumeli finsko (78. člen), študenti pa morajo znati dovolj švedsko (79. člen), da lahko študirajo.


šved., fin., ang.


Edina švedsko govoreča univerza na Finskem ponuja tudi 8 mednarodnih drugostopenjskih programov v angleščini. Na rednih drugostopenjskih programih je


72

poučevanje v švedščini in angleščini – študij je možen v angleščini, vendar morajo študentje znati tudi švedsko, da lahko študij končajo. Na 1. stopnji je študij samo v švedščini.


Jezikovni center univerze izmenjavnim študentom ponuja tečaje finščine, švedščine in nadaljevalni tečaj angleščine.

Univerza v Helsinkih, Helsingin yliopisto54

Število študentov: 35.000 Število tujih študentov: 5,4 % Spletna stran: http://www.helsinki.fi Datum dostopa: 13. 9. 2012

Uradno predvideni

jeziki:

Po zakonu o univerzah je Univerza v Helsinkih uradno dvojezična s finščino in švedščino. Imela naj bi vsaj 28 profesorskih mest za švedsko govoreče in enega prorektorja (74. člen). Švedsko govorečih študentov je 6 %. Večina študija poteka v finščini, v celoti pa so v švedščini predmeti na 1. stopnji Švedske šole za družbene vede. Študentje pa lahko opravljajo svoje obveznosti v finščini ali švedščini.

V strateškem načrtu 2013–2016 sta poudarjeni večkulturnost in večjezičnost. Delež mednarodnega osebja naj bi se do leta 2017 povečal na 15 %, poučevanje v angleščini pa na 15 % za magistrske in 25 % za doktorske študente. Promovirali bodo vzporedno rabo finščine in švedščine. Mednarodnim študentom naj bi bilo omogočeno, da v angleščini dobijo vsaj 20 kreditnih točk na semester.

V programu za razvoj poučevanja 2007–2009 se zavzemajo za programe, ki bi omogočali dokončanje študija na 2. ali doktorski stopnji v angleščini. Namenjeni bi bili finskim in tujim študentom. Na 1. stopnji naj bi bilo takih programov manj. Univerza naj bi povečala usposabljanje v angleščini za tuje študentje, učitelje in raziskovalce. Poleg učenja angleščine pa naj bi študenti poznali tudi osrednjo terminologijo v nacionalnih jezikih. Univerza naj bi skrbela tudi za švedsko govoreče. Med drugim naj bi finski programi vključevali literaturo v švedščini, prav tako je v obeh jezikih treba poznati osrednje pojme, pri čemer naj bi učitelji predmetov sodelovali z jezikovnimi učitelji.


fin., šved., ang.

Programi v angleščini

Na dodiplomski ravni je poučevanje predvsem v finščini, nekateri programi pa so tudi v švedščini. Le nekaj študijskih smeri je samo v švedščini. Na drugi stopnji ponuja tudi 32 rednih in 30 mednarodnih študijskih smeri v angleščini, vendar opozarjajo, da morajo dodiplomski ravni študentje kljub temu znati finsko ali švedsko, da lahko doštudirajo. Sicer pa lahko obveznosti opravljajo tudi v angleščini. Doktorski študij lahko poteka tudi v angleščini. Zahtevana raven znanja angleščine, finščine ali švedščine je lahko akademska (ki jo študentje potrebujejo, da lahko začnejo študirati) ali komunikacijska (nujna za sporazumevanje pred začetkom študija, med katerim dosežejo akademsko raven). Vsaka fakulteta odloči, katera raven je potrebna za vpis. Znanje lahko kandidati dokažejo z različnimi potrdili.


Vsi programi na 1. in nekateri na 2. stopnji vključujejo učenje finščine in švedščine, poleg tega pa še enega ali dveh drugih jezikov. Tujim rednim študentom so na voljo tečaji angleščine (ki niso dovoljeni Erasmusovim študentom) in švedščine. Vsi tuji študentje pa se lahko udeležujejo tečajev finščine. Univerza ne organizira pripravljalnih jezikovnih tečajev.

54 Čeprav je Univerza v Helsinkih po lestvici University Web Ranking 2012 šele na 13. mestu finskih univerz, je v pregled

vključena zaradi dvojezičnega jezikovnega režima in velikega števila študentov.


73

8.10 Grčija

Uradni jezik Grčije je grščina, vendar trenutno javne rabe jezikov ne ureja noben zakon. Poučevanje tujega jezika (angleščine) se praviloma začne v osnovni šoli, čeprav to zakonsko ni obvezno, v srednji šoli je obvezni tuji jezik angleščina.

Pet za pregled izbranih visokošolskih ustanov programe – z izjemo univerze, ki je v študijskem letu 2012/13 na vsakem programu uvedla pet predmetov v angleščini – izvaja izključno v grščini. Ena od največjih grških univerz – Aristotelova univerza v Solunu – ima spletne strani celo samo v grščini, pa tudi ostale univerze imajo angleške različice spletnih strani v zelo okrnjeni obliki. Natančen pregled področja otežuje tudi nedostopnost oziroma neprevedenost uradnih dokumentov.

Zakonodaja

Uradni jezik ni določen v ustavi. Grčija ni podpisnica Evropske listine o regionalnih in manjšinskih jezikih, turška manjšina je priznana kot religiozna, ne pa tudi kot jezikovna manjšina na grškem ozemlju. Trenutno Grčija nima nobenega zakona s področja jezikovne politike.

Poučevanje tujih jezikov na osnovnošolski ravni ni zakonsko regulirano, čeprav večina osnovnih šol izvaja pouk angleščine, nekatere pa fakultativno ponujajo tudi nemščino in francoščino. Na področju Trakije (približno 200 šol, čeprav njihovo število stalno upada) se v osnovnih šolah poučuje tudi turščina (podatki povzeti po poročilu Coordination Office of Minority Schools, 2011). V predmetnikih srednjih šol je obvezni prvi tuji jezik angleščina, poleg tega pa srednje šole kot izbirni predmet ponujajo francoščino, nemščino, španščino in italijanščino.

Novi zakon o visokem šolstvu 4009 je bil sprejet septembra 2011 po obširni javni razpravi, ki jo je Ministrstvo za visoko šolstvo, vseživljensko izobraževanje in religijska vprašanja odprlo novembra 2010. Ena od ključnih točk razprave je bila zahteva po internacionalizaciji visokega šolstva in prila-goditvi študijskih programov ter jezika poučevanja zastavljenemu cilju. Zakon, ki prinaša predvsem strukturne spremembe univerz, zmanjšuje javna sredstva za njihovo financiranje, jemlje odločevalno moč katedram in senatom in jo prenaša na svete univerz, je bil izrazito kritiziran. Najostrejši kritiki mu očitajo celo, da krši določilo Magne Charte Universitatum o neodvisnosti univerz od ekonomskih in političnih vplivov. Zakon zaradi ekonomske in politične krize v Grčiji kljub vstopu v veljavo dejansko še ni bil implementiran.55 Prevod celotnega zakona v angleščino na spletu ni dostopen.

Univerze

Aristotelova univerza v Solunu, Αριστοτελειο Πανεπιστημιο Θεσσαλονικησ

Število študentov: 95.000 Število tujih študentov: Ni podatka Spletna stran: http://www.auth.gr Datum dostopa: 17. 9. 2012

Uradno predvideni jeziki: Ni podatkov Jezik spletne strani: samo grščina

Programi v angleščini: Na Wikipediji je podatek, da se večina pedagoških aktivnosti izvaja v grščini, obstajajo pa tudi programi in predmeti v angleščini, francoščini, nemščini in italijanščini. (Ker ima Univerza Filozofsko fakulteto, je mogoče sklepati, da gre za predmete na študijskih smereh tujih jezikov).


Narodna tehniška univerza v Atenah, Εθνικό Μετσόβιο Πολυτεχνείο, National Metsovian Polytechni

Število študentov: 10.000 Število tujih študentov: ni podatka

55 http://www.thepressproject.net/detailsen.php?id=17405.

http://www.google.si/url?sa=t&rct=j&q=&esrc=s&source=web&cd=1&ved=0CBoQFjAA&url=http%3A%2F%2Fwww.auth.gr%2F&ei=_5ZYULysOZLO4QT5hYCwDg&usg=AFQjCNFMwmjSBwf3Gcljpg_V4Z-lSHTLaw&sig2=L0qZ0Uagx-eY9jEPczByBQ


74

Spletna stran: http://www.ntua.gr Datum dostopa: 17. 9. 2012 Uradno

predvideni jeziki:

Statut ni preveden v angleščino, pravilniki o diplomskem delu posameznih fakultet pa ne omenjajo jezika, v katerem mora biti/je lahko napisano diplomsko delo. Nekateri omenjajo povzetek, ki mora biti v tujem jeziku (najbolje v angleščini). Kljub temu da je univerza tehniško naravnana, študentom kot obvezni izbirni predmet v prvem in drugem letniku ponuja angleščino, nemščino, italijanščino in francoščino s posebnim poudarkom na terminologiji tehniških smeri.


grščina, delno angleščina


Na podstrani, namenjeni študentskim izmenjavam (http://www.ntua.gr/student_ex_en.html), najdemo informacijo, da se vsa predavanja izvajajo v grščini, zato morajo izmenjavni študenti obvladati ta jezik. Znanje grščine ni obvezno zgolj za študente, ki se ne udeležujejo predavanj, temveč želijo z mentorjem individualno pripravljati diplomsko, magistrsko ali doktorsko delo.


Ni podatka.

Univerza v Patrasu, Πανεπιστήμιο Πατρών

Število študentov: 24.000 Število tujih študentov: ni podatka Spletna stran: http://www.upatras.gr Datum dostopa: 17. 9. 2012


Statut ni preveden. Informacije o tem, ali in kateri predmeti se izvajajo v tujih jezikih, niso lahko dostopne.

Jezik spletne strani: grščina, angleščina Programi v angleščini: Ni jasnega podatka, najverjetneje vsi, razen tujih jezikov.

Tečaj tujega jezika: Univerza ponuja izmenjavnim študentom brezplačne celoletne tečaje grščine.

Univerza na Kreti, Πανεπιστήμιο Κρήτης

Število študentov: 17.000 Število tujih študentov: okoli 6 % Spletna stran: http://www.uoc.gr Datum dostopa: 17. 9. 2012


Statut ni preveden.

Jezik spletne strani: grščina, angleščina Programi v angleščini: Vsi programi in predmeti (razen vabljenih predavanj) se izvajajo v grščini.

Tečaj tujega jezika: Podatki niso dostopni.

Atenska univerza za ekonomijo, Οικονομικό Πανεπιστήμιο Αθηνών

Število študentov: 10.000 Število tujih študentov: Ni podatka. Spletna stran: http://www.aueb.gr Datum dostopa: 17. 9. 2012


Statut ni preveden. Na vseh programih je za vse semestre dodplomskega študija predviden tuji jezik, študenti lahko izbirajo med angleščino, nemščino in francoščino.

Jezik spletne strani: grščina, angleščina Programi v angleščini: V študijskem letu 2011/12 so se še vsi programi izvajali v grščini, v

študijskem letu 2012/13 pa so na vsakem programu pripravili približno pet predmetov, ki se bodo izvajali v angleščini. Njihov seznam in opis sta na spletni strani v zavihku za izmenjavne študente (http://www.aueb.gr/docs/socrates/Courses-in-english-2012-13.pdf ).


http://www.uoc.gr/


75

8.11 Irska

Uradna jezika na Irskem sta irščina in angleščina, vendar kljub zakonski podpori javna raba irščine zamira. Ključna težava, na katero opozarja Irska kraljeva narodna akademija za moderne jezike, literarne in kulturne študije v Strategiji za šolstvo in visoko šolstvo, je, da večina Ircev ne govori nobenega tujega jezika, k čemur prispeva dejstvo, da učenje tujih jezikov ni obvezno na nobeni ravni državnega izobraževanja.

Na vseh pregledanih univerzah – z izjemo Narodne irske univerze, ki programe vzporedno izvaja v irščini in angleščini – se programi izvajajo izključno v angleščini. Vse univerze ponujajo tečaje angleščine kot drugega jezika in angleščine za akademske potrebe, ena tudi celoletni pripravljalni tečaj angleščine za tuje študente, ki se želijo vpisati na to univerzo. Univerze imajo spletne strani v angleščini, dve pa imata v več tujih jezikov prevedene strani, namenjene izmenjavnim študentom.

Zakonodaja

Ustava v 8. členu kot nacionalni in prvi uradni jezik definira irščino, kot drugi uradni jezik pa angleščino. Vsi zakoni so izdani v obeh jezikih. Raba obeh uradnih jezikov je podrobneje regulirana z zakonom o uradnih jezikih,56 ki specificira področja javnega sporočanja, na katerih imajo državljani pravico, da z ustanovami komunicirajo v irščini. Mednje sodijo tudi univerze. Zakon predvideva funkcijo jezikovnega ombudsmana, ki nadzira uresničevanje s tem zakonom predvidenih jezikovnih pravic, letno poroča ministrstvu za kulturo ter v zvezi z jezikovnimi pravicami in dolžnostmi svetuje državljanom in institucijam.

Irska kraljeva narodna akademija za moderne jezike, literarne in kulturne študije je leta 2011 oblikovala jezikovno strategijo za šolstvo in visoko šolstvo,57 ki obsega pregled trenutne rabe in položaja jezikov v irskem izobraževanju, identifikacijo ključnih težav in izzivov ter niz predlogov in usmeritev za njihovo reševanje ter uspešno vključevanje Irske v večjezično evropsko okolje. Kot ključna dejstva, na katere se irska šolska in jezikovna politika trenutno še nista primerno odzvali, akademija navaja:

1) naraščajočo prisotnost otrok priseljencev, ki so primarno socializirani v več kot 60 različnih tujih jezikih, v irskem osnovnem šolstvu; 2) dejstvo, da je Irska edina država EU, v kateri učenje tujega jezika ni obvezno na nobeni ravni izobraževanja v javnih ustanovah ter da vedno manj Ircev opravlja zaključno preverjanje znanja po srednji šoli (Leaving Certificate) iz tujega jezika, pri preverjanju znanja irščine, ki je obvezno, pa dijaki dosegajo vedno slabše rezultate. Kljub temu se večina dijakov srednjih šol odloča za učenje enega tujega jezika v srednji šoli, saj je znanje tretjega jezika pogoj za vpis na štiri univerze, ki se združujejo v Irsko nacionalno univerzo. Poučevanje vsaj enega tujega jezika v srednjih šolah spodbuja tudi Nacionalni razvojni plan, ki je bil sprejet leta 2000 in podaljšan do leta 2013; 3) da velika večina irskega prebivalstva ne dosega meril Sveta Evrope o večjezični Evropi, sprejetih v Barceloni, po katerih naj bi bil vsak Evropejec poleg v maternem jeziku sposoben sporazumevanja v še dveh tujih jezikih, saj 66 % Ircev obvlada samo materni jezik. Akademija predlaga uvedbo obveznega tujega jezika v osnovno- in predvsem srednješolsko izobraževanje, saj ugotavlja, da mnogi učenci, ki se začnejo tujega jezika fakultativno učiti v osnovni šoli, svojega znanja v srednji šoli ne nadgradijo oziroma ga celo pozabijo, kar vpliva na nižji vpis na študije tujih jezikov. V šolskem letu 2010/11 je bilo v strategijo Modern Languages in Primary Schools Initiative (MLPSI) vključenih 15 % irskih osnovnih šol, ki ponujajo fakultativni pouk nemščine, francoščine, španščine in italijanščine. Na univerzitetni ravni akademija predlaga uvedbo obveznega

56 2003, http://www.oireachtas.ie/documents/bills28/acts/2003/a3203.pdf.

57 http://www.ria.ie/getmedia/b4da3328-4395-4f1f-99cfe0e013162001/RIA-National-Languages-Strategy.pdf.aspx.


76

predmeta Jezik v znanosti za vse študijske smeri, ki bi ga v optimalnem primeru poleg v angleščini in irščini izvajali tudi v tujih jezikih.

Šolstvo pa je eno od področij, na katerem po dogovoru Republika Irska in Severna Irska politiko implementirata ločeno. V zakonu o univerzah (1997) je kot eno od ključnih poslanstev irskih univerz v 12. členu navedena promocija uradnih jezikov s posebno pozornostjo ohranjanju in promociji irskega jezika in kulture.

Univerze

V raziskavi o jezikovni politiki irskih univerz,58 ki je bila izvedena na vzorcu osmih univerz, je bilo ugotovljeno, da ima zgolj ena univerza eksplicirano in institucionalizirano jezikovno politiko, usmerjeno k univerzitetnemu izobraževanju v tujih jezikih tudi na nejezikoslovnih študijskih programih. Pa še v primeru te univerze se jezikovnopolitične smernice dejansko ne uresničujejo.

Irska narodna univerza Galway, NUI Galway

Število študentov: 17.000 Število tujih študentov: Ni podatka. Spletna stran: http://www.nuigalway.ie/ Datum dostopa: 16. 9. 2012


Uradna jezika univerze sta angleščina in irščina. Na univerzi delujeta Katedra za keltske študije in Inštitut za irščino (Acadamh na hOllscolaíochta Gaeilge), ki sodelujeta tudi z drugimi oddelki in fakultetami (izključno humanističnimi in družboslovnimi) ter za njihove posamezne programe pripravljata predmete v irščini, ki se izvajajo vzporedno z angleškimi različicami. Študenti, katerih materni jezik ni angleščina oz. ki se zadnji dve leti pred vstopom na univerzo niso izobraževali v angleščini, morajo zadostno znanje angleščine izkazati s testoma IELTS ali TEOFL. Zahtevani rezultati preizkusov znanja angleščine se med študijskimi smermi razlikujejo.


angleščina, irščina


Vsi, razen študija irščine in tujih jezikov.

Tečaj tujega jezika: Študentom, ki se na univerzo ne morejo vpisati zaradi nezadostnega znanja angleščine, ponujajo enoletni pripravljalni program. Inštitut za irščino ponuja tečaje irščine za domače in tuje študente.

Trinity kolidž v Dublinu, Trinity College Dublin

Število študentov: 16.747 Število tujih študentov: ni podatka Spletna stran: http://www.tcd.ie/ Datum dostopa: 16. 9. 2012

Uradno predvideni

jeziki:

Uradna jezika univerze sta angleščina in irščina. Univerza se v statutu in v razvojnem načrtu 2009–14 zavezuje, da bo delovala kot kulturno in akademsko središče za ohranjanje in spodbujanje rabe irskega jezika.

Jezik sple-tne strani:

angleščina; podstrani, namenjene tujim študentom, so prevedene v španščino, kitajščino, japonščino in ruščino


Vsi, razen tujih jezikov ter stare in sodobne irščine.


Univerza študentom, ki jim angleščina ni prvi jezik, ponuja celoletne tedenske tečaje angleščine za akademske potrebe in poletne pripravljalne tečaje pred vpisom na univerzo. Cena tečajev je vključena v šolnino.

58 http://doras.dcu.ie/16378.


77

Univerzitetni kolidž v Dublinu, University College Dublin

Število študentov: 25.000 Število tujih študentov: 5000 Spletna stran: http://www.ucd.ie/ Datum dostopa: 5. 9. 2012

Uradno predvideni jeziki: Statut in razvojni načrt 2009–14 ne omenjata rabe jezikov. Študenti, ki niso rojeni govorci angleščine, morajo znanje dokazati z enim od certifikatov, ki jih priznava univerza.

Jezik spletne strani: angleščina Programi v angleščini: Vsi, razen tujih jezikov.

Tečaj tujega jezika: Ni podatkov.

Univerza v Limericku, University of Limerick

Število študentov: 30.000 Število tujih študentov: Ni podatkov. Spletna stran: http://www.ul.ie Datum dostopa: 17. 9. 2012

Uradno predvideni

jeziki:

Statut in razvojni načrt 2009–14 ne omenjata rabe jezikov. Študenti, ki niso rojeni govorci angleščine, morajo znanje angleščine dokazati z enim od certifikatov, ki jih priznava univerza (http://www.ul.ie/international/en/index.php/international-admissions/english-language-requirements/).


Angleščina, irščina (v zelo okrnjeni obliki). Podstrani, namenjene tujim študentom, so prevedene v arabščino, kitajščino, tajščino, japonščino in ruščino.


Vsi, razen tujih jezikov.


Univerzitetni jezikovni center ponuja raznovrstne tečaje angleščine za izmenjavne in redne študente, ki niso rojeni govorci angleščine.

Tehnološki inštitut v Athloneu, Athlone Institut of Technology

Število študentov: 20.000 Število tujih študentov: Ni podatka Spletna stran: http://www.ait.ie/ Datum dostopa: 17. 9. 2012

Uradno predvideni jeziki: Statut in razvojni načrt 2009–13 ne omenjata rabe jezikov. Študenti, ki niso rojeni govorci angleščine, morajo znanje angleščine dokazati z enim od certifikatov, ki jih priznava univerza.

Jezik spletne strani: angleščina Programi v angleščini: Vsi.


Služba za mednarodne izmenjave organizira enoletna pripravljalna izobraževanja za neevropske študente, v katerih ponuja kombinacijo osnov veščinskih znanj, ki se predavajo na univerzi (računalništvo, ekonomija, inženiring …), in angleščine za akademske namene. Univerza ponuja tudi tritedenske poletne seminarje irske kulture in jezika.

8.12 Italija

V Italiji je učni jezik v javnih pedagoških ustanovah (z izjemo vrtcev in nižjih razredov osnovnih šol z manjšinskim jezikom) italijanščina. Novi zakon o univerzah kot eno od smernic za krepitev kakovosti in internacionalizacije univerz navaja izvajanje pedagoškega procesa v tujih jezikih. Posledica omenjenega zakona je tudi dekret Ministrstva za izobraževanje, univerze in raziskovanje, sprejet junija 2012, po katerem lahko sprejemni izpiti na tistih univerzah, ki bodo programe izvajale (tudi) v tujem jeziku, potekajo v tem jeziku.

Milanska politehnika v študijskem letu 2012/13 dva programa na 2. in 3. stopnji prvič v celoti izvaja v angleškem jeziku, rektor pa si prizadeva, da bi v prihodnjih študijskih letih v angleščini izvajali vse programe 2. in 3. stopnje. Gre za precedenčni primer v italijanskem visokem šolstvu, ki ga je spremlja


78

burna javna razprava. Na odločitev vodstva univerze so se s protestnim pismom, naslovljenim na ministra, negativno odzvali tudi zaposleni na Politehniki v Milanu.

Pregled izbranih petih visokošolskih ustanov je pokazal, da se večina študijskih programov izvaja v italijanskem jeziku, kar še posebej velja za prvostopenjske programe. Če se programi izvajajo v tujem jeziku, ki je v pregledanih ustanovah vedno angleščina, ne gre za vzporedne programe, ki so na voljo tudi v italijanščini. Statuti eksplicitno ne opredeljujejo učnega jezika. Dve od izbranih ustanov kot pogoj za vpis predvidevata znanje angleščine, ki se dokazuje s predpisanim certifikatom oziroma opravljenim jezikovnim testom. Zgolj na rimski Sapienzi morajo tuji študenti, ki niso državljani članic EU, pred vpisom opraviti preverjanje znanja italijanščine. Večina univerz ponuja tujim/izmenjavnim študentom različne tečaje italijanskega jezika, podatka o njihovi plačljivosti/brezplačnosti pa na spletnih straneh, namenjenih mednarodnim študentom, največkrat ni. Angleške spletne strani pregledanih ustanov so v primerjavi z italijanskimi zelo okrnjene.

Zakonodaja

Italijanska ustava ne definira uradnega jezika republike. V 3. členu zagotavlja enakost državljanom, ne glede na jezik, v 6. členu pa varovanje pravic jezikovnih manjšin.59

Status manjšinskih jezikov je natančneje definiran v statutu regije Trentino-Alto Adige za nemščino in ladinščino ter v statutu regije Valle d'Aosta za francoščino. Poleg tega to področje regulira tudi Zakon o zaščiti zgodovinskih jezikovnih manjšin,60 ki predvideva zagotavljanje rabe manjšinskega jezika v vrtcih in pri nekaterih predmetih v osnovnih šolah. Leta 2010 je italijansko ministrstvo za notranje zadeve sprejelo dekret,61 po katerem morajo vsi tujci, ki želijo pridobiti začasno bivališče za več kot dve leti, na območni enoti opraviti test znanja italijanskega jezika ali pa na upravni enoti znanje jezika vsaj na ravni A2 izkazati z enim od potrdil, ki jih predvideva dekret.

Zakon o osnovnih in srednjih šolah v 2. členu, točka f, zavezuje vse osnovnošolske institucije, da poleg znanja italijanščine zagotovijo še "opismenjevanje v vsaj enem jeziku Evropske unije ali katerem drugem jeziku", in srednje šole, da dijake "vpeljejo v študij drugega jezika EU".62

Zakon o organizaciji univerz in akademskega osebja (smernice vladi za izboljševanje učinkovitosti in kakovosti visokošolskega šolstva)63 (30. 12. 2010) kot eno od smernic za krepitev internacionalizacije univerz navaja "izvajanje pedagoškega dela, programov in oblik izbire" v tujih jezikih.

Ministrstvo za izobraževanje, univerze in raziskovanje je v posebnem dekretu64 za študijsko leto 2012/13 predvidelo poskusno izvajanje sprejemnih izpitov za 1. stopnjo tudi v angleščini za študij medicine, kirurgije in arhitekture (gre za smeri, za katere so predvideni sprejemni izpiti) na tistih univerzah, ki bodo te smeri v študijskem letu 2012/13 začele izvajati delno ali v celoti v angleškem jeziku.

59 http://www.governo.it/Governo/Costituzione/CostituzioneRepubblicaItaliana.pdf.

60 Legge 15 dicembre 1999, n. 482.

61 http://www.lavoro.gov.it/NR/rdonlyres/CC12C973-EDCD-4CDC-9559-48F366140D4B/0/DI_Interno_4062010.pdf. 62 Delega al Governo per la definizione delle norme generali sull’istruzione e dei livelli essenziali delle prestazioni in materia

di istruzione e di formazione professionale Legge 28 marzo 2003, n. 53 (in GU 2 aprile 2003, n. 77), http://www.edscuola.it/archivio/norme/leggi/ddlcicli_02.html.

63 30. 12. 2010, Legge 30 dicembre 2010, n. 240: "Norme in materia di organizzazione delle università, di personale accademico e reclutamento, nonche' delega al Governo per incentivare la qualità e l'efficienza del sistema universitario", pubblicata nella Gazzetta Ufficiale n. 10 del 14 gennaio 2011 - Suppl. Ordinario n. 11, http://www.camera.it/parlam/leggi/10240l.htm.

64 Modalità e contenuti delle prove di ammissione ai corsi di laurea ad accesso programmato a livello nazionale a.a.2012/2013, http://attiministeriali.miur.it/anno-2012/giugno/dm-28062012.aspx.


79

Univerze

Univerza v Rimu, La Sapienza

Število študentov: Ni podatka. Število tujih študentov: Ni podatka. Spletna stran: http://www.uniroma1.it Datum dostopa: 5. 9. 2012

Uradno predvideni

jeziki:

Statut izrecno ne opredeljuje jezika, v katerem se izvajajo študijske dejavnosti. V 3. členu poudarja internacionalizacijo študija, mednarodno sodelovanje v pedagoškem in raziskovalnem procesu ter omogočanje študija tujim študentom. Listina pravic in dolžnosti študentov jezik opredeljuje zgolj kvalitativno, in sicer se univerza zavezuje, da bodo študijske vsebine podane v "stroki primernem jeziku". Pregled predmetnikov pokaže, da se večina predmetov na 1. stopnji študija izvaja v italijanščini, izjema so predmeti s tujimi nosilci, ki so v angleščini. Študenti iz držav, ki niso članice EU, morajo pred vpisom na univerzo opraviti državno preverjanje znanja italijanščine. Študiji 2. in 3. stopnje na nekaterih smereh (področja računalništva, medicine, biokemije, prava, ekonomije in fizike), ki se izvajajo v sodelovanju s tujimi univerzami, se delno ali v celoti izvajajo v angleškem jeziku. V teh primerih doktorski sprejemni izpiti predvidevajo tudi različne oblike preverjanja znanja angleškega jezika.


it., ang. (v precej okrnjeni različici)


Povezava na študije, ki se izvajajo v angleščini, je dostopna na angleški verziji spletne strani. Univerza ponuja 274 programov 1. stopnje, 269 programov 2. stopnje, 115 specialističnih programov in 74 doktorskih programov. V celoti se v angleščini izvajajo 4 programi 2. stopnje (računalniške tehnologije in inženiring; umetna inteligenca in robotika; ekonomija; medicina in kirurgija), programe 2. stopnje z nekaterimi predmeti v angleščini ponujata 2 fakulteti za informatiko, Fakulteta za družbene in komunikacijske vede in Fakulteta za medicino in farmacijo. Na navedenih fakultetah se izvaja tudi 14 doktorskih programov v angleščini.


Poletni tečaji italijanščine kot J2.

Politehnika v Milanu, Politecnico di Milano

Število študentov: 35.000 Število tujih študentov: Ni podatka. Spletna stran: http://www.polimi.it Datum dostopa: 5. 9. 2012

Uradno predvideni

jeziki:

Statut izrecno ne opredeljuje jezika, v katerem se izvajajo študijske dejavnosti. V 10. točki 5. člena se zavezuje k spodbujanju mednarodnega pedagoškega in raziskovalnega sodelovanja. Listina pravic in dolžnosti študentov v 6. točki 3. člena in 25. točki 4. člena opredeljuje vse oblike podajanja in preverjanja znanja kot predmet dogovora med nosilcem in študenti, če s tem niso kršene določbe senata. Obenem pa je na spletni strani v zavihku angleški jezik angleščina opredeljena kot edini tuji jezik na univerzi. Znanje angleščine je pogoj za vpis na vse študijske smeri na vseh stopnjah. Pri študijskih smereh, ki se na 2. stopnji izvajajo v italijanščini, se znanje angleščine preverja z internim testom, pri tistih, ki se na 2. stopnji izvajajo v angleščini, pa mora študent predložiti enega od predvidenih certifikatov znanja angleščine. V nasprotnem primeru postane angleški jezik del obveznih vsebin, ki jih mora opraviti v 1. letniku študija. (Certifikata ne potrebujejo tuji študenti iz anglofonih držav.)


it., ang. (različica je prilagojena tujim študentom in profesorjem)


Povezava na študije, ki se izvajajo v angleščini, je dostopna. V študijskem letu 2012/13 bo univerza na Fakulteti za arhitekturo in družbo ter na Fakulteti za civilno arhitekturo začela vse programe 2. in 3. stopnje izvajati izključno v angleškem jeziku. Programi 2. in 3. stopnje ostalih fakultet (za dizajn in različne tipe inženiringa) se bodo pretežno


80

izvajali delno v italijanskem in delno v angleškem jeziku, samo za manjšino programov je na 2. stopnji predvidena izvedba izključno v italijanščini. Izključno v angleščini se tako izvajata 2 programa 1. stopnje, 10 specialističnih programov, 12 programov 2. stopnje in 24 programov 3. stopnje.


Ne izvajajo.

Univerza v Bologni, Università di Bologna


ni podatka Število tujih študentov:

ni podatka

Spletna stran: http://www.unibo.it/Portale/default.htm Datum dostopa: 5. 9. 2012 Uradno

predvideni jeziki:

Jezik izvajanja pedagoškega dela je opredeljen v Pravilniku o pedagoškem delu, in sicer se v celoti v tujem (angleškem, španskem in kitajskem) jeziku izvajajo predavanja in preverjanja znanja samo na mednarodnih programih v sodelovanju s tujimi univerzami, pri katerih dobi študent po končanem študiju skupno diplomo obeh univerz. Zaključno delo je pri teh programih praviloma napisano v tujem jeziku. Pri vsakem predmetu mora nosilec navesti jezik izvajanja ter zahtevano stopnjo znanja jezika, če ne gre za italijanščino.


italijanščina, angleščina, španščina, kitajščina


Glavni učni jezik je italijanščina, vendar fakulteta izvaja tudi 13 mednarodnih programov (tako naravoslovnih kot tudi humanističnih in družboslovnih) v tujih jezikih, pretežno v angleščini.


Univerzitetni center za jezike ima zelo raznoliko ponudbo tečajev italijanščine za tujce. Tečaji so izmenjavnim študentom dostopni brezplačno.

Univerza Biccoca v Milanu, Università degli studi Milano-Biccoca

Število študentov: 32.406 Število tujih študentov: 1593 Spletna stran: http://www.unimib.it Datum dostopa: 6. 9. 2012

Uradno predvideni

jeziki:

Statut ne opredeljuje jezika izvajanja pedagoških dejavnosti. Pravilnik o pedagoškem delu določa, da se mora predmet izvajati v tistem jeziku, v katerem je poimenovan. Študenti na vseh stopnjah lahko napišejo in obranijo zaključno delo v tujem jeziku (katerem, ni opredeljeno). Študenti morajo ob vpisu predložiti certifikat o znanju tujega jezika EU na stopnji B1 ali več, študenti ekonomske in pedagoške fakultete morajo opraviti poseben univerzitetni preizkus znanja angleščine. Študenti vseh programov dobijo potrdilo o zaključenem študiju v italijanskem in angleškem jeziku.


italijanščina, angleščina, delno kitajščina


Na angleški različici spletne strani je povezava do vseh mednarodnih/izmenjavnih oblik sodelovanja, v katere je vključena univerza, ne pa tudi do posameznih programov in/ali predmetov v tujem jeziku. Študent dobi samo splošno informacijo, da se večina predmetov na 71 študijskih programih osmih fakultet izvaja v italijanščini, nekateri pa tudi v tujih jezikih.


Tečaji italijanščine kot J2/JT za izmenjavne študente.

Univerza Friderika II. v Neaplju, Università degli studi Napoli Federico II

Število študentov: 94.510 Število tujih študentov: 1600

Spletna stran: http://www.unina.it Datum dostopa: 6. 9. 2012 Uradno

predvideni Statut in drugi univerzitetni dokumenti ne opredeljujejo jezika izvajanja pedagoških dejavnosti. Večina programov na 13 fakultetah, ki skupaj ponujajo 73 programov 1.


81

jeziki: stopnje, 66 programov 2. stopnje in 26 programov 3. stopnje, se izvaja v italijanskem jeziku.


italijanščina, angleščina (v zelo okrnjeni obliki)


Delno v angleškem jeziku se izvajajo nekateri magistrski in doktorski študiji, ki jih univerza izvaja v mednarodnem sodelovanju s tujimi univerzami.


Jezikoslovni center univerze izvaja tečaje italijanščine kot J2/JT za izmenjavne študente.

8.13 Latvija

Uradni jezik Latvije je latvijščina. Leta 2000 je Latvija sprejela uradni zakon o jezikih, katerega namen sta predvsem utrjevanje in regulacija položaja latvijščine kot uradnega jezika. Zakon zelo strogo in natančno postavlja zahteve po rabi latvijščine v različnih okoliščinah javnega sporočanja tako za državne kot za zasebne ustanove. Državljanom zagotavlja pravico do izobraževanja v uradnem jeziku, latvijščino kot učni jezik javnega visokega šolstva pa določa tudi zakon o visokem šolstvu (2006). Izjeme, ki jih zakon dopušča, so predmeti, ki jih obiskujejo tuji študenti, v okviru različnih oblik mednarodnih izmenjav, vendar je v tujem jeziku, ki mora biti uradni jezik EU, lahko izvedena največ petina določenega programa. Kljub takemu zakonskemu določilu imajo štiri od izbranih univerz v angleščini akreditiranih več programov vseh treh stopenj. Samo Univerza v Latviji v angleščini izvaja zgolj posamezne predmete. Statuti niso prevedeni v angleščino, zato morebitna določila o učnem jeziku niso dostopna. Univerze imajo spletne strani v latvijščini, nekatere tudi v ruščini. Vse univerze brezplačno izvajajo vsaj tečaje EILC latvijščine pred začetkom študijskega leta.

Zakonodaja

Latvijščina je kot uradni jezik definirana v 4. členu ustave65 in v 3. členu uradnega zakona o jezikih. V 114. členu ustava etničnim manjšinam zagotavlja pravico do ohranjanja in razvoja lastnega jezika. Latvija je leta 2005 sicer ratificirala Okvirno konvencijo Sveta Evrope o zaščiti manjšin, vendar je parlament izrazil zadržke do izvajanja 10. in 11. člena. Leta 2008 pa ni podpisala Evropske listine o manjšinskih jezikih.

Pravico do rabe manjšinskih jezikov v preambuli obljublja tudi uradni zakon o jezikih,66 čeprav je že iz njegove preambule razvidno, da sta njegov ključni namen predvsem utrjevanje in regulacija položaja latvijščine kot uradnega jezika. Oziroma, kot so cilji zakona natančneje definirani v 24. členu, "razvoj uradne jezikovne politike, ki bo vključena tudi v načrte raziskav, zaščito in poučevanje latvijskega jezika, promoviranje in povečevanje vloge latvijskega jezika v državnem gospodarstvu ter kultiviranje posameznikove in družbene zavesti o jeziku kot narodni vrednoti". V zakonu sta nato poleg latvijščini poseben status in zaščita zagotavlja zgolj latgalinu kot zgodovinski različici latvijščine in skorajda izumrlemu avtohtonemu livonskemu jeziku. Vsi ostali jeziki manjšin (predvsem ruščina, beloruščina, litvanščina, ukrajinščina, poljščina in romščina) so obravnavani kot tuji jeziki.

Februarja 2012 je bila na ustavnem referendumu z 71 % glasov zavrnjena pobuda, da bi v ustavo kot drugi uradni jezik vpisali tudi ruski jezik, ki je prvi jezik približno 15 do 30 % latvijskega prebivalstva.

Uradni zakon o jezikih v 2. členu predpisuje rabo latvijščine v vseh javnih sporočanjskih položajih (tako v javnih kot tudi v zasebnih institucijah, ki pri svojem delovanju komunicirajo z državljani oziroma s svojimi dejavnostmi vplivajo na ustavno in zakonsko zagotovljene pravice državljanov).

65 http://legislationline.org/download/action/download/id/1616/file/3762c126eaa8cf03560380c427ed.htm/preview.

66 2000, http://www.valoda.lv/en/downloadDoc_436/mid_566.

http://www.valoda.lv/en/downloadDoc_436/mid_566


82

Izjema so zgolj religiozni obredi. V istem členu je raba latvijščine predpisana tudi za interno komuniciranje na sestankih v javnih in zasebnih ustanovah, v katerih ima država večinski delež. Če se zasebne ustanove kljub vsemu odločijo za komuniciranje v tujem jeziku, bi morale na zahtevo tudi enega samega udeleženca zagotoviti prevod v latvijščino. 8. člen zakona določa, da mora v vseh javnih in tistih zasebnih organizacijah, ki s svojim delovanjem vplivajo na zakonsko zagotovljene pravice državljanov, v latvijščini potekati tudi interno pisno komuniciranje, v latvijščino morajo biti arhivirani tudi vsi dokumenti teh institucij. V 18. členu zakon predpisuje, da morajo biti tudi lastna imena organizacij v latvijskem ali livonskem jeziku. 10. člen določa, naj bi javne ustanove, razen v primerih, ko gre za varnost in zdravje državljanov, v obravnavo sprejemale samo dokumente v latvijščini. V 6. členu zakon za javne uslužbence in za uslužbence podjetij, v katerih je država večinska lastnica, predpisuje "tekoče znanje uradnega jezika, ki ga morajo uporabljati pri opravljanju poklicnih obveznosti". Enako velja tudi za tuje strokovnjake in člane svetov, v nasprotnem primeru so sami dolžni zagotoviti prevod v latvijščino. Merila za to, kaj je zadostna stopnja znanja uradnega jezika, in načine preverjanja jezikovne zmožnosti pri uslužbencih določa kabinet Ministrstva za kulturo.

V 14. členu zakon o jezikih državljanom zagotavlja pravico do izobraževanja v uradnem jeziku, obenem pa natančnejše določbe o rabi latvijščine v izobraževanju prepušča zakonom o izobraževanju. Dela, na podlagi katerih kandidati pridobijo izobrazbeni/akademski naziv, morajo biti po 15. členu zakona napisana v latvijščini ali v tujem jeziku z obsežnim povzetkom v latvijščini. Njihova obramba lahko poteka v tujem jeziku, če se s tem strinjata kandidat in komisija, ki podeljuje nazive.

V 22. in 23. členu zakon predvideva dve telesi – Ekspertno komisijo za latvijski jezik in Terminološko komisijo – ki naj bi skrbeli za razvoj terminologije in normiranje latvijskega jezika. Vse ukrepe oziroma zakone, ki jih sprejmeta obe telesi, mora, preden stopijo v veljavo, potrditi kabinet Ministrstva za kulturo.

Zakon predvideva tudi posebno organizacijo, Državni center za jezike, pod nadzorstvom Ministrstva za pravosodje, pooblaščeno za spremljanje in preverjanje izvajanja Uradnega zakona o jezikih. Država se v 24. členu zakona zavezuje k zagotavljanju finančnih in drugih sredstev, potrebnih za izvajanje jezikovne politike, predvidene v uradnem zakonu o jezikih.

Zakon o izobraževanju, sprejet leta 1998, pa je krovni dokument, ki ureja latvijsko izobraževanje na vseh stopnjah.67 Zakon je kot uradni učni jezik na srednjih šolah predpisal latvijščino, k izvajanju učnih dejavnosti izključno v latvijščini naj bi srednje šole prešle do leta 2004. Leta 2004 so zaradi izrazitega nezadovoljstva predvsem ruske javnosti k zakonu sprejeli dva amandmaja, po katerih je šolam dopuščeno izvajanje do 40 % učnih dejavnosti v katerem od manjšinskih jezikov. Ministrstvo za izobraževanje in znanost je razvilo štiri modele izobraževanja v manjšinskih jezikih z različnimi deleži pouka v nelatvijskem jeziku, za katere se šole lahko odločijo na podlagi presoje potreb svojih dijakov. Drugi amandma dijakom, ki so začeli šolanje v določenem manjšinskem jeziku, zagotavlja pravico, da ga v tem jeziku tudi dokončajo. Isti zakon latvijščino kot učni jezik od leta 1999 predpisuje tudi za višje in visoko šolstvo.

Latvijščino kot učni jezik javnega visokega šolstva določa tudi zakon o visokem šolstvu, ki je bil prvič sprejet leta 1996, zadnjič pa dopolnjen leta 2006. Izjeme, ki jih zakon dopušča, so predmeti, ki jih obiskujejo tuji študenti, v okviru različnih oblik mednarodnih izmenjav, vendar je v tujem jeziku, ki mora biti uradni jezik EU, lahko izvedena največ petina določenega programa. Iz tega določila so izvzeti visokošolski programi tujih jezikov in kulturnih študij. O primernosti izvedbe posameznega programa odloča komisija Ministrstva za izobraževanje in znanost. Za vse tuje študente, ki v Latviji študirajo več kot šest mesecev ali pridobijo več kot 20 kreditnih točk, je obvezen tečaj latvijskega jezika.

67 Ker angleška različica na internetu ni dostopna, njegove dele, povezane s predpisovanjem učnega jezika, povzemamo po

OECD-jevem poročilu Reviews of National Policies of Education – Latvia (2001).


83

Univerze

Latvijska univerza, Latvijas Universitate

Število študentov: 17.650 Število tujih študentov: okoli 250 Spletna stran: http://www.lu.lv Datum dostopa: 27. 9. 2012

Uradno predvideni jeziki: Statut ni preveden. Jezik spletne strani: latvijščina, angleščina


Vsi programi se izvajajo pretežno v latvijščini, nekatere fakultete (pravna, ekonomska, fakulteta za družbene vede in filozofska fakulteta) pa ponujajo posamezne predmete v angleščini (povprečno 4 na fakulteto).


Jezikovni center ponuja tečaje tujih jezikov, ki trajajo 56 ur in potekajo v večernih terminih. Za študente na izmenjavi ponuja semestrske tečaje latvijščine (A1–C1). Uspešno opravljen izpit prinaša 4 ECTS. Poleg tega univerza pred začetkom zimskega semestra organizira brezplačne dvotedenske tečaje EILC za Erasmusove študente.

Tehniška univerza v Rigi, Rīgas Tehniskā universitāte

Število študentov: 14.746 Število tujih študentov: ni podatka Spletna stran: http://www.rtu.lv Datum dostopa: 27. 9. 2012


Statut ni preveden.

Jezik spletne strani: lat., ang., špa., nem., it., rus., port., kit. Programi v angleščini

Univerza ponuja akreditirane programe v angleškem jeziku na 1. (6 programov), 2 (10 programov) in 3. stopnji (individualni študijski programi, povezani s projekti iz gospodarstva), obenem pa tudi na programih, ki se pretežno izvajajo v latvijščini, ponuja nekatere predmete v angleščini za izmenjavne študente. Programi so plačljivi, letna šolnina znaša povprečno 2500 USD.


Univerza ponuja intenzivni poletni tečaj latvijščine, tečaji pa so tudi med študijskim letom.

Latvijska kmetijska univerza, Latvijas Lauksaimniecības universitāte

Število študentov: 6108 Število tujih študentov: ni podatka Spletna stran: http://www.llu.lv Datum dostopa: 27. 9. 2012


Statut ni preveden.

Jezik spletne strani: lat., ang., rus. Programi v angleščini: Univerza v tujem jeziku ne izvaja programov na 1. stopnji, na 2. stopnji je

12 pretežno agronomskih programov v angleščini. Programi so plačljivi. Tečaj tujega jezika: Univerza krije stroške začetnega tečaja latvijščine za vse študente na

izmenjavi. Študenti lahko vpišejo tečaje tudi na Fakulteti za tuje jezike Latvijske univerze.

Zasebni inštitut za transport in telekomunikacije v Rigi, Transporta un sakaru institūts, Rīga

Število študentov: 3000 Število tujih študentov: ni podatka Spletna stran: http://www.tsi.lv Datum dostopa: 27. 9. 2012


ni podatka

Jezik spletne strani: lat., ang., rus Programi v angleščini: Programi so na voljo v treh jezikih: latvijščini, angleščini in ruščini. Od

študijskega leta 2011/2012 študenti poslušajo predavanja v angleščini brezplačno.

Tečaj tujega jezika: Večjezični izobraževalni center ponuja tečaje latvijščine višje stopnje.


84

Univerza uporabnih znanosti v Vidzemu, Vidzemes Augstskola

Število študentov: 1423 Število tujih študentov: 31 Spletna stran: http://www.va.lv/lv/ Datum dostopa: 27. 9. 2012


ni podatka

Jezik spletne strani: lat., ang. Programi v angleščini: V študijskem letu 2012/2013 ponujajo 3 programe in 13 predmetov v

angleščini. Tečaj tujega jezika: V jesenskem semestru izvajajo latvijščino za začetnike (3 ECTS) za vse

študente na izmenjavi.

8.14 Litva

Podobno kot estonsko in latvijsko tudi litvansko jezikovno situacijo zaznamuje dejstvo, da je bila v preteklosti del Sovjetske zveze. 83,5 % državljanov je Litvancev. Največji manjšini sta ruska in poljska (po 6 %), manj pa je Belorusov, Ukrajincev in ostalih.

Litvanska zakonodaja je do litvanščine zelo zaščitniška in celo puristična, hkrati pa predvideva tudi jezikovno zmožnost državljanov v tujih jezikih. Nacionalne manjšine imajo pravico do poučevanja tudi v svojem jeziku, vendar lahko visokošolske ustanove poučujejo v litvanščini. Raba ostalih jezikov je na visokošolski stopnji dovoljena pod določenimi pogoji. Ne glede na razmeroma strogo zakonodajo so v Litvi kot poseben problem prepoznali rabo angleščine v visokem šolstvu in v posebnih smernicah predlagali nekaj konkretnih ukrepov za njegovo reševanje.

Univerze svojih statutov ne objavljajo na spletnih straneh ali pa v njih navajajo zgolj, da je po zakonu jezik poučevanja v visokem šolstvu litvanščina. Dejansko pa pregledane univerze ponujajo študijske smeri programe v litvanščini, angleščini in ruščini – na 1. stopnji je največ programov v litvanščini, na 2. naraste število smeri v angleščini, v ruščini pa poučujejo na zgolj dveh univerzah. Vse univerze ponujajo posamezne predmete v angleščini, ena pa tudi v nemščini, francoščini in ruščini. Pregledane univerze imajo razmeroma malo tujih študentov (1,5–3 %) ali pa o njih ni podatka. Vse zanje organizirajo tečaje litvanščine (v obliki intenzivnih tečajev EILC, kot pripravljalne ali semestrske tečaje za redne študente), pa tudi tečaje ruščine in angleščine.

Spletne strani univerz so v litvanščini in angleščini. Ena ima stran prevedeno v ruščino, ena ima posebno podstran v turščini, ena pa ima podstran z glavnimi informacijami o univerzi prevedeno v sedem jezikov.

Zakonodaja68

Litvanska jezikovna politika je zelo zaščitniška do litvanščine, kar recimo kažejo štirje državni programi za razvoj državnega jezika. Med njimi sta program za zamenjavo izposojenk z litvanskimi ustreznicami ali program za ohranjanje narečij in etničnih krajevnih imen.

14. člen litvanske ustave določa, da je državni jezik litvanščina. Enako zakon o državnem jeziku69 (2. člen), ki določa, da mora vsem prebivalcem zagotavljati pravico do izobrazbe, vključno visokošolske, v litvanščini (11. člen). Zanimivo je tudi, da mora država zagotavljati možnosti za pravilno rabo litvanščine (19. člen). Od pedagogov se zahteva pravilno znanje državnega jezika (21. člen).

68 Pri pripravi podatkov nam je pomagal jezikovni prerez Litve, ki ga je pripravil Svet Evrope:

http://www.coe.int/t/dg4/linguistic/Source/Profile_Lituanie_EN.doc.

69 1995, zadnja verzija 2002, http://www3.lrs.lt/pls/inter3/dokpaieska.showdoc_e?p_id=275246&p_query=&p_tr2=2.

http://www.va.lv/lv/node/477


85

V zakonu o izobraževanju70 je naveden cilj izobraževanja, da posameznik obvlada državni jezik, tuje jezike in svoj domači jezik (3. člen). Tujim Litvancem naj bi bilo omogočeno učenje litvanščine, s tem pa ohranjanje nacionalne identitete itn., zato naj bi država financirala tovrstne dejavnosti tujih Litvancev, tujcev litvanskega porekla in tujcev, ki se učijo litvansko (25. člen). Lokalna skupnost naj bi zagotavljala mrežo izobraževalcev, ki posameznikom omogoča izobraževanjem v državnem jeziku, na željo skupnosti, kjer velik del prebivalstva tradicionalno sestavlja nacionalna manjšina, pa mora lokalna skupnost zagotavljati poučevanje v jeziku manjšine (28. člen). Vsak litvanski državljan in tujec s stalnim ali začasnim bivališčem v Litvi ima pravico do izobraževanja v državnem jeziku, lahko pa tudi delno ali v celoti v jeziku nacionalnih manjšin. V tem primeru naj bi bila litvanščina eden od predmetov, številno ur zanjo pa naj ne bi bilo manjše od števila ur za učenje jezika manjšine. Otroci tujcev pa naj bi imeli možnost učenja svojega jezika, če je mogoče (30. člen). Dolžnost učiteljev in izobraževalcev je poučevanje v pravilni litvanščini (49., 50., 51. člen).

Zakon o visokem šolstvu in raziskovanju71 določa, da ima raziskovalna ustanova, ki raziskuje litvanski jezik, etnologijo, pisanje, kulturo ali zgodovino, status posebnega nacionalnega pomena (10. člen). Jezik poučevanja na državnih visokošolskih ustanovah je litvanščina. Raba ostalih jezikov je dovoljena, če je vsebina študijskega predmeta povezana z drugim jezikom, če predavanja vodi osebje iz tujine, če je študij del skupnih mednarodnih programov (angl. joint study programmes), pri katerih del študija poteka v tujini oziroma na ustanovah, na katerih je poučevanje v tujem jeziku, ali če je študij namenjen tujim državljanom ali izmenjavnim študentom (49. člen).

Parlamentarna resolucija o dopolnilih nacionalne izobraževalne strategije 2003–201272 predvideva, da naj bi bili vsi maturanti zmožni sporazumevati v dveh tujih jezikih, dobro znanje dveh ali treh tujih jezikov pa naj bi postalo naravni del visoke izobrazbe.

V državnih smernicah za jezikovno politiko 2003–200873 je naraščajoče število visokošolskih programov v angleščini prepoznano kot problem, prav tako kot naraščajoče število objav v tujih jezikih in razpisni pogoji, ki za univerzitetno osebje dajejo prednost tujim jezikom. Študentje pa se raje učijo tuje jezike. Da bi zagotovili razvoj znanstvenega jezika, predlagajo spodbude za razvoj in rabo litvanskih terminov, uvedbo obveznega objavljanja v litvanščini v okviru diplome, regulacijo razmerij med jeziki, ki jih poučujejo v visokošolskih ustanovah, in izboljšanje poučevanja tujih strokovnih jezikov.

Univerze

Na univerzah v Litvi naj bi bilo mogoče študirati v litvanščini, angleščini, ruščini in poljščini.74 Na 1. stopnji študij v angleščini ponujajo na 41 programih različnih univerz, v ruščini pa na 12 smereh. Na 2. stopnji angleščino ponujajo na 51 programih, ruščino pa na 19. Na doktorski stopnji je študij poleg litvanščine v angleščini (16 programov), ruščini (12), nemščini (4) in francoščini (1). Za študij v litvanščini morajo študenti opraviti izpit iz jezika. Zelo visok delež litvanskih študentov se uči enega ali dveh tujih jezikov: najpogostejša izbira je angleščina, sledijo pa ji nemščina, ruščina oziroma francoščina.

Univerza v Vilni, Vilniaus Universitetas


70 2011, http://www3.lrs.lt/pls/inter3/dokpaieska.showdoc_l?p_id=407836.

71 2009, http://www3.lrs.lt/pls/inter3/dokpaieska.showdoc_l?p_id=366717.

72 2003, http://www.smm.lt/en/legislation/docs/Lithuanian%20Education%20Strategy%202003-2012.pdf.

73 2003, http://www.vlkk.lt/i/u/file/policy-guidelines_2003-2008.pdf.

74 Podatki so povzeti po brošuri, dostopni na http://su.lt/bylos/tarptautiniai_rysiai/dokumentai/Erasmus/study%20in%20lithuania%2015x15%20-%20eng.pdf.


86

Spletna stran: http://www.vu.lt/lt/ Datum dostopa: 14. 9. 2012 Uradno predvideni

jeziki: V svojem statutu univerza ne govori o jezikih.

Jezik spletne strani: litv., ang. Programi v angleščini:

Uradni jezik univerze je litvanščina z izjemo 6 drugostopenjskih programov v angleščini, 2 v ruščini in integriranega študija medicine v angleščini. Poleg tega ponujajo še 7 skupnih programov v angleščini. Sicer vsaka fakulteta nekaj predmetov izvaja v angleščini.


Univerza ponuja jezikovne tečaje litvanščine in ruščine. Organizira tudi poletne tečaje obeh jezikov, ki jih je treba plačati.

Tehniška univerza v Kaunasu, Kauno technologijos universitetas

Število študentov: 13.000 Število tujih študentov: ni podatka Spletna stran: http://ktu.lt/ Datum dostopa: 14. 9. 2012


ni podatka

Jezik spletne strani: litv., ang.; posebna podstran v turščini je namenjena turškim študentom Programi v angleščini:

Univerza ponuja 12 programov v angleščini na 1. stopnji, 20 na 2. in 17 na doktorski stopnji. Okoli 270 programov pa je v litvanščini – nekateri med njimi so na voljo v obeh jezikih. Za izmenjavne študente pa fakultete ponujajo predmete v angleščini, nemščini, francoščini in ruščini.


Izmenjavnim študentom je na voljo 110-urni pripravljalni tečaj EILC. Redni tuji študentje lahko en semester obiskujejo tečaj litvanščine.

Univerza Vytautas Magnus, Vytauto Didžiojo universitetas

Število študentov: 9500 Število tujih študentov: 160 Spletna stran: http://www.vdu.lt/ Datum dostopa: 17. 9. 2012

Uradno predvideni

jeziki:

V statutu je kot jezik poučevanja določena litvanščina (4. člen). Ostali jeziki so dovoljeni, če je z njimi povezana vsebina predmeta, če jo predstavlja tuji strokovnjak, če je vsebina del skupnih študijskih programov ali če je predmet del študijskih programov za tujce oziroma študentske izmenjave. V strategiji 2012–2020 je v okviru mednarodnega vidika univerzitetne skupnosti predviden tudi razvoj jezikovnih zmožnosti. Univerza ima precej izpostavljen mednarodni vidik, saj na njej obstaja akademija za litvansko diasporo. Prek njenih poletnih tečajev naj bi izseljenci med drugim izboljševali tudi svojo jezikovno zmožnost v litvanščini.


litv., ang.; podstran o univerzi je prevedena še v šp., fr., it., latv., pol., rus., tur.


Med 90 programi 18 dodiplomskih študijskih programov izvajajo v angleščini (3 na 1. in 15 na 2. stopnji), v kateri je tudi več kot 500 predmetov na 1. in 2. stopnji. Ti lahko potekajo v obliki konzultacij (za manj kot 5 študentov) ali predavanj.


Poleti univerza organizira tečaje litvanščine. Med študijskim letom ponujajo tudi tečaje angleščine, specializirane angleščine, litvanščine kot tujega jezika (brezplačno) itn.

Tehniška univerza Gediminas v Vilni, Vilniaus Gedimino Technikos Universitetas

Število študentov: 13.000 Število tujih študentov: ni podatka Spletna stran: http://www.vgtu.lt/ Datum dostopa: 17. 9. 2012


V statutu je kot jezik poučevanja določena litvanščina. Rabo ostalih jezikov določa zakon o visokem šolstvu in raziskovanju.

Jezik spletne strani: litv., ang. Programi v Na 1. stopnji je 9 študijskih programov v angleščini in litvanščini, na 2. pa je 1 samo v


87

angleščini: angleščini, 5 pa v angleščini in litvanščini. V angleščini je mogoče študirati tudi na doktorski stopnji oziroma po individualnem dogovoru. Erasmusovim študentom, ki naj bi znali angleško na ravni B2, v študijskem letu 2012/13 ponujajo več kot 300 predmetov v angleščini na 1. in 2. stopnji.


Erasmusovim študentom so na voljo brezplačni tečaji litvanščine, pred semestrom pa intenzivni tečaji EILC na začetni stopnji.

Univerza v Šiauliaiju, Siauliu Universitetas

Število študentov: 8000 Število tujih študentov: ni podatka Spletna stran: http://www.su.lt/ Datum dostopa: 17. 9. 2012

Uradno predvideni jeziki: ni podatka Jezik spletne strani: litv., ang., rus.


19 mednarodnih študijskih programov je v angleščini: manj na 1., več pa na 2. stopnji. Nekateri so lahko tudi v ruščini ali pa so v ruščini zgolj individualne konzultacije.


Tuji študentje se lahko pripravijo na mednarodni študij s pripravljalnimi tečaji, ki stanejo 1000 EUR in med drugim vključujejo 96-urni tečaj litvanščine in 96-urni tečaj angleščine. Litvanščina za tujce na začetni ali nadaljevalni stopnji je tudi eden od študijskih predmetov.

8.15 Luksemburg

Uradni jeziki Luksemburga so luksemburščina, francoščina in nemščina, pri čemer je luksemburščina kljub statusu nacionalnega jezika v celotni javni rabi, predvsem pa v izobraževalnem sistemu, izrazito marginalizirana. V osnovnih šolah se poučuje eno uro tedensko, v srednjih šolah pa praviloma ne več, saj pouk poteka v nemščini in francoščini.

Zakon o Univerzi v Luksemburgu univerzo opredeljuje kot večjezično. Po njenem statutu so jeziki univerze nemščina, francoščina in angleščina. Vsi dodiplomski programi, razen študijev jezika, morajo biti dvojezični, pri čemer mora biti v enem od dveh jezikov izvedenih vsaj 25 % pedagoških dejavnosti. Dvojezični morajo biti tudi programi 2. stopnje, kjer se vsaj 20 % vsebin izvaja v angleškem jeziku. Univerza izvaja tečaje francoščine in nemščine za tuje izmenjavne študente, ne pa tudi tečajev luksemburščine.

Druga visokošolska ustanova, ki deluje v Luksemburgu, je Mednarodni univerzitetni inštitut, ki izvaja podiplomske (magistrske in doktorske programe) večinoma v angleščini, nekatere pa tudi v francoščini.

Zakonodaja

Uradni jeziki niso definirani v ustavi, ki določa le, da se to področje regulira z zakonom. V jezikovnem zakonu75 so kot uradni jeziki opredeljeni luksemburščina, francoščina in nemščina: prvo kot nacionalni jezik (1. člen), drugo kot zakonodajni jezik (2. člen), v tretjem členu pa so kot jeziki administrativnih zadev opredeljeni francoščina, nemščina in luksemburščina. Kolikor je mogoče, naj bi sporazumevanje potekalo v jeziku, ki ga je izbral tvorec, ki naslavlja institucijo (4. člen). Raziskovalci opozarjajo na ohlapnost 4. člena in na dejstvo, da je luksemburščino kljub statusu nacionalnega jezika v celotni javni rabi izpodrivata francoščina in nemščina (Fehlen 2002: 83).

Status luksemburščine v šolski zakonodaji ni bil redefiniran od leta 1912, ko je bila luksemburščina v šolskem zakonu sprejeta kot učni predmet v osnovnih šolah. Trenutno se v osnovnih šolah izvaja eno uro tedensko, v predmetnikih srednjih šol pa luksemburščine, razen redkih izjem, ni. Nemščina in francoščina sta glavna obvezna jezika osnovnega in srednjega šolanja; večina predmetov v osnovnih

75 1984, http://www.legilux.public.lu/leg/textescoordonnes/compilation/code_administratif/VOL_5/LANGUES.pdf.


88

šolah in nižjih razredih srednjih šol se izvaja v nemščini, večina pouka v višjih letnikih srednjih šol pa v francoščini, kar naj bi dijakom omogočilo, da se funkcionalno opismenijo v obeh uradnih jezikih univerz. V srednjih šolah se kot prvi tuji jezik uči angleščina, dijaki pa se lahko odločijo tudi za izbirne predmete latinščino, španščino in italijanščino. Ministrstvo za šolstvo je v uradnem poročilu leta 1991 luksemburščino opredelilo kot neustrezno za izvajanje visokošolskih dejavnosti zaradi nezadostne standardizacije jezika (Berg in Weis 2005). Dokument Réajustement de l’enseignement des langues Plan d’action 2007-2009,76 ki je bil namenjen izboljšanju luksemburškega jezikovnega izobraževalne-ga sistema, poudarja predvsem pomen in prednosti večjezičnosti luksemburškega šolstva. V dokumentu je luksemburščina sicer opredeljena kot "pomembna prvina družbenega življenja", sistem njenega poučevanja pa kot "trenutno neproblematičen", čeprav ministrstvo obenem priznava, da je Luksemburg ena redkih držav, kjer je nacionalni jezik v izobraževalnem sistemu izrazito margina-liziran. Konkretni ukrepi za spremembo tega statusa so omejeni na predlog o vključitvi obravnave sodobnih literarnih avtorjev, ki pišejo v luksemburščini, v pouk književnosti. Poleg tega dokument predlaga izvajanje obšolskih mladinskih kulturnih dejavnosti v luksemburščini. V istem dokumentu je sklop, namenjen oceni poučevanja angleščine, naslovljen kot Success story oziroma zgodba o uspehu.

V zakonu o Univerzi v Luksemburgu77 je kot pogoj za izpolnjevanje njenih z zakonom opredeljenih funkcij v peti točki navedeno večjezično poučevanje. V tretjem členu univerzitetno dejavnost opredeljuje kot "utemeljeno na večjezičnem poučevanju".

Univerze

Mednarodni univerzitetni inštitut v Luksemburgu, Institut Universitaire International de Luxembourg

Število študentov: Ni podatka. Število tujih študentov: Ni podatka. Spletna stran: http://www.iuil.lu Datum dostopa: 7. 9. 2012

Uradno predvideni jeziki: Statut ni objavljen. Jezik spletne strani: francoščina, nemščina, angleščina

Programi v angleščini: Inštitut izvaja podiplomske (magistrske in doktorske programe) prava, politične ekonomije in evropskih študij. Večinoma so v angleščini, nekateri tudi v francoščini.


Univerza v Luksemburgu, Université du Luxembourg

Število študentov: 5700 Število tujih študentov: Ni podatka. Spletna stran: http://wwwen.uni.lu/ Datum dostopa: 12. 9. 2012

Uradno predvideni

jeziki:

Statut določa, da so jeziki univerze nemščina, francoščina in angleščina. Vsi dodiplomski programi, razen študijev jezika, morajo biti dvojezični, pri čemer mora biti v enem od dveh jezikov izvedenih vsaj 25 % pedagoških aktivnosti. Dvojezični morajo biti tudi programi 2. stopnje, pri čemer je delež vsebin v drugem jeziku določen na vsaj 25 %, delež vsebin, izvedenih v angleškem jeziku pa mora biti vsaj 20 %. Doktorski programi se lahko izvajajo zgolj v enem od izbranih jezikov. Profesorji morajo obvladati vsaj dva od treh jezikov univerze, zahtevano jezikovno znanje študentov je določeno za vsak program posebej.


francoščina, nemščina, angleščina

Programi v Univerza izvaja 11 dodiplomskih programov in 27 programov druge stopnje, ki so

76 http://www.men.public.lu/publications/syst_educatif_luxbg/langues/

070315_plan_action_langues/070315_plan_act_langues.pdf.

77 2003, http://www.mesr.public.lu/enssup/legislation/universite/loi_120803_universite.pdf.


89

angleščini: dvojezični (v francoščini in angleščini ter francoščini in nemščini). Nekateri programi se izvajajo v vseh treh jezikih. Doktorski programi se praviloma izvajajo zgolj v angleščini. Na prvi stopnji programe v angleščini izvajajo Fakulteta za znanost, tehnologije in komunikacijo, Ekonomska fakulteta ter Filozofska in Pedagoška fakulteta. Popoln seznam predmetov v angleščini je dostopen na spletni strani.


Univerza izvaja brezplačne jezikovne tečaje na različnih stopnjah v obsegu 2 ur na teden (med njimi ni tečajev luksemburščine).

8.16 Madžarska

Madžarska zakonodaja je zelo ohlapna glede rabe jezikov, tako da brez posebnih omejitev dovoljuje tudi poučevanje v tujih jezikih.

Univerze na svojih spletnih straneh praviloma ne objavljajo svojih uradnih dokumentov, tako da večinoma tudi ne navajajo konkretnega podatka o jeziku poučevanja. Kot je razvidno s spletnih strani, to v glavnem poteka v madžarščini. Posamezne študijske smeri v angleščini so pogostejše na 2. stopnji, ponekod pa lahko študij poteka tudi v nemščini. Predmeti za Erasmusove in druge študente so v tujih jezikih na voljo v angleščini, pa tudi nemščini, francoščini in celo ruščini, turščini ipd. Izjema je mednarodna Srednjeevropska univerza, kjer je poučevanje v angleščini. Praviloma morajo na vseh ustanovah študentje ob prijavi poslati dokazilo o znanju angleščine (TOEFL).

Učenje madžarščine kot tujega jezika na pregledanih ustanovah poteka v obliki pripravljalnih (EILC) ali semestrskih tečajev, pa tudi v okviru pripravljalnega študijskega leta. Pogosto je tudi učenje jezikov v tandemu. Večina ustanov ponuja tudi učenje angleščine kot tujega jezika, Srednjeevropska univerza pa tečaje akademskega pisanja v angleščini.

Spletne strani pregledanih univerz so v madžarščini in angleščini. Nekatere so prevedene tudi v nemščino in celo kitajščino, vendar so na njih preusmeritve na madžarske strani.

Zakonodaja78

Madžarščina ni kot uradni jezik opredeljena niti v ustavi niti v nobenem drugem jezikovnem zakonu.

V zakonu o javnem šolstvu79 je kot jezik poučevanja v predšolskem in šolskem izobraževanju predvidena madžarščina oz. jezik nacionalne ali etnične manjšine. Delno ali v celoti pa lahko poučevanje poteka tudi v drugih jezikih (5. člen).

V zakonu o visokem šolstvu80 je kot jezik poučevanja v visokem šolstvu opredeljena madžarščina, za pripadnike nacionalnih in etničnih manjšin pa tudi njihovi jeziki. Poučevanje je lahko delno ali v celoti tudi v drugem jeziku (8. člen). Visokošolske ustanove morajo skrbeti za razvoj svojega domačega jezika in strokovnih tujih jezikov (19. člen). Visokošolski učitelji morajo biti sposobni poučevati v tujem jeziku (87. člen).

Univerze

Glede na podatke na spletu81 naj bi mednarodne programe na Madžarskem ponujalo deset visokošolskih ustanov. Večinoma naj bi bili v angleščini, štiri univerze pa organizirajo tudi študij v nemščini.

78 Podatki so delno povzeti po Paulik in Solymosi 2004.

79 1993, http://www.nefmi.gov.hu/letolt/english/act_lxxxix_1993_091103.pdf.

80 2008, http://www.nefmi.gov.hu/letolt/nemzet/naric/act_cxxxix_2005.pdf.

81 http://icepe.bme.hu/other/.


90

Univerza Eötvös Loránd v Budimpešti, Eötvös Loránd Tudományegyetem

Število študentov: 31.000 Število tujih študentov: ni podatka Spletna stran: http://www.elte.hu/ Datum dostopa: 27. 9. 2012

Uradno predvideni jeziki: ni podatka Jezik spletne strani: madž., ang., nem. (manjši del strani, navaja pa informacije o študiju v

angleščini), kit. Programi v angleščini:

Osnovni študijski jezik je madžarščina, vendar univerza ponuja tudi 25 programov v angleščini do 2. stopnje, na doktorski stopnji pa na 14 smereh. Nekaj predmetov izvajajo tudi v nemščini in francoščini.


Jezikovni inštitut univerze organizira pripravljalne tečaje angleščine in madžarščine za študente preduniverzitetnih programov. Ti tečaji potekajo po 25 ur na teden semester ali dva in stanejo 1600–2500 EUR. Erasmusovim študentom so na voljo pripravljalni tečaji EILC pred začetkom semestra, pa tudi plačljivi tečaji angleščine in madžarščine med semestrom ali pred njim.

Univerza za tehnologijo in ekonomijo v Budimpešti, Budapesti Muszaki és Gazdaságtudományi Egyetem

Število študentov: ni podatka Število tujih študentov: ni podatka Spletna stran: http://portal.bme.hu Datum dostopa: 28. 9. 2012

Uradno predvideni jeziki: ni podatka Jezik spletne strani: madž., ang.


Programe izvajajo v madžarščini in angleščini. Nekateri programi so vzporedni, študenti pa jih izberejo v enem od obeh jezikov. Za vpis v angleške programe morajo študenti dati potrdilo o znanju angleščine, ki ga pridobijo ob sprejemnem izpitu. Erasmusovi študentje morajo znati jezike, v katerih poteka pouk. V sodelovanju z univerzo v Karlsruheju izvajajo tudi nekaj štirisemestrskih študijskih smeri v nemščini (v 5. semestru gredo študentje v Nemčijo, v 6. pa študirajo v madžarščini).


Univerza rednim študentom ponuja tečaje angleščine, madžarščine, francoščine, nemščine in ruščine. Posamezne fakultete organizirajo pripravljalno leto, v okviru katerega se študenti učijo tudi angleško. Tujim študentom je na voljo tudi učenje jezikov v tandemu.

Univerza v Szegedu, Szegedi Tudományegyetem

Število študentov: okoli 29.000 Število tujih študentov: ni podatka Spletna stran: http://www.u-szeged.hu/ Datum dostopa: 28. 9. 2012


ni podatka

Jezik spletne strani: madž., ang. Programi v angleščini:

V angleščini imajo nekaj programov na 1. stopnji, okoli 10 programov na 2. stopnji in 11 doktorskih šol. Nekaj študijskih smeri, predvsem povezanih s tujimi jeziki in književnostmi ali družboslovjem, je tudi v nemščini, francoščini ali drugih jezikih. Erasmusovim študentom so na voljo predmeti v angleščini, ruščini, turščini, španščini, francoščini, nemščini, italijanščini.


V okviru pripravljalnega leta študija se je mogoče učiti tudi angleško. Za Erasmusove študente sta predmeta Komunikacija v madžarščini in Madžarska kultura.

Srednjeevropska univerza v Budimpešti, Közép-Európai Egyetem

Število študentov: 1500 Število tujih študentov: ni podatka Spletna stran: http://www.ceu.hu/ Datum dostopa: 1. 10. 2012

Uradno predvideni

Gre za mednarodno univerzo oziroma madžarsko izpostavo ameriške univerze. V ne popolnoma jasnih pravilih za osebje je zaželeno (III.B.2), da so zaposleni aktivni v


91

jeziki: lokalnem akademskem okolju, zato naj univerza ne bi omejevala objavljanja v tujih jezikih. Vseeno so te objave sprejemljive samo, če gre za razumno izbiro lokalnega jezika itn. Zaposleni morajo biti sposobni poučevati v tujem jeziku. Postopek habilitacije poteka v angleščini. V okviru šole za zgodovinske in interdisciplinarne študije poteka Source Language Teaching Group, ki ponuja akademsko poučevanje v redkeje poučevanih jezikih.


ang., madž.


Študentje morajo ob vpisu poslati potrdilo o znanju angleščine (TOEFL), doktorski študentje pa tudi potrdilo o znanju dveh jezikov, ki nista madžarščina. Na spletni strani podatek ni naveden, vendar je glede na tip šole mogoče sklepati, da vse poučevanje poteka v angleščini.


Center za akademsko pisanje ponuja pomoč študentom in zaposlenim v obliki tečajev ali konzultacij. Organizira tudi učenje jezikov v tandemu in tečaje drugih jezikov, vključno z madžarščino.

Univerza v Pecsu, Pécsi Tudományegyetem

Število študentov: 29.000 Število tujih študentov: 1700 Spletna stran: http://www.pte.hu/ Datum dostopa: 28. 9. 2012

Uradno predvideni jeziki: ni podatka Jezik spletne strani: madž., ang., nem. (povezave na angleške strani)


Univerza ponuja pripravljanje, dodiplomske in podiplomske programe v angleščini (11) in nemščini (8). Angleški programi so na voljo že 22 let. Ena stran v univerzitetnem glasilu izhaja v angleščini.


Jezikovni center organizira tečaje različnih tujih jezikov, med drugim tudi madžarščine. V okviru pripravljalnega leta študija so na voljo tečaji angleščine in madžarščine, pa tudi poletni in zimski tečaji madžarščine.

8.17 Malta

Uradna jezika Malte sta malteščina in angleščina. Pred vstopom v Evropsko unijo je Malta začela na podlagi Akta o zaščiti malteškega jezika izvajati ukrepe, s katerimi naj bi spodbudila javno rabo malteščine in jezik opremila za to, da postane eden od uradnih jezikov EU. Zakon o vzgoji določa, da se kot jezika poučevanja na srednjih, višjih in visokih šolah lahko uporabljata angleščina in malteščina. Opravljena matura iz malteščine in angleščine je za malteške študente pogoj za vpis na univerzo. Malta ima dve univerzi, na obeh se programi izvajajo tako v angleškem kot v malteškem jeziku. S strani Malteške univerze ni razvidno, ali se vsi programi vzporedno izvajajo v obeh jezikih oziroma kateri se izvajajo v katerem jeziku. Na Malteškem kolidžu za humanistiko, znanost in tehnologijo se vsi programi izvajajo v obeh jezikih. Malteška univerza izvaja tečaje malteščine, medtem ko pri Malteškem kolidžu podatek o jezikovnih tečajih za tuje študente ni dosegljiv.

Zakonodaja

Ustava82 v 5. točki 1. člena kot nacionalni jezik definira malteščino. Kot uradna jezika sta opredeljena malteščina in angleščina, kot uradni jezik pa je potencialno lahko sprejet katerikoli jezik, ki ga parlament podpre z dvotretjinsko večino. Jezik sodnega sistema je malteščina z izjemami, ki jih potrdi parlament. Vsi zakoni so izdani v malteščini in angleščini.

82 1964, zadnja verzija 1987, http://www.justiceservices.gov.mt.


92

Na podlagi akta o zaščiti malteškega jezika83 je bil leta 2005 ustanovljen Nacionalni svet za malteški jezik, ki se zavzema za ohranitev malteškega jezika kot kulturne dediščine, obenem pa pripravlja jezikovno politiko z namenom krepitve javne rabe malteščine. Ključni cilj sveta je bila ureditev statusa malteščine kot jezika EU. Vlada je na podlagi njegovih priporočil uvedla subvencije za ustanovitev univerzitetnih programov prevajanja in tolmačenja za potrebe prevajanja dokumentov EU, obenem pa so bile finančno podprte tudi leksikološko-terminološke raziskave, s katerimi naj bi oblikovali manjkajoče, za prevajanje evropskih dokumentov potrebno besedišče v malteščini.

Zakon o vzgoji84 določa, da se kot jezika poučevanja na srednjih, višjih in visokih šolah lahko uporabljata angleščina in malteščina. Študenti se lahko vpišejo na malteško fakulteto, če imajo opravljeno maturo iz malteščine in angleščine. Znanje malteščine pa ni pogoj za študente, ki so se predhodno izobraževali v drugi državi.

Univerze

Malteška univerza, L – Università ta' malta

Število študentov: 11.000 Število tujih študentov: 650 Spletna stran: http://www.um.edu.mt/ Datum dostopa: 6. 9. 2012


V statutu sta kot uradna jezika univerze navedena malteščina in angleščina. Matura iz obeh jezikov je, razen v posebnih primerih, ki jih potrdi senat, pogoj za sprejem na univerzo.

Jezik spletne strani: malteščina, angleščina Programi v angleščini:

Z angleške različice spletne strani ni razvidno, kateri programi in predmeti se izvajajo v angleščini in kateri v malteščini.


Filozofska fakulteta izvaja izobraževanje za certifikat malteščine kot drugega/tujega jezika, ki traja 3 semestre in je ovrednoten s 30 kreditnimi točkami. Izobraževanj se lahko brezplačno udeležujejo vpisani na univerzo.

Malteški kolidž za humanistiko, znanost in tehnologijo, MCAST

Število študentov: 6000 Število tujih študentov: Ni podatka. Spletna stran: http://www.mcast.edu.mt Datum dostopa: 7. 9. 2012

Uradno predvideni jeziki: Statut ni objavljen na spletni strani. Jezik spletne strani: angleščina

Programi v angleščini: V zavihku za tuje študente najdemo obvestilo, da se vsi predmeti "simultano" izvajajo v angleščini in malteščini.


8.18 Nemčija

Nemška zvezna zakonodaja je glede jezikov precej odprta. Kljub predlogom, ki se pojavijo vsakih nekaj let (npr. predlog senatorja Eckarta Werthebacha leta 2000), ni posebnega zakona, ki bi ščitil jezik, njegov položaj pa je nekoliko manj ohlapno določen le v deželnih zakonih.

Tudi dokumenti pregledanih univerz se ne opredeljujejo glede jezikov, edini univerza v Leipzigu je v okviru svojega poslanstva omenila tudi možnost študija v angleščini. Dejansko se poučevanje na prvi stopnji na vseh univerzah izvaja v nemščini, na drugi pa imajo nekaj študijskih smeri (npr. po 10 na univerzo) v angleščini. Največ angleških programov ima univerza v Münchnu, na kateri imajo celo

83 2003, http://justiceservices.gov.mt/DownloadDocument.aspx?app=lom&itemid=8936&l=1.

84 http://justiceservices.gov.mt/DownloadDocument.aspx?app=lom&itemid=8801&l=1.


93

nekateri raziskovalni centri imena v angleščini. Sicer imajo univerze precej tujih študentov (10–16 %): redno vpisani morajo znati nemško, za izmenjavne pa je to priporočljivo.

Vse univerze organizirajo različne tečaje nemščine za tujce, pa tudi strokovne nemščine za domače govorce, strokovne angleščine ipd. Poleg tega omogočajo različne druge oblike jezikovnega izobraževanja, npr. pripravljalno študijsko leto (Studienkolleg), jezikovno kavarno, jezikovno in kulturno borzo, učenje v tandemih, spletne tečaje. Študentom in osebju ponujajo tudi pomoč pri rabi angleščine in nemščine. V Leipzigu pa posebej promovirajo znanje latinščine kot drugega tujega jezika.

Spletne strani vseh univerz so v nemščini in angleščini, vendar ponekod ne delujejo vse angleške podstrani.

Zakonodaja

Nemčija sicer precej podpira rabo in učenje nemščine z različnimi zveznimi, deželnimi in občinskimi ukrepi, učenje nemščine pa je tudi pomemben del integracije priseljencev. Zakonov, ki bi konkretno predpisovali njeno rabo, pa je malo. V zvezni ustavi85 jeziki niso omenjeni. Leta 2009 je koalicija sicer objavila namero, da bo ta temeljni zvezni zakon spremenila in vanj dodala člen o nemščini kot jeziku zvezne republike, vendar se to ni zgodilo. Posamezni področni zakoni nato določajo uradne jezike za ožja področja, npr. administrativne postopke ali sodišča. Po navadi je to nemščina, lahko pa tudi kateri od manjšinskih jezikov. Pri tem pa niti ni jasno, ali "nemščina" pomeni samo visoko nemščino ali tudi nižje, govorjene oblike. To je večinoma odvisno od interpretacije sodišč. Zakon o upravnih postopkih določa uradne jezike zveznih dežel, ki morajo biti v skladu z Evropsko listino o regionalnih in manjšinskih jezikih tudi nizka nemščina, frizijščina, danščina, romščina in lužiška srbščina. Sicer so jeziki podrobneje določeni na ravni zveznih dežel, npr. v bavarskem zakonu o upravnih postopkih86 je uradni jezik Bavarske nemščina (23. člen).

Določila glede jezikov v visokem šolstvu so različna. Po okvirnem zakonu o visokih šolah87 imajo tuji državljani enake pravice pri vpisu na visokošolski študij kot Nemci, če imajo zadostno jezikovno zmožnost za študij (27. člen). Nekateri deželni zakoni ne določajo več od tega (npr. brandenburški, bremenski, hamburški, hesenski, spodnjesaški). Bavarski,88 berlinski,89 meklenburški90 itn. predvide-vajo, da so izpiti oziroma poučevanje lahko tudi v tujem jeziku. Po berlinskem so v tujem jeziku lahko napisane tudi disertacije, v meklenburškem pa je posebej izpostavljen t. i. Studienkolleg, pripravljalno leto pred začetkom študija, ki naj bi vključevalo tudi učenje nemščine (23. člen).

Univerze

Svobodna univerza v Berlinu, Freie Universität Berlin

Število študentov: 32.500 Število tujih študentov: ni podatka Spletna stran: http://www.fu-berlin.de/ Datum dostopa: 4. 10. 2012

Uradno predvideni jeziki: ni podatka Jezik spletne strani: nem., ang.

85 1949, zadnja verzija 2012, http://www.gesetze-im-internet.de/bundesrecht/gg/gesamt.pdf.

86 1977, zadnja verzija 2009, http://www.gesetze-bayern.de/jportal/portal/page/ bsbayprod.psml?showdoccase=1&doc.id=jlr-VwVfGBYpG3&doc.part=X&doc.origin=bs&st=lr.

87 1999, zadnja verzija 2007, http://www.bmbf.de/pubRD/HRG_20070418.pdf.

88 2006, zadnja verzija 2012, http://www.gesetze-bayern.de/jportal/portal/page/ bsbayprod.psml?showdoccase=1&doc.id=jlr-HSchulGBY2006rahmen&doc.part=X&doc.origin=bs&st=lr.

89 2011, http://gesetze.berlin.de/?vpath=bibdata\ges\BlnHG\cont\BlnHG.inh.htm&mode=all&page=1.

90 2011, http://www.landesrecht-mv.de/jportal/portal/page/bsmvprod.psml?showdoccase=1&doc.id=jlr-HSchulGMV2011rahmen&doc.part=X&doc.origin=bs&st=lr.


94


Redno vpisani tuji študentje morajo dokazati znanje nemščine, medtem ko za krajše izmenjave to ni potrebno. Znanje nemščine pa je priporočljivo, saj je v angleščini izvedeno le malo predmetov. Trisemestrski program European Studies je večinoma izveden v angleščini, saj je zasnovan predvsem za severnoameriške študente. 11 drugostopenjskih programov je v angleščini, zanje ni potrebno znanje nemščine. Univerza ponuja tudi okoli 40 Promotionskollegs in Graduate Schools, nekakšno obliko enoletnega usposabljanja oziroma pripravljanja na študij v angleščini. Magistrske naloge lahko študenti napišejo v nemščini, angleščini ali španščini.


Jezikovni center ponuja pred- in medsemestrske tečaje nemščine, pa tudi različne poletne tečaje.

Tehniška univerza v Berlinu, Technische Universität Berlin

Število študentov: 29.600 Število tujih študentov: 5700 Spletna stran: http://www.tu-berlin.de/ Datum dostopa: 5. 10. 2012

Uradno predvideni jeziki: ni podatka Jezik spletne strani: nem., ang. (ne delujejo vse podstrani)

Programi v angleščini: Na 1. stopnji so vsi programi v nemščini, na 2. jih je 11 v celoti ali delno v angleščini.


Univerza ponuja tečaje akademske angleščine, pa tudi tečaje nemščine. Organizira tudi jezikovno in kulturno borzo ter jezikovno kavarno. V okviru pripravljalnega leta študija (Studienkolleg) prav tako poteka poučevanje nemščine za tujce.

Univerza v Hamburgu, Universität Hamburg

Število študentov: 40.000 Število tujih študentov: 4600 Spletna stran: http://www.uni-

hamburg.de/ Datum dostopa: 5. 10. 2012


V razvojnem načrtu 2012 je poseben razdelek posvečen večjezičnosti, vendar ni konkretnih omemb jezikov na univerzi.

Jezik spletne strani: nem., ang. (vse povezave ne delujejo) Programi v angleščini:

Na 2. stopnji ponujajo 17 študijskih smeri v angleščini.


Univerza organizira tečaje nemščine za tujce in ponuja delavnice in svetovanje o akademskem pisanju za nemščino in angleščino. Organizirano je tudi učenje jezikov v tandemu.

Univerza v Münchnu, Universität München

Število študentov: 49.000 Število tujih študentov: 6900 Spletna stran: http://www.uni-muenchen.de/ Datum dostopa: 8. 10. 2012


ni podatka

Jezik spletne strani: nem., ang. Programi v angleščini:

Univerza v zimskem semestru 2012 izvaja 7994 predmetov v nemščini in 756 v angleščini. Na 1. stopnji so vsi programi v nemščini. Na 2. stopnji je precej študijskih smeri v angleščini. Celo nekateri raziskovalni centri univerze imajo angleška imena (npr. Center for Advanced Studies ali Center for Leadership and People Management). Redno vpisani tuji študentje morajo ob prijavi predložiti dokazilo o znanju nemščine. Za izmenjavne študente je priporočljivo, da znajo nemško vsaj na stopnji B1.


Univerza svojim študentom ponuja različne tečaje nemščine, ki pa so vsi plačljivi, in spletni tečaj www.deutsch-uni.com (izmenjavnim študentom je na njem na voljo nekaj brezplačnih mest). Na voljo so tudi tečaji drugih jezikov, med drugim strokovne angleščine.

http://www.deutsch-uni.com/


95

Univerza v Leipzigu, Universität Leipzig

Število študentov: 28.000 Število tujih študentov: 2800 Spletna stran: http://www.zv.uni-leipzig.de/ Datum dostopa: 8. 10. 2012


V poslanstvu univerze je predvidena tudi študijska ponudba v angleščini.

Jezik spletne strani: nem., ang. Programi v angleščini:

Univerza organizira nekaj mednarodnih, predvsem drugostopenjskih študijskih programov, ki so delno ali v celoti v angleščini ali v drugem jeziku. Študentje morajo znati dva tujega jezika: prvi naj bi bila angleščina na ravni B2, drugi, ki je lahko tudi latinščina, pa na ravni B1. V informacijah na strani je precej prostora posvečenega učenju latinščine in drugih starih jezikov.


Univerza ponuja tujim študentom tečaje nemščine, za 105 EUR pa tritedenski pripravljalni tečaj na stopnji vsaj B1. Na voljo so tudi tečaji strokovne nemščine.

8.19 Nizozemska

Nizozemska je v jezikovnih zadevah zelo odprta. Sicer ima dva uradna jezika: nizozemščino in frizijščino. Za uveljavljanje jezikovne politike v zvezi z nizozemščino skrbi Nizozemska jezikovna zveza (Nederlandse Taalunie)91 kot združena organizacija Nizozemske, Belgije in Surinama za promocijo nizozemskega jezika in literature, medtem ko se frizijščina uporablja samo v Friziji. Ker je uradni jezik le v osnovnih in srednjih šolah, je bila za našo raziskavo manj zanimiva.

Raba nizozemščine nikjer ni zakonsko predpisana. Tudi univerze se v svojih strateških načrtih praviloma ne opredeljujejo glede jezikov poučevanja, se pa zavzemajo za večjo rabo angleščine. Univerze imajo razmeroma veliko tujih študentov (6–16 %) in veliko programov v angleščini, predvsem na 2. stopnji: Univerza v Amsterdamu jih ima na tej stopnji več kot tretjino v angleščini, Univerza v Utrechtu jih ima polovico, v Delftu so na 1. stopnji skoraj vsi v nizozemščini, na 2. pa vsi v angleščini, v Groningenu so v angleščini na 2. stopnji skoraj tri četrtine. Posebej je treba izpostaviti stališče tehniške univerze v Delftu, ki tujim študentom celo odsvetuje, da bi se učili nizozemščine, ker naj bi bilo to nepotrebno in prezahtevno, in jim namesto tega raje priporoča izpopolnjevanje v angleščini.

Vse univerze ponujajo tečaje nizozemščine za tujce, pa tudi različne tečaje akademske angleščine in nizozemščine za Nizozemce. Ponavadi so tečaji plačljivi. Veliko jih ima tudi posebne centre, ki ponujajo pomoč pri pisanju v nizozemščini in angleščini.

Spletne strani so vedno v nizozemščini in angleščini, nekatere ustanove pa imajo kratke predstavitve ali delne informacije še v drugih jezikih.

Zakonodaja

Po dostopnih podatkih v nobenem nizozemskem zakonu ni določen uradni jezik poučevanja na visokošolskih ustanovah. Tudi na spletnih straneh Ministrstva za izobraževanje, kulturo in znanost jezikovne zadeve niso izpostavljene. Svet za izobraževanje pa je leta 2011 na prošnjo nizozemskega senata pripravil poročilo o rabi angleščine v visokem šolstvu.92 V njem je visoko šolstvo opredeljeno kot varuh nizozemskega jezika in kulture, ki igra tudi pomembno vlogo v mednarodnem gospodarstvu znanja. Zato so navedli naslednja priporočila: ustanove morajo oblikovati jasno in utemeljeno vizijo internacionalizacije in poučevanja v tujih jezikih; nadzorovati je treba kakovost izvajanja programov v angleščini, tako domači kot tuji študentje pa morajo izkazovati ustrezno

91 http://taalunieversum.org/.

92 Povzetek v angleščini je na http://www.onderwijsraad.nl/upload/english/publications/a-judicious-use-of-english.pdf.


96

jezikovno zmožnost v angleščini; tuji študentje in profesorji, ki ostanejo v državi več kot eno leto, morajo dobiti osnovno znanje o nizozemskem jeziku in kulturi.

Visokošolske ustanove na Nizozemske so podpisale kodeks ravnanja z mednarodnimi študenti,93 v katerem so določene predvidene ravni jezikovne zmožnosti za vpis na določen študij. Po njem je dolžnost visokošolskih ustanov, da zagotovijo zadostno jezikovno zmožnost učiteljev za poučevanje v določenem jeziku poučevanja.

Univerze

Nizozemska organizacija Nuffic94 skrbi za mednarodno sodelovanje na področju visokega šolstva. Njen spletni iskalnik ponuja 1717 različnih študijskih programov, tečajev ali smeri v angleščini, 10 v francoščini, 5 v nemščini, 2 v italijanščini in 1 v španščini.

Univerza v Amsterdamu, Universiteit van Amsterdam

Število študentov: 32.000 Število tujih študentov: 2500 Spletna stran: http://www.uva.nl/ Datum dostopa: 13. 10. 2012

Uradno predvideni

jeziki:

V strateškem načrtu 2011–2014 je omenjeno poučevanje v angleščini zaradi internacionalizacije univerze. V strateškem načrtu 2007–2011 pa so predlagali več tečajev angleščine (zaradi privabljanja tujih študentov in priprave domačih na študij v tujini). Po opravljenem prvostopenjskem programu naj bi vsi dosegali nivo akademske angleščine. Fakultete naj bi zagotavljale čim več programov v angleščini poleg obstoječih nizozemskih programov. Univerza pa ima posebno študijsko smer (Honours track), ki ponuja zahtevnejši študij in med drugim vključuje pouk v angleščini.


niz., ang.


Veliko študijskih programov je v angleščini: na 1. stopnji jih je od 59 eden v angleščini, dva pa ponujata angleško smer. Na 2. stopnji jih je od 133 v angleščini 58.


Univerza ponuja plačljive tečaje nizozemščine za tujce (med drugim tudi tečaje samo za nemško govoreče), prav tako pa tečaje angleškega pisanja in konverzacije. Tudi Nizozemcem ponuja tečaje nizozemščine (pisanje, črkovanje). Spletna stran http://www.taalwinkel.nl/ pa ponuja jezikovno podporo študentom in osebju pri rabi nizozemščine.

Univerza v Utrechtu, Universiteit Utrecht

Število študentov: 30.300 Število tujih študentov: 2000 Spletna stran: http://www.uu.nl Datum dostopa: 13. 10. 2012

Uradno predvideni jeziki: V strateškem načrtu 2012–2016 učni jeziki niso definirani, kot dosežek pa je omenjen širok nabor poučevanja v angleščini.

Jezik spletne strani: niz., ang. Programi v angleščini:

Univerza naj bi imela najširši nabor angleških programov na Nizozemskem. Od 45 prvostopenjskih programov so 4 tudi v angleščini, od 169 drugostopenjskih programov jih je 81 v angleščini, pri 32 pa gre za usposabljanje učiteljev (v nizozemščini in angleščini). Več kot 200 predmetov v angleščini naj bi bilo namenjenih izmenjavnim študentom.


Izmenjavnim študentom so na voljo izmenjavni tečaji EILC, sicer pa različni inštituti ponujajo tudi plačljive tečaje nizozemščine, angleščine in drugih jezikov.

93 http://www.internationalstudy.nl.

94 http://www.nuffic.nl.

http://www.taalwinkel.nl/

http://www.uu.nl/


97

Tehniška univerza v Delftu, Technische Universiteit Delft

Število študentov: 17.000 Število tujih študentov: 16 % Spletna stran: http://home.tudelft.nl/ Datum dostopa: 13. 10. 2012

Uradno predvideni jeziki: V strategiji univerze jeziki niso omenjeni. Jezik spletne strani: niz., ang.


Prvostopenjski programi so v nizozemščini (z izjemo zračnega inženiringa, ki je v angleščini), drugostopenjski pa v angleščini. Nekateri prvostopenjski predmeti so po želji na voljo v nizozemščini ali angleščini. Tuji študentje morajo zato dokazati ustrezno znanje angleščine.


Univerza ponuja tečaje nizozemščine in angleščine. Ob tem pa omenja, da se tujci težko naučijo nizozemsko, ker vsi Nizozemci znajo angleško in so vsi predmeti v angleščini. Samo Skandinavci in Nemci naj bi se bili sposobni naučiti tekoče nizozemsko, zato svetujejo študentom, ki na univerzi ne nameravajo ostati dve leti, da se ne udeležijo tečaja nizozemščine.

Univerza v Groningenu, Rijksuniversiteit Groningen

Število študentov: 27.600 Število tujih študentov: 3500 Spletna stran: http://www.rug.nl Datum dostopa: 13. 10. 2012

Uradno pred-videni jeziki:

V strateškem načrtu 2010–2015 so poudarjene možnosti študija v angleščini, pa tudi podpora pri uporabi angleščine.


niz., ang.; kratka predstavitev tudi v arab., kit., fr., nem., indonezijščini, jap., port., rus., šp.


Programi prve stopnje so v nizozemščini, osem pa v angleščini. Večina ostalih programov je v angleščini: na 2. stopnji jih je od 116 v angleščini 83 (15 Double Degree, 8 Erasmus Mundus). Glede na bližino meje želijo privabljati predvsem nemške izmenjavne študente.


Tujcem so na voljo tečaji nizozemščine, med drugim tudi hitri, osemurni tečaj družabne nizozemščine. Ponujajo pa tudi nizozemščino za Nizozemce. Vsi tečaji so plačljivi.

Univerza v Twentu, Universiteit Twente

Število študentov: 9000 Število tujih študentov: ni podatka Spletna stran: http://www.utwente.nl/ Datum dostopa: 13. 10. 2012


Strategija univerze poudarja možnost študija v angleščini.

Jezik spletne strani: niz., ang. (delno); informacije tudi v nem. Programi v angleščini:

Na 1. stopnji so vsi programi, razen 6, v nizozemščini. Na 2. stopnji je 33 programov v nizozemščini. Izmenjavni študentje morajo poslati potrdilo o znanju angleščine. Na voljo jim je 28 predmetov v angleščini, od tega jih je 5 prvo-, preostali pa so drugostopenjski.


3-tedenski tečaj nizozemščine usposobi nemško govoreče študente do ravni B1, da lahko študirajo na 1. stopnji v nizozemščini, 6-tedenski pa do ravni B2/C1. 2-tedenski hitri tečaj pripelje do ravni A1. Na voljo so tudi tečaji EILC in tečaji angleščine. Organizirajo tudi učenje jezikov v tandemu. Center za pisanje pa pomaga študentom pri pisanju v akademski angleščini in nizozemščini.

8.20 Poljska

Temeljni dokument poljske jezikovne politike, zakon o poljščini, je zasnovan kot preplet ukrepov za "zaščito poljščine kot konstitutivnega dela poljske nacionalne identitete v globalizirajočem se svetu".

http://www.4icu.org/reviews/3421.htm


98

V zakonu je poljščina opredeljena kot jezik izobraževanja, preverjanja znanja, zaključnih znanstvenih del v vseh tipih javnih in zasebnih izobraževalnih ustanov, razen v zakonsko predvidenih izjemah.

Po zakonu o visokem šolstvu, ki velja za javne in zasebne visokošolske ustanove, so programi, izvedeni v tujih jezikih, na javnih visokošolskih ustanovah lahko plačljivi. Poleg tega zakon visokošolske ustanove, ki vpisujejo tuje študente oziroma izvajajo programe v tujih jezikih, obvezuje k organizaciji tečajev poljskega jezika za tuje študente.

Pregled spletnih strani petih izbranih visokošolskih ustanov pokaže, da vse izvajajo programe druge in tretje stopnje tudi v angleškem jeziku, dve od izbranih ustanov pa jih izvajata v angleškem jeziku tudi na prvi stopnji. Programi druge stopnje se praviloma izvajajo tako v poljščini kot tudi v angleščini, nekatere univerze poleg v angleščini nekatere programe ali njihove predmete izvajajo še v francoščini, nemščini in ruščini. V statutih, razen enem, ni členov, ki bi se nanašali na učni jezik. Vse pregledane univerze imajo popoln prevod spletnih strani v angleščino, nekatere ponujajo omejen izbor strani za tuje študente tudi v drugih jezikih. Skladno z zakonskim določilom vse univerze organizirajo vsaj brezplačne intenzivne tečaje poljščine za izmenjavne študente, večina jezikovnih centrov pa ima zelo bogat program (praviloma plačljivih) tečajev poljskega jezika in kulture.

Zakonodaja

Po 27. členu ustave95 je uradni jezik poljščina, obenem pa to ustavno določilo ne sme posegati v pravice nacionalnih manjšin, sprejetih z ratifikacijo mednarodnih dokumentov.

Krovni jezikovnopolitični dokument je zakon o poljščini,96 nazadnje posodobljen leta 1999, katerega namen je v preambuli opredeljen kot zaščita poljščine kot konstitutivnega dela poljske nacionalne identitete v globalizirajočem se svetu. V 3. členu zakon te ukrepe opredeljuje. Med njimi navaja kultiviranje jezikovnih zmožnosti govorcev poljščine, zaščito poljščine, za katero si morajo prizadevati vsi udeleženci javnega sporočanja, podporo poučevanju poljščine doma in v tujini ter urejanje državnih preverjanj znanja jezika za vse, ki želijo pridobiti uradno potrdilo o znanju poljščine.

Rabo poljščine v izobraževanju natančneje definira 9. člen, po katerem je poljščina jezik izobra-ževanja, preverjanja znanja, zaključnih znanstvenih del v vseh tipih javnih in zasebnih izobraževalnih ustanov, razen v zakonsko predvidenih izjemah. Nekatere izjeme k temu določilu so predvidene že v 11. členu zakona, in sicer raba poljščine ni obvezna pri izobraževalnih in raziskovalnih aktivnostih na ustanovah, ki te dejavnosti izvajajo večjezično oziroma v tujem jeziku, pri poučevanju tujih jezikov in drugih zakonsko določenih vsebin, pri znanstvenih in umetnostnih dejavnostih ter v primeru rabe splošno sprejete, izvorno tuje terminologije. 9. člen zakona je v 244. členu zakona o visokem šolstvu nadomeščen z določilom, da so pri rabi poljščine kot jezika vseh izobraževalnih dejavnosti v javnih in zasebnih ustanovah dopuščene z drugimi pravnimi dokumenti urejene izjeme.

Zakon o poljščini predvideva tudi posebno jezikovnopolitično ustanovo (12.–14. člen), Jezikovni svet, ki ima svetovalno in odločevalno funkcijo. Sprejema lahko uredbe o javni rabi poljščine in njeni pravopisni kodifikaciji ter v zvezi z uresničevanjem Zakona o poljščini svetuje ustanovam, ki jih zakon zadeva.

Področje visokega šolstva ureja zakon o visokem šolstvu,97 ki velja za javne in zasebne visokošolske ustanove. V 99. členu določa, da so programi, izvedeni v tujih jezikih, na javnih visokošolskih ustano-vah lahko plačljivi. Po 164. členu lahko visokošolske ustanove v tujem jeziku izvajajo sprejemne izpite, predavanja in preverjanja znanja. V tujem jeziku so lahko napisana tudi dela, na podlagi katerih

95 http://legislationline.org/documents/action/popup/id/16683/preview.

96 http://www.usefoundation.org/view/477. 97 2005, http://www.nauka.gov.pl/fileadmin/user_upload/eng/he/Law_on_Higher_Education_of_27_July_2005.pdf.


99

kandidat pridobi izobrazbeni/akademski naziv. Vse visokošolske ustanove, ki vpisujejo tuje študente, so zanje zakonsko obvezane organizirati tečaje poljskega jezika.

Univerze

Jagielonska univerza Jagiellonian v Krakovu, Uniwersytet Jagielloński w Krakowie

Število študentov: 51.601 Število tujih študentov: ni podatka Spletna stran: http://www.uj.edu.pl Datum dostopa: 26. 9. 2012

Uradno predvideni

jeziki:

Po statutu so programi, ki se izvajajo v tujem jeziku, plačljivi. Tuji študenti, ki se vpisujejo na programe v poljščini, morajo predhodno dokazati znanje poljščine z opravljanjem preizkusa na univerzi oz. s certifikatom nacionalne komisije za preverjanje znanja poljščine.


poljščina, angleščina


Sedem fakultet (za biokemijo; zgodovino; mednarodne odnose in politične študije; matematiko in informacijske študije, medicino, poljske študije) ponuja programe na vseh stopnjah v angleščini, francoščini in nemščini. Popoln seznam programov in predmetov, ki se izvajajo v tujem jeziku, je na povezavi: https://www.erk.uj.edu.pl. V prihodnosti načrtujejo tudi programe v ruščini. Nekateri programi, ki se izvajajo v tujem jeziku, so mednarodni in se izvajajo v sodelovanju s tujimi univerzami.


Center za poljski jezik in kulturo ponuja poletno šolo poljskega jezika in kulture, enoletne programe, intenzivni dvotedenski tečaj, tečaje za organizirane skupine, tečaje za tuje in Erasmusove študente. Za tuje študente in Erasmus študente ponujajo vsak semester 60-urni tečaj, ravni A1-C2 (580 PLN).

Univerza v Wrocławu (Uniwersytet Wrocławski)

Število študentov: 40.000 Število tujih študentov: 730 Spletna stran: http://uni.wroc.pl Datum dostopa: 26. 9. 2012

Uradno predvideni

jeziki:

Študenti lahko oddajo zaključna dela v tujem jeziku, če za to pridobijo dovoljenje dekana ali predstojnika katedre. Delo v tujem jeziku mora imeti naslov in povzetek tudi v poljščini (43. člen). Po rektorjevem določilu, sprejetem oktobra 2010, se morajo študenti, ki študirajo v angleščini (ne velja za študente, ki prihajajo na izmenjavo za krajše obdobje), udeležiti 60-urnega tečaja poljščine (30 ur vsak semester) in ob koncu tečaja opraviti preizkus znanja poljščine. Študenti, ki se vpisujejo na programe 2. in 3. stopnje, ki se izvajajo v angleščini, morajo svoje znanje angleščine dokazati z rezultati preizkusov IELTS (minimalno 6 za programe 2. stopnje in 6,5 za programe 3. stopnje) ali TOEFL (minimalno 550 za programe 2. stopnje in 575 za programe 3. stopnje).


poljščina, angleščina


Programi 1. stopnje se, z izjemo 3 programov naravoslovnih smeri, ki se izvajajo v angleščini, izvajajo v poljščini. Vse fakultete ponujajo vsaj en program 2. stopnje v angleščini. Izobraževanje na 3. stopnji poteka predvsem v obliki individualnega dela z mentorjem in ostalimi profesorji, tako da je lahko na željo študenta v celoti izvedeno v angleščini.


Vsak semester organizirajo dvotedenski uvodni tečaj poljščine. Tečaj je brezplačen za vse tuje študente, ki lahko z udeležbo pridobijo 3 ECTS.

Univerza Adama Mickiewicza v Poznanu, Uniwersytet im. Adama Mickiewicza w Poznaniu


https://www.erk.uj.edu.pl/


100

Spletna stran: http://amu.edu.pl Datum dostopa: 26. 9. 2012 Uradno predvideni jeziki: Statut ni preveden v angleščino. Členov, ki se nanašajo na učni jezik, s

pomočjo prevajalnika ni najti. Jezik spletne strani: poljščina, angleščina, kitajščina


V tujem jeziku se – poleg študijev jezikov – v celoti izvajajo 3 programi 1. stopnje v angleščini (turistične študije, informatika, pedagoška muzikologija), 8 programov 2. stopnje v angleščini in po dogovoru s kandidatom vsi individualizirani doktorski programi. Nekatere predmete v angleščini izvajajo tudi programi, ki se sicer pretežno izvajajo v poljščini, tako da lahko izmenjavni študenti izbirajo med več 100 predmeti v angleščini. Nekateri so tudi v francoščini, nemščini in španščini.


Šola za poljski jezik in kulturo organizira enoletne, intenzivne in pripravljalne tečaje za tujce, ki željo študirati na Poljskem, poleg tega izvajajo tudi tečaje EILC in poletne tečaje poljščine, Šola za tuje jezike pa ponuja pripravljalne tečaje akademske angleščine za študente, ki se nameravajo vpisati na angleške programe.

Univerza v Varšavi, Uniwersytet Warszawski

Število študentov: 61.300 Število tujih študentov: ni podatka Spletna stran: http://www.uw.edu.pl Datum dostopa: 26. 9. 2012

Uradno predvideni jeziki: V statutu ni jezikovnih določil. Jezik spletne strani: pol., ang. (okrnjena različica)


V angleščini ponujajo 5 programov 1. stopnje (psihologija, ameriške študije, filozofija bivanja in kognicije, mednarodni odnosi, ameriške študije), 15 programov 2. stopnje in 7 doktorskih programov. Program politologije na 2. stopnji se poleg v angleščini izvaja tudi v ruščini.


Center za poljski jezik in kulturo za tuje študente ponuja med študijskim letom različne tečaje poljskega jezika in kulture. Pred začetkom študijskega leta izvajajo brezplačen dvotedenski tečaj za Erasmusove študente. Poleg tega koordinirajo tudi neformalni program učenja jezikov Tandem, v katerem sodelujejo domači in tuji študenti, ki želijo vaditi konverzacijo v določenem jeziku.

Univerza v Łodzu, Uniwersytet Łódzki

Število študentov: 47.000 Število tujih študentov: ni podatka Spletna stran: http://uni.lodz.pl Datum dostopa: 26. 9. 2012


Statut je v poljščini, tako da členov, ki se nanašajo na učni jezik, s pomočjo prevajalnika ni najti.

Jezik spletne strani: poljščina, angleščina, mednarodne strani v ruščini, ukrajinščini in vietnamščini


Univerza ponuja predmete v poljščini, angleščini, francoščini, nemščini in ruščini. Programi v angleščini se izvajajo na vseh stopnjah, a natančen seznam programov in predmetov na strani ni dostopen.


Šola za poljski jezik za tujce ponuja osnovne tečaje ter tematske (strokovne) tečaje poljščine (zgodovina, geografija, biologija, kemija, fizika, matematika in filozofija). Tečaji lahko potekajo en, pet ali devet mesecev, obsegajo od 120 do 850 ur in stanejo od 450 do 3000 evrov. Univerza Erasmusovim študentom priporoča brezplačen dvotedenski tečaj pred začetkom letnega oziroma zimskega semestra. Tečaj lahko nadaljujejo tudi med študijem. Za 60-urni semestrski tečaj lahko pridobijo 6 ECTS.


101

8.21 Portugalska

Portugalski podatki so na spletu težje dostopni, saj so večinoma na voljo samo v portugalščini. Nepopoln pregled zakonodaje je pokazal, da imajo sicer precej zakonskih in podzakonskih aktov, vezanih na portugalščino, a se večinoma nanašajo na osnovno stopnjo izobraževanja ali portugalščino za tujce. V zakonu o izobraževanju je jezik sicer omenjen kot predmet promocije, ni pa opredeljen kot obvezni jezik poučevanja.

V statutih univerz jezik poučevanja ni opredeljen, ponekod pa omenjajo promocijo in vrednotenje portugalskega jezika in kulture ter poudarjajo vezi z ostalimi portugalsko govorečimi državami. Prav zaradi tega verjetno večina poučevanja – kljub razmeroma visokemu številu tujih študentov – poteka v portugalščini. Nekaj angleških študijskih smeri ali predmetov je na univerzi v Portu in Coimbri. Univerza v Minhu dopušča individualno delo v tujem jeziku, resneje pa angleščino uporablja samo poslovna fakulteta Nove univerze v Lizboni.

Tečaje portugalščine ponujajo vse univerze. Praviloma niso brezplačni, za izmenjavne študente pa so na voljo po ugodni ceni.

Spletne strani univerz so sicer v portugalščini in angleščini, a so v angleščino večinoma prevedene le posamezne podstrani.

Zakonodaja

V ustavi98 je portugalščina definirana kot uradni jezik (11. člen), država pa mora zagotavljati, da se jo uči, ceni, uporablja in širi (9. člen). Leta 1999 je uradni jezik postal tudi jezik regije Miranda do Douro.99 V zakonu o izobraževanju100 pa sta eden od ciljev izobraževanja promocija in cenjenje portugalskega jezika in kulture (11. člen).

Univerze

Univerza v Portu, Universidade do Porto

Število študentov: 31.000 Število tujih študentov: 1500 Spletna stran: http://sigarra.up.pt Datum dostopa: 10. 10. 2012

Uradno predvideni jeziki: V statutu univerze raba jezikov ni opredeljena. Jezik spletne strani: port., ang. (delno)


Študij večinoma poteka v portugalščini, nekaj študijskih smeri pa je v angleščini, vendar na spletni strani o tem ni na voljo preglednega podatka.


Filozofska fakulteta ponuja tečaje portugalščine: tujim študentom sta na voljo dva plačljiva 60-urna tečaja med študijskim letom, poleti poteka poletna šola portugalskega jezika in kulture.

Univerza v Coimbri, Universidade de Coimbra

Število študentov: 21.5000 Število tujih študentov: 1500 Spletna stran: http://www.uc.pt/ Datum dostopa: 10. 10. 2012

Uradno predvideni jeziki: V statutu univerze sta kot eden od ciljev univerze opredeljena promocija in vrednotenje portugalskega jezika in kulture (5. člen).

Jezik spletne strani: port., ang. Programi v angleščini:

Poučevanje je v glavnem v portugalščini, precej predmetov na vseh fakultetah (z izjemo fakultete za farmacijo) pa je na voljo tudi v angleščini. Fakulteta za znanost in

98 2005, http://www.en.parlamento.pt/Legislation/CRP/Constitution7th.pdf.

99 Zakon 7/99, http://mirandes.no.sapo.pt/LMPSlei.html.

100 Zakon 49/2005, http://dre.pt/pdf1sdip/2005/08/166A00/51225138.pdf.

http://sigarra.up.pt/


102

tehnologija ponuja tudi nekaj celotnih magistrskih študijskih smeri in eno doktorsko v angleščini. Izmenjavni študentje se s predavatelji lahko dogovorijo, da obveznosti opravljajo v tujem jeziku.

Tečaj jezika:

Za Erasmusove študente univerze organizira poletne in zimske pripravljalne jezikovne tečaje, ki niso nujno brezplačni.

Univerza v Lizboni, Universidade de Lisboa

Število študentov: 24.000 Število tujih študentov: ni podatka Spletna stran: www.ul.pt Datum dostopa: 11. 10. 2012

Uradno predvideni jeziki: Po statutu univerze je eden od njenih ciljev promocija portugalskega jezika in kulture prek močnih vezi s portugalsko govorečimi državami (2. člen).

Jezik spletne strani: port., ang. (delno prevedeno) Programi v angleščini: Vse poučevanje poteka v portugalščini.

Tečaj tujega jezika: Univerza ponuja 200-urne semestrske tečaje portugalščine, pa tudi štiritedenske poletne tečaje, septembra pa 60-urne tečaje za Erasmusove študente za 50 EUR.

Univerza v Minhu, Universidade do Minho

Število študentov: ni podatka Število tujih študentov: 500 Spletna stran: http://www.uminho.pt Datum dostopa: 11. 10. 2012

Uradno predvideni jeziki: V statutu raba jezikov ni opredeljena. Jezik spletne strani: port., ang.


Večina pouka poteka v portugalščini, ki naj bi jo znali vsi študenti. Izpiti ali individualno delo pa po dogovoru z izvajalcem predmeta lahko potekajo tudi v tujem jeziku.


Izmenjavnim študentom je na začetku vsakega semestra na voljo 60-urni pripravljalni jezikovni tečaj za 80 EUR. Med letom pa potekajo tudi daljši tečaji portugalščine.

Nova univerza v Lizboni, Universidade Nova de Lisboa

Število študentov: 17.000 Število tujih študentov: ni podatka Spletna stran: http://www.unl.pt/ Datum dostopa: 11. 10. 2012

Uradno predvideni jeziki: V statutu raba jezikov ni opredeljena. Jezik spletne strani: port., ang. (delno)


Poučevanje večinoma poteka v portugalščini, na poslovni fakulteti pa naj bi bila angleščina del vseh programov in smeri.


Tujim študentom so namenjeni polletni, poletni ali intenzivni tečaji portugalščine. Tečaji za Erasmusove študente so brezplačni.

8.22 Romunija

Romunska ustava in zakonodaja govorcem manjšinskih jezikov zagotavljata pravico do javnega sporazumevanja z ustanovami ter šolanja v njihovem maternem jeziku. Ključni jezikovnopolitični dokument je zakon o rabi romunščine na javnih krajih, v javnih okoliščinah in ustanovah 500/2004, ki je na spletu dostopen zgolj v romunščini. Ključna zakona, ki urejata visokošolsko področje, sta zakon o akreditaciji visokošolskih ustanov v šolstvu 288/2004, ki romunsko visoko šolstvo usklajuje z bolonjsko deklaracijo, in zakon o visokem šolstvu (2011), a jezikovna vprašanja, obravnavana v obeh zakonih, se nanašajo na izobraževanje v manjšinskih, ne pa tudi ostalih tujih jezikih.

Na podlagi pregleda petih izbranih visokošolskih ustanov se ustvarja vtis o precej raznolikem stanju rabe učnih jezikov v Romuniji. Najizraziteje večjezična je univerza Babeş-Bolyai, kjer imajo študenti po statutu pravico izbrati, v katerem jeziku (romunščina, nemščina, madžarščina, angleščina) bodo

http://www.uminho.pt/


103

sprejemali učno snov in opravljali študijske obveznosti, poleg tega je prvi dve leti za vse študijske smeri obvezen predmet tudi tuji jezik. Nekatere programe v angleščini in delno francoščini na vseh stopnjah izvaja še ena univerza, medtem ko se na dveh univerzah v tujih jezikih izvajajo zgolj študij teh jezikov in kulturnih študij, v primeru Tehniške univerze Gheorghe Asachi v Iaşiju pa sploh noben program. Posebnost je tudi Tujejezična fakulteta za inženiring Politehnike v Bukarešti, ki kot edina na univerzi svoje programe vzporedno izvaja v angleščini, francoščini in nemščini oz. zgolj v dveh ali enem od teh jezikov, ne pa tudi v romunščini, medtem ko ostale fakultete univerze zelo sorodne ali celo enake programe kot Tujejezična fakulteta izvajajo v romunščini.

Zakonodaja

Uradni jezik, romunščina, je definiran v 13. členu ustave,101 ki določa tudi, da izobraževanje na vseh ravneh poteka v romunščini, z možnostjo zakonsko določenih izjem. Ustava pripadnikom jezikovnih manjšin, tri največje od več kot 20 manjšin so madžarska, nemška in romska, zagotavlja pravico do izobraževanja v maternem jeziku. Romunija je leta 2007 ratificirala tudi Evropsko listino o regionalnih in manjšinskih jezikih.

Pravice jezikovnih manjšin do radijskih in televizijskih programov, javnoupravnih storitev in komuniciranja s sodnimi ustanovami v lastnem jeziku ter do večjezičnih krajevnih oznak ipd. natančneje določata zakon o medijih 504/2002 (člen 17. d) in zakon o lokalni javni upravi 286/2006 (členi 10–13 in 17).

Parlament je leta 2004 kot odziv na vse obsežnejše uveljavljanje angleščine v javni rabi sprejel zakon o rabi romunščine na javnih krajih, v javnih okoliščinah in ustanovah 500/2004. Zakon določa, da mora biti praviloma vsako javno govorjeno ali pisno besedilo prevedeno v romunščino, predvideva pa tudi izjeme, med katerimi ni takih, ki bi se nanašale na izobraževalni proces.

Izobraževanje v učnem jeziku, ki ni romunščina, se je začelo po letu 1990, najprej na javnih univerzah, ki so določene programe začele izvajati v angleščini, francoščini in nemščini, jezikih, ki se v Romuniji najpogosteje poučujejo kot prvi ali drugi tuji jezik. Sredi 90. let je zakonodaja omogočila tudi izobraževanje v manjšinskih jezikih.102 V zakonu o nacionalnem izobraževanju (2011) je, tako kot že v predhodnem zakonu, ki je urejal to področje (84/1995), celotno poglavje namenjeno urejanju izobraževanja za jezikovne manjšine, ki imajo zagotovljeno pravico ustanavljanja javnih in zasebnih izobraževalnih ustanov za vse izobrazbene ravni (118. člen), vendar se morajo učenci in dijaki, ki se izobražujejo na teh ustanovah, tako v osnovni kot v srednji šoli učiti tudi romunščine. Zgodovina in geografija Romunije se lahko v manjšinskih jezikih izvajata samo na osnovnih šolah, pri pouku romunščine na šolah z manjšinskim učnim jezikom je poseben poudarek na učenju romunskih krajevnih imen in romunske terminologije v poklicnih srednjih šolah. Zakon predvideva tudi možnost ustanavljanja večkulturnih visokošolskih ustanov oz. oblikovanja oddelkov z manjšinskim učnim jezikom znotraj romunskih visokošolskih ustanov.

Leta 2004 je bil sprejet zakon o akreditaciji visokošolskih ustanov v šolstvu 288/2004, ki romunsko visoko šolstvo usklajuje z bolonjsko deklaracijo. V zakonu je določilo, da morajo univerze potrdilo o zaključku študija poleg v romunščini študentu izdati še v enem "splošno razširjenem" tujem jeziku. V poročilu ministrstva o uresničevanju določil zakona 288/2004103 piše, da oblikovanje tujejezičnih univerzitetnih programov romunskemu visokemu šolstvu prinaša dodano vrednost in ga dela mednarodno privlačnejšega, obenem pa omogoča usposabljanje vrhunskih strokovnjakov za domači trg dela, ki prav tako zahteva razvite jezikovne sposobnosti.

101 http://legislationline.org/download/action/download/id/1630/file/e3b89dda11209ec032c71c1a36a7.htm/preview.

102 http://www.policy.hu/nicolescu/The%20higher%20education%20reform%20in%20Romania.htm.

103 2005, http://www.ehea.info/Uploads/Documents/National_Report_Romania_05.pdf.


104

Zakon o nacionalnem izobraževanju daje univerzam pri snovanju vsebine in načinov izvedbe programov popolno avtonomijo, ustreznost programov potrjuje minister za izobraževanje na podlagi poročil Sveta za akademsko avtorizacijo, akreditacijo in evalvacijo (Florea in Wells 2011).

Ministrstvo za izobraževanje, raziskovanje in mladino na spletnih straneh med informacijami za tuje študente104 obvešča, da lahko tuji študenti pridobijo državno štipendijo za študij v Romuniji samo, če se odločijo za študij na programu državne univerze, ki se izvaja v romunščini.

Univerze

Univerza v Bukarešti, Universitatea din Bucureşti

Število študentov: 34 000 Število tujih študentov: 1000 Spletna stran: http://www.unibuc.ro Datum dostopa: 20. 9. 2012

Uradno predvideni

jeziki:

Uradni jezik univerza je romunščina. Študenti imajo pravico študijske obveznosti opravljati v jeziku, v katerem jim je bila podana učna snov. Zaključna dela morajo imeti povzetek v tujem jeziku oz. v romunščini, če so napisana v tujem jeziku.


romunščina, angleščina


Univerza (v celoti ali delno) v tujih jezikih izvaja 17 dodiplomskih programov. Večina jih je v angleščini, pri nekaterih (npr. kulturne ali politične študije) pa se kot učna jezika uporabljata tudi francoščina in nemščina. Seznam programov, ki se izvajajo v tujem jeziku, je dostopen na spletni strani (http://www.unibuc.ro/e/n/studii/BA_Programs_in_Foreign_Languages.php). Predmeti, ki se izvajajo v tujem jeziku na programih, ki se v tujem jeziku ne izvajajo v celoti, se menjujejo letno.


Za tuje študente, ki se vpisujejo na programe, ki se v celoti ali vsaj delno izvajajo v romunščini, je – če nimajo dokazil o znanju tega jezika – obvezno opravljanje tečaja romunščine (enoletni tečaji za dodiplomske študente in polletni tečaji za podiplomske). Dokazilo o znanju jezika, v katerem se izvaja program, na katerega se vpisujejo, morajo predložiti tudi študenti, ki se vpisujejo na tujejezične izvedbe. Izvedba tečajev je v pristojnosti Ministrstva za izobraževanje in raziskovanje.

Univerza Babeş-Bolyai, Universitatea Babeş-Bolyai

Število študentov: 53.000 Število tujih študentov: 5000 Spletna stran: http://www.ubbcluj.ro Datum dostopa: 20. 9. 2012

Uradno predvideni

jeziki:

Univerza se v statutu zavezuje k večjezičnosti, kar naj bi se odražalo tudi v vodstvu fakultete, kjer mora biti eden od prodekanov predstavnik nemške, eden pa madžarske manjšine. Študenti imajo po statutu pravico izbrati, v katerem jeziku bodo sprejemali učno snov in opravljali študijske obveznosti. Univerza je sprejela posebno listino jezikovne politike, v kateri za vsako stopnjo študija določa ukrepe, s katerimi naj bi dosegli cilje, zastavljene v dokumentih EU o večjezičnosti. Prvi dve leti dodiplomskega študija je za vse študijske smeri obvezen predmet tudi tuji jezik.


romunščina, angleščina, nemščina, madžarščina


15 od 21 fakultet vzporedno izvaja programe v romunščini in madžarščini, 9 pa v romunščini in nemščini. Dve teološki fakulteti izvajata programe zgolj v madžarščini. Na univerzi se vsega skupaj izvaja 105 programov v romunščini, 52 v madžarščini, 13 nemščini in 4 v angleščini (seznam programov in predmetov ni dostopen).

Tečaj Univerza izvaja enoletne pripravljalne tečaje romunščine in romunske kulture za tuje

104 www.edu.ro.

http://www.unibuc.ro/e/n/studii/BA_Programs_in_Foreign_Languages.php

http://www.edu.ro/


105

tujega jezika:

študente, ki nameravajo študirati v Romuniji, ter semestrske in intenzivne tečaje romunščine za izmenjavne študente. Tečaje v sodelovanju pripravljata Oddelek za romunščino in Oddelek za tuje moderne jezike.

Tehniška univerza Gheorghe Asachi v Iaşiju, Universitatea Tehnică "Gheorghe Asachi" din Iaşi

Število študentov: 17.000 Število tujih študentov: ni podatka Spletna stran: http://www.tuiasi.ro Datum dostopa: 20. 9. 2012


Vsa predavanja, razen vabljenih, se izvajajo v romunščini.

Jezik spletne strani: romunščina, angleščina Programi v angleščini: Univerza nima podstrani za mednarodne izmenjave. Iz tega dejstva in

statuta je mogoče sklepati, da trenutno ne izvajajo programov v tujih jezikih.

Tečaj tujega jezika: ni podatka

Politehnika v Bukarešti, Universitatea Politehnica din Bucureşti

Število študentov: 15.000 Število tujih študentov: ni podatka Spletna stran: http://www.upb.ro Datum dostopa: 20. 9. 2012

Uradno predvideni jeziki: Statut ni preveden. Jezik spletne strani: romunščina, angleščina, delno francoščina


Od 15 fakultet, ki sestavljajo univerzo, samo Tujejezična fakulteta za inženiring svoje programe vzporedno izvaja v angleščini, francoščini in nemščini oz. zgolj v dveh ali enem od teh jezikov, ne pa tudi v romunščini (zelo sorodni programi se v romunščini izvajajo na dveh drugih tehniških fakultetah Politehnike). Tujejezična fakulteta kot svoj ključni namen opredeljuje vzgajati inženirje, ki bodo sposobni slediti mednarodnim trendom, s tujino izmenjevati znanje in izkušnje ter vzpostavljati stike in koordinirati sodelovanje s tujimi izvajalci (http://www.upb.ro/en/the-faculty-of-engineering-in-foreign-languages.html).


Univerza ne izvaja lastnih tečajev romunščine. Študente, ki bi želeli študirati v romunščini, napotuje na pripravljalne tečaje, ki jih izvajata Univerza v Bukarešti in Univerza Alexandru Ioan Cuza v Iasiju.

Univerza Alexandru Ioan Cuza v Iaşiju, Universitatea Alexandru Ioan Cuza din Iaşi

Število študentov: 38.000 Število tujih študentov: ni podatka Spletna stran: http://www.uaic.ro Datum dostopa: 20. 9. 2012

Uradno predvideni

jeziki:

10. člen statuta, ki je bil sprejet leta 2001, določa, da je učni jezik univerze romunščina, izjeme so mogoče, ko jih zahteva vsebina ali oblika poučevanja. V statutu je poleg tega priporočilo, naj zaposleni svoje znanstvene prispevke objavljajo v katerem od splošno razširjenih jezikov.


romunščina, angleščina, francoščina, nemščina, delno ruščina in japonščina


Na dodiplomski stopnji se v tujem jeziku izvajajo samo študiji tujih jezikov na Filozofski fakulteti, na drugi stopnji pa nekatere programe v tujem jeziku izvajajo Fakulteta za računalništvo; ekonomijo; geografijo in geologijo; Filozofska fakulteta in fakulteta za fiziko. V katerem tujem jeziku se izvajajo posamezni programi, iz seznama ni razvidno.


Univerza izvaja poletne šole romunščine, intenzivne tečaje romunščine za izmenjavne študente ter 10-tedenske tečaje (12 ur na teden) v prvem semestru za izmenjavne in druge tuje študente (tečaji so brezplačni za študente univerze, za študente ostalih romunskih univerz stanejo 200 evrov, za vse ostale zainteresirane pa 400).

http://www.tuiasi.ro/


106

8.23 Slovaška

Slovaški podatki so na internetu večinoma dosegljivi samo v slovaščini. Omejen pregled zakonodaje je zato pokazal, da je slovaščina kot državni jezik sicer jezik poučevanja v osnovnih in srednjih šolah (drugačni pogoji veljajo za narodne manjšine), medtem ko v visokošolskih določilih ni opredeljenih jezikov poučevanja.

Od pregledanih univerz samo Univerza Komenskega v svojih dokumentih dovoljuje tudi študij v tujih jezikih, ostale pa statutov in podobnih pravilnikov niti ne objavljajo. Dejansko pa študij v tujih jezikih poteka v manjšem obsegu kot v večini evropskih držav – praviloma je na vsaki univerzi le nekaj študijskih smeri v angleščini, največ na drugi stopnji. Več poudarka tujejezičnemu poučevanju je na Ekonomski univerzi v Bratislavi. Zanimivo pa je, da slovaške univerze izvajajo tudi več predmetov v tujih jezikih, ki niso angleščina, torej v nemščini, francoščini, španščini in ruščini.

Tečaji slovaščine za tujce so na nekaterih univerzah organizirani kot pripravljalni tečaji za Erasmusove študente ali kot medsemestrski predmeti, pogosto pa so plačljivi. Tehniška univerza v Košicah organizira tudi tečaje drugih strokovnih jezikov. Ekonomska univerza in Univerza Mateja Bela pa kot eni redkih univerz v evropskem merilu informacij o učenju jezikov ne ponujata.

Spletne strani so v slovaščini in v manjšem obsegu v angleščini, Univerza Komenskega ima informacije tudi v češčini.

Zakonodaja

V slovaški ustavi105 je slovaščina opredeljena kot državni jezik (5. člen), sicer pa podrobneje rabo jezikov na Slovaškem določa zakon o državnem jeziku,106 ki pa se ne nanaša na liturgične jezike in jezike manjšin. Država mora zagotavljati možnosti, da lahko vsi državljani obvladajo in uporabljajo državni jezik (2. člen). V osnovnih in srednjih šolah je obvezno poučevanje v državnem jeziku, določila o izobraževalnem sistemu pa se ne nanašajo na visokošolske ustanove (4. člen). Raba jezikov uradnih nacionalnih manjšin je zakonsko določena. Toda zakon o visokem šolstvu107 rabe jezikov ne določa.

Univerze

V angleščini naj bi bilo mogoče študirati na desetih univerzah108 na vseh treh ravneh študija. Poleg institucij, predstavljenih v nadaljevanju, naj bi bilo to mogoče še na Mestni univerzi v Trenčínu, Konstantinovi in Agrikulturni univerzi v Nitri ter na Univerzi v Žilini.

Univerza Komenskega v Bratislavi, Univerzita Komenskeho v Bratislave

Število študentov: 30.000 Število tujih študentov: ni podatka Spletna stran: http://www.uniba.sk/ Datum dostopa: 8. 10. 2012

Uradno predvideni

jeziki:

V svojem poslanstvu kot nacionalna univerza posebej ceni svoje razmerje s slovaškim narodom, a se hkrati ozirati tudi prek mednarodnih obzorij. Statut univerze dovoljuje tudi študij v tujih jezikih. V skladu s pravili univerze lahko študentje oddajajo diplomske naloge v češčini ali slovaščini, z dekanovo privolitvijo pa tudi v drugem jeziku, običajno angleščini. V tem primeru morata biti osnutek in povzetek napisana tudi v slovaščini.


sk., ang.; nekatere podstrani so tudi v češčini

105 1992, http://www.slovensko.com/docs/const/const1.htm.

106 1995, zadnja verzija 2009, http://www.venice.coe.int/docs/2010/CDL%282010%29076-e.asp.

107 2002, http://www.astu.tuke.sk/dokumenty/L_131.pdf.

108 Informacijo navaja spletna stran Study in Slovakia, http://office.studyin.sk/study-in-english/, 8. 10. 2012.

http://office.studyin.sk/study-in-english/


107


Večina poučevanja poteka v slovaščini, vendar naj bi tuji študentje dobro znali angleško. Na spletni strani je bil dosegljiv podatek tudi o nekaj študijskih smereh ali predmetih v angleščini (na medicinski in pravni fakulteti).


Zunanji inštitut, ki ni del univerze, študentom so za plačilo na voljo pred- in medsemestrski tečaji slovaščine. Erasmusovim študentom so na voljo tudi tečaji EILC in drugi pripravljalni tečaji, ponujajo pa tudi spletno učenje slovaščine.

Slovaška tehniška univerza v Bratislavi, Slovenská technická univerzita v Bratislave

Število študentov: ni podatka Število tujih študentov: ni podatka Spletna stran: http://www.stuba.sk/ Datum dostopa: 8. 10. 2012

Uradno predvideni jeziki: ni podatka Jezik spletne strani: sk., ang.


Učni jezik univerze je slovaščina, zato je za diplomo treba znati slovaško. Med 179 študijskimi programi enega na 1. stopnji izvajajo samo v angleščini, 5 (na vseh stopnjah) v slovaščini in angleščini, dva pa v slovaščini, angleščini in nemščini (na doktorski stopnji).


Zunanji inštitut, ki ni del univerze, študentom so za plačilo na voljo pred- in medsemestrski tečaji slovaščine. Erasmusovim študentom so na voljo tudi tečaji EILC in drugi pripravljalni tečaji, ponujajo pa tudi spletno učenje slovaščine.

Tehniška univerza v Košicah, Technická univerzita v Košiciach

Število študentov: 16.000 Število tujih študentov: ni podatka Spletna stran: http://www.tuke.sk/ Datum dostopa: 8. 10. 2012



V angleščini imajo na univerzi 7 prvostopenjskih programov, 6 drugostopenjskih in 8 doktorskih.


Jezikovni oddelek ponuja tečaje strokovne angleščine, nemščine, francoščine, ruščine in slovaščine, pa tudi plačljive jezikovne tečaje. Erasmusovi študentje se lahko udeležijo brezplačnega tečaja slovaščine dvakrat na teden.

Ekonomska univerza v Bratislavi, Ekonomická univerzita v Bratislave

Število študentov: 12.000 Število tujih študentov: ni podatka Spletna stran: http://www.euba.sk/ Datum dostopa: 8. 10. 2012



Na 1. stopnji je 16 študijskih smeri v slovaščini, 1 pa v drugem jeziku (angleščini in nemščini, francoščini ali španščini). Na 2. stopnji jih je 25 v slovaščini oz. 4 v tujem jeziku (1 v angleščini, 1 v francoščini, 1 v nemščini, 1 pa v angleščini in nemščini), na doktorski pa jih je 16 v slovaščini. Več kot 100 predmetov naj bi bilo v tujih jezikih, večinoma v angleščini, nekaj pa tudi v nemščini, francoščini, ruščini in španščini.


ni podatka

Univerza Mateja Bela v Banski Bistrici, Univerzita Mateja Bela v Banskej Bystrici

Število študentov: ni podatka Število tujih študentov: ni podatka Spletna stran: http://www.umb.sk/ Datum dostopa: 8. 10. 2012

Uradno predvideni jeziki: V statutu univerze jeziki niso omenjeni. Jezik spletne strani: sk., ang. (v zelo omejenem obsegu)


Na 1. stopnji je le ena študijska smer v angleščini, na 2. jih je 5 v angleščini in 3 v francoščini, na doktorski pa 23 v angleščini. Sicer naj bi bili na voljo predmeti tudi v


108

ruščini, nemščini in španščini. Tečaj tuje-

ga jezika: ni podatka

8.24 Španija

Španska jezikovna situacija v visokem šolstvu je nekoliko drugačna od večine pregledanih držav, tako zaradi velikega števila uradnih jezikov v državi kot zaradi velikega špansko govorečega svetovnega tržišča. V zakonodaji se ukvarjajo predvsem z urejanjem razmerij med uradnimi jeziki po posameznih regijah, ne pa s tujimi jeziki.

Univerze v svojih uradnih dokumentih le redko navajajo uradne jezike. Podatki o jeziku poučevanja so tudi prek študijskih programov slabo razvidni, vendar se zdi, da gre večinoma za pouk v španščini, posamezni angleški predmeti ali študijske smeri pa so praviloma na 2. stopnji. Na univerzi v Madridu naj bi vsi zainteresirani za študij v angleščini o tem več izvedeli prek e-pošte. Katalonska in baskovska univerza imata jasneje opredeljene jezike poučevanja s podrobnim jezikovnim načrtom. Prva ponuja tudi programe v angleščini, druga pa v angleščini in francoščini.

Vse pregledane univerze ponujajo tečaje španščine, ki so pogosto popularni tudi samostojno, torej ne v okviru študija. Katalonska in baskovska univerza organizirata tudi tečaje drugih uradnih jezikov regije. Nekatere univerze ponujajo tečaje angleščine.

Spletne strani so ponavadi v španščini in angleščini, čeprav pri prevodih vse povezave ne delujejo nujno ali pa so določene podstrani prevedene z Googlovim prevajalnikom. Temu je lahko dodan drugi uradni jezik regije (npr. katalonščina), včasih pa tudi kitajščina. Katalonska univerza ponuja tudi tečaje katalonščine, baskovska pa baskovščine.

Zakonodaja

V ustavi109 je kot uradni jezik opredeljena kastiljščina, ki jo morajo poznati in smejo uporabljati vsi Španci. V določenih avtonomnih regijah so uradni tudi ostali španski jeziki. Špansko jezikovno bogastvo je kulturna dediščina, ki jo je treba posebej spoštovati in ščititi (3. člen). Avtonomne regije same odločajo o spodbudah za poučevanje svojih jezikov (148. člen).

V Španiji ni enotnega jezikovnega zakona, pač pa so jih sprejemale posamezne regije. Nekatere ne omenjajo univerzitetnega izobraževanja ali pa so zelo splošne.110 V Galiciji111 lahko profesorji in študenti izbirajo uradni jezik, ki ga uporabljajo, toda oblasti morajo omogočati priložnosti za rabo galicijščine (15. člen). Na šolah za učitelje pa je obvezen študij galicijščine (16. člen). Tudi v Kataloniji112 lahko na univerzitetni ravni izbirajo enega od uradnih jezikov, oblasti pa morajo spodbujati rabo katalonščine, ponujati tečaje itn. (22. člen). Učitelji morajo biti sposobni uporabljati oba uradna jezika (24. člen).

V zakonu o univerzah raba jezikov ni omenjena. V podzakonskem aktu o magistrskih in doktorskih nazivih113 so kot uradni jezik poučevanja in izpitov določeni kastiljščina, drugi uradni jezik regije, in kjer je primerno, določen odstotek poučevanja v drugih jezikih, vendar naj bi bil v posameznem jeziku

109 1978, http://legislacion.derecho.com/constitucion-constitucion-espanola-de-27-de-diciembre-de-1978.

110 Prim. zakon o rabi baskovščine, 10/1982, http://noticias.juridicas.com/base_datos/CCAA/pv-l10-1982.t2.html#c2, zakon o rabi asturijščine, 1/1998, http://noticias.juridicas.com/base_datos/CCAA/as-l1-1998.html#a9, ali zakon o jezikih v Aragoniji, 10/2009, http://www.boa.aragon.es/cgi-bin/BOAE/BRSCGI?CMD=VEROBJ&MLKOB=586170354242.

111 1983, http://noticias.juridicas.com/base_datos/CCAA/ga-l3-1983.html#t3.

112 1998, http://noticias.juridicas.com/base_datos/CCAA/ca-l1-1998.html#a22.

113 2007, http://www.upm.es/sfs/Rectorado/Legislacion%20y%20Normativa/Legislacion%20general/TitUnivMasterDoctor.pdf.


109

vsaj en predmet (2. člen). V kraljevem odloku 99/2011 o doktorskem študiju114 je omenjeno, da je disertacija lahko oddana in ubranjena v katerem od jezikov, običajnih za to znanstveno področje (13. člen). V tem primeru lahko kandidat pridobi naziv "mednarodni doktor".

Univerze

Univerza v Granadi, Universidad de Granada

Število študentov: 78.600 Število tujih študentov: 9800 Spletna stran: http://www.ugr.es/ Datum dostopa: 1. 10. 2012

Uradno predvideni jeziki: ni podatka Jezik spletne strani: šp., ang. (vse povezave ne delujejo)


Glede na dostopne podatke večina študijev poteka v španščini. En drugostopenjski program je v celoti v angleščini, 7 pa jih je v španščini in angleščini. Doktorske disertacije so lahko napisane v angleščini, vendar morajo vsebovati obširen povzetek in zaključke v španščini.


UGR ponuja različne tečaje španščine in španske kulture, ki jih glede na podatke obiskuje zelo veliko študentov (5500 na leto).

Univerza Complutense v Madridu, Universidad Complutense de Madrid

Število študentov: 85.000 Število tujih študentov: ni podatka Spletna stran: http://www.ucm.es/ Datum dostopa: 1. 10. 2012

Uradno predvideni jeziki: V dokumentih univerze raba jezikov ni opredeljena. Jezik spletne strani: šp., ang. (pri odpiranju določenih podstrani se odpre Googlov

prevajalnik) Programi v angleščini:

V angleščini je zelo malo programov, in sicer na ekonomski fakulteti. Na njihovo omejenost kaže dejstvo, da na spletni strani o tem ni jasnih podatkov, temveč je priporočeno, da morebitni zainteresirani napišejo e-pošto z vprašanji.


Jezikovni center univerze organizira jezikovne tečaje različnih tečajev, za poučevanje španščine kot tujega jezika in usposabljanje učiteljev španščine pa ima univerza poseben center. Erasmusovim študentom so namenjeni brezplačni 40-urni tečaji.

Politehniška univerza v Madridu, Universidad Politécnica de Madrid

Število študentov: ni podatka Število tujih študentov: ni podatka Spletna stran: http://www.upm.es Datum dostopa: 3. 10. 2012

Uradno predvideni jeziki: V uradnih dokumentih univerze ni določen jezik poučevanja. Jezik spletne strani: šp., ang. (v manjšem obsegu)

Programi v angleščini: Na spletni strani ni podatkov o morebitnem študiju v angleščini. Tečaj tujega jezika: Na univerzi organizirajo različne tečaje španščine.

Univerza v Sevilli, Universidad de Sevilla

Število študentov: ok. 10.000 Število tujih študentov: ni podatka Spletna stran: http://www.us.es Datum dostopa: 3. 10. 2012

Uradno predvideni jeziki: V dokumentih ni opredeljenih jezikov poučevanja, vendar pa je v izpitnem pravilniku navedeno, da lahko izpiti na 2. stopnji za tuje študente potekajo tudi v tujem jeziku. Študentje v mednarodnih programih pa morajo doseči znanje tujega jezika.

Jezik spletne strani: šp., ang. (delno), delno tudi kit. Programi v Na spletni strani ni enostavno dosegljivega podatka, vendar je glede na imena

114 2011, http://www.boe.es/boe/dias/2011/02/10/pdfs/BOE-A-2011-2541.pdf.


110

angleščini: programov mogoče sklepati, da jih univerza ponuja tudi v angleščini na vseh stopnjah. Tečaj tuje-

ga jezika: Jezikovni inštitut organizira tečaje španščine.

Katalonska tehniška univerza, Universitat Politècnica de Catalunya

Število študentov: 40.000 Število tujih študentov: 2200 Spletna stran: http://www.upc.edu/ Datum dostopa: 3. 10. 2012

Uradno predvideni

jeziki:

V programu za internacionalizacijo univerze se zavzemajo za večjezični kampus, v katerem naj bi bili zaposleni sposobni komunicirati v angleščini. V jezikovnem načrtu pa je navedeno, da univerza uporablja katalonščino, kastiljščino in angleščino. Med osebjem želijo zagotavljati tako zadostno znanje katalonščine kot angleščine, poleg tega pa povečevati rabo angleščine kot učnega jezika.


katalon., šp., ang., kit.; prevodi so delno narejeni z Google Translate


Univerza ponuja 95 mednarodnih programov (z dvojnimi nazivi), 21 drugostopenjskih programov je v celoti v angleščini in 13 drugostopenjskih programov za Erasmus Mundus.


Univerza ponuja tečaje katalonščine, angleščine in kastiljščine. Ima tudi terminološki servis in razne druge jezikovne storitve, ki naj bi lajšale rabo jezikov.

Baskovska univerza, Universidad del País Vasco

Število študentov: 45.000 Število tujih študentov: 1400 Spletna stran: http://www.ehu.es/ Datum dostopa: 3. 10. 2012

Uradno predvideni

jeziki:

Na univerzi imajo natančno razdelano jezikovno politiko, vendar se nanaša predvsem na razmerje med baskovščino in španščino. Uradna jezika sta baskovski in španski, univerza pa bo spodbujala tudi rabo ostalih jezikov, ki se uporabljajo v znanosti. Za rabo baskovščine skrbi prorektor, vendar lahko člani univerze komunicirajo v katerem koli od obeh jezikov. Jezik za posamezni predmet je določen v programu. Po strateškem načrtu 2009–2013 pa želijo širiti poučevanje v baskovščini in skrbeti za uravnoteženost med jezikoma. Za izvedbo predmeta v drugem jeziku je treba uradno zaprositi.


bask., šp., ang. (vse povezave ne delujejo)


Na 1. stopnji naj bi nekateri predmeti potekali v angleščini ali francoščini, vendar spletna povezava nanje ne deluje. Na 2. stopnji je poučevanje v španščini, nekateri predmeti pa so izvedeni v angleščini. Seminarsko in drugo delo je prav tako mogoče opraviti v angleščini.


Univerza organizira tečaje baskovščine (med drugim EILC) in španščine.

8.25 Švedska

Čeprav je švedščina zakonsko opredeljena kot glavni jezik na Švedskem, njeno učenje pa kot pravica vseh priseljencev, ni nikjer zakonsko določena kot jezik izobraževanja. Pregledane univerze v svojih uradnih dokumentih večinoma nimajo jasno določenih jezikov, vendar na svojih spletnih straneh nekatere omenjajo, da večina pouka poteka v švedščini. Izjema je Univerza v Uppsali, ki kot svoja delovna jezika navaja švedščino in angleščino.

Delež tujih študentov na švedskih univerzah je razmeroma visok, tudi do 10 %. Študentje morajo pred vpisom dokazati znanje švedščine, izmenjavni študentje pa tudi angleščine. Pouk na 1. stopnji je načeloma v švedščini s posameznimi predmeti v angleščini, ki so namenjeni predvsem tujim


111

študentom, na 2. stopnji pa vse univerze ponujajo tudi precej mednarodnih programov v angleščini ali celo celoten pouk v angleščini (Uppsala). V angleščini je tudi velik del obvezne literature.

Vse univerze ponujajo učenje švedščine kot tujega jezika bodisi pred semestrom ali kot redni študijski predmet. Organizirajo še druge oblike jezikovnega izobraževanja, npr. učenje jezikov v tandemu, pa tudi tečaje tehnične ali akademske angleščine. Univerza v Uppsali študentom ponuja individualno pomoč pri pripravi nalog v švedščini in angleščini.

Spletne strani vseh univerz so v švedščini in angleščini, Univerza v Stockholmu pa ponuja osnovne informacije še v drugih jezikih, predvsem ruščini in kitajščini.

Zakonodaja

V zakonu o jeziku115 je švedščina opredeljena kot glavni jezik na Švedskem (4. člen), zato mora imeti vsak prebivalec dostop do nje (5. člen, 14. člen), posebej odgovoren za njen razvoj in rabo pa je javni sektor (6. člen), ki mora skrbeti, da je jezik kultiviran, preprost in razumljiv (11. člen). Posebne jezikovne pravice so priznane finski, judovski, romski in samijski manjšini. Zakon sicer določa rabo švedščine v javnih ustanovah, npr. uradih, medtem ko izobraževalnih ustanov ne omenja.

V zakonu o visokem šolstvu116 ni omembe jezikov.

V zakonu o izobraževanju117 je opredeljeno, da izobraževanje odraslih lahko poteka v jeziku tujcev, ki ne znajo švedsko, ob tem pa se učijo švedsko. Priseljencem, pa tudi Fincem, ki živijo na Finskem in delajo na Švedskem, so na voljo brezplačni tečaji švedščine, ki jih mora ponujati vsaka lokalna skupnost. Na tečaju pa ne morejo sodelovati tisti, ki imajo zadostno znanje danščine ali norveščine.

Univerze

Glede na podatke na spletni strani http://www.studyinsweden.se/ je na švedskih univerzah 41 predmetov v angleščini na 1. stopnji in 650 na 2. stopnji.

Kraljevi inštitut za tehnologijo, Kungliga Tekniska högskolan

Število študentov: 16.000 Število tujih študentov: 1535 Spletna stran: http://www.kth.se/ Datum dostopa: 20. 9. 2012

Uradno predvideni jeziki: ni podatka Jezik spletne strani: šved., ang.


Poučevanje poteka predvsem v švedščini. Za sprejem v švedske programe je nujno znanje švedščine, ki ga je treba dokazati z nacionalnim priznanim potrdilom. 765 predmetov pa je v angleščini, posebej v 4. in 5. letniku. Velik del obvezne literature je v angleščini, ki jo obvlada tudi osebje. Programi za Erasmusove študente so v angleščini, ki jo morajo študenti odlično obvladati in to dokazati z uradnim potrdilom.


Tujim študentom so na voljo brezplačni tečaji švedščine (pred semestrom in med študijskim letom), pa tudi SWELL OPEN, spletni tečaj za začetno učenje švedščine, in tečaje tehnične angleščine. Tečaje švedščine prirejajo tudi za zaposlene in organizirajo učenje jezikov v tandemu.

Univerza v Linköpingu, Linköpings Universitet


115 2009,

http://www.eui.eu/Projects/InternationalArtHeritageLaw/Documents/NationalLegislation/Sweden/languageact.pdf.

116 1992, http://www.hsv.se/lawsandregulations/theswedishhighereducationact.4.5161b99123700c42b07ffe3956.html.

117 1985, http://www.sweden.gov.se/content/1/c6/02/15/38/1532b277.pdf.

http://www.studyinsweden.se/


112

Spletna stran: http://www.liu.se Datum dostopa: 20. 9. 2012 Uradno predvideni jeziki: ni podatka

Jezik spletne strani: šved., ang. Programi v angleščini:

Programi na 1. stopnji so pretežno v švedščini z nekaj angleškimi predmeti za izmenjavne in druge študente. Na 2. stopnji je večina programov mednarodnih, zato so v glavnem v angleščini. Delo v angleščini lahko poteka tudi v manjših skupinah (problem-based learning). Študenti morajo s potrdili dokazati znanje angleščine oziroma švedščine. Posameznih predmetov v angleščini, ki jih je okoli 500, pa naj ne bi bilo mogoče kombinirati, da bi zadostovali za diplomo.


Intenzivni tečaj EILC pred začetkom semestra, brezplačni večerni tečaj med semestrom (oba prinašata po 7,5 kreditne točke), spletni tečaj. Ponujajo tudi enoletni Qualifying Course in Swedish, ki kandidate pripravi na študij na univerzi. Na voljo je tudi tečaj akademske angleščine, ki je v prvi vrsti namenjen študentom filozofske fakultete.

Univerza v Uppsali, Uppsala Universitet

Število študentov: 23.500 Število tujih študentov: ni podatka Spletna stran: http://www.uu.se/ Datum dostopa: 20. 9. 2012

Uradno predvideni

jeziki:

V ciljih in strategijah sta kot delovna jezika predvidena švedščina in angleščina. Dokument o internacionalizaciji predvideva širitev jezikovne zmožnosti študentov in osebja v drugih jezikih poleg švedščine. Na 2. stopnji naj bi bil pouk v angleščini.


šved., ang. (vsebino je mogoče slišati)


Tečaji v angleščini so namenjeni magistrskim in izmenjavnim študentom, 11 predmetov v angleščini pa je odprtih za vse. Za doktorski študij naj bi bilo koristno znanje švedščine in predvsem angleščine.


Brezplačna Jezikovna delavnica ponuja študentom individualno pomoč pri pripravi nalog v švedščini in angleščini. Organizirajo tudi tečaje angleščine. Izmenjavnim študentom so na voljo semestrski tečaji švedščine (7,5 ECTS), intenzivni tečaji EILC in poletni tečaj intenzivne osnovne švedščine za druge tuje študente.

Univerza v Lundu, Lunds Universitet

Število študentov: 47.000 Število tujih študentov: 4400 Spletna stran: http://www.lu.se/ Datum dostopa: 21. 9. 2012

Uradno predvideni

jeziki:

V strateškem načrtu 2012–2016 je v okviru internacionalizacije predvidena visoka stopnja jezikovne zmožnosti študentov, predvsem v angleščini. Okrepiti je treba tudi jezikovno zmožnost osebja v angleščini.


šved., ang.


Na spletni strani je omenjeno, da več kot 89 % Švedov govori angleško. Več kot 90 študijskih smeri na 2. stopnji in 5 na 1. je v angleščini, poleg tega pa je v angleščini 500 predmetov. Načeloma so programi v angleščini namenjeni tujim rednim in izmenjavnim študentom. Doktorski študenti morajo znati dobro angleško, redni študentje na nižjih stopnjah pa morajo poslati potrdilo o znanju angleščine.


Univerza ponuja švedščino kot tuji jezik v okviru rednega študija, in sicer na osmih stopnjah (po 7,5 ECTS).

Univerza v Stockholmu, Stockholms Universitet

Število študentov: več kot 60.000 Število tujih študentov: ni podatka Spletna stran: http://www.su.se/ Datum dostopa: 21. 9. 2012, 26. 9. 2012

Uradno predvideni

Po pravilih fakultete se na dodiplomski študij lahko vpišejo študentje, ki so na srednješolski ravni opravili švedščino ali švedščino kot tuji jezik in angleščino. Sicer v


113

jeziki: dokumentih ni opredeljenih jezikov poučevanja.


šved., ang.; nekaj informacij je tudi v ruščini, kitajščini, španščini, francoščini, nemščini.


Jezik poučevanja je švedščina, vendar je veliko predmetov tudi v angleščini. Na 1. stopnji je študij predvsem v švedščini (samo 1 smer – poslovna administracija in politične vede – je v angleščini), čeprav je 187 samostojnih predmetov v angleščini. Na 2. stopnji je 65 študijskih smeri in 468 predmetov v angleščini. Izmenjavnim študentom je na voljo 200 predmetov v angleščini. Izmenjavni študenti (z izjemo študentov iz nordijskih držav) morajo dokazati svojo jezikovno zmožnost v angleščini.


Univerza tujcem ponuja različne tečaje švedščine, npr. predmet Švedščina za izmenjavne študente ali Švedščina kot tuji jezik. Za vse tečaje študentje dobijo kreditne točke.

8.26 Velika Britanija

Velika Britanija nima zapisane ustave, v zakonih, ki so obravnavani kot konstitutivni, uradni jezik ni določen. Tudi zakonodaja, ki ureja rabo jezikov, je zelo skopa in je omejena na urejanje rabe welščine kot uradnega jezika na področju Welsa. Izbrane univerze izvajajo programe izključno v angleščini (izjema so seveda študiji tujih jezikov in kultur), njihove spletne strani so zgolj v angleščini. Posebnost izbranih univerz je, da imajo zelo visok odstotek tujih študentov, na Oxfordu na primer tretjina, na Cambridgeu celo polovica. Vse pregledane univerze izvajajo tečaje akademske angleščine, nekatere ponujajo tudi pripravljalno leto za tuje študente, ki obsega tudi učenje akademskega jezika, ter individualno (jezikovno) pomoč tujim študentom.

Zakonodaja

Velika Britanija ustavnih načel nima zapisanih v enem samem dokumentu, za konstitutivne dokumente veljajo Magna Carta 1215 in Act of Settlement 1701 ter Laws and Customs of Parliament, v teh dokumentih uradni jezik ni določen. Angleščino govori 95 % prebivalstva, v Welsu ima status uradnega jezika poleg angleščine tudi welščina, kar določa Zakon o welškem jeziku118 (1993), katerega osnovni namen sta promocija in olajševanje rabe welškega jezika. Vsi z jezikom povezani zakoni v Veliki Britaniji urejajo rabo welškega jezika v izobraževanju, javni upravi in prometni signalizaciji.119

V dveh ključnih zakonih, ki urejata visoko šolstvo, Zakonu o učenju in visokem šolstvu120 ter Zakonu o visokem šolstvu121 (2004) jeziku poučevanja ni namenjen noben člen.

V škotskem zakonu o višjem in visokem izobraževanju122 je v 3. točki 8. člena določilo, da dejstva, da angleščina ni dijakov/študentov materni jezik, ni mogoče enačiti z učnimi težavami, pri katerih je izobraževalna ustanova obvezana omogočiti strokovno pomoč.

118 http://www.legislation.gov.uk/ukpga/1993/38/pdfs/ukpga_19930038_en.pdf.

119 The Public Services Reform (Recovery of Expenses in respect of Inspection of Independent Further Education Colleges and English Language Schools) (Scotland) Order 2012; The Education (National Curriculum) (Assessment Arrangements for English, Welsh, Mathematics, Science, Technology, Welsh Second Language, History and Geography) (Key Stage 1) (Wales) Order 1992; The Traffic Signs (Welsh and English Language Provisions) Regulations and General Directions 1985.



122 http://www.legislation.gov.uk/asp/2005/6/pdfs/asp_20050006_en.pdf.


114

Univerze

Univerza v Oxfordu


Tretjina vseh študentov, 60 % podiplomskih študentov

Spletna stran: www.ox.ac.uk Datum dostopa: 27. 10. 2012 Uradni predvideni jeziki: V dokumentih, ki so objavljeni v zavihku statuti, učni jezik ni določen.

Jezik spletne strani: angleščina Programi v angleščini: Vsi programi, razen tujih jezikov in kulturnih študij, so v angleščini.

Tečaj tujega jezika: Jezikovni center izvaja tečaje akademske angleščine za domače in tuje študente, tečaji so plačljivi.

Londonska metropolitanska univerza, London Metropolitan University


Ni podatka Število tujih študentov: Ni podatka

Spletna stran: http://www.londonmet.ac.uk/ Datum dostopa: 27. 10. 2012 Uradni predvideni

jeziki: Jezik poučevanja v statutu ni določen. Univerza ima za vsako državo, od koder prihajajo tuji študenti, specificirane vpisne zahteve, predvsem pri neevropskih državah je pogoj tudi dokazilo o znanju angleščine.

Jezik spletne strani: angleščina Programi v angleščini: Vsi, razen tujih jezikov.

Tečaj tujega jezika: Univerza izvaja več oblik plačljivih tečajev splošne, akademske in poslovne angleščine ter priprave za IELTS-teste. Izvaja tudi pripravljalno leto, ki vključuje predavanja akademske angleščine.

Univerza v Cambridgeu, Cambridge University

Število študentov: 18.500 Število tujih študentov: 3500 Spletna stran: http://www.cam.ac.uk/ Datum dostopa: 27. 10. 2012

Uradni predvideni jeziki:

V krovnem dokumentu (poleg tega ima vsaka univerza svoj statut) učni jezik ni določen. Tuji študenti morajo ob vpisu predložiti potrdilo o znanju angleškega jezika (enega od mednarodno priznanih testov).

Jezik spletne strani: angleščina Programi v ang.: Ni omembe programov, ki bi se izvajali v tujem jeziku (razen študijev jezikov).

Tečaj tujega jezika: Jezikovni center izvaja plačljive tečaje akademske angleščine, poleg tega univerza ponuja tudi individualno (jezikovno) tutorstvo za tuje študente.

Londonska ekonomska in politološka univerza, London School of Economics and Political Science

Število študentov: 24.000 Število tujih študentov: pribl. polovica Spletna stran: http://www2.lse.ac.uk/home.aspx Datum dostopa: 27. 10. 2012

Uradni predvideni jeziki:

V statutu in strateškem planu 2011–16 ni omembe učnega jezika.


angleščina


Ni omembe programov, ki bi se izvajali v tujem jeziku.

Tečaj tujega jezika: Jezikovni center izvaja plačljive tečaje akademske angleščine in pedagoške angleščine, univerza izvaja pripravljalne poletne tečaje angleščine za akademske in poslovne namene, poleg tega imajo tuji študenti pravico do brezplačnega jezikovnega svetovanja.


115

9 Priloga 2: Analiza podatkov anket ciljnih skupin

9.1 Rezultati ankete med zaposlenimi na slovenskih univerzah

Spletno anketo123 med pedagoškimi delavci smo izvedli na slovenskih javnih univerzah: Univerzi v Ljubljani, Univerzi v Mariboru in Univerzi na Primorskem. Zaposlene so k reševanju ankete prek elektronske pošte zaprosila vodstva univerz. Zbiranje podatkov je potekalo od 1. do 23. oktobra 2012. V nadaljevanju so predstavljeni osnovni podatki, ki smo jih pridobili z njimi.

Osnovni demografski podatki

Od 439, ki so izpolnili vprašanja z demografskimi podatki, je bilo 261 (59 %) moških in 178 žensk (41 %). Skoraj dve tretjini vprašanih sta stari med 26 in 45 let (n = 443): do 25 let so stari štirje vprašani (1 %), od 26 do 35 133 vprašanih (30 %), od 36 do 45 137 vprašanih (31 %), od 46 do 55 106 vprašanih (24 %), od 56 do 65 54 vprašanih (12 %) in več kot 66 9 vprašanih (2 %).

Slika 1: Starost zaposlenih, ki so odgovarjali na anketo

Univerza in fakulteta

75 % respondentov (349) poučuje na Univerzi v Ljubljani, 25 % (117) v Mariboru, 6 vprašanih (1 %) pa na Univerzi na Primorskem. Med ostalimi možnostmi so dvakrat navedli Univerzo v Novi Gorici in enkrat samostojni visokošolski zavod v Ljubljani, 7 jih ne poučuje (nepedagoški kader, administrativni delavec itn.), ena pa je bila upokojena. En odgovor ni bil veljaven.

Slika 2: Univerze, na katerih učijo zaposleni, ki so odgovarjali na anketo, n = 468

Od 445 vprašanih, ki so odgovorili na vprašanje o fakulteti, na kateri so zaposleni, jih je največ na

123 Izvedena anketa je bila popravljena in razširjena različica ankete, ki so jo v okviru izbirnega diplomskega seminarja pod

mentorstvom Marka Stabeja in Mojce Stritar v študijskem letu 2011/12 oblikovale študentke slovenistike Eva Gajšek, Vesna Nagode in Neža Zajc ter jo v manjšem obsegu izvedle med zaposlenimi na Ekonomski fakulteti in Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani.


116

Filozofski fakulteti UL (60, 13 %). Sledijo ji Fakulteta za družbene vede UL (44, 10 %), Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko UM (35, 8 %), Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo UL (29, 7 %), Fakulteta za računalništvo in informatiko UL (28, 6 %), Fakulteta za elektrotehniko UL (26, 6 %), Fakulteta za strojništvo UL (23, 5 %) in Fakulteta za matematiko in fiziko UL (21, 5 %). Manj odgovorov smo dobili s Fakultete za farmacijo UL (15, 3 %) in Pedagoške fakultete UL (15, 3 %), z Zdravstvene fakultete UL (13, 3 %), s Filozofske fakultete UM (13, 3 %), Fakultete za strojništvo UM (11, 2 %), Fakultete za gradbeništvo UM in Fakultete za pomorstvo in promet UL (z vsake po 10, 2 %). Z 20 ponujenih fakultet je odgovorilo manj kot 8 vprašanih, na 11 visokošolskih ustanovah, ki so bile ponujene med odgovori, pa ni bil zaposlen nihče. 3 so izbrali odgovor drugo.


117

Slika 3: Fakultete, na katerih učijo zaposleni, ki so odgovarjali na anketo, n = 445


118

Študijski program

Tretje vprašanje se je nanašalo na program, na katerem poučujejo vprašani, in je bilo odprtega tipa, ker smo presodili, da bi bil seznam vseh programov izbranih fakultet preobsežen za oblikovanje preglednega šifranta. Prav to se je izkazalo kot metodološka šibkost ankete, saj so vprašani dali 433 zelo raznovrstnih odgovorov. Nekateri so navedli kratico ali žargonsko opredelitev programa, ki se ne sklada z njegovim uradnim imenom, drugi so navedli stopnjo in vrsto študija ipd. Frekvenca zaposlenih na nobeni študijski smeri ni presegla 3 % zaposlenih, še največ jih je bilo z različnih smeri na elektrotehniki, s fizike, gradbeništva, matematike, prava, psihologije, računalništva in informatike ter socialnega dela. En odgovor je bil "ne želim povedati zaradi nosilke projekta". V nadaljnjo analizo zato podatkov o programu nismo vključevali.

Leta poučevanja

Zaposleni v povprečju poučujejo 12,9 let (n = 458, standardni odklon = 0,54). Najkrajša doba poučevanja je eno leto, en vprašani pa uči že 46 let. Največ vprašanih poučuje do pet let, nato pa leta poučevanja padajo.

Slika 4: Leta poučevanja

Pedagoški naziv

Na vprašanje o pedagoškem nazivu je odgovorilo 457 vprašanih. Med njimi je več kot tretjina, 34 % (154), asistentov, sledijo jim docenti (100, 22 %) in redni profesorji (82, 18 %). Manj je izrednih profesorjev (72, 16 %) in lektorjev (17, 4 %), 32 vprašanih (7 %) pa je izbralo odgovor drugo.


119

Slika 5: Pedagoški naziv zaposlenih, ki so odgovarjali na anketo

Prvi jezik vprašanih

Na vprašanje o svojem maternem jeziku je odgovorilo 460 vprašanih. 453 (98 %) jih je izbralo slovenščino. Hrvaščino, srbščino oziroma bosanščino, ki so bile združene v eni kategoriji, je označilo 13 vprašanih (3 %), nemščino 3, italijanščino in makedonščino pa po 2. En vprašani je navedel "zmes belokranjskih in prikupljanksih dialektov". Možnih je bilo več odgovorov, zaradi česar je eden pod drugo vpisal "materni jezik je lahko samo eden!!!".

Slika 6: Prvi jezik zaposlenih, ki so odgovarjali na anketo

Raba jezikov pri pedagoških dejavnostih

V 7., 8. in 9. vprašanju so vprašani z ocenami od 1 do 5 ocenjevali, kako pogosto pri posameznih pedagoških dejavnostih uporabljajo različne jezike. Ocena 1 pomeni nikoli, 5 pa vedno. Ocene so ločene za slovenščino, angleščino in druge jezike, torej niti slovenščino niti angleščino.

Opozoriti je treba na odgovor "pedagoške dejavnosti ne izvajam". Vprašani so ga lahko izbrali pri vsakem jeziku, čeprav se nanaša na opravljanje dejavnosti v katerem koli jeziku. Zato je presenetljivo, da se števila teh odgovorov med različnimi jeziki ne ujemajo. Pri rabi jezikov na predavanjih na 1. stopnji je denimo to možnost izbralo 155 vprašanih pri sklopu vprašanj o rabi slovenščine, 151 pri sklopu o rabi angleščine in 149 pri sklopu o drugih jezikih. Sklepamo lahko, da so nekateri ta odgovor razumeli v pomenu "te dejavnosti ne izvajam v tem jeziku", tako da se do neke mere prekriva z oceno 1 (nikoli).


120

Pri vseh pedagoških dejavnostih vprašani najpogosteje uporabljajo slovenščino: največ pri vajah, najmanj pa pri individualnih konzultacijah. Povprečna ocena angleščine je več kot dvakrat nižja, ostali jeziki pa se uporabljajo še redkeje.

Slika 7: Povprečne ocene vprašanih o rabi jezikov po posameznih dejavnostih124

Kot je razvidno iz nadaljnje analize po posameznih dejavnostih in s spodnje slike, se načeloma pri vseh dejavnostih z višjo stopnjo študija uporablja nekoliko manj slovenščine in nekoliko več angleščine, medtem ko je delež rabe ostalih jezikov razmeroma ustaljen.

Slika 8: Povprečne ocene vprašanih o rabi jezikov, združene po stopnjah

Na 1. stopnji ima najvišjo povprečno oceno raba slovenščine pri vajah, ki jim sledijo predavanja, seminarji in individualne konzultacije. Če pa seštejemo deleža za oceni 4 in 5, torej za tiste, ki posamezno pedagoško dejavnost izvajajo v slovenščini zelo pogosto ali vedno, je najvišji delež rabe slovenščine pri individualnih konzultacijah (80 %), ki jim sledijo vaje (69 %), vendar so tu predavanja (63 %) pred seminarjem (56 %). V angleščini imajo najvišjo oceno individualne konzultacije (vsaj občasno – z oceno 2 ali več – jo uporablja 61 %), s precej nižjimi povprečji pa jim sledijo seminarji, vaje in predavanja. Druge jezike vprašani uporabljajo zelo malo, še največ pri individualnih konzultacijah (ocena več kot 2 pri 29 %), sicer pa je za ostale dejavnosti dalo oceno več kot 2, torej jih uporabljajo vsaj občasno, 12–14 % vprašanih. V njih najredkeje potekajo vaje.

Na 2. stopnji je za slovenščino vrstni red enak. Tudi v angleščini se največkrat izvajajo individualne konzultacije, ki jim je oceno vsaj 2 dalo 52 % (za ostale dejavnosti pa 26–30 %). Podobno je pri ostalih jezikih, ki jim je oceno vsaj 2 pri konzultacijah dalo 18 %, ostalim dejavnostim pa 10–14 %.

124 V izračunu niso upoštevani tisti, ki so izbrali odgovor, da te pedagoške dejavnosti ne izvajajo.

0

1

2

3

4

5

predavanja vaje seminar individualne konzultacije

Slovenščina

Angleščina

Drugi jezik

0

1

2

3

4

5

1. stopnja 2. stopnja 3. stopnja

Slovenščina

Angleščina

Drugi jezik


121

Na 3. stopnji pedagoške dejavnosti izvaja najmanj vprašanih. Tu je povprečna ocena slovenščine najvišja pri predavanjih, najnižja pa pri vajah, ki jih je tudi sicer najmanj. V angleščini vprašani največkrat izvajajo individualne konzultacije, ki jim je oceno vsaj 2 dalo 38 % (za seminarje 25 %, za predavanja 21 %, za vaje pa 10 %). Ostale jezike uporabljajo še manj. Spet so na prvem mestu individualne konzultacije (oceno vsaj 2 jim je dalo 18 %), na zadnjem pa vaje (oceno vsaj 2 so dali 3 % vprašanih).

Tabela 1: Povprečne ocene vprašanih o rabi jezikov pri posameznih dejavnostih in na posameznih stopnjah

Stopnja študija Dejavnost Slovenščina Angleščina Ostali jeziki

1. predavanja 4,61 1,67 1,35

vaje 4,65 1,76 1,3

seminarji 4,57 1,8 1,37

individualne konzultacije 4,47 2,06 1,47

2. predavanja 4,51 1,75 1,41

vaje 4,62 1,74 1,28

seminarji 4,47 1,87 1,46


3. predavanja 4,34 1,99 1,4

vaje 4,16 1,93 1,15

seminarji 4,2 2,2 1,44


Predavanja

Ker je bil največji delež vprašanih asistentov, je razumljivo, da jih veliko ne predava, posebej na 3. stopnji, na kateri jih poučuje najmanj. Največ vprašanih vedno predava v slovenščini, vendar se delež s stopnjo študija nekoliko zmanjšuje (oceno 5 je dalo 55 % vprašanih na 1., 39 % na 2. in 23 % na 3. stopnji). Po drugi strani s stopnjo študija narašča delež angleščine pri predavanjih (oceno 1 je dalo 41 % na 1. stopnji, na 2. 28 % in na 3. 15 %). V angleščini vsaj občasno, torej z oceno 2 ali več, predava 28 % vprašanih na 1. stopnji, 26 % na 2. stopnji in 21 % na 3. stopnji, v drugem jeziku pa 12 % na 1., 12 % na 2. in 10 % na 3. stopnji. Slovenščine nikoli ne uporabljata 2 % na 1. stopnji (4 vprašani s Filozofske fakultete v okviru študija tujih jezikov oziroma medjezikovnega posredovanja in po 1 s Fakultete za pomorstvo in promet ter Pedagoške fakultete), 1 % na 2. (4 vprašani s Filozofske fakultete in 1 z Ekonomsko-poslovne fakultete) in 2 % na 3. stopnji (2 s Fakultete za matematiko in fiziko ter s Filozofske fakultete, 1 z Ekonomsko-poslovne fakultete in Fakultete za strojništvo).

Tabela 2: Ocena vprašanih o rabi jezikov pri predavanjih

Stopnja študija Jezik

Št. veljavnih odgovorov

Odgovori

1 (nikoli) 2 3 4 5 (vedno) Ne

izvajam

1. sln. 493 9 (2 %) 14 (3 %) 6 (1 %) 37 (8 %) 272 (55 %) 155 (31 %)

ang. 471 191 (41 %) 84 (18 %) 17 (4 %) 10 (2 %) 18 (4 %) 151 (32 %)

drugi 473 261 (55 %) 40 (8 %) 5 (1 %) 7 (1 %) 11 (2 %) 149 (32 %)

2. sln. 480 5 (1 %) 8 (2 %) 15 (3 %) 45 (9 %) 189 (39 %) 218 (45 %)

ang. 458 130 (28 %) 73 (16 %) 26 (6 %) 11 (2 %) 7 (2 %) 211 (46 %)

drugi 460 200 (43 %) 33 (7 %) 5 (1 %) 6 (1 %) 12 (3 %) 204 (44 %)

3. sln. 466 7 (2 %) 6 (1 %) 15 (3 %) 38 (8 %) 106 (23 %) 294 (63 %)

ang. 441 65 (15 %) 52 (12 %) 23 (5 %) 9 (2 %) 9 (2 %) 283 (64 %)

drugi 449 143 (32 %) 25 (6 %) 3 (1 %) 3 (1 %) 8 (2 %) 267 (59 %)


122

Slika 9: Povprečne ocene vprašanih o rabi jezikov pri predavanjih

Vaje

Čeprav bi pričakovali, da je pri vajah kot bolj kontaktni obliki pedagoškega dela raba jezikov drugačna kot pri bolj frontalnih predavanjih, so številke in razmerja precej podobni.

Večina vprašanih izvaja vaje vedno v slovenščini (60 % na 1., 39 % na 2. in 10 % na 3. stopnji). Na 2. stopnji je povprečna ocena celo nekoliko višja, na 3. stopnji pa občutno pade. Nikoli je ne uporablja 1 % vprašanih na vseh stopnjah študija. Največji delež vprašanih, ki imajo vaje vedno v angleščini, je na 1. stopnji (3 %). Podobno velja za druge jezike, čeprav so tu manjše razlike med 1. in 2. stopnjo. Na 1. stopnji vsaj občasno (torej z oceno 2 ali več) v slovenščini vaje izvaja 73 %, v angleščini 39 %, v drugih jezikih pa 14 % vprašanih. Na 2. stopnji slovenščino vsaj občasno uporablja 50 %, angleščino 26 % in druge jezike 12 % vprašanih. Razmerja so najbolj izenačena na 3. stopnji, na kateri največji delež vprašanih vaj niti ne izvaja. Slovenščino vsaj občasno uporablja 15 %, angleščino 10 %, ostale jezike pa 3 % vprašanih.

Tabela 3: Ocena vprašanih o rabi jezikov na vajah



Odgovori


izvajam

1. sln. 474 7 (1 %) 14 (3 %) 5 (1 %) 45 (9 %) 284 (60 %) 119 (25 %)

ang. 459 171 (37 %) 113 (25 %) 36 (8 %) 13 (3 %) 12 (3 %) 114 (25 %)

drugi 458 293 (64 %) 48 (10 %) 2 (0 %) 8 (2 %) 9 (2 %) 98 (21 %)

2. sln. 460 4 (1 %) 8 (2 %) 7 (2 %) 33 (7 %) 181 (39 %) 227 (49 %)

ang. 446 112 (25 %) 77 (17 %) 27 (6 %) 8 (2 %) 4 (1 %) 218 (49 %)

drugi 445 202 (45 %) 31 (7 %) 2 (0 %) 5 (1 %) 7 (2 %) 198 (44 %)

3. sln. 444 4 (1 %) 5 (1 %) 8 (2 %) 11 (2 %) 45 (10 %) 371 (84 %)

ang. 427 31 (7 %) 21 (5 %) 15 (4 %) 0 (0 %) 3 (1 %) 357 (84 %)

drugi 428 101 (24 %) 13 (3 %) 1 (0 %) 0 (0 %) 1 (0 %) 312 (73 %)

Slika 10: Povprečne ocene vprašanih o rabi jezikov pri vajah

0

1

2

3

4

5


Slovenščina

Angleščina

Drugi jezik

0

1

2

3

4

5


Slovenščina

Angleščina

Drugi jezik


123

Seminarji

Tudi pri seminarjih so razmerja podobna kot pri predavanjih in vajah. Delež slovenščine s stopnjo študija pada, delež angleščine raste, pri ostalih jezikih pa je najvišji na 2. stopnji.

Slovenščino vedno uporablja 47 % na 1., 35 % na 2. in 19 % vprašanih na 3. stopnji, nikoli pa je ne uporablja po 1 % na vsaki stopnji. Deleži seminarjev, ki so vedno v angleščini, so primerljivi (2 ali 3 %). Na 1. stopnji vsaj občasno (torej z oceno pogostosti 2 ali več) v slovenščini seminarje izvaja 60 %, v angleščini 32 %, v drugih jezikih pa 13 % vprašanih. Na 2. stopnji slovenščino vsaj občasno uporablja 51 %, angleščino 30 % in druge jezike 14 % vprašanih. Na 3. stopnji pri seminarjih slovenščino vsaj občasno uporablja 34 %, angleščino 25 %, ostale jezike pa 9 % vprašanih.

Tabela 4: Ocena vprašanih o rabi jezikov pri seminarjih



Odgovori

1 (nikoli) 2 3 4 5 (vedno) Ne izvajam

1. sln. 466 6 (1 %) 14 (3 %) 4 (1 %) 44 (9 %) 219 (47 %) 179 (38 %)

ang. 456 140 (31 %) 100 (22 %) 25 (5 %) 10 (2 %) 14 (3 %) 167 (37 %)

drugi 455 244 (54 %) 34 (7 %) 6 (1 %) 7 (2 %) 12 (3 %) 152 (33 %)

2. sln. 460 5 (1 %) 7 (2 %) 17 (4 %) 46 (10 %) 161 (35 %) 224 (49 %)

ang. 446 104 (23 %) 85 (19 %) 30 (7 %) 11 (2 %) 8 (2 %) 208 (47 %)

drugi 447 191 (43 %) 36 (8 %) 5 (1 %) 9 (2 %) 12 (3 %) 194 (43 %)

3. sln. 443 6 (1 %) 6 (1 %) 22 (5 %) 38 (9 %) 85 (19 %) 286 (65 %)

ang. 432 50 (12 %) 54 (13 %) 29 (7 %) 8 (2 %) 13 (3 %) 278 (64 %)

drugi 436 132 (30 %) 27 (6 %) 5 (1 %) 5 (1 %) 6 (1 %) 261 (60 %)

Slika 11: Povprečne ocene vprašanih o rabi jezikov pri seminarjih

Individualne konzultacije

Individualne konzultacije so, kot že ime pove, najbolj individualna oblika pedagoškega dela, ki jo izvaja največji delež vprašanih. Tu je dejansko najpogostejša raba tujih jezikov, čeprav je seveda najpogosteje uporabljani jezik slovenščina (oceno 5 je na 1. stopnji izbralo 51 %, na 2. 37 %, na 3. pa 22 % vprašanih), ki ji ocene 1 ni dal skoraj nihče. Raba angleščine in ostalih jezikov narašča s stopnjo študija. Angleščina je celo nekoliko pogostejša kot pri ostalih dejavnostih, kar se kaže tudi v nekoliko višjih povprečnih ocenah.

Tabela 5: Ocena vprašanih o rabi jezikov pri individualnih konzultacijah



Odgovori


1. sln. 482 1 (0 %) 9 (2 %) 25 (5 %) 137 (28 %) 245 (51 %) 65 (13 %)

ang. 469 124 (26 %) 178 (38 %) 66 (14 %) 29 (6 %) 12 (3 %) 60 (13 %)

drugi 469 275 (59 %) 100 (21 %) 21 (4 %) 7 (1 %) 8 (2 %) 58 (12 %)

2. sln. 476 2 (0 %) 7 (1 %) 34 (7 %) 120 (25 %) 174 (37 %) 139 (29 %)

ang. 461 88 (19 %) 149 (32 %) 59 (13 %) 23 (5 %) 8 (2 %) 134 (29 %)

drugi 455 213 (47 %) 81 (18 %) 16 (4 %) 10 (2 %) 6 (1 %) 129 (28 %)

3. sln. 456 1 (0 %) 4 (1 %) 40 (9 %) 76 (17 %) 100 (22 %) 235 (52 %)

0

1

2

3

4

5


Slovenščina

Angleščina

Drugi jezik


124



Odgovori


ang. 451 53 (12 %) 89 (20 %) 48 (11 %) 22 (5 %) 8 (2 %) 231 (51 %)

drugi 440 140 (32 %) 53 (12 %) 11 (3 %) 7 (2 %) 5 (1 %) 224 (51 %)

Slika 12: Povprečne ocene vprašanih o rabi jezikov pri individualnih konzultacijah

Jeziki, v katerih študenti opravljajo študijske obveznosti

Pri 10., 11. in 12. vprašanju so vprašani ocenjevali, kako pogosto študenti pri njihovih predmetih opravljajo svoje obveznosti v slovenščini, angleščini ali drugih jezikih.

Po mnenju vprašanih pri vseh študijskih obveznostih dejavnostih seveda najpogosteje uporabljajo slovenščino. Povprečna ocena angleščine je bistveno nižja in je najvišja pri seminarskih nalogah, ostale jezike pa uporabljajo še redkeje. Vendar je treba opozoriti, da je pri vseh obveznosti 50 % vprašanih izbralo odgovor, da te študijske obveznosti ne izvajajo.125

Slika 13: Povprečne ocene vprašanih o jezikih, ki jih študenti uporabljajo pri opravljanju posameznih študijskih obveznosti, po obveznostih

Kot je razvidno iz nadaljnje analize po posameznih obveznostih in s spodnje slike, se načeloma pri vseh dejavnostih z višjo stopnjo študija uporablja nekoliko manj slovenščine. Delež angleščine je nekoliko višji na 3. stopnji, medtem ko je za ostale jezike razmeroma ustaljen.

125 Ti odgovori niso vključeni v izračunu povprečnih ocen.

0

1

2

3

4

5


Slovenščina

Angleščina

Drugi jezik

0

1

2

3

4

5

pisni izpiti ustni izpiti seminarske naloge in pisni izdelki

Slovenščina

Angleščina

Drugi jezik


125

Slika 14: Povprečne ocene vprašanih o jezikih, ki jih študenti uporabljajo pri opravljanju posameznih študijskih obveznosti, združene po stopnjah

Na 1. stopnji ima slovenščina najvišjo povprečno oceno pri pisnih izpitih (4,43, oceno 5 je dalo 61 % vprašanih), odstotek tistih, pri katerih študenti vsaj občasno opravljajo obveznosti v slovenščini in so ji torej dali oceno 2 ali več, pa je pri seminarskih nalogah (81 %) višji kot pri pisnih izpitih (78 %). Odstotek tistih, ki vsaj občasno uporabljajo angleščino, je najvišji pri seminarskih nalogah (41 %, povprečna ocena 1,72), pri pisnih (29 %) in ustnih (28 %) izpitih pa je primerljiv. Ostali jeziki se največ vsaj občasno uporabljajo pri seminarskih nalogah (oceno vsaj 2 je dalo 16 % vprašanih, povprečna ocena 1,43), manj pa pri ustnih (15 %) in pisnih izpitih (13 %).

Na 2. stopnji ima slovenščina najvišjo povprečno oceno pri pisnih izpitih (4,41, oceno 5 je dalo 44 % vprašanih), ki jim sledijo ustni izpiti (4,31) in seminarske naloge (4,27). Odstotek tistih, ki so ji dali oceno 2 ali več, je spet višji pri seminarskih nalogah (66 %), medtem ko je pri pisnih izpitih 61 %, pri ustnih pa 49 %. Tudi odstotek tistih, ki vsaj občasno uporabljajo angleščino, je najvišji pri seminarskih nalogah (37 %, povprečna ocena 1,77), pri pisnih (29 %) in ustnih (28 %) izpitih pa je primerljiv. Ostali jeziki se največ vsaj občasno uporabljajo pri seminarskih nalogah (oceno vsaj 2 je dalo 10 % vprašanih), manj pa pri ustnih (11 %) in pisnih izpitih (10 %).

Na 3. stopnji ima slovenščina najvišjo povprečno oceno pri pisnih izpitih (4,25, toda oceno 5 jim je dalo bistveno manj, 21 % vprašanih), odstotek tistih, pri katerih študenti vsaj občasno opravljajo obveznosti v slovenščini in so ji torej dali oceno 2 ali več, pa je pri seminarskih nalogah (43 %) višji kot pri pisnih izpitih (35 %). Odstotek tistih, ki vsaj občasno uporabljajo angleščino, je najvišji pri seminarskih nalogah (29 %, povprečna ocena 1,98), pri ustnih (20 %) in pisnih (18 %, povprečna ocena 1,72) izpitih je primerljiv. Ostali jeziki se največ vsaj občasno uporabljajo pri seminarskih nalogah (oceno vsaj 2 je dalo 11 % vprašanih, povprečna ocena 1,42), manj pa pri ustnih (9 %) in pisnih izpitih (8 %, povprečna ocena 1,37).

Tabela 6: Povprečne ocene vprašanih o rabi jezikov pri posameznih študijskih obveznostih in na posameznih stopnjah

Stopnja študija Dejavnost Slovenščina Angleščina Ostali jeziki

1. pisni izpiti 4,43 1,57 1,34

ustni izpiti 4,34 1,64 1,43

seminarske naloge in drugi pisni izdelki 4,39 1,72 1,34

2. pisni izpiti 4,41 1,54 1,37



3. pisni izpiti 4,25 1,72 1,37



Pisni izpiti

Pri jezikih, v katerem študenti opravljajo pisne izpite, so se vprašani v glavnem odločali za katero od skrajnih vrednosti. Pri večini jih študentje opravljajo v slovenščini. Angleščino lahko študenti uporabljajo redko: na 1. stopnji je oceno 2 ali več izbralo 29 %, na 2. 24 %, na 3. pa 7 % vprašanih.

0

1

2

3

4

5


Slovenščina

Angleščina

Drugi jezik


126

Ostale jezike uporabljajo le nekateri in verjetno predvsem v povezavi s študijem tujih jezikov: na 1. stopnji je oceno 2 ali več izbralo 12 %, na 2. 10 %, na 3. pa 7 % vprašanih.

Tabela 7: Ocena vprašanih o jezikih, v katerih študenti opravljajo pisne izpite



Odgovori


izvajam

1. sln. 441 28 (6%) 9 (2%) 5 (1%) 64 (15%) 267 (61%) 68 (15%)

ang. 433 237 (55%) 92 (21%) 7 (2%) 6 (1%) 21 (5%) 70 (16%)

drugi 431 308 (71%) 28 (6%) 5 (1%) 8 (2%) 15 (3%) 67 (16%)

2. sln. 430 17 (4%) 7 (2%) 10 (2%) 56 (13%) 188 (44%) 152 (35%)

ang. 422 176 (42%) 74 (18%) 14 (3%) 5 (1%) 8 (2%) 145 (34%)

drugi 418 237 (57%) 18 (4%) 5 (1%) 5 (1%) 15 (4%) 138 (33%)

3. sln. 414 9 (2%) 4 (1%) 11 (3%) 45 (11%) 85 (21%) 260 (63%)

ang. 400 90 (23%) 45 (11%) 16 (4%) 4 (1%) 7 (2%) 238 (60%)

drugi 403 145 (36%) 15 (4%) 4 (1%) 6 (1%) 6 (1%) 227 (56%)

Slika 15: Povprečne ocene vprašanih o jezikih, v katerih študenti opravljajo pisne izpite

Ustni izpiti

Po pričakovanjih študenti pri ustnih izpitih uporabljajo nekoliko več tujih jezikov kot pri pisnih, saj gre za individualno obliko, v kateri je izbira jezika lahko stvar dogovora. Slovenščino vedno uporabljajo študenti pri skoraj tretjini manj vprašanih kot pri pisnih izpitih. Angleščino vsaj občasno (torej z oceno 2 ali več) uporablja malenkost več vprašanih kot pri pisnih izpitih, 29 % na 1., 27 % na 2. in 20 % na 3. stopnji. Tudi ostale jezike vsaj občasno uporablja malenkost več vprašanih, 15 % na 1., 11 % na 2. in 9 % na 3. stopnji.

Tabela 8: Ocena vprašanih o jezikih, v katerih študenti opravljajo ustne izpite



Odgovori


1. sln. 467 28 (6%) 10 (2%) 7 (1%) 64 (14%) 210 (45%) 148 (32%)

ang. 421 172 (41%) 87 (21%) 10 (2%) 4 (1%) 17 (4%) 131 (31%)

drugi 418 231 (55%) 34 (8%) 8 (2%) 7 (2%) 14 (3%) 124 (30%)

2. sln. 462 15 (3%) 6 (1%) 11 (2%) 64 (14%) 143 (31%) 223 (48%)

ang. 415 119 (29%) 86 (21%) 12 (3%) 5 (1%) 8 (2%) 185 (45%)

drugi 410 188 (46%) 26 (6%) 5 (1%) 4 (1%) 12 (3%) 175 (43%)

3. sln. 445 7 (2%) 5 (1%) 10 (2%) 59 (13%) 75 (17%) 289 (65%)

ang. 404 71 (18%) 53 (13%) 16 (4%) 4 (1%) 7 (2%) 253 (63%)

drugi 397 126 (32%) 22 (6%) 3 (1%) 4 (1%) 5 (1%) 237 (60%)

0,00

1,00

2,00

3,00

4,00

5,00


Slovenščina

Angleščina

Drugi jezik


127

Slika 16: Povprečne ocene vprašanih o jezikih, v katerih študenti opravljajo ustne izpite

Seminarske naloge in drugi pisni izdelki

Tudi pri seminarskih nalogah in drugih pisnih izdelkih so osnovna razmerja med jeziki podobna, vendar je delež slovenščine višji kot pri ustnih izpitih in nižji kot pri pisnih izpitih. Angleščino vsaj občasno, torej z oceno 2 ali več, uporablja več vprašanih kot pri izpitih, in sicer 40 % na 1., 38 % na 2. in 29 % na 3. stopnji. Enako velja za ostale jezike, ki jih vsaj občasno uporablja 16 % na 1., 13 % na 2. in 12 % na 3. stopnji.

Tabela 9: Ocena vprašanih o jezikih, v katerih študenti oddajajo seminarske naloge in druge pisne izdelke



Odgovori


1. sln. 477 31 (6%) 11 (2%) 9 (2%) 87 (18%) 277 (58%) 62 (13%)

ang. 429 202 (47%) 126 (29%) 22 (5%) 6 (1%) 21 (5%) 52 (12%)

drugi 423 306 (72%) 40 (9%) 8 (2%) 8 (2%) 12 (3%) 49 (12%)

2. sln. 464 17 (4%) 13 (3%) 22 (5%) 86 (19%) 184 (40%) 142 (31%)

ang. 419 138 (33%) 113 (27%) 28 (7%) 7 (2%) 9 (2%) 124 (30%)

drugi 411 238 (58%) 33 (8%) 5 (1%) 6 (1%) 11 (3%) 118 (29%)

3. sln. 445 9 (2%) 8 (2%) 21 (5%) 69 (16%) 91 (20%) 247 (56%)

ang. 398 66 (17%) 75 (19%) 23 (6%) 8 (2%) 8 (2%) 218 (55%)

drugi 397 146 (37%) 26 (7%) 7 (2%) 4 (1%) 7 (2%) 207 (52%)

Slika 17: Povprečne ocene vprašanih o jezikih, v katerih študenti opravljajo ustne izpite

Študijska literatura

Pri 13. vprašanju so vprašani označevali, kolikšen delež predpisane študijske literature za njihov predmet oziroma njihove predmete je v določenem jeziku: slovenščini, angleščini, nemščini in

0,00

1,00

2,00

3,00

4,00

5,00


Slovenščina

Angleščina

Drugi jezik

0,00

1,00

2,00

3,00

4,00

5,00


Slovenščina

Angleščina

Drugi jezik


128

hrvaščini, srbščini oziroma bosanščini. Pri tem je ocena 0 pomenila 0 % literature v določenem jeziku, 10 pa 100 %. Vprašani so lahko vpisali še oceno za dva jezika, ki nista bila ponujena med odgovori.

Za slovenščino je oceno dalo 431, za angleščino 429, za nemščino 312, za hrvaščino, srbščino oziroma bosanščino 307 in za ostale jezike 152 oziroma 136 vprašanih. Predvidevamo lahko, da tisti, ki ocene za nek jezik niso dali, tega jezika ne uporabljajo. Rezultati kažejo, da vprašani predpisujejo največ literature v slovenščini (povprečno 63 %) in angleščini (povprečno 58 %). Ocene za oba jezika so enakomerno razporejene po celotni lestvici, deleži pri vsaki oceni pa so si za oba jezika razmeroma podobni.

Nemščine in južnoslovanskih jezikov je občutno manj (povprečno 18 % in 16 %), njihovi deleži se gibljejo bolj pri dnu lestvice. Hrvaščini, srbščini oziroma bosanščini pa je vsaj minimalni, to 10-odstotni delež pripisalo precej več vprašanih (23 %) kot nemščini (18 %).

Slika 18: Povprečna ocena vprašanih o deležu študijske literature po posameznih jezikih

Slika 19: Ocena vprašanih o deležu študijske literature po posameznih jezikih

Skupne ocene deležev za ostale jezike so za analizo manj relevantne, saj so vprašani v praviloma manjših deležih navajali zelo različne jezike. V prvem okencu za drugi jezik jih je največ navedlo italijanščino (8), ki ji sledijo španščina (3), francoščina (2), francoščina ali italijanščina (1), latinščina, japonščina, ruščina, nizozemščina in kitajščina (po 1), eden pa je napisal "po potrebi". Drugo okence za drugi jezik je izpolnilo pet vprašanih: trije so vpisali francoščino, dva pa italijanščino.

Med ustanovami je treba izpostaviti Filozofsko fakulteto. Njeni zaposleni namreč delujejo tudi v okviru študija različnih jezikov, zato predpisujejo literaturo v največ jezikih. Tako je npr. kar 5 vprašanih odgovorilo, da 100 % literature predpisujejo v nemščini, 3 pa v drugem jeziku. Kljub temu vsi vprašani razen dveh predpisujejo tudi literaturo v slovenščini, v angleščini pa vsi razen sedmih.

0

10

20

30

40

50

60

70

slovenščina angleščina nemščina hrv./srb./bos. drug jezik, 1 drug jezik, 2

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% 80% 90% 100%

Slovenščina

Angleščina

Nemščina

Hrv./srb./bos.

Drug jezik 1

Drug jezik 2


129

Trajanje izvajanja pedagoškega procesa v tujem jeziku

Pri 14. vprašanju o tem, koliko časa vprašani že izvajajo del pedagoškega procesa v tujem jeziku, so lahko izbrali enega od ponujenih obdobij. Od 442, ki so odgovorili, jih 227 (51 %) pedagoškega procesa v tujem jeziku sploh ne izvaja. Sicer tujejezični pouk na slovenskih univerzah ni novost: več kot 10 let ga izvaja 68 vprašanih (15 %), od 3 do 5 let pa 67 (prav tako 15 %). Do 2 leti je izbralo 53 (12 %), od 6 do 10 let pa 27 (6 %).

Slika 20: Ocena vprašanih o trajanju izvajanja pedagoškega procesa v tujem jeziku

Če podatke o trajanju izvajanja pedagoškega procesa v tujem jeziku koreliramo s starostno kategorijo anketirancev, ugotovimo, da več kot 10 let v tujem jeziku v glavnem poučujejo tisti, ki so stari 36–55 let (21 % vprašanih). Po drugi strani jih med tako starimi anketiranci 44 % v tujem jeziku sploh ne poučujejo. Med mlajšimi, to je starimi 26–35 let, jih dve tretjini ne poučuje v tujem jeziku. Med starejšimi, 56–65 let, jih v tujem jeziku ne poučuje 48 %, 29 % pa jih to počne že več kot 10 let.

Slika 21: Trajanje izvajanja pedagoškega procesa v tujem jeziku glede na starost vprašanih

V tujem jeziku seveda poučujejo vsi z akademskim nazivom lektor, več kot 10 let pa to dela tretjina rednih profesorjev. Asistenti v glavnem poučujejo v tujem jeziku do dve leti (18 %), 21 % docentov in 28 % izrednih profesorjev pa 3–5 let. V tujem jeziku nikoli ne poučuje 69 % asistentov, 47 % docentov, 38 % izrednih in 41 % rednih profesorjev.

0

20

40

60

80

100

ne izvajam do 2 leti 3-5 let 6-10 let več kot 10 let

do 25

26 do 35

36 do 45

46 do 55

56 do 65

več kot 66


130

Slika 22: Trajanje izvajanja pedagoškega procesa v tujem jeziku glede na naziv vprašanih

Pri koreliranju odgovorov na vprašanje o trajanju izvajanja pedagoškega procesa v tujem jeziku z oceno lastne jezikovne zmožnosti v tujih jezikih (25. vprašanje) smo se osredotočili na oceno za govorjenje v angleščini, ki je, kot je razvidno iz vprašanj 7.–12., najpogostejši tuji jezik. Po pričakovanjih večina tistih, ki izvaja pedagoški proces v tujem jeziku, svojo zmožnost za govorjenje v angleščini ocenjuje z najvišjo oceno.

Slika 23: Trajanje izvajanja pedagoškega procesa v tujem jeziku glede na jezikovno zmožnost govorjenja v angleščini

Jeziki, ki naj bi jih znali študenti

Pri 15. in 16. vprašanju so vprašani odgovarjali, katere jezike naj bi po njihovem mnenju znali študenti. Izbrali so lahko več odgovorov.

Od domačih študentov jih od 446 vprašanih 436 (98 %) pričakuje znanje angleščine. Ostali jeziki imajo bistveno manjše deleže. Nemščino pričakuje 101 vprašani (23 %), hrvaščino, srbščino oziroma bosanščino 80 (18 %), francoščino 27 (6 %), druge jezike pa je navedlo 33 vprašanih (7 %). Med njimi jih je 13 napisalo italijanščino, eden italijanščino ali latinščino, eden pa italijanščino ali madžarščino. Španščino so izbrali trije, eden pa španščino, ruščino in italijanščino. Šest jih je napisalo, da pričakujejo vsaj še en tuji jezik, ne da bi ga opredelili (eden je napisal "jezik virov"), eden pa še dva poleg angleščine: nemščino, francoščino ali italijanščino. Eden je izbral angleščino ali nemščino, po eden pa kitajščino, češčino in nizozemščino. En vprašani od tujih govorcev pričakuje znanje slovenščine, sicer pa tudi latinščine.

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

110


asistent

lektor

docent

izredni profesor

redni profesor

drugo

0

20

40

60

80

100

120


tekoče

srednje

malo


131

Slika 24: Pričakovano znanje jezikov za domače študente

Od tujih študentov vprašani prav tako v največji meri pričakujejo znanje angleščine, ki jo je navedlo 435 vprašanih (97 %, n = 447). Nekoliko nižji je odstotek za nemščino (62, 14 %), še nižji pa za hrvaščino, srbščino oziroma bosanščino (39, 9 %). Razmeroma malo vprašanih pa pričakuje znanje slovenščine (72, 16 %).

Za druge jezike se je prav tako odločilo 33 vprašanih (7 %) in njihovi odgovori so podobni kot pri domačih študentih. Najpogosteje so navedene francoščina (5 odgovorov), italijanščina (5), španščina (4) in ruščina (2), italijanščina in francoščina (1), italijanščina in madžarščina (1), italijanščina "oziroma odvisno od predmeta" (1), "večji romanski jeziki" (1). Po enkrat so napisali še japonščino, kitajščino, nizozemščino in latinščino. Štirje pričakujejo znanje maternega jezika študentov, dva še en jezik poleg maternega, eden pa še en jezik poleg angleščine. Dva sta navedla slovenščino oziroma "deloma slovenščina".

Slika 25: Pričakovano znanje jezikov za tuje študente

Stališča o jezikih v visokem šolstvu

V 17., 18. in 19. vprašanju smo merili stališča vprašanih do različnih vidikov rabe jezikov v visokem šolstvu. Ker nas je zanimalo predvsem razmerje med slovenščino in angleščino kot najbolj prevladujočim tujim jezikov na naših univerzah, smo stališča merili prek trditev, ki so se nanašale na enega od obeh jezikov. Vprašani so označevali stopnjo strinjanja z njimi, pri čemer je ocena 1 pomenila, da se z izjavo sploh ne strinjajo, ocena 5 pa, da se z njo popolnoma strinjajo. Pri vsakem vprašanju so lahko izbrali tudi, da ne morejo odgovoriti. Kot kažejo nekateri komentarji na koncu ankete (prim. poglavje Splošni komentarji na anketo), je del vprašanih razumel trditve kot dejstva, ki so jim očitali neupravičeno posploševanje. Seveda pa so bile trditve namerno zasnovane tako, da so vzbujale skrajne odzive. Njihov namen nikakor ni bilo posploševanje, pač pa ugotavljanje splošnega mnenja populacije. V vprašanjih so bile trditve pomešane in le grobo združene po tematiki, v nadaljevanju pa jih predstavljamo po vsebinskih sklopih.

Precej vprašanih je v komentarjih na koncu celotne ankete opozorilo na tehnično težavo. Na ta tri vprašanja v nekaterih brskalnikih namreč ni bilo mogoče odgovoriti. To pojasnjuje razlike v številu odgovorov pri posameznih trditvah. Dva anketirana sta svoje stališče do angleščine in slovenščine zato na kratko povzela v komentarju:


132

ang. za tuje študente, slo za dodiplomski študij, vse v ang na 2. in 3. stopnji. žal pa večina profesorjev (in asistentov) jezika ne obvlada bolj kot google translate

uvajanje angleških magistrskih programov bi moralo biti obvezno! najboljše univerze v nemčiji, italiji in drugje imajo angleške programe. samo mi ne.

Študij v slovenščini in angleščini

Šest trditev se je nanašalo na splošna stališča o študiju v slovenščini in angleščini.

Tabela 10: Ocene vprašanih o slovenščini in angleščini kot učnem jeziku

Trditev Št. velj.

odg.

Odgovori

Pov-prečje

126

Stan-dardni odklon 1 2 3 4 5

Ne morem oceniti

Pedagoško delo na sloven-skih univerzah bi moralo vedno potekati v angleščini.

368 240

(65%) 56 (15%)

48 (13%)

14 (4%) 6 (2%) 4 (1%) 1,6 1,1

Na slovenski univerzi bi moral visokošolski pouk za domače študente na prvi stopnji, z izjemo vabljenih predavanj tujih predavate-ljev, potekati v slovenščini.

372 24 (6%) 29 (8%) 46

(12%) 75 (20%)

191 (51%)

7 (2%) 4,1 1,3

Na slovenski univerzi bi mo-ral visokošolski pouk za do-mače študente na drugi in tretji stopnji, z izjemo vab-ljenih predavanj tujih preda-vateljev, potekati v slovenščini.

370 49 (13%) 35 (9%) 69

(19%) 71 (19%)

138 (37%)

8 (2%) 3,6 1,4

Dobro bi bilo, če bi se visoko-šolski pedagoški proces v Sloveniji v prihodnosti izvajal v angleškem jeziku.

368 180

(49%) 68 (18%)

62 (17%)

29 (8%) 16 (4%) 13 (4%) 2,1 1,4

Študij v angleščini na sloven-ski univerzi nima nobene prednosti pred študijem v slovenščini.

372 66 (18%) 61 (16%) 80

(22%) 48 (13%) 87 (23%) 30 (8%) 3,3 1,6

Preverjanje znanja pri mo-jem predmetu bi moralo potekati v istem jeziku kot podajanje študijske snovi.

373 28 (8%) 34 (9%) 64

(17%) 60 (16%)

181 (49%)

6 (2%) 3,9 1,3

Večina vprašanih se ne strinja, da bi moralo pedagoško delo v Sloveniji vedno potekati v angleščini: s tem se sploh ne strinja 65 %, oceno 3 ali manj pa je dalo 93 % vprašanih.

S tem se skladajo odgovori, da bi moral visokošolski pouk za domače študente potekati v slovenščini (z izjemo vabljenih predavanj tujih predavateljev), a se rezultati nekoliko razlikujejo rezultati glede na stopnjo študija. Za prvo stopnjo se s tem popolnoma strinja 51 % vprašanih, oceno 3 ali več je izbralo 91 %. Za drugo in tretjo stopnjo pa se s tem popolnoma strinja nekoliko manj, 37 % vprašanih, oceno 3 ali več pa je izbralo 83 %. Torej bi bil po mnenju anketiranih na drugi in tretji stopnji študij v angleščini vendarle bolj sprejemljiv.

Podobne zgornjim so ocene pri trditvi, da bi bilo dobro, če bi se pedagoški proces v Sloveniji v prihodnosti izvajal v angleščini. Oceno 3 ali manj je izbralo 84 % vprašanih, vendar se s tem sploh ne strinja nekoliko manj vprašanih (49 %).

126 Ker je le malo vprašanih izbralo možnost, da ne morejo odgovoriti, povprečna ocena vključuje tudi te rezultate.


133

Vprašani pa imajo neenotna mnenja o morebitnih prednostih študija v angleščini na slovenski univerzi. Odgovori so precej enakomerno porazdeljeni med vsemi ocenami; tako se denimo s tem popolnoma strinja 23 %, sploh pa se ne strinja 18 % vprašanih.

Precej enotnejši so si o tem, da bi moralo preverjanje znanja potekati v istem jeziku kot podajanje snovi. S tem se popolnoma strinja 49 % vprašanih, oceno 3 ali več pa je izbralo 82 %.

Jezik študija za tuje študente

Kljub zavzemanju za slovenščino kot učni jezik večina vprašanih meni, da je za tuje študente treba organizirati predavanja v angleščini. S tem se popolnoma strinja 45 % vprašanih. V skladu s tem se 38 % vprašanih sploh ne strinja, da bi moral biti slovenski univerzitetni pouk za tuje študente v slovenščini. Oceno 3 ali manj je pri tej trditvi izbralo 85 % anketiranih.

Tabela 11: Ocene vprašanih o jeziku študija za tuje študente

Trditev

Št. velj. odg.

Odgovori

Pov-prečje


Ne morem oceniti

Za tuje študente je treba organizirati predavanja v angleškem jeziku.

370 25 (7%) 30 (8%) 61

(16%) 77 (21%)

165 (45%)

12 (3%) 4,0 1,3

Na slovenski univerzi bi moral tudi visokošolski pouk za tuje študente potekati v slovenskem jeziku.

369 139

(38%) 95 (26%)

76 (21%)

26 (7%) 18 (5%) 15 (4%) 2,3 1,4

Jezikovna zmožnost visokošolskih učiteljev

V dveh trditvah so vprašani ocenjevali jezikovno zmožnost sebe in svojih kolegov za poučevanje v tujem jeziku.

Tabela 12: Ocene vprašanih o jezikovni zmožnosti visokošolskih učiteljev

Trditev

Št. velj. odg.

Odgovori

Pov-prečje


Ne morem oceniti

Pripravljen in zmožen sem svoje predmete izvajati v angleškem jeziku.

372 20 (5%) 14 (4%) 45

(12%) 70 (19%)

217 (58%)

6 (2%) 4,3 1,2

Visokošolski učitelji dobro znamo jezike, v katerih poučujemo.

372 3 (1%) 22 (6%) 79

(21%) 116

(31%) 109

(29%) 43 (12%) 4,2 1,1

Načeloma ocenjujejo, da so pripravljeni in zmožni izvajati svoje predmete v angleščini, saj jih je 217 (58 %) izbralo oceno 5, 70 (19 %) pa 4. Če to koreliramo z ocenami, ki so jih vprašani dali svoji jezikovni zmožnosti za govorjenje v angleščini (25. vprašanje), se po pričakovanjih potrdi, da so najvišjo oceno tej trditvi dajali tisti, ki so svojo jezikovno zmožnost za govorjenje v angleščini ocenili z najvišjo oceno 3 (68 %). Štirje med tistimi z najvišjo oceno jezikovne zmožnosti pa so tej trditvi dali oceni 1 ali 2. Tisti, ki so svojo zmožnost ocenili kot srednjo, so trditvi dajali razpršene ocene. Trije, ki so svojo zmožnost opisali kot majhno, so dali oceno 1 (2 vprašana) in 2 (1 vprašani).


134

Slika 26: Primerjava rezultatov o pripravljenosti za izvajanje predmetov v angleščini in jezikovno zmožnostjo za govorjenje v angleščini

Manj prepričani pa so vprašani o tem, da visokošolski učitelji dobro znajo jezike, v katerih poučujejo. 81 % odgovorov je sicer na pozitivnem polu lestvice, vendar so enakomerno porazdeljeni med ocenami 3 (79, 21 %), 4 (116, 31 %) in 5 (109, 29 %). Nekoliko višji je tudi delež tistih, ki trditve niso mogli oceniti (12 %). Verjetno so menili, da težko ocenjujejo jezikovno zmožnost svojih sodelavcev.

Strokovni jezik in terminologija

Še en sklop trditev se je nanašal na strokovni jezik in terminologijo.

Tabela 13: Ocene vprašanih o strokovnem jeziku in terminologiji

Trditev Št. velj.

odg.

Odgovori

Pov-prečje


Ne morem oceniti

Pomembno je, da študenti obvladajo slovenski strokovni jezik svojega študijskega področja.

442 1 (0%) 7 (2%) 13 (3%) 37 (8%) 382

(86%) 2 (0%) 4,8 0,6

Pomembno je, da študenti obvladajo angleški strokovni jezik svojega študijskega področja.

442 2 (0%) 8 (2%) 35 (8%) 94 (21%) 301

(68%) 2 (0%) 4,6 0,8

Slovenska strokovna terminologija mojega področja je ustrezna.

441 5 (1%) 38 (9%) 90 (20%) 165

(37%) 141

(32%) 2 (0%) 3,9 1,0

Angleška strokovna terminologija na mojem področju je razumljivejša kot slovenska.

440 77 (18%) 67 (15%) 116

(26%) 90 (20%) 79 (18%) 11 (3%) 3,1 1,4

Domači študenti, ki na slovenskih univerzah študirajo v angleščini, imajo pri strokovnem izražanju v slovenščini težave s terminologijo.

365 15 (4%) 30 (8%) 70 (19%) 90 (25%) 66 (18%) 94 (26%) 4,2 1,4

Vprašani so si enotni o tem, da morajo študenti obvladati slovenski strokovni jezik svojega študijske-ga področja. Popolnoma se strinja 86 %, sploh pa se ne strinja samo en anketiranec. Pri angleščini je strinjanje nekoliko manj enotno z nižjim deležem ocene 5 (68 %), nekoliko višjim pa za oceno 4 (21 %).

Da je slovenska strokovna terminologija načeloma ustrezna, se sicer strinja večina, saj je oceno več kot 3 dalo 89 % vprašanih, a so deleži enakomerneje porazdeljeni: največ, to je 37 %, je dalo oceno 4, oceno 5 je dalo 32 %, oceno 3 pa 20 % vprašanih. S tem se skladajo ocene pri 22. vprašanju, prikazane na spodnji sliki. Tisti, ki so ocenili, da imajo težave pri prevajanju tujega strokovnega izrazja, so tej trditvi dajali nižje ocene (povprečje 3,78) kot tisti, ki takih težav nimajo (4,27).

0

20

40

60

80

100

120

140

1 (nisem pripravljenin zmožen izvajati

svojih predmetov vangleščini)

2 3 4 5 (pripravljen inzmožen sem izvajati

svoje predmete vangleščini)

ne morem oceniti

tekoča zmožnost govorjenja v angleščini

srednja zmožnost govorjenja v angleščini

majhna zmožnost govorjenja v angleščini


135

Slika 27: Primerjava rezultatov o ustreznosti slovenske strokovne terminologije in težavah pri njenem prevajanju

Izrazito razdeljena pa so mnenja o večji razumljivosti angleške strokovne terminologije. Tu je najvišji delež odgovorov dobila sredinska ocena 3 (26 %), vse ostale ocene pa je izbralo 15–18 % vprašanih. Enaka deleža, 18 %, se s to trditvijo popolnoma strinjata ali sploh ne strinjata.

Tisti, ki študirajo v angleščini, pa naj bi imeli po mnenju anketiranih težave s terminologijo v slovenščini. Kljub temu strinjanje ni enoglasno: oceno 4 je dalo največ, 25 % vprašanih, oceno 3 ali več je dalo 62 %, precej, 26 %, je bilo vzdržanih, na vprašanje pa je odgovorilo okoli 75 vprašanih manj kot na ostala v tem vsebinskem sklopu.

Strokovna literatura

Po mnenju vprašanih strokovna literatura za njihove predmete v slovenščini večinoma ni dovolj kakovostna niti je ni na voljo dovolj.

Tabela 14: Ocene vprašanih o strokovni literaturi

Trditev Št. velj.

odg.

Odgovori

Pov-prečje


Ne morem oceniti

Tujejezična literatura za moje predmete je kakovostnejša od slovenske.

440 24 (5%) 29 (7%) 79 (18%) 92 (21%) 206

(47%) 10 (2%) 4,0 1,2

Za predmete, ki jih predavam, je na voljo veliko študijske literature v slovenščini.

441 89 (20%) 142

(32%) 114

(26%) 54 (12%) 32 (7%) 10 (2%) 2,6 1,3

Da je tujejezična bolj kakovostna od slovenske, se popolnoma strinja 47 % anketiranih, oceno več kot 3 pa je izbralo 86 %. Sorazmerno s tem se vprašani večinoma ne strinjajo, da je za njihove predmete na voljo veliko slovenske literature: največji delež ima ocena 2 (32 %), oceno 3 ali manj pa je izbralo 78 % vseh anketirancev.

Korelacija rezultatov obeh trditev pokaže, da sta količina študijske literature v slovenščini in kakovost tujejezične literature obratnosorazmerna: tisti, ki menijo, da za njihove predmete ni na voljo veliko študijske literature v slovenščini, ocenjujejo, da je tujejezična kakovostnejša od slovenske, tisti, ki ocenjujejo, da je na voljo veliko literature v slovenščini, pa se bistveno manj strinjajo, da bi bila tujejezična literatura bolj kakovostna.

0

20

40

60

80

100

120

140

1 (sln.terminologija

sploh niustrezna)

2 3 4 5 (sln.terminologija je

popolnomaustrezna)

ne moremoceniti

vprašani ima težave priprevajanju tujegastrokovnega izrazja

vprašani nima težav priprevajanju tujegastrokovnega izrazja


136

Slika 28: Razmerje med oceno količine študijske literature, ki je na voljo v slovenščini, in oceno kakovosti tujejezične literature

Korelacija ocen trditve, da je v slovenščini na voljo veliko strokovne literature, s 13. vprašanjem, v katerem so vprašani ocenjevali deleže jezikov, v katerih predpisujejo študijsko literaturo svojim študentom, prav tako pokaže obratno sorazmerje. Tisti, ki ocenjujejo, da je za njihove predmete na voljo malo literature v slovenščini, je dejansko predpisujejo manj, in obratno.

Slika 29: Razmerje med oceno količine študijske literature, ki je na voljo v slovenščini, in povprečnim deležem predpisane literature v slovenščini in angleščini

Tudi korelacija ocen trditve, da je tujejezična strokovna literatura kakovostnejša, s 13. vprašanjem, v katerem so vprašani ocenjevali deleže jezikov, v katerih predpisujejo študijsko literaturo svojim študentom, pokaže obratno sorazmerje, čeprav glede na rezultate kakovost literature, ki je na voljo v določenem jeziku, igra nekoliko manjšo vlogo pri deležu predpisovanja.

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

Za predmete, kijih predavam, nina voljo veliko

literature vslovenščini (ocena

1)

Ocena 2 Ocena 3 Ocena 4 Za predmete, kijih predavam, jena voljo veliko

študijske vslovenščini (ocena

5)

Tujejezična literatura zamoje predmete nikakovostnejša odslovenske (ocena 1)

Ocena 2

Ocena 3

Ocena 4

Tujejezična literatura zamoje predmete jekakovostnejša odslovenske (ocena 5)

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

Za predmete, ki jihpredavam, ni na

voljo velikoliterature v

slovenščini (ocena1)

Ocena 2 Ocena 3 Ocena 4 Za predmete, ki jihpredavam, je na

voljo velikoštudijske v

slovenščini (ocena5)

literatura v slovenščini

literatura v angleščini


137

Slika 30: Razmerje med oceno kakovosti študijske literature v angleščini in ocenjenim deležem predpisane literature v slovenščini in angleščini

Prednosti študija v slovenščini oziroma angleščini

Pri trditvah, ki preverjajo mnenje vprašanih o prednostih in slabostih študija v slovenščini oziroma angleščini za domače študente, je bil delež tistih, ki so ocenili, da ne morejo odgovoriti, višji, tudi do 46 %. (Ne)strinjanje s temi trditvami je namreč pri večini vprašanih utemeljeno na osebnem občutku, ne pa na konkretnih podatkih ali vsaj izkušnjah. Vseeno pa iz njihovih mnenj lahko razberemo nekaj zaključkov.

Tabela 15: Ocene vprašanih o prednostih študija v slovenščini oziroma angleščini

Trditev Št. velj.

odg.

Odgovori

Pov-prečje

Stan-dardni odklon

1 2 3 4 5 Ne morem

oceniti

Domači študenti, ki na slovenskih univerzah študirajo v slovenščini, so uspešnejši pri študiju.

367 32 (9%) 18 (5%) 54 (15%) 44 (12%) 51 (14%) 168 (46%) 4,5 1,7

Domači študenti, ki na slovenskih univerzah študirajo v slovenščini, obvladajo več snovi kot tisti, ki študirajo v angleščini.

366 74 (20%) 61 (17%) 61 (17%) 35 (10%) 15 (4%) 120 (33%) 3,6 2,0

Domači študenti, ki na slovenskih univerzah študirajo v slovenščini, pri opravljanju študij-skih dejavnosti bolj sproščeno komunicirajo.

366 24 (7%) 20 (5%) 52 (14%) 88 (24%) 101

(28%) 81 (22%) 4,3 1,4

Domačim študentom, ki na slovenskih univerzah študirajo v angleščini, je bolj odprta pot v tujino.

367 27 (7%) 38 (10%) 72 (20%) 95 (26%) 54 (15%) 81 (22%) 4,0 1,5

Študenti, ki na slovenskih univerzah študirajo v angleščini, so uspešnejši pri opravljanju svojega poklica.

364 74 (20%) 52 (14%) 69 (19%) 25 (7%) 15 (4%) 129 (35%) 3,7 2,0

Študenti, ki na slovenskih univerzah študirajo v angleščini, lažje sledijo novostim iz stroke.

365 49 (13%) 41 (11%) 72 (20%) 77 (21%) 46 (13%) 80 (22%) 3,7 1,7

Snov, ki jo predavam, je lažje razložiti v angleščini kot v slovenščini.

365 150

(41%) 74 (20%) 74 (20%) 25 (7%) 25 (7%) 17 (5%) 2,3 1,5

Študenti dobro razumejo podano snov in predpisano študijsko literaturo v angleškem jeziku.

366 20 (5%) 58 (16%) 116

(32%) 76 (21%) 33 (9%) 63 (17%) 3,6 1,4

Študij v angleščini je na slovenskih univerzah lažji od študija v slovenščini.

366 100

(27%) 48 (13%) 39 (11%) 10 (3%) 4 (1%) 165 (45%) 3,7 2,2

0

10

20

30

40

50

60

70

Tujejezičnaliteratura za moje

predmete nikakovostnejša odslovenske (ocena

1)

Ocena 2 Ocena 3 Ocena 4 Tujejezičnaliteratura za moje

predmete jekakovostnejša odslovenske (ocena

5)

literatura v slovenščini

literatura v angleščini


138

Vprašani se razmeroma neodločno strinjajo, da so domači študenti, ki študirajo v slovenščini, študijsko uspešnejši (najvišji delež odgovorov ima ocena 3, 15 %, ocene ni moglo dati 46 %). Bolj pa strinjajo z izjavo, da so domači študenti, ki študirajo v slovenščini, bolj sproščeni pri komunikaciji (oceno 5 je dalo 28 %, ocene ni mogli dati 22 %).

Vprašani ocenjujejo, da slovenski študenti, ki študirajo v slovenščini, ne obvladajo več snovi kot tisti, ki študirajo v angleščini. Z izjavo, da obvladajo več snovi, se namreč sploh ne strinja 20 %, oceno manj kot 3 je izbralo 54 %, neopredeljena je tretjina vseh.

Anketirani se strinjajo, da je tistim, ki študirajo v angleščini, bolj odprta pot v tujino, a ne zelo prepričljivo (največ odgovorov 4, 26 %, in 3, 20 %). Še manj prepričljivo se strinjajo, da tisti, ki študirajo v angleščini, lažje sledijo novostim iz stroke (največ odgovorov 4, 21 %, in 3, 20 %). Nasprotno pa se ne strinjajo, da bi bili domači študenti, ki študirajo v angleščini, poklicno uspešnejši (največ odgovorov 1, 20 % in 3, 19 %).

Vprašani večinoma ne menijo, da je njihovo snov lažje razložiti v angleščini kot v slovenščini (oceno 1 je izbralo 41 %, oceno 3 ali manj pa 81 %). Delež tistih, ki na to vprašanje niso mogli odgovoriti, je relativno majhen (5 %).

O tem, ali študentje snov v angleščini razumejo, imajo vprašani zelo deljena mnenja: najvišji delež je dobila srednja ocena 3 (32 %), nato pa deleži enakomerno padajo na oba pola. Kljub temu vzdržanih ni bilo veliko (17 %).

Da bi bil študij v angleščini v Sloveniji lažji kot v slovenščini, se večina ni strinjala, a se je pri tej trditvi 45 % vprašanih vzdržalo ocene. To sicer še ne pomeni, da menijo, da je študij v angleščini težji, žal pa tega v anketi nismo preverili.

Tuja terminologija

V razpravah o jezikih v visokem šolstvu se kot argument bodisi za slovenščino bodisi za angleščino pogosto pojavlja strokovna terminologija, zato je bilo na področje tuje terminologije vezanih več vprašanj.

Posredovanje tuje terminologije študentom

Z 20. vprašanjem smo želeli ugotoviti, kako vprašani študentom posredujejo tujo terminologijo. Ponudili smo jim šest možnosti, lahko pa so izbrali in natančneje opisali tudi kategorijo drugo. Odgovorilo je 442 vprašanih.

Pokazalo se je, da največ vprašanih (261, 59 %) uporabi uveljavljen slovenski strokovni izraz in zraven navede izvirni termin, precej pa jih uporabi izvirni termin in ga razloži v slovenščini (106, 24 %). Nekaj jih ustvari nov slovenski izraz in zraven navede izvirnega (23, 5 %). Očitno je vzporedna uporaba obeh terminov najbolj preverjena rešitev, saj zelo malo vprašanih uporablja ali samo izvirni (8, 2 %) ali samo uveljavljeni slovenski izraz (22, 5 %), nihče pa ni izbral možnosti, da ustvari nov slovenski izraz in ga uporabi brez navajanja izvirnega.


139

Slika 31: Ocena vprašanih o načinu posredovanja tuje terminologije študentom

22 odgovorov (5 %) v kategoriji drugo se je v glavnem nanašalo na to, da vprašani uporablja več predvidenih možnosti. Šest jih je navedlo, da uporabljajo vse, in sicer odvisno od obstoja termina, razumljivosti izraza, situacije, nivoja ipd. Pet jih poleg izvirnega uporablja uveljavljen ali nov slovenski termin:

uporabim uveljavljen slovenski termin ali termin, ki ga oblikujem v slovenščini sam, vedno pa dodajam angleška poimenovanja. na področju računalništva in informatike so mednarodne korporacije z lokalizacijo svoje programske opreme opredelile odlično slovensko izrazje (recimo z microsoftovimi izdelki v slovenščini), tako da so vsi strokovni termini na razpolago tudi v slovenščini.

ko uveljavljen slovenski izraz obstoji, povem tudi angleškega. ko v slovenski terminologiji ni soglasja okrog prevoda, predstavim vse slovenske in angleški izraz. ko slovenskega strokovnega izraza ni, ga ustvarim, razložim in povem tujo ustrezno besedo.

Če je le mogoče, eden od vprašanih navaja izvirni izraz v angleščini, francoščini in nemščini.

Možne so še drugačne kombinacije, ki so jih vprašani vpisali med komentarje: nov ali uveljavljeni slovenski izraz ali izvirni izraz z razlago; uveljavljeni izraz z razlago in po potrebi še tuji izraz; opis ali prevod; izvirni in uveljavljeni slovenski izraz; uveljavljeni slovenski izraz, če ta ne obstaja, pa nov izraz skupaj z izvirnim; navedba in razlaga izraza v nemščini in slovenščini, skupaj z etimološko razlago poimenovanja (npr. v latinščini, grščini). Eden od vprašanih uporabi uveljavljeni slovenski in izvirni izraz, poleg tega pa problematizira "neustrezna in nerodna ustvarjanja slovenskih terminov". Lektor angleščine pa je ocenil, da vprašanje zanj ni relevantno.

Če pogledamo načine posredovanja tuje terminologije glede na nazive vprašanih, med asistenti, docenti in izrednimi profesorji ni bistvenih razlik, saj vsi največkrat uporabijo uveljavljen slovenski termin skupaj z izvirnim izrazom. Lektorji se najpogosteje odločajo za uporabo izvirnega termina z razlago v slovenščini (6 vprašanih). Redni profesorji pa nikoli ne uporabljajo samo izvirnih terminov in so med vsemi najaktivnejši pri tvorjenju novih terminov (8 vprašanih).


140

Slika 32: Način posredovanja tuje terminologije študentom po nazivih vprašanih

Korelaciji med starostjo vprašanih in načinom posredovanja terminologije ter med leti poučevanja in načinom posredovanja terminologije pa nista pokazali pomembnih razlik med odgovori.

Organizirano terminološko delo

21. vprašanje o obstoju organiziranega terminološkega dela nam ni dalo jasnega odgovora, saj jih je med 438 odgovori 210 (52 %) pritrdilo, 228 (48 %) pa odgovorilo z ne. Razmerje med odstotki je torej razmeroma uravnoteženo, vendar je tu zaradi vsebinskih razlik med področji bolj smiselno rezultate pogledati po posameznih fakultetah.

Če se osredotočimo na fakultete, s katerih je odgovarjalo vsaj 15 vprašanih, so najprepričljiveje obstoj organiziranega terminološkega dela potrdili na Fakulteti za farmacijo (87 %), Fakulteti za računalništvo in informatiko (77 %) in Pravni fakulteti (87 %). Da ne obstaja, pa so bili najenotnejši zaposleni s Fakultete za gradbeništvo oziroma Fakultete za gradbeništvo in geodezijo (73 % odgovorov) in s Fakultete za matematiko in fiziko (68 %). Na ostalih ustanovah so bila razmerja med tistimi, ki so obstoj takega dela potrdili oziroma zanikali, približno uravnotežena ali pa je bil vzorec odgovorov premajhen, da bi omogočal veljavnejše posploševanje.

V splošnih komentarjih na koncu ankete je eden od vprašanih opozoril, da ne ve, "kdaj je terminološko delo razumljeno kot *organizirano*. obstoj terminološkega slovarja ali vsaj sekcije? ali zadošča obstoj učbenikov in temeljne literature?", in dodal, da so mnogi angleški neologizmi zanj "prej puhlice za ustvarjanje videza kot pa dejansko nov pogled na nekaj".

Če rezultate tega vprašanja koreliramo s trditvijo iz 18. naloge o ustreznosti slovenske strokovne terminologije, vidimo, da se s to trditvijo bolj strinjajo (ocena 5) tisti, na katerih področju obstaja organizirano terminološko delo. Vse ostale ocene pa so bolj izbirali tisti, pri katerih organizirano terminološko delo ne obstaja.

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

samo izvirnitermin

izvirni termin zrazlago v

slovenščini

uveljavljenslovenski

termin

uveljavljenslovenskitermin zizvirnim

terminom

nov slovenskitermin zizvirnim

terminom

samo novslovenski

termin

drugo

asistent

lektor

docent

izredni profesor

redni profesor

drugo


141

Slika 33: Razmerje med oceno ustreznosti slovenske strokovne terminologije in (ne)obstojem organiziranega terminološkega dela

Težave pri prevajanju tujega strokovnega izrazja

Težave pri prevajanju tujega strokovnega izrazja v slovenščino (22. vprašanje) ima 74 % vprašanih (od 442 odgovorov), 26 % pa jih nima. Omeniti je treba zanimiv komentar, ki ga je na koncu ankete vpisal eden od vprašanih in opozarja na težavnost slovenjenja terminologije: "kdor odgovori na vprašanje 22 z ne je jezikovni genij". Drugi komentar, ki se je nanašal na to, pa je bil, da je nanj "možen en sam odgovor", a pri tem ni bilo jasno, ali v smislu tehničnega nedelovanja ankete ali v smislu samoumevnosti težav pri prevajanju.

Tisti, ki imajo težave pri prevajanju tujega strokovnega izrazja v slovenščino, so pojasnjevali, kako jih rešujejo, v 23. vprašanju, kjer so lahko izbrali več možnih odgovorov. Veljavnih je bilo 323 odgovorov, skupaj pa so izbrali 642 možnosti. Najpopularnejši so slovarji (233, 36 %), ki jim sledita posvet s kolegi jezikoslovci (130, 20 %) in preverjanje primernosti prevoda v jezikovnem korpusu (129, 20 %), najmanj pa se jih posvetuje z lektorjem (65, 10 %).

Slika 34: Načini reševanja terminoloških težav

Med ostalimi možnostmi, ki so jih vprašani vpisovali v kategorijo drugo, je bil najpogostejši posvet s kolegi iz stroke (54 odgovorov). Trije so opozorili, da se posvetujejo s strokovnimi kolegi, ne pa z jezikoslovci (na nezaupanje vanje kaže komentar "kaj naj z jezikoslovcem?!"), dva sta poleg vseh ponujenih možnosti izbrala še posvet s kolegom. Eden je izpostavil starejše kolege, drugi pa kolege v terminološki komisiji. Eden je opozoril, da je angleščina na njegovem področju težka za prevajanje, "bližje je nemščina".

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

Slovenskastrokovna

terminologijamojega področja niustrezna (ocena 1)

Ocena 2 Ocena 3 Ocena 4 Slovenskastrokovna

terminologijamojega področja jeustrezna (ocena 5)

Obstaja organiziranoterminološko delo

Ne obstaja organiziranoterminološko delo


142

Na uporabo vseh naštetih možnosti oziroma vseh možnih dostopnih virov so v kategoriji drugo opozorili štirje vprašani. Eden podatke preveri v terminoloških slovarjih na spletnih straneh strokovnih društev ("npr. sbd"), pri kolegih, v diplomah in doktoratih. Šest jih pregleda obstoječe izrazoslovje ali termine v drugih jezikih, po potrebi pa izraze sami prevedejo:

po potrebi razmislim o uporabi novega jasnejšega slovenskega strokovnega izraza, ki ga predlagam kustosom spletnega slovarja stroke, vendar ga uporabim (še)le, če oz. ko ga slednji potrdijo.

Dva izraze preverjata na spletu, dva v slovenskih strokovnih člankih, eden v Evrotermu, eden pa v iSlovarju. Dva sta napisala, da se sama odločita. Po enkrat so bili vpisani naslednji komentarji: posvetovanje s terminologi ZRC SAZU; uporaba prevoda in izvirnega termina; uporaba tujega izraza; posvetovanje v terminološki komisiji, z uporabo lastnega jezikovnega in strokovnega znanja; "ne uporabljam". V komentarjih na koncu ankete pa je en vprašanih pojasnil, da se kot prevajalec posvetuje "z znanstveniki tu in tam (doma in v tujini) glede pomenskega obsega; izraz pa izberem nato sam, pri tem se izogibam tvorbi novih izrazov, če je le mogoče".

Korelacija tega vprašanja z 21. vprašanjem pokaže le majhne razlike glede na obstoj organiziranega terminološkega dela. Tisti, na katerih področju obstaja organizirano terminološko delo, nekoliko pogosteje preverjajo primernost prevoda v jezikovnem korpusu, zanimivo pa je, da tisti, ki nimajo za sabo organizirane terminološke službe, večkrat uporabijo slovarje ali se posvetujejo s strokovnjaki.

Slika 35: Razmerje med načinom reševanja terminoloških težav in (ne)obstojem organiziranega terminološkega dela

Tisti, ki težav pri prevajanju tujega strokovnega izrazja nimajo, naj bi razloge za to pojasnili v 24. vprašanju, vendar nanj nihče od vprašanih ni odgovoril.

0

20

40

60

80

100

120

Uporabim slovarje. Posvetujem se skolegom

jezikoslovcem.

Posvetujem se zlektorjem.

Primernostprevoda preverim

v jezikovnemkorpusu.

Drugo.

Obstaja organiziranoterminološko delo

Ne obstaja organiziranoterminološko delo


143

Ocena lastne jezikovne zmožnosti

Proti koncu ankete so vprašani v 25. vprašanju ocenjevali svojo lastno jezikovno zmožnost v različnih jezikih. Vsakemu od ponujenih jezikov so pripisali oceno od 0 do 3 (ocena 0 je pomenila, da jezika sploh ne znajo, 1 malo, 3 pa tekoče) za štiri sporazumevalne dejavnosti (branje, pisanje, poslušanje in govorjenje). Ker je bilo ocen 0 zelo malo, lahko predvidevamo, da tisti, ki jezika sploh ne znajo, svojega znanja v njem niso niti ocenjevali.

Najbolje, s povprečno oceno od 2,8 do 3, so vprašani ocenili svojo jezikovno zmožnost za angleščino. Pri tem je vseh 308 tistih, ki so ocenjevali to postavko, za branje izbralo oceno 3, poslušanje ima povprečno oceno 2,9, produkcijski zmožnosti pisanja in govorjenja pa 2,8. Nihče od vprašanih ni odgovoril, da angleščine ne zna.

Sledijo ji hrvaščina, srbščina oziroma bosanščina, pri katerih je odgovarjalo 278 vprašanih. Najvišje so ocenili svojo zmožnost poslušanja (2,7) in branja (2,6), sledita govorjenje (2,2) in nazadnje pisanje (1,9).

Znanje nemščine je nekoliko slabše, saj je odgovorilo 282 anketiranih. Zmožnost branja in poslušanja so ocenili s povprečno oceno 1,7, produkcijski zmožnosti pa sta bližje osnovnemu znanju: govorjenje ima oceno 1,3, pisanje pa 1,2. Ocene za italijanščino (236 odgovorov) in francoščino (237 odgovorov) so primerljivo nizke, saj imata obe povprečne ocene 0,5–0,8, s tem da ima italijanščina pri poslušanju povprečje 0,8, francoščina pa 0,7.

Slika 36: Povprečne ocene jezikovne zmožnosti v tujih jezikih

Vprašani so lahko ocenjevali svojo jezikovno zmožnost še za tri dodatne jezike, kar jih je storilo 79. Prvega je izbralo 53, drugega 18 in tretjega 8 vprašanih. Zaradi raznolikosti odgovorov ni smiselno navajati povprečnih vrednosti, največkrat pa sta se pojavili španščina (23 odgovorov) in ruščina (18). Manjši jeziki imajo manj odgovorov: štirje vprašani znajo latinsko in makedonsko, trije češko, po dva pa grško, japonsko, poljsko, portugalsko in slovensko (verjetno kot tuji jezik). Po en vprašani zna arabsko, bolgarsko, dansko, esperanto, finsko, katalonsko, madžarsko, nizozemsko, norveško, slovaško in znakovni jezik.

Splošni komentarji na anketo

V zadnjem, 26. vprašanju so anketiranci lahko vpisali komentarje ali pripombe, ki so jih še želeli dodati o obravnavni tematiki ali v zvezi z anketo. Dobili smo 110 komentarjev, torej je skoraj četrtina vseh, ki so anketo rešili do konca, dopisala komentar.

Več kot četrtina od teh (28, 28 %) je napisala, da nimajo komentarjev, eden pa: "To je po dolgem času prva koristna anketa. Hvala.".

Nekaj komentarjev se je nanašalo na dodatna pojasnila o tem, kateri jezik uporabljajo vprašani:

Pri vprašanju, koliko časa že izvajam del pedagoškega procesa v tujem jeziku, sem napisal 0, ker sem vzela, da sprašujete za slovenske študente. Tuj jezik uporabljam samo pri študentih erasmus ipd.

Pri svojih predmetih na vseh stopnjah uporabljam namesto slovenščine angleščino samo za erasmusove študente, v vseh ostalih primerih pa izrecno sloveščino.

0

1

2

3

Branje Pisanje Poslušanje Govorjenje

Angleščina

Hrv./srb./bos.

Nemščina

Italijanščina

Francoščina


144

Opažam, da so dodiplomski študentje pri uporabljanju angleščine precej zavrti oziroma znajo zgolj pogovorno angleščino, pri strokovni pa se zalomi. Podiplomski študentje so v večini veliko bolj motivirani in tudi berejo več tujega gradiva, tako da teh problemov nisem opazila.

Celotno delo s slovenskimi študenti poteka pri meni v slovenskem jeziku, pri tujih študentih pa je veliko odvisno od študenta.

Kot lektor pripravljam svoje učbenike v tujem jeziku posebno skrb posvečam slovenskim ustreznicam strokovne terminologije.

V več kot 10 komentarjih so se vprašani v glavnem zavzemali za več jezikov v visokem šolstvu, torej za kombinacijo rabe slovenščine in angleščine:

Ohranimo poučevanje angleškega jezika na vseh fakultetah, uvedimo še slovenski jezik kot vsebine javnega nastopanja, retorike!

Če želimo pridobiti dobre študente iz držav jugovzhodne Evrope, bi morali čim večje število predmetov izvajati v angleščini, ne pa nujno vse. Podobno kot to opravljajo v Nemčiji.

Če so predavanja v slovenščini, kako zagotoviti dober študij tujim študentom (npr. erasmus).

Vsak slovenski študent bi moral imeti pravico študirati v maternem jeziku, seveda s potrebnimi referencami na uveljavljene tuje strokovne termine. Študij za tujce bi moral biti v angleščini, ker gre za uveljavljen "znanstveni" jezik. Tudi domačim študentom bi bilo potrebno omogočiti študij v angleščini (npr. vaja jezika za sodelovanje s tujino).

Najbolj smiselna rešitev bi po mojem mnenju bila izvedba predavanj za slovenske študente v slovenskem jeziku, za tuje študente pa v angleščini - posebej.

Pouk v angleškem jeziku je pri določenih predmetih in na določenih stopnjah nujen, vsak študent bi moral tekom študja vsaj en predmet opravljati v angleščini. Na prvi stopnji bi po drugi strani domači študenti morali imeti možnost, da večino študija opravijo v slovenščini (ne pa vse!).

Zdi se mi zelo pomembno, da se ohranja in širi slovenska strokovna terminologija s področja računalništva, vendar pa izvajanje predavanj v angleškem jeziku prinaša tudi veliko prednosti. Naj izpostavim le lažjo izmenjavo študentov in pridobitev dobrih tujih študentov, pa tudi našim študentom je suvereno obvladovanje angleščine edino v korist. Sploh pa to velja za tretjo stopnjo, saj edino članki v angleščini lahko dosežejo primerno odmevnost. Na našem področju je tudi večina publikacij in literature v angleščini. Žal je tako, da je angleščina prevladujoč jezik na področju računalništva in temu se moramo prilagoditi. Seveda pa hkrati ne smemo povsem zanemariti slovenskega strokovnega jezika in bi morali ustrezno poskrbeti tudi za njegov razvoj.

Kombinacija poučevanja v slovenščini in literature v angleščini se mi zdi odlična.

V Sloveniji moramo paziti na materni jezik. Vendar je ustvarjanje panike povsem odveč. Samozavestni narodi (npr. narodi živeči na severu Evrope) se prav nič ne bojijo uporabe angleščine, ko je to zaradi mednarodne komunikacije potrebno. Preplah o izginotju jezika (in s tem narodnosti) je tipičen za nesamozavestne, globoko frustrirane nacije. Pogosto pa tovrstno paniko vzpodbujajo jezikoslovci, ki s tem (morda nit ne zavestno) poveličujejo svojo izjemno vlogo v družbi.

Po mojem mnenju je sprejemljivo izvajanje pedagoškega programa v tujem jeziku za tuje študente, ne pa za domače.

Poučevanje v slovenskem jeziku je pomembno zaradi ohranjanja ali nadgrajevanja govorne in pisne usposobljenosti študentov in študentk, in zaradi nastajanja in uveljavljanja nove strokovne terminologije. To sta tudi edina (čeprav izredno pomembna razloga) za nujno uporabo slovenščine; sicer mislim, da bi bilo za študentke in študente dobro, da na univerzitetni ravni tekoče obvladovali vsaj še en jezik - in torej poslušali tudi nekaj predavanj v tujem jeziku.

Potrebujemo posebne študijske programe, razpisane samo v angleščini

Morali bi uporabljati več tuje literature kot obvezno študijsko gradivo

Med njimi je bilo opozorilo, da so vedno relevantnejši še drugi jeziki, npr. španski, ruski, kitajski:

Želim poročiti dvoje: 1. ne bi smelo iti za dilemo ali le slovenščina na un ali le tuji jeziki, ampak oboje združevati. 2. danes so kot tuji čedalje bolj (zaradi globalizacije, demografije, gospodarstva) aktualni ne le v anketi izpostavljeni tuji jeziki, ampak tudi npr. španski, ruski, kitajski.

Zanimivo je, da je bil en komentar napisan v angleščini:

To attract the best teachers, we should offer more courses in english. The transition from Slovenian to English should be progressive during the studies. One course in the first year, three in the third year, and so on.

V približno enakem številu komentarjev so vprašani poudarjali izključen pomen slovenščine v visokem šolstvu:

Podpiram stališče člana Sazu g. Orešnika, ki je bilo objavljeno v Sobotni prilogi Dela dne 23. 9. 2012.127

Slovenščina na univerzah je pomemben del narodne zavesti.

Poučevanje v slovenskem jeziku na univerzi je obvezno. To dolgujemo študentom in davkoplačevalcem nasploh. Naši predniki so imeli več kot dober razlog, da so se za to borili.

127

http://www.delo.si/arhiv/predlog-stalisca-sazu-o-slovenscini-v-znanosti-in-visokem-solstvu.html.


145

Slovencev nas je malo in moramo sami skrbeti za svoj strokovni jezik - drug nihče ne bo.

Univerza je mesto, kjer bi se morala slovenščina negovati.

Močno upam, da bo pedagoški proces na slovenskih univerzah še naprej potekal v slovenskem jeziku (razen morda določenih predavanj za tuje študente), saj je zelo pomembno, da razvijamo slovensko terminologijo, saj bomo tako razvijali znanost tudi na slovenskem govorečem področju. Če tega ne bo, se bojim, da domače znanosti ne bo več oz. slovenščina ne bo več vsebovala strokovnih izrazov.

Filološki študiji že sedaj ne uporabljamo angleščine, temveč jezik, ki ga poučujemo. Vedno je treba študentom podajati terminologijo in drugo strokovno izrazje v povezavi s sloveščino. Znanje slovenščine je že sedaj med študenti porazno, predvem pri pisanju. Sem proti zapovedanemu uvajanju angleščine na vse tri stopnje študija. Na naših področjih ni težav s tujimi študenti, saj pridejo študirat samo tisti, ki se želijo naučiti določenega jezika.

Tuji študentje bi se morali naučiti slovensko, odpreti bi morali vrata mladim z Balkana (Hrvaška, Srbija, Makedonija ...)

Da: slovenska univerza mora poučevati na vseh svojih članicah v slovenskem jeziku in razvijati strokovno terminologijo ob tujih virih. Ne bi smel diplomirati noben diplomant, ki ne bi imel vsaj eno leto predavanja in vaje iz slovenskega jezika in oblikovanja strokovnega slovenskega besedila. Tu ne sme biti izjem.

Na slo univerzi slovenščina, saj bomo le tako obstali. Če bo na univerzi tuj jezik, bo počasi tudi na srednji šoli ... Le po jeziku in kulturi se razlikujemo od drugih narodov!!!

Če sami ne bomo skrbeli za svoj znanstveni in strokovni jezik, ne bo nihče. Ne prestop v angleščino, ampak večježičnost je edina možnost. Vse se da povedati tudi po slovensko.

Slovensko strokovno izrazje se premalo uporablja pri nagovarjanju in poučevanju študentov

Gojenje slovenske znanstvene besede vidim kot pomemben dejavnik ohranjanja slovenstva.

Da je jezik naša domovina, ne le zemlja.

V angleščino oziroma internacionalizacijo so bili usmerjeni štirje komentarji.

Študente je potrebno pripraviti na globalni trg dela.

Znanje angleščine med studenti je predvsem pomembno za bodoče znanstvenike zaradi mednarodnega sodelovanja.

Jezikovna politika v visokem šolstvu naj bo tudi v funkciji internacionalizacije visokega šolstva

Ob primernih sredstvih moramo vabiti tuje študente na študij v Ljubljano.

Dva sta izpostavila vprašljivost angleščine:

Kot omenjeno, so določena znanstvena področja zelo specifična in angleščina, vsaj v našem primeru, je pogosto težavna (s podobnimi težavami se srečujejo kolegi v nemško govorečih deželah, v skandinaviji); prioriteta angleščini je lahko včasih zelo težavna.

Mislim, da je to zelo pomembna tematika, za katero bi bilo nujno iskati rešitve. Govorim za naše področje, kjer je večina literature v angleškem jeziku in se sprevodom velikokrat izgubi pravi pomen.

Vprašani so navedli še različne druge predloge:

Na Slovenskem društvu učiteljev tujega strokovnega jezika (sdutsj) smo pri pripravi jezikovne politike pripravljeni sodelovati.

Za zaposlene brezplačni tečaji tujih jezikov.

Čim manj administrativnih ovir pri uporabi razlicnih jezikov. Glavno besedo pri tem naj imajo studenti.

Mogoče bi veljalo razločevati med tujimi študenti, ki so v Sloveniji za nekaj mesecev (ali npr. erasmusi), ali temi, ki se pri nas odločajo za študij na določeni stopnji.

Predavanja v tujem jeziku morajo biti plačana ekstra.

Eden je opozoril, da se žal ljudje, ki prevajajo termine, "ne strinjajo med sabo in vsak vleče v svojo stran", eden pa, da je "premalo ugotavljanja vloge drugih tujih jezikov v poučevanju". Iz tega komentarja ni bilo razvidno, ali se nanaša na anketo ali na visokošolsko poučevanje.


146

9.2 Rezultati ankete med domačimi študenti na slovenskih univerzah

Jezikovno rabo slovenskih študentov v študijskem procesu in njihova stališča glede jezikov smo izmerili s spletno anketo.128 Osredotočili smo se na študente treh javnih univerz: Univerze v Ljubljani, Univerze v Mariboru in Univerze na Primorskem. Študente so k reševanju ankete prek elektronske pošte prosila vodstva univerz, pa tudi študentske organizacije v Ljubljani in Mariboru. Zbiranje podatkov je potekalo od 1. oktobra do 1. novembra 2012. Anketo je delno izpolnilo 2823 anketirancev, pri analizi pa smo upoštevali 2331 do konca izpolnjenih anket.


Med anketiranimi študenti (n = 2301) je bilo 1789 žensk (78 %) in 512 moških (22 %). Kot je pričakovano glede na populacijo, velika večina vprašanih sodi v starostno območje med 18 in 25 let (n = 2310): 18–21 let je starih 1017 vprašanih (44 %), 22–25 pa 1008 (44 %). 26–29 let je starih 206 anketirancev (9 %), 30–33 37 (2 %) in več kot 33 42 (2 %).

Slika 37: Starost študentov, ki so odgovarjali na anketo


Velika večina vprašanih, kar 96 % (2223), študira na Univerzi v Ljubljani. 85 (4 %) jih študira na Univerzi v Mariboru, 5 (0 %) pa na Univerzi na Primorskem. Odgovor "drugo" je izbral en anketirani.

Od 2311 vprašanih, ki so odgovorili na vprašanje o fakulteti, na kateri študirajo, jih je največ na Filozofski fakulteti UL (1175, 51 %). Sledita ji Biotehniška fakulteta UL (270, 12 %) in Fakulteta za arhitekturo UL (228, 10 %). Manj študentov je s Pravne fakultete UL (109, 5 %), Fakultete za farmacijo UL (91, 4 %), Medicinske fakultete UL (63, 3 %), Veterinarske fakultete UL (47, 2 %), Pedagoške fakultete UL (45, 2%), Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo UL (42, 2 %), Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko UM (36, 2 %), Fakultete za družbene vede UL (32, 1 %), Akademije za gledališče, radio, film in televizijo UL (23, 1 %), Teološke fakultete (23, 1 %). Manj kot 20 vprašanih je odgovorilo s Teološke in Zdravstvene fakultete UL, Fakultete za upravo UL, Fakultete za socialno delo UL, Filozofske fakultete UM, Fakultete za strojništvo UL in UM, Fakultete za gradbeništvo in geodezijo UL, Fakultete za naravoslovje in matematiko UM, Fakultete za gradbeništvo UM, Medicinske fakultete UM, Fakultete za matematiko in fiziko UL, Fakultete za elektrotehniko UL, Fakultete za humanistične študije UP, Fakultete za zdravstvene vede UL, Fakultete

128 Izvedena anketa je bila popravljena in razširjena različica ankete, ki so jo v okviru izbirnega diplomskega seminarja pod

mentorstvom Marka Stabeja in Mojce Stritar v študijskem letu 2011/12 oblikovale študentke slovenistike Kristina Dobravc, Tea Erjavec, Neža Knapič in Nina Lajmiš ter jo v manjšem obsegu izvedle med zaposlenimi na Ekonomski fakulteti in Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani.


147

za kemijo in kemijsko tehnologijo UM, Ekonomsko-poslovne fakultete UM, Fakultete za logistiko, Fakultete za varnostne vede UM, Fakultete za vede o zdravju UP, Naravoslovno-tehniške fakultete UL, Pedagoške fakultete UM in UP, Fakultete za logistiko UM in Visoke šole za dizajn iz Ljubljane. Na 14 visokošolskih ustanovah, ki so bile ponujene med odgovori, ni študiral nihče, 4 vprašani so izbrali odgovor drugo.


148

Slika 38: Fakultete, na katerih študirajo anketiranci, n = 2311


149

Kjer so nadaljnji analizi navedeni podrobnejši podatki za posamezne fakultete, smo se omejili na tiste ustanove, s katerih je odgovorilo vsaj 40 vprašanih. To so Biotehniška fakulteta (v nadaljevanju poglavja BF), Fakulteta za arhitekturo (FA), Fakulteta za farmacijo (FFa), Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo (FKKT), Filozofska fakulteta (FF), Medicinska fakulteta (MF), Pedagoška fakulteta (PeF), Pravna fakulteta (PF) in Veterinarska fakulteta (VF). Čeprav še zdaleč ne zaobjamejo vseh področij študijskega delovanja v Sloveniji, pa so dovolj raznolike, da nudijo osnovni vpogled v stanje na tematsko različnih študijskih smereh.

Podatki o študiju

Tretje vprašanje se je nanašalo na program, na katerem študirajo vprašani, in je bilo odprtega tipa, ker smo presodili, da bi bil seznam vseh programov izbranih fakultet preobsežen za oblikovanje preglednega šifranta. Prav to se je izkazalo kot metodološka šibkost ankete, saj so vprašani dali 2280 zelo raznovrstnih odgovorov. Nekateri so navedli kratico ali žargonsko opredelitev programa, ki se ne sklada z njegovim uradnim imenom, drugi so navedli stopnjo in vrsto študija ipd. Frekvenca študentov z nobene študijske smeri ni presegla 6 % anketirancev. Največ jih je bilo z anglistike, slovenistike, psihologije, zgodovine, francistike, pedagogike in andragogike, filozofije, geografije in drugih smeri na Filozofski fakulteti, z arhitekture, prava, medicine in farmacije. Pregled nad odgovori še dodatno zmanjšuje dejstvo, da številni anketiranci študirajo dvopredmetno. V nadaljnji analizi se zato omejujemo na podatke o univerzi in fakulteti, na kateri študirajo, podatkov o programu pa ne vključujemo.

V 4. vprašanju so morali anketiranci označiti vrsto študija, v 5. pa svoj trenutni status. Pri obeh so izbirali med vnaprej ponujenimi možnostmi. Največ je prvostopenjskih bolonjskih študentov (1251, 54 %), ki jim sledijo drugostopenjski (498, 22 %) in dodiplomski nebolonjski študenti (408, 18 %). Manj je tretjestopenjskih bolonjskih študentov (64, 3 %) ter nebolonjskih magistrskih (49, 2 %) in doktorskih (10, 0 %). 36 vprašanih (2 %) je izbralo možnost "drugo". V veliki meri gre za redne študente (2139, 92 %), izrednih je bilo 131 (6 %). Na tretjestopenjskem študiju je bil njihov delež višji, 44 %. 52 (2 %) jih je pri statusu izbralo možnost "drugo".

Slika 39: Vrsta študija anketirancev, n = 2316


Na 6. vprašanje o svojem maternem jeziku je odgovorilo 2324 vprašanih, izbrali pa so lahko več odgovorov. 2206 (95 %) jih je izbralo slovenščino. Hrvaščino, srbščino oziroma bosanščino, ki so bile združene v eni kategoriji, je označilo 124 vprašanih (5 %), makedonščino 17 (1 %), madžarščino 7 vprašanih, italijanščino 5 in albanščino 3. 24 jih je navedlo druge jezike, med njimi so bile 7-krat nemščina, 3-krat ruščina in 2-krat finščina ter litvanščina. Po enkrat so napisali še armenščino, francoščino, makedonščino, ki je vprašani očitno ni opazil med ponujenimi možnostmi, nizozemščino, poljščino, slovaščino, španščino in rusinščino.


150

Slika 40: Prvi jezik anketiranih domačih študentov

Ocena jezikovne zmožnosti v tujih jezikih

V 7. vprašanju so študenti ocenjevali svojo lastno jezikovno zmožnost v različnih jezikih. Med njimi jim nismo ponudili slovenščine, saj smo predvidevali, da gre večinoma za slovenske študente. Vsakemu od ponujenih jezikov so pripisali oceno od 0 do 3 (ocena 0 je pomenilo, da jezika sploh ne zna, 1 malo, 3 pa tekoče) za štiri sporazumevalne dejavnosti (branje, pisanje, poslušanje in govorjenje). Ker je bilo ocen 0 zelo malo, lahko predvidevamo, da tisti, ki jezika sploh ne znajo, svojega znanja v njem niso niti ocenjevali.

Najbolje, s povprečnima ocena 2,6 in 2,8, so študenti ocenili svojo jezikovno zmožnost za angleščino, pri čemer imata produkcijski dejavnosti pisanja in govorjenja nižjo povprečno oceno. Ocenilo jo je 2315 vprašanih. Sledijo ji hrvaščina, srbščina oziroma bosanščina, pri katerih je odgovarjalo 2232 vprašanih. Najvišje so ocenili svojo zmožnost poslušanja (2) in branja (1,8), sledita govorjenje (1,5) in nazadnje pisanje (1,2). O znanju nemščine je odgovorilo 2272 anketiranih. Zmožnost branja in poslušanja so ocenili s povprečnima ocenama 1,3 in 1,2, produkcijski zmožnosti pa sta s povprečno oceno 1,0 bližje osnovnemu znanju. Ocene za italijanščino (2199 odgovorov) in francoščino (2202 odgovora) so podobno nizke, saj imata obe povprečne ocene 0,4–0,7.

Slika 41: Povprečne ocene jezikovne zmožnosti v tujih jezikih

Vprašani so lahko ocenjevali svojo jezikovno zmožnost še za tri dodatne jezike in ocenili so jo razmeroma visoko, verjetno tudi zato, ker jih veliko študira prav tuje jezike. Prvega je vpisalo 827, drugega 240, tretjega pa 62 vprašanih. Zaradi raznolikosti odgovorov ne navajamo povprečnih vred-nosti, največkrat pa se je pojavila španščina, ki jo zna 537 vprašanih (23 %). Sledijo ji ruščina (133 vprašanih), latinščina (74), portugalščina (65), češčina (45), japonščina in poljščina (po 30), švedščina (27) in makedonščina (22). Manj kot 20 vprašanih je napisalo še madžarščino, nizozemščino, slova-ščino, kitajščino, slovenščino, bolgarščino, korejščino, romunščino, grščino, finščino, staro grščino, turščino, norveščino, albanščino, arabščino, danščino, esperanto, hebrejščino, ukrajinščino, armen-ščino, čakavščino, črnogorščino, hindijščino, hrvaščino, indonezijščino, islandščino, katalonščino,

0

1

2

3

Branje Pisanje Poslušanje Govorjenje

Angleščina

Hrv./srb./bos.

Nemščina

Italijanščina

Francoščina


151

kiswahili in svahili, litvanščino, lužiško srbščino, mandarinščino, rusinščino, sanskrt, staro cerkveno slovanščino in tokpisin.

Raba jezikov pri posameznih študijskih dejavnostih

V 8., 9. in 10. vprašanju so vprašani ocenjevali, kako pogosto pri posameznih študijskih dejavnostih uporabljajo različne jezike. Ocenjevali so z ocenami od 1 do 5, pri čemer 1 pomeni nikoli, 6 pa vedno. Dajali so ločene ocene za slovenščino, angleščino in druge jezike, torej niti slovenščino niti angleščino.

Slika 42: Povprečne ocene rabe jezikov za posamezne študijske dejavnosti

Slovenščina prevladuje pri vseh študijskih dejavnostih, najizraziteje pa pri konzultacijah, kjer jo vedno uporablja 73 % vprašanih. Razmerje med slovenščino in angleščino je najbolj izenačeno pri študiju strokovne literature – v slovenščini je pri tem njeno rabo s 5 ocenilo 28 %, s 4 pa 21 %, medtem ko sta za angleščino deleža 14 % za oceno 5 in 32 % za oceno 4. Sicer je nekoliko višji delež angleščine še pri seminarskih nalogah in drugih pisnih izdelkih. Ostale jezike vprašani uporabljajo redkeje, spet največ pri študiju literature, najmanj pa pri konzultacijah.

Tabela 16: Ocena vprašanih o rabi slovenščine pri študijskih dejavnostih

Dejavnost

Odgovori

Št. odg. Povprečje St. odklon 1 2 3 4 5

predavanja 39 (2%) 127 (6%) 185 (8%) 392 (17%) 1566 (68%) 2309 4,4 1,0

izročki 117 (5%) 91 (4%) 248 (11%) 474 (21%) 1361 (59%) 2291 4,3 1,1

izpiti 123 (5%) 95 (4%) 159 (7%) 198 (9%) 1718 (75%) 2293 4,4 1,1

seminarske naloge in pisni izdelki 134 (6%) 93 (4%) 266 (12%) 398 (17%) 1400 (61%) 2291 4,2 1,2

predstavitve izdelkov in ustni nastopi 143 (6%) 93 (4%) 191 (8%) 324 (14%) 1539 (67%) 2290 4,3 1,2

študij strokovne literature 127 (6%) 385 (17%) 649 (28%) 484 (21%) 645 (28%) 2290 3,5 1,2

konzultacije 28 (1%) 51 (2%) 172 (8%) 355 (16%) 1672 (73%) 2278 4,6 0,8

Tabela 17: Ocena vprašanih o rabi angleščine pri študijskih dejavnostih

Dejavnost

Odgovori


predavanja 870 (38%) 863 (38%) 333 (14%) 126 (5%) 105 (5%) 2297 2,0 1,1

izročki 994 (44%) 636 (28%) 396 (17%) 129 (6%) 123 (5%) 2278 2,0 1,2

izpiti 1650 (72%) 272 (12%) 150 (7%) 78 (3%) 127 (6%) 2277 1,6 1,1




konzultacije 1604 (71%) 367 (16%) 181 (8%) 67 (3%) 54 (2%) 2273 1,5 0,9

Tabela 18: Ocena vprašanih o rabi drugih jezikov pri študijskih dejavnostih

Dejavnost

Odgovori


predavanja 1605 (70%) 249 (11%) 194 (8%) 144 (6%) 113 (5%) 2305 1,7 1,2

izročki 1643 (72%) 216 (9%) 176 (8%) 131 (6%) 126 (5%) 2292 1,6 1,2

izpiti 1744 (76%) 131 (6%) 155 (7%) 123 (5%) 139 (6%) 2292 1,6 1,2




0

1

2

3

4

5

Predavanja Izročki Izpiti Seminarskenaloge in pisni

izdelki

Predstavitveizdelkov in

ustni nastopi

Študijliterature

Konzultacije

Slovenščina

Angleščina

Drugi jeziki


152

konzultacije 1790 (79%) 192 (8%) 144 (6%) 90 (4%) 55 (2%) 2271 1,4 0,9

Primerjava rabe jezikov po posameznih fakultetah pokaže, da je pri vseh študijskih dejavnostih razen pri študiju strokovne literature podpovprečen delež rabe slovenščine na FF, verjetno zaradi študija tujih jezikov. Na MF se slovenščina nadpovprečno pogosto uporablja na izpitih, saj so ji vsi vprašani dali oceno 5, podpovprečno pa pri študijski literaturi (ocena 2,6). Velik delež študijske literature v slovenščini pa je na PeF (povprečna ocena 4,6) in PF (4,4).

Tabela 19: Povprečna ocena vprašanih o rabi slovenščine po posameznih fakultetah

Fakulteta

Predavanja Izročki Izpiti

Seminarske naloge in drugi

pisni izdelki

Predstavitve izdelkov in drugi

ustni nastopi Študij strokovne

literature Konzultacije

Povpr. Št.

odg. Povpr.

Št. enot

Povpr. Št.

odg. Povpr.

Št. odg.

Povpr. Št. odg. Povpr. Št.

odg. Povpr. Št. odg.

Biotehniška fakulteta 4,8 268 4,5 268 4,9 266 4,5 266 4,8 263 3,7 265 4,7 262

Fakulteta za arhitekturo 4,6 225 4,5 222 4,8 225 4,6 224 4,5 224 3,6 224 4,6 224

Fakulteta za farmacijo 4,8 89 4,5 89 4,9 89 4,6 89 4,8 89 3,4 89 4,8 88

Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo

4,8 44 4,5 41 4,9 44 4,5 43 4,7 44 3,2 44 4,7 42

Filozofska fakulteta 4,1 118

1 3,9

1173

4 117

5 3,9 1174 3,9 1174 3,3 1171 4,4 1169

Medicinska fakulteta 4,7 67 4,6 65 5 66 4,6 66 4,9 66 2,6 66 4,9 64

Pedagoška fakulteta 4,9 47 4,9 47 4,9 47 4,9 47 4,9 47 4,6 47 4,9 47

Pravna fakulteta 4,8 107 4,7 107 4,9 106 4,8 106 4,8 107 4,4 107 4,9 106

Veterinarska fakulteta 4,9 47 4,6 47 4,9 47 4,7 47 4,9 46 3,5 47 4,6 47

Pri rabi angleščine nekoliko navzgor odstopa FA, kjer je največji delež predavanj v angleščini (povpre-čna ocena 2,3), nadpovprečna sta tudi deleža ustnih nastopov (2) in konzultacij (1,8) v angleščini. Morda na to vpliva razmeroma velik delež študentov s te fakultete, katerih prvi jezik ni slovenščina (28 oz. 12 %). Sicer se angleščina nadpovprečno uporablja še pri izpitih na FF (1,8), pri pisnih izdelkih na VF (2,4), pri študijski literaturi na dveh medicinsko usmerjenih fakultetah, MF (4) in VF (3,8).

Na FKKT je najmanj predavanj v angleščini (1,6), pa tudi manj izpitov (1,2). MF ima podpovprečno pisnih (1,8), ustnih izdelkov (1,2) in konzultacij (1,1) v angleščini. Malo ustnih izdelkov (1,2) je tudi na PeF. Podpovprečno študijske literature v angleščini je na PeF (2,8) in PF (2,9).

Tabela 20: Povprečna ocena vprašanih o rabi angleščine po posameznih fakultetah

Fakulteta



pisni izdelki




Povprečje Št.

odg. Povprečje

Št. enot

Povprečje Št.

odg. Povprečje

Št. odg.

Povprečje Št.

odg. Povprečje

Št. odg.

Povprečje Št.

odg.

Biotehniška fakulteta

1,8 267 1,9 265 1,3 263 2,2 263 1,6 262 3,1 265 1,4 264

Fakulteta za arhitekturo

2,3 224 1,9 222 1,4 224 2 222 2 221 3,4 223 1,8 224

Fakulteta za farmacijo

1,8 88 2 88 1,3 87 2,3 88 1,6 88 3,6 87 1,3 87


1,6 43 1,8 40 1,2 43 2,2 42 1,6 43 3,5 43 1,4 40

Filozofska fakulteta

2,1 1176 2,1 1168 1,8 1171 2,2 1171 1,9 1164 3,2 1167 1,5 1166

Medicinska fakulteta

1,9 67 1,7 65 1,2 66 1,8 66 1,2 65 4 65 1,1 65

Pedagoška fakulteta

1,7 46 1,7 46 1,3 46 2,1 45 1,4 46 2,8 45 1,2 46


Veterinarska fakulteta

2 47 2,1 47 1,4 46 2,4 47 1,6 47 3,8 47 1,6 47

Drugi jeziki se na vseh izbranih fakultetah uporabljajo podpovprečno malo pri vseh dejavnostih. Izjema je FF, verjetno v okviru študija tujih jezikov.


153

Tabela 21: Povprečna ocena vprašanih o rabi drugih jezikov po posameznih fakultetah

Fakulteta



pisni izdelki




Povpr. Št. odg. Povpr. Št.

enot Povpr.

Št. odg.

Povpr. Št.

odg. Povpr.

Št. odg.

Povpr.

Št. odg. Povpr. Št.

odg.

Biotehniška fakulteta

1,2 267 1,2 267 1,1 268 1,3 266 1,1 265 1,4 267 1,1 262

Fakulteta za arhitekturo

1,2 226 1,2 226 1,1 226 1,3 226 1,2 224 1,8 225 1,2 224

Fakulteta za farmacijo

1,2 89 1,3 89 1,1 89 1,2 89 1,2 88 1,7 89 1 88


1 43 1 43 1 43 1 43 1 43 1,1 43 1 42

Filozofska fakulteta 2,1 1178 2,1 1170 2,1 1169 2,1 1171 2 1171 2,4 1171 1,7 1165

Medicinska fakulteta

1,1 67 1,1 65 1 66 1 66 1 66 1,5 66 1 64

Pedagoška fakulteta 1,1 46 1 46 1,1 46 1 46 1,1 46 1,3 46 1 46


Veterinarska fakulteta

1,3 47 1,2 47 1,1 47 1,3 47 1,1 47 1,8 46 1,1 47

Primerjava rabe jezikov po stopnjah študija ne pokaže pomembnejših razlik. Nekoliko odstopajo rezultati pri nebolonjskem doktorskem študiju, vendar je tu odgovarjalo le 10 študentov, v vseh kategorijah pa navzgor odstopa magistrski nebolonjski študij. Več izpitov v slovenščini je še na tretjestopenjskem bolonjskem študiju, manj pa na dodiplomskem nebolonjskem študiju. Manj slovenske literature je na tretjestopenjskem bolonjskem študiju.

Slika 43: Povprečne ocene rabe slovenščine glede na stopnjo študija

Pri rabi angleščine so razlike še manjše, če seveda zaradi nizkega števila odgovorov ne upoštevamo doktorskih študentov. Le tretjestopenjski študij odstopa nekoliko navzgor pri študiju literature, pisnih izdelkih in ustnih nastopih ter navzdol pri izpitih.

Slika 44: Povprečne ocene rabe angleščine glede na stopnjo študija

0

1

2

3

4

5


izdelki


ustni nastopi

Študijliterature

Konzultacije

1. stopnja

2. stopnja

3. stopnja

dodiplomski

magistrski

doktorski

drugo

0

1

2

3

4

5


izdelki


ustni nastopi

Študijliterature

Konzultacije

1. stopnja

2. stopnja

3. stopnja

dodiplomski

magistrski

doktorski

drugo


154

Pri rabi ostalih jezikov navzgor najbolj izstopa dodiplomski nebolonjski študij, pa tudi prvostopenjski bolonjski študij, navzdol pa tretjestopenjski in magistrski študij.

Slika 45: Povprečne ocene rabe drugih jezikov glede na stopnjo študija

V povezavi s statusom študentov se zdi, da so izredni študenti rabi slovenščine dajali višje ocene pri vseh dejavnostih. Pri rabi angleščine so bolj izenačeni z rednimi študenti, višje ocene so le pri pisnih izdelkih in študiju literature. Druge jezike izredni študenti uporabljajo manj kot redni, višje ocene pa so dajali tisti, ki so pri svojem statusu izbrali možnost "drugo".

Slika 46: Povprečne ocene rabe slovenščine glede na status študentov

Slika 47: Povprečne ocene rabe angleščine glede na status študentov

0

1

2

3

4

5


izdelki


ustni nastopi

Študijliterature

Konzultacije

1. stopnja

2. stopnja

3. stopnja

dodiplomski

magistrski

doktorski

drugo

0

1

2

3

4

5


izdelki


ustni nastopi

Študijliterature

Konzultacije

redni študent

izredni študent

drugo

0

1

2

3

4

5


izdelki


ustni nastopi

Študijliterature

Konzultacije

redni študent

izredni študent

drugo


155

Slika 48: Povprečne ocene rabe drugih jezikov glede na status študentov

Študentov, katerih prvi jezik ni (samo) slovenščina, je sicer bistveno manj kot ostalih, saj jih je skupaj okoli 7 %. Slovenščino večino uporabljajo manj kot tisti, katerih prvi jezik je slovenščina. Povprečne ocene so skoraj izenačene samo pri študiju literature in, zanimivo, pri konzultacijah. V skladu s tem pri vseh dejavnostih uporabljajo več angleščine, kjer so najmanjše razlike spet pri študiju literature. Tudi ostale jezike uporabljajo več od študentov, katerih materni jezik je slovenščina.

Slika 49: Povprečne ocene rabe slovenščine glede na prvi jezik študentov

Slika 50: Povprečne ocene rabe angleščine glede na prvi jezik študentov

0

1

2

3

4

5


izdelki


ustni nastopi

Študijliterature

Konzultacije

redni študent

izredni študent

drugo

0

1

2

3

4

5


izdelki


ustni nastopi

Študijliterature

Konzultacije

J1: slovenščina

J1: ni slovenščina

0

1

2

3

4

5


izdelki


ustni nastopi

Študijliterature

Konzultacije

J1: slovenščina



156

Slika 51: Povprečne ocene rabe drugih jezikov glede na prvi jezik študentov

Pričakovanja o rabi jezikov pri opravljanju poklicev

Približno dve tretjini (68 %) respondentov (n = 2303), ki so odgovorili na vprašanje o jeziku, za katerega pričakujejo, da ga bodo največ uporabljali pri opravljanju svojega poklica, je odgovorilo, da pričakujejo, da bo to slovenščina. 18 % respondentov pričakuje, da bodo poklicno največ uporabljali angleščino, 14 % pa jih je izbralo odgovor drugo.

Slika 52: Pričakovani jezik opravljanja poklica

Med 310 respondenti, ki so svoj odgovor drugo tudi pojasnili, je bilo največ takih (173), ki pričakujejo, da bodo pri opravljanju poklica enakovredno uporabljali dva ali celo več jezikov, druga možna interpretacija tovrstnih odgovorov je, da respondenti niso natančno upoštevali navodila, naj navede-jo jezik, za katerega mislijo, da ga bodo pri opravljanju poklica uporabljali največ. Med jeziki, za katere respondenti pričakujejo, da jih bodo pri svojem poklicu enakovredno uporabljali v kombinaciji še z enim jezikom, so bili najpogosteje omenjeni slovenščina, angleščina, francoščina, španščina, italijanščina, nemščina in ruščina. Če so respondenti navajali tri jezike, je šlo v vseh primerih za kombinacijo slovenščine, angleščine in še enega od omenjenih jezikov. Respondenti, ki so navedli samo en jezik, so največkrat (55) navedli nemščino, sledita španščina (34) in francoščina (26), 14 respondentov je kot svoj poklicni jezik navedlo japonščino, 11 pa kitajščino.

Razpisani in dejanski jezik izvedbe študija

2265 ali 98 % respondentov na to vprašanje (n =2305) je pritrdilo, da izvedba predmetov, ki jih obiskujejo, poteka v jeziku, v katerem so bili razpisani.

0

1

2

3

4

5


izdelki


ustni nastopi

Študijliterature

Konzultacije

J1: slovenščina



157

Slika 53: Ali vaš študij poteka v jeziku, v katerem je bil razpisan?

Stališča o jezikih v visokem šolstvu

S sklopi trditev 13, 14 in 15 smo merili stališča vprašanih do različnih vidikov rabe jezikov v visokem šolstvu. Stopnjo (ne)strinjanja s trditvami smo merili s 5-stopenjsko lestvico, na kateri je ocena 1 pomenila, da se s trditvijo sploh ne strinjajo, ocena 5 pa, da se popolnoma strinjajo. Pri vsakem vprašanju so se respondenti z izborom odgovora ne morem oceniti lahko odločili tudi, da se ocene vzdržijo. V sklopih trditev so bile te pomešane in le grobo združene po tematiki, v nadaljevanju pa jih predstavljamo po vsebinskih sklopih.

Stališča slovenskih študentov o jeziku študija za tuje študente

Dobra večina respondentov (56 %) meni, da je za tuje študente treba organizirati predavanja v tujem jeziku, s tem se popolnoma strinja 34 % respondentov. Trditvi je nasprotovalo 15 % respondentov, pri čemer je bil odstotek tistih, ki so potrebo po organizaciji tujejezičnih predavanj za tujce povsem zavračali in tisti, ki so izbrali oceno 2 skorajda izenačen. 20 % respondentov se s trditvijo niti ne soglaša niti ji ne nasprotuje, dodatnih 10 % pa se je ocene vzdržalo. Opisano mnenje so potrdili tudi praktično enaki rezultati (ne)strinjanja z nasprotno trditvijo, da bi moral na slovenskih univerzah tudi visokošolski pouk za tuje študente potekati v slovenščini. S trditvijo se ni strinjalo 57 % respondentov, 20 % je izbralo srednjo vrednost 3, pritrdilo pa ji je 14 % respondentov. Tudi delež vzdržanih (9 %) je bil skorajda enak kot pri prvi trditvi.

Tabela 22: Stališča slovenskih študentov o jeziku študija za tuje študente

Trditev Odgovori Povprečje

1 2 3 4 5 Ne

morem oceniti

Skupaj veljavnih

Na slovenskih univerzah bi bilo treba visokošolski pouk za tuje študente organizirati v tujem jeziku.

158 (7%) 187 (8%) 445

(20%) 483

(22%) 772

(34%) 193 (9%)

2238 (100%)

3,7

Na slovenskih univerzah bi moral tudi visokošolski pouk za tuje študente potekati v slovenskem jeziku.

719 (32%)

585 (26%)

454 (20%)

152 (7%) 144 (6%) 177 (8%) 2231

(100%) 2,2

Stališča o študiju v slovenščini in angleščini

Ocene strinjanja s trditvami, s katerimi smo merili stališča slovenskih študentov do izvajanja pedagoškega procesa na slovenskih univerzah v tujem jeziku, predvsem do skrajnih rešitev, pri katerih bi se pedagoški proces na določeni stopnji ali kar v celoti izvajal izključno v angleščini, kažejo, da študenti takim skrajnim rešitvam izrecno nasprotujejo. S trditvijo, da bi bilo dobro, če bi se visokošolski pedagoški proces v prihodnosti izvajal v angleškem jeziku, se ni strinjalo 69 % odstotkov respondentov, od tega se jih kar 46 % z njo sploh ni strinjalo. Strinjanje s trditvijo je izrazilo 10 % respondentov, medtem ko jih je 16 % izbralo oceno 3, 6 % pa se jih do trditve ni opredelilo. Še izrazitejše nestrinjanje so respondenti izrazili do trditve, da bi pedagoško delo na slovenskih univerzah moralo vedno potekati v angleščini. S trditvijo se ni strinjalo 80 % respondentov, od tega je


158

tako stališče povsem zavrnilo 60 % respondentov, medtem ko se jih je z njo strinjalo samo 5 %. Zanimivo je tudi, da se do te trditve nista opredelila zgolj 2 % respondentov, v primerjavi z drugimi trditvami pa je bil nižji tudi odstotek tistih, ki se s trditvijo niti ne strinjajo, niti je ne zavračajo (13 %). Ocene strinjanja s trditvama 13h in 13i, kažejo, da večina respondentov meni, da bi moral biti učni jezik na slovenskih univerzah slovenščina. Stopnja strinjanja je nekoliko višja za študij na prvi stopnji (66 %, od tega jih je 48 % izrazilo popolno strinjanje s trditvijo), da bi moral študijski proces (z izjemo vabljenih predavanj tujih predavateljev) tudi na drugi in tretji stopnji potekati v slovenščini, je menilo 58 % respondentov. S slovenščino kot glavnim tujim jezikom na 1. študijski stopnji se ni strinjalo 13 % respondentov, na 2. stopnji pa 17 % respondentov.

Mnenj a respondentov kažejo tudi na zavračanje rešitev, pri katerih študenti predavanja pri predmetu sicer poslušajo v določenem jeziku, svoje študijske obveznosti pa nato (lahko) opravljajo v drugem jeziku. 60 % respondentov se je povsem strinjalo, da bi moralo preverjanje znanja potekati v istem jeziku kot podajanje snovi, dodatnih 17 % je izbralo oceno 4, samo 9 % respondentov pa se s to trditvijo ni strinjalo ali jo je povsem zavračalo.

Bistveno neenotnejša so mnenja respondentov o prednostih študija v angleškem jeziku; posamezno gledano, je sicer najvišji delež tistih respondentov, ki so menili, da ta nima nobene prednosti pred študijem v slovenščini (24 % respondentov), obenem pa se 25 % respondentov s trditvijo ni strinjalo oziroma sploh ni strinjalo, podoben delež respondentov (21 %) respondentov je izbral oceno 3, zelo visok (18 %) pa je bil tudi delež tistih, ki se o trditvi niso želeli izreči.

Tabela 23: Stališča slovenskih študentov o študiju v slovenščini in angleščini na slovenskih univerzah


1 2 3 4 5 Ne

morem oceniti

Skupaj veljavnih

Pedagoško delo na slovenskih univerzah bi moralo vedno potekati v angleščini.

1340 (60%)

448 (20%)

294 (13%)

64 (3%) 37 (2%) 51 (2%) 2234

(100%) 1,5

Preverjanje znanja pri predmetih bi moralo potekati v istem jeziku kot podajanje snovi.

107 (5%) 86 (4%) 237

(11%) 383

(17%) 1341 (60%)

78 (3%) 2232

(100%) 4,2

Študij v angleščini na slovenski univerzi nima nobene prednosti pred študijem v slovenščini.

268 (12%)

283 (13%)

460 (21%)

263 (12%)

545 (24%)

412 (18%)

2231 (100%)

3,2

Na slovenski univerzi bi moral visokošolski pouk za domače študente na prvi stopnji, z izjemo vabljenih predavanj tujih predavateljev, potekati v slovenščini.

120 (5%) 174 (8%) 330

(15%) 410

(18%) 1064 (48%)

128 (6%) 2226

(100%) 4,0

Na slovenski univerzi bi moral visokošolski pouk za domače študente na drugi in tretji stopnji, z izjemo vabljenih predavanj tujih predavateljev, potekati v slovenščini.

163 (7%) 212

(10%) 414

(19%) 423

(19%) 859

(39%) 155 (7%)

2226 (100%)

3,9

Dobro bi bilo, če bi se visokošolski pedagoški proces v Sloveniji v prihodnosti izvajal v angleškem jeziku.

1022 (46%)

508 (23%)

352 (16%)

136 (6%) 88 (4%) 127 (6%) 2233

(100%) 1,9

Ocena lastne zmožnosti za študij v angleščini in ocena jezikovne opremljenosti predavateljev

Tabela 24: Ocena lastne zmožnosti za študij v angleščini in ocena jezikovne opremljenosti predavateljev


1 2 3 4 5 Ne

morem oceniti

Skupaj veljavnih

Svoj študij bi enako kakovostno zaključil/a v angleškem jeziku.

495 (22%)

363 (16%)

405 (18%)

393 (18%)

445 (20%)

136 (6%) 2237

(100%) 3,0

Maturitetno znanje angleščine mi omogoča študij tuje strokovne literature.

248 (11%)

394 (18%)

542 (24%)

489 (22%)

387 (17%)

154 (7%) 2214

(100%) 3,2

Visokošolski učitelji dobro znajo jezike, v katerih poučujejo.

43 (2%) 93 (4%) 301

(14%) 653

(29%) 947

(43%) 188 (8%)

2225 (100%)

4,2

Dobro razumem podano snov in študijsko literaturo v angleščini.

103 (5%) 217

(10%) 459

(21%) 596

(27%) 703

(32%) 146 (7%)

2224 (100%)

3,7


159

Pri ocenah strinjanja s trditvijo, da bi svoj študij enako kakovostno zaključili v angleškem jeziku kot v slovenščini, je zanimiva predvsem primerjava s strinjanjem, ki so ga tuji izmenjavni študenti izrazili s trditvijo, da bi študij enako uspešno zaključili v angleščini kot v svojem maternem jeziku. Medtem ko se je s trditvijo strinjalo 70 % tujih izmenjavnih študentov, od tega 40 % povsem, je strinjanje s to trditvijo pri slovenskih respondentih približno za polovico nižje – s trditvijo se je strinjalo 38 % respondentov, od tega 20 % povsem, prav tolikšen delež se jih s trditvijo ni strinjal (med tujimi študenti je bil ta delež 8 %), 18 % pa se jih s trditvijo niti ni strinjalo, niti ji ni nasprotovalo. Poskus pojasnitve izraženega stališča z nerazumevanjem tujega učnega jezika, je težaven. Po eni strani podatki kažejo statistično značilno povezanost med slovenskimi študenti, ki so svojo jezikovno zmožnost v angleščini ocenili z manj kot 3 in respondenti, ki se s trditvijo niso strinjali ali sploh niso strinjali, vendar je svojo jezikovno zmožnost branja in poslušanja z manj kot 3 ocenilo 15 % respon-dentov, pisanja in govorjenja pa 30 % študentov. Večina respondentov (59 %) ocenjuje, da podano študijsko snov in literaturo v angleškem jeziku dobro razumejo, zgolj 15 % jih meni, da jim tuji učni jezik povzroča težave, 21 % pa jih je izbralo srednjo vrednost 3. V tem kontekstu je zanimivo (ne)strinjanje z oceno, da respondentom maturitetno znanje angleščine omogoča študij angleške strokovne literature; s trditvijo se je namreč strinjalo občutno manj respondentov (39 %) od tistih, ki so zatrdili, da ji razumevanje v angleščini podane študijske snovi ne povzroča težav, nasprotovalo pa ji je kar 29 % respondentov, od tega je 11 % respondentov ocenilo, da njihovo maturitetno znanje angleščine sploh ne zadošča za branje angleške študijske literature, skoraj četrtina (24 %) je izbrala srednjo vrednost 3. Ena od možnih razlag za razmeroma visok delež respondentov, ki jim po njihovi oceni angleščina kot učni jezik ne povzroča težav, ki je z vprašalnikom sicer nismo preverjali, je, da so svoje znanje tujega strokovnega jezika nadgradili med univerzitetnim študijem. Zelo posplošeno rečeno, izražena stališča v tem sklopu kažejo, da študij v tujem jeziku (angleščini) za slovenske študente ni nekaj samoumevnega, kar bi sprejemali brez vsakršnega odpora in težav.

Tudi slovenski respondenti so (tako kot tuji) zelo visoko ocenili znanje jezikov, v katerih predavajo slovenski predavatelji. Pri tem podatki kažejo pozitivne korelacije z visokimi ocenami tako pri študentih, ki poslušajo predavanja izključno v slovenščini, kot tistimi, ki poslušajo tudi angleška predavanja, kar pomeni, da se odgovori najverjetneje nanašajo tako na – samoumevno pričakovano – znanje slovenščine kot tudi na jezikovno kompetenco profesorjev v angleščini. S trditvijo, da slovenski predavatelji dobro obvladajo jezike, v katerih predavajo, se je strinjalo 72 % respondentov, od tega velika večina (43 %) povsem, medtem ko je predavateljsko jezikovno opremljenost negativno ocenilo zgolj 6 % respondentov.

Stališča o terminologiji in tujejezični literaturi strokovnega področja

Izražena stališča respondentov kažejo na zavedanje o pomembnosti obvladovanja domače in tuje strokovne terminologije lastnega študijskega področja.

Velika večina respondentov med slovenskimi študenti se strinja (7 %) oziroma popolnoma strinja (86 %) s trditvijo, da je obvladovanje slovenskega strokovnega jezika lastnega študijskega področja pomembno, nasprotno sta menila samo 2 %. Visoko, čeprav nekoliko nižje, je tudi strinjanje s trditvijo, da je pomembno obvladovanje angleškega strokovnega jezika izbranega področja, strinjanje s to trditvijo je izrazilo (81 %) respondentov, med njimi je najvišjo stopnjo strinjanja izbralo 59 % respondentov. V tem sklopu trditev je najzanimivejša primerjava (ne)strinjanja s trditvama c in d: več kot polovica respondentov (58 %) meni, da je tujejezična literatura za njihovo področje kakovostnejša od slovenske, obenem pa jih enak odstotek ocenjuje, da razumevanje strokovnega izrazja v angleščini zanje ni preprostejše od razumevanja angleškega strokovnega izrazja, iz česar sicer ni mogoče implicirati, da imajo z razumevanjem tujejezične/angleške strokovne literature težave, vsekakor pa je na podlagi izraženih stališč do trditev v tem sklopu mogoče implicirati študentsko potrebo oz. željo po kakovostni slovenski strokovni literaturi.


160

Tabela 25: Stališča o terminologiji in tujejezični literaturi

Trditve Odgovori Povprečje

1 2 3 4 5 Ne

morem oceniti.

Skupaj

Pomembno je, da obvladam slovenski strokovni jezik svojega študijskega področja.

18 (1%) 30 (1%) 79 (4%) 159 (7%) 1913 (86%)

19 (1%) 2218

(100%) 4,8

Pomembno je, da obvladam angleški strokovni jezik svojega študijskega področja.

44 (2%) 93 (4%) 266

(12%) 483

(22%) 1302 (59%)

27 (1%) 2215

(100%) 4,3

Tujejezična literatura za moje študijsko področje je bolj kakovostna od slovenske.

155 (7%) 208 (9%) 415

(19%) 487

(22%) 795

(36%) 152 (7%)

2212 (100%)

3,7

Lažje razumem angleško kot slovensko strokovno izrazje na svojem študijskem področju.

805 (36%)

491 (22%)

504 (23%)

183 (8%) 165 (7%) 59 (3%) 2207

(100%) 2,3

Mnenja o prednostih in slabostih študija v angleščini

Pri sklopu trditev, s katerimi smo skušali meriti mnenje slovenskih študentov o prednostih in slabostih, ki jih prinaša študij v angleščini, so prvo očitno opažanje zelo visoki deleži respondentov, ki so presodili, da se do trditve ne morejo opredeliti. Ti pri nekaterih trditvah dosegajo skoraj 50 % respondentov in nedvomno zahtevajo kritičen premislek o smiselnosti zastavljenih trditev. Respondenti so namreč očitno nakazali, da niso pripravljeni neosnovano presojati o zadevah, s katerimi nimajo neposrednih izkušenj oz. o katerih nimajo zadostnega vedenja, s katerim bi lahko podprli svoje mnenje.

Med ocenami prednosti/slabosti študija v angleščini je še najprepričljivejše strinjanje slovenskih študentov s trditvijo, da študij v angleščini pripomore k možnostim za študij v tujini – s trditvijo se je strinjalo 53 % respondentov, nasprotovalo ji je 12 %, medtem ko jih je 18 % izbralo srednjo vrednost 3, približno tolikšen delež (16 %) pa je presodil, da se do trditve ne more opredeliti. 34 % respondentov je menilo, da študij v angleščini olajšuje spremljanje novosti v stroki, 24 % odstotkov se jih s tem ni strinjalo, najvišji pa je bil delež do trditve tako ali drugače neopredeljenih (21 % jih je izbralo vrednost 3 in 20 % se jih je ocene vzdržalo). S trditvijo, da so slovenski študenti, ki študirajo v angleščini, poklicno uspešnejši, se večina tistih, ki so se do nje opredelili, ni strinjala (39 %), s trditvijo se je strinjalo 11 % respondentov, tudi pri tej trditvi pa je bil zelo visok delež vzdržanih (36 %).

Odgovori kažejo, da se med navedenimi možnostmi ključna prednost študija v slovenščini slovenskim študentom zdi možnost sproščenega, z znanjem jezika neoviranega komuniciranja. S trditvijo, da domači študenti pri opravljanju študijskih dejavnosti bolj sproščeno komunicirajo, če to lahko počnejo v slovenščini, se je strinjalo 50 % respondentov, kar je 60 % vseh, ki so se do trditve odločili opredeliti, nasprotovalo ji je 13 % respondentov (20 % vseh opredeljenih), tudi pri tej trditvi pa je bil do trditve odločili opredeliti (30 %), nasprotovalo ji je 12 % respondentov, daleč najvišji pa je bil delež tistih, ki so se odločili, da o njej ne morejo soditi (44 %). Slovenski študenti študija v maternem jeziku tudi ne povezujejo s količino usvojene snovi; s trditvijo, da domači študenti, ki na slovenskih univerzah študirajo v slovenščini, obvladajo več snovi kot tisti, ki študirajo v angleščini, se je strinjalo zgolj 13 % respondentov, medtem ko je trditvi nasprotovalo 35 % respondentov, 15 % pa je izbralo vrednost 3. Tudi pri tej trditvi je bil izrazito visok delež vzdržanih (37 %).

Strinjanje s trditvijo, da so posledica študija v angleščini težave z obvladovanjem slovenske strokovne terminologije, je neizrazito, trditvi je pritrdilo 34 % respondentov, z njo se niti ni strinjalo, niti ji ni nasprotovalo 19 % respondentov, 16 odstotkov pa se jih s trditvijo ni strinjalo. Najvišji odstotek vzdržanih (49 %) je bil pri trditvi, da je študij v angleščini na slovenskih univerzah lažji od študija v angleščini. Večina tistih, ki so se odločili do trditve opredeliti, se z njo ni strinjalo (37 % vseh respondentov oz. 72 % vseh opredeljenih).


161

Tabela 26: Mnenja o prednostih in slabostih študija v angleščini

Trditve Odgovori Povprečje

1 2 3 4 5 Ne

morem oceniti

Skupaj

Domači študenti, ki na slovenskih univerzah študirajo v slovenščini, so uspešnejši pri študiju.

131 (6%) 134 (6%) 303

(13%) 321

(14%) 363

(16%) 993

(44%) 2245

(100%) 3,5

Domačim študentom, ki na slovenskih univerzah študirajo v angleščini, je bolj odprta pot v tujino.

119 (5%) 165 (7%) 408

(18%) 632

(28%) 555

(25%) 362

(16%) 2241

(100%) 3,7

Študenti, ki na slovenskih univerzah študirajo v angleščini, so uspešnejši pri opravljanju svojega poklica.

505 (23%)

360 (16%)

328 (15%)

154 (7%) 80 (4%) 812

(36%) 2239

(100%) 2,3

Domači študenti, ki na slovenskih univerzah študirajo v slovenščini, obvladajo več snovi kot tisti, ki študirajo v angleščini.

413 (18%)

384 (17%)

335 (15%)

197 (9%) 79 (4%) 831

(37%) 2239

(100%) 2,4

Študenti, ki na slovenskih univerzah študirajo v angleščini, lažje sledijo novostim iz stroke.

250 (11%)

292 (13%)

482 (22%)

479 (21%)

282 (13%)

451 (20%)

2236 (100%)

3,2

Domači študenti, ki na slovenskih univerzah študirajo v slovenščini, pri opravljanju študijskih dejavnosti bolj sproščeno komunicirajo.

128 (6%) 157 (7%) 358

(16%) 505

(23%) 606

(27%) 480

(21%) 2234

(100%) 3,7

Domači študenti, ki na slovenskih univerzah študirajo v angleščini, imajo pri strokovnem izražanju v slovenščini težave s terminologijo.

147 (7%) 204 (9%) 420

(19%) 495

(22%) 277

(12%) 689

(31%) 2232

(100%) 3,2

Študij v angleščini je na slovenskih univerzah lažji od študija v slovenščini.

528 (24%)

295 (13%)

192 (9%) 76 (3%) 44 (2%) 1099 (49%)

2234 (100%)

2,0

9.3 Rezultati ankete med tujimi (izmenjavnimi) študenti na slovenskih univerzah

Anketiranje je potekalo med 1. in 22. oktobrom 2012. Presodili smo, da izmenjavni študenti, ki bodo v Sloveniji študirali v letošnjem študijskem letu, zaradi termina izvajanja ankete tik po začetku študijskega leta še ne bi mogli posredovati relevantnih informacij o svojem študiju. Zato smo anketo posredovali študentom, ki so bili na študijski izmenjavi v Sloveniji v študijskem letu 2011/12. Anketo je delno ali v celoti izpolnilo 283 tujih študentov (od tega jo je končalo 236 respondentov).


Med 236 študenti, ki so izpolnili vprašanja z demografskimi podatki, je bilo 117 (50 %) moških in 119 (50 %) žensk. Približno tri četrtine (74 %) respondentov je bilo starih med 22 in 25 let. Največ respondentov je bilo iz Španije (n = 49), Portugalske (n = 22) in Francije (n =20), med državami, zastopanimi vsaj s 13 respondenti (5 %), so še Češka, Hrvaška, Nemčija, Litva, Poljska in Slovaška.


Približno tri četrtine vseh respondentov (216, 76 %), ki so odgovorili na to vprašanje, je izmenjavno študiralo na Univerzi v Ljubljani, nekoliko manj kot četrtina (61, 22 %) na Univerzi v Mariboru, samo en respondent pa je študiral na Univerzi na Primorskem.

Med fakultetami Univerze v Mariboru in Univerze v Ljubljani, na katerih je študiralo vsaj 3 % respondentov (n = 278), so naslednje. Največ respondentov je študiralo na Ekonomski fakulteti UL (n = 41, 14 %); na Fakulteti za družbene vede UL je študiralo 36 respondentov (13 %); na tretjem mestu po zastopanosti respondentov je Filozofska fakulteta UL s 27 respondenti (10 %). Na Ekonomsko-poslovni fakulteti UM je študiralo 16 respondentov (6 %); enak odstotek respondentov (n =16) je študiral na Fakulteti za arhitekturo UL, 5 % respondentov je študiralo na Pedagoški fakulteti UL (n = 15) in Pravni fakulteti UL (n = 14); 4 % respondentov (n = 12) je študiralo na Fakulteti za


162

elektrotehniko, računalništvo in informatiko UM; po 3 % respondentov je študiralo še na Fakulteti za strojništvo UL (n = 9), Medicinski fakulteti UL (n = 8); Fakulteti za matematiko in fiziko UL (n =8) ter na Fakulteti za elektrotehniko UL (n = 8). Razporeditev vseh respondentov po fakultetah slovenskih javnih univerz je prikazana v spodnjem grafu.


163

Slika 54: Fakulteta, na kateri so študirali tuji študenti, n = 278

Študijski program in stopnja študija

Tretje vprašanje se je nanašalo na program, na katerem so študenti študirali, in je bilo odprtega tipa, ker smo presodili, da bi bil seznam vseh programov izbranih fakultet preobsežen za oblikovanje preglednega šifranta. To se je izkazalo kot metodološka šibkost ankete, saj so respondenti podajali zelo raznovrstne in opredelitve svojega študijskega programa, ki pogosto ne sovpadajo z uradnimi nazivi programov, poleg tega pa frekvenca študentov na določenem programu, razen v primeru


164

študentov strojništva (n = 71, 25 %) pri nobenem programu ni presegla 1 % vseh respondentov. V nadaljnji analizi se zato omejujemo na podatke o univerzi in fakulteti, na kateri so študirali respondenti, podatkov o programu pa v analizo ne vključujemo.

Skoraj 80 % od 281 respondentov, ki je odgovorilo na to vprašanje, je študiralo na bolonjskih programih, od tega 45 % odstotkov na prvi stopnji, 31 % na drugi stopnji in 2 % na tretji stopnji. 16 % študentov je študiralo oz. v domovini študira še po predbolonjskih programih, od tega 11 % na dodiplomskem, 5 % pa na podiplomskem študiju. 5 % študentov je izbralo opcijo drugo, vendar oblike svojega študija niso natančneje navedli.

Slika 55: Tuji študenti po študijskih stopnjah

Tip izmenjave

Velika večina ( n = 273, 96 %) respondentov je bila na izmenjavi v okviru programa Erasmus (n = 267, 94 %) ali Erasmus Mundus (n = 7, 2 %).

Slika 56: Tip študijske izmenjave tujih študentov.


Prvi jezik večine respondentov, ki so svoj jezik lahko izbrali v predvidenem šifrantu (n = 117), je bila španščina (n = 47, 20 %), sledijo francoščina (n = 22; 9 %), nemščina (n = 17; 6 %), enak je bil odstotek izmenjavnih študentov, katerih prvi jezik je hrvaščina, srbščina ali bosanščina (n = 16; 6 %). Manj kot 5 % respondentov je bilo rojenih govorcev italijanščine (n = 7; 3 %), angleščine (n = 5; 2 %), madžarščine (n = 2; 1 %) in albanščine (n = 2; 1 %). Zanimivo je, da je več kot polovica vseh respondentov (n = 132; 55 %) prvih govorcev jezika, ki ga na podlagi podatkov o narodnosti študentov, ki najpogosteje prihajajo k nam na izmenjave, v šifrantu nismo predvideli.


165

Slika 57: Prvi jezik tujih študentov, n = 249

Med tistimi, ki so poleg odgovora drugo tudi navedli svoj prvi jezik, je bilo največ govorcev portugalščine (n = 22), poljščine (n = 21), češčine (n = 18) in litvanščina (n = 11). Z manj kot 10 govorci so bili zastopani še naslednji jeziki: kurdščina, slovaščina, ukrajinščina, slovaščina, finščina, turščina, grščina, nizozemščina, turščina, romunščina, latvijščina, bolgarščina, latvijščina in slovenščina ter jeziki pokrajin: valonščina, katalonščina in galicijščina.

Ocena lastne jezikovne zmožnosti

Svojo zmožnost branja, pisanja, slušnega razumevanja in govorjenja jezikov je na lestvici od 0 do 3, (pri čemer je ocena 0 pomenila, da respondent jezika sploh ne zna, 1 osnovno in 3 tekoče znanje) ocenilo 239 študentov. Najbolje, z zelo visoko povprečno oceno 2,7, so respondenti ocenili svoje znanje angleščine, od tega najbolje svojo zmožnost branja v angleškem jeziku s povprečno oceno 2,9. Ocene znanja drugih evropskih jezikov, ki se najpogosteje poučujejo kot drugi tuji jeziki, so bistveno nižje. Znanje španščine je bilo ocenjeno s skupno povprečno oceno 1,4, pri čemer je treba upoštevati, da to oceno zvišuje relativno veliko število respondentov (20 %), ki jim je španščina prvi jezik. Znanje francoščine je bilo ocenjeno s skupno povprečno oceno 1,2; znanje nemščine s skupno povprečno oceno 0,9, znanje italijanščine pa s skupno povprečno oceno 0,7. Pri vseh od omenjenih jezikov so respondenti najvišje ocenili svojo zmožnost bralnega razumevanja, sledi ocena slušnega razumevanja, govorjenja in najslabše pisanja.

Svoje znanje slovenščine so respondenti ocenili s skupno povprečno oceno 0,9; pri čemer sta bili spet bolje ocenjeni zmožnost bralnega in slušnega razumevanja (povprečna ocena 1), slabše pa zmožnost govorjenja (0,8) in najslabše pisanja (0,6). Vsekakor pa vse ocene znanja slovenščine kažejo na raven, ki ne zadošča za opravljanje študijskih obveznosti v slovenskem jeziku.

Tabela 27: Samoocena jezikovne zmožnosti v tujem jeziku Jezik Povprečja

branje pisanje poslušanje govorjenje

angleščina 2,9 2,7 2,8 2,7

slovenščina 1,0 0,6 1,0 0,8

italijanščina 0,9 0,5 0,9 0,6

francoščina 1,3 1,0 1,2 1,1

hrvaščina/srbščina/bosanščina 0,6 0,4 0,6 0,5

nemščina 1,0 0,8 0,9 0,9

španščina 1,5 1,3 1,5 1,4


166

Tečaji slovenskega jezika

Od 254 respondentov, ki so odgovorili na vprašanje, ali in kje so se učili slovenščine, jih je skoraj 40 % odgovorilo, da se slovenščine niso učili. Med 59 %, ki so se slovenščine učili, jih je 32 % obiskovalo EILC tečaj, 11 % se je slovenščine učilo na drugem tečaju slovenščine v Sloveniji, 2 % se jih je slovenščine učilo v domovini. 40 (15 %) respondentov je izbralo odgovor drugo, največ študentov, ki so pojasnili ta odgovor navaja, da so se slovenščine naučili v socializaciji s slovenskimi prijatelji ali kolegi v študentskem domu oziroma s širšim okoljem.

Slika 58: Učenje slovenščine pri tujih študentih

Razlogi za izbor Slovenije kot države študijske izmenjave

Med razlogi, ki so jih respondenti (n = 239) navajali za odločitev, da pridejo na študijsko izmenjavo v Slovenijo (možnih je bilo več odgovorov), jih je največ (n = 200; 84 %) navedlo, da se jim je Slovenija zdela zanimiva destinacija, naslednji razlog po pogostnosti navedbe je finančna ugodnost študija v Sloveniji (n = 74; 31 %), na tretjem mestu je kakovost študija ( n = 68; 28 %), 13 % (n = 32) respondentov je kot razlog navedlo, da bi se želeli zaposliti v Sloveniji, najmanj ( n = 22; 9 %) pa jih je Slovenijo izbralo zato, ker so se želeli naučiti slovenščine. Najpogostejše izbran razlog je predstavljal 48 % vseh navedb, drugi 18 %, tretji 16 %, delo v Sloveniji 8 % vseh navedb, odgovor drugo 6 % vseh navedb,razlog, da so se želeli naučiti slovenščine pa 5 % vseh navedb.

Slika 59: Razlogi za izbor Slovenije kot države študijske izmenjave

Jeziki, v katerih študenti opravljajo študijske obveznosti

Slovenščina

Odgovori na vprašanja, kako pogosto so izmenjavni študenti pri različnih študijskih aktivnostih uporabljali slovenščino, angleščino in druge tuje jezike, so skladni z ugotovitvami o znanju tujih jezikov, predstavljeni pri vprašanju o znanju tujih jezikov. Večina respondentov (od 74 % do 90 %)


167

slovenščine ni uporabljalo pri nobeni študijski aktivnosti. Še najnižji ( 74 %) je delež odgovorov, da slovenščine sploh niso uporabljali pri oceni rabe slovenščine pri predavanjih, sledijo študij izročkov (81%) in konzultacije (82 %) konzultacije. Študijske literature v slovenščini ni nikoli bralo 84 % vprašanih. 2 študijski aktivnosti, ki jih največ respondentov (90 %) nikoli ni opravljalo v slovenščini, so izpiti in ustne predstavitve, 87 % respondentov v slovenščini nikoli ni pripravljalo pisnih izdelkov. Te tri študijske aktivnosti so obenem tiste, ki jih je najmanj študentov vedno opravljalo v slovenščini.

Tabela 28: Ocene pogostnosti opravljanja določene študijske aktivnosti v slovenščini Podvprašanja Odgovori Povprečje Std. odklon

1 2 3 4 5 Skupaj

predavanja 172 (74%) 33 (14%) 13 (6%) 3 (1%) 12 (5%) 233 (100%) 1.5 1.0

študij izročkov 188 (81%) 22 (10%) 8 (3%) 4 (2%) 9 (4%) 231 (100%) 1.4 0.9

izpiti 209 (90%) 12 (5%) 4 (2%) 1 (0%) 5 (2%) 231 (100%) 1.2 0.7

seminarske naloge in drugi pisni izdelki

201 (87%) 19 (8%) 6 (3%) 2 (1%) 3 (1%) 231 (100%) 1.2 0.7

ustne predstavitve 208 (90%) 12 (5%) 8 (3%) 2 (1%) 1 (0%) 231 (100%) 1.2 0.6

študij literature 195 (84%) 15 (6%) 12 (5%) 4 (2%) 6 (3%) 232 (100%) 1.3 0.9

konzultacije 192 (82%) 23 (10%) 5 (2%) 6 (3%) 7 (3%) 233 (100%) 1.3 0.9

Angleščina

57 % respondentov je odgovorilo, da so vsa predavanja na izmenjavnem študiju v Sloveniji poslušali v angleščini. Med 60 in 65 odstotki se gibljejo tudi deleži študentov, ki so vse ostale izbrane študijske aktivnosti opravljali izključno v angleškem jeziku. Skladno s predhodnimi ugotovitvami, je najmanjši delež študentov (pod 10 %), ki pri svojih študijskih aktivnostih nikoli niso uporabljali angleščine, na podlagi drugih podatkov iz ankete lahko sklepamo, da gre predvsem za študente, ki študirajo slovenščino ali druge tuje jezike. Približno 35 % respondentov vsaj nekaterih izbranih študijskih aktivnosti ni opravljalo v angleščini.

Tabela 29: Ocene pogostnosti opravljanja določene študijske aktivnosti v angleščini Podvprašanja Odgovori Povprečje Std. odklon

1 2 3 4 5 Skupaj

predavanja 17 (7%) 22 (9%) 23 (10%) 39 (17%) 133 (57%) 234 (100%) 4.1 1.3

študij izročkov 13 (6%) 14 (6%) 27 (12%) 39 (17%) 141 (60%) 234 (100%) 4.2 1.2

izpiti 21 (9%) 16 (7%) 20 (9%) 28 (12%) 147 (63%) 232 (100%) 4.1 1.3


13 (6%) 11 (5%) 18 (8%) 36 (16%) 154 (66%) 232 (100%) 4.3 1.2



konzultacije 20 (9%) 14 (6%) 18 (8%) 33 (14%) 146 (63%) 231 (100%) 4.2 1.3

Drugi tuji jeziki (ne angleščina)

Povprečne vrednosti pri odgovorih o rabi drugih tujih jezikov, torej ne angleščine in ne slovenščine, so samo za spoznanje višje od vrednosti pri odgovorih o rabi slovenščine. Pri tem je treba upoštevati tudi, da te vrednosti zvišujejo odgovori tujih študentov, ki študirajo tuje jezike, saj najvišje vrednosti statistično značilno pozitivno korelirajo prav s to skupino študentov, nižje vrednosti pa z nejezikoslovnimi študenti. Pomenljivo je, da večina tujih študentov (65 %) drugih tujih jezikov ni uporabljala niti pri študiju literature.

Tabela 30: Ocene pogostnosti opravljanja določene študijske aktivnosti v drugem tujem jeziku Podvprašanja Odgovori Povprečje Std. odklon

1 2 3 4 5 Skupaj

predavanja 164 (71%) 19 (8%) 16 (7%) 18 (8%) 13 (6%) 230 (100%) 1.7 1.2

študij izročkov 162 (71%) 21 (9%) 17 (7%) 18 (8%) 11 (5%) 229 (100%) 1.7 1.2

izpiti 174 (76%) 15 (7%) 14 (6%) 14 (6%) 12 (5%) 229 (100%) 1.6 1.2


164 (71%) 19 (8%) 19 (8%) 14 (6%) 14 (6%) 230 (100%) 1.7 1.2



konzultacije 158 (69%) 24 (11%) 13 (6%) 18 (8%) 15 (7%) 228 (100%) 1.7 1.3


168

Kot predstavljene ugotovitve nazorno povzema spodnji graf med tujimi študenti pri vseh študijskih aktivnostih močno prevladuje raba angleščine, raba slovenščine pa je najmanj zastopana.

Slika 60: Raba jezikov pri različnih študijskih aktivnostih

Pričakovanja o prevladujočem jeziku poklicnih aktivnosti

Respondenti pričakujejo, da bodo pri opravljanju poklica več uporabljali angleščino kot svoj materni jezik, saj jih je skoraj polovica (48 %) odgovorila, da bodo pretežno uporabljali angleščino, medtem ko je bilo tistih, ki pričakujejo, da bodo pretežno uporabljali soj materni jezik za 17 % manj (31 %). 5 % respondentov pričakuje, da bodo pri opravljanju poklica uporabljali drug tuji jezik (ne angleščine), najmanj 1 % pa je takih, ki predvidevajo, da bodo pri poklicnem sporočanju pretežno uporabljali slovenščino. Med jeziki, ki so jih respondenti navajali pod možnostjo drugo, so evrazijski jeziki z največ govorci: ruščina, nemščina, španščina in francoščina.

Slika 61: Pričakovanja o prevladujočem jeziku poklicnih aktivnosti

n = 238

Razpisani in dejanski jezik izvedbe predmetov

15 % respondentov navaja, da se predavanja, ki so jih obiskovali, dejansko niso izvajala v jeziku, ki je bil napovedan v izvedbenem načrtu, kar, upoštevajoč njihove odgovore o rabi jezikov pri predavanjih, najverjetneje pomeni, da se 15 % predavanj, ki so bila razpisana v angleščini v tem jeziku niso tudi dejansko izvajala.

Tabela 31: Odgovori na vprašanje, ali so se predmeti, ki so jih obiskovali, dejansko izvajali v razpisanem jeziku Odgovori Frekvenca Odstotek

1 (Yes) 200 71%

2 (No) 34 12%

Veljavni Skupaj 234 83%

0

1

2

3

4

5

predavanja izpiti pisni izdelki ustne predstavitve študij literature konzultacije

Slovenščina

Angleščina

Drugi jezik


169

Ocene strinjanja z zastavljenimi trditvami

Sledil je mnenjski sklop ankete, v katerem so respondenti izražali stopnjo strinjanja z obravnavanimi jezikovnopolitičnimi vprašanji, povezanimi s študijem v slovenščini in angleščini,

15a. Pri prvi trditvi, da bi na slovenskih univerzah pedagoški proces za slovenske študente moral potekati v slovenskem jeziku, je stopnja strinjanja respondentov (n = 232) zelo enakomerno porazdeljena na lestvici od 1 do 5 (1 = sploh se ne strinjam, 5 = popolnoma se strinjam). Največ respondentov (28 %) je svoje strinjanje ocenilo s 3, kar je mogoče interpretirati tudi kot neopredeljenost do zastavljene trditve, 23 % respondentov se s trditvijo popolnoma strinja, 28 % pa jih meni, da izvajanje pedagoškega procesa v slovenskem jeziku, tudi ko gre za slovenske študente, ni potrebno ( polovica od njih, torej 12 % s trditvijo sploh ne strinja). 6 % respondentov je presodilo, da na vprašanje ne morejo odgovoriti. Povprečna vrednost strinjanja respondentov pri tem vprašanju je 3.4 s standardnim odklonom 1.48.

15b. S trditvijo, da bi svoj študij enako uspešno kot v maternem jeziku zaključili v angleščini, se največji delež (70 %) respondentov strinja, od tega se jih s trditvijo popolnoma strinja 40 %. Samo 10 % se jih s trditvijo ne strinja (med njimi se s trditvijo sploh ne strinja 3 % respondentov), 14 % pa se je odločilo za srednjo vrednost 3. Da (ne)strinjanja s trditvijo ne morejo izraziti, se je odločilo 5 % respondentov. Povprečna vrednost strinjanja respondentov s to trditvijo je 4.1 s standardnim odklonom 1.16.

15c. S trditvijo, da bi se morala preverjanja znanja izvajati v jeziku, v katerem so potekala predavanja pri tem predmetu, se strinja skoraj 72 % respondentov, od tega se jih s trditvijo popolnoma strinja 55 %, trditvi nasprotuje 9 % respondentov, med njimi se samo 4 % s trditvijo sploh ne strinjajo. Odgovor, da se strditvijo niti ne strinjajo, niti ji ne nasprotujejo, je izbralo 14 % respondentov, 6 % se jih do trditve ni želelo opredeliti. Povprečna vrednost strinjanja respondentov s to trditvijo je 4.3 s standardnim odklonom 1.17.

15d. S trditvijo, da visokošolski učitelji dobro obvladajo jezik, v katerem predavajo, se je strinjala velika večina (69 %) respondentov, od tega se jih je s trditvijo popolnoma strinjalo 20 %. Samo 4 % respondentov se s trditvijo niso strinjali, od tega je samo 1 % trditvi popolnoma nasprotoval. Za srednjo vrednost 3 se je pri tej trditvi odločilo 20 % respondentov, 7 % se jih je ocene vzdržalo. Povprečna vrednost strinjanja respondentov s to trditvijo je 4.3 s standardnim odklonom 1.03.

15e. S trditvijo, da bi učni jezik na slovenskih fakultetah morala biti angleščina (trditev je komplementarna trditvi 15a) se je strinjala skoraj tretjina (31 %) respondentov, med njimi jih je popolno strinjanje s trditvijo izrazilo 13 %. Največji delež respondentov (36 %) je izbral odgovor, da se s trditvijo niti ne strinja, niti ji ne nasprotuje. Trditvi je nasprotovala nekoliko manj kot tretjina 26 % respondentov, od tega je 10 % izrazilo popolno nestrinjanje z njo. Mnenja respondentov so torej dokaj enakomerno porazdeljena med tiste, ki trditvi pritrjujejo, jo zavračajo in tiste, ki so do nje neopredeljeni. 7 % respondentov se je ocene vzdržalo. Povprečna vrednost strinjanja respondentov s to trditvijo je 3.3 s standardnim odklonom 1.35.

15f. S trditvijo, da študij v angleščini nima nobene prednosti pred študijem v maternem jeziku se je strinjalo 10 % respondentov, 4 % med njimi popolnoma. Skoraj tri četrtine (74 %) respondentov se z njo ni strinjalo, med njimi ji popolnoma nasprotuje 45 %. S trditvijo se niti ne strinja niti ji ne nasprotuje 14 % respondentov, 2 % sta se ocene vzdržala. Povprečna vrednost strinjanja respondentov s to trditvijo je 2.0 s standardnim odklonom 1.24.

15g. S trditvijo, da so se za študij v Sloveniji odločili, ker so pričakovali, da bodo poslušali predavanja v angleščini, se je strinjalo 69 % respondentov, med njimi jih je najvišjo vrednost strinjanja izbralo 16 %. Med tistimi, ki se s trditvijo niso strinjali in jim torej izvajanje predavanj v angleščini ni bil prioritetni razlog odločitve za študij v Sloveniji je 16 % respondentov, med njimi se jih s trditvijo sploh ni strinjalo 9 %. Prav tolikšen delež se jih s trditvijo ni niti strinjalo, niti ji ni nasprotovalo, 6 % pa se je


170

ocene vzdržalo. Povprečna vrednost strinjanja respondentov s to trditvijo je 4.1 s standardnim odklonom 1.38.

15h. S trditvijo, da bi bili pripravljeni obiskovati tudi katerega od predmetov, ki se izvaja v slovenščini, se je strinjalo 29 % respondentov, medtem ko se jih skoraj polovica (49 %) s trditvijo ni strinjala. Med njimi je popolno nepripravljenost za obiskovanje predmetov, ki se izvajajo v slovenščini, izrazilo 31 % respondentov, torej skoraj tretjina vseh respondentov. 19 % respondentov je izbralo srednjo vrednost 3, 3 % pa so se ocene vzdržali. Povprečna vrednost strinjanja respondentov s to trditvijo je 2.7, sicer z visokim standardnim odklonom 1.56.

Tabela 32: Strinjanje s trditvami iz sklopa 15 Odgovori Frekvenca Odstotek

Q15a At Slovene universities the teachings for Slovene students should be held in Slovene language.

1 33 12%

2 32 11%

3 65 23%

4 34 12%

5 54 19%

6 (Can't answer) 14 5%


Q15b I would be able to finish my studies in English as successfully as in my mother tongue.

1 8 3%

2 17 6%

3 32 11%

4 70 25%

5 93 33%



Q15c Exams of a specific course should be carried out in the same language as the teachings.

1 9 3%

2 11 4%

3 33 12%

4 39 14%

5 126 45%



Q15d Higher education teachers have a good knowledge of languages in which they teach 1 3 %

2 6 2%

3 47 17%

4 66 23%

5 92 33%



Q15e I think English should be the language of instruction in Slovene universities.

1 24 8%

2 37 13%

3 83 29%

4 42 15%

5 29 10%



Q15f Studying in English has no advantages over studying in one's mother tongue.

1 105 37%

2 66 23%

3 33 12%

4 13 5%

5 9 3%



Q15g I have decided to come to study to Slovenia because I thought most of the courses will be taught (also) in English.

1 21 7%

2 16 6%

3 20 7%

4 47 17%

5 113 40%


171



Q15h I would like to attend some courses that are taught in Slovene.

1 72 25%

2 41 14%

3 45 16%

4 29 10%

5 36 13%



Slika 62: Povprečne vrednosti strinjanja s trditvami

Ocene (ne) strinjanja s trditvami v sklopu 15 kažejo, da so respondenti večinoma zelo naklonjeni študiju v angleškem jeziku. Izmenjavni študenti študij v angleščini očitno razumejo kot prednost, saj se skoraj tri četrtine respondentov se (74 %) ni strinjalo s trditvijo, da študij v angleščini nima nobene prednosti pred študijem v maternem jeziku. 70 % respondentov je ocenilo, da bi študij enako uspešno kot v svojem maternem jeziku zaključili tudi v angleščini, kar je mogoče povezati z zelo visokimi samoocenami znanja angleščine iz vprašanja 7. Skoraj enak delež respondentov (69 %) se je za študij v Sloveniji odločil, ker so pričakovali, da se bodo predavanja izvajali v angleščini, to stališče dopolnjujejo ocene strinjanja s trditvijo 15h, pri kateri je skoraj polovica (49 %) respondentov odgovorila, da ne bi bili pripravljeni obiskovati predmetov, ki se izvajajo v slovenščini. Na naklonjenost izvajanju študija v angleščini kažejo tudi ocene strinjanja s trditvama 15a in 15e; s trditvijo, da bi učni jezik na slovenskih fakultetah morala biti angleščina se je strinjala skoraj tretjina (31 %) respondentov, komplementaren je odstotek nestrinjanja s trditvijo, da bi se pedagoški proces za slovenske študente moral izvajati v slovenščini (28 %). Študenti so za visokošolske predavatelje ocenili, da dobro obvladajo jezike, v katerih predavajo (69 % respondentov se je s trditvijo strinjalo). Ker so respondenti očitno večinoma poslušali predavanja v angleščini, je ta podatek mogoče interpretirati kot mnenje respondentov, da za slovenske visokošolske učitelje angleščina ni ovira pri izvajanju predavanj.

Tudi pri sklopu 16 so respondenti izražali stopnjo strinjanja z navedenimi trditvami.

16a. S trditvijo, da so študenti, ki študirajo v angleščini, in ne v svojem maternem jeziku, pri študiju uspešnejši se je strinjala malo več kot tretjina (38 %) vseh respondentov (n = 199). Nestrinjanje s trditvijo je izrazilo 26 % respondentov, med njimi se jih s trditvijo sploh ni strinjalo 14 %, natančno enak delež študentov pa je izrazil popolno strinjanje s trditvijo. 23 % respondentov se s trditvijo niti ni strinjalo, niti je ni zavračalo, 14 % pa se jih je ocene vzdržalo. Povprečna vrednost strinjanja respondentov s to trditvijo je 3.5, s standardnim odklonom 1.55.


172

16b. S trditvijo, da imajo študenti, ki študirajo v angleščini, več možnosti za študij in zaposlitev v tujini, se je strinjalo skoraj 90 % respondentov, med njimi jih je 64 % izrazilo popolno strinjanje s trditvijo. S to trditvijo se niso strinjali samo 3 % respondentov. Povprečna vrednost strinjanja respondentov s to trditvijo je 4.5, s standardnim odklonom 0.82.

16c. S trditvijo, da se študenti, ki študirajo v maternem jeziku naučijo več od tistih, ki študirajo v tujem jeziku, se je strinjala četrtina respondentov (25 %), med njimi je 7 % izrazilo popolno strinjanje s trditvijo. Malo manj kot polovica respondentov (46 %) se s trditvijo ni strinjala, med njimi je 20 % izrazilo popolno nestrinjanje s trditvijo. Četrtina respondentov se je odločila za srednjo vrednost 3, 5 % pa se jih je ocene vzdržalo. Povprečna vrednost strinjanja respondentov s to trditvijo je 2.8, s standardnim odklonom 1.39.

16d. S trditvijo, da so študenti, ki študirajo v angleščini, in ne v maternem jeziku, poklicno uspešnejši, se je strinjalo 38 % respondentov, od tega jih je večina (24 %) svoje strinjanje ocenila z vrednostjo 4. S trditvijo se ni strinjala četrtina respondentov, med njimi jih je 10 % izrazilo popolno nestrinjanje s trditvijo. Velik delež (29 %) se strditvijo niti ni strinjal, niti je ni zavračal, 9 % se je ocene vzdržalo. Povprečna vrednost strinjanja respondentov s to trditvijo je 3.4, s standardnim odklonom 1.40.

16e. S trditvijo, da študenti, ki študirajo v angleščini, lažje sledijo novostim na področju svoje stroke, se je strinjalo 67 % respondentov, stopnji strinjanja 4 in 5 sta bili zastopani v skoraj enakem deležu. S trditvijo pa se ni strinjalo 12 % respondentov. 16 % jih je izbralo oceno 3, 5 % pa se jih je ocene vzdržalo. Povprečna vrednost strinjanja respondentov s to trditvijo je 4.0, s standardnim odklonom 1.20.

16f. S trditvijo, da so študenti pri ustnih predstavitvah bolj sproščeni, če lahko uporabljajo svoj materni jezik, se je strinjalo 66 % respondentov, stopnji strinjanja 4 in 5 sta bili zastopani v skoraj enakem deležu. 11 % respondentov pa se s trditvijo ne strinja, tudi v tem primeru sta bili stopnji nestrinjanja 1 in 2 enakomerno zastopani. 21 % respondentov je do trditve neopredeljenih, 3 % pa so se ocene vzdržali. Povprečna vrednost strinjanja respondentov s to trditvijo je 3.9, s standardnim odklonom 1.13.

16g. S trditvijo, da osebno lažje študirajo v angleščini kot v maternem jeziku, se je strinjalo 12 % respondentov, od tega povsem zgolj 2 %. Večina respondentov (57 %) se s trditvijo ni strinjala, kar tretjina respondentov (33 %) je s trditvijo izrazila popolno nestrinjanje. 29 % se jih s trditvijo niti ni strinjalo, niti ji ni nasprotovalo, 3 % pa so se ocene vzdržali. Povprečna vrednost strinjanja respondentov s to trditvijo je 2.3, s standardnim odklonom 1.22.

Slika 63: Povprečne vrednosti strinjanja s trditvami

Tabela 33: Strinjanje s trditvami iz sklopa 16

Odgovori Frekvenca Odstotek

Q16a Students who study in English rather than in their mother tongue are more successful in their studies.

1 27 10%


173

2 24 8%

3 46 16%

4 48 17%

5 27 10%

6 (Can't answer.) 27 10%


Q16b Students who study in English rather than in their mother tongue have more opportunities to study or get a job in a foreign country.

1 2 1%

2 4 1%

3 15 5%

4 49 17%

5 127 45%



Q16c Students who study in their mother tongue learn more than those who study in a foreign language.

1 40 14%

2 52 18%

3 49 17%

4 35 12%

5 13 5%



Q16d Students who study in English rather than in their mother tongue are more successful in their profession.

1 20 7%

2 30 11%

3 57 20%

4 47 17%

5 28 10%



Q16e For students who study in English it's easier to be up to date with new developments in their professional field.

1 10 4%

2 13 5%

3 32 11%

4 63 22%

5 70 25%



Q16f Students are more at ease if they can use their mother tongue to perform their study activities (for example: write exams, give oral presentations ...)

1 9 3%

2 11 4%

3 42 15%

4 67 24%

5 63 22%



Q16g Studying in English for me is easier than studying in my mother tongue.

1 66 23%

2 48 17%

3 57 20%

4 19 7%

5 4 1%



Stopnje strinjanja s štirimi trditvami iz sklopa 16 potrjujejo ugotovitve iz sklopa 15, da so respondenti študiju v angleščini naklonjeni in v njem vidijo predvsem prednosti. S trditvijo, da imajo študenti, ki študirajo v angleščini, več možnosti za študij in zaposlitev v tujini se je tako strinjalo skoraj 90 % respondentov. 67 % respondentov meni, da študenti, ki študirajo v angleščini, lažje sledijo novostim na področju svoje stroke. Nekoliko nižje, a še vedno visoko je bilo strinjanje s trditvijo, da so študenti, ki študirajo v angleščini, in ne v maternem jeziku, poklicno uspešnejši (38 %). Po drugi strani pa ocene strinjanja s trditvami 16c, 16e, 16f in 16g taki interpretaciji dodajajo novo razsežnost in potencialno


174

kažejo na to, da študenti študij v angleščini sprejemajo predvsem zaradi prednosti, ki mu ji pripisujejo, čeprav v angleščini ne študirajo z enako lahkoto, kot bi v maternem jeziku. S trditvijo, da se študenti, ki študirajo v maternem jeziku naučijo več od tistih, ki študirajo v tujem jeziku, se je strinjala četrtina respondentov (25 %), malo manj kot polovica respondentov (46 %) pa se s trditvijo ni strinjala. Še bolj tako interpretacijo potrjuje strinjanje s trditvijo, da so študenti pri ustnih predstavitvah bolj sproščeni, če lahko uporabljajo svoj materni jezik. S to trditvijo se je strinjalo 66 % respondentov, medtem ko jo je zavrnilo samo 11 % respondentov. Tudi strinjanje s trditvijo, da osebno lažje študirajo v angleščini kot v maternem jeziku kaže na to, da v študiju v angleščini respondenti ne vidijo zgolj prednosti. Da lažje študirajo v angleščini, meni samo 12 % respondentov, od tega sta se s trditvijo povsem strinjala le 2 %. Večina respondentov (57 %) se s trditvijo ni strinjala, kar tretjina respondentov (33 %) je s trditvijo izrazila popolno nestrinjanje.


175

10 Priloga 3: Intervjuji z odločevalci

10.1 Izhodišča za pogovor z vodstvi fakultet

1. Ali na vaši fakulteti izvajate predmete v tujem jeziku? V katerem? Kaj to dejansko pomeni? Komu so namenjeni? Koliko študentov se odloči zanje?

2. V katerih jezikih študirajo tuji študentje pri vas? Ali lahko izbirajo jezike?

3. Ali pri pouku tujih študentov nastajajo posebni stroški zaradi rabe jezikov?

4. Kako so ti predmeti financirani? Ali se na njihov račun zmanjša delež predmetov v slovenščini?

5. Kdo lahko izvaja te predmete? So potrebni kakšni posebni pogoji?

6. Kako ocenjujete znanje angleščine pri učiteljih? Kako to preverjate? S čim jih pomagate, če ugotovite, da prihaja do težav?

7. Kako ocenjujete znanje angleščine pri (slovenskih in tujih) študentih? Ali imajo težave s strokovnim jezikom in terminologijo stroke v (slovenskem in tujem) jeziku? V čem se kažejo? Kako jih premagujete?

8. Kako uspešni so tuji študenti pri napredovanju v višji letnik? Ali imajo kakšne olajšave zaradi jezika?

9. Ali organizirate jezikovno izobraževanje za (slovenske in tuje) študente? Za katere jezike?

10. Kakšne so potrebe, želje in načrti vaše fakultete glede poučevanja slovenščine kot tujega jezika? Je obstoječa univerzitetna ponudba dovolj, bi potrebovali razširitev glede na različne ciljne skupine (izmenjavni študenti, tujci na rednem študiju, redno zaposleni učitelji in raziskovalci)?

11. Ali organizirate jezikovno izobraževanje za zaposlene?

12. Ali ima vaša fakulteta dogovorjen režim glede jezika poučevanja? Kakšen je formalni status tega režima?

13. Bi izobraževanje Slovencev pretežno v tujem jeziku izpolnilo zahteve izobraževalnih programov po obvladovanju ustnega in pisnega sporočanja v strokovni slovenščini kot eni od pomembnih strokovnih kompetenc? Se vam zdijo te zahteve umestne in potrebne?

14. Kakšno ureditev vprašanja učnega jezika v visokem šolstvu bi predlagali zakonodajalcu? Ste za popolno deregulacijo? Če da, kako naj bi zagotovili nemoten razvoj slovenščine kot znanstvenega jezika?

15. Kakšen je povratni učinek polne rabe slovenščine v visokem šolstvu na slovensko družbo, še posebej na srednje šolstvo in kvaliteto opravljanja poklica diplomantov?

10.2 Izhodišča za pogovor z rektorjem UL Glede na to, da v svoji prejšnji in novi strategiji UL poudarja povečanje internacionalizacije, nas zanima:

Ali obstaja natančnejši načrt ali model o tem, kako bo UL povečala ponudbo programov v tujih jezikih? Komu so namenjeni, izmenjavnim študentom, redno vpisanim tujim študentom, slovenskim študentom? Kako bodo ti programi financirani in ali se bo na njihov račun zmanjšal delež programov v slovenščini? Kdo jih bo izvajal, bodo za izvedbo potrebni kakšni posebni pogoji? Zakaj na UL doslej ni bilo nobenega sistemskega premisleka o transparentnem uvajanju vzporednih programov v tujem jeziku?

Slovenščino nova strategija omenja samo v naslednjih zvezah:

»Na teh področjih skrbi za utrjevanje nacionalne samobitnosti, posebej z razvojem slovenske strokovne terminologije«, /.../ »/z/ato bo morala bolj odpreti svoje kadrovske in habilitacijske postopke ter povečevati obseg izvajanja programov v tujem jeziku ob hkratni skrbi za slovensko znanstveno in strokovno izrazoslovje.« /.../ »Povečala ponudbo svojih izobraževalnih programov v tujih jezikih, posebej na drugi in tretji stopnji študija ter v obliki poletnih šol, ob hkratni skrbi za a razvoj slovenskega znanstvenega jezika.«

Ali obstaja kakšen podrobnejši načrt, kako naj bi na UL dosegali omenjene cilje v zvezi s slovenščino?


176

Kako ocenjujete znanje angleškega jezika pri visokošolskih učiteljih in študentih na UL?

Odličnost univerze je povezana tudi z odličnostjo predavanj. Ali učitelji to odličnost lahko dosegajo v tujem jeziku?

Kako UL izvaja naslednji določili 8. člena ZVŠ: »Visokošolski zavodi skrbijo za razvoj slovenščine kot strokovnega oziroma znanstvenega jezika./ Tujcem in Slovencem brez slovenskega državljanstva se omogoči učenje slovenščine.« Ali je UL ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo, v zadnjih letih pozvala, naj določi »podrobnejši način skrbi za razvoj in učenje slovenščine«, kot ga določa zadnja alinea omenjenega člena?

Ali je UL seznanjena z dejanskim obsegom izvajanja študijskih programov in predmetov v tujem jeziku na svojih članicah.

Zakaj UL tolerira izvajanje programov in predmetov v tujem jeziku, čeprav je to v nasprotju z veljavnimi predpisi?

Kakšno ureditev vprašanja učnega jezika v visokem šolstvu bi predlagali zakonodajalcu? Ste za popolno deregulacijo? Če da, kako naj bi potem zagotovili nemoten razvoj slovenščine kot znanstvenega jezika.

Ali je širša odgovornost univerze do družbe in nacionalnega prostora povezana s tem, da (je) pomeni(la) univerza priložnost za polno uporabo slovenščine v najbolj zahtevnih govornih rabah?

Kakšen je povratni učinek polne rabe slovenščine v visokem šolstvu na slovensko družbo, še posebej na srednje šolstvo in kvaliteto opravljanja poklica diplomantov UL. Bi izobraževanje Slovencev pretežno v tujem jeziku izpolnilo zahteve izobraževalnih programov po obvladovanju ustnega in pisnega sporočanja v strokovni slovenščini kot eni od pomembnih strokovnih kompetenc; se vam zdijo te zahteve umestne in potrebne?

Ena od nalog internacionalizacije je tudi seznanjanje s kulturo in jezikom univerz gostiteljic. Kakšne so potrebe, želje in načrti UL glede poučevanja slovenščine kot tujega jezika? Je obstoječa ponudba dovolj, se načrtuje razširitev ponudbe glede na različne ciljne skupine (izmenjavni študenti, tujci na rednem študiju, redno zaposleni učitelji in raziskovalci)?

10.3 Povzetek pogovora z rektorjem Univerze v Ljubljani prof. dr. Radovanom Stanislavom Pejovnikom

22. 10. 2012

Pogovarjala sta se: Monika Kalin Golob (MKG) in Marko Stabej (MS)

SP: Glavna zahteva v strateškem dokumentu UL je težnja po internacionalizaciji. Po kateri koli lestvici je Univerza v Ljubljani vsaj za 200 mest niže samo zato, ker nima tujih profesorjev in študentov. Študentje tujci so v slabem položaju, ko pridejo študirat v Ljubljano. Zato je konkretni strateški cilj UL četrtina programov v angleščini. Ciljna skupina študentov so tisti, ki bi se vpisali redno in prišli za stalno, ne študentje v okviru Erasmusovih izmenjav. Trenutno je takih 2000, samo na EF 350. Že zdaj večinoma plačujejo, razen tistih iz EU pa iz nekaterih držav nekdanje Jugoslavije, s katerimi imajo dogovore o neplačevanju. Iz BiH recimo morajo plačevati. Na vprašanje, ali večje število tujih študentov samo po sebi pomeni zviševanje kakovosti, SP odgovarja, da pomeni predvsem kroženje možganov. Nobena država ne more preprečiti izgube možganov. Ven gredo najboljši, ne povprečni. Razvite dežele, tudi Slovenija, lahko to nadomestijo samo z dotokom nadpovprečnih študentov. Na vprašanje, ali ga ne skrbi, da to ne bo poslabšalo možnosti domačih študentov in še pospešilo odhod kvalitetnih domačih študentov, SP pravi da ne; nevarneje se mu zdi, da slovenskih študentov čisto nič ne opremijo z angleško znanstveno terminologijo. Slovenske terminologije včasih ni, zato mora tisti, ki hoče primerno študirati, poznati angleško terminologijo. Misli tudi, da njihovi študentje nimajo negativnega odnosa do tujcev, nasprotno. So prijazni, do njih so korektni, dobri gostitelji. Za študente iz bivše Jugoslavije jezik ni ovira, saj se naučijo dovolj hitro toliko jezika, da lahko poslušajo predavanja v slovenščini. Zato bi študente razdelil na dve kategoriji: v prvi je teh 2000 iz nekdanje


177

Jugoslavije, ta je glede jezika prilagodljiva in po dveh letih se vključi v naš sistem, pri čemer ne potrebuje nobenih angleških predavanj. Druga kategorija so tujci, ki bi se pri nas vpisali. Teh je trenutno zelo malo, razen na EF, kjer jih je čez 300.

Na vprašanje, ali pri 25-deležu predmetov v tujem jeziku misli samo na angleščino ali na še kak drug tuj jezik, odgovarja, da gre izključno za angleščino ter izrazi mnenje, da bo ta delež skoraj nemogoče doseči. Povečan obseg pedagoškega procesa tudi v angleščini se po njegovem lahko doseže le tako, da je pokrit z zakonodajo in ustrezno financiran. Doslejšnji poskus se niso obnesli ravno zato, ker niso bili zanesljivo financirani. To je po njegovem mnenju en od primerov, kako država ne razume delovanja visokega šolstva, saj ukinja lektorate slovenščine v tujini, ne dopušča možnosti študija v tujem jeziku, v principu dela vse, da bi ljubljansko univerzo popolnoma izolirala.

Glede vključevanja angleščine se mu zdi smiselna izkušnja drugih držav, ki so začele z vrha navzdol – najprej uvedba angleščine na doktorskem študiju. UL bi morala iti po vrsti in iskati možnosti, da sploh uvede kulturo poučevanja v tujem jeziku. Kulturo je treba šele vzpostaviti in to najlaže narediti na doktorskem študiju. To bi lahko zakonsko uredili, kot rektor je pripravljen sprejeti (prek senata) tudi vse omejitve, ki bi poskrbele za kvaliteto slovenskega jezika, ne le za ohranjanje. Na pripombo spraševalcev, da je bolonjski doktorat povezan tudi s pastmi množičnosti, SP odgovarja, da je to stvar posameznih fakultet. Doktorski študij ne sme biti socialni korektiv. Univerza ne sme imeti omejitev pri vpisu na prvo in drugo stopnjo, še posebej v RS, kjer je edina perspektiva visoko izobražen narod – kar pa ne pomeni, da morajo biti vsi doktorji znanosti. Zato je za doktorski študij treba zmanjšati kvoto, zanimanje bi moralo biti večje kot je število vpisnih mest.

Na vprašanje, zakaj doslej pri predlogih rektorske konference glede spremembe zakonskega določila o jeziku visokega šolstva (in internacionalizaciji) še ni bilo tako diferenciranega in razdelanega predloga ureditve (glede na stopnjo študija, glede na tip tujega študenta ipd.), SP odgovarja, da je razlog nezaupanje univerzi. Pravila za osnovno in srednjo šolo se mu zdijo upravičena – tako stroga določila za univerzo pa so zanj dokaz nezaupanja in nerazumevanja njene avtonomije. Strategija univerze v zvezi z jezikom se mu zdi dobra ideja – da bi morala univerza zapisati in sprejeti svojo jezikovno politiko; to se mu zdi dober predlog. Spregovoril je tudi o svojem prejšnjem načrtu, da bi rektorji sprejeli svečano izjavo o slovenščini – vendar se zaveda, da bi bila to ena od le papirnatih zavez, zato pri tej pobudi tudi ni vztrajal.

Na vprašanje, ali na UL obstaja kak podrobnejši načrt o skrbi za slovenski jezik in terminologijo, odgovarja, da se na univerzi se s tem doslej sploh niso ukvarjali. Problemi so, mdr. tudi s tistimi, ki pridejo, pa sploh angleško ne znajo ipd. Študentje UL znajo dovolj angleško za študij v tujini, da nimajo težav (v Anglijo jih pa itak ne sprejemajo). V Sloveniji ne gre za pomanjkanje razumevanja do angleščine, ampak za pomanjkanje tujih študentov. Nimamo velike potrebe, da bi učili v angleščini.

MKG je izpostavila, da so potrebe po predmetih v tujem jeziku zaradi izmenjav tudi na prvi stopnji, na Fakulteti za družbene vede UL je tudi po 200 takih študentov na leto, pri čemer so z njimi težave, ker imajo ponudbo enega predmeta v angleščini na program, kar jim je premalo, slovenskim študentom pa marsikdaj odveč, saj morajo zaradi nekaj tujcev poslušati predmet v angleščini. Torej bi bilo treba tudi na prvi stopnji oblikovati neko sistemsko rešitev?

SP odgovarja, da je na tehniki in naravoslovju število študentov manjše, zato se lahko tam poučevanje v tujem jeziku uresničuje legalno: tuji študentje imajo literaturo in konzultacije v angleščini, ne hodijo pa na predavanja. Pri vajah se razdelijo v manjše skupine in kjer so tuji študentje, potekajo v angleščini. Zgodi se celo, da si tudi slovenski študentje želijo bolj v te tujejezične skupine – zato, da bi vadili angleščino. Število študentov pa je majhno, izpostavlja Turke, pa tudi Portugalce in Špance, ki angleško ne znajo dobro, taki so tudi Francozi, pohvali pa Nemce.

Na vprašanje, kako operacionalizirati strategijo UL kot politični dokumenti, SP odgovarja, da ni trenutno čisto nobene možnosti, da bi začeli poučevati v angleščini, razen zastonj, in to pripiše popolnemu nerazumevanju države do UL. Ena od težav je, da je univerza pri nas zastonj in dostopna


178

velikemu številu študentov, večina zahodnoevropskih univerz pa je vsaj delno navezana na dotok tujcev, ki plačujejo šolnine. Že na prvi in drugi stopnji s tem dopolnjujejo svoj proračun. Toda potrebo po izmenjavi vidi predvsem v vsebinskem smislu, da se pojavijo v skupini drugi vzorci, to je pozitivno. Res se lahko zgodi, da iz tujine prihajajo ljudje s slabo predizobrazbo – so pa nekateri zelo nadarjeni. Če ga primerno razviješ, lahko razvije intelektualni potencial.

SP se strinja s trditvijo spraševalcev, da v Sloveniji obstaja podcenjevalni odnos do možnosti učenja slovenščine za tujce. Zdi se mu, da bi morali vsi po štirih letih študija iz Slovenije iti s takim znanjem slovenščine, da bi se lahko gladko sporazumevali. A tujci so trenutno zakonsko obravnavani skrajno diskriminatorno (npr. Zakon o štipendijah). Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik na UL bi moral imeti večjo vlogo, tujci bi se morali učiti in naučiti slovenščine. Strinja se tudi z mnenjem, da je administrativna pot za zagotavljanje učenja slovenščine že na univerzi prepolna ovir. Tudi za profesorje, ki pridejo gostovat za daljši čas, se mu zdi samoumevno, da se v nekaj letih naučijo slovenščine, ne zdi pa se mu potrebno, da bi bilo to tako ali drugače formalno potrebno, saj bi morala biti to stvar samoumevne akademske kulture. Glede celotne jezikovne ureditve bi vsaka univerza morala imeti lastno strategijo in pravila ter nek odbor, ki bi skrbel za uresničevanje. Brez zakona. Torej se zavzema za zakonsko deregulacijo jezika visokega šolstva, prepričan je, da je univerza dovolj inteligentna, da na tem področju ne bo delala bedarij. A vsaj UL ne bo mogla služiti denar npr. z 20 % tujih študentov. Rahle dvome izraža tudi o znanju angleščine med vsemi učitelji. Bolje predavajo v slovenščini kot v angleščini, se strinja. Spregovori o svoji izkušnji, da je slovenskim študentom začel predavati v angleščini, pa je nehal, ker študenti niso dobro razumeli. Pogovor se je sklenil s ponovno izraženo rektorjevo skrbjo pred slovensko izolacijo; hkrati pa se nikakor ne strinja s kurzi posebej za tujce, saj to pomeni komercializacijo univerze, šolnina za tujce pa bi slej kor prej pomenila tudi šolnine za domače študente. Šolnine po njegovem mnenju prinesejo s sabo vrsto nevarnosti, mdr. tudi prevelik vpliv študentov na univerzo.

10.4 Povzetek pogovorov z dekani izbranih fakultet Univerze v Ljubljani

Povzetek pogovora z dekanom Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani prof. dr. Andrejem Černetom

8. 11. 2012

spraševali: Monika Kalin Golob in Gaja Červ

Posebnosti internacionalizacije FF

Černe je opozoril na posebnost Filozofske fakultete, ki ima zelo močne jezikoslovne oddelke in zato v njenem okviru angleščina kot lingua franca internacionalizacije ni za vse oddelke enako primerna rešitev, sicer pa Černe tudi na splošno meni, da izvajanje predmetov v angleščini ne more biti edina osnova internacionalizacije ljubljanske univerze in da bi morala Slovenija internacionalizacijo izkoristiti tudi za poglobitev kulturno-jezikovne povezanosti s sosednjimi državami.

Izvajanje predmetov v angleščini

Na FF je vsako leto približno 300 izmenjavnih študentov, ki so razpršeni praktično po vseh oddelkih. Zanje praviloma niso organizirana vzporedna predavanja v angleškem jeziku (odločitev o tem, ali in katera predavanja izvajati v angleščini, je prepuščena oddelkom in njihovim predavateljem), posebne študijske potrebe tujih študentov se rešujejo individualno z izvajalci predmetov, ki jih študent izbere. Pri tem Černe opozarja na problem, da to delo ni posebej nagrajeno.


179

Stališče domačih študentov do skupnih izvedb predmetov v angleščini

Slovenski študenti na FF so se redkim poskusom izvajanja skupnih predavanj v angleščini za domače in tuje študente načelno uprli, češ da tak pedagoški proces ni skladen z idejo izmenjave kultur, ki naj bi jo spodbujal Erasmus. Podobno izkušnjo je Černe doživel tudi na Fakulteti za krajinsko arhitekturo. Obenem pa ocenjuje, da je znanje angleščine slovenskih študentov visoko in v povprečju boljše od večine tujih študentov, ki prihajajo na izmenjavo.

Jezikovno izobraževanje za domače in tuje študente

Tečaje slovenščine kot drugega/tujega jezika organizira Center za slovenščino kot drugi /tuji jezik.

Na nekaterih programih, ki jih izvaja FF, imajo lektorje za tuji strokovni jezik (praviloma angleščino), ki slovenske študente učijo terminologije, kar Černe ocenjuje kot zelo pozitivno, obenem pa opozarja, da se zaradi trenutno možnih sistemskih rešitev jezikovnoterminološki pouk lahko izvaja le v okviru drugih predavanj in torej na račun ostalih prav tako ključnih vsebin stroke. Na programih tujih jezikov pa ni načrtno, institucionalno poskrbljeno za učenje slovenske terminologije.

Jezikovna kompetenca visokošolskih učiteljev

Jezikovna kompetenca visokošolskih učiteljev na FF je po Černetovem mnenju zelo raznolika, v neka-terih primerih odlična in v drugih primerih nezadostna za izvajanje predmeta v angleščini. Njihove kompetence posebej ne preverjajo, habilitacija je razumljena kot zadosten dokaz o znanju angleščine.

Rešitve

Možnost konstruktivne internacionalizacije za Filozofsko fakulteto Černe, upoštevajoč njene speci-fike, vidi v ponujanju večjezičnih programov jezikovno-kulturoloških študij. Trenutna zakonska regu-lacija se mu zdi dovolj primerna in meni, da bi jo bilo smiselno spreminjati šele, ko bi imeli z izvedbami predavanj v angleščini več izkušenj, na podlagi katerih bi se v praksi izkazale njene prednosti in slabosti. Černe ugotavlja, da bi morali, če bi se število izmenjavnih študentov še povečalo, nujno zagotoviti vzporedne izvedbe tudi v angleščini, pri tem bi se mu zdelo smiselno, da bi univerza organizirala tematske cikluse predavanj oziroma programov za vse izmenjavne študente, v katerih bi bil ponujen nabor njenih najprivlačnejših in najkakovostnejših vsebin. Te programe bi lahko, če bi želeli, obiskovali tudi domači študenti.

Povzetek pogovora z dekanom Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani prof. dr. Igorjem Potočnikom

8. 11. 2012

spraševali: Monika Kalin Golob in Gaja Červ

Na BF imajo letno približno 80 izmenjavnih študentov, ki so razpršeni med posameznimi programi in jih navadno v določenem programu ni dovolj niti za to, da bi oblikovali posebno skupino, s katero bi komunicirali v angleščini. Profesorji s tujimi študenti sodelujejo individualno, izključno v angleščini in izven predavanj za redne, domače študente, ki se trenutno izvajajo zgolj v slovenščini. Tuji študenti so v redni pedagoški proces vključeni samo pri vajah oz. terenskem delu, kjer morajo asistenti poskrbeti, da za delo potrebne informacije posredujejo tudi v angleščini. Potočnik je poudaril, da drugih možnosti nimajo, ker za tuje študente niso predvidena posebna sredstva in čas za izvedbo njim prilagojenega pedagoškega procesa. Tujcev, ki so redno vpisani, je še bistveno manj, prihajajo pretežno iz držav bivše Jugoslavije, zanje veljajo enaki pogoji kot za domače redne študente in obveznosti opravljajo v slovenščini.

Razmišljajo o uvedbi (predvsem izbirnih, za študente najprivlačnejših) predmetov v angleščini na 2. in 3. stopnji, za izvedbo celotnih programov prve stopnje v angleščini se trenutno ne bi odločili, tudi


180

če bi bil zakonski okvir bolj dereguliran, ker njihovi tuji študenti praviloma prihajajo zgolj za en semester in ne izbirajo predmetov celotnega študijskega programa, ampak samo njim najprivlačnejše predmete, s katerimi navadno zberejo do 30 KT. Obenem pa priznava, da gre na višjih stopnjah, razen pri temeljnih predmetih, večinoma za individualne oblike dela, in ne klasična predavanja. Ključno oviro za uvedbo tujejezičnih predmetov Potočnik trenutno vidi v nezmožnosti primerne ureditev načrta dela, ki je posledica trenutnega financiranja, saj tujejezičnih predmetov ne bi želeli izvajati na račun predmetov v slovenščini, za vzporedne izvedbe pa ni denarja in kadrov. Potočnik meni, da bi morali biti učitelji za izvajanje predmetov v tujem jeziku bolje vrednoteni.

Sistemske rešitve

Potočnik meni, da bi bila za mednarodno konkurenčnost BF zaželeno, da bi izvajali programe v angleščini, saj ima take programe veliko primerljivih evropskih fakultet, prepričan je tudi, da bi delež tujih študentov zaradi tega narasel, vpisovali pa bi jih tudi nekateri slovenski študenti. Rektorjev predlog o 25 % pedagoškega procesa v tujem jeziku ocenjuje kot »zdravo mero«. Po drugi strani pa je na vprašanje, kakšne bi bile po njegovem mnenju posledice odločitve za izvajanje večine predavanj v angleščini, odgovoril, da misli, da bi na fakulteti upadlo število domačih študentov, saj nekateri tega ne bi bili pripravljeni sprejeti »iz principa, drugi pa iz objektivnih razlogov.« Obenem opozarja, da sam učni jezik še ni zadosten dejavnik za privabljanje tujih študentov in izraža dvom o tem, da bi lahko BF trenutno v mednarodnem biotehniškem merilu ponudila tako inovativne in privlačne vsebine, da bi se zaradi njih, če bi bile izvedene v angleščini, priliv tujih študentov res občutno povečal. Ključni izziv internacionalizacije vidi prav v tem, da bi na ravni fakultet in univerz razmislili, kaj so slovenske strateške prednosti na določenem strokovnem in znanstvenem področju, ki bi pritegnile zanimanje najboljših tujih študentov. Če bi se število tujih študentov na BF bistveno povečalo, česar sicer ne pričakujejo, bi po Potočnikovem mnenju to zahtevalo čisto drugačno sistemsko ureditev (od izvedbe pedagoških dejavnosti do okrepitve podpornih služb), česar si v trenutnem sistemu financiranja ne predstavlja.

Potočnik kakovosti pedagoškega procesa ne povezuje z njegovo tujejezično izvedbo in meni, da zadostno raven usposobljenosti svojih študentov zagotavljajo že s tujejezično študijsko literaturo, ki na BF prevladuje. Ponovno je opozoril, da bi za uvedbo angleških programov potrebovali ustrezno financiranje, ki bi omogočilo vzporedno izvedbo tudi v slovenščini.

Potočnik meni, da bi morala biti raba jezikov v visokem šolstvu zakonsko regulirana, in ne prepuščena odločanju univerz.

Usposobljenosti svoji zaposlenih za izvajanje pedagoškega procesa v tujem jeziku ne preverjajo posebej, predvidevajo, da je habilitacija zadosten dokaz tudi jezikovne kompetence.

Pri slovenskih študentih (vsaj na univerzitetnih smereh), kolikor lahko sklepajo na podlagi predavanj gostujočih tujih profesorjev, težav z razumevanjem angleščine ne zaznavajo. Drugače je s tujimi študenti iz južne Evrope, kjer so jezikovne ovire pogosto eden od vzrokov za nezmožnost opravljanja študijskih obveznosti.

Večina zaključnih del je napisanih v slovenščini, predvsem doktorati nastajajo tudi v angleščini, morajo pa obvezno imeti daljše povzetke v slovenščini. Sicer pa terminološko delo slovenske biotehniške stroke ni institucionalno urejeno in ostaja na ljubiteljski ravni, oz. je po Potočnikovem mnenju na nosilcu predmeta, da razvija tudi njegovo slovensko terminologijo. Priznava pa, da imajo zaradi hitrega razvoja stroke pogosto poimenovalne težave oziroma se zadovoljijo s tujkami. V slovenskem jeziku imajo predvsem strokovne objave, k objavljanju v slovenščini spodbujajo tudi mlajše kolege.

Fakulteta ne izvaja lastnih tečajev slovenščine za tujce, jih pa ob sprejemu informirajo o možnostih učenja slovenščine na javnih in tudi zasebnih ustanovah. Potočnik misli, da se večina njihovih tujih študentov ne odloči za učenje slovenščine, ker jim znanje angleščine zadostuje za sporazumevanje na


181

vseh področjih. Izpopolnjevanje v angleščini za zaposlene prepuščajo pobudi posameznikov, sredstva za to pa lahko zainteresirani črpajo iz projektov in drugih materialnih sredstev.

Povzetek pogovora z vodstvom FDV

26. 10. 2012

prisotni: prof. dr. Bojko Bučar, dekan, izr. prof. dr. Jernej Pikalo, prodekan za dodiplomski in magistrski študij, Neli Babić, vodja referata za študentske zadeve

spraševala: Marko Stabej in Mojca Stritar

Na vprašanje, ali je na FDV mogoče študirati v tujem jeziku, je Bučar povedal, da predvsem v angleščini, načelno pa ostaja možnost tudi za druge jezike. N. Babić ga je dopolnila, da letos izvajajo en predmet v okviru nemških študij na 2. stopnji v nemščini, saj imajo gostujočega profesorja iz Nemčije. Pikalo je pojasnil, da je za vpis na ta predmet znanje nemščine pogoj. Sicer študentje dokazujejo znanje jezikov s potrdili (npr. Cambridge, IELTS). Da predmet izvajajo v tujem jeziku, mora biti izpolnjen eden od dveh pogojev: predavatelj mora biti tujec ali pa morajo biti študenti tujci ali mešani. Bučar je poudaril, da na FDV ne kršijo zakonskih določil o rabi jezikov v visokem šolstvu, saj je pri njih dobro uveljavljeno učenje tujih jezikov. Na program imajo po en predmet v tujem jeziku zaradi Erasmusovih študentov. Po Pikalu se je vse poučevanje v tujih jezikih razvilo zaradi Erasmusovih študentov. Kasneje je N. Babić povedala še, da imajo vsako leto 50 predmetov v tujih jezikih in da se število tujcev zvišuje s stopnjo študija. Poleg tega imajo dva joint degreeja, pri katerih pridejo študenti na FDV za cel semester.

Izpite lahko študenti opravljajo v angleščini ali slovenščini. Pikalo izvaja en predmet v angleščini in ocenjuje, da se nekateri res želijo učiti angleško. Od slovenskih študentov jih po njegovi oceni polovica napiše esej v slovenščini, polovica pa v angleščini.

V zvezi z internacionalizacijo študija je Bučar povedal, da bi radi imeli plačljiv študijski program za tuje študente, in sicer enoletni program na 2. stopnji. Trenutno delajo raziskavo tržišča, poleg plačljivih programov pa bi bila druga možnost ustanovitve franšiz v drugih državah, podobno, kot imajo na Ekonomski fakulteti. Na tak program bi se lahko vpisali tudi Slovenci (Pikalo), sicer pa študenti, ki niso iz EU, že zdaj plačujejo študij (N. Babić).

Izpit iz znanja slovenščine

Na novinarstvu morajo študenti narediti izpit že pred vpisom, za ostale študije pa pred 2. letnikom. Problem je, da univerza tega ne kontrolira, tako da študenti prelagajo opravljanje izpita (N. Babić). N. Babić se je ob tem vprašala, v čem je smisel takega izpita. Bučar je govoril o zgodovini tega, omenil nekdanje pripravljalno leto za gostujoče tuje študente v okviru izmenjavne organizacije Zamtes v Jugoslaviji, ki je vsebovalo tudi intenzivno učenje slovenščine pred nadaljnjim študijem. Dekan je ocenil, da je trenutni režim ustreznejši za slovanske kot neslovanske študente. Na FDV dejansko preverjajo znanje slovenščine ob vpisu v 2. letnik, a nimajo formalnega orodja, zato številni študenti pravijo, da se jim svetuje, naj izpit delajo čim bolj proti koncu študija (Pikalo). Kasneje je N. Babić še komentirala, da bi moral biti izpit ovrednoten s kreditnimi točkami.

Študenti z Balkana

Na vprašanje, kaj bi bilo ustrezneje za sprejemanje študentov z Balkana – okrepiti učenje slovenščine ali uvesti več študija v angleščini – je N. Babić odgovorila, da ne spremljajo prehodnosti za tujce, Bučar pa je dodal, da ne moreš voditi politike samo za ozek segment tujcev. Slovenščina je njihov problem. N. Babić je opozorila, da je hrvaška Istra z Reko že od nekdaj bolj vezana na Ljubljano kot na


182

Zagreb, tam imajo tečaje slovenščine in študenti bolje znajo slovensko, bi bilo pa smiselno uvesti lektorat na Reki.

Na FDV poučujejo šest tujih jezikov: angleško, nemško, francosko, italijansko, špansko in rusko. Na 2 študijskih smereh lahko sami izberejo dva tuja jezika, na 5 prvostopenjskih smereh pa je obvezni predmet angleščine. Tečajev slovenščine za tujce nimajo, razen tečaja EILC (Bučar).

Učitelji so sami odgovorni za svoje znanje angleščine, brez njega se ne morejo habilitirati. Danes na FDV nimajo težav, da učitelji ne bi znali dovolj angleško (Bučar). V zadnji fazi pisanja članka se nekateri sami odločijo za lekturo (Pikalo).

MS je vprašal, ali maturitetno znanje angleščine zadostuje za študij. Bučar je dejal, da je težko oceniti, ker imajo že v 1. letniku vsi študenti angleščino in se tuji jezik učijo vsaj dve leti.

Na FDV imajo 180 izmenjavnih študentov. Vsako leto so težave z jezikovnim znanjem Špancev, Portugalcev (Pikalo), pa tudi Turkov (N. Babić). Matična institucija mora preverjati, ali imajo študenti ustrezno jezikovno znanje (N. Babić). Če se izkaže, da ga nimajo, FDV ne more ukrepati (Pikalo). To je odgovornost študenta, FDV pa preverja, da imajo njihovi študenti, ki grejo na izmenjavo, ustrezno znanje, saj gre za ugled univerze (Bučar).

Na vprašanje, koliko Slovencev se odloča za tujejezične predmete, vprašani nimajo točnega odgovora. Po občutku Pikala tuji jezik ni ovira, ki bi preprečeval vpis na predmet, za nekatere pa je celo priložnost, posebej, če so tuji predavatelji. Po mnenju Bučarja boljši študenti to dojemajo kot priložnost, slabši pa kot grožnjo.

Na vprašanje, ali se strinjajo, da bi študij na prvi stopnji potekal v slovenščini, na višjih pa v angleščini, je Bučar odgovoril, da o tem še niso razmišljali, Pikalo pa, da trenutni model ni slab. Nimajo pritožb. Na 3. stopnji sta dva skupna predmeta polovico v slovenščini in polovico v tujem jeziku (kasneje so ugotovili, da je to samo teorija, medtem ko je metodologija v slovenščini).

Jezikovna ureditev visokega šolstva

O ustreznejši ureditvi visokega šolstva je Bučar dejal, da je izobraževanje tudi ekonomska panoga (npr. v Veliki Britaniji ali na severnem Cipru). Slovenska populacija je majhna. Če bi želeli dislocirane enote v tujini ali posebne programe za tujce, bi bila nujna radikalna sprememba številnih zakonov (npr. sodni prevodi listin, prevajanje nazivov), ne zgolj črtanje enega člena zakona o visokem šolstvu. Druge gospodarske panoge s tako zakonodajo ne bi izvozile niti šivanke. To je stvar politične odločitve, sicer pa je tudi trenutno stanje čisto sprejemljivo. Pikalo je dodal, da se zaenkrat da delati, včasih pa bi si želeli večjo fleksibilnost.

O morebitnem vplivu fleksibilnejše jezikovne ureditve na slovenščino je Bučar rekel, da niso razmišljali. Po oceni Pikala bi njegovi kolegi in študenti želeli ohranjati slovenščino, gre le za vprašanje dodatne storitve za tujce, torej tega, ali izobraževanje gledamo tudi kot industrijo. Po Bučarjevem mnenju bi študenti in profesorji izbrali slovenščino zaradi lenobe. Pikalo je še dodal, da je na FDV jezik tudi objekt preučevanja, ne le orodje, zato ni vseeno, v katerem jeziku se študira.

10.5 Pisni odgovori rektorja Univerze v Mariboru prof. dr. Danijela Rebolja

Ali obstaja natančnejši načrt ali model o tem, kako boste povečali ponudbo programov v tujih jezikih? Komu so namenjeni, izmenjavnim študentom, redno vpisanim tujim študentom, slovenskim študentom? Kako bodo ti programi financirani in ali se bo na njihov račun zmanjšal delež programov v slovenščini? Kdo jih bo izvajal, bodo za izvedbo potrebni kakšni posebni pogoji?

Zakonska zahteva, da se programi, ponujeni v tujem jeziku ponudijo tudi v slovenščini, je za nas preveliko finančno breme, ki nam onemogoča načrten razvoj programov v tujem jeziku. Takšnega


183

podvajanja si ne morejo privoščiti niti finančno bistveno bolje stoječe univerze. Tako trenutno fakultete bolj ali manj eksperimentirajo s ponudbo posameznih predmetov v tujem jeziku tam, kjer zakon to omogoča. Rešitev vidimo le v možnosti ponudbe določenih programov izključno v angleščini, za kar so se že odločile nekatere univerze v sosednjih državah. Če tega ne bomo mogli, Slovenija nikoli ne bo resna destinacija za vpisovanje tujih študentov.

Ali obstaja kakšen podrobnejši načrt, kako naj bi na dosegali obvladovanje strokovne slovenščine pri domačih študentih, ki poslušajo angleška predavanja?

Ne obstajajo. So pa potrebni.

Kako ocenjujete znanje angleškega jezika pri visokošolskih učiteljih in študentih na vaši univerzi?

Nadpovprečno glede na večino univerz v sosednjih državah.

Odličnost univerze je povezana tudi z odličnostjo predavanj. Ali učitelji to odličnost lahko dosegajo v tujem jeziku?

Brez tujega jezika univerzitetni učitelji odličnosti na veliki večini področij sploh ne morejo dosegati, torej jo zagotovo lahko tudi pri predavanjih.

Kako na vaši univerzi izvajate naslednji določili 8. člena ZVŠ: »Visokošolski zavodi skrbijo za razvoj slovenščine kot strokovnega oziroma znanstvenega jezika./ Tujcem in Slovencem brez slovenskega državljanstva se omogoči učenje slovenščine.«

Ali je vaša univerza ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo, v zadnjih letih pozvala, naj določi »podrobnejši način skrbi za razvoj in učenje slovenščine«, kot ga določa zadnja alineja omenjenega člena?

Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru aktivno sodeluje pri jezikovni politiki v izobraževalnem procesu, tako pri pomenu učenja in poučevanja tujih jezikov v osnovni šoli kot pri zagotavljanju večjezičnosti v srednji šoli. Prav tako didaktiki sodelujejo pri razvoju inovativnih pristopov pri načrtovanju in izvajanju jezikovnega pouka. Kolegi slovenisti sodelujejo tudi pri pripravi Nacionalnega programa jezikovne politike v RS.

Ali ste seznanjeni z dejanskim obsegom izvajanja študijskih programov in predmetov v tujem jeziku na svojih članicah?

Univerza v Mariboru je junija 2012 pristopila k oblikovanju strateškega dokumenta Internacionalizacija Univerze v Mariboru. Že v izhodiščih smo posebno pozornost namenili poglavjem poučevanje v tujem jeziku in skrb za slovenščino kot tuj jezik. Program nastaja na osnovi programov mednarodnega sodelovanja na članicah, tako, da bo posnetek dejanskega stanja dostopen v mesecu novembru.

Ali tolerirate izvajanje programov in predmetov v tujem jeziku, čeprav je to v nasprotju z veljavnimi predpisi?

Na to vprašanje vam ne morem odgovoriti.

Kakšno ureditev vprašanja učnega jezika v visokem šolstvu bi predlagali zakonodajalcu? Ste za popolno deregulacijo? Če da, kako naj bi potem zagotovili nemoten razvoj slovenščine kot znanstvenega jezika?

Sem za to, da se univerze same odločijo, v katerih jezikih bodo izvajale svoje programe in tudi, kako bodo zagotovile razvoj slovenščine. Načinov je veliko.

Ali je širša odgovornost univerze do družbe in nacionalnega prostora povezana s tem, da (je) pomeni(la) univerza priložnost za polno uporabo slovenščine v najbolj zahtevnih govornih rabah?

Zagotovo univerza ponuja tudi to priložnost.


184

Kakšen je povratni učinek polne rabe slovenščine v visokem šolstvu na slovensko družbo, še posebej na srednje šolstvo in kvaliteto opravljanja poklica diplomantov? Bi izobraževanje Slovencev pretežno v tujem jeziku izpolnilo zahteve izobraževalnih programov po obvladovanju ustnega in pisnega sporočanja v strokovni slovenščini kot eni od pomembnih strokovnih kompetenc; se vam zdijo te zahteve umestne in potrebne?

Po mednarodni raziskavi o angleščini v evropskem visokem šolstvu, ki je zajela 27 držav je Slovenija država z najmanj univerzitetnimi programi v angleščini. Zato nas skrbi, kako se bomo enakovredno vključevali v mednarodni visokošolski prostor in kako bodo študenti pridobivali primerljive kompetence znanja. Prav gotovo je odgovornost univerz zagotoviti kakovost znanja. Poleg maternega in tujega jezika (ali več tujih jezikov) je treba obvladati tudi strokovno sporazumevanje v obeh jezikih – za to pa so potrebni učbeniki, slovarji in terminološke baze.

Ena od nalog internacionalizacije je tudi seznanjanje s kulturo in jezikom univerz gostiteljic. Kakšne so potrebe, želje in načrti vaše univerze glede poučevanja slovenščine kot tujega jezika? Je obstoječa ponudba dovolj, se načrtuje razširitev ponudbe glede na različne ciljne skupine (izmenjavni študenti, tujci na rednem študiju, redno zaposleni učitelji in raziskovalci)?

Univerza v Mariboru že vrsto let izvaja tečaj slovenskega jezika za tujce. Tečaja se udeležujejo tuji študenti, ki v okviru programa Erasmus študirajo na Univerzi v Mariboru oziroma na drugih slovenskih univerzah. Po koncu 60-urnega tečaja študenti prejmejo spričevalo in dosežejo 2 ECTS. Tečaj slovenščine ponudimo tudi v času izvedbe poletnih šol.

10.6 Povzetek pogovorov z dekani izbranih fakultet Univerze v Mariboru

Povzetek pogovora z dekanom Ekonomsko-poslovne fakultete Univerze v Mariboru prof. dr. Samom Bobkom

5. 11. 2012

spraševala: Mojca Stritar

Vsa predavanja za redne študente so v slovenščini. Na EPF imajo skoraj 200 tujih študentov (Erasmus, Ceepus, bilateralni), za katere dodatno izvajajo 18 predmetov v angleščini (diplomskih in podiplomskih, 1-2 na vsaki usmeritvi). Slovenci se jih ne morejo udeleževati.

Bobek je za uvedbo študija v tujih jezikih, a selektivno – na podiplomskem študiju in za šolnino (tuji študenti). Programi bi bilo samo v angleščini, a bi jih ponudili tudi Slovencem. Nori smo, ker ne izkoriščamo možnosti izvedbe študija za tujce, a zakon to prepoveduje.

Tujci imajo težave z znanjem angleščine, predvsem tisti iz južne Evrope, a EPF tega ne rešuje in ne preverja njihovega jezikovnega znanja. Angleščino imajo v programu za slovenske študente 4 ure na teden, ponujajo tudi nemščino. Slovenskih študentov gre na izmenjavo okoli 100 in so tako jezikovno kot študijsko dobro pripravljeni.

Predavanja v angleščini izvajajo slovenski učitelji, ki jih na to nič ne pripravljajo – znanje jezikov je pogoj za delovno mesto, ki pa se ga preveri neformalno. Če zagotovijo finančna sredstva, gredo lahko na jezikovno izobraževanje na FF UM.

Tujim študentom ne ponujajo možnosti učenja slovenščine, mogoče na UM. Bobek pa meni, da se ne splača učiti slovensko. Večinoma prihajajo za en semester, mnogi pa še podaljšajo.


185

Študenti z Balkana in Rusi študirajo v slovenščini – v volumni jih je 30 in imajo velik problem s slovenščino, tako da težko opravljajo študijske obveznosti. Tega področja EPF ne želi širiti, ker so z njimi samo stroški, ne dobijo pa posebnega denarja zanje.

Z izpiti iz znanja slovenščine Bobek ni bil podrobno seznanjen, to ureja UM, verjetno pa morajo to urediti v 1. letniku.

Predlagana ureditev visokega šolstva

Po Bobkovem mnenju naj bodo študijski programi načeloma v slovenščini, če je utemeljen razlog (mešane skupine), pa naj bodo predmeti zlasti višjih letnikov tudi v svetovnem tujem jeziku, predvsem angleščini (v kateri imajo programe tudi Avstrijci in Nemci). Obstajati bi morala možnost razpisa programov za tujce v angleščine, tako pa sta problem znanje jezika in togost prijave. Bobek ne podpira možnosti, da bi bilo vse v angleščini, ker to niti ni smiselno, ni pa za hermetično zaprtost, s katero delamo škodo Sloveniji kot državi in Slovencem kot narodu pod krinko ščitenja slovenščine. Diplomanti, ki niso študirali prav nič v angleščini, niso svetovno konkurenčni.

Bobek meni, da se slovenski študenti ne bi odločili za predmete v angleščini, saj raje izberejo lažjo pot – z izjemo kakega študenta, ki se zaveda konkurenčne prednosti tega – tako da to ne bi imelo negativnih učinkov na slovenščino. Slovenščina ni negovana že od prej, študenti pridejo študirat funkcionalno nepismeni in to ni naloga univerze. Naloga univerze pa je usposobljenje za strokovno kariero, ki je mednarodna. Bobek se še sprašuje, kje se bodo naučili strokovnega tujega jezika, če ne na univerzi.

Povzetek pogovora z dekanom FERI Univerze v Mariboru prof. dr. Borutom Žalikom

5. 11. 2012


Na FERI ni predmetov v angleščini, s tujimi študenti delajo mentorsko, kar je velika težava zaradi njihove integracije, izgubljamo pa tudi pogodbe z uglednimi univerzami. Tako delajo že ves čas – kadar so poskušali s predavanji v angleščini, so se namreč pritožili slovenski študenti. Sicer imajo precej redno vpisanih tujih študentov (nekdanje države SFRJ) in vsako leto se jih želi vpisati več, a jih zavračajo zaradi kvote. Manj interesa je v državah, v katerih je jezik ovira – če ne bi bil, bi prišli tudi študenti z Bližnjega in Daljnega Vzhoda ter iz zahodne Evrope. Predavanj ne morejo organizirati hkrati v dveh jezikih. Študenti so s tem načinom dela seznanjeni vnaprej in z Erasmusovimi študenti ni težav, po Žalikovem mnenju pa zaradi takega dela niso deležni tega, česar bi morali biti. Na vaje hodijo, tam je obvezna prisotnost, asistenti delajo z njimi posebej. Na predavanjih dobijo literaturo v tujih jezikih, potem pa se z njimi dela individualno, kar je dodatna obremenitev za zaposlene. Upo-rabljajo samo angleščino, s katero študenti iz tujine nimajo težav, za Slovence pa tudi verjame, da ne.

Slovenščina za tuje študente

V 1. letniku je za tuje študente to težava in pogosto ga porabijo samo za razumevanje in za to, da dosežejo pogoje za ponovni vpis. Nekateri pa so kar pripravljeni glede razumevanja, npr. Makedonci. Učenje slovenščine jim organizira društvo študentov. Možno je učenje angleščine, a se je seveda ne da naučiti v 30 urah.


186

Predlagana ureditev visokega šolstva

Žalik nima modela, a čuti odgovornost do obeh jezikov in ne bi izrinil slovenščine iz univerze, bi pa malo zmehčal pravila. V Avstriji in na Češkem se lahko študenti sami odločijo za jezik diplome. Dokto-rat s področja tehnike v slovenščini razume pet ljudi, celo v Franciji jih pogosto pišejo v angleščini, tu pa vedno v slovenščini. Večina FERI-jevih doktorandov zapusti fakulteto, njihov cilj je realni sektor in takrat verjetno ne bodo šli prevajat doktorata. Žalik je navedel svojo izkušnjo iz Gradca, kjer je Anglež predaval v perfektni nemščini, Nemec pa zelo dinamično v angleščini in nemščini.

Poleg zmehčanja pravil bi bila druga možnost, da bi za tuje študente organizirali dodatne ure v tujih jezikih, a so problem finance, poleg tega pa želi tujce integrirati, ne pa jih izolirati v zaprto skupnost. Slovenščina kot jezik poučevanja ni rešitev, ker se je ne da naučiti v enem tednu. Model predavanj bi moral biti dinamičen – nekaj predmetov, npr. 30 % predavanj, v angleščini za vse. Slovenski študenti bi imeli možnost izbire in bi verjetno se odločali za to, saj študenti že zdaj hodijo na mednarodna tekmovanja, odpirajo svoja podjetja ipd. Vsakemu je najlažje v njegovem maternem jeziku, a je to problem za internacionalizacijo.

Nekateri učitelji bi bili sposobni izvajati predavanja v dovolj razumljivi angleščini, če Angleži niso jezni, da jim uničujemo njihov jezik. Slovenci imamo prastrah za svojo nacijo, toda Žalik se ne boji, da bi angleščina pomenila veliko škodo ali greh. Slovenci smo že bilingvistični in v to vlagamo veliko energije, v procesu izobraževanja na univerzah pa delamo škodo. Z angleščino bi kompenzirali beg možganov, prišli bi študenti iz drugih držav, rating univerze bi se dvigal in tega se ne bi smeli bati.

Zaradi vztrajanja pri slovenščini se izgublja možnost namestitve kakovostnih tujih profesorjev, zato nas ni na zemljevidu in niti ne razmišljajo o karieri pri nas (zagotovo pa bi prišli Bolgari, Turki, Pakistanci). Tu nikogar nočemo, hočemo zaprt prostor z lastnim kadrom, zato smo v težavah. Na FERI-ju zdaj tehnološko zaostajajo, ni investicij v pedagoško opremo in to je katastrofa. Naravoslovci bi se morali soočiti z zunanjim svetom, pomemben je prepih tujine.

Žalik je za postopne spremembe, ne revolucijo, ker smo ljudje statični in imamo najraje status quo. S postopnostjo damo tistim, ki odločajo, možnost, da ne pokažejo takoj rdečega kartona spremembam. Ta proces pa bo enosmeren – šlo bo le v smeri vedno več angleščine, ne pa nazaj. Vseeno to ni nič narobe za narod, tudi Slovenci v Trsti so še vedno Slovenci, čeprav si Žalik seveda ne želi biti v njihovem položaju. Tehnika ni zaprta in zdaj izgubljamo neizmerno. Sicer se Žalik strinja, da mora biti celoten pedagoški proces najbolj konservativen del slovenske družbe. Reforme v šolstvu so največje zlo, zaradi njih je po srednji šoli 60 % nepismenih. Čehi so bili pred 20 leti nedosegljivo za nami, danes pa smo mi nedosegljivo za njimi – odprli so prostor, noben problem ni zaposliti novega človeka, imajo ogromno opreme.

Naši študenti se pogosto zaposlujejo izven Slovenije. Po lokalih okrog fakultete avstrijski skavti novačijo slovenske študente, državna uprava v Ljubljani pa živi v svojem vakuumu. Družboslovje se zapira vase zaradi samoupravnega modela, ki se je sam sebi zdel fantastičen. Slovenščina je tako arhaična, da bi morala biti zanimiva za vse. Naši lingvisti bi moral v svet z jezikom in bi naredili več kot prepoved rabe angleščine na univerzah.

Povzetek pogovora z dekanom Filozofske fakultete Univerze v Mariboru prof. dr. Markom Jesenškom

5. 11. 2012


Na FF UM so tuji študentje v glavnem izmenjavni. Vsako leto jih imajo na vsakem od 12 oddelkov povprečno 3-5. Drugih tujih študentov ni veliko, 4-5 na leto, in ponavadi pridejo študirat s


187

predhodnim znanjem slovenščine (večinoma hodijo na gimnazijo za tujce v Mariboru). Študenti iz držav nekdanje Jugoslavije študij večinoma uspešno zaključijo, znanje jezika pa pri njih ni problem.

Pri študiju slovanskih jezikov vse poteka v slovenščini, to pa pričakujejo tudi študenti. V preteklosti so že imeli cele letnike izmenjavnih študentov (kroženje Zagreb, Skopje, Bielsko itn.). Drugače pa je na psihologiji, ki je samo enopredmetni študij in za katerega vlada veliko zanimanje. Ker imajo premalo učiteljev, vabijo gostujoče predavatelje, ki predavajo v angleščini ali nemščini. Zraven je prisoten slovenski učitelj, ki napove gosta v slovenščini, vedno je zraven in na koncu pove sklep. Jesenšek je poudaril, da ni cel predmet v slovenščini, pač pa npr. 30-40 ur predavanj za predmet, ki ima 60-90 ur predavanj. Podobno naj bi po Jesenškovem mnenju delali tudi na drugih oddelkih, o katerih pa ni podrobneje govoril. Na zgodovini so v poletnem semestru 2011/2012 imeli gosta iz ZDA, ki ga je ves čas spremljal slovenski profesor, ga napovedal, povzel in na koncu še obnovil, v slovenščini pa je bila tudi dodatna literatura. Odziv študentov je bil različen – eni so bili navdušeni, drugim pa ni bilo prav. Slovenski učitelji pa vedno učijo v slovenščini (z izjemo študija tujih jezikov). Vsa predavanja na FF so uradno v slovenščini, angleščine ne želijo in ne verjamejo, da bi bila potrebna. Jesenšek je o tem spraševal svoje študente pri predmetu jezikovna politika in vsi so bili proti predavanjem v angleščini, izjema je bil samo študent, ki sicer študira na strojni fakulteti, kjer imajo vso literaturo v angleščini.

Izpiti so na FF samo v slovenščini, tuje jezike dovolijo le izmenjavnim študentom, a to je stvar individualnega dogovora.

Tečaja slovenščine za vse študente UM in za tuje lektorje, ki si tega menda zelo želijo, fakulteta ne more financirati. Za študente FF imajo krajše tečaje, a ker ne prinašajo kreditnih točk, zanje ni velikega zanimanja. Trenutno pa se FF dogovarja s Pravno fakulteto, da bi tudi njihovim in ostalim študentom ponudili celoletne tečaje, ki ne bodo obvezni, a bodo prinašali kreditne točke. Na njih bodo učili učitelji s slovenistike, ki bodo s tem pokrili manjkajoče ure. Upajo, da se bo to začelo že od novega leta.

Izpit iz znanja slovenščine lahko tuji študenti opravljajo na UM ali kjer koli drugje (Jesenšek tu ni bil čisto jasen, na kateri ravni itn.), a menda je znanje na njem bolj borno. Študenti imajo leto dni časa, torej 1. letnik, da se naučijo jezika.

Jesenškova splošna stališča o jezikovni politiki visokega šolstva: z izgubo strokovnega jezika izgubljamo slovenski jezik. Tuje jezike pri nas razumemo samo enosmerno, torej samo kot angleščino. Jesenšek je bolj tradicionalist in meni, da morajo državne univerze za predavanja uporabljati samo slovenščino, ki se je morajo naučiti vsi študentje, saj nikomur ne bo škodilo, če zna še kak slovanski jezik. Za program Erasmus se študenti ne odločajo od danes na jutri, torej se lahko naučijo še jezik, preden pridejo. Angleščina je kot univerzalno jezik že pasé in ne more biti učni jezik, proti njej se močno upirajo v Franciji, Nemčiji, Španiji in na Portugalskem. Visokega šolstva ne smemo anglizirati kot Nizozemci. Nemci pa so za 8 najboljših univerz sklenili, da mora biti pouk v nemščini, saj se angleščina uporablja samo še na tretjerazrednih univerzah. V tujem jeziku predavatelj pove manj kot v svojem prvem jeziku.

Ob pomisleku, da bi s tem onemogočili prihod tujega kadra, je Jesenšek dejal, da bi za 1500 evrov k nam prihajali le tretje- in četrtorazredni profesorji. Jezika se da naučiti brez težav, okolja ne menjaš na hitro, večjezičnost pa je tudi ideja Evropske zveze in čas je, da jo začnemo uresničevati. Po podatkih Evrobarometra naj bi samo 38 % prebivalcev EU znalo angleščino kot prvi tuji jezik (sledijo ji nemščina in francoščina ter ruščina). Pri nas pa 98 % ljudi zna angleščino kot prvi tuji jezik, kar pomeni, da je pri nas nekaj narobe. Bolj smiselno bi se bilo učiti sosedski regionalni jezik – nemščine se v Mariboru na praktično nobeni šoli ne moreš učiti kot prvi tuji jezik, na zahodu pa vsi govorijo italijansko. Učiti bi se bilo treba tudi madžarsko, hrvaško (mladi iz nekdanje Jugoslavije se med sabo dogovarjajo po angleško).

Pri Slovencih je šla manija angleščine predaleč.


188

Jesenšek je pojasnil še, da ob raznih otvoritvah pozdravlja udeležence v slovenščini s kratkim povzetkom v angleščini, medtem ko rektor in vsi ostali dekani (v katere se on zaganja kot v zid) govorijo angleško.

10.7 Povzetek pogovorov z dekani izbranih fakultet Univerze na Primorskem

Povzetek pogovora s prodekanjo Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem doc. dr. Nevo Čebron

9. 11. 2012

spraševala: Gaja Červ

Internacionalizacija na FHŠ

Na FHŠ imajo letno od 15 do 30 izmenjavnih študentov. Predavanja v angleščini izvajajo predvsem v okviru programa Medkulturno jezikovno posredovanje, temeljne predmete tega programa lahko kot izbirne predmete obiskujejo tudi izmenjavni študenti z drugih programov. Med izbirnimi predmeti se v angleščini izvaja samo Medkulturno jezikovno posredovanje, kjer pa je visoka prisotnost tujejezičnih študentov za izvedbo predmeta zaželena. Kljub temu tuji študenti opozarjajo vodstvo, da je ponujenih predmetov v angleškem jeziku premalo, vodstvo pa ugotavlja, da je število tujih študentov trenutno prenizko, da bi bilo racionalno organizirati dodatne, njim prilagojene študijske aktivnosti. Predmetov, ki bi se vzporedno izvajali v slovenščini in angleščini, trenutno nimajo. Večina izmenjavnih študentov na FHŠ prihaja iz vzhodnoevropskih slovanskih držav in mnogi spremljajo tudi predavanja v slovenščini, obenem pa učitelji poskrbijo, da imajo z njimi dodatne konzultacije v angleščini, pri čemer Čebronova opozarja, da je raven znanja angleščine teh študentov pogosto ovira za študij v angleščini. Za študente iz Italije učitelji konzultacije izvajajo v italijanščini.

Načrti za prihodnost

Trenutno pripravljajo celostni okvir internacionalizacije Univerze na primorskem in v ta namen prijavljajo projekt Odprtost visokošolskega prostora v mednarodno skupnost pri Evropskih socialnih skladih, h kateremu nameravajo pritegniti ugledne tuje sodelavce s področja medkulturnega sporazumevanja in jezikovnih pravic. Pri oblikovanju omenjenega okvira nameravajo poleg splošnih evropskih smernic upoštevati tudi specifike področja (dvojezičnost), na katerem UP deluje. Na podlagi ugotovitev tega projekta nameravajo pripraviti angleške izvedbe izbranih predmetov, obenem pa nameravajo organizirati tudi tečaje rabe (angleškega, italijanskega in slovenskega) akademskega jezika za študente in učitelje.

Jezikovna izobraževanja za domače in tuje študente

Center za tuje jezike UP in Center za slovenski jezik in kulturo izvajata celoletne in krajše tečaje slovenščine za tujce ter tečaje tujih jezikov. Vsi tečaji, tudi tečaj slovenščine kot tujega jezika za izmenjavne študente, so plačljivi.

Poleg tega ima fakulteta na vseh programih predmet strokovne angleščine, ki ga študenti poslušajo 2 ali 3 leta, poudarek pa je na terminologiji izbranega strokovnega področja. S slovensko terminologijo se, razen na programu medkulturnega sporazumevanja, sistematično ne ukvarjajo, bo pa to področje po mnenju Čebronove nujno urediti, sploh ker nameravajo uvesti tudi študij prevajalstva.


189

Jezikovna usposobljenost visokošolskih učiteljev

Trenutno visokošolskih učiteljev za izvajanje predmetov v tujem jeziku ne izobražujejo posebej, habilitacija je razumljena kot zadosten dokaz te zmožnosti, obenem pa jezikovna izobraževanja načrtujejo v okviru projekta oblikovanja celostnega okvira internacionalizacije UP.

Sistemske rešitve

Čebronova meni, da se večjezičnosti v trenutnih okoliščinah slovensko visoko šolstvo ne more izogniti in da pri njenem uvajanju tudi zaradi togega zakonskega okvira dejansko že zamujamo. Ponujanje tujejezičnih programov razume kot dolžnost univerze ne samo do tujih, ampak predvsem do domačih študentov, saj jim samo tako lahko omogoči polnopravno vključitev v mednarodni prostor. Vendar pa izvajanje programov v tujem jeziku (angleščini) razume zgolj kot potrebni, ne pa tudi zadostni pogoj za pritegnitev tujih študentov in opozarja, da je realno pričakovati, da bomo večje število tujih študentov kljub vsemu pritegnili samo na tista študijska področja, kjer so naše univerze tudi vsebinsko najkakovostnejše. Obenem se ji zdi ključno upoštevati, da je večjezičnost že dolgo pomemben dejavnik slovenske realnosti na obmejnih območjih, pa tudi drugod, zaradi česar je še toliko pomembneje oblikovati ustrezno jezikovno politiko za slovenščino, ki bo upoštevala njen pomen pri kulturni identiteti naroda. Ključno politično vprašanje se ji zdi, ali bomo slovenski visokošolski prostor odprli tudi za tuje in torej tudi izključno tujejezične univerze. Pri tem opozarja, da uvajanje angleščine kot lingue franche po mnenju mnogih strokovnjakov s področja medkulturnega sporazumevanja vodi v elitizem in dodatno družbeno razslojevanje ter da je treba pred to odločitvijo nujno poznati in pretehtati njene prednosti in slabosti, »saj bi bilo za Slovenijo lahko kritično, če bi imeli čez 50 let vso elito izšolano samo v angleščini«. Posebej opozarja, da uvedba angleščine kot enega od učnih jezikov v visokem šolstvu nujno vzvratno vpliva na poučevanje angleščine na srednjih in tudi osnovnih šolah, na kar naš javni šolski sistem trenutno ni najbolje pripravljen.

Pravni okvir internacionalizacije bi moral biti po mnenju Čebronove nujno podrobno določen na ravni univerze in obenem okvirno tudi na državni ravni, popolna deregulacija se ji ne zdi dobra rešitev. Pri tem meni, da je treba tujejezične izvedbe uvesti že na 1. stopnji študija, ker je ta za izmenjavne študente trenutno najzanimivejša in (glede na negotovo financiranje višjih stopenj) tudi najdostopnejša.

Osebno se Čebronova zavzema za multilingvalne rešitve v procesu internacionalizacije, ki bi upoštevale, da prava večjezičnost pomeni tudi večkulturnost, in pri katerih angleščina ne bi bila edini tuji učni jezik (tudi na nejezikoslovnih študijih). Med učne jezike bi, upoštevajoč dvojezičnost okolja UP, vključila vsaj še italijanščino, tako da bi predmete vzporedno izvajali v treh jezikih in študentom omogočili izbiro. Obenem pa je jasno, da je taka ponudba – glede na število vpisanih študentov in število visokošolskih učiteljev – izvedljiva samo za omejeno število predmetov, in ne za celotne programe. Za take izvedbe bi morali po njenem mnenju visokošolske učitelje posebej usposobiti, kar nameravajo izvesti v okviru omenjenega projekta z delavnicami metod pridobivanja terminologij iz korpusov in delavnicami akademskega pisanja in nastopanja v različnih tujih jezikih. Obenem bi se zdelo Čebronovi od tujih študentov, ki so redno vpisani na slovenskih univerzah, smiselno zahtevati, da po enem ali dveh letih študija v Sloveniji vsaj nekaterim vsebinam lahko sledijo tudi v slovenščini in jim za doseganje tega cilja seveda ponuditi ustrezna, po možnosti brezplačna, jezikovna izobraževanja.

Primerjalna študija o učnem jeziku v visokem šolstvu v ... · PDF fileRaziskava...

Documents

Transcript of Primerjalna študija o učnem jeziku v visokem šolstvu v ... · PDF fileRaziskava...