PRILOGA GORENJSKEGA GLASA ZA MESTNO OBČINO KRANJ … · Popust na kuponih se ... jih je opravilo...

P R I L O G A G O R E N J S K E G A G L A S A Z A M E S T N O O B Č I N O K R A N J

Februar 2010 • Številka 2Leto: XII - ISSN 1408-7103

Vaš partner pri izgradnji

SONČNIH ELEKTRARNDodatne informacije na www.eiu.si

ELEK

TROI

NSTA

LACI

JE Z

DRAV

KO U

RBAN

C S.

P.,

ZALO

G 12

, GOL

NIK

Kranjčanka predstavlja

2 - K R A N J Č A N K A

Pomladni šopek zaljubljenih v rdečih, roza ali vijoličnihtonih, trendovsko aranžirana lončnica ali drobno darilo in vaša ljubezen se bo razcvetela kot narava spomladi. Za valentinovo prevladujejo aranžirane žametno rdeče vrtnice in lončnice, aranžirane z različnimi materiali in v različnih okrasnih lončkih: steklu, keramiki ali pleteni košarici.

14. FEBRUAR JE VALENTINOVO!14. FEBRUAR JE VALENTINOVO!

PRAVA LJUBEZEN JE LEP CVET, KI GA GLEDAMO TOLIKO RAJŠI, KOLIKOR JE NEHVALEŽNEJŠA

ZEMLJA, IZ KATERE RASTE.(Balzac)

PRAVA LJUBEZEN JE LEP CVET, KI GA GLEDAMO TOLIKO RAJŠI, KOLIKOR JE NEHVALEŽNEJŠA

ZEMLJA, IZ KATERE RASTE.(Balzac)

Okulistični pregledi kartrikrat na teden!

Vabimo vas, da nas obiščete v okulističnem centru optike Art, kjer bomo za vas dobro poskrbeli.

Naša koncesijska ambulanta zaradi velikega zanimanja obratuje kartrikrat na teden, čakalnih vrst ni, za vas pa bosta poskrbela okulista spe-cialista primarij Davorin Sevšek in Anton Baškovč. Pregled je z urejenimzdravstvenim zavarovanjem brezplačen (razen za kontaktne leče inpotrdilo za voznike).

Začenja se sezona sončnih očal, prispele so že najnovejše kolekcije! Ray-Ban, Gucci, MaxMara, Exte, Carrera, Oakley, John Richmond, JF Ferre ...Tisti, ki imate dioptrijo in si želite nositi sončna očala, naj vas razveselimo,da lahko stekla z dioptrijo vgradimo v skoraj vsak model.

Naročite se po telefonu št.: 059/07 02 50 ali 059/07 02 52 ali na: [email protected].

Ob predložitvi tega kupona vam bomo priznali

popust v vrednosti23 EUR

pri nakupu v vrednosti nad 80 EUR.


popust v vrednosti33 EUR

pri nakupu sončnih očal z dioptrijov vrednosti 130 EUR.


popust v vrednosti30 EUR za upokojence

pri nakupu v vrednosti nad 80 EUR.

Popust na kuponih se obračuna na blagajni in velja do konca marca 2010. Kuponov ni mogoče zamenjati za gotovino.

✂

S seboj lahko pripeljete vaše najmlajše, ki se bodo pozabavali v otroškem kotičku, narisane risbice pa bomo razstavili.

✂

ideja za darilo Obiščite nas, ne bo vam žal!

ART

OP

TIK

A D

.O.O

., G

OR

IŠK

A C

ES

TA 7

8,

AJD

OVŠ

ČIN

A

✂

FLO

RA

D.O

.O.,

ZG

OR

NJE

BIT

NJE

13

3,

ŽAB

NIC

A

K R A N J Č A N K A - 3


Otroško pustovanjev torek 16. februarja od 17.00 ure

Pustno rajanje v Kranjuv soboto 13. februarja od 9.30 ure

Sprevod otroških maskZbirno mesto na Pungertu ob 16.50ZABAVA S PIKO NOGAVIČKO

IZBOR NAJ PUSTNE SKUPINENAGRADE V VREDNOSTI2.800 €Apartma za 7 dni na PaguVrednosti boni MegacenterJezikovni tečaji Švicarska šola Ana Hladnik

Prijave na [email protected]

PUSTNA ZABAVA Z GLASBENO ŠOLO KRANJOb 11. uri v Avli MOK

ŠVICARSKA ŠOLA ANA HLADNIK

Ljudska univerza Škofja Loka ter Fakulteta za manage-ment Koper sodelujeta že od leta 1997. Najprej so vŠkofji Loki izvajali samo izredni dodiplomski študij,kasneje pa tudi izredni podiplomski študij, za kateregaje bilo seveda treba plačati šolnino iz lastnega žepa. Od leta 2009 pa je v Škofji Loki na podiplomskih pro-gramih mogoče študirati tudi brez plačila šolnine. V prihajajočem študijskem letu uvajajo še zadnjo, mor-da za marsikoga najpomembnejšo obliko študija, in si-cer redni dodiplomski študij visokošolskega strokovne-ga študijskega programa Management. Gre za sodoben,mednarodno primerljiv program, ki je usmerjen v vod-stvene vloge in naloge managerjev na različnih ravnehodločanja.

V februarju bodo organizirali kar štiri informativnedneve, in sicer v petek, 12. februarja, ob 10. in 15.uri, v soboto, 13. februarja, ob 10. uri, ter še v petek,26. februarja, ob 17. uri. Vsi bodo potekali v prosto-rih Ljudske univerze v bivši škofjeloški vojašnici.

Kot rečeno, v letošnjem študijskem letu potekata vŠkofji Loki dva redna podiplomska študijska programa,in sicer Management ter Ekonomija in finance. Ker juizvajajo v celoti ob popoldnevih, so se vanju brez težavvpisali tudi redno zaposleni - še več, so celo v večini.

Šolnino zanje financira Ministrstvo za visoko šol-stvo, znanost in tehnologijo. Tudi za prihajajoče štu-dijsko leto se obeta ta možnost (razpis izide v začetkujunija), zato že sedaj vabijo diplomante visokošolskihprogramov k razmisleku o nadaljevanju študija.

Prepričani so, da bodo te novosti z veseljem sprejete vmarsikateri družini, saj npr. že samo pogosta pot vLjubljano, kjer je velika večina slovenskih fakultet, ter-ja veliko časa ter povzroča mnogo dodatnih stroškov, kise jim bo sedaj možno izogniti. Na Gorenjskem pa tonekaj velja, kajne!

Brezplačen študij v Škofji LokiV študijskem letu 2010-11 bo v Škofji Loki organiziran tudi redni dodiplomski študij

ww

w.to

uris

m-k

ranj

.si

Kranjčanka


KRANJČANKA (ISSN 1408-7103) je mesečna priloga Gorenjskega glasa za Mestno občino Kranj. Prilogo je pripravilGorenjski glas, d.o.o., Kranj: odgovorna urednica Marija Volčjak,urednica Suzana P. Kovačič. Komercialist: Janez Čimžar -041/704-857. Priprava za tisk Gorenjski glas, d.o.o., Kranj; Tisk:SET, d.d., Ljubljana, Ljubljana. Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Bleiweisova cesta 4, Kranj, telefon: 04/201-42-00, tele-fax: 04/201-42-13. E-pošta: [email protected]; mali oglasi: telefon04/201-42-47; delovni čas: ponedeljek, torek in četrtek od 8. do17. ure, sreda od 8. do 18. ure, petek od 8. do 14. ure, sobote,nedelje in prazniki zaprto; KRANJČANKA je priloga 11. številkeGorenjskega glasa, 9. februarja 2010, v nakladi 21.400 izvodovjo dobijo vsa gospodinjstva in imetniki poštnih predalov v Mest-ni občini Kranj brezplačno. Raznos: Pošta Slovenije, PE Kranj.Naslednja Kranjčanka izide v torek, 9. marca 2010.

P R I L O G A G O R E N J S K E G A G L A S A Z A M E S T N O O B Č I N O K R A N J

Februar 2010 • Številka 2Leto: XII - ISSN 1408-7103

Vaš partner pri izgradnji

SONČNIH ELEKTRARNDodatne informacije na www.eiu.si

ELEK

TROI

NSTA

LACI

JE Z

DRAV

KO U

RBAN

C S.

P.,

ZALO

G 12

, GOL

NIK

NAROČAM

Ime in priimek:

Naslov:

Kranjčanka je redna priloga časopisa

Osrednji gorenjski časopis, ki pokriva širše območjeGorenjske. Časopis z bogato tradicijo, saj neprekinjenoizhaja že od leta 1947, njegovi zametki pa segajo vdaljne leto 1900. Je poltednik, ki izhaja ob torkih inpetkih, v nakladi 22 tisoč izvodov. Je neodvisen, poli-tično uravnotežen časopis z novicami, predvsem z vsehpodročij življenja in dela Gorenjcev, pa tudi širše. Piše-mo o vsem, kar ljudi zanima, ali kot pravimo: Gorenjskiglas za vas beleži čas. V dobrem in slabem. V veselju inžalosti. Za vas sprašujemo, kaj je novega. Zaradi vas za-stavljamo tudi neprijetna vprašanja. Morda vas kdaj kajnaučimo. In seveda poskrbimo za sprostitev in zabavo.Samo zaradi vas predemo misli. Naglas.Časopis, ki izhaja dvakrat tedensko, dopolnjujemo zbrezplačnimi prilogami, kot sta npr. Kranjčanka inLočanka, ter ob koncu leta z letopisom GORENJSKA.Če vas poleg branja Kranjčanke zanimajo tudi novice zvse Gorenjske, vas vabimo k naročilu. Dobrodošli v družbi naročnikov Gorenjskega glasa.

Naslovnica - fotografija TANIA MENDILLOmodel Viktorija in France v oblačilih San Diego in Tom Taylorpričeska HIŠA LEPOTE SAMO IN TANIA make up TANIA MENDILLO

V Kanado tudi kranjski športnikiTa konec tedna se v kanadskem Vancouvruzačenjajo zimske olimpijske igre, na njih pa bo nastopilo tudi sedem kranjskih športnikov, ki si na največjem športnem dogodku želijo predvsem sreče, saj so nanastope dobro pripravljeni.

38Stran

Končna odločitev je otrokovaDevetošolci so pred odločitvijo, vkatero šolo se bodo vpisali. Šolskasvetovalna delavka Tanja Varjačičdevetošolcem zelo priporočaudeležbo na informativnih dnevih.

12Stran

Pustovanje v soboto in v torek

To soboto bo Kranj znova postal pravo karnevalsko mesto, saj pri Zavodu

za turizem pripravljajo velik sprevod s številnimi skupinami iz Slovenije

in tujine, na svoj račun pa bodo prišli tudi najmlajši, ki bodo lahko rajali tako

v soboto kot na pustni torek.

16Stran

Svojih oddaj sem senaveličal pred gledalci

Mito Trefalt, Kranjčan po rodu, ki sedaj živi v Dvorjah pri Cerkljah, je lani dopolnil 70 let

starosti, letos pa 50 let, odkar je začel svojo televizijsko kariero. Jubilej je proslavil

s prireditvijo Košnikova gostilna v Cankarjevem domu.

6Stran

Pogovor


Mito Trefalt je sicer diplomant akademijeza gledališče in je nekaj let tudi igral v Dra-mi in na Odru 57. Sam pravi, da je kmaluugotovil, da za opaznejši prispevek k tejumetnosti ni dovolj talentiran. Pač pa je svo-je igralsko znanje znal pozneje dobro upora-biti pri svojem televizijskem delu. Njegovatelevizijska kariera se je začela pred natankopol stoletja, ko mu je režiser Beno Hvala po-nudil delo pri prenosu državnega prvenstva vjudu, že leto prej pa je z državnega prvenstvav namiznem tenisu opravil tudi radijski krst.

Kako se spominjate svojih začetkov všportnem programu?

”Kot športni komentator sem na radiu in te-leviziji delal enaindvajset let (do leta 1980),vmes sem občasno vodil tudi informativnooddajo TV Obzornik in zanjo pripravljal pri-spevke z različnih področij. V športnemuredništvu sem opravil okoli 1300 televizij-skih in okoli 150 radijskih prenosov z različ-nih športnih dogodkov. Kot redaktor sem so-deloval v oddaji Sedma steza, poročal sem zveč svetovnih in evropskih prvenstev ter štiri-krat z olimpijskih iger, pozneje sem priprav-ljal in vodil serijo trimskih oddaj: Televizijskitrimski test, Jugoslovanska trimska televizijain Televizija brez trebuha. V slednji so ljudjehujšali zaradi zdravja, pri čimer so sodelova-li strokovnjaki s Kliničnega centra in več pri-znanih kuharjev.”

V televizijski akciji Brazde vzdržljivostiste k telesni aktivnosti spodbudili tisočeljudi ...

”Leta 1978 sem zasnoval akcijo Brazdevzdržljivosti in jo vodil do leta 1993, ko se jeosamosvojila in danes deluje kot društvo. Naekranu smo takrat ljudi želeli pritegniti k re-kreativnih dejavnostim. Vključevali smošportnike in druge znane ljudi, ki so jih gle-dalci posnemali pri njihovih gibalnih nava-dah. V prvih petnajstih letih je v akciji sode-lovalo okoli sedem tisoč ljudi, blizu pet tisočjih je opravilo dokaj zahteven program (tek,

plavanje, kolesarjenje, smučarski tek, plani-narjenje) in si pridobilo naziva ”kaveljc” in”korenina”. V akciji smo dajali poudarekdružabnosti. Udeleženci akcije so bili ljudjenajrazličnejših poklicev, od doktorjev znano-sti do delavcev izza tekočih trakov (vsakoleto smo izdali knjižico o udeležencih), ki sosi ne glede na svoj družbeni položaj med se-boj pomagali. Visoka šola za telesno kulturoiz Ljubljane je naredila študijo, ki je pokaza-la, da so bili udeleženci akcije na delovnihmestih uspešni in da v njihovih zdravstvenihkartonih v letu dni ni bilo povprečno niti ene-ga dne bolniškega izostanka. To so bili ljud-je, ki niso popivali in kadili. Tudi sam semtedaj prenehal kaditi in se začel udeleževatimaratonov. V oddaji smo poleg športne de-javnosti svetovali tudi program prehrane,športno opremo in podobno.”Kako se je začelo vaše ustvarjanje razve-drilnih oddaj?

”Elemente razvedrilnosti sem vnašal že vtrimske oddaje in v Brazde. V razvedrilniprogram pa sem se preselil potem, ko je zara-

di družine (imel sem že štiri otroke) nastopilčas, da se umirim. Začel sem pisati scenarijeza avtorske oddaje, ki sem jih tudi vodil:Naše srečanje, Ona in on, Kolo sreče, Košni-kova gostilna in druge. Režiserka vseh mojihoddaj je bila žena Metka Leskovšek. Koncep-te sem zelo hitro menjaval, če je bila oddajana sporedu tri leta zapored, je bilo že kar ve-liko. Po naravi sem ”furjast” in tako se mi je

Svojih oddaj sem se naveličalpred gledalci

Mito Trefalt, Kranjčan po rodu, ki zdaj živi v Dvorjah pri Cerkljah, je lani dopolnil 70 let starosti, letos pa 50 let, odkar je začel svojo televizijsko kariero. Jubilej je proslavil s prireditvijo

Košnikova gostilna v Cankarjevem domu.

Mito Trefalt

Mito Trefalt je bil nekaj časa tudi vod-ja biroja za razvedrilo pri Evroviziji,na mednarodni ravni pa je vodil tudiprojekt Igre brez meja.

Skupaj z ženo Metko Leskovšek je MitoTrefalt posnel tudi vrsto oddaj o ljud-skih obrteh. Tako so nastali kratki fil-mi: Strojenje kož, Žaganje hlodov, Pri-delovanje sirka in izdelovanje metel,Delo v vinogradu, Izdelovanje cokel,Mlačev s cepci, Delo z ”geplnom”,Kamnoseštvo, Teritev lanu, Preja, Pra-nje ob potoku. Rokodelci so na njego-vo pobudo prikazali celoten potekobrtnih veščin in posameznih faz izde-lave na poti do končnega izdelka.

Pogovor


mudilo tudi pri snovanju novih serij in oddaj.Sam sem se jih hitreje naveličal, kot bi se jihnaveličali gledalci. V te oddaje sem vnašalelemente glasbe, plesa, humorja, prvič se je vprogram slovenske televizije skoznje uvrstilatudi dobrodelnost.”

Najbrž bi se med številnimi avtorskimioddajami težko odločili za svojo najljubšo.Katera pa je bila najljubša občinstvu?

”Nedvomno se je pri ljudeh najbolj usidralaKošnikova gostilna, preplet glasbe, zabave,ljudskega izročila in humorja starega očancaJaneza Košnika, ki pripoveduje v gorenjskemnarečju. Košnikova gostilna je bila na televi-ziji na sporedu od leta 1983 do 1987, v enaj-stih oddajah pa nam je uspelo pritegniti predekrane rekordno število gledalcev. V oddajahso sodelovali mnogi znani slovenski igralci inglasbeni ustvarjalci, med slednjimi denimoansambel Avsenik in glasbeniki Jožeta Priv-ška. S skeči iz Košnikove gostilne sem pozne-je nastopal tudi na prireditvah, ki so nastale v

sodelovanju z občinami in društvi po Sloveni-ji. Kraji, kjer bi to prireditev radi gostili, lah-ko prek moje spletne strani trefalt.si vzposta-vijo stik in se dogovorijo o nastopu. JubilejnaKošnikova gostilna pa je bila na sporedu tudiminuli petek v Cankarjevem domu, kjer semnastopil ob 50-letnici svojega televizijskegadela. Z dr. Benedikom iz Stražišča vsako letonarediva dobrodelno Košnikovo gostilno vStražišču, doslej so bile že štiri, izkupiček paje namenjen misijonarju Izidorju Grošlju, kideluje na Madagaskarju.”

Kakšne sledi ste pustili na TV Slovenijakot urednik razvedrilnega programa?

”Razvedrilni program sem vodil štiri leta(od 1991 do 1995) in v tem času uvedel šte-vilne nove oddaje. Pripravljali smo avdicije,sprejemali nove zunanje sodelavce, vključilirežiserje, ki prej niso sodelovali v razvedril-nem programu, in povečali obseg razvedril-nega programa. Oddaje (Igre brez meja, Gorein ljudje, Presodite, TV variete, Presodite, te-ater Paradižnik, Nedeljskih 60, Hugo) so bileoddaje z visokimi cilji in ne nekaj pogrošne-ga. Skrbel sem, da nismo zgolj kupovaliuspešnih formatov v tujini, ampak smoustvarjali tudi sami in da so se oddaje, ki sobile plod domačega znanja, lahko po gleda-nosti kosale s tujimi. Sodelavce oddaj smododatno izobraževali, vladal je velik delovnizagon, vodstvo je gledalo vse oddaje, o njihsmo se pogovarjali, jih ocenjevali in avtorjeusmerjali ter spodbujali.”

Kako gledate na dejstvo, da televizija da-nes namesto domačih ponuja pretežno li-cenčne oddaje?

”Morda bi si ljudje danes namesto visokotehniziranih oddaj želeli več domačega, pre-prostega, lahko rečem tudi podeželskega ...”

Takšne prireditve ste ustvarjali tudi vi inz njimi nastopali po slovenskih krajih. Alikatera od njih še živi?

”Sodeloval sem z društvi, ki so organizira-la tradicionalne, na krajevnem izročilu za-snovane prireditve in zanje pisal scenarije.Na Gorenjskem sta bili takšni denimo Škreb-ljajo konjički gorenjski (v Preddvoru) in Rož-na pot (v Cerkljah). Teh prireditev ne delamveč, edina, ki se je obdržala do danes in jovodita igralca Gašper Tič in Nataša Tič Ra-ljan, pa je Furmanski praznik v Postojni.”

Ste po upokojitvi še kaj sodelovali s tele-vizijo?

”Občasno sem za televizijo delal tudi poupokojitvi. Sodeloval sem z Borisom Kopi-tarjem, v pokoju pa sta nastali tudi dve odda-ji, Službeni vhod, kjer smo sodelovali z mi-nistrstvom za delo, družino in socialne zade-ve, namenjena pa je bila iskanju služb zabrezposelne: in kviz Ljubljana, prestolnicaEvropske unije.”

V življenju ste poleg televizijskega delapočeli še vse mogoče, med drugim ste seukvarjali s konji in obdelovali kmetijo.

”Leta 1982 sem kupil kmetijo na Dolenj-skem, čemur je poleg moje ljubezni do kme-

tovanja botrovalo tudi dejstvo, da kmečkodelo in stik z naravo in živalmi dobro vpliva-ta na vzgojo otrok. In nič drugega se ne moreprimerjati z zadovoljstvom, ki ga občutiš pokončanem kmečkem delu ...”

S čim se ukvarjate danes?”Nič več s kmetovanjem, pač pa z vrtnarje-

njem, z ženo gojiva predvsem cvetje.”V okviru Dobrodelnega društva France

Trefalt pa gojite tudi dobrodelnost. Odkdaj?

”Dobrodelno društvo France Trefalt (ime-novano po mojem očetu) sem ustanovil leta2005 in začel sodelovati z društvom Hospic.Pozneje sem sodelovanje razširil tudi na dru-ga društva in sodeloval s socialnimi službamiveč slovenskih občin in njihovimi župani. Vdobrodelne namene sem nastopal s Košniko-vo gostilno in programom, ki so ga pripravi-le domače amaterske skupine in posamezni-ki. Takih nastopov je bilo blizu petdeset, odtega jih je bilo 13 za Hospic. Slednji je bilanamenjena tudi dobrodelna prireditev v Can-karjevem domu, kjer so nastopili tudi Sloven-ski oktet, Akademska folklorna skupinaFrance Marolt, Stari Gašperji in odličen har-monikar Toni Sotošek. Ves izkupiček bo šelza prvo slovensko hišo Hospic.”

Danica Zavrl Žlebir, foto: Matic Zorman, Gorazd Kavčič

TAXI MONET0 51 / 3 2 0 - 5 0 5

NAJCENEJŠI TAXI V MESTU

Pavla

Grč

ar s

.p.,

Savs

ka L

oka

20, K

ranj

Deja

n Ge

ringe

r s.p

.

URARSTVOGERINGER

Župančičeva 2, 4000 Kranj, tel.: 04 233 05 89

PRODAJA IN SERVISP O P R AV I L A S TA R I N S K I H U R

S Košnikovo gostilno je Mito Trefalt pred časom nastopil tudi v domačih Cerkljah.

Televizijske oddaje Mita Trefalta soprejele več priznanj: Televizijski trim-ski test je leta 1978 dobil nagrado nafestivalu Jugoslovanske radiotelevizije,1981 je na tem festivalu prejela nagra-do oddaja Naše srečanje, za trimskeoddaje je leta 1979 prejel Bloudkovopriznanje, Tednik 7D mu je dvakrat(1980 in 1983) namenil Zlati ekran.Leta 2008 pa je za svojo dobrodelnodejavnost prejel zahvalno listino v ak-ciji Ljudje odprtih rok.

Mito Trefalt ve o svojem dolgoletnemtelevizijskem delu povedati tudi nekajzanimivih anekdot. Povezane so zlasti znjegovimi začetki. Na televiziji je zače-njal zelo mlad, videti pa je bil še mlaj-ši. Ko je leta 1967 prvič poročal s sla-loma v Wengnu, je nekoliko prezgodajprišel na jutranji ”brifing” vseh sveto-vnih poročevalcev. Videl ga je livriraninatakar in ga odgnal, češ tu se bodosrečali ugledni športni komentatorji.Po ”brifingu” so se poročevalci zbraliob prigrizku in ko je Mito s pladnjavzel obloženi kruhek, se je njegov po-gled srečal z natakarjevim. Ta mu jesamo svareče požugal ...


Županova kolumna

Kultura je vse, kar počnemoZa nami je slovenski kulturni praznik, dan, ko je veliko kulturnih hramov po

Sloveniji tradicionalno na široko odprlo vrata obiskovalcem, da si je vsakdolahko nekaj privošči za svojo dušo. Je pa morda to pravšnji dan tudi za raz-mislek o kulturi na splošno, v širokem pomenu besede.

Ko rečemo kultura, kaj vse lahko pod tem razumemo? Normalno se zdi, daprvi hip pomislimo na umetniško ustvarjalnost ljudi (slike, kipe, odrske upri-zoritve, koncerte, knjige, filme, muzejsko dejavnost), že manjkrat pa na obli-kovalsko ustvarjalnost, arhitekturne rešitve, kulturo športa in redko na kultu-ro javnega govora, odnos do skupnih dobrin in sočloveka ali odnos do oko-lja. No, v resnici vsakdo od nas vsak dan dodaja kamenčke v kulturo naroda,ki nas določa za Slovence. Nismo številni, nedvomno pa smo bogati poustvarjalnosti. Skoraj vsakdo je vključen najmanj v eno ljubiteljsko društvo,ustvarjalen pa vsaj v krogu najbližjih, če že ne širše.

Kultura je zato, da se dobro počutimo, ohranjamo vredne stare stvari in do-dajamo nove. Tudi občina je neke vrste velika družina, ki se trudi za kakovost-no kulturo bivanja in različnih dejavnosti. Osnova je urejeno okolje, zgradbe,ceste, zelenice, pa tudi komunalni in komunikacijski vodi, ki na oko niso vid-ni, morajo pa dobro delovati, sicer bi se nam življenje ustavilo. Za Mestno ob-čino Kranj sem prepričan, da je skrbna mati, ki prisluhne potrebam ljudi invidi tudi dobro desetletje naprej, na katerih področjih bodo potrebna vlaga-nja. Kaj bo prej prišlo na vrsto, je odvisno tudi od tega, če lahko pridobi ne-povratna državna ali evropska sredstva.

V zadnjih dveh letih smo bili uspešni prav z več projekti za obnovo stavbnedediščine. Tako dobro uresničujemo zamisel o kulturni četrti v starem mest-nem jedru (kompleks gradu Kieselstein, Layerjeva hiša, obnova obrambnihstolpov mestnega obzidja), s čimer bodo različne kulturne dejavnosti dobileprostorske pogoje za nadaljnji razvoj in odpiranje v svet.

Če temu dodamo še postopno urejanje mestnih ulic (v starem in širšem cen-tru Kranja), pa tudi kulturnih domov, pokopališč, cest in druge komunalne in-frastrukture v podeželskih naseljih in ne nazadnje pestro ponudbo visoko ka-kovostnih kulturnih prireditev čez celo leto, potem smo na dobri poti, daohranimo sloves občine, v kateri kultura zavzema pomembno mesto v poveza-vi z drugimi dejavnostmi in prispeva k večji prepoznavnosti navzven.

Nikakor pa ne smemo pozabiti na vsakodnevno kulturo doma in pri sebi. Tuse vse začne, od vljudnega pozdrava sosedu in papirčka, ki ga ne spustimo natla, ampak odložimo na ekološki otok, prek pobud občini, kaj je potrebno iz-boljšati, do obiska knjižnice, glasbene, gledališke predstave, razstave alisprehoda skozi mestno jedro kar tako, da morda poklepetate z znanci in se voko ujame ponudba v izložbi ali na stojnici.

Verjemite, z vsakim koščkom kulture, ki si ga privoščimo, je življenje lepšein polnejše. V soboto je že priložnost, da se veselite z maškarami in pomaga-te preganjati zimo v starem Kranju.

Župan Damijan Perne

Dogodek po izboru župana


Srečanja delavcev v kulturi v MO Kranj se udeleži vsako leto več kulturnikov. Rdeča nit mnogih zgodb s Sladičevih fotografij je humor. Tudi na sliki Kransterdam

Letošnje srečanje so plemenitili tudi glasbeniki iz kranjske glasbene šole, mednjimi je s flavto nastopila tudi Sladičeva hči Iza.

Bodo tudi v novi knjižnici fotografske razstave? Direktor knjižnice Viljem Lebenin predsednik FD Janez Puhar Vasja Doberlet

”Elaaa, l’di je ku listja en trave,” bi rekelmoj prijatelj s Primorskega in imel bi prav.Pravo zadovoljstvo je vsaj enkrat na leto naenem mestu srečevati vse tiste umetnike inkulturne delavce, ki skozi celo leto skrbijo,da sta podoba in utrip Kranja kulturna inumetniška, hkrati pa s svojo dejavnostjo narazličnih področjih krepijo našo lastno na-rodno samozavest in tudi z njihovo pomočjoje Kranj pravzaprav eno majhno in res zgled-no srednjeevropsko mesto.

Ali kot je v pozdravnem nagovoru povedalgostitelj, župan Damijan Perne: ”Glede na to,da nam življenje v tem nevrotičnem divjemritmu marsikdaj življenje obarva v sivo, namživljenje obarvata predvsem kultura in umet-

nost in predvsem vsi, ki ju kreirajo in ustvarja-jo. Ta barvitost nam pomaga, da lahko preži-vimo,” a v drugi sapi dodal tudi: ”Žal pa sezgodi, da ko gre za podporo kulturi, včasih fi-nančna sredstva moramo rezati tam, kjer je tonajtežje. A vendarle, kultura vedno preživi. Intudi zato zahvala vsem delavcem v kulturi, daje tudi naše življenje za nas bolj barvito.” To-kratno srečanje so med drugim v različnih se-stavah obarvali tudi glasbeniki in učitelji Glas-bene šole Kranj: Tim Zupan (klarinet) in Pe-tra Mohorčič (klavir), Klemen Krsnik (tuba),Sara Bajželj (klavir), Anita Kralj (kitara), IzaSladič (flavta) in Lea Jugovic (klavir).

Letošnje leto fotografije, kot so ga poime-novali v Fotografskem društvu Janez Puhar,

ki praznuje 100-letnico, se je odražalo tudi natokratnem srečanju, saj je osrednja razstavadelo enega od najbolj dejavnih in uspešnihčlanov kluba, fotografa Nika Sladiča. Sladičje tipičen predstavnik nove digitalne genera-cije fotografov. Manipulacije fotografij muniso tuje, vendar jih izrablja z namenom, dav svojih fotografijah pove zgodbo ali pa zgoljzato, da svojo sliko poenostavi in jo tako na-redi bolj zgovorno. In tako je tudi na tokratnirazstavi, ki jo je sam avtor pomenljivo naslo-vil ”Iluzije”. Razstava fotografij bo v Galeri-ji Mestne občine Kranj odprta do 15. aprila,vsak delovni dan med 9. in 15. uro.

Igor Kavčič, foto: Gorazd Kavčič

Srečanje kulturnikov obarval SladičLetošnji tradicionalni sprejem kranjskih delavcev v kulturi je s svojimi fotografijami oplemenitil

fotograf Niko Sladič.

V šolo


V gradbeno storitveni šoli Esic Kranj sepo besedah njihove svetovalne delavkeBarbare Oman že ves čas trudijo, da po-klici ne bi izumirali in da bi izobraževanjezanje ohranili na Gorenjskem. To, pravi,jim zadnje čase kar uspeva. Podrobneje paje o tej problematiki spregovoril ravnateljomenjene šole Tomo Grahek.

Zakaj je po vašem prišlo do izumiranjanekaterih poklicev?

”Ta problem je nastopil pred leti, ko se jevpis v gimnazije enormno povečal. Določenipoklici so takrat povsem zamrli.”

Katere poklice ste imeli pri tem v mislih?”Danes recimo v vsej državi ne izobražuje-

mo več čevljarjev. Tudi izobraževanje za po-klic šivilje ali konfekcijskih modelarjev, kismo ju v preteklosti izobraževali na naši šoli,imamo samo še v Ljubljani. Je pa verjetno šecela vrsta takih poklicev. Z izobraževanjemsamim umira tudi kompletna stroka.”

Se bo to znanje mogoče vseeno prenašalonaprej na kakšen drugačen način?

”Znanje bo verjetno mogoče pridobiti samoše od kakšnih starih mojstrov v obliki hobija,kot neka posebnost. Tako kot danes obstajajopreparatorji, ki svoje znanje dobijo od svojihpredhodnikov v obliki družinskih obrti in po-dobno. Kajti tudi ni mogoče računati, da bi seizobraževanje za določene poklice, kot je reci-mo čevljar, v kratkem ponovno vzpostavilo.”

Kakšne bodo posledice - mladi so tudiskozi šolski sistem pridobili neko dragoce-no znanje, ki se zdaj izgublja?

”Neko izobraževanje se z lahkoto ukine,težko pa ga bo vzpostaviti nazaj. Izgubi seznanje, tehnologija in oprema zastarata, pravtako bo težko pri mladih in njihovih staršihznova spodbuditi zanimanje za te poklice.”

Zakaj, menite, med mladimi vlada takomajhno zanimanje za poklice? Zakaj povašem v tem ne vidijo perspektive?

”Verjetno tudi zato, ker v današnji družbinekaj pomeni predvsem šolanje v gimnazij-skih programih, starši to povezujejo tudi zugledom ...”

Tudi poklici bi lahko uživali ugled ...”Vzrokov za sedanjo situacijo je precej,

eden od glavnih je verjetno propad določenihbranž, recimo na področju tekstila in obutve,odpuščanje v času tranzicije, propad velikihpodjetij ... Drugo pa so vrednote v družbi;pomembna je predvsem višina izobrazbe, karpa ne pomeni, da bi prav vsakdo moral vgimnazijski program in naprej na študij.”

Verjetno vsi niti niso sposobni za to ozi-roma jih mogoče to niti ne zanima in bi sebolj našli v katerem od poklicev ...

”Zagotovo. Določeni otroci imajo veselje,ki ga starši pogosto tudi prezrejo in jih kljubotrokovi drugačni nameri prepričajo, da je tomogoče zanj le premalo, čeprav vemo, da siuspešen v tistem poklicu, ki te veseli. Zani-mivo, da recimo ni zanimanja za tesarski po-klic, ki je donosen in atraktiven, delo je zani-mivo in dokaj čisto.”

Je težava tudi v nizkem vrednotenju tehpoklicev, saj jih ponavadi povezujemo znizko plačo ...

”To ni nujno, saj vemo, da recimo vodovo-darji, pečarji ali tesarji lahko zelo dobro za-služijo. V številnih poklicih je dober ali celoodličen zaslužek, a jih na trgu primanjkuje inglede na število vpisanih dijakov bo še nekajčasa tako.”

Na kakšen način bi bilo mogoče mladespet navdušiti za poklice?

”Do neke mere smo na naši šoli uspeli,predvsem s predstavitvami poklicev v osnov-nih šolah. Pred novim letom smo imeli tudidan odprtih vrat. Tako predstavljamo poklicedijakom in staršem.”

Vaša prizadevanja so očitno že obrodilasadove, saj se je vpis v nekaterih progra-mih že povečal.

”Vpis raste že zadnja tri leta. Pred tremi letismo imeli še pod dvesto dijakov, zdaj jih je ževeč kot tristo. Oddelki so bolj polni, pravtako pa se je povečalo njihovo število s prido-bitvijo novih programov, pa tudi na računtega, da smo letos po dolgem času ponovnouspeli razpisati poklic gradbinca.”

Za katere programe torej ta čas vladanajvečje zanimanje?

”Za vse poklice v gradbeništvu, predvsempečarje keramike in slikopleskarje. Standard-no nizko pa je zanimanje za zidarja, tesarja inizvajalca suhomontažne gradnje.”

Mateja Rant,foto: Gorazd Kavčič

Poklicno znanje vse večja redkostV zadnjih letih smo priča izginjanju številnih poklicev, s čimer se izgublja tudi določeno obrtniško znanje.

JEZIKOVNA ŠOLA, d.o.o.SELJAKOVO NAS. 33,

4000 KRANJ

TEL.: 04/2310 644, GSM 031/666 380

www.wrs1.com/progress/

Vpisuje v spomladanske tečaje ANG, NEM, FRA.(splošne in poslovne na vsehstopnjah, konverzacijske).

Ter priprave na:■ Mednarodne izpite■ Izpite državnega izpitnega

centra za aktivno znanje■ Maturo

POSEBNA PONUDBA:INTENZIVNI TEČAJI VSKUPINAH Z 2 - 5 UČENCI

Po informacije o šolah na informativne dneve

Vse srednje šole bodo organizirale informativni dan, na katerembodo učenci lahko dobili podrobnejša pojasnila o vpisu in izobra-ževanju ter druge informacije. Informativna dneva bodo na večinišol pripravili v petek, 12. februarja, ob 9. in 15. uri ter v soboto,13. februarja, ob 9. uri. Posamezne šole bodo informacije o posa-meznih programih posredovale ob drugih urah ali na drugi lokaci-ji, kot je šola. Zato so v razpisu za vpis v srednješolske programein dijaške domove za prihodnje šolsko leto posebej navedli, da boEkonomsko-storitveni izobraževalni center Kranj, Ekonomsko-tr-govska šola informativna dneva pripravila na lokaciji Cesta Stane-ta Žagarja 33. M. R.

Tomo Grahek


V šolo

ww

w.n

kbm

.si

V šolo


”Prav je, da se učenci skupaj s starši pogo-vorijo o možnostih in željah, kam naprej,vendar je prav tudi, da se na koncu upoštevaotrokova želja,” je poudarila svetovalna de-lavka Tanja Varjačič na Gimnaziji Kranj,ravnatelj šole mag. Franci Rozman pa ktemu dodaja: ”Če starši prisilijo otroka zašolo, jim bo z lahkoto dokazal, da so se zmo-tili. Po drugi strani pa je škoda, če starši po-polnoma nič ne sodelujejo pri otrokovi odlo-čitvi, saj je otrok v tem primeru prikrajšan zaizkušnje svojih staršev, ki jih sam še nima.”

Varjačičeva zelo priporoča obisk informa-tivnega dneva, saj bodo učenci imeli možnostvideti, kako poteka pouk, kaj se dogaja priinteresnih dejavnostih in kar je najpomemb-neje - vprašali bodo lahko, karkoli jih bo šezanimalo, in se pogovorili tako s profesorji,šolsko svetovalno službo kot tudi dijaki. Inkakšne so običajno stiske dijakov prvih letni-kov? ”Večina dijakov kakšnih posebnih stisksploh nima, se pa pojavljajo najrazličnejšavprašanja v zvezi s snovjo, načini preverjanja

znanja, metodami učenja ... Še bolj kot to padijake zanima, kako se bodo znašli v razreduin v novem okolju nasploh. Prestop iz osnov-ne šole je težak predvsem zato, ker učencipridejo v popolnoma novo okolje, o kateremvedo zelo malo. Kar naenkrat se srečajo takoz novimi prostori kot tudi množico novih pro-fesorjev in novimi sošolci. Če ima dijak obprilagajanju kakšne težave, mu pomagajostarejši dijaki, razrednik in po potrebi tudišolska svetovalna služba. Če pride do učnihtežav, so na voljo dopolnilni pouk in skupin-

ske inštrukcije, kjer dijaki višjih letnikov po-magajo pri učenju prvošolcem. Obe oblikipomoči sta zelo uspešni,” je izkušnje opisalasogovornica in dodala še, da se učenci pona-vadi kar pravilno odločijo za srednjo šolooziroma: ”Ker je gimnazija splošnoizobraže-valna ustanova, imajo po vpisu še dovoljčasa, da se odločijo, kaj bi pravzaprav v živ-ljenju radi postali.”

Suzana P. Kovačič,foto: Tina Dokl

Končna odločitev je otrokova

Devetošolci so pred odločitvijo, v katero šolo se bodo vpisali. Šolska svetovalna delavka Tanja Varjačič devetošolcem zelo

priporoča udeležbo na informativnih dnevih.

Kam naprejNekaj devetošolcev smo

vprašali, v katero srednjo šolose nameravajo vpisati

Anja Malovrh: ”In-formativni dan bo od-ločilen za izbiro, odlo-čam se med GimnazijoKranj in Ekonomskogimnazijo Kranj. Zanaprej razmišljam oštudiju medicine.”

Matic Žerovnik: ”Nainformativni dan bomšel v Tehniški šolskicenter Kranj. Veliko seukvarjam z računalniš-tvom, v tej smeri raz-mišljam tudi o študiju.”

Žan Omejec: ”Na in-formativni dan bom šelna Ekonomsko gimna-zijo Kranj in GimnazijoKranj. Trenutno se boljnagibam k slednji. Tre-niram plavanje in bi radčez nekaj let šport pove-zal s študijem v tujini.”

Jure Mubi: ”Z vpi-som na GimnazijoKranj bom pridobilsplošno razgledanost.Nisem se še odločil oštudiju, s to gimnazijopa bom imel veliko iz-bire.”

Jure Kozina: ”Na in-formativni dan bom šelna Srednjo šolo zastrojništvo v ŠkofjoLoko, odločam se medprogramoma izdelova-lec kovinskih konstruk-cij ali oblikovalec ko-vin. Stric se ukvarja sto obrtjo in jo že kardobro poznam.”

Tjaša Kovič: ”Na in-formativni dan bom šlana Srednjo vzgojiteljskošolo Jesenice, ker me žeod malih nog veselidelo z otroki. Pogledatbom šla še na Gimnazi-jo Škofja Loka, že iz ra-dovednosti.”

S. K., foto: Tina Dokl

Devetošolci iz Osnovne šole Staneta Žagarja Kranj


V šolo

Talentov in idej pa je veliko, verjemite. Privsakem novem udeležencu se pokaže kakšen.Na veliko presenečenje mentorjev poleg dekletza svinčnik poprimejo tudi fantje, ki s svojo po-ezijo navdušujejo vse zbrane, čeprav samikdaj tudi podvomijo o kvaliteti svojih pesmi.Ampak, že večkrat smo poudarili, na PUM-uveliko časa posvetimo tudi grajenju samozave-sti. Zato udeleženci vedno raje pokažejo svojeizdelke in na plan spuščajo kreativno energijo,ki nas povezuje.

Ustvarjamo pa ne zgolj v pisani besedi. Ne-kaj udeležencev se že vztrajno pripravlja napreizkus likovne nadarjenosti pred vpisom nasrednjo šolo, svoj talent pa pokaže tudi ob ure-ditvi prostorov. Ti so spet doživeli manjšo pre-novo, bele stene bodo v kratkem spet okraše-ne z novimi slikami in grafikami. V različnihgrafičnih tehnikah smo ustvarili že cele umet-nine, saj tovrstno ustvarjanje omogoča zelolepa dela tudi tistim, ki jim čopič drugače ninajbolj blizu.

Preizkusili smo se tudi v izraznem plesu, v te-lovadnici pa vseeno večino časa preživimo obigranju košarke, odbojke in badmintona. Oživi-li smo celo igro ”med dvema ognjema”. Večinaje ni igrala že po več let, pozitivno vzdušje skančkom tekmovalnosti nas vse naredi zma-govalce.

In zmagovali bomo tudi v prihodnjih projek-tih, v katerih bodo odkriti talenti naših udele-žencev predstavljeni tudi širši javnosti. Sicerpa velja, da je vsak udeleženec, ki redno priha-ja v program, že sam po sebi zmagovalec. Sto-pil je na pot samozavestnejšega iskanja pomo-či za svoje težave, strokovna učna pomoč pamu pomaga pri dokončevanju šolanja. Velikoudeležencev je prav s pomočjo PUM-a našlozaposlitev. Nekateri so nas tako že zapustili,saj so dosegli svoj cilj, vsi se pa k nam radivračajo in poročajo o svojem napredku (ter otem, da nas pogrešajo).

PUM ima odprta vrata za vse, ki se v šoli nisonajbolje znašli, zato vabljeni, da se pridružite

vsi mladi, željni aktivnega preživljanja prostegačasa. Vse informacije o programu lahko dobitena telefonskih številkah 04/511 62 90 in031/623 729, na Ljudski univerzi Škofja Loka,neusahljivi vir informacij o dogajanju iz prveroke pa je pumovski blog www.pumskofjaloka.blogspot.com. Če ste brezposelni, boste dobilidnevno denarno nagrado in povrnjene stroškeza prevoz.

Kreativne ideje ti dajo krilaObračun s preteklim letom je končan, novo leto mladim v PUM-u ponuja kopico novih izzivov. Pravzaprav si izzive postavljajo sami - v programu PUM se upoštevajo njihove ideje, na plan prihajajo tudi njihovi skriti talenti.

Operacijo delno financira Evropska unija izEvropskega socialnega sklada ter Ministr-stvo za šolstvo in šport. Operacija se izva-ja v okviru Operativnega programa razvojačloveških virov za obdobje 2009 - 2013,3. razvojne prioritete: Razvoj človeških vi-rov in vseživljenjskega učenja; prednostneusmeritve 3.2.: izboljšanje usposobljenostiposameznika za delo in življenje v družbitemelječi na znanju.

Stripovska sekcija v polnem zagonu

LJU

DS

KA

UN

IVE

RZA

ŠK

OFJ

A LO

KA,

PO

DLU

BN

IK 1

A, Š

KO

FJA

LOK

A

Dr. Lučka Kajfež Bogataj je predavala na temo Podnebna diag-noza: nam ostane le še prilagajanje? ”Polno dvorano poslušalcev ješokirala s podatki, da se vsako uro število prebivalstva poveča za 10tisoč, vsako uro posekamo 1.500 hektarov gozdov, vsako uro poljemdodamo 1,7 milijona kilogramov dušika, vsako uro pošljemo v zrakštiri milijone ton CO2 in vsako uro izumrejo tri živalske vrste. Iz-postavila je pet nevarnosti podnebnih sprememb: zmanjšano kmetij-sko pridelavo, zmanjšano preskrbo z vodo, povečano izpostavljenostekstremnemu vremenu, kolaps ekosistemov ter povečanozdravstveno tveganje. Nujno bo izvajati ukrepe za zmanjšanjehitrosti in obsega antropogeno povzročenih podnebnih sprememb,kar pomeni zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, povečanjeponorov za toplogredne pline in razne načine geoinženiringa. Izred-no zanimivo predavanje je zaključila z mislijo, da se ni treba bati tis-tim državam, ki imajo znanje, voljo in moč za blaženje teh spre-memb,” je povzela Milena Jerala iz BC Naklo.

Na BC Naklo imajo številne obšolske dejavnosti, za 11. februarpripravljajo florističen tečaj na temo Valentinovo in 8. marec, za 9.marec kuharski tečaj Osnove azijske kuhinje, od 15. do 18. marca botri dni zaporedoma potekal tečaj kmetijstva ... V tem času se inten-zivno pripravljajo na informativne dneve in na nov višješolski študij-ski program Naravovarstvo, za katerega bodo začeli izobraževati všolskem letu 2010/11. Bodoči inženirji naravovarstva, kot bo naziv

strokovne izobrazbe po končanem študiju, bodo izbirali med pokliciskrbnik naravnih ravnovesij, skrbnik naravnih vrednot in ekoreme-diacij, tehnolog upravljavec alternativnih virov energije in nadzornikna zavarovanih območjih. Prijave bodo sprejemali do 8. marca, do27. avgusta bo potekal vpis, zatem pa bo v drugem roku še vpis naprosta mesta, če ta bodo. S. K.

Novi poklici v skrbi za okoljeV Biotehniškem centru Naklo uvajajo višješolski program Naravovarstvo. Pred kratkim

so gostili dr. Lučko Kajfež Bogataj.


V šolo

POMLADNI RAZCVET ZNANJA NA LUK, Z MOK DO CENEJŠEGA VSEŽIVLJENJSKEGA IZOBRAŽEVANJA!

JEZIKOVNA ŠOLA - za skupine v marcu - 20% popust!

RAČUNALNIŠTVO - 50% popust!➨ začetni računalniški tečaj➨ e-pošta, internet➨ uporaba socialnih medijev - face book twitter ➨ Office 2007 - spoznajmo novosti➨ digitalna fotografija

ZDRAVJE - PROSTI ČAS - 50% popust!➨ teža dol, zdravje in videz gor➨ z opremo mojega doma do estetike in dobrega počutja➨ retorika - moč govora➨ kreativno pisanje➨ vzgoja predšolskih otrok, zgledi, ki vlečejo➨ starši - otroci, odnos, ki se ga moramo učiti

Informacije: 280 48 00 280 48 17 280 48 16www.luniverza.si

Retorika, moč govoraVelikokrat sicer vemo, o čem moramo govoriti, ne vemo pa,

kako bi besedilo posredovali naslovniku. Retorika ali govorni-štvo je veda, ki se ukvarja s pravilnim govorjenjem, izbranim bes-edjem, pravilno artikulacijo, uglajenim nastopom in obnašanjemter obvladovanjem mimike in gestikulacije. Ker pa je govor celos-tni nastop, mora govorec poznati in obvladovati načine, ki vsebinonaredijo zanimivo in govor povežejo v celoto (kaj in kako). NaLjudski univerzi Kranj bodo imeli dvajseturno delavnico, na kate-ri naj bi udeleženci vsaj delno osvojili znanja in spretnosti, ki jihmora obvladati dober govornik. Bistvo delavnice je razvijanje spo-sobnosti različnega izražanja na ravni besede, besedne zveze, stav-ka, povedi in krajšega sestavka. To pomeni, da poudarek delavni-ce ni na vsebini in zgradbi, ampak na načinu - kako kaj povedatiali drugače izraziti, da bo sporočilo za naslovnika zanimivo, učin-kovito in primerno. Delavnico bo vodila prof. Mirjana Debelak, kiima dolgoletne izkušnje poučevanja različnih starostnih skupin spodročja komuniciranja in nastopanja. S. K.

Srečanje z Ivanom SivcemPisatelj, publicist in popotnik Ivan Sivec

bo gost literarno-kulturne prireditve obPrešernovem dnevu v torek, 9. februarja,ob 18. uri v avli Ekonomsko-trgovske šolev Kranju. Srečanje bo povezovala dijakinjaMaja Marjanović, z glasbenima točkamabosta dogodek popestrila dijaka Jurij Turks kitaro in Sonja Mur s harmoniko. IvanaSivca in njegovo ustvarjanje bo uvodomapredstavila dijakinja Aida Imamović. S. K.

Literarno doživetje z Deso Muck

Na Gimnaziji ESIC Kranj na Zlatempolju bodo v sredo, 10. februarja, ob 17. uripripravili program ob slovenskem kul-turnem prazniku. Najprej bo krajša igricadijakov iz 2. b, ki bodo premierno uprizo-rili igrico Sodobna Romeo in Julija, ki sojo sami priredili in postavili na oder. Zatembo gostja večera uveljavljena slovenskapisateljica, kolumnistka in igralka DesaMuck. Vabljeni. S. K.

Tehniški šolski center je preko ministrstvaza šolstvo in šport uspešno kandidiral s pro-jektom Medpodjetniškega izobraževalnegacentra (MIC). ”Predvidevamo izgradnjo pri-zidka s površino 1889 kvadratnih metrov innakup opreme, od tega bo 1316 kvadratnihmetrov za učne namene, slabih 600 kvadrat-nih metrov bo spremljajočih površin. Investi-cija bo zaključena do avgusta 2012. Za pro-jekt bomo dobili 2.419.581 evrov iz državne-ga proračuna za kohezijsko politiko, skupaj zDDV-jem bo stal 3.033.497 evrov, razlikobomo zagotovili iz virov TŠC Kranj,” je po-vedal Ivan Brajdič, vodja MIC. Prizidekbodo gradili na občinskem zemljišču, kranj-

ski svetniki so jim stavbno pravico dodelilina januarski seji mestnega sveta.

Področja izobraževanja MIC bodo meha-tronika, energetika, elektronika in informa-cijsko komunikacijska tehnologija. Vsebin-sko bo šlo za praktično usposabljanje dijakovin študentov, promocijo tehniških poklicev,usposabljanje brezposelnih oseb, prekvalifi-kacije, dokvalifikacije, za skupne projekte zgospodarstvom (prilagoditev sistema redne-ga in dodatnega izobraževanja potrebam re-gionalnega gospodarstva), aplikativne razis-kave in razvoj. Začetek izvajanja izobraževal-nih programov bo v šolskem letu 2011/2012.

Suzana P. Kovačič

Vez med šolo in gospodarstvom

Tehniški šolski center na Zlatem polju bodo širili s prizidkom, v katerem bo deloval medpodjetniški izobraževalni center.

Martina Kramarič, organizatorka izobraževanja. Foto: LU Kranj

Karikatura


Ljudje in dogodki


Ob kulturnem prazniku je Zavod za turizemKranj pripravil tradicionalni Prešernovsmenj, s prireditvijo pa so želeli prikazatiživljenje v Kranju v 19. stoletju. Delček tegaje seveda povezan tudi z modo in zato so vKranjski hiši, v sodelovanju z Gorenjskimmuzejem, pripravili zanimivo fotografskorazstavo o kranjskih družinah, ki pa so jopredstavili predvsem z razlago o oblačilih, kiso jih nosili na fotografijah.

”Fotografije so lastnikom dragocen spominna njihove prednike, vsem nam pa ne-nadomestljiv vir informacij o življenju vpreteklosti,” je ob odprtju razstave povedalaKristina Sever iz Zavoda za turizem Kranj,avtorica razstave Magda Zore pa je pouda-rila, da so se, ker se je fotografija dodobrarazvijala šele v drugi polovici 19. stoletja,morali omejiti predvsem na fotografije iztega obdobja. ”Za to priložnost smo izbralifotografije, ki nam največ povedo, kako sose Kranjčani oblačili v tem času. Tudi tekstob fotografijah govori predvsem o oblačilnikulturi, ne toliko o rodbinah,” je povedalaMagda Zore in dodala, da je bil to čas, ko sotudi k nam že prišle modne revije z Dunaja.

Ob novi razstavi v Kranjski hiši je direk-torica Gorenjskega muzeja BarbaraRavnik Toman poudarila tudi veliko vlogo

sodelovanja med Gorenjskim muzejem inZavodom za turizem ter opozorila naPrešernovo poezijo in verz ”Ne vrag, le

sosed bo mejak”, ki naj bo vodilo tudi živl-jenju v starem Kranju.

Vilma Stanovnik, foto: Tina Dokl

Moda na starih fotografijahLetošnji Prešernov smenj je obudil življenje v 19. stoletju, v Kranjski hiši pa smo si lahko ogledali tudi

zanimivo razstavo fotografij, ki je prikazovala takratno modo.

Pustovanje v soboto in v torekTo soboto bo Kranj znova postal pravo karnevalsko mesto, saj

pri Zavodu za turizem pripravljajo velik sprevod s številnimiskupinami iz Slovenije in tujine, na svoj račun pa bodo prišli tudinajmlajši, ki bodo lahko rajali tako v soboto kot na pustni torek.

V zadnjih letih se v Kranju na pustnem sprevodu zberejo prebival-ci od blizu in daleč, dokaz, da je Kranj pravo karnevalsko mesto, paje tudi njegova vključitev v Evropsko zvezo karnevalskih mest(FECC). Seveda se bo tradicija nadaljevala tudi letos, saj bo tosoboto, 13. februarja, v Kranju najbolj množičen sprevod pustnihmask na Gorenjskem. Začel se bo ob 9.30 in bo potekal iz smeriPrešernovega gledališča do Glavnega trga, kjer bo pri vodnjaku tudiosrednje prizorišče. Nato bo pot nadaljeval do Maistrovega trga in jotam tudi zaključil. ”Na sprevodu se bodo predstavile številneslovenske in tuje karnevalske skupine, prvič pa bo pri nas gostovalatudi skupina iz Bolgarije. Skupina je zelo številna, v Kranju pa bopredstavila izredno zanimive maske, ki jih v Kranju še nismo videli.Bolgarski gostje se bodo pridružili kurentom in ostalim tradicional-nim skupinam, ki rade prihajajo v Kranj. Med njimi bosta dve skupi-ni iz sosednje Hrvaške, Pehnarska gospoda in Zametske maškare.Seveda se bodo sprevodu lahko pridružili vsi ostali našemljeniobiskovalci,” je pred letošnjim pustnim rajanjem v Kranju povedaladirektorica Zavoda za turizem Kranj Natalija Polenec in dodala, dase bodo tudi letos skupine potegovale za naziv naj pustne skupine,

prve tri pa bodo dobile tudi lepe nagrade. Skupine, ki štejejo najmanjpet članov, se že lahko prijavijo na Zavodu za turizem Kranj.

Po sobotnem pustovanju bo na pustni torek, 16. februarja, v staremKranju potekalo tudi veliko otroško pustovanje, na katerem se bodonajmlajši najprej predstavili v sprevodu, ki bo potekal od Pungartado Glavnega trga. Prireditev se bo zaključila z velikim rajanjem naGlavnem trgu, kjer jih bo zabavala Pika Nogavička iz Studia Anima.

Vilma Stanovnik

V Kranju bo velik pustni sprevod, manjkalo pa ne bo ne glasbe ne zabave.

Na fotografijah kranjskih družin iz 19. stoletja je moč videti tudi, kako so se nekdaj oblačili. Foto: Tina Dokl

Moj dom


Janez Cuderman - Nudl, profe-sor likovne vzgoje, umetnik, vadi-telj smučanja, je v domači hiši vGorenjah prenovil nadstropje inpodstreho. Za to si je vzel dovoljčasa, nov dom dobiva obliko po-stopoma ... Ni imel vnaprej izde-lanih načrtov, ampak je stanova-nje urejal sproti, po občutku. Ve-liko je naredil sam, na pomoč somu priskočili tudi prijatelji. ”Po-drl sem stene, zdaj je prostor, kiprehaja iz kuhinje, v jedilnico indnevno sobo odprt in svetel. Izdnevne sobe je skozi velika oknapogled na teraso, od koder je leprazgled na Kokro,” je povedal.

Pri notranji opremi je uspešnopovezal v kombinacijo les (vglavnem hrast), kovino in kamen.Najprej se je posvetil kuhinji, žezato, ker rad kuha. Delovni pult vkuhinji je iz ostankov ladijskegapoda, kot pravi Janez, je temu bo-trovala recesija; vsaj v tem prime-

ru se je ta obnesla. V njegovemstanovanju se obiskovalec počutidomače, ker je ohranil nekaj tra-dicionalnih elementov, na primerkmečko peč. Zanimivo, stene pečije pobarval z zlato, okrog peči pasam izdelal klopi. ”Peč je funkci-onalna, iz nje bo dišalo po kruhuin pizzi,” je obljubil Janez. Tradi-cionalnemu je dodal pridih mo-dernosti, kar odraža čas, v kate-rem živimo. ”Kavč je bele barve,stena v ozadju je rdeča. Iz te bar-ve sem izhajal ...”

Posebnost v stanovanju so zago-tovo tla v hodniku, ki so prekrita stako imenovanim ”pancr pod-nom”; smučarji vedo, o čem go-vorimo ... Hiša je s prenovo ener-getsko varčna, Janez je povedal:”Arhitekt mi je svetoval pri ple-skanju fasade, montaži novihoken in strešni izolaciji.” Prenov-ljeni dom, ki je kot nov, dopolnju-je z detajli, kot so svetila, na ste-

nah pa naj bi v prihodnje viselatudi kakšna Janezova grafika.

V stanovanju sta dve kopalnici,večja je še v delu. V manjšo ko-palnico je zanimiv vhod z drsnimivrati, ki jih je Janez spretno pre-kril z barvami in če se na hitroozremo na steno, obiskovalec

nima občutka, da so to sploh vra-ta, ampak umetnina na steni. Vdelu je še podstreha, v kateri bo-sta klubska soba in prostor zaustvarjanje. Janezovo stanovanjeje zanimivo in niti najmanj dolgo-časno ... Suzana P. Kovačič,

foto: Tina Dokl

Povezal je les, kovino in kamenJanez Cuderman - Nudl se je lotil temeljite prenove nadstropja in podstrehe v domači hiši

in si ustvaril zanimivo domovanje.

Mizarstvo LespoPohištvo po meri

KUHINJE ● VGRADNE OMARE ● NOTRANJA VRATA ● LOKALI ● OTROŠKE SOBE ● PISARNE

Pokorn Janez, s. p., Brode 13, 4220 Škofja Loka telefon: 041/341 290

Nadstrešek pri nas najpogosteje uporab-ljamo za parkiranje avtomobila in kotnadomestek za garažo. Postavljen je lahko nadvorišču ali pred garažnimi vrati, kjer služikot podaljšana garaža. Oblikovan mora bititako, da je uvoz neoviran. Pomembna je tudivelikost nadstreška. Vsota vseh nezahtevnihobjektov (drvarnice, garaže, steklenjaki,bazeni, lope, nižje ograje, čistilne naprave,

tlakovano dvorišče, nadstreški) ne sme pre-segati 60 kvadratnih metrov, od tega je lahkonadstrešnica velika do 30 kvadratnih metrov.Za vse nezahtevne objekte mora investitorvložiti Zahtevo za izdajo gradbenega dovol-jenja za gradnjo nezahtevnega objekta napristojno upravno enoto, ki je podana nastandardiziranem obrazcu in jo lahko izpolniinvestitor sam (le osnovni podatki investitor-

ja, preprosta skica objekta in razlagauporabe).

Osnovni namen postavitve nadstreškov je,da ščitijo avtomobil pred padavinami, pa najgre za dež (točo) ali v tem času snežne pa-davine in tudi zmrzal. Nadstreški so lahkosamostoječi ali vpeti v zgradbo, lahko so naštirih nogah ali je nosilna le ena stranica. Ve-

Moj dom


KRANJ Žabnica, Dorfarje 17, tel.: (04) 502 19 00, e-pošta: [email protected] BTC HALA 10, tel.: (01) 541 18 20, e-pošta: [email protected]

NAJBOLJ UGODNE SPALNICE TA HIPSpalnica Harmonija

Spalnica Dorina

sestav 5-delnaomara, posteljaširine 160 ali 180 cm, dve nočni omarici

Spalnica Evita

-40% popust

sestav 6-delnaomara, posteljaširine 160 ali 180 cm, dve nočni omarici

-40% popust

-30% popust

Akcijski popust velja za gotovinsko plačilo do 28. 2. 2010. Cena za akcijski sestav spalnice Evita vključuje tudi montažo, akcijski sestavi niso na voljo v vseh barvah, podrob-nosti na prodajnih mestih.

sestav 5-delna omara, postelja,dve nočni omarici

Nadstrešek privarčuje tudi časV mrzlih zimskih dneh, ko se zjutraj na avtomobilskem steklu naredi trda skorja zmrzali, bi vsi lastniki

jeklenih konjičkov radi imeli garažo. Kjer ni prostora, pa bo prav prišel tudi nadstrešek.

Hiš

ni s

ervi

s B

oštja

n K

odri

č s.

p., P

ot v

bitn

je 9

, Kra

nj

naročnine04/201 42 41, e-pošta: [email protected]

liko je odvisno od materialov, v preteklosti jenajvečkrat prevladoval les, danes ga vse boljizpodrivajo kovine, na strehi pa različne plas-tične mase.

Pri izbiri mora lastnik upoštevati osnovnovodilo, da se nadstrešek ujema z okoliškoarhitekturo. Če prevladuje v okolici alpskistil, potem naj bo tudi nadstrešek v tem stilu,v mestih, kjer je bolj prisotna modernaarhitektura, pa je lahko tudi nadstrešek mo-dernejših oblik. Katerokoli možnost bo in-vestitor izbral, mora biti nadstrešekkakovosten, z dovolj veliko nosilnostjo, da bozdržal tudi tako velike zaplate snega, kot sozapadle v zadnjih tednih.

Vsi, ki so brez garaže in imajo svoje vozilo,so v zadnjem mesecu zagotovo zelo veseli, čelahko avto parkirajo pod nadstrešek, saj jih tareši pred mukotrpnim jutranjim opravilom -strganjem zmrzali z vetrobranskega stekla.Pod nadstreškom tega dela ponavadi ni.

Če je nosilna konstrukcija iz aluminija ali izkaterega drugega nerjavečega materiala,potem z vzdrževanjem ne bo veliko dela,nekaj več pa bo z vzdrževanjem železne inlesene konstrukcije. Konstrukcijo bo treba nanekaj let prebarvati, pri lesenih tramovih, kiso zapičeni v tla, mora biti lastnik pozoren nagnitje. Najbolje je, da je lesena konstrukcijavpeta v kovinske nosilce (ti pa v tla), tako daje les nekaj centimetrov dvignjen od tal.

Boštjan Bogataj

Moj dom


BOEN PARKETI

PVC podi FLOOR DESIGN

Dobava in montaža ZUNANJIH TERAS

Čistila in premazi za parket,

laminat, pluto, linolej in TERASE

Kutin d. o. o., Golniška c. 63, Mlaka pri Kranju, gsm: 040/316-816

AKCIJA 2– in 3–slojnih parketov vrhunskega proizvajalca BOEN:jesen, hrast, doussie, bukev in oreh

10% popusta na vse PVC pode FLOOR DESIGN

Moj dom


KOMUNALA KRANJ d.o.o., UL. MIRKA VADNOVA 1, KRANJČisto je lepo.

Zima tudi v začetku letošnjega leta niskoparila s snegom. Naše ekipe zimskeslužbe so bile, skupaj z zunanjimi koope-ranti, aktivirane in skrbijo za prevoznost lo-kalnih in mestnih cest ter prehodnost ulic,javnih poti in pločnikov na področju mest-nih krajevnih skupnosti. Za prevoznost dr-žavnih glavnih cest ter regionalnih cest skr-bi Cestno podjetje Kranj, d. d., medtem koza javne poti in pločnike v primestnih kra-jevnih skupnostih skrbijo krajevne skupno-sti same.

V Kranju smo odgovorni za zimsko čišče-nje več kot dvestotih kilometrov. Vse nalo-ge zimske službe so razdeljene po priori-tetah, skladno s Pravilnikom o vrstah vzdr-ževanja na javnih cestah in nivoju delov-nega vzdrževanja javnih cest ter dogovo-rom z Mestno občino Kranj. Čiščenja sne-ga na cestah in pločnikih Kranja in okolicetorej poteka fazno, kar pomeni, da kljubnašim prizadevanjem ob obilici snega nemoremo zagotoviti, da so vse ceste, ploč-niki in poti hkrati očiščeni snega. Verjame-mo, da to nemalokrat povzroča slabo vo-ljo, zato vas prijazno prosimo za razume-vanje in sodelovanje.

S posipanjem začnemo ob vsaki poledi-ci ali začetku sneženja, ko se sneg začneoprijemati cestišča. Pravilnik o vrstah vzdr-ževanja na javnih cestah in nivoju delo-vnega vzdrževanja javnih cest določa, daje s pluženjem potrebno začeti ob 10 cmsnega na cestišču za glavne prometnice,vse druge stranske ceste in parkirišča papo 15 cm snega. Kljub temu pa s pluže-njem glavnih lokalnih cest in zbirnih mest-nih cest začnemo prej, že ob začetku sne-ženja, da s tem preprečimo nastanek snež-ne deske. Delo poteka po prioritetah, in si-cer začnemo na nevarnejših odsekih, kotso mostovi, vzponi ter avtobusne proge.

Pravilnik o vrstah vzdrževanja na javnihcestah in nivoju delovnega vzdrževanja

javnih cest deli ceste po posameznih priori-tetah na šest razredov, glede na kategorije,gostoto in strukturo prometa, geografsko-klimatske razmere in krajevne posebnosti.Tudi lokalne in mestne ceste, ulice, pločni-ki, trgi in parkirišča so razdeljeni v pred-nostne razrede, in sicer po kriteriju frek-vence prometa in avtobusne linije. Pred-nostno poteka tudi ročno odstranjevanjesnega na stopniščih, mostovih, prehodihza stebrički, ...

Veliko težav nam povzročajo parkiranavozila. Prav zaradi njih je pluženje oziro-

ma čiščenje onemogočeno. Zato prosi-mo, da pravočasno umaknete svoja vozi-la s parkirišč oziroma javnih poti in namtako omogočite, da lahko hitro in učinko-vito očistimo parkirišča, zasnežene ploč-nike in pešpoti.

Dobronamerno tudi opozarjamo, daste lastniki ali uporabniki stanovanjskih inposlovnih objektov, skladno z občinskimodlokom o javnem redu in miru, dolžniočistiti sneg in vzdrževati pločnike predsvojimi objekti. Enako velja tudi v primeruvečstanovanjskega objekta.

Kranj v zimskem času

Moj dom


KOMUNALA KRANJ d.o.o., UL. MIRKA VADNOVA 1, KRANJČisto je lepo.

V boju proti odpadkomLočeno zbiranje počasi postaja naša navada

Edini učinkovit boj proti odpadkom je,da se vsi znebimo stare navade, ko smovse odpadke metali v isti koš. Odlaganjeodpadkov na ekoloških otokih, zbirnihcentrih, akcijah zbiranja nevarnih odpad-kov in ločeno oddajanje kosovnih odpad-kov mora postati naša navada. V običaj-ne zabojnike torej odlagamo samo še ti-ste odpadke, ki se jih ne da predelati.

Zato tudi v našem podjetju intenzivno iš-čemo nove načine, kako vam ločeno zbi-ranje še bolj približati.

V občini Cerklje in Preddvor smo lani žeuvedli nove načine ločenega zbiranja od-padne embalaže od vrat do vrat. Vzpo-redno smo zmanjšali število mesečnih od-vozov mešanih odpadkov in s tem tudi me-

sečne izdatke gospodinjstev. Enako želi-mo nadaljevati tudi v ostalih občinah.

Prve korake smo naredili tudi na podro-čju ločenega zbiranja bioloških odpad-kov. Izbrali smo manjšo zaokroženo kra-jevno skupnost Struževo v Kranju, kjerbomo v prihodnjih šestih mesecih poskus-no ločeno zbirali biološke odpadke, kipredstavljajo več kot 30-odstotni deležmed nastalimi odpadki. Gospodinjstvomsmo razdelili rjave zabojnike za zbiranjebioloških odpadkov, dodatno pa tudimanjše posode za zbiranje bioloških od-padkov v gospodinjstvu. Naš cilj je, dana celotnem območju občine vzpostavi-mo sistem ločenega zbiranja biološkihodpadkov in obenem pri individualnih hi-

šah spodbujamo kompostiranje na vrtu.Z veseljem ugotavljamo, da se količine

ločeno zbranih odpadkov mesečno po-večujejo. S tem smo posledično na odla-gališča odložili veliko manj odpadkov.Državni predpisi določajo okvirni norma-tiv, ki pravi, da moramo v vsaki občini do-seči, da se mesečno odloži največ 30 kilo-gramov mešanih odpadkov na prebivalca.V mesecu decembru smo bili celo uspeš-nejši in tako odložili le 27 kilogramov od-padkov na prebivalca. S postopno uved-bo novih načinov zbiranja odpadkov vvseh občinah realno pričakujemo, dabomo količino odloženih odpadkov naprebivalca celo zmanjšali. Skupaj z vaminam bo to uspelo.

Plastične stole oziroma druge večjekose odpadkov pripeljite v zbirni centerza ločeno zbiranje odpadkov v Zarici alipri odlagališču odpadkov Tenetiše. Zbir-ni center Zarica (v Savski loki, pri Central-ni čistilni napravi Kranj) sprejema odpad-ke od ponedeljka do petka, med 12. in

19. uro, ob sobotah od 8. do 13. ure.Zbirni center pri odlagališču odpadkovTenetiše pa od ponedeljka do sobote, od7. do 18. ure.

Ne pozabite na možnost naročila ko-sovnih odpadkov z dopisnico. Pošljite do-pisnico in skupaj se bomo dogovorili za

dan odvoza. Odpadki tako ne bodo ka-zili in onesnaževali vaše okolice.

O divjih odlagališčih oziroma o kršitvahnačel pravilnega ravnanja z odpadkilahko obvestite Medobčinski inšpektoratKranj na številko 237 32 16.Več na: www.komunala-kranj.si

Ko slike povedo več kot besede

Kdaj bodo današnji prizori le še slika iz preteklosti? Pred odlaganjem večje embalaže jo zložite oziroma raztrgajtena manjše kose.

Arhitekt


Bralka Danica iz Kranja namerava te-meljito obnoviti kuhinjo: zamenjati pod(doslej so imeli pluto), kuhinjske elementein belo tehniko. Kuhinjski elementi so raz-porejeni v obliki črke U, zadnjo stranicozaokrožuje kuhinjski pult, štedilnik je vkotu. Družina bi obdržala barvno kombi-nacijo kuhinje (bela z zelenimi detajli), kerse sklada z drugo hišno opremo.

Pri prenovi kuhinje predlagam temeljitoprenovo, da bo uporabna in udobna, kot jebila ob prvi postavitvi. Prenova naj poleg no-vega pohištva obsega tudi nov tlak, okna,vrata, sanacijo sten in predvsem zamenjavoin obnovo inštalacij - vodovod, elektrika, pre-zračevanje, ... Bodite pozorni na vlago, raz-poke v stenah in podobne nevšečnosti, ki jihje potrebno sanirati takoj.

Prenovljena kuhinja je s pohištvom razde-ljena na dva dela, kuhinjski in jedilni del. Obvstopu v prostor je v prvem kuhinja v oblikičrke U, v drugem pa jedilna miza z omaro.Kuhinjo v obliki črke U sestavljajo trije sklo-pi. V prvem, ob vratih sta velik hladilnik inpult, v katerega sta vgrajena pomivalni stroj

in manjše pomivalno korito. Nasteni je niz visečih omaric. Drugniz, ki je pod oknom, je sestavljeniz nizkih omar z vgradno pečico.Tretji del služi tudi kot pult in delikuhinjo na dva dela. Sestavljen jeiz nizkih omar, kjer je v pult vgra-jena kuhalna plošča, zgoraj soomarice.

V jedilnem kotu je pravokotna je-dilna miza s štirimi stoli in velikaomara. Omara je sestavljena izmanjših delov, ki so lahko zaprtiali odprti in služijo za shranjevanje

posode in servisa. Leseni deli kuhinjskegapohištva so v belih in svetlo zelenih odten-kih, temnejša zelena barva se pojavi na steni

v kuhinjskem delu. Za tla vam priporočamkeramiko, v belih in zelenih odtenkih različ-nih velikosti.

Pohištvo je izbrano v slovenskih in tujih tr-govinah. V ceno je zajeta samo jedilna mizas štirimi stoli in omaro, in znaša 1.600 evrov.

Jernej Červek, u.d.i.a.

Kuhinja v obliki črke U

Če iščete rešitev za preureditev vašegastanovanja in ste v zadregi, nam opišitein skicirajte vaš problem. Ne pozabitena mere in druge pomembne podatke,dopišite tudi vaše želje. V čim večjimeri jih bomo skušali upoštevati. Pis-ma pričakujemo na naslov: Gorenjskiglas, ”za Kranjčanko - ARHITEKT”,Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranj.

Zakaj meriti porabo toplote?

Ogrevanje stanovanja je pona-vadi največji strošek, ki ga pla-čujemo za svoje stanovanje.Nesprejemljivo je, da ga plaču-jemo po kvadraturi oziromaneodvisno od svoje porabe.Ljudje imamo namreč različneživljenjske navade. Nekdo imav stanovanju vroče, drugi veli-ko odpira okna, tretji varčuje.Prav je, da vsak plača svojo po-rabo.Po uvedbi plačevanja v skladus porabo stanovalci zapirajookna, jih dodatno zatesnijo,znižajo temperaturo v prostoru(za 1 stopinjo Celzija nižja tem-peratura v prostoru pomeni 6odstotkov prihranka pri energi-ji!), priprejo radiatorje ob odho-du na dopust ... Skratka začne-jo se obnašati bolj varčno, pre-nehajo se prepiri med sosedi,medsebojni odnosi se izboljša-jo. Samo finančni prihranekstimulira ljudi za varčevanje.

Zato ne preseneča, da plače-vanje toplote po kvadraturiljudje zavračajo kot zastarel innepravičen način - tako v tujinikot pri nas. Plačevanje ogreva-nja v skladu z dejansko poraboje obvezno tudi v Romuniji,Bolgariji, Češki, od 1. oktobra2011 dalje pa bo tudi pri nas.

Kolikšni so prihranki?

V praksi največkrat dosegamoprihranke toplote od 20-30 od-stotkov. Odvisni so od načinaogrevanja, vrste stavbe ipd.Starejše stavbe kot največjepotrošnice toplote imajo pona-vadi največje prihranke. Povprečno stanovanje v Slove-niji ima 4-5 radiatorjev. Čepredpostavimo, da za ogreva-nje porabi 500 EUR/leto, po-tem lahko računamo s prihran-ki približno 100 EUR/leto. Strošek vgradnje delilnika to-plote je približno 20 - 40EUR/radiator, investicija setako povrne v letu do dveh, karje daleč hitreje kot pri izolacijizgradbe, zamenjavi oken ali ka-teremkoli drugem ukrepu.

Kako poteka odčitavanje in obračun?

Odčitavanje ponavadi potekaenkrat na leto, podobno kot prielektriki, vodi in plinu. Podatkise odčitajo po končani kurilnisezoni in sicer na dva načina: 1) z vstopom v stanovanje pri

cenejših, elektronskih delil-nikih ali

2) na daljavo pri dražjih, radij-skih delilnikih

Pri obračunu se upoštevajofiksni stroški (približno 30 od-stotkov: cevi, skupni prostoriipd.), deljivi stroški (približno60 odstotkov: odčitani iz delil-nikov) in redukcije porabe to-plote za vremensko izpostav-ljene lege stanovanj (vogalna

stanovanja, pritličje ...). Naj-večkrat se poračun izravna vprvih treh položnicah nasled-nje kurilne sezone.

Ali so možne goljufije?

Ne. Delilniki so na radiator po-navadi točkovno privarjeni aliprivijačeni tako, da jih ni mož-no sneti. Poleg tega v spominuhranijo točne podatke o porabitoplote za več let nazaj, iz česarlahko razberemo morebitnonenavadno obnašanje. Sodo-

bni delilniki merijo temperatur-no razliko od 0,1 stopinje Celzi-ja naprej. Zato so primerni tudiza radiatorje s termostatskimiventili in za sodobne nizkotem-peraturne sisteme. Točnost jezagotovljena, možnost goljufa-nja izničena.Dansko podjetje Brunata, z iz-kušnjami od leta 1917, je neod-visno od distributerja toplote inupravnika. Zagotovite si pravič-nejše plačevanje porabljene to-plote.

Prihranite pri ogrevanjuPravičnejše plačevanje ogrevanja v stolpnicah in blokih - obvezno od 1. oktobra 2011 dalje

Bru

nata

, d.o

.o.,

Trig

lavs

ka u

l. 6

1, L

jubl

jana

Moj dom


Iz energijske bilance zgradbe izhaja, da so prav okna tista, skozi katerapri dobro izolirani fasadi in strehi uhaja največ toplote. Sodobna varčnaokna morajo torej imeti dobro toplotno prehodnost (U=1,3 W/m2K inmanj) in dobro tudi zvočno izolacijo (Rw=32dB in več). Zelo pomemb-no je, da ima okno ustrezen atest in da je kakovostno vgrajeno.

Okna in vrata SIBAU, ki so narejena v lastni proizvodnji v Kranju, tedobre lastnosti imajo. Narejena so iz PVC profilov Trocal, ki slovijo potrdnosti, pomembnem sredinskem tesnilu in preverjeni že več de-setletni uporabi. Dobri profili v kombinaciji z okovjem Winkhaus, iz-kušenimi delavci in dovršeno tehnologijo pomenijo garancijo zadobro narejeno okno.

V mesecu februarju 2010 se je podjetje Sibau, d. o. o., odločilo, dav smeri ekologije ponudi svojim kupcem za vsako zamenjano oknodo 60,00 evrov.Za izračun vrednosti starih oken in novih oken, za brezplačen ogled,svetovanje in meritve na objektu jih pokličite po telefonu na številko 04/515-38-78, na mobilni telefon 031/707-484 ali pišitena e-pošto: [email protected].

Dela, ki jih opravijo na montaži, so kompletna: demontaža in odvoz sta-rih oken, montaža novih izdelkov, finalno zaključevanje oken (letvice,kit, mavčne plošče, ...), osnovno čiščenje. V ponudbi imajo tudi vse vr-ste rolet, žaluzij, polic pa tudi notranjih vrat.

Informacije:[email protected]

Akc i jaZamenjava oken:

»STAROZA NOVO«za vsako staro oknonudimo 60,00 EUR

Akc i jaNovogradnje:

10 % zimski popust + količinski popusti

Velika prednost podjetja SIBAU, d.o.o. je tudi kratek dobavni rok: 3 tedne.Nudijo tudi široko izbiro različnih modelov in barv lesenih notranjih vrat avstrijskeblagovne znamke Solido.

Okna in vrata SIBAU so izdelana iz vrhunskihnemških profilov TROCAL in s kakovostnimokovjem WINKHAUS activPilot. Vsa okna invrata SIBAU so izdelana v lastni proizvodnji podjetja Sibau d.o.o., izdelke pa si lahko ogledate v njihovem razstavnem salonu v Formah 12 pri Žabnici.

Akciji trajata do 28. 2. 2010.

SIBAU Okna in vrata d.o.o.Forme 12, 4209 Žabnicawww.sibau-okna.si

Tel.: 04 515 38 78GSM: 031 707 484GSM: 031 768 225


Barvitost na pohodu

Moda in lepota

Prav zamaturante

Eleganca za moške in valovitostza ženske. Barvitost. Sodobni

kroji in materiali. Drugačno, a ševedno elegantno.

Prihaja tisti čas, ko se dekleta in fantje od-ločajo o tem, kaj bodo oblekli za maturantskiples. Zadnja leta velja, da se nekateri raje od-ločijo bolj za funkcionalna kot slovesna obla-čila. Še vedno pa dovolj elegantna, da so pri-merna za edinstveni dogodek. Precej pa lah-ko vse skupaj pogojuje tudi cena oblačil.

Fantje razmišljajo o drugačnih, a vseenosodobnih krojih in materialih, ki ohranjajosproščen mladosten videz in mu hkrati doda-jajo slovesnost in elegantnost. Bolj drznimorda ne ostanejo le pri kombinaciji temnej-ših, umirjenih barv.

Zadnja leta različni studii pripravljalo tudimodne revije na temo poročnih, slovesnih inmaturantskih oblek. Organizatorji k sodelo-vanju povabijo posameznike, butike, trgovine- skratka ljudi iz tega posla, da predstavijosvoje ideje in tendence za prihajajoče leto ins tem kot ponudniki kupcem precej olajšajonjihove odločitve, mogoče celo spremenijoceloten pogled na prihajajoči dogodek.

Alenka Brun / Foto: Polona M. Baldasin

Boutique

AleksandraSveèana oblaèila

Grenc 2, Škofja Loka telefon : 04-5134-053 www.svecana-oblacila.si

* maturantske obleke * veèerne sveèane obleke* topi, korzeti s kristali Swarovski* šivanje ženskih oblaèil po meri * izdelava kravat, metuljèkov

Pred nami je čas maturantskih plesov in za marsikatero četrtošolko to pomeni lov na popolnomaturantsko obleko. Kako se lotiti izbire? Barvni trendi te sezone se vrtijo okrog modre in vijolične barve, predvsem močne turkizne barve, indigo modre in petrolej zelene. Črna je veliko preresna za mlade, za tako vesel dogodek. Ne omejujte se na konvencionalne kroje, vvaš idealni model vklopite asimetrijo, plise, drape, večplastnost ... Nikakor ne boste zgrešile,če se odločite za oprijet zgornji del s silikonskimi kostmi - korzet, ki izraža ženstvenost. Čepravje kroj igriv in mladosten, lahko s pravim materialom dobi še tisto noto slavnosti, ki pripada temuvelikemu dogodku. Uporabite svilo, saten, šifon, organco, lycro,..., da bo obleka res edinstvenain unikatna, si privoščite kristale Swarovski. Maturant naj poleg klasične elegance uskladi svojvidez s soplesalkinim, s kravato, metuljčkom ali srajco v enaki barvi in materialu, kot je plesalkinaobleka. Kakršna že bo vaša sanjska obleka, ne zanemarite dejstva, da je pomembno, da se vnjej dobro počutite, izražate svojo osebnost in ste v njej sproščeni v največji možni meri.

BLIŽA SE MATURA - CLIP-INPODALJŠKI LAS

Prihaja pomlad, čas neštetih slavnosti v vašem življenju, mature, birme, poroke, razne obletnice, rojstnodnevne zabave ... in še kaj bi se našlo. Takrat si vse želimo izgledati edinstveno. Vaša pričeska je pomembna pri vašem celostnem videzu!

Si želite dolgih in gostih las? Niste pa ljubiteljica podaljškov, ki vam jih pritrdijo navaše lase v frizerskih salonih in jih ne moretesami sneti. Bi imeli dolge lase samo občasno? Le za posebne priložnosti? Zmenki,matura, poroka, obletnice ... Ali pa vsak dan za v službo, šolo, nakupovanje, po svoji odločitvi. Rešitev je tudi v Kranju. Nudimovam clip-in podaljške, ki si jih sami nadenetev petih minutah. Njihova velika prednostpred drugimi sistemi podaljškov je povsemnaraven videz, saj lasje padajo enakomerno,brez presledkov in se ne ločujejo med seboj vpramene. CLIP-IN podaljški so prijazni dovaših las, saj vaši lasje še vedno nemotenorastejo in niso izpostavljeni poškodbam.CLIP-IN sistem je izdelan iz kakovostnih naravnih ali sintetičnih las. Omogoča različne dolžine, obsežno barvno paleto,ravno ali skodrano pričesko. Pravilno nameš-čen CLIP-IN podaljšek vam bo uresničil željopo bujni in dolgi pričeski. In kje ga dobite?V frizerskem salonu Vanja seveda.

PAV

EL

LOG

AR S

.P.,

HO

TAVL

JE 2

1,

PO

LJAN

E N

AD Š

KO

FJO

LO

KO


Gla

mur

Inte

rnat

iona

l d.o

.o.,

Tav

čarje

va u

lica

6,

Kra

nj

S HIŠO LEPOTE SAMO IN TANIAMladinska ulica 2, Kranj,

tel.: 04/236 44 70, www.glamslam.si

modniKOTIČEK

Styling, Ličenje

in Fotografije

Tania Mendillo

Pričeske Samo Boncelj

www.tania.mendillo.com

ONAHlače TALLY WEIJLBluza FRANCOMINAPlašč TOM TAYLORŠkornji FORNARINA

ONKavbojke G STARMajica in klobuk DE PUTA MADREČevlji BATA

Moda in lepota


ONAKavbojke in brezrokavnik

TALLY WEIJLObleka z resami XANAKA

Škornji DOLCE & GABBANA

Šal VERO MODA

ONHlače AUTHENTIC STYLEMajica DE PUTA MADRE

Čevlji BATA

ONAObleka SAN DIEGO

Pas TALLY WEIJLOgrlica XANAKA

ONSuknjič TOM TAYLOR

Srajca JACK & JONES

FEBRUARSKI TEČAJ ličenja za vizažisteVizažistka in stilistka Tania Mendillovas vabi k vpisu na tečaj ličenja zavizažiste, ki bo potekal v februarju v Kranju. Tečaj je namenjen vsem, kivas zanima kreativno delo vizažistane glede na starost in izkušnje, vključuje pa veliko praktičnega delain izdelavo prvih predstavitvenih fotografij. Program bo potekal v treh delih. Prvi del: teorijain praksa osnov ličenja in praktični prikazi namodelih. Drugi del: moda in modno ličenje svojih modelov pod vodstvom mentorice. Tretjidel: ličenje za različne naročnike, poslovni deldela vizažista, izdelava predstavitvenega 'booka' . Cena tečaja je 290 EUR Informacije in prijave na GSM: 041 912 825


Moda in lepota

Elegantnost na ogled v ŠviciPrekrasne kreacije in živahnost oblek sta navdušila obiskovalce na modni reviji slovenske večerne

elegance v mondenem smučarskem središču St. Moritz.

Ena večjih želja Urše Drofenik je bilo vednopojavljanje na tujih trgih. Tako je pred tremileti za izbor Miss Word 2007 oblekla takratnoavstrijsko misico Christine Reiler v srebrno ob-leko iz idrijske čipke. Obleko so delali eno leto,na koncu pa so jo še dodatno obogatili s krista-li Swarovski. Kreacija je bila takrat ovrednote-na za najmanj 40 tisoč evrov, na svetovnem iz-boru je bila med najlepšimi tremi, Avstrijka pamed deseterico najlepših. Prvotno je bila oble-ka narejena sicer za slovensko mis, vendar ta nibila izbrana, zato so jo ponudili petim državamin na koncu se je Urša odločila za Avstrijo.

V omenjenem St. Moritzu pa je bila galamodna revija v Lux Hotelu Carlton. Urša jepredstavila kolekcijo za letošnje leto, režijo inscenarij pa prepustila znanemu Igorju JelenuIggyju. Prekrasne kreacije in živahnost obleksta navdušile prisotne, čast nastopanja naomenjeni modni reviji pa je doletela sloven-ske manekenke: Iris Mulej, Nadiyo Bychko-vo, Katarino Jurkovič, Karin Škufca, MireloKorač, Aido Muratovič in Avstrijko ChristineReiler. Alenka Brun / Foto: Črt Slavec

AND

RE

JAŠ

IRC

AČ

AMP

A s.

p.,

TRAT

A 1

B,

RAD

OM

LJE

Linea Snella - ključ do trajnega uspehaSi želite preoblikovati svojo postavo, izgubiti odvečne kilograme in izboljšati počutje? Dokazali vambomo, da se lahko tudi vi znova počutite odlično v svoji koži! Z metodo za oblikovanje telesa Linea Snella in pod strokovnim vodstvom terapevtk vam pomagamo odpraviti odvečne kilograme in celulit, učvrstiti tkivo ter vzpostaviti dobro počutje telesa in duha.

Za več informacij vas vabimo na brezplačen, neobvezujoč posvet, na katerembomo združili vaše želje z našim strokovnim mnenjem in izkušnjami ter skupaj začrtali zanesljivo pot do vašega cilja. Pokličite na številko salona v Šenčurju04/279-19-67 ali kliknite na http://www.lineasnella.si/. Vsem zvestim bralkamKranjčanke ob vpisu v idealni program nudimo dodatni 10-odstotni popust.

Linea Snella, Andreja Širca Čampa

s. p.Poslovna cona A/18

4208 Šenčur

Tel.: 04/27 919 67Fax: 04/27 919 66

E-pošta: [email protected]


Zanimivosti

Samo kalcit ima več kot tisočkristalnih oblik

V kranjskih rovih si lahko ogledate stalno razstavo Geološke znamenitosti dežele Kranjske avtorja Davorina Preisingerja.

V sedmih vitrinah so minerali, v treh pa fo-sili, vsi so izkopani v naši okolici. Primerkeiz svoje zbirke je za razstavo prispeval doma-čin, dober poznavalec mineralov in fosilovDavorin Preisinger, ki je zasnoval postavi-tev razstave skupaj z Zavodom za turizemKranj. ”Ideja za razstavo v kranjskih rovih jezorela dolgo časa in seže v čas čiščenja kranj-skih rovov pred več kot desetimi leti. Že leta1974 pa smo razmišljali o tem, kakšno vsebi-no bi lahko dali znamenitim rovom,” je pove-dal avtor razstave.

”Razstavljeni fosili so iz različnih obdobij:iz miocena izpred 15 milijonov let, našel semjih v Tunjiškem gričevju, zatem iz obdobja oli-gocena izpred 35 milijonov let, fosili so iz

Poljšice in Gornjega Grada, ter še permo-kar-bonski fosili, ki so stari okoli 240 milijonov letin sem jih našel v Karavankah,” je povedal av-tor zbirke. V vitrinah lahko občudujemo redkemorske gobe iz Karavank, pa oligocenske pol-že iz okolice Nove Štifte (njihove hišice so sekljub starosti 30 milijonov let lepo ohranile) ...”Ozemlje dežele Kranjske je bilo v geološkizgodovini, ko so nastajale njene kamnine, ti-soč in tudi več kilometrov južneje. Iz sedimen-tov in ostankov nekdanjih rastlin in živali sonastali predvsem apnenci s fosili. Najstarejšiso izpred skoraj 400 milijonov let,” je razložilPreisinger in dodal, da nekatere geološke pro-cese lahko spremljamo še danes, kot je na pri-mer izločanje lehnjaka na Jezerskem.

Ljubitelje lepega pa še posebej privabljajolepo oblikovani minerali, kristali.

”Na Kranjskem imamo kar nekaj znameni-tih nahajališč čudovitih kristalov in minera-lov, najpomembnejši so kalcit, kremen, fluo-rit, relagar, markazit in sadra,” je v svet mi-neralov popeljal sogovornik. Del tega je raz-stavljen v vitrinah, da je res le delček, poveže podatek, da ima samo kalcit več kot tisočkristalnih oblik. Na ogled so tudi železoviminerali, ki pripovedujejo bogato rudarskozgodovino naših krajev. Redne vodene ogle-de po razstavi ima Zavod za turizem Kranjvsak torek in petek ob 17. uri ter vsako sobo-to in nedeljo ob 10. uri.

Suzana P. Kovačič / Foto: Tina Dokl

Redne vodene oglede po razstavi ima Zavod za turizem Kranj vsak torek in petek ob 17. uri ter vsako soboto in nedeljo ob 10. uri.

Davorin Preisinger pred vitrino s kalciti. Kalcit je mineral, ki nastopa v številnih,lepih kristalnih oblikah. Okrasje naših kraških jam je tudi izoblikovano iz kalcita.

Kremen ni samo pogost mineral v naravi, je tudimnogostransko uporaben. Gozdno steklo iz glažut jeprodukt kremena, pepelike in dodatkov, od katerihje odvisna barva stekla.

Oblike fosilnih polžev iz obdobja oligocena približno 35 milijonov let se do danes niso dostispremenile. Današnji vrtni polži s hišico so jim namoč podobni.

Kremenovi kristali so lahko veliki samo nekaj milimetrov, a imajo izoblikovane zaključke kristalnihvrhov. Rast kristalov je strogo podrejena naravnimzakonitostim.

Kultura


Prešernovi nagrajenci so ... V Galeriji Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost je na ogled predstavitvena razstava

letošnjih Prešernovih nagrajencev.

Prvič doslej bomo Kranju lahko že dan popodelitvi Prešernovih nagrad in nagrad Pre-šernovega sklada vse letošnje nagrajence ne-koliko bolje spoznali na razstavi v GalerijiPrešernovih nagrajencev za likovno umetnost.”... Zveličavno je in se spodobi, da bleščavoslavje v Cankarjevem domu v Ljubljani doživisvoj podaljšani in - upamo - trajnejši odmev innadgradnjo tudi v Prešernovem Kranju. Zatopozdravljam smelo pobudo Gorenjskega muzeja in njegove galerije, da na slovenskikulturni praznik pod svojo streho sprejmeta inna ogled postavita dela umetnikov, ki so jimbile muze na Slovenskem v zadnjem času naj-bolj milostno naklonjene,” je med drugim za-pisal predsednik Upravnega odbora Prešerno-vega sklada Jaroslav Skrušny.

Z obrazložitvami in kratkimi zapisi o njiho-vem življenju in delu so tako predstavljeni:Prešernova nagrajenca Kostja Gatnik in Mate-ja Rebolj ter nagrajenci Prešernovega skladaPeter Musevski, Andrej Rozman Roza, Barba-ra Cerar, Aldo Kumar, Maja Delak in MiklavžKomelj. Kostja Gatnik je prejel Prešernovonagrado za življenjsko delo na področju likov-ne umetnosti, Mateja Rebolj pa za življenjskodelo na področju plesne umetnosti. IgralecPrešernovega gledališča Peter Musevski jenagrado Prešernovega sklada prejel za gledali-ške vloge Norca v Shakespearovem Kralju Learu, Jeana v Strindbergovi Gospodični Juliji,Jörgena Tesmana v Ibsenovi Heddi Gabler inOswalda Koglerja v Prečkanju avtoceste alizgodbi o zlati ribici ter za vloge soseda v fil-mu Za vedno, poslovneža Viktorja v filmu Jazsem iz Titovega Velesa in Edija v filmu Slo-

venka, Andreja Rozman Roza za gledališkopredstavo Najemnina ali We are the nation onthe best location, za zbirko pesemskih ugankUganke 100+1 in za libreto pop-rock opereNeron, igralka Barbara Cerar pa za vlogeGillian v Prerekanjih Juliana Barnesa, Lucin-de v Življenju podeželskih plejbojev po drugisvetovni vojni Dušana Jovanovića, Kasandre vAjshilovi Oresteji in za glavno vlogo/vloge vBarčici za punčke Milene Marković. Sklada-telj Aldo Kumar je skladovo nagrado prejelza ustvarjalni opus v zadnjih dveh letih in zaceloten prispevek k slovenski glasbi v temčasu, plesalka Maja Delak za plesno-gleda-

liške predstave zadnjih dveh let: Drage drage,Serata Artistica Giovanile in Poti ljubezni,pesnik Miklavž Komelj pa za pesniško zbirkoNenaslovljiva imena.

Štiri prihodnje četrtke v Gorenjskem muze-ju, natančneje v renesančni dvorani Mestnehiše pripravljajo tudi srečanja z letošnjiminagrajenci. Ob četrtkih, vsakič ob 19. uribomo v pogovorih lahko spoznavali MatejoRebolj in Kostjo Gatnika (11. februarja), Bar-baro Cerar in Alda Kumarja (18. februarja),Andreja Rozmana Rozo in Petra Musevskega(25. februarja) in Majo Delak in MiklavžaKomelja (11. marca). Igor Kavčič

Na panojih je predstavljeno življenje in delo letošnjih Prešernovih nagrajencev. Foto: Barbara Kalan

Petra Puhar Kejžar je o abonmaju razmišljala več let, opažala jenamreč, da imamo ljubitelji glasbe z obiskovanjem glasbenih indrugih dogodkov zunaj Kranja kar nekaj problemov, ki nas vse pre-večkrat celo odvrnejo od odhoda od doma. ”Lani je končno idejadozorela, moja izhodišča pri tem pa so bila raznolik izbor vrhunskihdogodkov za ljubitelje različnih umetniških zvrsti, celovita organi-zacija obiska umetniških dogodkov v Sloveniji in zamejstvu,brezskrben, organiziran prevoz z avtobusom, enostavno vplačilo, vKranju ali prek e-banke, boljša pripravljenost na dogodek: pred-stavitev prireditve in prejem informativnega gradiva med potjo nakraj dogodka z morebitnim ogledom mesta pred koncertom, popustpri vstopnicah in seveda tudi druženje in pogovor po koncertu,” jepovedala vodja projekta v Puhartu Petra Puhar Kejžar in dodala, daso nekaj abonmajskih koncertov v tej sezoni že izpeljali. ”Izkušnjepo treh prireditvah so odlične, zadeva je padla na plodna tla, saj so

bili vsi trije avtobusi polni, udeleženci so bili zadovoljni, znajo pabiti tudi potrpežljivi, če na poti v Zagreb nekje na dolenjski avtocestirecimo obtičimo v snegu.

Trenutno sta razprodana abonmaja opere Madame Butterfly vmariborski Operi in baletu (6. marca) in koncert Dunajskih filhar-monikov (21. junija), ki bodo igrali v Ljubljani. Prosta pa so še mes-ta za orkester Dohnanyi Budafok, ki se bo v Ljubljani predstavil zBerliozovim Faustovim pogubljenjem (11. aprila), in orkesterSlovenske filharmonije, ki se bo v domači dvorani v Ljubljani 28. maja predstavil z deli Barberja, Hindemitha in Coplanda. ”Zapoletje načrtujem ogled opere v Veroni, misli pa že letijo k nasled-nji abonmajski sezoni 2010/11,” naprej pogleduje Petra in dodaja, dabo tako konec leta zagotovo spet na vrsti Dunaj, takrat bo to ogledrazstave del Fride Kahlo in zvečer še koncert. Sicer pa vse dodatneinformacije dobite na spletni strani www.puhart.si. Igor Kavčič

Na koncert v prvi družbi Obisk koncertov klasične glasbe in oper v Ljubljani, Mariboru in Zagrebu. Abonma se je odlično prijel.

Kultura


Nove najdbe še na zavodu Včeraj na Prešernov dan so v razstavišču kranjske enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine

odprli razstavo Kranjska lončenina-polna vina.

Razstava, ki je bila pred časom na ogled vKranjski hiši, bo tokrat na ogled tudi v gale-riji kranjskega ZVKD. Ob tem bo tudi pred-stavitev arheoloških izkopavanj keramičnedelavnice iz 16. stoletja v Kranju. Ob zaščit-nih arheoloških izkopavanjih v notranjostistavbe Tomšičeva 42 so bili leta 2009 namrečodkriti tudi ostanki dveh odpadnih lončarskihjam z gradivom iz 16. stoletja. Kot je zapisalarheolog dr. Milan Sagadin, se ta najdba zostanki peči, ki je bila ob stavbi odkrita želeta 2006, povezuje v celoten kontekst lon-čarske delavnice. Ob številnih pisnih in ma-terialnih dokazih o obstoju lončarske obrti vslovenskih mestih tega časa pa je to edini dote mere ohranjeni kompleks pri nas. Gre zaizjemne najdbe, ki Kranj postavljajo med po-membna mestna središča v času renesanse napodročju Slovenije.

”Ob vseh strokovnih podatkih, ki nam jihje navrgla najdba lončarske delavnice vKranju, pa nas je ta spomnila tudi na Valva-sorjev opis Kranja,” med drugim omenja dr.Milan Sagadin in dodaja, da ta v njem polegstalnega pomanjkanja vode v mestu (”v me-stu je več vina kot vode”) omenja mendaznamenite tako imenovane kranjske kupice.Te naj bi bile posebnost Kranja. Morda sojih izdelovali prav v odkriti lončarski delav-nici. Nekaj ostankov takih kupic je bilo na-

mreč tudi najdenih, tako da so lahko izdela-li rekonstrukcijo. V sodelovanju z Zavodomza turizem Kranj so tako pripravili tudi sim-patične replike teh kupic in nekaterih drugih

kosov keramike, kar bi tudi danes lahko do-prineslo k večji razpoznavnosti Kranjadoma in po svetu. Razstava bo sicer naogled do konca meseca. Igor Kavčič

Iz kosov originalne lončevine iz 16. stoletja je bilo moč oblikovati tudi njihove replike. / Foto: Gorazd Kavčič

Prejšnji teden so na Gimnaziji Kranj, letos tudi v okviru 200-let-nice gimnazijskega šolstva v Kranju, odprli razstavo likovnih del,ki so nastala na 4. likovnem srečanju Jasna, ki je lani poleti

potekalo na Ptuju. V Jasni se skrivata dve posebnosti, prva, da greza srečanje, katerega organizatorji so udeleženci sami, tradicija papostaja, da si vsako leto za srečanje izberejo tudi drug kraj. Prvosrečanje, po katerem je kolonija dobila tudi ime, je bilo tako objezeru Jasna nad Kranjsko Goro, leta 2008 so likovniki obiskalikraško vas Brje pri Komnu, lani pa so slikali na Ptuju. Vsako letonova lokacija udeležence spodbudi tudi k razširjanju motivnegarepertoarja. Če jih je na prvih dveh srečanjih zanimala gorska kra-jina, predlani kraški pejsaž, so tokrat iskali različne poglede naPtuj, na bližnje gorice ter Dravsko in Ptujsko polje ...

Tokratnega srečanja se je pod vodstvom Boleslava Čeruja inIvana Žiberta udeležilo še trinajst avtorjev, med njimi: FrancBešter, Igor Dolenc, Marta Gašperlin, Edo Gregorič, AntonKavčič, Nejč Slapar, Vida Sokilič, Negos Stepanjuan, Alojz Štirn,Slavica Štirn in fotografa Mia Mihelič in Boštjan Gunčar. Kotlikovni kritik in kustos razstave jih vsa leta spremlja dr. DamirGlobočnik. Tokratna razstava na gimnaziji je že tretja skupine Jas-na po vrsti, dijaki in obiskovalci gimnazije pa si jo bodo lahkoogledovali še ves februar. Igor Kavčič

S Ptuja na gimnazijo Udeleženci 4. likovnega srečanja Jasna v februarju svoja dela

razstavljajo v avli Gimnazije Kranj.

Večina likovnikov Jasne se je udeležila odprtja razstave prejšnji teden. / Foto:Branko Šarabon

Boštjan Gorenc - Pižama, ko-mik in prevajalec: ”Zaradi obili-ce dela in nastopov zaenkrat še ni-mam nobenih načrtov za pusta.Sicer pa se skoraj vedno naše-mim, dobimo se pri kolegu in sedo konca uredimo, nato pa gremov Kranj, ponavadi v kakšen lokal.Spomnim se, da sem bil pred ne-kaj leti ‘zombi’ in ta lik mi je bilzelo všeč. Nikoli si ne dam na ob-raz gumijaste maske, če se že gre-mo to, se gremo zares, vedno setudi potrudim, da se vživim v lik.

Pusta zame ni brez krofov. Rad jihjem, Trojane so pri meni še vednoredna postaja na poti do Štajerske,čeprav je treba zaviti z avtoceste.”

Sanja Grohar, pevka: ”Pri-znam, da nisem ena tistih, ki seveseli pusta. Kot otrok sem šeuživala v tem, zdaj mi pa to nepomeni nič posebnega. Pred dve-ma letoma me je prijateljica pre-pričala, da sva se našemili v di-sko divi in šli ven ‘žurat’. Šeletakrat sem spet dala priložnostpustovanju, bilo je pa luštno.”

Jagoda Štrukelj, plesalka:”Od nekdaj smo se za pusta vdružini našemili in v tem semneizmerno uživala. Tudi lanismo se prijatelji oblekli v fanta-zijske super junake, letos pa bovaz Jurijem (partner in soplesalecop. a.) v času pusta na žalost vtujini in bova tako zamudila vsenorčije in slastne krofe.”

Rožle Prezelj, atlet: ”Pustusem večjo pozornost namenjal kototrok in najstnik. Zadnja leta senisem nikoli našemil in tudi letos

se verjetno ne bom, saj je februar-ja vrhunec zimske sezone in ta-krat ni čas za pustne norčije. Je papust vsekakor super stvar, splohkrofi, vendar pa jih kot športnikne smem pojesti preveč.”


Anketa

V Kmetijsko vrtnarskem centru Sloga v Kranju in v Naklem vam nudimo vse, kar potrebujete za spomladanska dela na vrtu:

- semena vrtnin in cvetlic, čebulček, semenski česen, šalotka, ...- spomladanske čebulnice- semenski krompir (tudi v 3,5 in 10 kg pakiranjih)- substrati, zemlja, gnojila- vse za nego in varstvo rastlin- korita, lonci- vrtno orodje in pripomočki- krmna žita in krmila

OBIŠČITE NAS:

KVC Slogin vrt KRANJŠuceva 27, tel.: (04) 2014 960

KVC SLOGA NAKLOCesta na Okroglo 1/a, tel.: (04) 5951 940

KTC SLOGA ŠENČURKranjska cesta 29, tel.: (04) 2519 772

- akumulatorji, tekočina za stekla ...- motorne žage, cepilci, ...

- vrtni kultivatorji, kosilnice, ...

Odprto: od 7. - 19. ure, sobota od 7. - 13. ure

Kmetijsko gozdarska zadruga, z.o.o.

VSE ZA SPOMLADANSKO DELO NA VRTU

VSE ZA SPOMLADANSKO DELO NA VRTU

Kaj bodo za pusta?Znane Kranjčane smo povprašali, kaj jim pomeni pust in

ali se bodo našemili.

Foto

: Tin

a D

okl

Foto

: Tin

a D

okl

Foto

: Tin

a D

okl

Foto

: Gor

azd

Kav;

i;Fo

to: B

or D

obri

n

Filip Kocijančič, novinar:”Letos ne bom pustoval, saj bomvodil program v Million Clubuin prav zanima me, kako veseliso še v teh kriznih časih Kranjča-ni in Gorenjci. Zadnja leta sempustna šema bolj kot ne po služ-beni dolžnosti, saj velikokrat vo-dim pustne sprevode. Če semprost, se s prijatelji našemimo napustno soboto, takrat imam ponavadi na sebi kaj preprostega,saj ne prenesem gumijastih maskna obrazu. Gre bolj za šalo, tek-movali nismo nikoli. Sicer pa mije pust kot otroku pomenil veli-ko, tudi moj, žal že pokojni očese je velikokrat našemil skupaj zmano. Mama pa peče najboljšekrofe z domačo marmelado, insicer vsaj trikrat na leto, ker jihvedno zmanjka.”

Ana Hartman KG

Z S

LOG

A K

RAN

J, Z

.O.O

., Š

UC

EVA

ULI

CA

27

, K

RAN

J


Kulinarika

Ni nam vseeno, kaj pojeste

OKREPČEVALNICA PINJOLA

vam nudi:

KRUH IN DRUGI PEKOVSKI IZDELKI [narejeni po klasični metodi]

● DNEVNI MENU ● SENDVIČI ● PITE ● POGAČE ● SOLATE

● DNEVNA JUHA ● TESTENINE ● RIBE ● SLADICE

MALO DRUGAČE

Gregorčičeva 10, Kranjtel: 04/20 20 020

odprto od 7. - 20. uresobota od 8. - 13. ure

PONDERA, D. O. O., JURČIČEVA UL. 4, KRANJ

Ne polno omaro, polno soboimam kuharskih knjig ...

... so izjave naših tečajnikov in tečajnic, ko pridejo na našedelavnice. ”Ko jih pa začnemo brati, se zadeve počasi in zaneslji-vo ustavijo.” ”Ne poznamo kuharskih izrazov, ne poznamosurovin, ne znamo narediti po receptu, vse nas mine že na začetku, ampak slike so pa tako lepe, recept je zapleten ...” In takovečina kuharskih knjig konča na polici v omari. Najprej spodnjapolica, potem višja, potem pa knjiga kar izgine nekam ... Nekaterijo podarimo ali pa celo zavržemo. Zakaj smo kuharsko knjigosploh kupili? Ker so nas prepričali, da jo potrebujemo, ker meni-mo, da se bomo sami kaj naučili, ker nas je prepričala lepa slika,vezava, avtor itd. itd. ... Takih z močno voljo je med nami žalmalo. Knjige in priročniki so prav uporabna zadeva, če imamovsaj malo predznanja o različnih kuharskih tehnikah. Na nekajprav vsi pozabljamo. In prav je, da si priznamo. Knjigo je potreb-no vzeti v roke, jo prebrati, jo razumeti, nabaviti sestavine, si vzetičas in po receptu skuhati. Ko so tečajniki in tečajnice na delavni-cah, ugotovijo, da jim je ravno malo predznanja manjkalo, daspoznajo nekaj osnov in še kaj več, da vidijo pripravo, da otipajo,da pripravijo sami, da takoj, ko je pripravljeno, pokusijo in se obtem še zabavajo, izvedo kaj novega in spoznajo tudi nove ljudi.Tudi mi na delavnicah ne vemo vsega, velikokrat najdemo zakakšen problem skupne rešitve in ideje. Recimo: je potrebnospeči torto. Mi jih na tečaju pečemo. Sicer niso tako lepe kot naslikah, so pa zelo dobre. In naš izdelek. In je ne bo ostalo niti košč-ka. Če se nam mudi, pa skuhamo testenine. Mi jih pripravljamona več načinov. Ali pa, ko doma pripravljamo ”žurko”, enkrat po-zabimo na narezek in naredimo drugačne oblike jedi, s katerimibomo presenetili povabljene. Ali pa naše domače. Saj so oni našinajdražji, kajne? Mizo pripravimo in pogrnimo vsak dan. Izjemnihdni je malo. Oziroma vsi so izjemni, ko smo doma z družino ... obzdravi, pestri, dobri in slovenski hrani brez dodatkov.

FEBRUAR 2010● DOMAČE TORTE IN INDIJANČKI, sreda, 10. 2. ● ZALOGAJČKI ZA ŽURKE, petek, 12. 2. ● VEGETARIJANSKE JEDI, ponedeljek, 15. 2. ● DROBNO ČAJNO PECIVO 1. DEL, sreda, 17. 2. ● MESNE JEDI IN PRILOGE, petek, 19. 2.

MAREC 2010● LAZANJE, TESTENINE IN SOLATE, ponedeljek, 1. 3. ● SLADKI ZALOGAJČKI - PECIVO 2. DEL, sreda, 3. 3. ● ŠKOLJKE, RIBE IN DRUGI MORSKI SADEŽI 2. DEL,

torek, 9. 3. ● ŽGANCI, ŠTRUKLJI IN ZAVITKI, petek, 12. 3. ● ENOLONČNICE IN SLADKE PITE, torek, 16. 3. ● ZELENJAVNE PITE IN PRILOGE, petek, 19. 3. ● POTICE IN VELIKONOČNE JEDI, ponedeljek, 22. 3.

URNIK DELAVNIC ZA FEBRUAR IN MAREC 2010

KJE? NA OŠ CVETKA GOLARJA

V FRANKOVEM NASELJU 51, 4220 ŠKOFJA LOKA

TRAJANJE? OD 16.OO DO PREDVIDOMA 20.00

CENA ENE DELAVNICE: 33 EVROV

PRI NAS JE KUHANJE ZDRAVO, ENOSTAVNO IN ZABAVNO

KULINARIKA KRISTA

USTVARJALNE IN KUHARSKE DEAVNICE

TELEFON: 059 020 714MOBITEL: 040 817 600

E-POŠTA: [email protected]

JAM

NIK

SIL

VO,

S.P

. E

LEK

TRO

INŠ

TALA

TER

STV

O,

HAF

NAR

JEVO

NAS

ELJ

E 2

9,

ŠK

OFJ

A LO

KA

Pustni krofiSestavine:1 l mleka, 1 sladka smetana, 10 dag masla, 6 jajc (sneg stepemo posebej), 6 žlic sladkorja (zmešamo skupaj z rumenjaki), 7 saharinov, 7 dag kvasa, pol pecilnega praška, 2 žlički soli, približno 2 kg bele pšenične moke.

Pomembno: vse sestavine naj bodo sobnetemperature.

Priprava:Kvas namočimo v približno deciliter mlačnevode, lahko tudi v mlačno mleko in dodamoščepec sladkorja. Pustimo, da vzhaja.Liter mleka pogrejemo, da je mlačno, doda-mo mu maslo in zmešamo. Počasi v moko zamešamo vse sestavine. Testo pustimo vzhajati eno uro, zatem ga pre-gnetemo in pustimo vzhajati še pol ure. Zva-ljamo in ga pustimo še nekaj časa, da vzhaja. Krofov ne cvremo v preveč vročem olju (lahko uporabimo za cvrtje pol količine olja,pol masti). Če je olje prevroče, krofi takoj

porjavijo, morali bi biti rumeno rjavi. Poso-do, v kateri cvremo krofe, pri prvem cvrtjupokrijemo s pokrovko, ko krofe obrnemo, po-krovke ne potrebujemo več, niti pri nadalj-njem cvrtju ne. Dober tek vam želi Mira Grošelj s Kokrice

Foto

: Tin

a D

okl



Za vas beležimo čas

Ogrejte srce vaši najdražji ali najdražjemu s toplo inmehko odejo po akcijski ceni: 25 evrov + poštnina

Odeja je iz mešanice bombaža in akrila, v velikosti150x200 cm.

Prevzem odeje priporočamo na Gorenjskem glasu, Bleiweisova cesta 4v Kranju (nasproti glavne avtobusne postaje). Na vašo željo vam jo pošljemo tudi po pošti.

Odeja je lahko odlično darilo zabližajoče se valentinovo!

ww

w.g

oren

jski

gla

s.si

V mrzlih dneh se nič ne

prileže bolj kot crkljanje pod

toplo, pisano odejo.Od avgusta do novembra bo v Kranjskem glasu,Kranjčanki, Jeseniških in Deželnih novicah navsakem celostranskem Mercatorjevem oglasuobjavljen kuponček s številko. To številkoizrežite in jo prilepite na kartonček, ki ga bostenašli v Mercatorjevih prodajnih centrih Savskiotok, Primskovo, Lesce in Jesenice. Zbratimorate številke od 1 do 4. Ko boste novembraprilepili še zadnjo številko, kartonček oddajte v nabiralnike v omenjenih Mercator centrih. Decembra bomo izžrebali 48 srečnežev, ki bodojanuarja 2010 z nami odšli na enodnevni izlet. V

nag

radn

i igr

i lah

ko s

odel

ujet

e ve

čkra

t, st

ari p

a m

orat

e bi

ti na

jman

j 18

let.

Pra

vila

nag

radn

e ig

re n

ajde

te n

a w

ww

.gor

enjs

kigl

as.s

i.

Številke, ki prinašajo srečoZa nami je drugi del nagradne igre, v kateri ste izrezovali in zbirali številkeod 1 do 4. Izžrebali smo 48 srečnežev, ki bodo z nami odšli na enodnevniizlet. In žreb je določil, da bodo dan preživeli skupaj: Franc Arh, ZgornjaBesnica; Ivanka in Albin Arzenšek, Visoko; Majda Balant, Škofja Loka; Silva Beden, Jesenice; Marija Božič, Selca; Nada Cof, Žabnica; AnicaČimžar, Cerklje; Ivanka in Vinko Debelak, Radovljica; Justina Debenjak, Žirovnica; Marjeta Dolenc, Jesenice; Jošt Drol, Železniki; Ivanka Flander;Zgornje Gorje; Veronika Glavač, Mavčiče; Rozi Horvat, Kranj; Stana Kapus, Kamna Gorica; Majda Klančar, Križe; Jelka Ključevič, Jesenice;Marinka Kosec, Cerklje; David Kovačič, Bohinjska Bistrica; Helena Kralj,Lesce; Irena Lamberger, Podnart; Nadja Lebar, Bled; Gabrijela Logar,Žabnica; Anica Mali, Golnik; Damjana Markič, Kranj; Stanislav Mesesnel,Lenart; Janez Mestek, Jesenice; Ivanka Novak, Tržič; Ivanka Okorn, Kranj;Frančiška Ošlaj, Zgornja Besnica; Marjan Por, Zgornje Gorje; Tončka Pustinek, Zgornja Besnica; Marija Resnik, Kranj; Majda Sekne, Mavčiče;Lavra in Bor Sušnik, Zgornja Besnica; Olga Škarabot, Naklo; Marija Štefe,Kranj; Marjan Štefančič, Radovljica; Mija Tavčar, Kranj; Mirjam Tavčar, Žirovnica; Emilija Tepina, Kranj; Bernarda Tošič, Lesce; Jelka Zajec, Kranj;Janez Žibert, Žabnica in Mira Žnidar, Kranj. Da bomo ujeli čimbolj lepo vreme, smo se odločili, da bomo izlet izvedli v začetku marca, podali pa sebomo na morje. Vsi nagrajenci bodo o vseh podrobnostih obveščeni popošti. Hvala vsem sodelujočim, nagrajencem pa iskrene čestitke!

AMC

STU

DIO

D.O

.O.,

DU

NAJ

SK

A C

. 1

58

, LJ

UB

LJAN

A


Šport

V Kanado tudi kranjski športnikiTa konec tedna se v kanadskem Vancouvru začenjajo zimske olimpijske igre, na njih pa bo nastopilo

tudi sedem kranjskih športnikov, ki si na največjem športnem dogodku želijo predvsem sreče, saj so nanastope dobro pripravljeni.

Športniki iz vsega sveta, ki so si priborili na-stope na letošnjih olimpijskih igrah, že odšte-vajo dneve do enega najpomembnejših datu-mov v njihovi karieri. Med njimi je tudi tride-set gorenjskih športnikov, sedem izmed njih jetudi članov kranjskih športnih kolektivov.

Med najbolj izkušenimi je zagotovo alpskismučar Mitja Valenčič, član ASK Triglava,ki je na letošnji prvi februarski dan dopolnil32 let. ”Nastopil bom v slalomu, proge vVancouvru pa ne poznam in jo bom spoznalšele, ko pridemo na prizorišče. Zavedam se,da sem na olimpijskih igrah sposoben pritimed deset najboljših, z malo sreče pa še kajviše,” je po zadnji tekmi na pokalu Vitrancpovedal Mitja, ki mu je letos uspelo nekajodličnih nastopov, najboljši pa je bil na sla-lomski tekmi svetovnega pokala v Zagrebu,kjer je osvojil četrto mesto.

Glede na uspehe v tej sezoni je med favori-ti tudi 28-letni skakalec kranjskega SK Tri-glava Robert Kranjec, ki si v Kanadi želipredvsem dobre dnevne forme. ”Za vrhunskirezultat je vedno potrebne tudi nekaj sreče,”dodaja izkušeni Kranjec, ki ima v svoji zbir-ki že olimpijsko kolajno iz ekipne tekme vSalt Lake Cityju leta 2002. Precej manj izku-šenj ima njegov klubski prijatelj Peter Prevc,doma iz Dolenje vasi v Selški dolini, ki bo s17 leti eden mlajših skakalcev na olimpijskihigrah. Na tekmah svetovnega pokala nastopaprvo sezono. Njegova najboljša uvrstitev ještirinajsto mesto v Zakopanah. Aktualni mla-dinski svetovni podprvak, tretji je bil še z eki-po, o pričakovanjih na olimpijskih igrah pra-vi: ”Pred sezono še sanjal nisem, da bom po-tnik za olimpijske igre, zato sem sedaj tolikobolj vesel, ko sem v ekipi. Pričakovanj pa ni-mam prav velikih. Rad bi le dobro odskakal.”

Na olimpijskih igrah bodo nastopile tudi tričlanice TSK Merkur Kranj, dve tekačici in bi-

atlonka. Najboljše rezultate v letošnji sezoniima smučarska tekačica Vesna Fabjan, ki jedosegla prvo zmago na tekmah svetovnega po-kala, enkrat je bila tudi tretja. Najvišje se uvr-šča v sprintu v prosti tehniki, ki pa ga na olim-pijskih igrah ne bo. Tekači bodo sprintali v kla-siki. ”Cilji so bili postavljeni že pred sezono injih nisem spreminjala. Skušala bom poseči čimvišje, o uvrstitvi pa je težko govoriti. Olimpij-ske igre so vedno polne presenečenj. V prostitehniki sem v dobri formi in na 10 km si želimuvrstitve med najboljših trideset. Glede sprintadvojic pa upam, da bomo nastopili z najmoč-nejšo postavo,” pravi 24-letna Besničanka, zakatero bodo to druge olimpijske igre. Prvič pabo na olimpijskih igrah tekmovala 23-letnaKranjčanka Barbara Jezeršek, ki bo nastopi-la na 10 km prosto, 15 km zasledovalno in vštafeti: ”Vedno mi je bila želja, da bi na OI na-stopala skupaj z bratom Andrejem, a se mi jeizmuznila, saj je on že zaključil kariero. Z uvr-stitvijo v Vancouver sem izpolnila glavni ciljsezone, seveda pa si tam ne želim le nastopati,ampak narediti tudi dober rezultat. Osredotoči-la se bom le nase in na svoj tek, ostalo pa boprišlo samo od sebe.”

Za biatlonko Tadejo Brankovič Likozarbodo olimpijske igre v Vancouvru že četrte,startala pa bo v vseh disciplinah. Upa tudi nauvrstitev na zasledovalno tekmo in na tekmos skupinskim startom. ”Po težavah s poškod-bo in po odločitvi za materinstvo sem že mis-lila, da četrta olimpijada ne bo prišla. Z re-zultati se ne obremenjujem in morda bo pravta neobremenjenost, sproščenost prinesla do-ber rezultat. Forma se dviguje,” pa je poveda-la 30-letna biatlonka iz Vasce pri Cerkljah, kije ob odprtju zadnjih olimpijskih iger v Tori-nu nosila slovensko zastavo.

Sedmi kranjski športnik, za katerega bomolahko stiskali pesti ob letošnjih olimpijskihigrah, je 23-letni Anže Šetina, ki bo nastopilv skeletonu. ”V bobu sem začel trenirati predtremi leti, še večji izziv zame pa je tekmova-ti v skeletonu. V Vancouvru sem se sposobenuvrstiti okoli petnajstega mesta, če bo sreča,pa bom do naslednjih olimpijskih iger imel ševeč izkušenj in boljši skeleton, takrat pa bodotudi cilji lahko višji,” je pred odhodom čezlužo povedal Anže Šetina.

Vilma Stanovnik, Maja BertonceljFoto: Tina Dokl, Gorazd Kavčič

Mitja Valenčič Robert Kranjec Peter Prevc

Vesna Fabjan Barbara Jezeršek Tadeja Brankovič Likozar Anže Šetina

Šport


Mladi po hokejske izkušnjeNa neuradno svetovno prvenstvo mladih upov v kanadski Quebeck jutri potuje naša najmlajša hokejska

reprezentanca, v njej pa bosta letos igrala tudi dva Triglavova hokejista.

Tudi letos bodo slovenski hokejisti stari do13 let odpotovali v Quebeck, kjer bo med 11.in 22. februarjem potekalo neuradno sveto-vno prvenstvo v hokeju na ledu. Prvenstvo bona sporedu že enainpetdesetič, kot je pred od-hodom povedal vodja naših mladih hokejskihselekcij, Kranjčan Janez Kompare, pa mla-di risi na prvenstvu dobijo predvsem izkuš-nje, saj prvič v karieri nastopajo na tako veli-kem turnirju in pred več deset tisoč navijači.

Na turnirju bodo naši mladi hokejisti nastopi-li v drugi kvalitetni skupini. Najprej jih čakatadve tekmi, nadaljevanje pa je nato odvisno odrezultatov. Niso pa le rezultati tisto, kar si zavedno zapomnijo mladi udeleženci. V Quebec-ku namreč stanujejo pri tamkajšnjih družinah,družijo pa se z mladimi iz vseh koncev sveta,saj na prvenstvu nastopa kar 110 ekip.

”V Ameriki še nisem bil in se že veselim poti,saj sem slišal veliko dobrega o prvenstvu,” jepovedal Nik Oman, napadalec kranjskega Tri-glava, ki hokej igra že sedem let. Že devet let pana ledeni ploskvi vztraja Krištof Potočnik, kise prav tako veseli nastopa v Kanadi. ”Bil semže na Kubi in dolge poti me ni strah,” je predodhodom na priložnostnem sprejemu na kranj-ski občini povedal Krištof in obljubil, da bo ssoigralci pokazal kako dober hokej igrajo mla-di v Sloveniji. Vilma Stanovnik

Pred potjo v Kanado je mladima Triglavovima reprezentantoma Niku Omanu in Krištofu Potočniku ter vodjireprezentance Janezu Komparetu in tehničnemu vodji Robertu Potočniku srečno pot zaželel tudi kranjskipodžupan Igor Velov.

Kranjčan odločil zmagovalca pokalaKranjski hokejist Edo Terglav, ki zadnja leta igra za francosko

moštvo Briancon in je tudi kapetan tega moštva, se je, kljub poškodbi,izkazal na odločilni tekmi francoskega pokala. Slovenski reprezen-tant je namreč na tekmi v Parizu pred več kot trinajst tisoč gledalciv podaljšku zadel gol ekipe Roen in moštvu Briancona z zmago 2:1priboril pokalni naslov ter poskrbel za največji uspeh kluba v vsejzgodovini. V. S., foto: Tina Dokl

Plavalni tečaji vse letoPri plavalnem kubu Zvezda so se odločili, da kranjskim otrokom po-

nudijo zanimive tečaje plavanja, ki se začenjajo z uvodnimi desetimiurami učenja (prva ura je brezplačna), učenje pa lahko nato nadaljuje-jo. ”Prednost naših tečajev je, da se starši sami odločajo, kateri dan bipripeljali otroka na tečaj, saj ti potekajo vsak delovni dan med 17. in19. uro. V našem tečaju delajo vaditelji z licencami in prek tečaja si že-limo otroke, ki bodo za to navdušeni, vključiti v naše skupine tekmo-valnega plavanja, lahko pa se otroci odločijo tudi za skupino, ki plavaiz veselja, brez tekmovalnih ciljev,” pravi glavni trener pri PK ZvezdaIgor Veličkovič in dodaja, da so v klubu trije trenerji in štirje vaditeljiplavanja. Na tečaj se je moč prijaviti vsak delovni dan od 17. ure naprejpri vaditeljih ali na recepciji kranjskega olimpijskega bazena. V. S.

Vabilo mladim skakalcemPri kranjskem skakalnem klubu Triglav v tem mesecu vpisujejo v

šolo smučarskih skokov. Vabijo zlasti dekleta in fante od prvega dočetrtega razreda (rojene v letih 2000 - 2004), vpis pa je mogoč vklubskih prostorih na Gorenji Savi. Prav tako se otroci za šolo smu-čarskih skokov lahko prijavijo po kranjskih osnovnih šolah ali po te-lefonu 041/857 486 (Brane Finžgar). Tečaj, ki poteka ob torkih med16.30 in 17.30, je brezplačen, vse, kar otroci potrebujejo, je opremaza alpsko smučanje in seveda čelada. Tisti, ki uspešno opravijo te-čaj, se bodo nato lahko vpisali v klub ter dobili brezplačno skakal-no opremo. V. S.

Slovenski hokejski reprezentant Edo Terglav (na sliki v belem dresu) je odločilfinalno tekmo francoskega pokala.

Šport


Medtem ko kranjski nogometni drugoligašTriglav Gorenjska te dni že igra pripravljalnetekme za spomladansko sezono, ki se začenjaprvi marčevski konec tedna, sta nekdanja Tri-glavova nogometaša in slovenska reprezen-tanta, ki sicer zadnja leta oba igrata v tujini,v preteklem mesecu zamenjala dosedanjakluba.

Nove delodajalce je najprej našel Alek-sandar Radosavljevič, ki je do lanskegadecembra igral za sibirski Tom iz Tomska.Po nekaj kombinacijah se je na koncu odlo-čil za grško prvoligaško moštvo Larisse, ka-tere član bo do konca sezone. Igralci Larri-se so bili prvaki leta 1988, dvakrat so bilitudi pokalni prvaki, minulo sezono pa so seuvrstili na peto mesto. Letos jim kaže slab-še, saj se borijo celo za obstanek v prvi ligi,prav pomoč izkušenega 30-letnega Rado-savljeviča pa jim bo v pomembnih tekmahprišla še kako prav.

Prav tako je športno sredino pred kratkimzamenjal mlajši, 23-letni kranjski reprezen-tant Bojan Jokič. Bojan, ki kot levi bočnibranilec pri sedanjem klubu, Sochauxu, ni

dobil toliko priložnosti za igro, kot si je je že-lel, je že večkrat povedal, da si želi v drugklub. Čeprav je najprej kazalo, da ga bodoFrancozi posodili v portugalski Nacional, bo

do konca sezone igral za veronski Chievo.Italijanski prvoligaš je trenutno na trinajstemmestu.

Vilma Stanovnik

Jokič v Italiji, Radosavljevič v GrčijiKranjska reprezentanta sta zamenjala klubski sredini, saj Bojan Jokič izkušnje za nastop v Južni Afriki

nabira v Italiji, Aleksandar Radosavljevič pa v Grčiji.

Vse, kar šteje v življenju, je kvaliteta našega življenja.

Skozi vadbo Ki Aikida ljudje pridemo do spo-znanja, s kakšnim potencialom v resnici razpo-lagamo in se začnemo zavedati, zakaj so vred-note iskrenost, dobrota in toleranca ključne zanaše življenje.

Lesk v očeh vsakega posameznika je nekaj, če-sar se ne da kupiti z nobenim denarjem, lahko pase razvije z načinom našega življenja. Ki Aikidonam tukaj pomaga, da lesk v očeh pridobimo inga ohranjamo skozi naše življenje.

KI Aikido je umetnost, ki je nastala iz borilnihveščin. Koristi in lesk v očeh, ki nam ga prinaša,pa lahko vsakdo preizkusi z vadbo. Vabljeni!

mag. Peter Babarović (predsednik društva KI Aikido Škofja Loka)

www.kiaikido-sola.com

DRUŠTVO KI AIKIDO

vpisuje nove člane v Kranju

Ogled treningov in vpis: Megacenter

■ odrasli: torek, 16. februarja ob 20.15

■ otroci: četrtek, 18. februarja ob 16.00

Vpis in informacije: 051 - 417 481 (Peter)

Kranjčana Bojan Jokič in Aleksandar Radosavljevič bosta mesece pred nastopom na svetovnem nogometnem prvenstvu v Južni Afriki preživela v Italiji in v Grčiji.

Rekreacija


Drugi JošTek je potekal 27. ja-nuarja zvečer. Temperatura je bilakrepko pod ničlo, tekmovalci, pri-javilo se jih je 48, pa so se skuša-li čim bolje ogreti za to atraktivnotekaško sprintersko tekmovanjena izpadanje na 120 metrov dolgi

progi s 40 metri višinske razlike.”Zbirajo se športniki, ki se bododanes pomerili na dokaj položniprogi,” je v šali dejal napovedova-lec Janez Udovič. Proga, obdanaz baklami, je bila letos speljanadrugje kot lani, in sicer v zadnjem

delu vzpona na sv. Jošta, bila paje vse prej kot položna. ”Na začet-ku je tako strma, da se dekleta ko-maj čez spravimo, poleg tega je vsnegu še drselo, tako da sem šlamalo naprej, malo nazaj. Za en-krat na leto je, za vsak dan pa ne.Vse pohvale pa gredo organiza-torju za super idejo,” je povedalaJana Oman, ena izmed trehžensk na startu. Idejni oče inorganizator JošTeka je KranjčanIztok Boltez.

Pri moških je v finale prišlačetverica Nejc Kuhar, Anže Šenk(oba turna smučarja), Aleš Udo-vič (eden najbolj vsestranskih re-kreativcev) in malce presenetlji-vo mladi, 16-letni Žiga Kašper(atlet). Zasedba je bila pestra, bojza zmago pa neodločen vse docilja. Lansko zmago je ubranilKuhar, drugi je bil Udovič, tretjiŠenk, četrti pa Kašper. Tekmo-valci so bili v cilju vidno utruje-ni. ”Kljub temu, da si na progi le

okrog 45 sekund, pa je zelo na-porno. Seveda je zelo pomembnaobutev. Na športnih copatihimam spredaj ”špičke”, je paspodaj tako kašast sneg, da mi ješe z njimi drselo,” je pojasnilNejc Kuhar iz Kokre. Aleš Udo-vič iz Prebačevega je bil preutru-jen za kakšno podrobno analizofinala, Jezerjan Anže Šenk pa jepovedal: ”Danes je bila bistvenaobutev, taktika, tudi to, koliko seznaš riniti. Kolesarji so v temimeli prednost.”

Tekle so tudi tri ženske, po si-stemu na dve zmagi. Prvi tek jedobila Kranjčanka Tjaša Kri-stanc, drugega Jana Oman, tret-jega pa ni bilo, saj je Tjaša dvo-boj predala. Tretje mesto je osvo-jila njena mami Vesna Kristanc,zmage pa se je torej veselilaOmanova, odlična rekreativka izSrednjih Bitenj.

Maja Bertoncelj,foto: Matic Zorman

JošTek: boj do zadnjega metraNa drugem JošTeku se je zbralo 48 tekmovalcev, tek na izpadanje na pobočju sv. Jošta

pa je letos zaznamoval mraz.

TEO

AEL

- ak

adem

ija š

port

a in

spr

ostit

ve, d

. o. o

., H

rast

je 1

55, 4

000

Kra

nj10% POPUST

PB S

na katerokoli storitev Pilates Body Studia

Popust lahko uveljavite do 28. februarja. Popusti se ne seštevajo.

A&B body pilatesV našem prostoru vadba postane užitek. Na

področju rekreativnih aktivnosti, rehabilitacije invrhunskega športa smo predani doseganjušportne forme in izboljšanja psihofizičnegapočutja. Izvajamo skupinsko vadbo pilates bodytehnike z največ osmimi vadečimi, polindividu-alne in individualne tretmane. Vadba je popolno-ma kontrolirana in primerna za osebe vsehstarosti kot tudi za osebe s specifičnimizdravstvenimi težavami in poškodbami.

V soboto, 20. februarja 2010, vas vabimo naBody dan, kjer bomo predstavili novo usmeritevv pilates body tehniki, s katero boste še znatneje

vplivali na izboljšanje energetskega stanja vaše-ga telesa.

Do konca meseca februarja pa lahko vsi novičlani s predložitvijo kupončka izkoristite 10-odstotni popust na katerokoli storitev (vad-beni programi, masažni in sprostitveni programi,darilni boni, Body dan,...)

✂ ✂

✂ ✂

Dodatne informacije: [email protected], 040/784 131, 04/234 1 929

Veselje na sneguLetos je sneg do nižin razveselil marsikaterega otroka. Igre na

snegu so za male vrtičkarje pripravile vzgojiteljice v kranjskem vrt-cu Čenča. Hribček pred vrtcem je bil dovolj, da se je starejša sku-pina otrok učila prvih zavojev na smučeh in ”štanfanja”, otroci paso bili ponosni na to, da so se njihovi, za nekatere med njimi prvismučarski podvigi vpisali v knjižico Zlati sonček.

Mlajši so se sankali ali pa uživali v drugih radostih na snegu.Večdnevne intenzivne igre na snegu so v petek sklenili s priredit-vijo, na kateri so otroci in vzgojiteljice v spremljavi na kitaro pre-pevali otroške ljudske pesmi.

S. K., foto: Gorazd Kavčič

Atraktiven tek na izpadanje pod Sv. Joštom: na sliki Matjaž Mikloša (levo) inPeter Kastelic, ki pa jima ni uspelo priti v finale.

Avto


Škoda je pred kratkim postavila na cesteprostorno in elegantno admiralsko ladjo su-perb combi, ki meri v dolžino 4,84 metra. Prt-ljažnik že v osnovi sprejme razkošnih 633 li-trov, ko pa je zložena zadnja sedežna klop, grevanj kar 1865 litrov prtljage. Izbor motorjev jeenak kot pri limuzinski različici, torej so navoljo trije bencinski in dva dizelska štirivalj-nika. 1,4-litrski turbinsko podrti (92 kW/125KM), sledi 1,8-litrski štirivaljnik (118 kW/160KM) in je na voljo v kombinaciji s sprednjimali štirikolesnim pogonom. Enako velja za3,6-litrski šestvaljnik (191 kW/260 KM). Sštirikolesnim pogonom je mogoče povezati

tudi močnejšega od obeh 2,0-litrskih turbo-dizlov, ki razvije 125 kilovatov (170 KM),medtem, ko je šibkejši s 103 kilovati (140KM) na voljo le s sprednjim pogonom. Cenese začenjajo pri 20.990 evrih. M. G.

Prišla je ŠkodaSuperb Combi

Janez Novak, Cestna 123, Ljubljana, tel.: 01 123 45 67

Kom

bini

rana

por

aba

gori

va in

izpu

sti C

O2 z

a m

ode

l Sup

erb

Com

bi: 5

.9–1

0.2

l/10

0 km

, 155

–237

g/k

m.

Novi ŠkodaSuperb Combi. Že za 20.990 €.VSAKDO RASTE Z USPEHOM.

TodayTomorrowToyotawww.toyota.si

Toyota Auris z bogato serijsko opremo že za 11.990 €.

Akcija velja do razprodaje zalog. Slika je simbolična.Poraba goriva pri kombinirani vožnji: 4,7–6,5 l/100 km. Emisije CO2: 124–154 g/km.

AC Lovše, Jarška cesta 11, 1230 Domžale, (01) 729 9000 Cesta Staneta Žagarja 65b, 4000 Kranj, (04) 280 9000

mali oglasi04/201 42 47, e-pošta: [email protected]

Avto


Francoski Renault za letošnjo avtomobilsko razstavo v Ženevi priprav-lja svetovno premiero novega kupe-kabrioleta, ki so mu nadeli ime Wind(veter). Atraktivno oblikovani odprti dvosed skupne dolžine 3,83 metra seponaša z domiselnim odpiranjem strehe. Z inovativno zasnovanim elek-tričnim mehanizmom, ki streho z zasukom odpre v pičlih dvanajstih se-kundah, bo Wind ljubiteljem vožnje na svežem zraku zagotavljal velikovetrovnih užitkov.

Novinec naslavlja kupce z željo po avtomobilu z zložljivo streho, ki nile kompakten in svojevrsten, ampak je ob svoji značilnosti tudi povsemustrezen za vsakdanjo rabo. Zavoljo kompaktnih mer je okreten in do-mač na tesnih mestnih ulicah, obenem pa edini iz tega razreda, ki ponu-ja prtljažnik s stalno prostornino 270 litrov, ne glede na položaj strehe.

Tehnično Wind temelji na mehaniki Twinga, zelo verjetno bodo odnjega sposojeni tudi motorji. Vsekakor pa bo najnovejši Renaultov šti-rikolesnik zanimiv tudi za Slovenijo, saj ga bodo izdelovali samo v no-vomeškem Revozu. Po načrtih naj bi na leto izdelali okoli 20 tisoč pri-merkov. Proizvodnja se bo v Novem mestu začela še pred poletjem.

Matjaž Gregorič

Sveži veter iz RevozaRenault bo predstavil svoj novi odprti dvosed

z imenom Wind.

Avto


��

��

Kmalu prenovljena Mazda6Na letošnjem mednarodnem avtomobilskem salonu v Ženevi bo

premierno predstavljena prenovljena različica Mazde6. Prenovaprednjih in zadnjih luči izraža večjo športnost in prefinjenost Maz-de6, petkotna oblika maske hladilnika zaokroža Mazdin družinskiobraz, znan pri vseh novih oziroma prenovljenih Mazdinih mode-lih. Na voljo je šest motorjev vključno z zmogljivim 2-litrskim ben-cinskim motorjem z neposrednim vbrizgom in nižjimi izpustiogljikovega dioksida kot pri predhodnem 2,0-litrskem motorju.Nov bo tudi petstopenjski avtomatski menjalnik. Prenovljena bostaše 1,8 in 2,5-litrski bencinski motor, 2,2-litrski turbodizel pa bo po-rabil manj goriva in izpustil manj ogljikovega dioksida. PrenovaMazde6 obsega tudi prenovo delov karoserije in številne novosti napodročju aktivne varnosti, kot sta nov sistem prilagodljivih pred-njih žarometov in pomoč pri speljevanju navkreber. M. G.

Zanimivosti


Skupaj rešujejo težave pri vzgoji

V okviru programa dnevnega centra za mlade indružine Škrlovec vsak mesec pripravljajo srečanja,

ki so jih poimenovali Skupina za starše.

Skupina za starše je namenjena staršem, skrbnikom in rejnikom, kiso se pri vzgoji svojih otrok znašli v zagati oziroma so mogoče po-dvomili v svoj način vzgoje. V okviru omenjene skupine, ki jo vodipsihologinja Maja Turšič ob pomoči strokovnih delavcev Škrlovca,lahko svoje dvome podelijo s starši, ki so se mogoče že srečali spodobnimi težavami, ali pa prisluhnejo nasvetu strokovnjaka. Doslejso pripravili štiri tovrstna srečanja, naslednje je na vrsti 15. februar-ja.

”Nekateri starši so že kar stalnica teh naših srečanj. Čeprav smodoslej temo vedno določili že v naprej, pa se je potem ponavadipogovor razvil v povsem drugo smer oziroma razreševanje konkret-nih težav, ki jih izpostavijo posamezni starši,” je pojasnila strokovnadelavka Škrlovca Suzana Čajić. Pred novim letom so se tako reci-mo posvetili obdarovanju oziroma koliko in za kakšno vrednost jesmiselno otrokom kupovati darila. Na enem od srečanj so recimostarši izpostavili tudi prepire in reševanje sporov med sorojenci, pakako se lotiti problema, če imajo njihovi otroci težave s profesorji všoli. Med zelo aktualnimi temami, še dodaja Suzana Čajić, je tudimobilni telefon oziroma omejevanje porabe otrokom. ”Pri tem sostarši drug drugemu v veliko pomoč z lastnimi izkušnjami - med se-boj debatirajo, kako so se ob podobni izkušnji sami lotili reševanjateh težav. Mogoče pa problem samo pogledamo še z drugega zorne-ga kota,” je razložila Suzana Čajić. Doslej, poudarja, so s srečanj ševsi odšli izpolnjeni, z novimi spoznanji glede vzgoje oziroma iz-točnicami za razmišljanje do prihodnjič. ”Starši po vsakem srečanjupovedo, da gredo domov olajšani, saj imajo občutek, da lahko ak-tivno posežejo v razmere. Ko slišijo nekoga drugega, da je v nekisituaciji ravnal podobno, kot bi sami, se lažje odločijo za tak korak,”je še dejala Suzana Čajić.

Mateja Rant, foto: Gorazd Kavčič

Tudi promet usmerja, če je treba

Skoraj zagotovo vsakdo, še preden vstopi skoziglavni vhod v kranjski zdravstveni dom, sreča

Vilija Brezarja, ki dela kot pomočnik bolnikom.

Včasih slišiš Vilija Brezarja, ko prav prijazno otroka prepričuje,da to, da mu bodo vzeli kri, sploh ni nič groznega, spet drugič hi-tro pride do voznika in mu ravno tako v zelo prijaznem tonu reče,naj nikar ne pusti avta narobe parkiranega, ker mu ga lahko odpe-lje pajek. In če ne drugega, je že njegov pozdrav ”Dober dan” ti-sti, ki bolniku nekoliko olajša obisk pri zdravniku. ”Obiskovalcemzdravstvenega doma, velikokrat so to starejši, dam ponavadi prvoinformacijo, kje je kakšna ordinacija, rentgen, kje je zobna polikli-nika ali pa Zavod za zdravstveno varstvo Kranj. Invalidom in ne-gibljivim pomagam iz avta in jih z vozičkom ali na postelji peljemv ordinacijo ali v dežurno ambulanto. Tudi promet usmerjam, če jetreba. Večinoma so ljudje do mene prijazni, sem pa tja se občasnokdo zjezi, ker nima kje parkirati, ampak to ni več v moji moči,” jepovedal Vili Brezar, ki se vsako jutro z avtobusom ali s sosedo pri-pelje iz Hrastja na osemurni delovnik. Pogovarjali smo se zunajpred dežurno ambulanto v mrzlem januarskem jutru. ”Prav nič mene zebe in z veseljem bi še enkrat izbral to delo,” je povedal sogo-vornik, ki je na tem delovnem mestu štiri leta. In dodal: ”Koristnobi bilo, če bi v vseh zdravstvenih ustanovah, torej tudi v bolnišni-cah, že na vhodu imeli pomočnika bolnikom.” In še več takšnihVilijev Brezarjev ... Suzana P. Kovačič, foto: Tina Dokl

LI F

UR

U s

. p.

, C

ES

TA 1

. M

AJA

51

, K

RAN

J

Suzana Čajić

naročnine 04/201 42 41, e-pošta: [email protected], www.gorenjskiglas.si

ZAPOSLIMO

ZOBNI RENTGEN

IMPLANTOLOGIJA

ORALNA KIRURGIJA

ESTETSKOZOBOZDRAVSTVO

BELJENJE ZOB

LASER

NASMEH JE PRVO KAR DRUGI OPAZIJO NA VAS!

USTNA HIGIENA 04 50 22 503

N asm eh odraža vašo osebnost, sam ozavest, zd rav je in v ita lnost. V naši o rd inaciji s pom oč jo na jsodobne jše oprem e, s ta lnega izobraževanja in izpopo ln jevan ja zaposlenih, pac ientom zagotav ljam o prekrasen in b leščeč nasm eh.

NOVO

NAROCANJE 04 50 22 500Takoj zaposlimozobnega asistenta ali asistentko.Poklicite 04 50 22 500,oziroma oddajte pisno prijavo.

NASA ZELJA JE ZDRAVJE VASIH ZOB!Zob je so sam o en i. Že lja vseh nas je lep , zd rav in sproščen nasm eh, k i ostane . S odobni nač ini zd rav ljen ja nam om ogoča jo m inim a lno invazivne in pacien tu p rijazne posege

b rez bo leč in . N aš c ilj je , da od n as od ide te nasm ejan i in se takšn i tud i vrača te!

LA

SE

R

EKIPA ORDINACIJE OSOVNIKAR

0

Den

tal m

arke

t d.

o.o.

, Fra

nkov

o na

selje

87,

Ško

fja L

oka

Prireditve


www.tourism-kranj.si

febrruuaar

201100fe

a

Vsak četrtek ob 16.30 Ekološka tržnica na Glavnem trgu, ob vodnjaku.

Več na spletni strani: www.tourism-kranj.si

Dan /Ura Prireditev Lokacija

10. 2. Odprtje likovne razstave Likovne dimenzije poezije; odprto do 1. marca

Kranjska hiša, Glavni trg 2

11. 2. ob 18. uri

Od mene k tebi, literarno srečanje s pesnico Nežo Maurer

Gostilna Stari Mayr, Glavni trg 16

12. 2. ob 17. uri

Otroška pustna delavnica; 5 EUR; zaželene predhodne prijave


12., 19., 26. 2.

ob 17.30

Petkove predstave v rice krace, 3,5 EUR Krice krace, Glavni trg 22

13. 2. ob 8. uri

20., 27. 2. ob 8. uri

Pustni sejem

Februarski sejem

Glavni trg, pri vodnjaku

13., 20., 27. 2

ob 15.3014., 21.,

28. 2 ob 10. uri

Rekreacijsko drsanje; vstop prost

Rekreacijsko drsanje; vstop prost

Ledena dvorana, Koroška cesta 30

13. 2. ob 9.30

Pustno rajanje v Kranju Staro mestno jedro Kranja

13., 20., 27. 2.

ob 11. uri

Eko pod zeleno smreko: predelujemo in uporabljamo plastično embalažo

Krice krace, Glavni trg 22

15., 22. 2. ob 18. uri

Tečaj meditacije: Pot do popolne blaženosti: kako uresničiti svoj najvišji potencial; 5 EUR


Dan /Ura Prireditev Lokacija

16. 2. ob 17. uri

Delavnica brušenja stekla; 10 EUR; zaželene predhodne prijave


16. 2. ob 17. uri

Otroško pustovanje Staro mestno jedro Kranja

17. 2. ob 20. uri

Pojemo z Metko Štok Gostišče Arvaj, Kajuhova ulica 2

18. 2. ob 18. uri

Odprtje likovne razstave prekmurskega akademskega slikarja Mirka Rajnarja; odprto do 15. marca

Mestna hiša, Glavni trg 4

20. 2. ob 21. uri

Obers band; zabava s slovensko glasbo in animacijo

Rolly bar Čirče, Smledniška 138

21. 2. ob 19.30

Potopisni večer Alžirija; Senad Osmanaj Klubar, Slovenski trg 7

22.- 26. 2. ob 9. uri

Ustvarjalni počitniški tabor s čebelico Majo; 22 EUR


22.-26. 2. ob 10. uri

Rekreacijsko drsanje; vstop prost Ledena dvorana, Koroška cesta 30

27. 2. ob 19.30

V. Möderndorfer: Lep dan za umret (za abonma sobota 2, konto in izven)

Prešernovo gledališče, Glavni trg 6

28. 2. ob 18. uri

Območno srečanje odraslih folklornih skupin Predoslje 2010

Kulturni dom Predoslje, Predoslje 34

Rovi pod starim Kranjem: Razstava fosilov in mineralov ob rednih vodenih ogledih: vsak torek in petek ob 17. uri, vsako soboto in nedeljo ob 10. uri.

ob 18. uri

K


Čivkarije

Kranj ima talentV Goričah so imeli priložnostno gasilsko vajo v čast devetdesetletnega člana, Krvavec je poleg

smučarjev gostil zimsko modno revijo, Sokolovci so dobili svojo miss, Stražišče pa je bilo poleg Jesenicedini kraj na Gorenjskem, kjer se je za predizbor ustavila karavana novega resničnostnega šova, ki na

Pop TV prihaja spomladi.

Svoje moči na smučeh so merili prostovoljni gasilci občine Kranj, kranjskipodžupan Stane Štraus pa se je takole spustil po krvavški strmini.

V Stražišču je komisija prisluhnila, odobravala in si zatiskala ušesa. Kranjčana inbrata. Bojan je prišel spodbujat Darka.

Seeline je pred kratkim na Krvavcu, pred Eskimsko vasjo, zvečer na prostem, organiziral modno revijo zimske kolekcije Helly Hansen za leto 2010. Na odru: modna ekipa in organizatorji revije

V Festivalni dvorani v Ljubljani so izbrali miss Sokol Slovenije. Izbor organiziraže tradicionalno MK Michael. Tokrat je zmagala Gorenjka Amadeja Teraž, drugaje bila Nataša Mrzdovnik in tretja Klavdija Očko.

Zanimivo presenečenje je doživel Ivan Mali. Operativna desetina Gasilskegadruštva Goriče je v čast svojega ustanovnega in častnega člana pred njegovimdomom izvedla priložnostno vajo in s tem počastila njegovo devetdesetletnico.

Predizbor šova Imaš talent je bil tudi v Stražišču. Okoli dvesto tekmovalcev se jezvrstilo čez cel dan. Videli smo različne generacije, naleteli pa predvsem na(bodoče) pevke in pevce, sledili pa so tisti, ki so svoj talent želeli izraziti s plesom.

Alenka Brun, foto: Tina Dokl, Gorazd Kavčič, Matic Zorman, arhiv organizatorja

AMC

Stu

dio

d.o.

o.,

Dun

ajsk

a ce

sta

15

8,

Ljub

ljana

AMC

Stu

dio

d.o.

o.,

Dun

ajsk

a ce

sta

15

8,

Ljub

ljana

Način življenja in samega razmišljanja, vse se vambo postavilo na glavo. Veliko stvari bo dobilo nov

smisel, saj boste videli z drugačnimi očmi. Vse, kar je črno,se bo spremenilo v belo. Pripravite se na resnico, saj bostezadevi prišli do dna. V ljubezenskem razmerju boste dozoreliin zahtevali več.

RIBI 20. februarja – 20. marca

Kljub raznim bremenom boste imeli dovolj energi-je, da boste za vse našli pravo rešitev. Mirne duše

se boste lahko sprostili in čakali, da tudi drugi opravijo svojedelo. Že sama misel, da bi se odpravili stran od vsega, vasosreči. Si predstavljate, kakšno veselje bi si naredili, če bisamo misel tudi realizirali.

DEVICA 24. avgusta – 23. septembra

Bali se boste sprememb. Sicer jih zavestno še nepričakujete, a globoko v sebi boste vedeli, da se

nekaj dogaja. Spremembe so včasih nujno potrebne, saj sedrugače tudi ne more nikoli spreminjati na bolje. Šele takrat,ko boste prišli z besedo na dan, boste našli izhod. Ljudi bo-ste morali počasi privaditi, da imate svoje mnenje.

VODNAR 21. januarja – 19. februarja

Obeta se vam obdobje osebne sreče. Na poslov-nem področju se pripravite na dobre spremem-

be, ki vam lahko zelo spremenijo življenje. Čustveno se nikartoliko ne obremenjujte, saj ne bo tako tragično, kot bo sprvavideti. Premagali boste vsa svoja načela, ki so vam bila v glav-nem le v škodo, ne pa v osebno korist.

LEV 23. julija – 23. avgusta

Krivica, ki se vam bo zgodila, vas bo tako razjezi-la, da dolgo ne boste prišli k sebi. Posledice vaše

jeze bodo čutili tudi tisti, ki v zadevi sploh ne bodo prisotni.Na marsikaterem področju bi imeli veliko več uspeha, če nebi bili tako resni. Sami sebi ne obljubljajte in ne nalagajte si šenovih obveznosti.

RAK 22. junija – 22. julija

Dogodke boste komaj sproti dohajali. Še dobro,da ste sposobni biti na dveh mestih hkrati. Po-

slovna poteza se vam tudi v prihodnosti izkaže kot zelo dobra.Ljudi v svoji bližnji in širši okolici ste navadili, da se vedno zvsem strinjate, zato bodo nekateri še posebno šokirani, kerboste izrazili svoje mnenje.

KOZOROG 22. decembra – 20. januarja

Na strpnost nekoga se ne smete zanašati, saj selahko zato opečete. Že nekaj časa prelagate do-

ločeno zadevo in skrajni čas je, da jo dokončate, ne da vasna to kdo opozori. V trenutku boste hoteli vse spremeniti, pane zato, ker bi se naveličali, ampak zato, ker ne boste znaliobčutiti pravega zadovoljstva.

STRELEC 23. novembra – 21. decembra

Nemir in razne krize so vam zadnje čase kradlespanec. V tem mesecu se vam bo marsikaj zjas-

nilo in prišli boste do določenih resnic. Postavili boste mejein si s tem polepšali marsikateri dan. Tu in tam bi se lahkomalo bolj posvetili sebi. Alarm, ki ga boste slišali, ne bo brezrazloga.

DVOJČKA 21. maja – 21. junija

Bolj ko se boste zaletavali, večje bodo vaše teža-ve in manj boste sposobni reševati nastalo situa-

cijo. Šele ko se boste umirili in globoko zadihali, se stvari za-čnejo obračati v vašo korist. Pogovor v večji družbi vas bo pri-pravil do tega, da se boste spustili v investicijo, za katero ševčeraj ne bi hoteli niti slišati.

BIK 22. aprila – 20. maja

Sto in sto načinov je, kako lahko osrečimo sebeali pa nekoga drugega. Vedno iščete srečo daleč

od sebe, čeprav jo imate na dosegu roke. Prebudili boste vsebi željo in potem imate do cilja le še en korak. Pred vami jekar nekaj dogodivščin in ne bo vam dolgčas. Obeta se vamavantura ...

ŠKORPIJON 24. oktobra – 22. novembra

Skrbelo vas bo finančno stanje, saj ste v zadnjemčasu preveč zapravljali. Pred vami so pozitivne

spremembe, a kljub temu vas bo obremenjevalo tisoč različ-nih misli. Ostanite zvesti svojim sanjam. Od veliko ljudi bostepresenečeni, seveda prijetno in spet boste dobili nazaj obču-tek priljubljenosti.

TEHTNICA 24. septembra – 23. oktobra

Končno vam bo uspelo, da se otresete skrbi, kiso vas dolgo časa pritiskale k tlom in vam črpale

še zadnjo zalogo skrite energije. Nepričakovano in v zadnjemtrenutku vam bo priskočil na pomoč nekdo, ki vam je prejznanec kot prijatelj. Prejeli boste denar, ki ste ga imeli obljub-ljenega, a že pozabljenega.

OVEN 21. marca – 21. aprila

Sestavila: Tanja - 040 514 975


Horoskop

ME

TRO

TRG

OVS

KA

DR

UŽB

A d.

d.,

LAVA

8,

CE

LJE

PRILOGA GORENJSKEGA GLASA ZA MESTNO OBČINO KRANJ … · Popust na kuponih se ... jih je opravilo...

Documents

Transcript of PRILOGA GORENJSKEGA GLASA ZA MESTNO OBČINO KRANJ … · Popust na kuponih se ... jih je opravilo...