Prenova in širitev projekta

Dr. Vasja Vehovar - vodja projektaLuka Kogovšek, MBA - vodja poslovnih raziskav

Razvoj projekta RIS

• Začetki v letu 1995, prve raziskave 1996• Poslanstvo projekta:

– raziskovanje in dokumentacija interakcije IKT in družbe v Si – neprofiten projekt

• Štirinajst let kontinuiranega raziskovanja– Znanstveno raziskovanje (informacijska družba, indikatorji,...)– Javni naročniki (eUprava, eIzobraževanje,...)– Poslovni naročniki (IKT industrija, bančništvo,…)

Štiri spremembe/prilagoditve projekta RIS

1. Prenovljena stran http://ris.org 2. Sodelovanje s Statističnim uradom, analiza uradnih

podatkov in podatkov Eurostat3. Večji poudarek na sinteznih (npr. blogi, projekcije) in

tematskih raziskovalnih poročilih (npr. IKT v izobraževanju)

4. Obnovitev in razširitev poslovnih raziskav

1. Prenova spletnega mesta

2. Statistični urad in Eurostat

Primerjave RIS-SURS

Delež uporabnikov interneta v zadnjih 3 mesecih, populacija 10-75 let

41

1418

22 20

3538

4449

53

59

37

4751 53

59

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008

RI S SURS

Statistični urad 2008 (10-74 let)Storitev Odstotek Število

Uporabniki računalnika 63 1067317 Uporabniki interneta 58 992215 vsak dan ali skoraj vsak dan 42 713399 peer-to-peer izmenjava datotek 16 279173 podcasting 5 78911 pošiljanje komentarjev na druge bloge 5 87825 ustvarjanje in urejanje lastnega bloga 3 44506 pošiljanje sporočil v klepetalnice, newsgroups, forume 17 289479 neposredno sporočanje 24 400533 WAP ali GPRS za dostop do interneta 22 372233 UMTS za dostop do interneta 6 100600 e-pošta 48 824340 iskanje informacij o blagu, storitvah 49 831907 e-bančništvo 20 336509 telefoniranja ali video tlefonranje preko interneta 10 173946 Uporabniki mobilnega telefona 90 1526685 pošiljanje fotografij, video posnetkov 24 412765 nalaganje fotografij, video posnetkov na spletne strani 8 134612 brskanje po internetu 11 194446 brskanje po WAP straneh 10 175179 brskanje po drugih spletnih straneh 4 75991 branje e-pošte 5 80666 prenos, gledanje TV ali videa 1 11052 plačevanje blaga ali storitev 4 65963 osebna navigacija 2 42127

Primerjave SURS-Eurostat

0%

20%

40%

60%

80%

100%

2003 2004 2005 2006 2007 2008Dele

ž a

kti

vn

ih u

po

rab

nik

ov i

nte

rneta

(1

6-7

4 l

et)

NO SI EU15 EU25

3. Sintezna in tematska poročila

Blogi Eurostat (% populacije)

Blogi SURS (% uporabnikov interneta)

Blogi RIS (% mesečni uporabniki)

Projekcije 2002-2007 (10-74 let)

Projekcije 2009-2015 (10-74 let)

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

1996

1997

1998

1999

2000

2001

2002

2003

2004

2005

2006

2007

2008

2009

2010

2011

2012

2013

2014

2015

Dosedanjirazvoj

Optimističniscenarij

Srednjiscenarij

Pesimističniscenarij

Potencial

Mobilni internet (% populacije)

0

10

20

30

40

50

60

70

80

1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006

uporabniki mobilnega telefona

PC uporabniki interneta

mobilni uporabniki interneta

4. Poslovna poročila

Raziskovalna področja in umestitev

Primeri splošnih izsledkov

panožnih raziskav (Jan, Feb ’09)

Ris’09 e-Avtomobilizem

• Več kot 360.000 Slovencev se o nakupu vozila informira prek spleta, okoli 280.000 pa jih je že obiskalo spletne strani trgovca, kjer so kupili zadnji avto.

• Internet je postal najpomembnejši medij v informativno-nakupnem procesu vozil - prehitel je vse druge medije in tudi mnenje avtomehanika oz. serviserja.

• Velika večina (86%) slovenskih uporabnikov spleta opaža avtomobilistične oglase na spletu, nanje pa vsaj občasno klikne več kot 300.000 različnih uporabnikov spleta.

• Tretjina (34%) voznikov, ki uporabljajo tudi internet, želi, da jih prodajalec v procesu nakupa usmerja na informacije na internetu, tretjina (33%) pa je načeloma že pripravljena tudi na administrativni del nakupa preko interneta.

Ris’09 e-Nakupovanje

• Podobno kot v drugih državah se povečuje delež e-potrošnje v skupni končni potrošnji (ocena RIS: 0,49% leta 2004; 0,89% leta 2008), pri tem pa Slovenija za najrazvitejšimi državami zaostaja za 5-7 let, saj so npr. ZDA podobne deleže dosegale v začetku tega stoletja, danes pa se on-line prodaja bliža že 4% končne potrošnje.

• Ocena agregatne spletne potrošnje v Sloveniji se je od leta 2004 povečala za trikrat, od 34,6 milijona evrov na 105,2 milijona – največ na slovenskih spletnih straneh (16 milijonov evrov leta 2004 na 63 milijonov evrov leta 2008).

• Od leta 2004 se je zgodil pomemben premik k nakupovanju v slovenskih spletnih trgovinah: kar 62% spletnih kupcev v letu 2008 je celotno vrednost nakupov preko interneta opravilo v slovenskih spletnih trgovinah.

Ris’09 e-Nakupovanje (2)

• Najpogosteje obiskane slovenske spletne trgovine so Mimovrste, Bolha, Neckermann, Bigbang, Merkur, EnaA in Mercator.

• Povprečno število nakupov se je od leta 2004 povečalo iz 4,9 nakupa na 6,5 nakupov v preteklih 12 mesecih, v povprečju so anketiranci za spletne nakupe zapravili 300 evrov.

• Internet je v splošnem vplival na potrošnjo 53% aktivnih uporabnikov interneta (15-65 let): bodisi so preko interneta opravili nakup, bodisi so na potrošnjo posredno vplivale informacije s spleta.

• Podatki o povprečni vrednosti nakupov preko spleta kažejo, da so «bolj zapravljivi« moški, stari med 40 in 59 let, z višjo stopnjo izobrazbe, višjimi dohodki v gospodinjstvu in so pogostejši uporabniki interneta.

Ris’09 e-Farmacija

• Ob prvih znakih bolezni se na internet po informacije obrne 37% uporabnikov interneta.

• Zdravstvene informacije preko spleta v največji meri iščejo akutno ali kronično oboleli, v starosti od 30 do 50 let, vedno pogosteje pa tudi zdravniki.

• Nižja cena, popolne informacije in možnost povezave nakupa z elektronskim receptom so dejavniki, ki bi povečali spletno nakupovanje zdravil in zdravstvenih pripomočkov.

• Več kot 80% uporabnikov interneta bi nakup zdravila opravili preko spleta, če bi obstajala spletna stran, ki bi nudila popolne informacije o zdravilu in zdravljenju, ter bi ji lahko povsem zaupali.

Ris’09 e-Bančništvo

• Slovenija glede e bančništva v populaciji 16-74 let med uporabniki interneta izrazito zaostaja za EU (SI – 21%, EU27 – 29%), posebej za vodilnimi (NO – 75%, FI – 72%). Zaostanek se v zadnjih letih povečuje.

• V štirih letih se je število uporabnikov podvojilo, od 10% na 21% v populaciji 10-75 let, kar pomeni povprečno letno rast 15%, v 2008 uporablja storitve e-bančništva 312.000 Slovencev.

• V razvitejših državah delež uporabnikov e-bančništva v populaciji (16-74 let) v zadnjih letih narašča za okoli 4 odstotne točke letno, v Sloveniji pa le za 2 ali 3 odstotne točke (po podatkih EUROSTAT).

• Uporaba e-bančništva je še naprej najpogostejša v starostni skupini 30-49 let, med izobraženimi ter zaposlenimi. Neuporabniki so med mladimi, med manj IKT pismenimi, med starejšimi in med novimi uporabniki interneta.

RIS - Prednosti za naročnike (1)

• Visoka kakovost, strokovnost in praktična naravnanost raziskovalnih poročil s priporočili strokovnjakov iz industrije;

• Ugodno razmerje med kakovostjo in ceno raziskovalnih poročil kot posledica neprofitnosti projekta RIS;

• Največja slovenska baza primarnih in sekundarnih podatkov, ki omogoča poglobljene primerjave, izvedbo trendov in priporočil;

• Metodologija - podvržena najstrožjim raziskovalnim kriterijem na spletu;

RIS - Prednosti za naročnike (2)

• Sooblikovanje panožnih raziskav z možnostjo brezplačnega vpliva na vključevanje raziskovalnih vprašanj po izbiri naročnika;

• Uporaba naprednega spletnega orodja za izvajanje samostojnih raziskav naročnika www.1ka.si;

• Podpora neprofitnemu raziskovalnemu projektu, vsa pridobljena sredstva vračamo v raziskovalno dejavnost z namenom izdelave širokega spektra javno dostopnih raziskovalnih poročil in drugih vidikov poslanstva projekta RIS.

Cene poslovnih poročil RIS

Vprašanja?

SPLOŠNE INFORMACIJE:Tina Kozic, Tel: (01) 5805-286, tinak@ris.org

POSLOVNA POROČILA:Luka Kogovšek, luka.kogovsek@ris.org