Prihodnost gradnje v lesu je logična

45
GRADNJA in BIVANJE 1 UVODNIK Dušan Matičič, urednik priloge Gradnja in bivanje Gradite, dokler še lahko Trenutne razmere v Evropski uniji niso rožnate, še posebno tiste države, ki so na evropskem zemljevidu najbolj južno, se svetijo rdeče. Alarm! Države so na robu bankrota, evropske in- štitucije so začele vanje prečrpavati nova sredstva, vendar pa si navadni državljan teh rdeče obarvanih dežel od tega denarja ne more obetati kaj dosti. Poglejmo na Ciper. Ljudje panično dvigajo svoje prihranke, a kaj možno je, da bo del tega v preteklosti prisluženega denarja ostal v bankah, saj ga bodo Ciprčani z dvigom stotaka na dan le težko prelili k sebi v nogavico. Pravijo, da podobna usoda čaka tudi Slo- venijo. Zato rešite prihranke, dokler še imate dostop do njih. Seveda, ko imamo enkrat denar varno v nogavici, se pojavi vpra- šanje, kaj z njim storiti. Ker berete prilogo o gradnji in bivanju, vam torej predlagamo: GRADITE, da boste lahko mirno BIVALI! Kar vsepovprek graditi nove hiše sicer ni najboljša ideja, če je vaš bivanjski problem že rešen, denar raje naložite kam drugam. Za tiste, ki vam je uspelo prihraniti kupček denarcev, z njimi pa še niste kaj dosti ustvarili, je trenutno odličen čas za gradnjo hi- še. Na naslednjih straneh boste lahko prebrali, da vam v Lumar- ju pasivno (!) hišo zgradijo že za dobrega tisočaka na kvadratni meter (z upoštevano subvencijo Eko sklada). Malce manj tehno- loško nabito hišo tako lahko zgradite (no, v teh časih raje recimo, da hišo kupimo) že za precej manj. Pa tudi če ne bo pasivna, bo energetsko zelo varčna, tako da tudi stroški za prihodnost ne bo- do astronomski, še zlasti, če si za ogrevanje in hlajenje omislite kakšno od tehnologij za izkoriščanje obnovljivih virov energije. Lahko pa si kupite nov luksuzni avto. Cena je podobna.

Transcript of Prihodnost gradnje v lesu je logična

Page 1: Prihodnost gradnje v lesu je logična

GRADNJA in BIVANJE 1

U V O D N I K

Dušan Matičič, urednik priloge Gradnja in bivanje

Gradite, dokler še lahkoTrenutne razmere v Evropski uniji niso rožnate, še posebno tiste države, ki so na evropskem zemljevidu najbolj južno, se svetijo rdeče. Alarm! Države so na robu bankrota, evropske in-štitucije so začele vanje prečrpavati nova sredstva, vendar pa si navadni državljan teh rdeče obarvanih dežel od tega denarja ne more obetati kaj dosti.

Poglejmo na Ciper. Ljudje panično dvigajo svoje prihranke, a kaj možno je, da bo del tega v preteklosti prisluženega denarja ostal v bankah, saj ga bodo Ciprčani z dvigom stotaka na dan le težko prelili k sebi v nogavico. Pravijo, da podobna usoda čaka tudi Slo-venijo. Zato rešite prihranke, dokler še imate dostop do njih.

Seveda, ko imamo enkrat denar varno v nogavici, se pojavi vpra-šanje, kaj z njim storiti. Ker berete prilogo o gradnji in bivanju, vam torej predlagamo: GRADITE, da boste lahko mirno BIVALI!

Kar vsepovprek graditi nove hiše sicer ni najboljša ideja, če je vaš bivanjski problem že rešen, denar raje naložite kam drugam. Za tiste, ki vam je uspelo prihraniti kupček denarcev, z njimi pa še niste kaj dosti ustvarili, je trenutno odličen čas za gradnjo hi-še. Na naslednjih straneh boste lahko prebrali, da vam v Lumar-ju pasivno (!) hišo zgradijo že za dobrega tisočaka na kvadratni meter (z upoštevano subvencijo Eko sklada). Malce manj tehno-loško nabito hišo tako lahko zgradite (no, v teh časih raje recimo, da hišo kupimo) že za precej manj. Pa tudi če ne bo pasivna, bo energetsko zelo varčna, tako da tudi stroški za prihodnost ne bo-do astronomski, še zlasti, če si za ogrevanje in hlajenje omislite kakšno od tehnologij za izkoriščanje obnovljivih virov energije.

Lahko pa si kupite nov luksuzni avto. Cena je podobna.

Page 2: Prihodnost gradnje v lesu je logična

IZ VSEBINE:Ekskluzivno preverjamo: Prinaša kontejnerski posel sanjske donose ali gre le za nateg? / Testirali smo »vzhodne« in »zahodne« izdelke. Kateri so resnično boljši? / Kje najugodneje postopno varčevati? / Zapravljivi ruski turisti – priložnost za podjetne / Kako smo se pogajali za nižje nepremičninske provizije / 6 nasvetov, če se lotite sprememb na nepremičnini / Otroški zvezdniki: Za snemalni dan 100 evrov zaslužka in več / Zaradi vstopa Hrvaške v EU vlagatelji že služijo

Kako v teh casih do sluzbePreberite, kako je pet naših sogovornikov iskalo službo in jo tudi našlo

ˇ ˇ

ŽE V PRODAJI!Revija za upRavljanje osebnega pRemoŽenja

ISSN

1580-7

517

EKSKLUZIVNO: Kontejnerski

posel s sanjskimi donosi

ali le nateg?

Zaradi vstopa Hrvaške v EU vlagatelji že služijo

22Juhu, bogati Rusi so tu. Višja je cena, raje kupijo!

42Testirali smo »vzhodne« in »zahodne« izdelke

54

Kako v teh časih do službe

Mihi, Maši, Ljubiši, Anji in Tilnu je uspelo

34

Št 3 • maRec 2013 • cena 4,90 euR

080 15 80 I [email protected] I www.mojefinance.si

Page 3: Prihodnost gradnje v lesu je logična

GRADNJA in BIVANJE 3

K A Z A L O

oglasna PRIloga

Gradnja in bivanjeMarec 2013

4Stranki ne moreš prodati vsega

6–7Spodbude Eko sklada v letu 2013

8Marles, vreden zaupanja

12Hitre rešitve ne zagotavljajo kakovosti in trajnosti

14–15Prihodnost gradnje v lesu je logična

22–23Energetske in potresne sanacije ter nadgradnje objektov

34–35Ali tudi vi vsako leto barvate?

42Zdravo ogrevanje in hlajenje

44–45LED-tehnologija v domačih svetilih

48Zavetje za ptice je lahko lep okras vrta

Gradnja in bivanje je oglasna priloga časnika Finance.

Urednik priloge:Dušan Matičič[email protected].: 01/30 91 509

Računalniški prelom:Miro Pintar

Lektoriranje:Julija Klančišar

Fotografija na naslovnici:Thinkstock

Urednik oglasnega uredništva:Branko Žnidaršič

Page 4: Prihodnost gradnje v lesu je logična

4 GRADNJA in BIVANJE

Stranki ne moreš prodati vsega

Medtem ko so se jim drugi še posmehovali, so razvili lastno pasivno tehnologijo Lumar Pasiv. To so nato uspešno certificirali pri svetovno priznanem Inštitutu Passivhaus v nemškem Darmstadtu, kjer so kot prvi certificirali pasivno hišo. Večletne izkušnje, znanje, optimizacija in standardizacija pa-sivne tehnologije ter prek 50 postavljenih pasivnih montažnih objektov uvrščajo pod-jetje na prvo mesto med ponudniki pasivne gradnje. » Danes lahko kupcem ponudimo vrhunsko pasivno hišo z odličnim razmer-jem med kakovostjo in ceno, hkrati pa vse znanje prenesemo tudi na druge hiše Lu-mar,« pravi Marko Lukić, direktor Lumarja.

Prihodnost je pasivnaLukić je še vedno prepričan, da bodo pasiv-ne hiše v prihodnosti postale standarden način gradnje, ki bo investitorjem zagota-vljala ohranjanje oziroma zvišanje vrednosti njihove naložbe. Nepremičnine z visokimi stroški ogrevanja bodo vrednost še naprej izgubljale, varčni objekti pa jo bodo prido-bivali. »In v tem je prihodnost. V preteklosti so se kupci za nakup odločali le po kriteriju cene in manj glede na stroške v celotnem življenjskem ciklu, kar je pri nakupu hiše napačno,« poudarja Lukić. Lumarjeve pa-sivne hiše porabijo za ogrevanje približno 60 evrov na leto, ljudje pa za ogrevanje svojih stanovanj večjo vsoto plačajo na mesec. »V času, ko smo k varčevanju zaradi vse višjih stroškov energentov skoraj prisiljeni, so naše hiše posebno zanimive, saj so dolgoročno stroškovno obvladljive. Rast zanimanja za

gradnjo pasivnih hiš potrjuje tudi to, da smo v podjetju Lumar prodali že več kot 50 pasiv-nih montažnih objektov,« še dodaja direktor Lumarja. V Lumarju imajo pripravljen tudi odgovor na nove izzive, saj že ponujajo tudi plusenergijske in aktivne hiše.

S certifikati in nagradami potrjen zanesljiv partnerZdajšnja kriza je pokazala, da vsega kupcem ni več mogoče prodati, zato je v vzponu ka-kovostna gradnja. »Ponudbe kakovostnih pasivnih objektov na slovenskem trgu še ni veliko, saj nas je malo proizvajalcev, ki imamo certificirane tehnologije ali detajle gradnje pasivnih hiš. Še manj pa je takšnih z večletnimi izkušnjami. Zato naj ljudje pri nakupu nizkoenergijske ali pasivne hiše in pred končno odločitvijo preverijo tudi to, saj so standardizirani in certificirani projektni detajli, nadzirani in certificirani proizvodni procesi ter kakovostna montaža pomembni dejavniki varnosti gradnje in garancije,« razlaga Lukić. V zadnjih letih se je Lumar uveljavil kot najbolj inovativno podjetje na področju montažne gradnje. Kupcem po-nujajo vrhunsko tehnologijo, ki zagotavlja kakovostno in prijetno bivalno ugodje ob minimalnih stroških v celotnem življenj-skem ciklu. Kakovost, inovativne tehnološke rešitve in razvoj v Lumarju redno preverjajo in nadgrajujejo s certifikati. Ti kupcem spo-

ročajo, da hišo gradijo s partnerjem, ki ima znanje, izkušnje in reference. »V Lumarju smo prejeli že več kot 15 domačih in tujih certifikatov ter nagrad, ki potrjujejo naša prizadevanja in filozofijo razvoja nizkoe-nergijskih ter pasivnih montažnih objektov. Še vedno smo edini evropski proizvajalec, ki ima pasivno tehnologijo certificirano pri nemškem Inštitutu Passivhaus, ob tem pa še evropsko tehnično soglasje (ETA) za pasivni sistem,« dodaja Lukić.

Vse Lumarjeve hiše so vsaj nizkoenergijskePrednosti podjetja Lumar so hiše s kakovo-stno izvedenimi detajli, vrhunsko tehnologijo konstrukcijskih sistemov in energetske učin-kovitosti, ki zagotavljajo, da je vsaka njihova hiša vsaj nizkoenergijska. »Večletne izkušnje in znanje nam omogočajo, da lahko strokovno svetujemo in spremljamo kupce skozi celoten postopek gradnje njihove sanjske hiše. Zaradi standardizirane in optimizirane tehnologije lahko ponujamo vrhunske hiše z vgrajenimi inovativnimi in kakovostnimi komponen-tami ter detajli ob odličnem razmerju med kakovostjo in ceno,« pravi Lukić. Po zaslugi standardizacije proizvodnje lahko torej pa-sivno hišo Primus 137 s certificirano tehno-logijo ponudijo že za 1.250 evrov na kvadratni meter pri ponudbi na ključ, z upoštevanjem subvencije Eko sklada in popustom podjetja pa je končna cena še malce pod 1.100 evrov. Tako lahko danes kupci v Lumarju dobijo pasivno hišo že za ceno, ki velja za dobro nizkoenergijsko hišo.

Primus je zmagovalec med pasivnimi hišami v SlovenijiV Lumarju kupcem ponujajo več tipskih pasivnih hiš, najbolj priljubljena pa je hi-ša Primus, ki so jih zgradili že več kot 40. »Gre za največkrat zgrajeno pasivno hišo v Sloveniji, ki ob certificirani tehnologiji ponuja tudi izredno tlorisno razporeditev in funkcionalnost. Razvili smo tudi nove tlorisne zasnove hiše Primus v izvedbi z mansardo in ložo. Z optimiziranjem smo razvili hišo, ki ponuja odlično razporeditev prostorov in je ob tem še izjemno energetsko učinkovita,« pravi Lukić. Tako je tudi večina pasivnih hiš, ki so jih postavili v Lumarju, tipskih. Vendar pa Lukić opaža vse večjo pogostost individualnih idejnih zasnov in gradenj pasivnih hiš.

V Lumarju kupcem ponujajo več tipskih pasivnih hiš, najbolj priljubljena pa je hiša Primus, ki so jih zgradili že več kot 40.

Podjetje Lumar je bil prvi slovenski proizvajalec, ki je že pred še-stimi leti razmišljal o pasivni gradnji

Page 5: Prihodnost gradnje v lesu je logična

6 GRADNJA in BIVANJE GRADNJA in BIVANJE 7

Kakovostno pohištvo po naročilu!Mizarstvo

ZIP Center je del skupine

Telefon: 02 870 6610E-pošta: [email protected]

Kakovost, zanesljivost, kreativnost!

Usposobljeni smo za obdelavo iverala, mediapana, furnirjev, kerroka ter masivnega lesa, skratka vseh materialov, ki se pojavljajo na tržišču. Nenehno se izpopolnjujemo v vseh segmentih proizvodnje.

Pohvalimo se lahko s certifikatoma ISO 9001 in ISO 14001 ki še potrjujeta našo kvaliteto.

Svetujemo, projektiramo, izdelujemo in montiramo pohištvo za poslovne in bivalne prostore.

Spodbude Eko sklada v letu 2013Tudi letos Eko sklad občanom in prav-nim osebam dodeljuje ugodna posojila za različne okoljske naložbe, nepovratne finančne spodbude občanom za naložbe v večjo energetsko učinkovitost in rabo obnovljivih virov energije v stanovanjskih stavbah ter v električna baterijska vozila kakor tudi nepovratne finančne pomoči pravnim osebam za električna baterijska vozila ter vozila za javni potniški promet na stisnjen zemeljski plin ali bioplin. V primerjavi s prejšnjim letom pa ni razpisal nepovratnih sredstev za nizkoenergijsko gradnjo ali prenovo stavb v lasti občin za iz-vajanje vzgojno-izobraževalne dejavnosti.

Lani prek 14.500 vlogV letu 2012 so prejeli več kot 14.500 vlog občanov za pridobitev nepovratnih finanč-nih spodbud za naložbe v stanovanjskih stavbah, kar je preseglo 10.050 načrto-vanih vlog občanov. Le za ukrepe večje energetske učinkovitosti v prometu so dobili manj vlog, kot so jih pričakovali.

Dodeljevanje nepovratnih finančnih spod-bud je sicer povzročilo zmanjšanje zani-manja za ugodna posojila Eko sklada pri občanih, vendar kljub temu v letu 2012 zaznavajo tudi rast kreditiranja okoljskih naložb občanov v primerjavi z letom poprej. Večina občanov je namreč pri finančno zah-tevnejših naložbah, katerih priznani stro-ški so višji od deset tisoč evrov, izkoristila možnost pridobitve nepovratne finančne spodbude in posojila Eko sklada. Sicer pa se pri posameznih naložbah pod navedeno vrednostjo posojilo Eko sklada in nepovra-tna sredstva izključujejo.

Kljub gospodarski krizi in posledično slabšemu finančnemu položaju gospo-darskih družb je ostal obseg kreditiranja okoljskih naložb pri gospodarskih družbah in drugih pravnih osebah ter samostoj-nih podjetnikih in zasebnikih v letu 2012 primerljiv s prejšnjimi leti, pri čemer pa so bila posojila večinoma usmerjena v fi-nanciranje naložb, ki zmanjšujejo izpuste toplogrednih plinov. Na javni poziv za kre-ditiranje okoljskih naložb pravnih oseb, samostojnih podjetnikov in zasebnikov iz leta 2012, ki je veljal do 31. januarja 2013, je prispelo rekordnih 85 vlog.

Za okoljske naložbe občanov in podjetij bo Eko sklad tudi letos namenil znatne nepovratne spodbude in ugodna okoljska posojila

ZA oBčANE tuDI poSoJIlo IN NEpoVRAtNA SREDStVA hkRAtIEko sklad v primerih, ko priznani stroški naložbe občana presegajo deset tisoč evrov, omogoča tako pridobitev nepovratne finančne spodbude kot tudi najem ugo-dnega posojila. Pri tem skupni znesek nepovratne finančne spodbude in posojila ne sme presegati priznanih stroškov kreditirane naložbe.

INfoRmAcIJEPotencialni posojilojemalci ali osebe, upravičene do pridobitve nepovratne fi-nančne spodbude, lahko vse informacije o posameznih javnih pozivih pridobijo v času uradnih ur po telefonu ali na sede-žu Eko sklada. Sicer pa je več informacij o vseh javnih pozivih Eko sklada z do-kumentacijo za prijavo na voljo tudi na spletni strani www.ekosklad.si.

znesku. Za socialno šibke upravičence spod-buda po javnem pozivu 19SUB-OB13 znaša sto odstotkov priznanih stroškov naložbe.

Nepovratne spodbude za prevozna sredstvaJavni poziv 20SUB-EVOB13 občanom na-menja 200 tisoč evrov za nova in predelana baterijska električna vozila za cestni pro-met, javni poziv z oznako 21SUB-EVPO13 pa za iste naložbe omogoča nepovratno finančno pomoč pravnim osebam in podje-tnikom posameznikom v skupni vrednosti 300 tisoč evrov. Tretji javni poziv, ki ima oznako 22SUB-AVPO13 in je namenjen večji energetski učinkovitosti v prometu, namenja skupaj 300 tisoč evrov nepovra-tnih sredstev podjetjem ali podjetnikom, izvajalcem gospodarskih javnih služb ali koncesionarjem, ki izvajajo javno službo dejavnosti javnega linijskega prevoza po-tnikov v notranjem cestnem prometu ali javnem mestnem potniškem prometu in

bodo kupili nove serijsko proizvedene av-tobuse za prevoz potnikov z več kot devet sedeži, ki kot pogonsko gorivo uporabljajo stisnjen zemeljski plin ali bioplin.

Vsi navedeni javni pozivi za dodeljevanje nepovratnih sredstev bodo predvidoma odprti do konca leta 2013. Naložba, za katero želi občan pridobiti nepovratna sredstva, pred oddajo vloge ne sme biti izvedena oziroma naložba pravne osebe ne sme biti začeta.

Kreditiranje okoljskih naložb za občaneZa občane je v letu 2013 odprt javni poziv za kreditiranje okoljskih naložb z oznako 49OB13, ki ponuja pet milijonov evrov ugodnih posojil za financiranje različnih okoljskih naložb, kot so vgradnja sodobnih naprav in sistemov za ogrevanje prostorov in pripravo sanitarne tople vode, vgradnja solarnih sistemov, toplotnih črpalk, po-

stavitev naprav za pridobivanje električ-ne energije iz obnovljivih virov energije, zamenjava zunanjega stavbnega pohištva, toplotna izolacija zunanjega ovoja stavbe pri obnovi stanovanjske stavbe, gradnja nizkoenergijskih in pasivnih hiš, nakup go-spodinjskih aparatov energijskega razreda A+ ali višjega ter nakup vozil na električni ali hibridni pogon. Občani lahko najamejo posojilo še za zamenjavo azbestne strešne kritine, nakup hišnih kompostnikov, ki so namenjeni predelavi biološko razgra-dljivih odpadkov iz gospodinjstva, pa tu-di za priključitev na javno kanalizacijsko omrežje, vgradnjo malih čistilnih naprav za komunalne odpadne vode ali namestitev zbiralnikov deževnice in naprav za čiščenje pitne vode.

Kreditiranje okoljskih naložb za pravne osebeZa pravne osebe, samostojne podjetnike in zasebnike pa je od 1. februarja do konca novembra 2013 odprt javni poziv z oznako 50PO13, na podlagi katerega je na voljo 24 milijonov evrov ugodnih kreditnih sred-stev. Posojila pravnim osebam so namenje-

na za različne naložbe v varstvo okolja, med katere sodijo tiste v zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov in drugo zmanjšanje onesnaževanja zraka, gospodarjenje z od-padki, varstvo voda, odvajanje odpadnih voda ali oskrbo s pitno vodo in začetne naložbe v okoljske tehnologije.

Eko sklad občanom in pravnim osebam ponuja posojila po obrestni meri trime-sečni EURIBOR + 1,5 %, pri čemer je ob dodelitvi posojila pravnim osebam treba upoštevati omejitve, določene s predpisi o dodeljevanju državnih pomoči.

Nepovratne okoljske spodbudeEko sklad bo letos kot nepovratna sred-stva za naložbe v stanovanjskih stavbah zagotovil 20 milijonov evrov, kot nepovra-tna sredstva za naložbe v okolju prijazna vozila pa 0,8 milijona evrov. Javni poziv 18SUB-OB13 namenja občanom 15,5 mi-lijona evrov za izvedbo različnih ukrepov učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov energije v eno- ali dvostanovanjskih stavbah oziroma posameznih stanovanjih. Za izvedbo nekaterih ukrepov učinkovi-te rabe energije in rabe obnovljivih virov energije pri obnovi tri- ali večstanovanjskih stavb pa velja javni poziv z oznako 19SUB--OB13, v okviru katerega je razpisanih 4,5 milijona evrov nepovratnih sredstev. Višina spodbude je pri večini ukrepov, za katere je mogoče dodeliti nepovratna sredstva za naložbe v stanovanjskih stavbah, omejena na 25 odstotkov priznanih stroškov, hkrati pa je za vsak posamezen ukrep določena omejitev višine spodbude v absolutnem

Tudi letos Eko sklad občanom in pravnim osebam dodeljuje ugodna posojila za različne okoljske naložbe, nepovratne finančne spodbude ob-čanom za naložbe v večjo energet-sko učinkovitost in rabo obnovljivih virov energije.

Page 6: Prihodnost gradnje v lesu je logična

8 GRADNJA in BIVANJE

Marles, vreden zaupanjaLesena montažna gradnja oziroma gradnja objektov z leseno okvirno konstrukcijo je hitra, natančna, vremensko neodvisna, požarno in potresno varna, predvsem pa energetsko izjemno varčna ter okolju in človeku prijazna. Ob vseh teh prednostih je v najrazvitejših državah že splošno pri-znana kot prava rešitev za trajno in zdravo bivanje.

V podjetju Marles hiše, d. o. o., v razvoj hiš vključujejo razvojne smernice in novosti na področju materialov kot tudi elemente ekologije in energetske varčno-sti. Pomembno vodilo pa je posameznik, pravi Bogdan Božac, direktor podjetja: »Želimo, da je vsaka hiša plod individualne želje, s čimer kupcu omogočamo njegovo optimalno zadovoljstvo. V svoji strateški usmeritvi se nenehno trudimo za inova-cije in izboljšave ter spremljamo novosti s področja montažne lesene gradnje, trende in okoljske usmeritve.«

Trend sta les in pasivna hišaNovi trendi so v trajnostni gradnji viso-koučinkovitih in pasivnih objektov z višjo dodano vrednostjo, povečuje pa se tudi delež montažne lesene gradnje na splošno. Zaradi pomanjkanja časa se vse več kupcev odloča za gradnjo na ključ, pri čemer v Marlesu kupcem ponujajo celostne rešitve.

Tipskih zasnov hiš praktično ni več, saj lahko kupci skupaj z arhitekti oblikujejo hišo po svoji želji. Kot razlaga Božac, pa opažajo vedno več zanimanja za gradnjo v pasivnem in ekosistemu, pri katerih je toplotna izolacija v celoti narejena iz na-ravnih materialov, kot so lesnovlaknene plošče ali celulozna vlakna, kar zagotavlja izvrstno toplotno izolativnost objekta. To pomeni tudi, da se Marlesove hiše poleti ne pregrevajo, obenem pa so difuzijsko odprte. Na sejmu Dom so predstavili tudi novost na področju zvočne izolativnosti notranjih sten in stropov. S to tehnologi-jo v stropu zagotavljajo odlično dušenje udarnega zvoka.

Les postaja gradivo prihodnostiRazvoj montažne gradnje bo, skladno z direktivami EU, šel v smeri zagotavljanja še večje toplotne učinkovitosti, s še večjim deležem uporabe lesa in drugih naravnih materialov, ne le v konstrukciji, ampak tudi v fasadnih elementih, izolaciji in stavbnem

pohištvu. V Marlesu so razvili sistem, kjer so vgrajeni izključno ekološki materiali. Les je glavni konstrukcijski material, v obliki lesnih vlaken in lesnovlaknenih plošč pa lahko tudi glavni izolacijski ma-terial. Les, tradicionalni gradbeni material, tako vse bolj postaja surovina prihodnosti. K temu je pripomogel tudi razpis Eko skla-da, ki spodbuja gradnjo energetsko učin-kovitih objektov iz naravnih materialov.

Varnost in kakovost sta najpomembnejšiMarles ima vse najpomembnejše certifi-kate za montažno gradnjo v Sloveniji in Evropi, s čimer potrjuje vrhunsko kako-vost svojih proizvodov in zmožnost gra-dnje energetsko učinkovitih in pasivnih objektov ne samo v Sloveniji, ampak po vsej Evropi.

V Marlesu dokazujejo kakovost in varnost objektov z znakom CE oziroma evrop-skim tehničnim soglasjem, ki so ga skla-dno z Direktivo o gradbenih proizvodih EU pridobili kot prvi med slovenskimi proizvajalci montažnih hiš. Še vedno pa so edini proizvajalec, ki je evropsko teh-nično soglasje pridobil od pooblaščenega inštituta v tujini.

Marles je pridobil tudi dva certifikata za nizkoenergijsko in pasivno hišo: certi-fikat Inštituta Passivhaus iz Nemčije in švicarski certifikat MINERGIE. Poleg

omenjenih pa imajo tudi številne nacio-nalne znake kakovosti, kot sta nemški U in avstrijski UA.

»Seveda pa je pomembno, ali se proizva-jalec tudi pri dejanski izvedbi drži po-stopkov in materialov, na podlagi katerih je pridobil certifikat. Žal prihaja na tem področju, predvsem pri manjših proi-zvajalcih, do pogostih kršitev. Zato kupci včasih ne vedo, da se za na videz ugodno ponudbo in ceno skrivata neprimerljiva kakovost in izvedba, ki na daljše obdobje ne odtehtata navidezno ugodnejše cene, čeprav ima ponudnik ustrezen certifikat,« opozarja Božac.

Pomen kakovostnega izvajalcaOb upoštevanju prednosti lesa je treba po-sebno pozornost nameniti izbiri izvajalca lesenega objekta, ki naj svoje delo opravlja po vnaprej pripravljenih in računalniško narejenih tovarniških načrtih ter ob tem dosledno upošteva standarde industrijske proizvodnje. Pomembna je tudi standar-dizacija proizvodnje, pri kateri ni odmi-kov od vnaprej določenih materialov in delovnih procesov. Pomembno pa je tudi, da se nekateri ključni deli gradnje objekta (vgradnja stavbnega pohištva, izdelava fa-sade) opravijo v proizvodnji, saj to zmanjša izpostavljenost objekta vremenskim raz-meram na gradbišču in vpliv človeškega dejavnika, ki je na gradbišču bistveno bolj tvegan kot v proizvodnji.

Luksuzne vile ob jezeru Iles Borromees, ki jih je zgradil Marles.

Page 7: Prihodnost gradnje v lesu je logična

OKNA Marles!Les je naravni material, ki ugodno vpliva na človekovo počutje, zato dajemo prednost LESENIM OKNOM.

NENEHEN RAZVOJ in VRHUNSKA TEHNOLOGIJA nam omogočata izdelavo oken za preproste in tudi za najzahtevnejše projekte. Naša ponudba obsega različne preseke lesa, različne oblike in različne karakteristike, od klasičnih, energetsko varčnih do pasivnih oken, pa tudi številne dodatke, kot so police, okenski križi, senčila, vhodna vrata in drugo.

Poleg PROIZVODNJE OKEN ponujamo tudi kakovostne STORITVE, kot so svetovanje, izmere na objektih, dostave, demontaže in montaže oken, odvoz starih oken, zaključna dela itd.

Naši vodili sta KAKOVOST in ZADOVOLJSTVO kupcev z dolgotrajnim nemotenim delovanjem naših izdelkov. To dokazujemo z GARANCIJO, z ustreznimi CERTIFIKATI in s široko razpredeno servisno mrežo.

Izkoristite ponudbo izjemnih PLAČILNIH POGOJEV – BREZOBRESTNI KREDIT!

STROŠKI NAM, OKNA VAM

Marlesovih top10 hiš na ključže od 850 EUR na m2

Zaradi izredno velikega zanimanja za akcijo Marlesovih Top 10 hiš na ključ v lanskem letu smo se odločili, da jo letos ponovimo.Tokrat smo TOP 10 hišam po najugodnejših cenah dodali še dve ekskluzivni hiši (Kubus in Altea), ki sta z moderno in inovativno obliko prilagojeni arhitekturnim trendom in načelom trajnostne, visoko učinkovite nizkoenergijske gradnje.

Nakup hiše še nikoli ni bil tako preprost, udoben in ugoden. Gradnja z Marlesom na ključ je ugodnejša, kot da gradite sami.

Marles d.d. | Limbuška c. 2 | 2341 Limbuš | tel.: 02 429 45 00 | faks: 02 429 46 40 | E-mail: [email protected]

SALON IDEJ MARLES | Dunajska 151 | 1000 Ljubljana | tel.: 08 205 28 51 | faks: 08 205 28 52 | www.marles.com

Za več informacij o akciji nas pokličite na telefon 02 429 45 00, obiščite v Marlesovem salonu v Ljubljani ali vzorčnih hišah v Mariboru. Marlesov svetovalec vam bo pomagal izbrati vašo sanjsko marlesko. Podrobnosti o ponudbah si lahko ogledate tudi na naši spletni strani www.10his.si.

Za vas smo pripravili tudi posebno ponudbo Marlesove subvencije, s katero lahko uveljavite dodatni popust do višine 6.250 EUR. Za kupce Marlesove hiše smo pripravili tudi nagradno igro, v kateri bomo trem kupcem povrnili vrednost njihovega stavbnega pohištva do višine 8.000 EUR z DDV.

Marles i

n Eko

Sklad Vam omogočata na Marles okna kar ...

47do%

POPUSTA

hise-in-psp_oglas_203x271.indd 1 27.3.2013 9:49:37

Page 8: Prihodnost gradnje v lesu je logična

10 GRADNJA in BIVANJE

ekospodbudezmanjšajte stroške za energijo

ugodni krediti za občane in podjetja za različne naložbe v zmanjševanje obremenjevanja okolja za večje naložbe občanov v učinkovito rabo energije možnost hkratne pridobitve subvencije in kredita

nepovratne finančne spodbude občanom za različne ukrepe učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov energije vstanovanjskih stavbah občanom za nakup energijsko učinkovitih vozil z električnim ali hibridnim pogonom podjetjem za ukrepe učinkovite rabe energije v prometu

Več informacij na www.ekosklad.si ali na telefonski številki 01 / 241 48 20

ekospodbudezmanjšajte stroškeza energijo

ugodni krediti za občane in podjetja za različne naložbe v zmanjševanje obremenjevanja okolja za večje naložbe občanov v učinkovito rabo energije možnost hkratne pridobitve subvencije in kredita

nepovratne finančne spodbude občanom za različne ukrepe učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov energije vstanovanjskih stavbah občanom za nakup energijsko učinkovitih vozil z električnim ali hibridnim pogonom podjetjem za ukrepe učinkovite rabe energije v prometu

Več informacij na www.ekosklad.si ali na telefonski številki 01 / 241 48 20

Oglas_EGES2013_05strani_201302051 1 6.2.2013 10:10:09

Inovativni prestiž vhodnih vrat

Ni veliko slovenskih podjetij, ki bi jih po vsej Evropi cenili zaradi inovativnosti. Še manj je tistih, ki postavljajo svetovne trende. Podjetje Pirnar je eno takih. In to na področju, kjer inovacij morda ne pri-čakujemo – pri prestižnih hišnih vhodih.

Vedno inovativniVsako leto predstavijo toliko inovacij, kot jih imajo večji evropski tekmeci v nekaj letih. Ne le novih modelov, ampak doslej

neznanih rešitev, ki poenosta-vijo življenje. V minulih letih jim je uspelo narediti najbolje izolirana aluminijasta vrata na svetu, večnivojsko zasnovo vrat, osupljivo raven vhod s popol-noma poravnanimi vrati, stekli, okvirji in potezalom, štirislojno zasteklitev, štirikratno tesnjenje

vrat in kopico drugih inovacij.

Tudi na januarskem sejmu BAU v Münchnu, najpomembnejšem arhitekturnem in gradbe-nem sejmu v Evropi, so postregli z mnogimi novostmi. Novinarji in obiskovalci so se tr-li ob čudovito elegantnih vratih, pokritih z matiranim in svetlečim steklom v različnih temnih vzorcih. Občudovali so nove načine preoblikovanja površine vrat, ki je spominjala na živahno vrenje potoka čez kamne. Drugje

je del vrat vzvaloval kot velik vodni val, a z nepričakovanim lesnim vzorcem.

Skriti čitalnik prstnih odtisovTehnološko presenečenje pa je obljubljal novi čitalnik prstnih odtisov vrhunskega proizvajalca, razvit posebej za podjetje Pirnar. Gre za manjše, tanjše in elegan-tnejše tipalo kot doslej.

Pri Pirnarju so ga vdelali, kjer je bilo prej nemogoče. Najprej v ožje in elegantnejše cevi vratnih potezal z vgrajeno osvetlitvijo. Drugje so čitalnik skrili v odprtino za prste ugreznjenega vratnega potezala. Najbolj nenavadna ideja pa je bila nevidni čitalnik. Majhna kovinska ploščica je skrivala gumb, ki se je mehko podal pod pritiskom. Ko si ga potisnil globoko v vrata, je čitalnik odčital prstni odtis in odklenil vrata.

Inovacije se včasih skrivajo, kjer jih naj-manj pričakujemo. A jih opazimo in ceni-mo, ker nam lajšajo življenje. Pri Pirnarju jim to uspeva vsako leto zapored. Prepro-sto zato, ker vsakokrat želijo premagati samega sebe.

V podjetju Pirnar vsako leto predstavijo toliko inovacij, kot jih imajo večji evropski tekmeci v nekaj letih. Ne le novih modelov, ampak doslej neznanih rešitev, ki poenostavijo življenje.

Page 9: Prihodnost gradnje v lesu je logična

GRADNJA in BIVANJE 11

Blagovna znamka AJM je sinonim za kakovostV pomladnem času se pogosto lotevamo različnih prenov svojega doma, kamor sodi tudi menjava oken in vrat. Pri tem je zelo pomembno, kakšna okna in vrata izberemo, saj lahko s premišljeno izbiro stavbnega po-hištva prihranimo veliko energije, potrebne za ogrevanje. Prav tako pa je pomembno, da se stavbno pohištvo zlije s celostno podobo našega doma in ga tako še polepša.

Več kot 20-letna tradicijaPodjetje AJM okna, vrata, senčila, d. o. o., ki ima sedež v Kozjaku nad Pesnico pri Mari-boru, je naš vodilni proizvajalec stavbnega pohištva in se ponaša že z več kot 20-letno tradicijo. Svetujejo, da bodite pri izbiri no-vih oken in vrat pozorni, da so ta iz kakovo-stnih materialov, da imajo vgrajeno okovje, ki omogoča večfunkcijsko odpiranje, in sen-čila, ki učinkovito ščitijo pred zunanjimi vplivi. Njihov proizvodni program obsega PVC, ALU in lesena okna ter vrata, senčila, police, kljuke, prezračevalne in varnostne

sisteme, sisteme za čiščenje in vzdrževanje stavbnega pohištva in druge dodatke. Nji-hova blagovna znamka je danes sinonim za kakovost in visoko stopnjo tehnološke dovršenosti, ki jo v proizvodnem procesu nenehno nadgrajujejo in na trgu predsta-vljajo z inovativnimi rešitvami.

AJM ZERO SASHOsrednja novost, s katero so se že v začet-ku leta predstavili na mednarodnem sejmu BAU v Münchnu in prvič v Sloveniji na sejmu Dom, je okno AJM ZERO SASH. To je revo-lucionarno novo okno, ki ga odlikuje izjemen dizajn, saj sta krilo in okvir na notranji strani popolnoma poravnana. Okensko krilo je v celoti izdelano iz stekla in združuje zahteve po prvovrstnem videzu, dolgi življenjski dobi in kakovosti. Zanimanje za okno je na obeh sejmih preseglo vsa njihova pričakovanja.

AJM je Trusted brandPodjetje AJM je nosilec številnih priznanj,

nagrad in certifikatov, ki jih je prejelo v minulih letih. Že drugo leto zapored pa se lahko ponaša s priznanjem Trusted brand oziroma zaupanja vredna blagovna znam-ka, kar vnovič dokazuje, da je blagovna znamka AJM sinonim za kakovost in za-upanje. Priznanje se podeljuje na podlagi obsežne mednarodne ankete, ki je bila izvedena med slovenskimi bralci revije Reader's digest, in ti so zaupanje spet iz-kazali blagovni znamki AJM in ji podelili laskavi naziv Trusted brand 2013. Gre torej za priznanje kupcev, eno redkih, ki ga ni mogoče kupiti ali na kakršenkoli način vplivati na njegovo pridobitev.

Omenjeno priznanje ter tudi vse druge nagrade in certifikati potrjujejo, da so njihovi izdelki najvišje kakovosti, v vseh fazah svojega življenjskega cikla prijazni do okolja, in da na področju varčnosti z energijo trenutno ponujajo daleč najboljše rešitve.

Page 10: Prihodnost gradnje v lesu je logična

12 GRADNJA in BIVANJE

je v zadnjem desetletju po zaslugi tehnološko dovršenih izdelkov in novih tehnologij vgra-jevanja opeke zelo iz-popolnila, tako da je mogoča suha gradnja, pri čemer se je zelo po-spešila izvedba del. Po zaslugi lepljenja tako hitrost gradnje z opeko intenzivno sledi mon-tažni izvedbi, hkrati pa zagotavlja izredno visoko raven kakovosti gotove zidne konstruk-cije v vseh pogledih (ravno zidovje, odlič-ne mehanske lastno-sti, natančna izvedba in idealna podlaga za finalno obdelavo ter

morebitno pritrjevanje raznih elementov na zid). Dela se lahko izvajajo po korakih skladno s finančno zmogljivostjo investi-torja. Praksa kaže tudi na to, da so objekti, grajeni z opeko, finančno ugodnejši. Že-lje investitorjev in prilagoditve indivi-dualnim zahtevam se lahko upoštevajo v vseh fazah izvedbe projekta kot tudi v času uporabe objekta.

Opečna gradnja uspešno sledi smernicam modernega arhitekturnega oblikovanja in se odlično prilagaja različnim oblikovnim rešitvam. V kombinaciji z opečnimi fasa-dnimi sistemi ustvarja trajne arhitekturne rešitve.

Ne samo energetsko učinkoviti, ampak tudi trajniŠtevilni klasično narejeni objekti iz opeke v zadnjem obdobju dosegajo in celo presegajo stroge zahteve glede energetske učinkovito-sti, kar je razvidno iz podatkov Eko sklada, ki tako gradnjo tudi subvencionira. Grad-beni izvajalci se tudi pogosto izobražujejo in seznanjajo s sistemskimi rešitvami za energetsko učinkovito gradnjo iz opeke. Pozitivne izkušnje iz prakse in zadovoljstvo investitorjev, ki že bivajo v energetsko učin-kovitih hišah iz opeke, nam to potrjujejo.

Poleg tega je pri klasični opečni gradnji pri postopku sanacije oziroma odstranitve objekta možno vgrajene materiale reciklirati in jih ponovno uporabiti. Objekti iz opeke tudi odlično botrujejo vremenskim ujmam in podnebnim spremembam, opečna hiša pa po 30 letih uporabe še vedno ohranja svojo vrednost.

Opečna industrija na slo-venskem trgu ponuja kla-sične in toplotnoizolacij-ske glinene zidake ter sis-temske rešitve za gradnjo celotne hiše. To pomeni: zidno opeko za gradnjo nosilnih in nenosilnih zidov, elemente za med- etažne stropne konstrukci-je, strešne kritine, glinene fasadne elemente, agregat za opečne tlake in proizvo-de za zunanjo ureditev.

Skozi čas se surovina za izdelavo opeke ni bistve-no spreminjala. Z izbolj-šanjem receptur in teh-nologije proizvodnje so proizvajalci pri opečnih zidakih dosegli odlične toplotnoizolacijske vrednosti, ob tem pa ohranili visoko raven mehanske odporno-sti (požarna odpornost, potresna varnost, zvočna izolacija).

Opečne zgradbe ohranjajo vrednostLokalni vir surovine in proizvodnje na slo-venskem trgu je za investitorje v različnih segmentih (individualni objekti, šole, vrtci in drugi javni objekti) pomemben doda-ten razlog za zaupanje. Ne nazadnje se je skozi zgodovino pokazalo, da so objekti, grajeni iz opeke, ena izmed boljših možnih rešitev, ki zagotavlja kakovost bivanja, dolgo življenjsko dobo brez visokih stro-škov vzdrževanja in ohranja investicijsko vrednost oziroma jo lahko z leti še zvišuje, kar za investitorja pomeni, da je to varna naložba v prihodnost.

Stereotip, ki ne držiZa klasično opečno gradnjo v javnosti velja prepričanje, da ni tako energetsko učinkovita kot lesena ali drugačna mon-tažna izvedba. A to je stereotip, ki ne drži. Z novimi generacijami opeke lahko posta-vimo energetsko učinkovito hišo, ki je tudi trajna. Široka paleta toplotnoizolacijskih zidakov in pripadajoče sistemske rešitve toplotnih mostov ponujajo veliko možnosti za sestavo konstrukcije objekta. To pomeni, da lahko z opeko zadostimo vsaki zahtevi in želji investitorja po energetsko učinkoviti gradnji. Pomembno pri tem je, da dela zau-pamo strokovnim izvajalcem, ki kakovostno vgradijo sistemske rešitve, ki jih ponujajo proizvajalci.

Opečna gradnja z masivnimi zidovi zago-

Hitre rešitve ne

zagotavljajo kakovosti in

trajnosti

OpEčNA GRADNJA

tavlja trajno konstrukcijsko rešitev, ob tem pa daje neomejene možnosti izpolnjevanja kriterijev energetske učinkovitosti. To je bistvena prednost opečne masivne gradnje pred montažnimi sistemi, kjer izolacijski materiali sestavljajo pretežni delež kon-strukcije. Dejstvo je, da z opečnimi zidovi ohranjamo udobno bivalno klimo v vseh le-tnih časih in različnih razmerah (uravnava-nje vlage v prostoru, odlične akumulacijske lastnosti opečnih sten, naravni materiali).

Suha gradnja tudi z opekoZ osredotočanjem zgolj na podatke o porabi energije in hitrosti gradnje so se zanemarili številni argumenti, ki so za končnega uporabnika zelo pomembni. »Hitre rešitve« niso zagotovilo za kako-vost in trajnost. A tudi gradnja z opeko se

Page 11: Prihodnost gradnje v lesu je logična

GRADNJA in BIVANJE 13

Predani projektu, zavezani stranki

PostojnaTržaška c. 87a05 700 05 55

LjubljanaUkmarjeva c. 201 600 37 10

[email protected]

Rehau Geneo®

Gradite ali obnavljate? Potrebujete idejo ali rešitev za vaša okna in vrata? V Postojni dobite vse na enem mestu. PVC in ALU stavbno pohištvo, senčila, police in strokovno montažo. Kakovostna okna in vrata so vaša varnost, varčnost in udobje.Rehau Geneo®

pvcnagode_stik_192x135_180213.in1 1 2/18/13 8:19:06 PM

Lesni vzorci se poslavljajoPodjetje PVC Nagode iz Postojne na trgu nastopa s celotno paleto stavbnega po-hištva iz PVC in segmentom stavbnega pohištva iz aluminija, ki obsega polkna in vrata. Kot pravijo, pa je trenutno najbolj trendovska kombinacija okna iz PVC z zu-nanjo oblogo iz aluminija (sistem klip). V podjetju prisegajo na PVC in aluminijasto stavbno pohištvo, ki ga odlikujejo enostav-no vzdrževanje, velika izbira barv, lažje servisiranje, nižja cena, neobčutljivost za vlago in natančna strojna proizvodnja.

Ukvarjajo se s proizvodnjo in prodajo stavb-nega pohištva, k celotni storitvi pa seveda sodi tudi lastna montaža brez podizvajalcev. Pohvalijo se z natančnostjo, doslednim spo-štovanjem rokov izdelave, dosegljivostjo in odzivnostjo pri prodaji in poprodaji. V podjetju ob tem prodajajo in montirajo še senčila raznih vrst, police, komarnike, opravljajo suhomontažna dela in podobno.

Smernice prihajajo s severaSodobne smernice v tem delu Evrope nare-kujeta avstrijski in nemški trg. Kot razlagajo v podjetju, ta severnjaški trend prispe v naše kraje s približno enoletno zamudo. »Zah-teva po energetski učinkovitosti se seveda ohranja, zaradi splošne gospodarske krize pa ni več toliko zanimanja za pasivno gra-dnjo, ki je še vedno povezana s prevelikimi

vložki glede na povrnjena sredstva,« pravi Marko Petkovšek, vodja prodaje v podjetju PVC Nagode. In glede na to, da vsak raje dvakrat premisli, kam in kako bo vložil svoj denar, je zadeva kar realna. V vzponu je torej nizkoenergijska gradnja s primernimi finančnimi vložki, tudi ob dejstvu, da mogoče zanjo ne bo toliko državne spodbude.

»Zato pa je opazen premik na oblikovni ravni,« ugotavlja Petkovšek, saj je tradi- cionalne lesne oziroma rjave vzorce pre-

cej izpodrinil spekter sivih barv v kombina-ciji z belimi fasadami. »Po letošnjem utripu sejma Dom pa lahko predvidevam, da se bo del investitorjev odločil tudi za belo barvo, ki je bila zadnji dve leti nekako v upadu. Tudi tukaj rahel vpliv pripisujem ceni, saj je znano, da je bela barva vedno osnovna in najcenejša, seveda ob enakih karakteristikah izdelka,« razlaga Petkovšek.

Podjetje PVC Nagode s stavbnim pohištvom iz PVC in aluminija sledi sodobnim oblikovnim in tehnološkim smernicam

Page 12: Prihodnost gradnje v lesu je logična

14 GRADNJA in BIVANJE GRADNJA in BIVANJE 15

Prihodnost gradnje v lesu je logična[INTERVJU] Rupert Gole, lastnik arhitekturnega studia Esplanada in župan občine Šentrupert

Les je obnovljiv material, ki ga je ustva-rila narava. Hkrati je tudi prvi material, ki ga je človek poleg kamna uporabil za gradnjo bivališč ter izdelavo orožja in orodja. Kasneje je naša radovednost in želja po raziskovanju pripeljala v naše okolje umetne materiale, nad katerimi smo se navduševali. Ob tem navdu-šenju pa smo pozabili, da so vplivi na okolje skozi procese izdelave in upora-be umetnih materialov za okolje zelo obremenilni.

Kot pravi Rupert Gole, lastnik arhi-tekturnega studia Esplanada in župan občine Šentrupert, bi bilo dobro, če bi lahko čas zavrteli nazaj, vlagali več na-pora v poglabljanje znanja na področju obdelave lesa in ne toliko v razvoj novih materialov. Z njim smo se pogovarjali o uporabi in potencialih lesa, predvsem v gradnji.

� Zakaj se les spet vrača?Les je ob pravilni uporabi zelo trajen material, predvsem pa popolnoma na-raven in na poti od drevesa do izdelka ne povzroča velikih bremen za okolje. Les se tako spet vrača, saj smo spozna-li, da so naravna gradiva za naše okolje najbolj sprejemljiva. Les je tudi odličen toplotni izolator, kar gre v prid ener-getski učinkovitosti lesenih stavb. Pri obdelavi lesa pa nastaja lesni odpad, ki je cenovno ugoden energent za proizvo-dnjo toplote in elektrike. Menim, da smo po vseh »izletih« na področja umetnih materialov spoznali, da je narava sama največji mojster.

�V tradiciji lesene gradnje v Slove-niji je kozolec najbolj stereotipen. Imamo tudi tradicijo gradnje bivalnih lesenih objektov?Kozolec je rezultat razvoja ljudskega stavbarstva v lesu skozi nekaj stoletij. Na to tradicijo smo lahko zares ponosni. V Šentrupertu smo postavili prvi mu-zej kozolcev na prostem na svetu, ker si ta dediščina zasluži takšno pozornost. Tradicija gradnje kozolcev je preživela

drugo vojno in se nadaljevala v 50. in 60. letih. Po tem pa so vedno pogoste-je lesene stebre nadomestili betonski. Tudi tradicija gradnje lesenih hiš je bila močna, saj je na grafikah iz časa izdelave franciscejskih katastrov videti izjemno veliko lesenih objektov. V preteklosti je bila gozdno-lesna veriga vzpostavljena. Na podeželju je delovalo veliko tesarskih

skupin, ki so bile usposobljene za izdela-vo čebelnjakov, kašč, skednjev, kozolcev in seveda tudi hiš. Poraščenost Slovenije z gozdovi pa se je od takrat samo po-večevala, saj so se kmetijska zemljišča zaraščala, delež gradnje v lesu pa se je zmanjševal. Danes torej razpolagamo z ogromno količino gradiva, ki ga je treba le umno izkoristiti.

Bost

jan

Puce

lj

V državi, ki je tretja po poraščenosti z gozdom v Evropi in ima prek 60 odstotkov ozemlja pokritega s kakovostnimi gozdovi, v katerih raste prek 70 drevesnih vrst, je prihodnost gradnje v lesu in uporaba lesnega odpada v energetske namene popolnoma logična odločitev. Tako pravi Rupert Gole, arhitekt in župan občine Šentrupert.

� Je ponovni zagon lesene gradnje prinesel premike tudi pri arhitektih?Kot arhitekt zadnjih pet let opažam več zanimanja za gradnjo v lesu, tako v javnem sektorju kot tudi v zasebnem, predvsem pri individualnih hišah. Me-nim, da je pri trenutno razviti tehnolo-giji sodobna lesena hiša lahko vrhunski, nizkoenergijski in trajnostno naravnan objekt. Lesena montažna gradnja ne omejuje arhitekta z modularnimi zah-tevami ali čim podobnim, kot smo bili morda vajeni pri armiranobetonski gra-dnji zaradi standardnih dimenzij opažev. Večkrat sem pri kupcih opazil napačno razumevanje, kaj lesena montažna gra-dnja sploh pomeni. Veliko jih je imelo v mislih stereotipne brunarice, ki pa so le

ena od možnosti. Vsekakor moramo tudi arhitekti nenehno slediti razvijajočim se tehnologijam lesene montažne gradnje, ker le tako lahko ustvarjamo vrhunske objekte.

�Kako gledate na pojav pasivne hi-še, ki je najpogosteje lesena?Pasivna hiša je ena izmed možnosti, vendar bi sam raje izbral nizkoenergij-sko zasnovo. Uporaba lesa v konstruk-ciji zagotavlja energijsko učinkovitost v obeh primerih, saj je les dober izolator in takšna konstrukcija ni problematična glede toplotnih mostov, kot sta jeklena ali armiranobetonska. Poznamo lestvico energijskih razredov, ki umešča objekt glede na porabo energije. Če v nizkoe-nergijski enostanovanjski hiši v vsem letu porabimo le za 200 evrov energije, je to popolnoma sprejemljivo. Naložba, ki bi bila usmerjena v nično porabo ener-gije, bi nas stala več, kot bi bil skupni prihranek. V tem je pravzaprav bistvo cele zgodbe. Vedno znova se pojavlja tudi vprašanje o prisilnem prezrače-vanju enodružinske stanovanjske hiše. Poznamo goreče zagovornike in gore-če nasprotnike. Sam ne sodim niti med ene niti med druge. A v naši načrtovani družinski hiši prisilnega prezračevanja ne bo.

�Tehnologija torej ni vse ...Pri odločanju je treba uporabiti ZKP (zdravo kmečko pamet). Sodobna teh-nologija omogoča marsikaj. Hišo lahko napolnimo z vso mogočo tehnologijo, vendar se pojavi ključno vprašanje o razmerju med vrednostjo naložbe, bi-valnim ugodjem in dejanskim prihran-kom na daljše obdobje. Prijatelj si je za družinsko hišo zgradil brunarico, ki jo ogreva s kaminom na drva in toplotno črpalko. Pravi, da ima odlično bivalno ugodje, energije pa porabi za približno 300 evrov na leto. Bolj opremljena hiša, predvsem s strojnimi inštalacijami za prezračevanje, bi verjetno stala več, kot pa je strošek 15-letne porabe energije. Prava smer je torej najugodnejše raz-

merje med naložbo, bivalnim ugodjem in prihranki.

�Kakšne pa so možnosti lesene gra-dnje pri javnih objektih?Pri javnih objektih se je resno začelo raz-mišljati o lesu pravzaprav samo v vrtcih, kjer imamo v Sloveniji že nekaj odličnih primerov. Vsaj dve ugledni podjetji v Sloveniji, ki ponujata leseno montažno gradnjo, sta to področje popolnoma osvojili in se lahko pohvalita z odlični-mi referencami. Veliko možnosti pa se ponuja pri drugih javnih objektih, kot so šole, domovi za starejše, zdravstveni domovi in podobnih objektih ter tudi pri energetskih sanacijah z oplaščenjem stavb za zagotavljanje dodate toplotne izolacije, kjer je priložnost za rabo lesa res velika. Smiselno bi bilo, da bi denimo za področje gradnje medgeneracijskih centrov tudi na ravni ministrstva pri-pravili ustrezne napotke, da bi poleg uredbe o zelenem javnem naročanju tu-di z dodatnimi priporočili investitorje ozavestili in umerili v takšno gradnjo.

� Zakaj bi pravzaprav gradili lesene objekte, ne pa betonskih, kovinskih ...?Preposto zato, ker v naših gozdovih ra-stejo drevesa, ki jih je ustvarila narava. Čakajo, da jim dodamo čim več dodane vrednosti in v celotnem procesu ustva-rimo delovna mesta, ki bodo na podlagi naravne strateške surovine omogočala višji standard prebivalstva. Slovenija nima nafte, nima rudnikov kovin, ima sicer proizvodnjo cementa, ki pa je v tuji lasti. Izbira je popolnoma logična, od vseh možnosti za okolje pa najmanj obremenjujoča. Treba je predelati le vsa-

Les je ob pravilni uporabi zelo trajen material, predvsem pa popolnoma naraven in na poti od drevesa do izdelka ne pov-zroča velikih bremen za okolje!

Page 13: Prihodnost gradnje v lesu je logična

14 GRADNJA in BIVANJE GRADNJA in BIVANJE 15

Prihodnost gradnje v lesu je logična[INTERVJU] Rupert Gole, lastnik arhitekturnega studia Esplanada in župan občine Šentrupert

Les je obnovljiv material, ki ga je ustva-rila narava. Hkrati je tudi prvi material, ki ga je človek poleg kamna uporabil za gradnjo bivališč ter izdelavo orožja in orodja. Kasneje je naša radovednost in želja po raziskovanju pripeljala v naše okolje umetne materiale, nad katerimi smo se navduševali. Ob tem navdu-šenju pa smo pozabili, da so vplivi na okolje skozi procese izdelave in upora-be umetnih materialov za okolje zelo obremenilni.

Kot pravi Rupert Gole, lastnik arhi-tekturnega studia Esplanada in župan občine Šentrupert, bi bilo dobro, če bi lahko čas zavrteli nazaj, vlagali več na-pora v poglabljanje znanja na področju obdelave lesa in ne toliko v razvoj novih materialov. Z njim smo se pogovarjali o uporabi in potencialih lesa, predvsem v gradnji.

� Zakaj se les spet vrača?Les je ob pravilni uporabi zelo trajen material, predvsem pa popolnoma na-raven in na poti od drevesa do izdelka ne povzroča velikih bremen za okolje. Les se tako spet vrača, saj smo spozna-li, da so naravna gradiva za naše okolje najbolj sprejemljiva. Les je tudi odličen toplotni izolator, kar gre v prid ener-getski učinkovitosti lesenih stavb. Pri obdelavi lesa pa nastaja lesni odpad, ki je cenovno ugoden energent za proizvo-dnjo toplote in elektrike. Menim, da smo po vseh »izletih« na področja umetnih materialov spoznali, da je narava sama največji mojster.

�V tradiciji lesene gradnje v Slove-niji je kozolec najbolj stereotipen. Imamo tudi tradicijo gradnje bivalnih lesenih objektov?Kozolec je rezultat razvoja ljudskega stavbarstva v lesu skozi nekaj stoletij. Na to tradicijo smo lahko zares ponosni. V Šentrupertu smo postavili prvi mu-zej kozolcev na prostem na svetu, ker si ta dediščina zasluži takšno pozornost. Tradicija gradnje kozolcev je preživela

drugo vojno in se nadaljevala v 50. in 60. letih. Po tem pa so vedno pogoste-je lesene stebre nadomestili betonski. Tudi tradicija gradnje lesenih hiš je bila močna, saj je na grafikah iz časa izdelave franciscejskih katastrov videti izjemno veliko lesenih objektov. V preteklosti je bila gozdno-lesna veriga vzpostavljena. Na podeželju je delovalo veliko tesarskih

skupin, ki so bile usposobljene za izdela-vo čebelnjakov, kašč, skednjev, kozolcev in seveda tudi hiš. Poraščenost Slovenije z gozdovi pa se je od takrat samo po-večevala, saj so se kmetijska zemljišča zaraščala, delež gradnje v lesu pa se je zmanjševal. Danes torej razpolagamo z ogromno količino gradiva, ki ga je treba le umno izkoristiti.

Bost

jan

Puce

lj

V državi, ki je tretja po poraščenosti z gozdom v Evropi in ima prek 60 odstotkov ozemlja pokritega s kakovostnimi gozdovi, v katerih raste prek 70 drevesnih vrst, je prihodnost gradnje v lesu in uporaba lesnega odpada v energetske namene popolnoma logična odločitev. Tako pravi Rupert Gole, arhitekt in župan občine Šentrupert.

� Je ponovni zagon lesene gradnje prinesel premike tudi pri arhitektih?Kot arhitekt zadnjih pet let opažam več zanimanja za gradnjo v lesu, tako v javnem sektorju kot tudi v zasebnem, predvsem pri individualnih hišah. Me-nim, da je pri trenutno razviti tehnolo-giji sodobna lesena hiša lahko vrhunski, nizkoenergijski in trajnostno naravnan objekt. Lesena montažna gradnja ne omejuje arhitekta z modularnimi zah-tevami ali čim podobnim, kot smo bili morda vajeni pri armiranobetonski gra-dnji zaradi standardnih dimenzij opažev. Večkrat sem pri kupcih opazil napačno razumevanje, kaj lesena montažna gra-dnja sploh pomeni. Veliko jih je imelo v mislih stereotipne brunarice, ki pa so le

ena od možnosti. Vsekakor moramo tudi arhitekti nenehno slediti razvijajočim se tehnologijam lesene montažne gradnje, ker le tako lahko ustvarjamo vrhunske objekte.

�Kako gledate na pojav pasivne hi-še, ki je najpogosteje lesena?Pasivna hiša je ena izmed možnosti, vendar bi sam raje izbral nizkoenergij-sko zasnovo. Uporaba lesa v konstruk-ciji zagotavlja energijsko učinkovitost v obeh primerih, saj je les dober izolator in takšna konstrukcija ni problematična glede toplotnih mostov, kot sta jeklena ali armiranobetonska. Poznamo lestvico energijskih razredov, ki umešča objekt glede na porabo energije. Če v nizkoe-nergijski enostanovanjski hiši v vsem letu porabimo le za 200 evrov energije, je to popolnoma sprejemljivo. Naložba, ki bi bila usmerjena v nično porabo ener-gije, bi nas stala več, kot bi bil skupni prihranek. V tem je pravzaprav bistvo cele zgodbe. Vedno znova se pojavlja tudi vprašanje o prisilnem prezrače-vanju enodružinske stanovanjske hiše. Poznamo goreče zagovornike in gore-če nasprotnike. Sam ne sodim niti med ene niti med druge. A v naši načrtovani družinski hiši prisilnega prezračevanja ne bo.

�Tehnologija torej ni vse ...Pri odločanju je treba uporabiti ZKP (zdravo kmečko pamet). Sodobna teh-nologija omogoča marsikaj. Hišo lahko napolnimo z vso mogočo tehnologijo, vendar se pojavi ključno vprašanje o razmerju med vrednostjo naložbe, bi-valnim ugodjem in dejanskim prihran-kom na daljše obdobje. Prijatelj si je za družinsko hišo zgradil brunarico, ki jo ogreva s kaminom na drva in toplotno črpalko. Pravi, da ima odlično bivalno ugodje, energije pa porabi za približno 300 evrov na leto. Bolj opremljena hiša, predvsem s strojnimi inštalacijami za prezračevanje, bi verjetno stala več, kot pa je strošek 15-letne porabe energije. Prava smer je torej najugodnejše raz-

merje med naložbo, bivalnim ugodjem in prihranki.

�Kakšne pa so možnosti lesene gra-dnje pri javnih objektih?Pri javnih objektih se je resno začelo raz-mišljati o lesu pravzaprav samo v vrtcih, kjer imamo v Sloveniji že nekaj odličnih primerov. Vsaj dve ugledni podjetji v Sloveniji, ki ponujata leseno montažno gradnjo, sta to področje popolnoma osvojili in se lahko pohvalita z odlični-mi referencami. Veliko možnosti pa se ponuja pri drugih javnih objektih, kot so šole, domovi za starejše, zdravstveni domovi in podobnih objektih ter tudi pri energetskih sanacijah z oplaščenjem stavb za zagotavljanje dodate toplotne izolacije, kjer je priložnost za rabo lesa res velika. Smiselno bi bilo, da bi denimo za področje gradnje medgeneracijskih centrov tudi na ravni ministrstva pri-pravili ustrezne napotke, da bi poleg uredbe o zelenem javnem naročanju tu-di z dodatnimi priporočili investitorje ozavestili in umerili v takšno gradnjo.

� Zakaj bi pravzaprav gradili lesene objekte, ne pa betonskih, kovinskih ...?Preposto zato, ker v naših gozdovih ra-stejo drevesa, ki jih je ustvarila narava. Čakajo, da jim dodamo čim več dodane vrednosti in v celotnem procesu ustva-rimo delovna mesta, ki bodo na podlagi naravne strateške surovine omogočala višji standard prebivalstva. Slovenija nima nafte, nima rudnikov kovin, ima sicer proizvodnjo cementa, ki pa je v tuji lasti. Izbira je popolnoma logična, od vseh možnosti za okolje pa najmanj obremenjujoča. Treba je predelati le vsa-

Les je ob pravilni uporabi zelo trajen material, predvsem pa popolnoma naraven in na poti od drevesa do izdelka ne pov-zroča velikih bremen za okolje!

Page 14: Prihodnost gradnje v lesu je logična

16 GRADNJA in BIVANJE

koletni letni prirastek v naših gozdovih, pa bomo lahko gradili, ogrevali, svetili in poganjali stroje.

�Ali lahko lesnopredelovalna sre-dišča oživijo gozdno-lesno verigo?Naraščajoča naklonjenost rabi lesa je za-gotovo priložnost za vzpostavljanje lesno-predelovalnih centrov v Sloveniji skladno s sprejetim državnim akcijskim načrtom

V preteklosti je bila gozdno--lesna veriga vzpostavljena. Na podeželju je delovalo veliko tesarskih skupin, ki so bile usposobljene za izdelavo čebel-njakov, kašč, skednjev, kozolcev in seveda tudi hiš.

Večina le-pljenega konstruk-cijskega lesa za lesene mon-tažne objekte pride iz sosednje Avstrije, z zagonom lesne industrije v Sloveniji pa bi lahko tega proizvajali v Sloveniji.

Les je lep. Če te priložnosti

ne bomo izkoristili sami, jo bodo tujci. De-

loma se je to že zgodilo, saj večina lepljenega konstrukcijskega lesa za lesene montažne vrtce pride iz sosednje Avstrije. Ker bo vedno pomembneje tudi krajšanje logističnih poti lesa zaradi na-raščanja cen fosilnih goriv, nam gre tudi to v prid. V Šentrupertu smo to težnjo zaznali že pred leti, saj je ideja o vzposta-vitvi lesnopredelovalnega centra stara že vsaj tri leta. Verjamemo, da bo naš primer postal dobra praksa, in si želimo čim več posnemovalcev. Znanje za gradnjo objek-tov in mizarske izdelke imamo, prav tako surovino, tako za lastne potrebe kot izvoz.

� Ima torej les v Sloveniji svetlo prihodnost?V državi, ki je tretja po poraščenosti z gozdom v Evropi in ima prek 60 odstot-kov ozemlja pokritega s kakovostnimi gozdovi, v katerih raste prek 70 dreve-snih vrst, je prihodnost gradnje v lesu in uporaba lesnega odpada v energetske namene popolnoma logična odločitev.

�Kje pa so lahko ovire?Tam, kjer običajno v naši državi tudi so: kjer odpove zdrava kmečka pamet in pre-vladuje samo še politična logika in logika raznih lobijev, ki jim je prav malo mar, kaj je logično in kaj ne. Pomembni so le zasluž-ki posameznikov. Upam, da pri lesu ne bo prevladala ta zgodba in bomo slovenskemu lesu dali mesto, ki mu pripada.

Page 15: Prihodnost gradnje v lesu je logična

GRADNJA in BIVANJE 17

Razvoj lesa kot konstrukcijskega materiala

Najstarejši les za gradnjo je bil ma-sivni les – od brun za enostavne mo-stove ali stavbe do tesanega oziroma žaganega lesa za stropne in strešne konstrukcije. Ker pa ima les poleg težav z deformiranjem zaradi vlage tudi bistveno različne lastnosti v dveh pravokotnih smereh (ortotropija), so že v začetku prejšnjega stoletja razmišlja-li, kako bi se temu izognili.

Razžagan in zlepljenPrvi novi proizvod je bil lepljeni lameli-rani les (glued lami-nated timber = glu-lam, Brettschich- tholz = BSH). Les je razžagan na lamele (največja debelina 45 milimetrov), ki so med seboj zlepljene tako, da so vlakna vzporedna. S tem so zmanjšali predvsem zvijanje, hkrati pa se je izboljšala kakovost, saj so napake, kot so grče, na tankih lamelah vidne in jih lahko izžagamo. Elementi niso bili več omejeni niti z dimenzijami niti z obliko, saj je tanke lamele možno ukriviti in v ukrivljenem stanju zlepiti v poljubne oblike. Lepljeni lamelirani nosilci so še vedno eden najbolj uporabljanih proizvodov v gradbeništvu – zaradi izredne raznolikosti oblik so zelo estetski in pogosto uporabljeni za vidne strešne konstrukcije velikih razponov.

Nekoliko spremenjena različica lepljenih lameliranih nosilcev je lepljeni slojnat les (laminated veneer lumber = LVL), zlepljen

iz furnirjev. Pri tem so plasti lesa seveda tanjše, zato elementi iz slojnatega lesa vsebujejo več lepila in imajo tudi ustrezno večjo trdnost. Pri nas se ne uporabljajo veliko, ker nimamo proizvajalca.

Prepletanje plasti za večjo nosilnostZ izdelavo lepljenih lameliranih nosilcev pa se proizvajalci vseeno niso izognili ortotropiji lesa, saj so imeli nosilci v sme-ri pravokotno na vlakna veliko manjšo trdnost kot v smeri vlaken. Elementi so bili predvsem linijski (nosilci), saj bi ime-le plošče v smeri, pravokotni na vlakna, premajhno nosilnost. To pomanjkljivost so proizvajalci lepljenih ploskovnih ele-mentov odpravili z elementi, imenovani-mi X-Lam ali CROSS-LAM, z izmenično zlepljenimi pravokotnimi plastmi, tako

da so trdnostne lastnosti v obeh smereh enake.

Prečno lepljenim ploščam so se v zadnjem času pridružile še plošče brez lepila, te so spojene z mehanskimi spojnimi sredstvi, ki so lahko kovinska ali lesena. Obstaja več va-riant teh izdelkov – plasti so lahko položene samo v dveh pravokotnih smereh, lahko pa so vmes tudi plasti pod kotom 45 stopinj.

Med inovativnimi materiali se pojavlja tudi tako imenovani modificirani les, pri katerem s termično obdelavo bistveno zmanjšajo odzivanje lesa na vpliv vlage, je pa tudi bolj odporen proti škodljiv-cem. Ker je postopek precej zapleten, je material dražji in se za zdaj v gradbenih konstrukcijah še ne uporablja pogosto.

X-Lam oziroma križno lepljen les je eden od razlogov za renesanso lesene gradnje.

Po zaslugi razvoja tehnologije obdelave in predelave lesa je danes lesena gradnja postala neverjetno napredna

Page 16: Prihodnost gradnje v lesu je logična

18 GRADNJA in BIVANJE

Najnovejši izdelek iz programa pod-jetja M Sora je okno UDOBJE 3QL.

Energija, ekološka zavest, nizkoener-gijska in pasivna gradnja, udobnost in varčevanje so pojmi, ki so vtkani v tehnologijo in izdelke M Sore

Pasivna oknaPri pasivnih in nizkoenergijskih oknih ima podjetje M Sora svoj lastni patent za izolacijo EKO S. To je lesena izolaci-ja, ki nadomešča umetne in okolju manj prijazne izolacijske materiale, kot so sti-rodur in drugi. Patent je bil opažen tudi v Bruslju in od tod evropska podpora, ki je namenjena pospeševanju proizvodnje in trženja tega izdelka. Podjetje je pridobilo tudi certifikat PHI za leseno okno in okno alu-les. Najnovejši izdelek iz njihovega programa je okno UDOBJE 3QL.

Okna alu-lesSegment oken alu-les je v Sloveniji in tudi vsej Evropi v vzponu. To so lesena okna, ki imajo z zunanje strani aluminijasto masko. Obstojnost in dvobarvnost pa sta glavna razloga za nakup tega izdelka. Prav v tem segmentu ima M Sora najširšo paleto izdelkov med vsemi slovenskimi proizvajalci stavbnega pohištva.

Steklene steneSteklene stene zelo velikih formatov, dr-sne stene z različnimi shemami odpiranja, stekleni vogali, spoji stekla do stekla pa so izdelki, ki pritegnejo arhitekte in lju-bitelje sodobne arhitekture. Drsne stene s povsem stekleno zunanjo stranjo (ne potrebuje vzdrževanja), znotraj pa les v tankoslojnih lazurah, zagotavljajo zares visoko kulturo bivanja. Ponudba v tem segmentu je zelo raznolika, skoraj vedno pa zahteva projektno delo.

Vedno pogosteje v tujinoStranke M Sore so po večini individu-alni investitorji oziroma graditelji hiš, saj ponujajo izdelke višjega cenovnega razreda. Podjetje pa se zaveda, da se je treba dokazovati tudi v tujini, zato vse več naporov usmerja tudi v izvoz svojih izdelkov.

Okno M Sore je več kot pogled

M Sora je vodilni proizvajalec stavbnega pohištva v Sloveniji, znan po lesenih oknih in oknih iz kombinacije aluminija in lesa (alu-les). So med redkimi podjetji, ki jih kriza v gradbeništvu ni močno prizadela, saj dosegajo stalno desetodstotno letno rast.

Sodobno podjetje na evropski ravniRazlog za to je preprost: so v vseh pogledih zelo dinamično podjetje, kjer različni oddelki odlično sodelujejo med seboj. V M Sori so dokazali, da se s trdim in premišljenim delom da kljubovati raz-meram na trgu, in so se v zadnjih letih iz obrobnega izdelovalca oken razvili v sodobnega proizvajalca, ki konkuri-ra najboljšim evropskim podjetjem v panogi.

Sproti se odzivajo na zahteve trga in sle-dijo tehnološkim novostim. Prodaja in razvoj gresta z roko v roki, posledice pa so vidne v pestri ponudbi izdelkov. Usmer-jenost v odličnost in inovativne rešitve poskušajo vpeljati na vse ravni podjetja. Zaposlujejo visokoizobražene kadre in imajo najsodobnejšo tehnologijo za iz-delavo lesenih oken v Sloveniji.

Težnjam na trgu zlahka sledijoEnergija, ekološka zavest, nizkoener-gijska in pasivna gradnja, udobnost in varčevanje, vse to so pojmi, ki so jih v M Sori že pred časom vtkali v svojo teh-nologijo in izdelke. Zato zlahka sledijo težnjam na trgu. Pasivna okna, okna aIu--les in steklene stene so tri glavne veje njihove ponudbe.

Page 17: Prihodnost gradnje v lesu je logična

En sam pogled v notranjost pove celotno zgodbo o izpopolnjenih tehnoloških postopkih ter trudu in uspehu ljudi, ki jim je uspela edinstvena ekoinovacija. Okolju prijazna naravna izolacija zagotavlja odlicno toplotno izolativnost in navdušuje s prihrankom energije.

Letališka cesta 32b, 1000 Ljubljana T: 01 54 41 310 / F: 01 54 41 271 / E: [email protected] Industrijska 13, 4226 Žiri T: 04 50 50 232 / F: 04 51 04 455 / E: [email protected]

Trg svobode 2, 4226 Žiri www.m-sora.si�

PRODAJNI SALON M SORA d.d.

moderno okno vrhunske kakovosti� Uw=0,82 W/m2K

najsodobnejša tehnologi�ja v Sloveni�ji�

ekoi�novaci�ja okolju pri�jazna toplotna i�zolaci�ja

Oglas_koncni 3 2/25/13 12:53 PM

En sam pogled v notranjost pove celotno zgodbo o izpopolnjenih tehnoloških postopkih ter trudu in uspehu ljudi, ki jim je uspela edinstvena ekoinovacija. Okolju prijazna naravna izolacija zagotavlja odlicno toplotno izolativnost in navdušuje s prihrankom energije.

Letališka cesta 32b, 1000 Ljubljana T: 01 54 41 310 / F: 01 54 41 271 / E: [email protected] Industrijska 13, 4226 Žiri T: 04 50 50 232 / F: 04 51 04 455 / E: [email protected]

Trg svobode 2, 4226 Žiri www.m-sora.si�

PRODAJNI SALON M SORA d.d.

moderno okno vrhunske kakovosti� Uw=0,82 W/m2K

najsodobnejša tehnologi�ja v Sloveni�ji�

ekoi�novaci�ja okolju pri�jazna toplotna i�zolaci�ja

Oglas_koncni 3 2/25/13 12:53 PM

Page 18: Prihodnost gradnje v lesu je logična

20 GRADNJA in BIVANJE

Rihter, znan po individualnostiMontažne hiše so v zadnjem obdobju bli-skovito napredovale in postale sinonim za nizkoenergijsko in pasivno gradnjo. Z razvojem tehnologije so na trg prišli novi izolacijski materiali z večjo toplotno izo-lativnostjo in vse bolj napredni sistemi strojnih in elektroinštalacij.

Standard pasivne gradnje je uvedel nova me-rila, ki bistveno presegajo splošne standarde in pravilnike. Bistvo pasivne hiše je, pravijo v podjetju Rihter, da s pomočjo notranjih virov in sončne energije pozimi zagotovi skoraj vso potrebno energijo za ogrevanje, v vročih poletnih dneh pa s pomočjo sen-čenja in nočnega pohlajevanja zagotavlja znosno temperaturo. Pasivna hiša je tako kombinacija gradnje, ki zagotavlja zelo vi-soke bivanjske standarde.

Vsaka hiša je unikatPodjetje Rihter deluje že več kot 23 let, s strokovnostjo, prizadevnim delom in izje-mno predanostjo pa so se s časom prebili v vrh slovenskih ponudnikov montažnih hiš. Ker je konkurenca med njimi v Sloveniji zelo velika, se zavedajo, da se je treba za vsa-kega kupca posebej potruditi. Predvsem je pomembno, da si za kupca vzamejo čas, mu znajo svetovati in se prilagoditi njegovim željam, kar je njihova največja prednost pred konkurenco. Rihter je znan po indivi-dualnosti, zato je vsaka hiša, ki jo zgradijo, nekaj posebnega, pravzaprav je unikat.

Strankam lahko ponudijo celotno storitev od projektiranja, pridobitve gradbenega dovoljenja, izdelave temeljne plošče ali kleti do gradnje objekta na ključ. Pred-vsem faza projektiranja in pridobitve gradbenega dovoljenja je dolg in zapleten postopek, zato strankam s tem prihranijo nemalo časa in skrbi.

Ključna pa je kakovostPri nizkoenergijski in pasivni gradnji je ključ-na kakovostna izvedba. Hiša mora biti zgraje-na brez toplotnih mostov, s pravilno vgradnjo stavbnega pohištva in odlično izolativnostjo zunanjega ovoja. »Po končani gradnji se lahko vsak kupec naše hiše sam prepriča o kakovosti, saj ob njegovi navzočnosti opravimo preizkus zrakotesnosti in termografijo zunanjega ovoja stavbe. Na koncu so stranke zadovoljne, zato z veseljem pokažejo svojo hišo in zaupajo do-bre izkušnje novim potencialnim kupcem,« pravijo v Rihterju.

DAN oDpRtIh VRAtKdor se želi sam prepričati o kakovo-sti gradnje Rihter hiš, se lahko udeleži dneva odprtih vrat 13. aprila med 9. in 17. uro v Rihterjevi nizkoenergijski hiši v Ljubljani (Cesta na Brdo 128). Tam si boste lahko ogledali hišo v gra-dnji, ki še ni popolnoma dokončana. Tako boste lahko videli pomembne detajle, ki so pri nizkoenergijski in pasivni hiši še kako pomembni in jih v podjetju Rihter ne skrivajo. Strokov-njaki iz podjetja Rihter pa bodo z ve-seljem odgovarjali na vaša vprašanja.

V podjetju skrbno spremljajo novosti na področju gradnje in jih skozi lasten razvoj premišljeno uvajajo v nove projekte. A kot so poudarili, prostora za napake ni, zato vsako noviteto skrbno preverijo. Podjetje Rihter je tehnično zelo razvojno naravna-no, zato v hiše vgrajujejo le najbolj dovr-šene sisteme gradnje ter najbolj napredne strojne in elektroinštalacije, ne glede na arhitekturno zasnovo hiše.

Pasivna hišaV podjetju Rihter aktivno spremljajo in soustvarjajo razvoj na področju pasivne gradnje, ki je v zadnjih letih zelo napre-dovala. Kot poudarjajo, mora biti pasivna hiša dobro zasnovana, zato se v projekt vključijo že v fazi načrtovanja in ga prila-

gajajo individualnim željam strank. Tako se izognejo kasnejšim spremembam, pa-sivna hiša pa je zgrajena kakovostno, brez toplotnih mostov.

Razvili in certificirali so sistem Rihter pa-siv, s katerim bodo v nekaj prihodnjih letih lahko kupcem doma in v tujini zagotavljali najboljšo kakovost pasivne gradnje. Poleg zunanjega ovoja zelo intenzivno razvijajo predvsem sistem strojnih in elektroinšta-lacij, ki bistveno pripomorejo k dodatni energetski varčnosti in bivalnemu ugod-ju. Arhitektom pa je z vsemi tehničnimi rešitvami omogočeno ustvarjalno delo.

Certifikati so pomembni za kupca in graditeljaCertifikati so dodatna kontrola in potr-dilo neodvisnih strokovnih ustanov, da ima izvajalec rešene vse ključne detajle, ki so za kakovostno montažno gradnjo še posebno pomembni.

V podjetju Rihter so poleg Lumarja edini v Sloveniji, ki so za konstrukcijski sistem pridobili certifikat Inštituta Passivhaus iz Darmstadta v Nemčiji, ki potrjuje, da kon-strukcijski sitem Rihter Pasiv izpolnjuje vse pogoje za pasivno gradnjo.

Poleg tega so pridobili tudi znak CE, ki je najpomembnejši znak kakovosti v montažni gradnji in je zakonsko ob-vezen za vse proizvajalce montažne gradnje v EU.

Page 19: Prihodnost gradnje v lesu je logična

DOBRODOŠLI V SVET NARAVNEGA BIVANJA

Več informacij na spletnih straneh :

www.rihter.si www.pasiv.si

T/+386 3 839 04 30F/+386 3 839 04 31

RIHTER d.o.o. Loke 40, 333 Ljubno ob Savinji

[email protected]@rihter.si

Dan odprtih vrat

V soboto 13. 4. 2013 od 09:00 do 17:00 v naši hiši 200 v Ljubljani (Cesta na Brdo)

Ker je hiša še v gradnji, si boste lahko ogledali detajle kakovostne izvedbe nizkoenergijske hiše. Tako se boste lahko prepričali o izolativnosti zunanjega ovoja, pravilni vgradnji stavbnega pohištva ter zrakotesnosti ovoja. Prikazan pa bo tudi postopek izdelave fasade. Tam bo tudi naš predstavnik za strojne inštalacije, ki vam bo svetoval tudi o najcenejših in najboljših načinih ogrevanja. Pri predstavniku banke Sparkasse pa se boste lahko pozanimali o najugodnejših načinih financiranja.

Parkiranje urejeno pred gostilno Konex Club. Vsak obiskovalec dneva odprtih vrat pa prejme brezplačno kavo in rogljiček.

Page 20: Prihodnost gradnje v lesu je logična

22 GRADNJA in BIVANJE GRADNJA in BIVANJE 23

Energetske in potresne sanacije ter nadgradnje objektovV razvitih državah bi morali energetsko sa-nirati prek 70 odstotkov stavbnega fonda, če bi želeli učinkovito vplivati na zmanjšanje porabe energije za ogrevanje stavb pozimi in hlajenje poleti. Tudi v Sloveniji ni nič drugače. Na ministrstvu za infrastrukturo in prostor so že objavili razpis za pridobitev nepovratnih sredstev v skupnem znesku 57,5 milijona evrov, večinoma iz kohezijskih skladov EU, ki bo odprt do porabe sredstev oziroma do konca leta 2014. V Sloveniji se tako zgledujemo po evropskih, večinoma nepotresnih državah, s tem pa zanemarjamo skrb za našo potresno varnost.

Slovenija je potresno ogrožena država, kjer bi morali pri dokazovanju izpolnjevanja bi-stvenih zahtev glede nosilnosti in stabilnosti pri gradnji novih in sanaciji starih objektov zadostiti tudi potresni varnosti. Pri sanaciji objekta pa bi morali tudi računsko izkazati njegovo potresno ogroženost in v okviru danih možnosti zagotoviti njegovo zadostno potresno odpornost.

V Sloveniji je veliko stavb potresno ogroženihVlaganja v energetsko sanacijo brez predhodne potresne anali-ze in proučitve možnosti, ali bi lahko s pravilnim pristopom k energetski sanaciji vplivali tudi na povečanje potresne odpor-nosti stavbe, so tako z ekonomskega vidika nepremišljena in neupravičena. Veliko je objektov, kjer bi lahko s posebnimi, a enostav-nimi konstrukcijskimi ukrepi na zunanjem ovoju stavbe (kjer je največ odprtin in malo nosilnih večinoma zidanih sklopov med od-prtinami) dosegli tudi izboljšanje potresne odpornosti celotne stavbe. Hkrati pri mnogih objektih obstaja možnost, da s premišljeno nadgradnjo in izbiro konstrukcijskega siste-ma pozitivno vplivamo na celotno potresno odpornost nadgrajene stavbe. Tako smo v podjetju CBD, d. o. o., razvili metodo, s ka-tero lahko učinkovito saniramo in hkrati nadgradimo obstoječi objekt.

Raziskava o uporabi elementov Xlam za sanacijoZagotavljanje potresne odpornosti stavbe je ena izmed najpomembnejših in hkrati tudi najzahtevnejših nalog statika pri do-kazovanju stabilnosti in nosilnosti objekta na potresnem območju. V okviru razvoja

Možnosti energetske in potresne sanacije ter nadgradnje starih objektov s pomočjo križno lepljenih (Xlam) lesenih masivnih plošč

Eksperimentalni program preizkusov je trajal več kot mesec dni, opravljenih je bilo skupaj okoli 200 preizkusov na 28 raz-ličnih konstrukcijskih sestavih v naravni velikosti (v merilu 1: 1).

ima sistem veliko togost. Tako je bil rezultat najbolj ugoden pri leseni masivni gradnji iz križno lepljenih lesenih masivnih plošč.

Xlam jacket kot možnost za potresno in energetsko sanacijoPreizkusi so potrdili, da lahko po sistemu »Xlam jacket« uspešno saniramo in oja-

čimo v potresih že poškodovane klasične objekte, zgrajene po sistemu armiranobe-tonskih okvirjev z zidanimi polnili, ali tiste, ki bi jih lahko močno poškodovali potresi v prihodnosti. S pravilno pritrditvijo kri-žno lepljenih (Xlam) plošč v ključne točke starega armiranobetonskega okvirja (lahko tudi zidanega, le da je potem pritrdilna

tehnika drugačna) lahko po sistemu name-ščanja novega ovoja konstrukcije v obliki Xlam jacketa saniramo stari objekt tako z energetskega kakor tudi potresnega vidika.

Zgolj energetska sanacija objektov, ki ne izkazujejo ustrezne potresne odpornosti, namreč ni ekonomsko upravičeno vlaganje, zato je treba pri energetskih sanacijah stavb preveriti tudi njihovo potresno odpornost in jih, če ugotovimo neustrezno vodoravno no-silnost, ustrezno utrditi. Tako se lahko »Xlam jacketi« uporabijo kot ojačilni elementi za staro konstrukcijo in tudi kot osnovni ele-menti za vgradnjo novega stavbnega pohi-štva (okna, balkonska vrata) ali pritrditev dodatne izolacije s fasado. Vse elemente je možno predizdelati v proizvodnem procesu, na obstoječo konstrukcijo pa se elementi zgolj pravilno pritrdijo. Sistem je v kombinaciji z nadgradnjo objekta lahko predvsem zanimiv s stališča optimalne energetske in potresne sanacije stavb v mestnih jedrih.

potresne odpornosti lesenih konstrukcij smo v podjetju CBD, d. o. o., na Inštitutu za potresno inženirstvo in inženirsko se-izmologijo (IZIIS) v Skopju v Makedoniji končali enega najbolj obširnih raziskovalnih projektov na področju potresne odpornosti inovativnih lesenih sistemov iz elementov Xlam na potresni mizi, nadgradenj starih objektov z lahkimi montažnimi sistemi in ojačitev klasično grajenih objektov s kri-žno lepljenimi (Xlam) lesenimi masivnimi ploščami kot zunanji ovoj (Xlam jacket) ali kot notranja obloga (Xlam inbox) nosilne konstrukcije objekta.

Eksperimentalni program preizkusov je trajal več kot mesec dni, opravljenih je bilo skupaj okoli 200 preizkusov na 28 različnih

konstrukcijskih sestavih v naravni veliko-sti (v merilu 1: 1). Preizkušenih je bilo 17 različnih tipov nadgrajenih konstrukcij in dva različna primera protipotresno utrjene konstrukcije.

Nadgradnja objektov z lahkimi montažnimi sistemiRaziskovali smo različne lahke montažne sisteme nadgradnje klasičnih armiranobe-tonskih okvirnih konstrukcij in armirano-betonskih konstrukcij z opečnimi polnili. Raziskovalni poudarek je bil predvsem na interakciji potresnega odziva med staro in nadgrajeno konstrukcijo zaradi različnih mas in togosti, kjer so bile v okviru preiz-kusov variacije z nadgradnjo v jekleni kon-strukciji. Ta je bila enkrat zavetrovana z je-klenimi diagonalami in drugič z momentno odpornim jeklenim okvirjem v primerjavi s tremi različnimi sistemi lesenih nadgra-denj. V enem primeru je bil preizkušen sistem iz lesenih okvirnih sten, zavetrovan z obložno ploščo OSB, kar uporablja večina proizvajalcev lesenih objektov v Sloveniji in tujini, drugi sistem je bila nadgradnja iz križno lepljenjih (Xlam) lesenih masivnih elementov in tretji nadgradnja iz steklenih sten z lesenimi okvirji.

Najboljši rezultati vzajemnega vpliva med staro in nadgrajeno konstrukcijo so se po-kazali pri lahki, a razmeroma togi konstruk-ciji, kjer je masa zgornjega objekta čim bolj enakomerno razporejena in pritrjena na zgornjo etažo stare konstrukcije, hkrati pa

Dr. Bruno Dujič, CBD, d. o. o., direktor in vodja razvoja

Page 21: Prihodnost gradnje v lesu je logična

24 GRADNJA in BIVANJE

ki vrtcev, šol, dijaških domov, bolnišnic, domov za ostarele in ne nazadnje tudi uradov so v večini primerov težko mo-bilni, predvsem pa zelo številni. Zaradi tega je požar v takih stavbah toliko bolj problematičen in je uporaba negorljivih izolacijskih materialov praktično nujna.

Temu pogledu sledi tudi nova zakonoda-ja (TSG, 2010, 2012). Treba je vedeti, da pri energetskih prenovah nova tehnična smernica predvideva, da morajo imeti tisti objekti, ki jih med sanacijo ne moremo izprazniti, negorljivo izolacijo. Uporaba

negorljivih materialov, recimo za izolacijo na javnih stavbah, bo povečala požarno varnost in s tem dvignila kakovost bivanja v takšnih objektih ter nepremičnini dolgoročno ohra-njala vrednost.

Natančne zahteve smernice so sicer komple-ksne narave, zahtevajo precej znanja in so stvar projektiranja. Na splošno pa lahko tr-dimo, da je temelj požarne varnosti v stavbah vgradnja negorljivih gradbenih materialov, torej tudi izolacij.

Tako projektanti kot tudi investitorji in izvajal-ci se morajo zavedati tveganj, povezanih s po-žarno varnostjo v javnih stavbah, in to dosledno upoštevati pri naročanju in izdelavi projektov za novogradnje ali prenove javnih stavb.

Zvočna izolativnostZvok je sestavni del našega bivanja, ko pa preseže določeno jakost, postane moteč in ga imenujemo hrup. Vpliva lahko na zbranost in delovno sposobnost uporabnikov stavbe ter dolgoročno tudi na njihovo zdravje. Zaradi tega je treba omejiti ali preprečiti prehajanje zvoka med okolico in notranjostjo stavbe ali pa med prostori v stavbi.

Energetske prenove javnih ustanov Kadar govorimo o javnih stavbah, imamo v mislih širok nabor objektov v držav-ni lasti in tudi objektov v lasti lokalnih skupnosti. Sem sodijo bolnišnice, zdra-vstveni domovi, domovi za ostarele, uni-verzitetni objekti kot tudi srednje šole in dijaški domovi, pa še šole, vrtci, uradi in drugo. Hitro postane jasno, da gre za objekte s specifičnimi režimi obratova-nja in posebnimi uporabniki.

Energetsko učinkovite javne stavbe?Med številnimi ukrepi za izboljševanje energetske učinkovitosti in zmanjše-vanje porabe energije je prav toplotna izo-lacija ovoja stavbe med najučinkovitejšimi. Tudi po strokovno tehničnih kriterijih je to eden od prvih potrebnih korakov pri izvedbi energetske sanacije. Za toplotno izolacijo je značilno tudi to, da je ukrep enkraten oziroma da ob kakovostni izvedbi ne zahteva rednih vzdrževalnih del. Objekti z izoliranim ovojem – tla, stene, streha – zagotavljajo dolgoročno energetsko učinkovitost. Zato je pomembno, kakšno izolacijo vgradimo, kako jo vgradimo in kolikšna je njena debelina.

Zagotavljanje kakovostne sanacije v javnih stavbah predvideva tudi zakonodaja.

Toplotna izolativnostZahteve toplotne izolativnosti stavb opredelju-jeta Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stav-bah (PURES 2) in njemu pripadajoča Tehnična smernica TSG-1-004, sprejeta v letu 2010.

Pravilnik določa minimalne tehnične zahteve za posamezne konstrukcijske sklope in siste-me ter omejuje rabo energije z zagotavljanjem obveznega deleža obnovljivih virov energije. Kar se toplotne izolacije tiče, so izhodišče maksimalne toplotne prevodnosti gradbenih konstrukcij.

Požarna varnostPožarna varnost je prav tako dejavnik, ki ga lahko s primerno izbiro izolacijskega ma-teriala bistveno izboljšamo, in je v javnih stavbah, zaradi narave njihovih uporabni-kov, izjemnega pomena. Požar je, ne glede na vzrok nastanka, stalno grozeča nevarnost, ki ima lahko katastrofalne posledice tako za ljudi kot za imetje.

Upravljanje požarne varnosti javnih stavb ima posebno vlogo zaradi velikega števila uporabnikov objektov kot tudi zaradi njihovih specifičnih potreb in zmožnosti. Uporabni-

Izolacija javnih stavb mora biti izvedena s kakovostnimi materiali.

STE VEDELI?Energetska sanacija stavb je družbena prioriteta, saj z letno porabo tudi prek 200 kilovatnih ur na kvadratni meter močno zaostajamo že za zahtevami trenutno veljavnega PURES 2 (2010), ki predvideva porabo okrog 40 kilova-tnih ur na kvadratni meter. Če vemo, da se bodo zahteve v prihodnosti še zaostrile, je razhajanje še večje.

Izoliranje stavb je najpreprostejši in hkrati najučinkovitejši ukrep za varčevanje z energijo! Po izračunih zmanjša porabo energije tudi za do 36 odstotkov. (Vir: GI ZRMK)

Kar se rabe energije tiče, so javne stavbe obravnavane posebej. Ker naj bi bile zgled energijske učinkovitosti, so zahteve za javne stavbe pri energiji za ogrevanje še približno deset odstotkov strožje kakor pri bivalnih in poslovnih zgradbah.

Prečevanju prehajanja hrupa (cestni promet, letalski promet, dež) iz oko-lice v stavbo in prehajanja zvoka med prostori znotraj stavbe je namenjena zvočna izolacija. Vlaknasta struk-tura mineralnih voln to prav gotovo zagotavlja.

Projekt je sofinanciran v okviru Petrolovega Programa velikih zavezancev za zagotavljanje prihrankov energije pri končnih odjemalcih.

Page 22: Prihodnost gradnje v lesu je logična

Ko koristi presežejostro{ke!

Knauf Insulation, d.o.o., Škofja Lokasvetovanje≤knaufinsulation.comtehni~no svetovanje: 04 5114 105

PriPoro^amo

Sanacijein novogradnje Novogradnje

FKD-S (PTP-035) FKL (FPPL)

VARNOST IN VAR^NOST Z ROKO V ROKI!

Oblecite svojo hi{o v negorljivo fasadno izolacijo iz kamene volne Knauf Insulation in prihranite!

FASAdA, izolirana s kameno volno Knauf Insulation, nudi:■ visoko toplotno izolativnost,■ izbolj{ano požarno varnost; kamena volna bistveno upo~asni {irjenje požara,■paropropustnost, ki hi{i omogo~a dihanje,■ visoko zvo~no izolativnost,■mehansko odpornost in trajnost,■ visoke energijske in finan~ne prihranke.

Ve~ na www.knaufinsulation.si

KI-OGLAS ZA FASADNE IZOLACIJE A4.indd 6 2/11/13 1:31 PM

Page 23: Prihodnost gradnje v lesu je logična

26 GRADNJA in BIVANJE GRADNJA in BIVANJE 27

SUBVENCIJA EKO SKLADA DO 25%

[email protected] www.ekoskupina.si

Z DDV-jem že od Z DDV-jem že od Z DDV-jem že od 1.800,001.800,001.800,00 EUR EUR EUR

Z montažo in DDV-jem že od Z montažo in DDV-jem že od Z montažo in DDV-jem že od Z montažo in DDV-jem že od Z montažo in DDV-jem že od Z montažo in DDV-jem že od

3.000,003.000,003.000,00 EUR EUR EURz upoštevano subvencijoz upoštevano subvencijoz upoštevano subvencijo

Sistem s prisilno cirkulacijo za sanitarno vodo, za 4 uporabnike

KFE 200/2/S

Ekološki kotel na palete in drva

PELLING - ECO 25 kW

Toplozračna kaminska peč na palete

CRISTAL - EKO 8 kW

Z montažo in DDV-jem že od Z montažo in DDV-jem že od Z montažo in DDV-jem že od Z montažo in DDV-jem že od Z montažo in DDV-jem že od Z montažo in DDV-jem že od Z montažo in DDV-jem že od Z montažo in DDV-jem že od Z montažo in DDV-jem že od

3.000,003.000,003.000,00z upoštevano subvencijoz upoštevano subvencijoz upoštevano subvencijo

CRISTAL - EKO 8 kW

Z montažo in DDV-jem samo Z montažo in DDV-jem samo Z montažo in DDV-jem samo Z montažo in DDV-jem samo Z montažo in DDV-jem samo Z montažo in DDV-jem samo

1.100,001.100,001.100,00 EUR EUR EUR

Na izbiro 3 barve:PčrnaPbežPbordo rdeča

EKOSKUPINA d.o.o., KoperPE Vanganelska cesta 8, 6000 KoperTel.: 05 936 60 60, GSM: 064 199 906

Modra naložba v zeleno energijoTako lahko že samo z zame-njavo stare kurilne naprave na kurilno olje s kurilno na-pravo na biomaso, energent, ki je vedno bolj priljubljen, letni strošek ogrevanja zni-žamo najmanj za polovico. S solarnimi sistemi za ogreva-nje vode pa lahko s pomočjo izkoriščanja energije sonca pokrijemo 60 odstotkov po-treb in več po topli sanitarni vodi.

EkoskupinaV podjetju Ekoskupina, d. o. o., Koper smo kupcem na vo-ljo pri celotnem postopku iz-bire, projektiranja, prodaje in strokovne vgradnje kurilnih naprav ter solarnih sistemov. Kupcem svetujemo in poma-

gamo tudi pri urejanju sub-vencij in posojil Eko sklada.

V podjetju Ekoskupina po-nujamo kakovostne proi-zvode priznanih evropskih proizvajalcev z garancijo od dveh do desetih let. Tako so v naši ponudbi solarni sistemi proizvajalca SUNERGSO -LAR, kotli na pelete in drva

THERMOFLUX moči od 25 do 100 kilovatov, etažne ka-minske peči na pelete in dr-va ELLEDI-STUFE in drugi proizvodi.

Po konkurenčnih cenah lahko uredite vse na enem mestu, birokratske zadeve pa prepu-stite nam ter si prihranite čas in skrbi.

S solarnimi sistemi za ogrevanje vode lahko pokrijemo 60 odstot-kov potreb in več po topli sanitarni vodi.

Cene energentov se iz leta v leto višajo, z naložbo v obnovljive vire ener-gije pa lahko stroške v gospodinjstvu znižamo tudi za do 80 odstotkov

V Ekoskupini ponujajo tudi etažne kaminske peči na pele-te in drva ELLEDI-STUFE.

Senčila poskrbijo za hlad, toploto in estetikoNamestitev zunanjih senčil na okna je v času nizkoenergijske gradnje skoraj nuja, pred-vsem pa je to dobra naložba v prihodnost zaradi velikih prihrankov energije. Prav zu-nanje žaluzije so zaradi svoje vsestranske uporabnosti senčilo z veliko prihodnostjo.

S spreminjanjem naklona lamel žaluzij lahko uravnavamo osvetljenost prostora, zunanje žaluzije pa omogočajo tudi dobro zatemni-tev. Ob tem pa ščitijo steklene površine pred pregrevanjem, zato imajo notranji prostori v poletni vročini bistveno nižjo temperaturo. Skozi lamele, ki so nameščene pod pravim kotom in na primerni oddaljenosti od stekla, do okna preidejo le trije do 15 odstotkov toplotne energije sončnih žarkov.

Zunanje žaluzije so zaradi svoje vsestran-ske uporabnosti primerne za poslovne in javne objekte, zasebne hiše in stanovanja ter za vse druge stavbe z večjimi steklenimi površinami. Prav tako so zelo priročne za vertikalno zapiranje balkonov in montažo v balkonske lože.

Vsak objekt potrebuje senčenjePri novogradnjah in tudi prenovah objektov se senčila običajno predvidijo že v načrtova-nju; to nam zagotavlja, da lahko vsa senčila vgradimo podometno. S tem dosežemo lepši zunanji videz in prihranimo okensko sve-tlobo, saj so žaluzije ali zunanji roloji v dvi-gnjenem položaju vgrajeni nad steklom, in kot pač situacija dopušča, skriti pod fasado.

Senčila je seveda v prenovljene objekte mož- no vgraditi tudi po končani prenovi. Kot pravi Sandra Bogataj iz podjetja Senčila Bled, senčilo ohrani vso funkcionalnost, razlika je le v tem, da so kasete, v katere se zvije rolo, ali zgornji nosilci z masko, pod katero se v dvignjenem položaju zloži zunanja žaluzija, vidni. Če profil nad oknom ni povišan in ne dovoljuje pritrditve senčila nad okno, pa je treba nekoliko poseči tudi v svetlo mero okna, a gre zgolj za nekaj centimetrov, to pa ob velikih steklenih površinah v hišah skoraj ne povzroča svetlobne izgube.

Nadzor nad energijo soncaPoleg estetske vrednosti imajo zunanja sen-čila velik pomen tudi za prihranke energije. Toplotna energija sončnih žarkov, ki so jim

v poletnem času zgradbe izpostavljene skozi ves dan, povzroča intenzivno segrevanje. Toplota, ki se akumulira v stavbi, iz stavbe ne more preiti niti skozi steklene površine niti skozi dobro izolirane stene, zato se v notranjosti vzpostavi učinek tople grede.

S senčili lahko vdor sončnih žarkov v pro-stor precej preprečimo. Posebno uspešno to dosežemo z zunanjimi senčili, ki v veliki meri prestrežejo sončne žarke, še preden ti dosežejo steklo in prodrejo v zgradbo.

Kot razlaga Sandra Bogataj, z izbiro ustre-znega sistema in pravilno uporabo zunanjih senčil zmanjšamo porabo energije za ogre-vanje pozimi, še bolj pa zmanjšamo porabo energije za hlajenje poleti, zmanjšamo pa tudi porabo energije za umetno osvetlje-vanje prostorov.

Kontrolirano izkoriščanje sončne energije z zunanjimi žaluzijami ATONV podjetju Senčila Bled za nadzor nad pre-hodom sončne energije v stavbo priporočajo zunanje žaluzije ATON, ki omogočajo zaščito pred pregrevanjem in hkratno izkoriščanje

sončne energije. Še zlasti priporo-čajo zunanje žaluzije ATON Z 90, ki imajo veliko prednosti:- zaradi posebne oblike lamel z dvojnim površinskim ojačitve-nim in stranskim zaokroženim robom premera štiri milimetre so žaluzije močnejše,- gumijasto tesnilo na zunanjem robu lamel omogoča boljše te-snjenje med posameznimi lame-lami v zaprtem položaju in pre-prečuje ustvarjanje neprijetnega kovinskega zvoka med njimi,- oblika lamel z manjšimi odprti-nami za dvižni trak in s tesnilom na zunanji strani lamel omogoča boljšo zatemnitev prostora,- žaluzije se zlagajo v manjši in simetrični paket.

Na terasi razpnimo tendoTenda senči teraso in hkrati preprečuje vdor toplote in sončnih žarkov v notranjost prostora. Uporabimo jo lahko tudi v zim-skih vrtovih, ki so brez senčenja praktično neprimerni za bivanje. S tem prihranimo ogromno energije, ki bi je sicer porabili za ohlajanje s klimatsko napravo, poleg tega pa je ambient prijaznejši za bivanje.

Kakovostno tendo, ki nam bo dolgo in dobro služila, ponuja švicarski proizvajalec tend STOBAG z dolgo tradicijo ter švicarsko ka-kovostjo in natančnostjo.

Kot poudarja sogovornica, je pri izbiri senčila predvsem pomembno, da se prilagodimo dani situaciji. Zato imajo v podjetju Senčila Bled na voljo širok program od klasičnih balkonskih tend s škarjasto zložljivimi rokami do zahtev-nejših kasetnih tend, ki so idealna rešitev za vse situacije, kjer nad tendo ni nadstreška in je prostor izpostavljen vremenskim vplivom.

Terasna markiza AIROMATIC je ena od izbir za zimske vrtove. Montaža je zaradi različnih pritrditvenih mehanizmov zelo enostavna tudi pri kompleksnejših podkonstrukcijah, plin v vodilih pa omogoča stalno napetost platna. Senčilo je primerno za manjše do srednje površine, za večje terase pa so pri-poročljive Terrada ali tenda Miranda in vse njene različice.

V podjetju Senčila Bled za nadzor nad prehodom sončne energije v stavbo pripo-ročajo zunanje žaluzije ATON, ki omogočajo zaščito pred pregrevanjem in hkratno izko-riščanje sončne energije.

Page 24: Prihodnost gradnje v lesu je logična

28 GRADNJA in BIVANJE

Pasivna in nizkoenergijska gradnja s sistemom ytong in multiporDva izraza, ki sta se zakoreninila v glavah Slovencev – pasivna in niz-koenergijska gradnja – sta postavila nekaj novih mejnikov v razumevanju stanovanjske gradnje. Vendar sodob-na tehnologija gradbenih materialov omogoča še manjšo rabo energije brez zahtevnih ogrevalnih in pre-zračevalnih tehnologij.

Je pasivno nujno?V želji po zmanjševanju rabe energije v stavbah, predvsem za ogrevanje, se je pojavilo nekaj mejnikov pri energij-ski učinkovitosti stavbe. »Energijsko učinkovita« stavba naj bi za ogrevanje porabila manj kot 50 kilovatnih ur na enoto uporabne površine na leto, pri »nizkoenergijski« stavbi se ta vrednost spusti pod 25 kilovatnih ur na kvadratni meter na leto, pri obeh je predvi-deno naravno prezračevanje. »Pasivna hiša« pa naj bi za ogrevanje porabila manj kot 15 kilovatnih ur na kvadratni meter na leto, ven-dar z obveznim prisilnim prezračevanjem z rekuperacijo in opravljenim testom zrakote-snosti. Vprašajmo se, ali so zahtevne strojne inštalacije res nujne ali pa lahko le s toplotno izolacijo ovoja stavbe zmanjšamo energetske izgube na primerno nizko raven.

Kako se določi raba energije za ogrevanjeKončni rezultat rabe energije za ogrevanje stavbe dobimo, če od vseh energetskih izgub odštejemo energetske dobitke. Največji delež imajo transmisijske izgube skozi ovoj stavbe. Manjši delež imajo izgube zaradi prezrače-vanja, ki so odvisne od zasedenosti prosto-rov. Energetski dobitki so lahko posledica sončnega sevanja skozi zasteklene površi-ne (orientacija, naklon in velikost steklenih površin) ali notranjih virov toplote (ljudje, naprave …).

Primerjajmo stavbo s človekomKo nas zebe, se oblečemo ali z gibanjem trošimo energijo. Enako je s stavbami. Ovoj stavbe lahko toplotno izoliramo ali pa vanjo dovajamo čedalje več energije. Energetske izgube skozi ovoj stavbe so odvisne od to-plotne prehodnosti, površine ovoja stavbe in temperaturne razlike med ogrevanimi prostori in zunanjostjo. Na toplotno pre-hodnost lahko vplivamo z izbiro materiala in debeline posameznih slojev v elementih

ovoja stavbe, na površino ovoja stavbe lah-ko vplivamo z gradnjo manjših in kompak-tnejših stavb (razmerje med površino ovoja stavbe in ogrevanim volumnom), na tempe-raturno razliko pa lahko vplivamo z gradnjo v toplejšem podnebju. Podnebja ne moremo spremeniti, velikosti hiše se ne odpovemo, torej nam pri ostane le ovoj stavbe.

Sistema YTONG in MULTIPOR na ovoju stavbeČeprav je bilo mogoče tudi z običajnimi zi-daki YTONG graditi energijsko učinkovite stavbe, prinašata sistema YTONG in MULTI-POR zmagovito kombinacijo pri energijsko učinkoviti gradnji.

YTONG in MULTIPOR – zunanje steneČe združimo sistem YTONG za nosilne zunanje zidove in sistem MULTIPOR kot toplotnoizolacijski material dobimo kako-vostne nosilne zunanje zidove z izredno nizko vrednostjo toplotne prehodnosti, ki so hkrati požarno varni in paroprepustni. Toplotnoizolacijska fasada, izdelana z MUL-TIPORJEM, je kompaktna, masivna in ne odmeva, ko potrkamo nanjo. Je tudi estetska (ni valovita) in trajna, saj se ne iztroši.

YTONG in MULTIPOR – stropovi in streheStrop YTONG je monolitna srednje težka nosilna strešna konstrukcija, ki v kombinaciji s toplotno izolacijo MULTIPOR pozimi daje zelo dobo toplotno zaščito in paroprepu-stnost, v poletnem času pa masa konstruk-

cije preprečuje pregrevanje podstre-šnih prostorov. Poleg tega je izvedba stropa YTONG izredno enostavna in omogoča hitro gradnjo, površine pa so izredno ravne in enostavne za nadaljnjo obdelavo.

Pri strehah ima, poleg toplotne izo-lativnosti, velik pomen tudi toplotna stabilnost strešne konstrukcije in s tem povezan fazni zamik preboja toplote. Z dodano toplotno izolacijo MULTIPOR v debelini 20 centime-trov znaša toplotna prehodnost tako izdelane konstrukcije le 0,17 vata na

kvadratni meter kelvin, kar je idealno za nizkoenergijsko in pasivno gradnjo.

YTONG v nizkoenergijskih in pasivnih stavbahZ izdelki YTONG in MULTIPOR je mogo-če izdelati elemente ovoja stavbe z izredno majhnimi energetskimi izgubami in zrakote-snim celotnim ovojem stavbe. Tako izdelan ovoj stavbe skupaj s kakovostnim stavbnim pohištvom močno prekaša vse doslej veljav-ne standarde in priporočila stroke. Zaradi zelo majhnih potreb po energiji za ogreva-nje stavbe se lahko odpovemo zahtevnim, dragim in higiensko oporečnim centralnim prezračevalnim sistemom. Kljub naravnemu prezračevanju je še vedno mogoče doseči rabo energije za ogrevanje, manjšo od 15 kilovatnih ur na kvadratni meter na leto.

Toplota hoče venNe glede na to, kakšen naziv damo naši ener-gijsko učinkoviti hiši, toplota vedno išče naj-krajšo pot na prosto. Naloga ovoja stavbe je preprečiti toploti prehajanje iz ogrevanih prostorov v okolje, saj je izgubljeno toploto treba nadomestiti. Če je izgubljene toplote malo, jo lahko pokrijemo že z notranjimi viri ali sončnimi dobitki. Toplotna zaščita pa ni edini pogoj za izdelavo sodobne energijsko učinkovite stavbe. Poleg toplotne zaščite mo-rajo biti zagotovljene tudi naslednje lastnosti: nosilnost, paroprepustnost, požarna varnost in trajnost stavbe. In vse te lastnosti so zdru-žene v enem samem materialu – porobetonu oziroma v nosilnih elementih YTONG in toplotnoizolacijskih ploščah MULTIPOR.

Čeprav je bilo mogoče tudi z običajnimi zidaki YTONG graditi energijsko učinkovite stavbe, prinašata sistema YTONG in MUL-TIPOR zmagovito kombinacijo.

Tadej Gruden, univ. dipl. inž. grad.

Page 25: Prihodnost gradnje v lesu je logična

Ste že našli svojo sanjsko hišo?Poiščite jo na www.ytonghisa.si

hiš

a p

ero

ta, p

ro

jek

t: a

rh

inex

, d.o

.o.

Izbirate lahko med več kot 50 Ytong hišami. 080 18 22

Page 26: Prihodnost gradnje v lesu je logična

30 GRADNJA in BIVANJE

Vhodna vrata za vse okuseDizajn vrat nam pove, kdo živi za njimi: klasik, minimalist, drznež, posebnež... Ši-roka paleta modelov, ki jih ponujajo pri Pirnarju, vključuje unikatnost, posebnost, domišljijo in še več.

Smernice na področju vhodnih vratPodjetje Pirnar je z inovativnim pristo-pom, najnovejšimi materiali in sodobnim proizvodnim procesom že nekaj let vodilni »trendsetter« na področju aluminijastih vhodnih vrat. Njihovim novostim, še po-sebno izdelkom iz linij MULTILEVEL in PURE, poskušajo slediti tako slovenski kot evropski tekmeci. Zlasti izčiščena li-nija PURE je med zahtevnimi evropskimi kupci popoln uspeh.

»V ospredju so varnost, trajnost, tehnična dovršenost, dizajn, energetska učinkovi-tost in sodobna oprema, kot so elektron-sko zaklepanje in odklepanje, LED-osve-tlitev, odpiranje na prstni odtis in podob-no. Vse te smernice lahko upoštevajo le

DolGoRočNA NAložBAPri izbiri vhodnih vrat ne smemo varčevati. Relativno majhna razlika v ceni med PVC-, lesenimi in aluminijastimi vrati ne odtehta večje kakovosti, ki jo dobimo z nakupom slednjih. Nizka cena vhodnih vrat pogosto pomeni, da izdelek ponuja ne-kaj manj in da je na dražjih vratih nekaj narejeno drugače. Prav tisto »nekaj dru-gače« je razlika med slabimi in dobrimi vrati. Zato je pomembno, da se o vhodnih vratih ustrezno poučimo in primerjamo različne ponudbe na trgu, pri čemer ne smemo med seboj primerjati recimo lesenih in aluminijastih, saj je to podobno, kot bi primerjali jabolka in hruške. »Še najbolje je, da si za pridobivanje informacij vzamete dovolj časa, obiščete več ponudnikov in predstavnikom v njihovih salonih postavljate čim več vprašanj. Šele ko boste primerjali odgovore na ista vprašanja, boste opazili, kateri ponudniki so v svojih predstavitvah bolj suvereni kot drugi. Takim zaupajte vhod v svoj dom,« svetujejo v podjetju Pirnar.

KAKo IzBRAtI?V podjetju Pirnar svetujejo, naj se pri izbiri vhodnih vrat najprej odločimo za material, ki nam je všeč. Razlike med lesenimi, PVC- in aluminijastimi vhodnimi vrati so namreč precejšnje tako na področju dizajna kot tudi zvočne in toplotne izolativnosti ter varnosti. Pri aluminijastih vhodnih vratih so oblikovne možnosti praktič-no neomejene, aluminij pa izmed vseh materialov zagotavlja največjo traj-nost in varnost, saj aluminijasta vrata vključujejo večtočkovno varnostno zapiranje in masivna nasadila. Di-zajn aluminijastih vrat se lahko obli-kovno in barvno prilagodi kakršnikoli podobi hiše. Za kupčevo odločitev se pomembni tudi naslednji elementi: masiven termično ločen profil za boljšo statično stabilnost, nastavljivi prijemniki ključavnice, tri- ali večte-snilni sistem, tudi do štirislojna ste-kla, obojestransko prekrivno krilo za dobro izolativnost ter možnost nasta-vitve vrat na nasadilih. Več pojasnil o naštetih možnostih boste dobili v pro-dajnem salonu Pirnar, kjer je na ogled več kot 35 različnih vhodnih vrat.

aluminijasta vhodna vrata, ki so vrhunsko zaščitena s trajnimi barvnimi nanosi, s čimer se lesena ali PVC-vrata ne morejo kosati. Aluminij je material, ki zdrži več generacij, obenem pa ponuja neomejene možnosti v oblikovanju,« pojasnjuje Ado Rupnik, svetovalec iz podjetja Pirnar.

Po meri uporabnikaSicer pa velja, da zgolj želje kupca določajo, kakšen bo izdelek. V podjetju Pirnar lahko izdelajo skorajda karkoli, kar si stranka zaželi, pri čemer praktično ne poznajo ovir ne pri dizajnu ne pri dimenzijah, po-sebno pozornost pa namenjajo energetski učinkovitosti, kjer vrata podjetja Pirnar dosegajo ene izmed najvišjih vrednosti toplotne izolativnosti tudi med evrop-skimi konkurenti. Na nemškem inštitutu IFT Rosenheim so potrdili, da Pirnarjeva

vrata dosegajo faktor izolativnosti že od 0,73 vata na kvadratni meter kelvin.

Energetska učinkovitost»Vhodna vrata so element, ki ga največkrat odpremo ter ob tem spuščamo iz prostora topel zrak in vanj dovajamo hladnega. To pomeni, da zelo vplivajo na energetsko učinkovitost hiše. Subvencije Eko skla-da kupce pogosto spodbudijo, da se laže odločijo za kakovostnejše izdelke tudi, ko gre za vhodna vrata. Večtesnilni sistemi namreč zagotavljajo visoko raven proti-vetrne zaščite, do 140 milimetrov debela izolacija pa odlično toplotno izolativnost. Glede na to, da Eko sklad zahteva za pasiv-no gradnjo toplotno izolativnost 0,8 vata na kvadratni meter kelvin, so vrata Pirnar med redkimi izdelki na trgu, s katerimi stranka pri pridobivanju subvencij nima nikakršnih težav,« opozarja Ado Rupnik.

VarnostVarnost je pomemben dejavnik pri izbiri vhodnih vrat za individualno hišo, še bolj pa v stanovanjih, kjer so vhodna vrata edi-ni možni vhod in morajo prav zato toliko bolj upoštevati vse protivlomne zahteve. Aluminijasta vrata Pirnar več kot izpol-njujejo kriterije varnosti, saj zagotavljajo tritočkovno zapiranje z masivnimi kavlji (po želji stranke tudi pet- ali večtočkovno), imajo masivna nasadila s pritrditvijo v profilu ter varnostne zatiče v nasadilih. Poleg tega lahko varnostno zaščito še po-večamo z vgradnjo čitalnika prstnih odti-sov, ki je v vratih komaj opazen. Dodamo lahko še daljinsko odpiranje ali odpiranje z obeski s čipom in magnetna stikala za kontrolo odpiranja in podobno.

Page 27: Prihodnost gradnje v lesu je logična

ultimum 3d multilevel & pureDovršeni liniji vrat za najzahtevnejše.

premiumOdličnost serijsko.

basicoŠe dostopnejša kakovost.

č u d o v i t o .  d r z n o . b r e z   k o m p r o m i s o v .

Pirnar je vhod, ki osupne. Tudi najbolj zahtevne.

Kar 14 cm debela vrata se odpirajo kot peresce.

Spadajo med najbolje toplotno izolirana na svetu.

Vsak Pirnar je unikat iz najboljših materialov,

izvirnih, čudovitih in prefinjenih oblik. Izdelan je ročno,

brez kompromisov, z največjo natančnostjo. Noben

vhod ne vzbuja lastniku toliko ponosa in samozavesti.

Dotaknite se ga. Pobožajte brezhibno obdelane

površine in elegantno kljuko. Odprite svoja vrata

v salonu Pirnar, v Spodnjih Gameljnah 36, pri Ljubljani.

Za obisk se naročite na 01 777 39 00.

ObčudOvanje  s e   z a č n e   p r i   v h o d u

Pirnar Roman, s. p. Spodnje Gameljne 36, si-1211 Ljubljana–Šmartno

član skupine Vila Bravum

Page 28: Prihodnost gradnje v lesu je logična

32 GRADNJA in BIVANJE

Najprej izberimo kakovosten les, nato sledi zaščita

[INTERVJU] Jana Svoljšak, univ. dipl. inž., dolgoletna svetovalka v Belinki Belles

Na obstojnost lesa vplivajo številni dejavniki. Les, ki je izpostavljen vremenskim vplivom (vlagi in soncu), lahko brez primerne zaščite hitro začne propadati. Pri njegovi obstojnosti pa imajo eno od glavnih vlog tudi škodljivci (insekti, glive modrivke in trohnivke). O zašči-ti lesa smo se pogovarjali z Jano Svoljšak, univ. dipl. inž., dolgoletno svetovalko v Belinki Bel-les, ki pravi, da moramo izbrati kakovosten, suh les in ga zaščiti s primernimi premazi glede na razmere, katerim bo izpostavljen.

�Kakšno zaščito priporočate za različne lesene elemente v objektu in okoli njega?Sistem zaščite izberemo glede na okolje, v katerem bo les, in glede na naša pričakovanja. Premazi na površini lesa naredijo zaščitni film. Če izberemo lazurni sistem, je struktura lesa še vidna, s premazovanjem s pokrivnimi barvami pa ga popolnoma prekrijemo. Kadar se les nahaja zunaj ali v vlažnem prostoru, ga je treba najprej preventivno zaščititi pred napadom škodljivcev z impregnacijo z bi-ocidi. Po osušitvi na površino nanesemo še lazuro ali drug premaz, ki les ščiti pred vlago in drugimi vplivi ter ga dekorativno obarva. V suhem prostoru impregnacija lesa ni potreb-na, saj se v takšnih razmerah lesni škodljivci običajno ne razvijejo. Seveda pa je bistveno tudi, kateri element bomo premazovali. Za parket potrebujemo parketni lak, za pohištvo pohištvenega. Za preostali les v prostorih (le-sene obloge, poličke, manj zahtevno pohištvo, vrata in okna) pa lahko izberemo lazure. Za vremenu izpostavljen les po impregniranju uporabimo premaz, ki daje lesu zaščito pred škodljivimi UV-žarki.

�Kaj pa naravna zaščita lesa z olji?V zadnjih letih je po teh sredstvih vedno več povpraševanja. Belinka ponuja tri različna olja – olje za les v stiku z živili, olje za les z dodanimi voski za oljenje lesa v notranjosti, za vrtno pohištvo, vrtne garniture in zunanje lesene pohodne površine pa priporočamo olje Belinka za les zunaj.

�Kakšna je obstojnost teh olj v primer-javi s klasičnimi premazi?Pri oljih gre za popolnoma drug način zaščite. Olje se vpije v les in s tem površino naredi

vodoodbojno, tekstura in naravna barva lesa pa sta po oljenju poudarjeni. Površina je pre-pustna za vodno paro in ima naraven otip, saj olje na lesu načeloma ne naredi zaščitnega filma (razen zelo tankega, če olje vsebuje tudi dodatek voskov).

Vedeti moramo, da je trajanje zaščite pri olje-nih lesenih površinah bistveno krajše; če pri klasičnih premazih govorimo o nekajletni zaščiti, moramo pri oljenem lesu zaščito ob-navljati pogosteje. Ljudje se za olja ne odlo-čajo zaradi njihove dolgotrajne zaščite. Gre za sodobnega, ozaveščenega uporabnika, ki želi predvsem naravno zaščito lesa. Les želijo ohraniti takšen, kot je, in so pripravljeni za to narediti nekaj več.

�Kako obnavljamo premazan les?Kadar premaze obnavljamo pravočasno, je obnavljanje enostavno. Če so površine pred-hodno premazane z lazurami, te rahlo obru-simo, odstranimo prašne delce in nanesemo osvežitveni premaz. Če pa smo z obnavlja-njem zamudili in je premaz že popolnoma iztrošen ali se celo lušči, je treba površine iz-datneje obrusiti in jih v največ primerih zašči-

titi enako kot pri prvem premazovanju. Kadar pri brušenju opazimo lesne škodljivce, jih je treba pred nanašanjem površinskih premazov uničiti.

Oljene površine obru-simo s finim brusnim papirjem, odstranimo ves prah in nanje na-nesemo olje. Oljimo toliko časa, dokler po-

vršina še vpija olje.

�Kako velika težava za lesene elemente v domu so insekti in drugi škodljivci?Velikokrat mislimo, da lesa, ki je na videz zdrav, ni treba zaščititi pred škodljivci. Vendar je to zmotno. Zaradi velikega onesnaženja okolja, sečnje lesa v nepravem času in njego-vega neprimernega sušenja lahko kupimo les, v katerem so že lesni škodljivci. S pravilno in kakovostno zaščito lesa lahko preprečimo, da se v lesu ne bodo razvijali naprej. Les, ki bo izpostavljen vremenskim vplivom, je treba vedno impregnirati s sredstvi, ki ga preven-tivno zaščitijo pred škodljivci (recimo Bel-les, Impregnant ali Belbor fix za ostrešja). Nemalokrat na svetovalni telefon pokličejo nesrečni ljudje, ki nekaj let po vselitvi v nov dom ugotovijo, da se iz tramov nezaščitenega ostrešja že sipa lesni prah in da so v njem lesni insekti. V Belinki imamo tudi sredstva za uničevanje lesnih škodljivcev (Fentin in Belocid), a vendarle je bolje, ceneje in manj stresno les pravilno zaščititi že ob vgradnji kakor ga kasneje sanirati.

�Kaj bi še povedali uporabnikom lesa?Trajnost lesa ni odvisna samo od kakovostne zaščite. Pomembno je, da izberemo kakovo-sten, dobro osušen in pravilno vgrajen les. Pri premazovanju pa moramo upoštevati navo-dila na embalaži. Vse, ki bi želeli izvedeti več o Belinkinih izdelkih, vabim, naj pogledajo na našo spletno stran (www.belinka.si). Če tam ne bodo dobili želenega odgovora, pa naj pokličejo na brezplačno telefonsko številko naše svetovalne službe 080 10 88.

Trajnost lesa ni odvisna samo od kakovostne zaščite. Pomembno je, da izberemo kakovosten, dobro osušen in pravilno vgrajen les. Tako pravi Jana Svoljšak, univ. dipl. inž., dolgoletna sveto-valka v Belinki Belles.

Page 29: Prihodnost gradnje v lesu je logična

www.belinka

.si

Olja za les.BIO

Bio_olja_Granja in bivanje_203x271_5.indd 1 3/25/13 3:36 PM

Page 30: Prihodnost gradnje v lesu je logična

34 GRADNJA in BIVANJE GRADNJA in BIVANJE 35

ISO 9001

ISO 14001

OHSAS 18001

bureauveritas

Ali tudi vi vsako leto barvate?Škoda, ki jo korozija povzroči vsako leto, dosega od 4,2 do 4,5 odstotka nacionalnega prihodka. To je le neposredna škoda korozije, medtem ko so posredni stroški, ki nastanejo zaradi zastojev v proizvodnji ali izgube teko-čih materialov v cevovodih in rezervoarjih, še mnogo višji. Tega pojava najpogosteje ne moremo preprečiti, lahko pa ga močno upočasnimo oziroma zmanjšamo, in sicer z optimalno tehnologijo antikorozijske zaščite.

Vroče cinkanje krepko pred lakiranjem in barvanjemProtikorozijska zaščita z vročim cinkanjem ima v primerjavi z barvanjem veliko pred-nosti, tako glede ekonomičnosti in trajanja kot tudi glede odpornosti proti mehanskim poškodbam.

Raziskave so pokazale, da vroče cinkanje ni le protikorozijska zaščita z najdaljšo tradici-jo, temveč je tudi najbolj kakovostna in v pri-merjavi s preostalimi postopki ekonomsko najbolj upravičena. V zadnjem času doživlja velik vzpon, saj je antikorozijska zaščita z

Ponujamo vam najučinkovitejšo dolgotrajno in ekološko protikorozijsko zaščito

CENoVNo uGoDEN postopEkS primerjavo stroškov vročega cinka-nja in zaščite z lakiranjem na materi-alu debeline 12 milimetrov ugotovimo, da je že pri izdelavi elementa vroče cinkanje za tretjino cenejše od lakira-nja. Ta razlika se s časom še povečuje. V obdobju sto let je vroče cinkanje kar polovico cenejše od lakiranja, saj je v stroške slednjega treba vključiti po-trebne sanacije premaza.

GlAVNE pREDNostI ANtIkoRozIJskE zAščItE z VRočIm CINkANJEm

- Izredno dolga doba trajanja.- Zelo dobra korozijska odpornost v raz-ličnih klimatskih razmerah (mestna, in-dustrijska, podeželska, obmorska klima).- Mnogo cenejši postopek antikorozijske zaščite od lakiranja.- Ekonomičen proces, ki omogoča zaščito velike količine jeklenih proizvodov v krat-kem času.- Okolju prijazen proces z majhno porabo ogljikovega dioksida v primerjavi z laki-ranjem, ki mnogo bolj obremenjuje okolje.

- Temelji na majhni porabi energije in majhni količini odpadkov.- Odpadki pri vročem cinkanju se reci-klirajo, zato ta postopek v gradnji kon-strukcij in zgradb zmanjšuje potrebe po vloženi energiji, kar je v skladu z načeli trajnostne gradnje.- Cinkova prevleka ima izredne mehanske lastnosti in odlično odpornost proti me-hanski obrabi.- Cinkovo prevleko je možno naknadno pobarvati – sistem Duplex.

stoRItVE pREVozA VRočE CINkANIh ElEmENtoVNaš logistični park ponuja tudi pre-voze oziroma dostavo pocinkanih ele-mentov. Pošiljko na želeni lokaciji pre-vzamemo, pocinkamo in v nekaj dneh pripeljemo nazaj. Za storitve prevoza se obrnite na našo službo logistike.

sIstEm DuplEx – VRočE CINkANA pRE-VlEkA s pREmAzomZadnja novost, ki jo imenujemo sis-tem Duplex, je barvanje cinkove pre-vleke. S tem poleg estetskega videza še dodatno povečamo korozijsko obstoj-nost. Postopek nanašanja premaza je izredno kakovosten, saj upošteva opti-malno pripravo podlage s peskanjem, imenovanim »sweeping«.

lakiranjem razmeroma draga in občutno manj obstojna.

Vroče cinkanje ima pri nas že 120-letno tradicijo. Že desetletja vroče cinkanje z najmodernejšo tehnologijo izvajamo v Pocinkovalnici, d. o. o., ki izpolnjuje vse evropske okoljevarstvene kriterije in ima zmogljivost pocinkanja 50 tisoč ton na leto.

Stoletna zaščitaZaradi zmanjševanja količine žveplovega dioksida v zraku se močno zmanjšuje tudi korozija cinkove prevleke. Meritve v evrop-skih državah kažejo, da se je korozija cinkove prevleke od leta 1978 do danes zmanjšala kar za štirikrat, s tem pa sta se sorazmerno po-večali ekonomska upravičenost in trajnost prevleke z vročim cinkanjem. Že leta 1992 je povprečna korozija cinkove prevleke na Švedskem znašala 0,7, na Norveškem pa 1,4 mikrometra na leto. To pomeni, da je pre-

vleka debeline 100 mikrometrov že takrat zagotavljala stoletno in še daljšo zaščito pred rjo. Zaradi dodatnega znižanja koncentracij žveplovega dioksida v zraku pa se je ta doba do danes še dodatno podaljšala.

Tehnologija vročega cinkanjaPocinkovalnica, d. o. o., opravlja storitve vročega cinkanja po standardu SIST EN ISO 1461 – Prevleke, nanesene z vročim cinkanjem na proizvode iz jekla in železa.

Vroče cinkamo vse jeklene konstrukcije in elemente, ki so dimenzijsko primerni našim kadem in tehnološko pripravljeni za postopek vročega cinkanja. Pri pripra-vi elementov za vroče cinkanje je treba upoštevati standard EN ISO 14713 – Za-ščita jeklenih in železnih proizvodov pred korozijo oziroma navodila za pripravo elementov, ki jih Pocinkovalnica, d. o. o., objavlja na svojih spletnih straneh (www.pocinkovalnica.si).

Tehnološki postopek vročega cinkanja zajema štiri faze:• nalaganje elementov,• kemijsko čiščenje in aktiviranje površine elementa,• potapljanje v talino cinka,• razlaganje, čiščenje in embaliranje.Pocinkovalnica, d. o. o., posluje skla-dno s standardi in direktivami: EN ISO 9001:2000, ISO 14001:2004 in OHSAS 18001:2007, DASt-Richtlinie 022.

Page 31: Prihodnost gradnje v lesu je logična

36 GRADNJA in BIVANJE

PAINT WITH PRIDE!Teknos, d. o. o., Kidričeva c. 94, 4220 Škofja Loka

Tel.: +386 4 236 58 78, Faks: +386 4 236 58 79, GSM: +386 51 632 861

E-pošta: [email protected], http:// www.teknos.si

Smo hčerinsko podjetje skandinavske družbe TEKNOS, ki se s svojo dolgoletno tradicijo v razvoju okolju prijaznih lakirnih sistemov uvršča v sam vrh.

Naša filozofija je enostavna: s kakovostnimi premaznimi sistemi zagotavljati dolgotrajno in ekološko naravnano zaščito kovine in lesa. To dokazujejo tudi evropski certifikati.

Ponujamo široko paleto premazov in sistemske zaščite za kovinsko industrijo: enokomponentne alkidne temeljne in pokrivne premaze, epoksi in poliuretanske premaze, protipožarno zaščito, ognjeodporne barve, prašne barve in kombinirane premaze (2 v 1).

Naši premazni sistemi so močno uveljavljeni tudi v lesni industriji. Naši kupci izbirajo med vodnimi, akrilnimi, poliuretanskimi in poliestrskimi laki. Poleg tega pa v TEKNOS-u ponujamo tudi druge premaze, voske, olja in dodatke, ki se uporabljajo za lesena okna, vrata, obloge, vrtno in stavbno pohištvo, stopnice, parket, balkone in igrala.

Zaupa nam že več slovenskih vodilnih izdelovalcev kovinskih konstrukcij, kmetijske mehanizacije, strojegradnje, energetike in zimske mehanizacije ter proizvajalcev hiš, lesenih oken, vrat in notranjega pohištva.

Korozijo lahko zgolj upočasnimoKorozija oziroma razdiralni napad na kovi-no je neizogiben naravni proces, ki temelji na kemičnih in elektrokemičnih reakcijah zaradi nestabilnosti v nekem okolju. Koro-zija vpliva na integriteto površine, življenj-sko dobo posameznih elementov, vgrajenih v različne konstrukcije, kot so elementi v stanovanjskih objektih, vozilih in podobno. Proces korozije je nepovraten. Ne moremo je preprečiti, lahko jo le upočasnimo.

Najpogostejše težave s korozijoV vsakodnevnem življenju se srečujemo predvsem z atmosfersko korozijo, pravi Milan Bertoncelj, inšpektor po kriterijih organizacije Frosio iz podjetja Teknos. »Po-goja za pojav korozije sta dva: zrak oziroma kisik in vlaga oziroma voda. Z naraščajočo relativno zračno vlago pri nižji temperaturi (temperatura rosišča) prihaja do konden-zacije vlage na površini. Največkrat je to tanka, očesu nevidna plast, ki s časom vpliva na staranje materiala, kovine. Pomemben dejavnik je tudi onesnaženost okolja, agre-sivne atmosfere, ki imajo škodljiv vpliv na jekleno površino. Najslabše razmere pa so, kot vsi vemo, ob morju.«

Postopkov za odpravo korozije je več, raz-laga Bertoncelj. »Začnejo se že pri izbiri jekla, načrtovanju (kako postaviti profile v neki zgradbi), varjenju (kakovost zvarov), izbiri postopka priprave in čiščenja povr-šine pred zaščito s premaznimi sredstvi, seveda ob izbiri primernega sistema pro-tikorozijske zaščite glede na okolje, kjer stoji objekt.«

Kakovostna zaščita je sistemskaTo pomeni, da sistem vključuje osnovo, medslojno in končno zaščito, načrtovano glede na okolje in druge zahteve.

Osnovni premaz zagotavlja dober oprijem na površino, daje podlago za naslednje pre-maze ter zagotavlja protikorozijsko zaščito v času medpremaznega intervala in v celo-tni dobi trajanja sistema.

Medslojni premaz je tisti med osnovnim in pokrivnim premazom, namenjen pa je iz-boljšanju kakovosti protikorozijske zaščite s povečanjem debeline sistema.

Pokrivni premaz je zadnji sloj; zagotavlja zaščito pred vplivi okolja, daje sistemu ni-anso in ima estetsko komponento.

Poleg omenjene sistemske zaščite obstajajo tudi premazi s posebno funkcijo glede na zahteve objektov s posebnimi nameni: za rezervoarje za pitno vodo, objekte živilske industrije, protipožarne sisteme (intume-scentni premazi), objekte, ki so vkopani v zemljo, in podobno.

TEKNosTeknos je podjetje z znano skandinavsko miselnostjo, kakovostjo in zanesljivostjo. Področja protikorozijske zaščite, kjer je najbolj močno in ima dolgo tradicijo, so:- energetika: nuklearne, vetrne, hidro- in termoelektrarne;- naftne ploščadi na morju;- naftni rezervoarji, cevovodi, rafinerije;- železnice: lokomotive, potniški in tovor-ni vagoni, infrastruktura;- jeklene konstrukcije;- predori (zaščita betonskih oblog);- zaščita betonskih podov (samorazlivni epoksi, PUR- in uretanizirani premazi).

Page 32: Prihodnost gradnje v lesu je logična

V čem se pavaša hišapočutinajbolje?

www.jub.eu

Finančni prihranek Neizoliran ali slabo izoliran bivalni objekt na različne načine izgublja velike količine toplotne energije. Fasa-dni obod lahko predstavlja 20 do 40 odstotkov izgube energije. Prihranek ne nastaja samo pozimi, temveč tudi v poletnem obdobju pri hlajenju objektov. Z vgradnjo toplotnoizolacijskega sistema JUBI-ZOL in zadostno debelino izolacijskega materiala bomo porabo energije za ogrevanje znižali do 40 odstotkov.

Izboljšanje bivalnih pogojev Nezadostna in pomanjkljiva toplotna izolacija je vz-rok slabih bivalnih pogojev tako v zimskem kot tudi v poletnem času. Slaba toplotna izolacija objekta do-voljuje izmenjavo toplote in tako bistveno vpliva tudi na kakovost bivalnih pogojev. JUBIZOL fasadni toplotnoizolacijski sistem izpolnjuje zahteve po zadostni in učinkoviti toplotni izolaciji in zagotavlja odlične bivalne pogoje. Z vsemi proizvodi zagotavljamo visoko raven ekološke osveščenosti.

? Zakaj vgraditi toplotno-izolacijski sistem JUBIZOL Garancijski pogoji

Z večletnimi raziskavami, s postopki pospešenega staranja in termičnimi šoki v mikroklimatskih komo-rah, smo za JUBIZOL sisteme potrdili bistveno večjo časovno obstojnost in daljšo življenjsko dobo tudi v najbolj zahtevnih pogojih uporabe. JUB zagotavlja minimalno 10-letno garancijo ter dolgoročno in premišljeno naložbo v JUBIZOL toplotnoizolacijski sistem.

Estetski videz objekta JUBIZOL toplotnoizolacijski sistemi zagotavljajo vrhun-ske estetske rešitve objekta. Zaključni ometi omogočajo videz fasade v zaribani ali glajeni strukturi ter različne zrnavosti. JUBIZOL sistemi prav tako omogočajo izbor velikega števila odtenkov in najvišjo obstojnost. V JUB Design studiu izdelujemo barvne študije JUBIZOL siste-mov - kreativne rešitve za estetski videz objekta. JUBIZOL toplotnoizolacijski sistemi zagotavljajo vrhunski estetski videz in barvitost.

Izdelano v Sloveniji JUBIZOL toplotnoizolacijski sistem je v celoti izdelan v Sloveniji in tudi vse komponente so proizvedene lokalno.

Page 33: Prihodnost gradnje v lesu je logična

38 GRADNJA in BIVANJE

Mali Osolnik 17, 1311 Turjakwww.knut.si � www.nibe.si01 788 99 16 � [email protected]

ŠVEDSKE TOPLOTNE ČRPALKEzrak/voda

zemlja/voda voda/voda

Švedski kamini

Švedska kvaliteta

Vgrajeno preko 1500 sistemov

Švedska kvaliteta

Vgrajeno preko 5 let garancije

1500 sistemovV Sloveniji na tržišču že 20 let

Uvoznik in distributer za opremo Daikin

[email protected] tel. 02/6209804

Toplotne črpalke in rekuperatorji toploteRekuperatorji toplote so namenjeni prenosu toplote s toplega izrabljenega na hladen svež zrak, tako da pri zrače-nju objekta ne izgubljamo dragocene energije. V pasivnih hišah, ki morajo biti zrakotesne, pa kombinacija toplo-tne črpalke in rekuperatorja toplote nadomešča ogrevalni kotel.

Kje je razlika?Toplotne črpalke so naprave za se-grevanje sanitarne vode in ogrevanje objekta prek centralnega sistema, re-kuperatorji toplote pa so centralne prezračevalne naprave, katerih na-men je, da pri prezračevanju čim več toplote izrabljenega zraka prenesejo na hladen svež zrak, preden ta vstopi v prostor. Za energetsko učinkovito hišo sta potrebna tako rekuperator, ki skrbi za energetsko varčno in učinko-vito prezračevanje, kot tudi toplotna črpalka, ki zagotavlja varčno in okolju prijazno ogrevanje. Pred odločitvijo za rekuperator toplote pa se je treba zavedati, da tak sistem zahteva dvo-

Daikin z novimi izkoristki za vse produkteSkladno z direktivo EU smo v podjetju Dai-kin letos začeli navajati celoletne izkoristke pri toplotnih črpalkah in klimatskih na-pravah. Stare oznake, kot sta COP in EER, prinašajo zgolj informacijo o izkoristku pri določeni zunanji temperaturi okolice, kar se v najboljšem primeru zgodi v treh odstotkih celoletne sezone. S celoletnimi izkoristki oziroma energijskimi koeficienti učinkovitosti pa dobijo uporabniki infor-macijo o dejanskem izkoristku za celotno sezono. Celoletni izkoristek za ogrevanje (SCOP) in hlajenje (SEER) vam tako po-nuja informacijo o dejanski učinkovitosti vaše naprave.

Za informacije o novih izdelkih in sve-žih katalogih ter za izračun porabe vaše toplotne črpalke se obrnite na uvoznika na elektronski naslov: [email protected] ali pokličite na telefonsko številko: (02) 620 98 04.

cevni kanalski prezračevalni razvod do vsakega prostora v stanovanju, saj po eni cevi poteka vpihavanje svežega zraka, po drugi pa sesanje izrabljenega zraka.

Aktivna in pasivna rekuperacijaRekuperatorji se razlikujejo po tem, ali je rekuperacija pasivna ali aktivna. Aktivni rekuperator se od pasivnega razlikuje po tem, da ima vgrajeno to-plotno črpalko zrak/zrak, ki izhodni zrak še dodatno ohladi in s tako pri-dobljeno toploto svež vhodni zrak še dodatno ogreje. S tem se učinkovitost rekuperacije bistveno poveča.

Poleg centralnih rekuperatorjev obsta-jajo tudi manjši za decentralizirano pre-zračevanje. Ti se nameščajo na zunanje stene večjih glavnih prostorov in skrbijo za lokalno prezračevanje.

Na voljo so tudi različni hibridni rekuperatorji in prezračevalne to-plotne črpalke za centralno ali pa decentralizirano prezračevanje, se-grevanje sanitarne vode ter podporo ogrevanju.

Na izbiro vpliva veliko dejavnikovNačrtovanje kakovostnega in učin-kovitega prezračevalnega sistema ter izbira ustreznega rekuperatorja je zahteven postopek, kjer je treba upoštevati veliko dejavnikov, kot so velikost prostorov, namen uporabe posameznega prostora, ustreznost pozicij ventilov za sesanje in vpiho-vanje zraka, število oseb v stanovanju in podobno.

Pri dimenzioniranju rekuperatorja pa je treba upoštevati hitrost gibanja zraka po stanovanju, pa tudi dejavni-ke, kot so nadmorska višina objekta, temperatura vstopnega in izstopnega zraka, relativna vlažnost, dovoljeni padci tlaka skozi rekuperator, želeni izkoristek in podobno.

Page 34: Prihodnost gradnje v lesu je logična

GRADNJA in BIVANJE 39

Rekuperatrorji toplote LOSSNAY omogoèajo prenos energije iz izhodnega na vhodni zrak z do 30 % prihranka energije na letni ravni v primerjavi s tradicionalnimi sistemi prisilnega prezraèevanja.

KLIMATSKI IN PREZRAÈEVALNI SISTEMIUdobje in varèevanje energije 12 mesecev na leto

Rekuperatrorji toplote Rekuperatrorji toplote Rekuperatrorji toplote

Enojni in Multi split sistemi z možnostjo prikljuèitve do 8 notranjih enot. Najsodobnejša tehnologija DC inverter zagotavlja razpon moèi od 2,5 kW do 14 kW nominalne moèi (hlajenje), ob izjemno visokih izkoristkih.

PRIMER SISTEMA MXZ sistemi z 2, 3, 4, 5 in 6 enotami (primer MXZ-4D83VA in 6 )MXZ-8B1 0YA

MXZ-4D83VA

MXZ-8B160YA

MSZ-EF

SEZ-KD

MSZ-FH

SLZ-KA

MSZ-SF

SLZ-KA

MSZ-FH

MLZ-KA

PLA-BA

MFZ-KA

SEZ-KD

MSZ-EF

PAC-AK31BC

PAC-AK52BC

MSDD-50AR-E

VITANEST d.o.o., Industrijska cesta 9, NOVA GORICAwww.vitanest.si, [email protected]

Kazalniki sezonske učinkovitosti klimatskih naprav za hlajenje in ogrevanje Sezonska učinkovitost je nov način oce-njevanja klimatskih naprav za ogrevanje in hlajenje na podlagi njihove energetske učin-kovitosti v obdobju vsega leta. Kazalnik za razmerje sezonske energetske učinkovitosti pri hlajenju (SEER) in sezonski koeficient učinkovitosti pri ogrevanju (SCOP) kažeta sezonsko učinkovitost klimatskih naprav do 12 kilovatov hladilne moči.

Klimatske naprave v enojni ali multi split izvedbiIzdelki Mitsubishi Electric so zasnovani tako, da povečujejo sezonsko učinkovitost. Najbolj prodajane klimatske naprave so tiste v enojni izvedbi, kjer na eno zunanjo napravo pove-žemo eno notranjo enoto. Za kakovostnejšo klimatizacijo celotne hiše ali poslovnih pro-storov pa priporočamo naprave v multi split izvedbi. Notranje enote lahko izbiramo med različnimi tipi naprav. Montaža je preprosta, na eno zunanjo enoto lahko povežemo do osem različnih notranjih enot. Uporabimo lahko stensko, talno, stropno, vgradno ali kasetno namestitev notranje enote.

V kombinaciji s prezračevanjem in rekuperacijo toploteKer pa se v zaprtih prostorih zrak s časom slabša, je treba vanje dovajati svež zrak. V tradicionalnih sistemih prisilnega prezra-čevanja je treba zunanji zrak ogrevati ali hladiti, da ne bi prišlo do spremembe hidro--termičnega udobja v prostoru, kar zahteva veliko porabo energije. Rekuperator toplote LOSSNAY, ki termično energijo izhodnega zraka prenaša na doveden svež zrak, je lahko vgrajen avtonomno ali v kombinaciji s sis-temom klimatizacije. V primerjavi s tradi-cionalnimi sistemi prisilnega prezračevanja

so izgube manjše in s tem tudi potreba po hlajenju oziroma gretju. To omogoča upo-rabo grelnega oziroma klimatskega sistema manjše moči, kar zmanjša vrednost naložbe za sistem ogrevanja oziroma hlajenja. Toka odpadnega zraka na izhodu in čistega zraka na vhodu se v sistemu LOSSNAY križata, ne da bi se fizično mešala. Sistem LOSSNAY avtonomno obnavlja zrak s pravo mero vla-žnosti, obnavljanje zraka pa poteka pri sobni temperaturi. Obodno (by-pass) omrežje v sistemu LOSSNAY omogoča hlajenje brez stroškov (free-cooling) v prehodnih sezonah.

Page 35: Prihodnost gradnje v lesu je logična

40 GRADNJA in BIVANJE GRADNJA in BIVANJE 41

Prim

erja

va g

lede

na

pora

bo 1

500l

kur

ilneg

a ol

ja.

Subv

enci

ja E

ko s

klad

a je

na

voljo

do

pora

be s

reds

tev

Hel

ikop

ter

I 201

3

kotli

na polen

a, sekance in pelete

kotli

na polen

a, sekance in pelete

Prim

erja

va g

lede

na

pora

bo 1

500l

kur

ilneg

a ol

ja.

Imam hiso 150 m2.

Na leto porabim zaogrevanje 660 EUR.

Prej sem placeval tudi

po 1.600 EUR letno.

V dnevni sobi samonastavim temperaturo,za ostalo poskrbi kotelna pelete P 1.

PELETI P1Imam hiso 150505 m2.

Na leto porabim zaogrevavav njnjn e 660 EURURU .

Prejeje sem placevavav l tudi

po 1.600000 EUR lelel tno.

V dnevni sobi samonastatat vava im tetet mperere atata uroror ,o,oza ostalolol pososo krkrk bibib kokok telnanan pepep lele elel tete etet P 1.

PELETI P1

Ze od 6.767 EUR, pa se do 2000 EUR dodatne

subvencije je na voljo.

z avtomatskim doziranjem

KONCNOKONCNOimam racunico imam racunico imam racunico

pri ogrevanju.

pri ogrevanju.imam racunico

041 383 383 03 838 40 86 [email protected] www.biomasa.si041 383 383 03 838 40 86 [email protected] www.biomasa.si041 383 383 03 838 40 86 [email protected] www.biomasa.si041 383 383 03 838 40 86 [email protected] www.biomasa.si041 383 383 03 838 40 86 [email protected] www.biomasa.si

BiomasaLes kot najstarejši energetski vir na svetu nam je na voljo pred našim pragom. Raba ekološko prijaznega vira energije iz do-mačega okolja prinaša številne pozitivne socialno-ekonomske in okoljske rezultate, od stroškovne prednosti do zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov, večje ener-getske neodvisnosti in povečanja zani-manja za upravljanje gozdov. Hkrati se ob naraščanju cen fosilnih goriv v ljudeh vse bolj prebuja tudi zavest, da energetski viri niso več poceni, predvsem pa, da niso na voljo v neomejenih količinah.

Kotli FrölingAvstrijsko podjetje Fröling je proizvajalec najsodobnejših kotlov na lesno biomaso s 40-letno tradicijo, ki ga v Sloveniji že vrsto let zastopa podjetje Biomasa, d. o. o., iz Luč. V široki paleti različnih možnih rešitev ogrevanja na lesno biomaso lahko izbirate med kotli na polena, sekance in pelete, na voljo pa je tudi na sejmu Ener-getika 2012 nagrajeni kombinirani kotel na polena in pelete z dvema ločenima kuriščema.

Kompaktni kotelS sodobnimi kotli na lesno biomaso je tudi ogrevanje na pelete postalo eno-stavno. Za vse brez lastnega lesa tako zanimiv način ogrevanja omogoča ko-

tel na pelete Fröling P1, ki ga odliku-je izjemno kompaktna zgradba zelo majhnih dimenzij, saj zavzame le 0,38 kvadratnega metra prostora. Idealen je za enostavno postavitev in vključitev v nizkotemperaturni režim ogrevanja hiše ali stanovanja, z izjemno majhno porabo električne energije, majhnimi izpusti in velikim izkoristkom za majhno porabo pelet. Deluje popolnoma avtomatsko s samodejnim doziranjem pelet, vžigom in tudi čiščenjem pepela – vse po željah in nastavitvah uporabnika.

Kotel na pelete Froling P4 s tedenskim za-logovnikom za pelete

Naravi prijazno, ugodno in udobno ogrevanje

TOPLOTNE ČRPALKE GORENJE. UDOBJE TOPLEGA DOMA.Ogrevanje s toplotnimi črpalkami Gorenje je zanesljivo in ekonomično, saj z njimi vaš račun za ogrevanje znižate kar za 60 do 75%. Toplotne črpalke AEROGOR, TERRAGOR in AQUAGOR, testirane po najvišjih evropskih standardih, zagotavljajo odlično energijsko učinkovitost. Naložba se vam tako povrne že v sedmih letih, s subvencijo Ekosklada, na katerega so uvrščene vse toplotne črpalke Gorenje, pa še dodatno prihranite do 2000 € pri investiciji.

www.gorenje.si

S toplotno črpalko do nizkih stroškov ogrevanjaPrimerno je za hišo s stanovanjsko po-vršino od 120 do 250 kvadratnih metrov, kjer praviloma ob običajni izolaciji (10 do 14 centimetrov) in povprečnem stav-benem pohištvu (dvoslojna zasteklitev) zadostujejo grelne moči med šest in 18 kilovatov. V odvisnosti od okolja se ve-dno najde rešitev za zunanji vir toplote. Najboljši vir je voda; narediti je treba ustrezne vrtine, iz katerih je možno črpati (in vračati) od 1,5 do štiri kubične metre vode primerne kakovosti na uro. Če to ni možno, je kot vir primerna tudi zemlja, seveda ob ustrezni sestavi zemlje in če imamo na voljo primerno veliko površino. Prav vsaka hiša pa lahko kot zunanji vir uporabi tudi zrak.

TČ voda/voda AQUAGOR – visoko grelno število skozi vso sezonoTČ voda/voda sodi med najučinkovitejše ogrevalne sisteme. Ključni razlog za ve-liko učinkovitost se skriva v zajemanju energije v podtalnici. Podtalnica velja za zanesljiv vir toplote z zelo konstan-

tno temperaturo (sedem do 13 stopinj Celzija), kar za TČ pomeni delovanje v ugodnem temperaturnem območju skozi celotno ogrevalno sezono. Grelno število (COP) znaša pri tem tipu črpalke več kot pet, kar pomeni, da za en kilovat vložene energije, ki ga TČ porabi za pogon kom-presorja, dobimo več kot pet kilovatov grelne moči oziroma toplote. Zaradi ve-like grelne moči (toplote) skozi vso ogre-valno sezono ne glede na temperaturo okolice je primerna za monovalentno de-lovanje, kar pomeni, da TČ sama pokriva toplotne izgube objekta brez potrebe po dodatnem viru ogrevanja. Naslednja prednost TČ voda/voda je možnost pa-sivnega hlajenja v vročih poletnih me-secih, kar je učinkovito nadomestilo za klimatske naprave. Priporočamo jo tam, kjer je na voljo zadostna količina podtalne vode ustrezne temperature in kakovosti. Izvedbo sesalne in povratne vrtine je smiselno prepustiti izkušenim vrtalcem. Za izvedbo vodnjaških vrtin je treba pridobiti tudi ustrezna dovoljenja.

TČ zemlja/voda TERRAGOR – zemeljski kolektor ali geosondaTČ zemlja/voda prav tako sodi med iz-redno učinkovite ogrevalne sisteme. Po zaslugi naravnih zakonitosti dosega vi-soko grelno število (COP med štiri in pet) in veliko grelno moč skozi vso ogrevalno sezono. Zemljina namreč skozi poletje akumulira veliko količino toplote sonca in dežja, kar v začetnih mesecih ogrevalne sezone (oktober, november in december) pomeni ugodno temperaturo vira zajema toplote, posledično pa seveda visok COP. Primerna je za monovalentno delovanje, kar pomeni, da zaradi velike grelne moči skozi vso ogrevalno sezono ne potrebuje dodatnega vira ogrevanja. Prav tako kot pri TČ voda/voda tudi TČ zemlja/voda ponuja možnost pasivnega hlajenja v vro-čih poletnih mesecih. Toploto zemljine lahko izkoriščamo prek zemeljskega ko-lektorja ali zemeljskih geosond. Za izvedbo zemeljskega kolektorja ni treba pridobiti dovoljenj. Potrebna je le zadostna površina zemlje. Če zadostna površina zemlje ni

Ogrevanje s toplotnimi črpalkami je zanimiva in stroškovno ugodna alternativa konvencionalnemu ogrevanju

na voljo, se lahko odločimo za geosondo, vendar pa je za to treba pridobiti ustrezno dovoljenje.

TČ zrak/voda AEROGOR – enostavna vgradnjaTČ zrak/voda je zadnja leta najbolj tržno zanimiv tip TČ. Njena glavna prednost je, da za montažo tega sistema ni treba pridobiti nobenih dovoljenj in izvesti no-benih posegov v okolico (izkop vrtine ali večje površine zemlje). Torej, dostopna je vsakomur. Grelno število TČ zrak/voda se giblje med tri in štiri, odvisno od tempera-ture okolice (zraka). TČ zrak/voda dosega veliko grelno moč za pokrivanje toplotnih izgub stavbe vse tam do temperature 10 stopinj Celzija pod ničlo. Deluje sicer do 20 stopinj Celzija pod ničlo, vendar zaradi nizkih temperatur vira toplote (zraka) ne dosega dovolj grelne moči (toplote), zato navadno potrebujemo dodaten vir ogreva-nja, s katerim dogrevamo v teh kritičnih razmerah. Navadno je tako mrzlih dni v letu zelo malo, govorimo o približno 10 do 15 dneh, ko se temperature v našem podnebju spustijo krepko pod ničlo. V dobro izoliranih objektih se dogaja, da vklopov dodatnega vira ogrevanja sploh ni. Regulacija TČ Gorenje omogoča delova-nje v različnih režimih (dnevnih, nočnih, nizko- ali visokotarifnih), kar pomeni, da TČ tudi v zimskih mesecih izkorišča najugodnejše temperaturne razmere. TČ zrak/voda omogoča tudi aktivno hlajenje.

Učinkovite tudi v sistemu z radiatorskim ogrevanjemV Gorenju smo posebej za objekte, v ka-terih so že nameščeni radiatorski sistemi ogrevanja, razvili dodatno družino viso-kotemperaturnih TČ sistema voda/voda (AQUAGOR) in zemlja/voda (TERRA-GOR). Visokotemperaturne TČ so tako z maksimalno temperaturo 62 stopinj Celzija ustrezne tudi za vse sisteme s kon-vencionalnim radiatorskim tokokrogom. V poštev pridejo pri starejših objektih s slabšo izolacijo, kjer bi bil strošek dodatne izolacije previsok, objektih, kjer ni mogoče ali smotrno vgraditi predimenzioniranih radiatorjev, prav tako pa tudi pri obnovi objektov, ki so pod spomeniškim varstvom oziroma zaradi različnih drugih razlo-gov ne morejo biti ustrezno izolacijsko sanirani.

Page 36: Prihodnost gradnje v lesu je logična

42 GRADNJA in BIVANJE GRADNJA in BIVANJE 43

Namesto kompresorja naravni vlek

Biorock je prva biočistilna naprava, ki deluje brez elektrike in povsem samodejno, kljub temu pa je voda, ki jo izpustimo v okolje, primerno čista. Postopek združuje predčiščenje in aerobno biološko filtriranje. Na izstopni strani izteka tako čista voda, da jo lahko brez pomislekov izpu-stimo nazaj v okolje, potok, reko ali jezero. Čistost iztočne vode ustreza najvišjim zahtevam standardov in normativov.

Stopnja čiščenja od 96 do 99 odstotkovBioreaktorska enota deluje popolno-ma samodejno, postopek čiščenja pa se izvede s samoregulacijo.

Zrak se dovaja po načelu naravnega vleka. Naprava nima nobenih gibljivih delov, za popolno aktiviranje po prvem zagonu potrebuje 24 ur, čistilna spo-sobnost pa se ne zmanjša kljub daljšim obdobjem brez dotoka odplak. Stroški delovanja in vzdrževanja so zelo nizki, zanesljivost delovanja pa na visoki ravni. V komplet so vključeni vsi de-li, vgradnja pa je enostavna. Naprava deluje neslišno in izpolnjuje zahteve standarda EN 12566-3 ter ima nemški atest DIBt. Testirana pa je bila tudi na inštitutu PIA v Nemčiji.

Mala biološka čistilna naprava BIOROCK deluje brez elektrike

Vzdrževanje in prednostiS čistilno napravo Biorock boste dolgo-ročno prihranili. Vsi njeni deli so prak-tično nepokvarljivi, zato ne potrebuje servisiranja. Nima kompresorja in ne porablja elektrike. Odvoz gošče iz pri-marnega rezervoarja se opravi po treh do petih let uporabe. Delovanje je popolno-ma tiho. Ob posebnih pogojih je možna

nadgradnja stare greznice, kakovost oči-ščene vode je vrhunska, polno delovanja doseže v 24 urah, ima nizek ogljični odtis ter je odlična za vikende oziroma objekte z občasnimi obremenitvami.

Pridružite se več kot 50 tisoč zadovolj-nim uporabnikom v več kot 70 državah po vsem svetu.

Zdravo ogrevanje in hlajenje

Naš dom je naš prostor za druženje, ustvar-janje in rast. Daje nam varno zavetje, v ka-terega se umaknemo, kadar potrebujemo zasebnost, in v katerega se vedno znova radi vračamo. Zato je kakovost bivanja, ki nam jo ponuja, bistvena, saj se le takrat v njem lahko počutimo udobno, varno in resnično doma. Izbira sistema ogrevanja je zato ključnega pomena za zagotavljanje udobja bivanja in možnost dolgoročne ne-odvisne izbire energenta glede na razmere na trgu. Formula udobja v sodobmi hiši je enostavna: Zunaj mraz – znotraj prije-tno toplo. Zunaj vroče – znotraj prijetno hladno.

Ogrevana tla dodajo drugo dimenzijo bivanjaV prostorih, ki s tlemi mejijo na neogreva-ne prostore ali zemljino, je talno ogrevanje priporočljivo predvsem zaradi prijetnega občutka ob stiku s primerno ogretimi tle-mi. To veselje poznajo vsi starši majhnih otrok ob pogledu na brezskrbno igro malč-kov, ki se prekopicavajo in plazijo po tleh. Tla dobijo drugo dimenzijo bivanja, saj niso več samo pohodna površina, name-njena komunikaciji, temveč nov uporaben prostor, na katerem se nemalokrat zabava vsa družina.

Talno in stensko ogrevanje delujeta po načelu sevalne toplote, za katero smo lju-dje najbolj dojemljivi. To je dolgovalovno sevanje toplote, ki prodira v notranjost telesa in ga greje od znotraj ter tako po-zitivno vpliva na naše zdravlje in počutje. Na enak način nas ogreva sonce.

Človek nezavedno izmenjuje toploto z okolico. Če ga obdajajo hladne obodne površine, se ta izmenjava kaže kot obču-tek hladu kljub višji temperaturi zraka v prostoru. Pri stenskem in talnem ogre-vanju so obodne površine ogrete, zato je že pri nižji temperaturi zraka dose-ženo nežno udobje bivanja. Blagodejni

vpliv velikopovršinskega ogrevanja je zelo zaželen v kopalnicah in prostorih za sprostitev, kjer že z blago ogrevanimi tlemi in obodnimi površinami uživamo v objemu toplote.

Zdravje nam bo hvaležnoHlajenje s hladnim zrakom zahteva veliko izmenjavo zraka v prostoru, kar lahko hitro občutimo kot prepih, še posebno v nepo-sredni bližini naprave. Velikopovršinski sistem stropnega hlajenja, skozi katerega se pretaka voda, zagotavlja brezšumno in blago hlajenje na želeno temperaturo.

Na delovnem mestu velikopovršinsko ogrevanje in hlajenje zaradi dobrega počutja zaposlenih dviguje storilnost in

motivacijo. Ob manjšem številu bolniških odsotnosti zaradi alergij in podobnih obo-lenj se znatno poveča uspešnost posame-znika in podjetja. S talnim ogrevanjem poskrbimo za prijetno toploto v predelu nog, kjer nas ob daljšem sedenju najhitre-je zazebe. Medtem je glava v hladnejšem temperaturnem območju, kar omogoča boljšo koncentracijo in bistre misli.

Za javne objekte so značilne velike povr-šine in višine, pri katerih lahko s talnim ogrevanjem porazdelimo toploto ena-komerno po celotni površini v območju zadrževanja ljudi. Najlepše pa je, da v pro-storu nimamo grelno-hladilnih teles, s tem nimamo stroškov vzdrževanja in naše gibanje v prostoru je neomejeno.

V prostorih, ki s tlemi mejijo na neogrevane prostore ali zemljino, je talno ogrevanje priporočljivo predvsem zaradi prijetnega občutka ob stiku s primerno ogretimi tlemi. To veselje poznajo vsi starši majhnih otrok ob pogledu na brezskrbno igro malčkov, ki se prekopicavajo in plazijo po tleh.

Sodobna arhitektura poleti zahteva hlajenje prostorov, pozimi pa učinkovito ogrevanje

Biorock je prva biočistilna naprava, ki deluje brez elek-trike in povsem samodejno, kljub temu pa je voda, ki jo izpustimo v okolje, primerno čista.

Page 37: Prihodnost gradnje v lesu je logična

42 GRADNJA in BIVANJE GRADNJA in BIVANJE 43

Namesto kompresorja naravni vlek

Biorock je prva biočistilna naprava, ki deluje brez elektrike in povsem samodejno, kljub temu pa je voda, ki jo izpustimo v okolje, primerno čista. Postopek združuje predčiščenje in aerobno biološko filtriranje. Na izstopni strani izteka tako čista voda, da jo lahko brez pomislekov izpu-stimo nazaj v okolje, potok, reko ali jezero. Čistost iztočne vode ustreza najvišjim zahtevam standardov in normativov.

Stopnja čiščenja od 96 do 99 odstotkovBioreaktorska enota deluje popolno-ma samodejno, postopek čiščenja pa se izvede s samoregulacijo.

Zrak se dovaja po načelu naravnega vleka. Naprava nima nobenih gibljivih delov, za popolno aktiviranje po prvem zagonu potrebuje 24 ur, čistilna spo-sobnost pa se ne zmanjša kljub daljšim obdobjem brez dotoka odplak. Stroški delovanja in vzdrževanja so zelo nizki, zanesljivost delovanja pa na visoki ravni. V komplet so vključeni vsi de-li, vgradnja pa je enostavna. Naprava deluje neslišno in izpolnjuje zahteve standarda EN 12566-3 ter ima nemški atest DIBt. Testirana pa je bila tudi na inštitutu PIA v Nemčiji.

Mala biološka čistilna naprava BIOROCK deluje brez elektrike

Vzdrževanje in prednostiS čistilno napravo Biorock boste dolgo-ročno prihranili. Vsi njeni deli so prak-tično nepokvarljivi, zato ne potrebuje servisiranja. Nima kompresorja in ne porablja elektrike. Odvoz gošče iz pri-marnega rezervoarja se opravi po treh do petih let uporabe. Delovanje je popolno-ma tiho. Ob posebnih pogojih je možna

nadgradnja stare greznice, kakovost oči-ščene vode je vrhunska, polno delovanja doseže v 24 urah, ima nizek ogljični odtis ter je odlična za vikende oziroma objekte z občasnimi obremenitvami.

Pridružite se več kot 50 tisoč zadovolj-nim uporabnikom v več kot 70 državah po vsem svetu.

Zdravo ogrevanje in hlajenje

Naš dom je naš prostor za druženje, ustvar-janje in rast. Daje nam varno zavetje, v ka-terega se umaknemo, kadar potrebujemo zasebnost, in v katerega se vedno znova radi vračamo. Zato je kakovost bivanja, ki nam jo ponuja, bistvena, saj se le takrat v njem lahko počutimo udobno, varno in resnično doma. Izbira sistema ogrevanja je zato ključnega pomena za zagotavljanje udobja bivanja in možnost dolgoročne ne-odvisne izbire energenta glede na razmere na trgu. Formula udobja v sodobmi hiši je enostavna: Zunaj mraz – znotraj prije-tno toplo. Zunaj vroče – znotraj prijetno hladno.

Ogrevana tla dodajo drugo dimenzijo bivanjaV prostorih, ki s tlemi mejijo na neogreva-ne prostore ali zemljino, je talno ogrevanje priporočljivo predvsem zaradi prijetnega občutka ob stiku s primerno ogretimi tle-mi. To veselje poznajo vsi starši majhnih otrok ob pogledu na brezskrbno igro malč-kov, ki se prekopicavajo in plazijo po tleh. Tla dobijo drugo dimenzijo bivanja, saj niso več samo pohodna površina, name-njena komunikaciji, temveč nov uporaben prostor, na katerem se nemalokrat zabava vsa družina.

Talno in stensko ogrevanje delujeta po načelu sevalne toplote, za katero smo lju-dje najbolj dojemljivi. To je dolgovalovno sevanje toplote, ki prodira v notranjost telesa in ga greje od znotraj ter tako po-zitivno vpliva na naše zdravlje in počutje. Na enak način nas ogreva sonce.

Človek nezavedno izmenjuje toploto z okolico. Če ga obdajajo hladne obodne površine, se ta izmenjava kaže kot obču-tek hladu kljub višji temperaturi zraka v prostoru. Pri stenskem in talnem ogre-vanju so obodne površine ogrete, zato je že pri nižji temperaturi zraka dose-ženo nežno udobje bivanja. Blagodejni

vpliv velikopovršinskega ogrevanja je zelo zaželen v kopalnicah in prostorih za sprostitev, kjer že z blago ogrevanimi tlemi in obodnimi površinami uživamo v objemu toplote.

Zdravje nam bo hvaležnoHlajenje s hladnim zrakom zahteva veliko izmenjavo zraka v prostoru, kar lahko hitro občutimo kot prepih, še posebno v nepo-sredni bližini naprave. Velikopovršinski sistem stropnega hlajenja, skozi katerega se pretaka voda, zagotavlja brezšumno in blago hlajenje na želeno temperaturo.

Na delovnem mestu velikopovršinsko ogrevanje in hlajenje zaradi dobrega počutja zaposlenih dviguje storilnost in

motivacijo. Ob manjšem številu bolniških odsotnosti zaradi alergij in podobnih obo-lenj se znatno poveča uspešnost posame-znika in podjetja. S talnim ogrevanjem poskrbimo za prijetno toploto v predelu nog, kjer nas ob daljšem sedenju najhitre-je zazebe. Medtem je glava v hladnejšem temperaturnem območju, kar omogoča boljšo koncentracijo in bistre misli.

Za javne objekte so značilne velike povr-šine in višine, pri katerih lahko s talnim ogrevanjem porazdelimo toploto ena-komerno po celotni površini v območju zadrževanja ljudi. Najlepše pa je, da v pro-storu nimamo grelno-hladilnih teles, s tem nimamo stroškov vzdrževanja in naše gibanje v prostoru je neomejeno.

V prostorih, ki s tlemi mejijo na neogrevane prostore ali zemljino, je talno ogrevanje priporočljivo predvsem zaradi prijetnega občutka ob stiku s primerno ogretimi tlemi. To veselje poznajo vsi starši majhnih otrok ob pogledu na brezskrbno igro malčkov, ki se prekopicavajo in plazijo po tleh.

Sodobna arhitektura poleti zahteva hlajenje prostorov, pozimi pa učinkovito ogrevanje

Biorock je prva biočistilna naprava, ki deluje brez elek-trike in povsem samodejno, kljub temu pa je voda, ki jo izpustimo v okolje, primerno čista.

Page 38: Prihodnost gradnje v lesu je logična

44 GRADNJA in BIVANJE GRADNJA in BIVANJE 45

OBNOVA ASFALTNIH IN ZAŠČITA BETONSKIH POVRŠINVurnikova 3, 1000 Ljubljana, tel. 01/ 300 92 80, faks 01/ 300 92 88, [email protected], www.tahting.si

NOVO

STARO

Vsi proizvodi so brez topil in so okolju prijazni. Pri aplikaciji proizvodov priporočamo uporabo orodij iz našega prodajnega programa.ASPHALTTON in FUGOLIT-FLEX vam dostavimo na dom po pošti brez stroškov poštnine s plači-lom po povzetju. O možnosti dostave CAM-PHALTA nas pokličite.Tel.: 01/ 300 92 80, 041/707 550. Spletna stran: www.tahting.si. E-mail: [email protected]

Pomembno je, da se poškodbe na površinah, ki jih je povzročila zima, sanirajo in se na ta način prepreči nadaljnje povečevanje poškodb na asfaltnih površinah.Z ASPHALTTON-om, FUGOLIT-FLEX-om in CAM-PHALT-om lahko sami izredno hitro, enostavno, kakovostno, dolgoročno in ce-novno ugodno sanirate poškodovane površine.

ASPHALTTON – obnovitveni premaz za zapo-ro por starih in hrapavih asfal-tnih površin in za zaščito poho-dnih in povoznih betonskih povr-šin. Pakiran je v 30-kg hobokih in zadostuje za cca. 30 m2.

FUGOLIT-FLEX – hladna zalivna masa za raz-poke na asfaltu in betonu ter med asfaltom in beto-nom. Pakiran je v 5-kg in 12-kg ho-bokih, poraba je odvisna od volu-mna razpoke.

CAM-PHALT – hladni asfalt za krpanje večjih lukenj in dokr-panje robnih pasov. Pakiran je v 25-kg vre-čah in zadostu-je pri debelini nanosa 3 cm za cca. 1 m2.

OBNOVA ASFALTNIH IN ZAŠČITA BETONSKIH POVRŠINVurnikova 3, 1000 Ljubljana, tel. 01/ 300 92 80, faks 01/ 300 92 88, [email protected], www.tahting.si

NOVO

STARO

Vsi proizvodi so brez topil in so okolju prijazni. Pri aplikaciji proizvodov priporočamo uporabo orodij iz našega prodajnega programa.ASPHALTTON in FUGOLIT-FLEX vam dostavimo na dom po pošti brez stroškov poštnine s plači-lom po povzetju. O možnosti dostave CAM-PHALTA nas pokličite.Tel.: 01/ 300 92 80, 041/707 550. Spletna stran: www.tahting.si. E-mail: [email protected]

Pomembno je, da se poškodbe na površinah, ki jih je povzročila zima, sanirajo in se na ta način prepreči nadaljnje povečevanje poškodb na asfaltnih površinah.Z ASPHALTTON-om, FUGOLIT-FLEX-om in CAM-PHALT-om lahko sami izredno hitro, enostavno, kakovostno, dolgoročno in ce-novno ugodno sanirate poškodovane površine.

ASPHALTTON – obnovitveni premaz za zapo-ro por starih in hrapavih asfal-tnih površin in za zaščito poho-dnih in povoznih betonskih povr-šin. Pakiran je v 30-kg hobokih in zadostuje za cca. 30 m2.

FUGOLIT-FLEX – hladna zalivna masa za raz-poke na asfaltu in betonu ter med asfaltom in beto-nom. Pakiran je v 5-kg in 12-kg ho-bokih, poraba je odvisna od volu-mna razpoke.

CAM-PHALT – hladni asfalt za krpanje večjih lukenj in dokr-panje robnih pasov. Pakiran je v 25-kg vre-čah in zadostu-je pri debelini nanosa 3 cm za cca. 1 m2.

Svetila za vaš dom

philips.si

Pri ustvarjanju prijetnega domačega vzdušja so pogosto najpomembnejše naj-manjše podrobnosti. Na trgu so na voljo številne in raznolike svetlobne rešitve, ki nam omogočajo, da s prefinjenimi svetlob-nimi učinki in barvami v izbranem pro-storu naredimo prijetno okolje. Tako vse bolj v ospredje prihaja tehnologija LED, ki z varčevanjem z električno energijo in daljšo življenjsko dobo ponuja tudi vse več možnosti, od barv svetlobe do oblik sijalk in posledično širokega nabora slogov in dizajnov svetilk.

Dolga življenjska doba in varčevanjeTako kot je nekoč žarnica na žarilno nitko zamenjala svečo, tehnologija LED počasi, a vztrajno nadomešča varčne in fluorescen-tne sijalke. Življenjska doba kakovostnih LED-svetil je izjemno dolga, saj znaša okoli 20 tisoč, pa tudi do 50 tisoč ur, kar je enako 20 (oziroma 50) letom ob povprečni upo-rabi tri ure na dan, omogočajo pa približno 13 tisoč vklopov oziroma izklopov. Tako nam za vzdrževanje ali zamenjavo sijalke še dolgo ne bo treba skrbeti.

Tehnologija LED-osvetlitve v svetilih je tudi izjemno varčna, saj lahko v primerjavi z običajnimi svetlobnimi rešitvami, kot so navadne žarnice na žarilno nitko ali halo-genske žarnice, prihranimo do 80 odstot-kov električne energije. Tako vsakodnevno prispevamo tudi k varovanju okolja.

Kako deluje LEDLED oziroma svetleča dioda je posebna vrsta diode, izdelana iz polprevodnih ma-terialov, ki električno energijo spreminja neposredno v svetlobo. Valovna dolžina oziroma barva oddane svetlobe je odvisna od skrbno izbrane kombinacije različnih materialov. Tako lahko LED-dioda od-daja rdečo, rumeno, zeleno, turkizno ali modro barvo.

Največjo razliko med kakovostnimi in manj kakovostnimi svetlobnimi viri LED lahko že na oko opazimo pri beli svetlobi. Kakovostno enakomerno belo svetlobo v svelobnih virih je mogoče ustvariti z enakomernim premazom fosforja prek LED-diod, saj z debelino fosforjevega premaza določimo barvno temperaturo bele svetlobe. Če je premaz fosforja nee-nakomeren, je posledično neenakomerna tudi bela svetloba.

Vse širši nabor dekorativnih LED-svetilk – pri nekaterih proizvajalcih lahko izbiramo celo med 16 tisoč barvami na eni sami svetilki – nam omogoča tako rekoč neomejen izbor raz-položenjske osvetlitve.

Na kaj moramo biti pozorni pri nakupuPri žarnicah na žarilno nitko smo bili po-zorni na moč žarnice (v vatih), s prihodom varčnih sijalk pa velja preveriti tudi barvno temperaturo in indeks barvnega videza. Slednji sega od 0 do 100. Naravna dnevna svetloba ima indeks barvnega videza 100. Torej, bolj ko se indeks barvnega videza približa vrednosti 100, bolj realne barve vidimo na predmetih.

Na embalaži sijalk je navadno navedena trimestna številka: prvo število v zapored-ju označuje indeks barvnega videza (na skali od ena do devet), drugi dve števili pa barvno temperaturo. Tako oznaka 827 pomeni, da znaša indeks barvnega videza 80, barvna temperatura pa je 2.700 kel-vinov, kar je primerljivo z barvo klasične žarnice na žarilno nitko, oznaka 830 ozi-roma tri tisoč kelvinov pomeni toplo belo svetlobo, oznaka 840 oziroma štiri tisoč kelvinov pomeni hladno belo svetlobo, 865 oziroma 6.500 kelvinov pa hladno dnevno svetlobo, kakršna je primerna za industrijo, skladišča, hladilnice, ne pa toliko za dom.

Pri nakupu LED-sijalk imamo poleg ome-njenih parametrov na voljo tudi podatek o svetlobnem toku, ki je izražen v lumnih

šestimi vati moči po svetilnosti primerljiva s klasično 32-vatno žarnico.

Brez živega srebra, UV in IRPoleg daljše življenjske dobe in prihranka električne energije je dobra plat LED-si-jalk tudi v tem, da ne sevajo ultravijolične-ga niti infrardečega spektra, kar pomeni, da v prostor ne sevajo toplote, prav tako pa ne vsebujejo živega srebra.

Popestritev domaŠtevilni proizvajalci že ponujajo tudi retro kolekcije, kjer so LED-sijalke na videz zelo podobne klasičnim oblikam, bučki in svečki, s čimer se njihova podoba, kljub novi tehnologiji, lepo sklada s slogom, ka-kršnega smo bili vajeni.

Pri oblikovanju svetilk in opremljanju prostorov pa se industrija razsvetljave in tudi oblikovalci notranjih prosto-rov vse bolj zavedajo dodane vrednosti tehnologije LED – z njo namreč lahko ustvarimo večbarvno svetlobo. Vse širši nabor dekorativnih LED-svetilk – pri nekaterih proizvajalcih lahko izbiramo celo med 16 tisoč barvami na eni sami svetilki – nam omogoča tako rekoč neo-mejen izbor razpoloženjske osvetlitve. Tehnologija na tem področju premika meje in omejitev skoraj ni več. Dom si tako lahko oblikujemo po svoje – tudi že samo s svetlobo.

Tehnologija LED v domačih svetilih

(lm) in nam pove, koliko svetlobe svetilo oddaja v prostor. Klasična 100-vatna žarni-ca z žarilno nitko, recimo, ima svetlobni tok približno 1.200 lumnov, torej 12 lumnov na en vat. Na embalaži LED-sijalk najdete še podatek, koliko vatov porabi sijalka v primerjavi s klasično žarnico. Oznaka 6W––32W denimo pomeni, da je LED-sijalka s

STREFLEX

Na vseh bitumenskih hidroizolacijah rav-nih streh se zaradi vplivov okolja s časom pojavijo poškodbe v obliki razpok in poro-znosti. Zaradi teh poškodb hidroizolaci-ja postane vodopropustna in ne opravlja več svoje funkcije. Tako voda zateka skozi streho v notranjost prostorov in povzro-ča škodo na objektu. Zaradi tega je treba nastalo situacijo kar najhitreje sanirati.

V ta namen v podjetju Tahting ponujamo visokokakovosten bitumenski hidroizo-lacijski proizvod STREFLEX, s katerim lahko sami izredno hitro, kakovostno in cenovno ugodno sanirate vse vrste bitu-menskih hidroizolacij na ravnih strehah, nadstreških in terasah z minimalnim na-klonom tri stopinje. STREFLEX je visoko fleksibilna enokomponentna polimerna bitumenska zmes, s katero se izredno učin-kovito zapolnijo vse razpoke in zaprejo pore na bitumenski hidroizolaciji ravne strehe, s čimer se dolgoročno onemogoči vdor vode v površino in zagotovi popolna hidroizolativnost površine. STREFLEX je popolnoma odporen proti UV-žarkom in vsem drugim vremenskim vplivom. Delo s STREFLEXOM je izredno enostavno in zahteva minimalno uporabo orodij. STREFLEX je izredno primeren tudi za izdelavo nove brezšivne hidroizolacije na ravnih strehah z minimalnim naklonom tri stopinje.

V naši zeleni liniji okolju prijaznih bitu-menskih proizvodov pa v podjetju Tah-ting ponujamo tudi proizvod HIZOBIT 1K PRO, ki je namenjen za izdelavo in popravilo hidroizolacij na temeljih.

Popravilo stare in izdelava nove hidroizo-lacije na ravnih strehah

Page 39: Prihodnost gradnje v lesu je logična

46 GRADNJA in BIVANJE

Vsakdo si želi, da bi na njegovem vrtu rasla temnozelena, kompaktna, trpežna in hkrati mehka travna ruša. A pot do nje je samo ena: pravilno vzdrževana trava z močnimi globo-kimi koreninami v stabilni podlagi. Korektna konstrukcija podlage omogoča stabilnost in ustrezen vodnozračni režim. Pravilno vzdr-ževanje pa optimalno rast in prenašanje vse večjih obremenitev in klimatskih stresov (vročina, suša, veter...). V nadaljevanju vam ponujamo nekaj nasvetov za zeleno trato, ki jih je pripravil Martin Vilar iz podjetja Vilar.

KošnjaNajpogostejše opravilo na vrtu je košnja. Ko-silni element mora biti oster, kar zagotavlja čisto rez. Nikoli ne pokosimo več kot tretji-ne zelenega dela travnih bilk, obvezno pa je odstranjevanje pokošene mase. Ko tempe-rature presežejo 28 stopinj Celzija, obvezno dvignemo višino reza, pred prvim jesenskim dežjem pa jo spet spustimo. Pozno jeseni ko-simo, dokler trava raste.

GnojenjeZ odstranjevanjem pokošene mase odstranju-jemo hranila, ki jih je nato treba nadomesti-ti. Gnojimo večkrat z manjšimi odmerki, še preden se pojavi potreba po hranilih. Druga možnost je, da uporabimo gnojila s nadzorova-nim sproščanjem hranil, kjer letno zadostuje tri- do štirikratno gnojenje. Gnojimo po košnji

in po gnojenju zalijemo, da preprečimo more-bitne ožige. Ko nastopi vročina, prenehamo gnojiti. Novost je poznojesensko gnojenje, ko nadzemni deli trave ne rastejo več, korenine pa hranila še vedno sprejemajo, zato jim omogo-čimo kopičenje rezervnih snovi za uspešnejšo prezimitev in hitrejši začetek rasti spomladi.

NamakanjeSpremenjene klimatske razmere in s tem po-gosta ter daljša sušna obdobja zahtevajo na vrtu ustrezno namakanje. Vendar je treba pri tem paziti, saj prav z nepravilnim namakanjem lahko naredimo največjo škodo.

Prepogosto zalivanje z majhno količino vode neposredno zmanjša koreninsko maso, posle-dično se pojavijo nezaželene vrste trav in se zmanjša odpornost proti stresu.

Delovanje namakalnega sistema moramo do-bro poznati (letno testiranje) in ga naravnati tako, da je zalivanje enakomerno in izdatno. Za eno zalivanje porabimo toliko vode, da premočimo 15 do 20 centimetrov globoko, to je približno 20 litrov na kvadratni meter (eno uro po zalivanju preverimo z lopato).

Če naravnih padavin ni, zalivamo glede na najvišje dnevne temperature:

do 20 stopinj Celzija zalijemo vsakih 14 dni,

med 20 in 25 stopinj Celzija zalijemo vsa-kih deset dni,

nad 25 stopinj Celzija zalijemo vsakih sedem dni.

V sončnem in vetrovnem vremenu nama-kamo pogosteje, vendar ne več kot dvakrat na teden. Zalivamo pozno zvečer ali zgodaj zjutraj, najbolje po košnji. Letno naj ne bi porabili več kot 250 litrov vode na kvadratni meter travne površine.

Zbitost tal in rast koreninNenehne obremenitve travne ruše s hojo, igranjem, košnjo in zalivanjem zbijajo vrhnjo plast rastnega sloja. Tla izgubijo prepustnost za vodo in zrak, upočasni se pronicanje od-večne vode in začne primanjkovati kisika. To najprej ustavi rast korenin in takoj zatem celotno rast.

Enako učinkujejo neprepereli ostanki organ-ske mase (polst-filc) v debelini več kot pet milimetrov.

Ukrepi, ki preprečijo zbitost tal:

luknjanje (aeriranje): posebni stroji luknjači z votlimi tulci izmečejo čepe in naredijo šest do 10 centimetrov globoke luknje (400 lukenj na kvadratni meter). Čepe odstranimo in luknje zapolnimo s kremenčevim peskom;

zračenje (vertikutiranje): z vertikutira-njem (stroj s pokončnimi noži) izmečemo vse nepreperele ostanke organske mase ( p o l st - fi l c ) . I z m et a n i m a t e r i a l odstranimo;

peskanje: po trati potrosimo kremenčev pesek ali mešanico (top dresing). To zmanj-šuje zbitost in ustvarjanje polsti-filca. Hkrati povečuje zračnost, odcednost in odpornost proti obremenitvam. Porabimo štiri do osem litrov mešanice na kvadratni meter po zra-čenju ali luknjanju.Vse mehanske ukrepe moramo izvajati, ko trava bujno raste (spomladi in jeseni), da se lahko mehanske poškodbe takoj popravijo.

VarstvoNajboljše varstvo pred pleveli, boleznimi in škodljivci je gosta, pravilno vzdrževana travna ruša z globokimi koreninami. Pripo-ročamo preventivno škropljenje proti snežni plesni in zatiranje širokolistnih plevelov po potrebi.

Vzdrževanje travne ruše na vrtovih

Page 40: Prihodnost gradnje v lesu je logična

GRADNJA in BIVANJE 47

Zaplavajte na mestuKaj pravite na plavanje v lastnem domu? Ne govorimo o plavanju v utesnjenih ba-zenih, kjer se je treba obračati na vsakih nekaj metrov, temveč o tistem pravem, rekreativnem plavanju, ki velja za eno najbolj učinkovitih rekreacij. Za pravo plavanje ne potrebujete velikega baze-na, temveč le kakovosten plavalni bazen s protitočno napravo.

Morda ste že slišali za tako imenovane »swim spaje«, večje masažne bazene s pro-titočno napravo. Ti že omogočajo plavanje proti toku, vendar se ne morejo primerjati z namenskimi plavalnimi bazeni, kjer so novost na slovenskem trgu plavalni bazeni Endless Pools.

Namenski bazeni za plavalcePlavalni bazeni Endless Pools so namenski bazeni, ki so jih razvili z namenom, da plaval-cu omogočajo najboljše plavanje na mestu. Od klasičnih bazenov s protitočnimi napra-vami se razlikujejo po kakovosti ustvarje-nega toka za plavanje. Pri bazenih Endless Pools je ta mnogo širši, globlji in predvsem bolj miren, tako da omogoča plavanje, ki je po občutku skoraj enako plavanju v olim-pijskem bazenu. Poleg možnosti plavanja pa lahko v bazen Endless Pools vgradimo tudi tekaško stezo in druge pripomočke za rekreacijo v vodi. Ta je predvsem priporo-čljiva, kadar ne želimo preveč obremenjevati sklepov in hrbtenice, kar je še posebno pri-pravno za terapije in rehabilitacije.

Bazen Endless Pool je zasnovan tako, da ga lahko prinesemo v skoraj vsak prostor in ga v prostoru sestavimo.

»Plavalni trenažer«Plavalni bazeni Endless Pools so primerni za vse, ki radi plavajo, še zlasti pa so na-menjeni dobrim amaterskim in profesio-nalnim plavalcem. Služijo kot zelo dober pripomoček za trening, saj se lahko med plavanjem v talnih in stranskih ogledalih gledamo, vidimo napake in jih kar med plavanjem že popravimo. Plavanje brez potrebe po obračanju pa omogoča, da enak gib ponavljamo tako dolgo, dokler se nam ne vtisne v spomin.

Plavamo lahko tudi v hišiBazen Endless Pool je zasnovan tako, da ga lahko prinesemo v skoraj vsak prostor in ga v prostoru sestavimo. Tako nam omo-goča, da ga postavimo v klet, zimski vrt, garažo ali drug prostor in tako kar najbolje izkoristimo prosto površino.

Obenem pa so plavalni bazeni Endless Pools zelo enostavni za vzdrževanje. Majhna količina vode v bazenu zagota-vlja minimalno potrebo po vzdrževanju, prav zato pa so tudi stroški vzdrževanja in ogrevanja nižji. Tako nam vzdrževanje vzame le pet do deset minut na teden za preverjanje kakovosti vode in po potrebi dodajanje sredstva za vzdrževanje.

Page 41: Prihodnost gradnje v lesu je logična

48 GRADNJA in BIVANJE

Ptičja gnezdilnica oziroma valilnica na eni strani daje zavetje pticam, ki v tem času skrbijo za svoj naraščaj, po drugi strani pa si z njeno postavitvijo zagotovi-te ptičjo družbo, ki vas bo razveseljevala s svojim petjem, na vašem vrtu pa bo trn v peti marsikateremu škodljivcu. Po-leg tega je umetelno izdelana unikatna gnezdilnica lahko lep okrasni element na vrtu ali dvorišču.

Letos ste za postavitev ptičjih gnezdil-nic že skoraj prepozni. Če zelo pohitite, boste morda še imeli srečo, da se bodo vanje naselile ptice, ki iščejo varno za-vetje za vzrejanje svojega naraščaja. Če jih ne bo zdaj, se bodo pa zagotovo naselile jeseni ali pozimi. Ptice namreč začnejo vasovati konec januarja in veči-na jih prostor za gnezdenje začne iskati že tedaj ali celo prej. Zato naslednjo sezono valilnice postavite že novembra ali decembra, najpozneje pa v začetku januarja. Sicer pa valilnice niso upo-rabne le v času gnezdenja. Nekatere ptice jih uporabljajo skozi vse leto, predvsem kot prostor za zaščito pred slabim vremenom.

Izdelajte jih samiGnezdilnice nadomeščajo naravna du-pla, ki so zaradi intenzivne sečnje starih dreves vse redkejša. Največ veselja boste imeli z njimi, če jih boste izdelali sami. Najbolj primeren material je les, ki ga na zunanji strani prebarvate s premazi za zaščito lesa, streho, ki naj bo poševna in naj gleda čez rob gnezdilnice, pa prekri-jete s strešno lepenko. V dno zvrtajte tri luknje premera približno pet do sedem milimetrov, ki bodo služile za zračenje in odtekanje vode, ki bi kljub vsemu morda le pritekla v notranjost.

Palčka pred vhodom bolj koristi mačkam kot ptičemNotranjosti gnezdilnice nikakor ne smete prebarvati. Grob material na-mreč mladičem olajša izhod iz gnezdil-nice. Tudi palčka pred vhodno odprtino ni potrebna, saj lahko naredi več škode kot koristi. Ptic ne boste videli sedeti na njej, zna pa biti priročen pripomoček domači mački, ki s ptiči zagotovo ni najboljša prijateljica. Prave velikosti mora biti tudi vhodna odprtina – ne sme biti premajhna, da lahko ptice vstopi-jo v valilnico, pa tudi ne prevelika, da ne vstopijo večje ptice ali celo mačke. Za sinice in poljske vrabce je recimo primerna odprtina premera 28 mili-metrov, za malega detla in vrabca pa 32 milimetrov.

Odprtina naj gleda na vzhod ali jugGnezdilnico na drevo pritrdimo z moč-no žico, tako da se ne premika. Žico je treba vsako leto popustiti, da ne po-škoduje drevesa. Gnezdilnico lahko na drevo tudi obesimo. Namestimo jo tako, da vhodna odprtina ni izpo-

stavljena direktnemu dežju in tudi ne soncu. Odprtina naj bo obrnjena proti vzhodu ali jugu, nikakor ne na zahod ali sever. Gnezdilnice za manjše ptice pevke naj bodo nameščene približno tri metre od tal, za večje vrste pa jih namestimo višje.

Vsako jesen jo očistiteGnezdilnico je treba vsako jesen oči-stiti in odstraniti staro gnezdo. Sicer bo naslednjo sezono ostala prazna, saj ptice gnezdilnic s starimi gnezdi, v ka-terih so mnogokrat zajedalci, ne zase-dejo. Najbolj primeren čas za čiščenje je novembra.

Unikatna je lahko tudi kupljenaČe niste ravno tehničen tip ali pa ni-mate časa, lahko ustrezno gnezdilnico tudi kupite. Izbira je zelo velika, začne se pri enostavnih izdelkih, kakršne-ga bi izdelali tudi sami, konča pa pri zares umetelno narejenih unikatnih gnezdilnicah, ki ne bodo le zavetišče za ptice, ampak lep okrasni element na vrtu.

Gnezdilnice so lahko tudi prava paša za oči, na sliki so ptičje hiše, ki jih izdelujejo v Restavratorstvu Bertoncelj iz Strahinja.

Zavetje za ptice je lahko lep okras vrta

Page 42: Prihodnost gradnje v lesu je logična

oglasna PRIloga

Gradnja in bivanjeMarec 2013

Prihodnost gradnje

v lesu je logična

Kozolec je rezultat razvoja ljudskega stavbarstva v

lesu skozi nekaj stoletij, ko je bila lesena gradnja

tudi v Sloveniji dobro razvita. Na to gradnjo

smo vmes malce pozabili, danes pa se les vrača. Ne v

kozolce, v hiše.

Page 43: Prihodnost gradnje v lesu je logična
Page 44: Prihodnost gradnje v lesu je logična

Med drugim preberite: Kava zmanjšuje smrtnost zaradi raka / Izgorelost: Koliko napora sploh še prenesete /

/ / Pohodništvo: Zdravje si

/ / -

/ / Spregovorimo o neplodnosti:

Zanositev ni samoumeven pojav /

Slovenija na kokainu: BELI PRAH, ki ni vec droga bogatih, si je utrl pot v domovein na delovna mesta

ˇ

080 15 80 I [email protected] I www.medicina.finance.si

Na voljo v trafikah in bolje založenih prodajalnah casopisov.

ˇ

NOVO!

1 ,90 €

ŠT. 1 | MAREC 2013

MEDICINA.FINANCE.SI

Objemi: prinašajo boljši spomin

Z gibanjem do zdravja: zakaj sta taj či in hoja primerna za vse?

DEBELOST PRI OTROKUKAKO JO

PREPREČIMO?

plus:

4SKODELICE KAVE

UTRUJENI, POGOSTO BOLNI, IZGORELI?

Slovenija na kokainu

Beli prah si je utrl pot v domove

družin in na delovna mesta. Kokain že

dolgo ni več droga bogatih.

Orožje proti nekaterim oblikam raka

Kje so vzroki in kje rešitve?

JAKOVA IZPOVED »Manija, zajebana sestra depresije«

Prehrana dojenčkov:

kdaj uvajati katero živilo?

Page 45: Prihodnost gradnje v lesu je logična

Informacije in naročila: 080 15 80 I www.finance.si/mf-narocam

EKSKLUZIVNE UGODNOSTI

pri naročnini na vodilno slovensko revijo za upravljanje osebnega premoženja

Moje finance