Predpremiera 212

IZDAJATELJ

UMco, d. d., Leskoškova 12, 1000 LjubljanaTelefon: (01) 520 18 30, Faks: (01) 520 18 40E-mail: [email protected]: 1580-3678, Naklada: 40.000 izvodovUREDNIŠTVO in PISCI

Urednik: Matic VečkoOdgovorni urednik: dr. Samo RugeljKreativna urednica: Renate ŠtruclLektura: Tina ŠebenikPisci: Filip Breskvar, Aleš Cimprič, Samo Rugelj, Damijan Vinter, Matic VečkoOBLIKA IN PRIPRAVA

Oblikovanje: Žiga ValetičPrelom: Matic VečkoPriprava za tisk in tisk: Schwarz d. o. o., LjubljanaOGLASNO TRŽENJE

Tina ŠebenikTelefon: (01) 520 18 44 GSM: 041/670 666, 040/670 666

Brez pisnega dovoljenja izdajatelja je vsako reproduciranje, di stribuiranje, javna priobčitev, predelava in uporaba vsebine prepovedana. Ves slikovni material je uporabljen z dovolje-njem filmskih distributerjev. Uredništvo Premiere ne odgovarja za spremembe, ki nasta-nejo v programih po zaključku redakcije. Vse pravice pridržane! Kolumne izražajo stališča avtorjev in ne nujno tudi uredništva revije Premiera. Oglasne vsebine so jasno označene in zanje odgovarja naročnik oglasa.

Kaj je značilnost Filmografije slovenskih celo-večernih filmov 1931–2010 (ki je izšla pred kratkim) v primerjavi s prihodnjo filmogra-

fijo slovenskih filmov, ki bo izšla čez kakih pet do deset let? Vsekakor to, da gre najbrž za zadnjo fil-mografijo, ki je imela za standard umestitve zgolj tiste slovenske celovečerne filme, ki so bili, poleg tega, da so bili javno predvajani, tudi posneti ali preneseni na 35 mm trak. Filmski trak kot konč-na faza filma, namenjenega za kinematografsko pred-vajanje, seveda že kar ne-kaj let ni več edina mo-žnost, v prihodnjih letih pa se bo filmska pokra-jina v tem smislu goto-vo bistveno spremeni-la, saj se zna zgoditi, da bo v prej kot petih letih pri nas predva-jalski standard po-stala digitalna ko-pija filma in se bo tista na filmskem traku uporabljala samo še za ti-ste (zastarele) kinodvorane, ki si še ne bodo uspele priskrbeti digitalnega projektorja (po možnosti ta-kega, ki omogoča enostavno nadgradnjo še za 3D predvajanje).

Seveda se ob tem postavlja vprašanje, ali bo v no-vo Filmografijo potrebno vključiti tudi tiste prete-kle celovečerne filme, ki so že bili predvajani zgolj z digitalnega medija (denimo Na svoji Vesni), vseka-kor pa je eden prvih filmov, ki se bo notri znašel za-radi novega, digitalnega standarda, izvrstna Sfinga, ki se je pred nekaj tedni začela predvajati na posa-meznih slovenskih kino lokacijah. In kaj je Sfinga? Hja, če ste vsaj malo nagnjeni k simboliki, je boste v tem filmu našli zvrhan koš. Kot prvo je to celo-večerni igrano-dokumentarni film o zadnji skrivnosti triglavske ste-ne, Sfingi, seveda, zahtevni steni, ki jo je naveza Mahkota-Ščetinin z uporabo vseh tedanjih tehnič-nih pripomočkov uspela prema-gati šele leta 1966. Če se spomni-mo, da sta bila prva dva slovenska filma igrano-dokumentarna (V kraljestvu Zlatoroga, 1931 in Tri-glavske strmine, 1932) in sta ime-la za svojo temo hribolazenje in Triglav, potem je Sfinga v več kot pravem trenutku, ob prihajajoči osemdesetletnici prvega slovenskega celovečernega filma, obudila tu-di spomin na te pionirske čase, tako v gorniškem kot filmskem smislu. Kot drugo, Sfinga z zgodovin-skim vzporejanjem naveze iz leta 1966 (v Sfingi sta jo upodobila brata Marenče) z navezo Kresal-Kaj-zelj iz leta 1995, ki je Sfingo kot prva preplezala v prostem slogu, tehnične pripomočke pa uporablja-la samo za zavarovanje, kaže, kam se je v tem času uspel razviti alpinizem in njegova filozofija (takoj-šnja klasika so prizori, ko prva naveza v poč zabi-ja klin, druga naveza pa »trideset let kasneje« taisti

klin izbija iz nje, da se Gregor Kresal, sicer scenarist, idejni vodja projekta in zmagovalec te stene v prvi osebi, lahko prime zanjo in se potegne čez posebej zahtevno mesto). Kot tretje je v Sfingi več frajer-jev kot v vseh slovenskih filmih zadnjih dvajset let skupaj, saj zaključne minute razkrijejo, da so ime-le praktično vse epizodne, cameo vloge, globlji po-men in da so vsi »igralci« (brez izjeme gre za natur-ščike, razen glasu, ki ga je Sfingi dala Polona Juh) s

Sfingo ali pa hribi usodno povezani, bodisi da so jo prvi preplezali sami ali pa so še sedaj najmlajši, ki so jo zmogli. Tip, ki si je pred pol stoletjem zadal, da bo Sfingo premagal, Ante Mahkota, pa je itak poseben model, kakršnih ne delajo več, saj je bil v svojih ča-sih namreč generalni direktor Dela, izmislil pa si je tudi Jano, akcijo Sto žensk na Triglav in akcijo Podarim dobim, da o tem, da je poročil eno najbolj zaželenih žensk tedanje Slovenije, Marjano Deržaj, kamor cika ko-mad Poletna noč, ki se vije skozi film, niti ne govorim. (Zaključne minute filma, ko se resnični akterji obeh navez menijo na vrhu,

so tako nabite z emocijami, da pozabimo, da nas je na začetku filma morda zmotila amaterska igra naturščikov.) Kot četrto je vsebinska zasnova Sfin-ge v primerjavi s filmskimi scenariji osamosvojene Slovenije precej neobičajna, saj za razliko od zme-denih, depresivnih, bleferskih, zafrustriranih, lenih itn. glavnih junakov, ki smo jim bili večinoma priča v teh letih, »Sfingini dečki« posedujejo prvinski op-timizem, energijo in željo po zmagi. Kot peto pa je Sfinga še en projekt gverilskega filmanja (tretji celo-večerec Vojca Anzeljca v produkciji Saša Kolariča), ki dokazuje, da je v Sloveniji pri filmu "manj po-gosto več", in da filmi »za sendviče in pivo« pogo-sto za nekaj razredov presežejo tiste, ki so spodobno financirani (in na koncu izpadejo kot izdelki brez

barve, vonja in okusa). Sfinga je pač tako izjemno zapakiran in re-aliziran projekt (od izjemno zah-tevnega snema-nja v stenah /di-rektor fotografije Matej Križnik/, prek glasbe Sidd-harte do vnovič-nega ponatisa

knjige Anteja Mahkote o njej), da je šokantno, da dejansko sploh ni dobil denarja na Filmskem skla-du, ampak je, merjeno s klasičnimi filmskimi va-tli, iz AV sklada na Ministrstvu za kulturo, ki pre-težno sofinancira manjša avdiovizualna dela, dobil zgolj nekaj drobiža. Sfinga je prvovrsten dokaz pre-danosti življenju, delu in filmu, film, ki bo ob ka-kih obletnicah svojega nastanka, za razliko od ve-čine drugih slovenskih filmov, ki so bili posneti po letu 1991, gotovo doživljal vnovične projekcije. Sfinga je najbolj pravilen odgovor na uganko slo-venskega filma.

Piše: Samo Rugelj

uvodniK

foto

: Zoj

a Rug

elj

SFINGA KOT ODGOVOR NA UGANKO SLOVENSKEGA FILMA

V 212. številki revijePredpremiera predstavljamo:

IZDAJATELJ

UMco, d. d., Leskoškova 12, 1000 LjubljanaTelefon: (01) 520 18 30, Faks: (01) 520 18 40E-mail: [email protected]: 1580-3678, Naklada: 40.000 izvodovUREDNIŠTVO in PISCI

Urednik: Matic VečkoOdgovorni urednik: dr. Samo RugeljKreativna urednica: Renate ŠtruclLektura: Tina ŠebenikPisci: Filip Breskvar, Aleš Cimprič, Samo Rugelj, Damijan Vinter, Matic VečkoOBLIKA IN PRIPRAVA

Oblikovanje: Žiga ValetičPrelom: Matic VečkoPriprava za tisk in tisk: Schwarz d. o. o., LjubljanaOGLASNO TRŽENJE

Tina ŠebenikTelefon: (01) 520 18 44 GSM: 041/670 666, 040/670 666

Brez pisnega dovoljenja izdajatelja je vsako reproduciranje, di stribuiranje, javna priobčitev, predelava in uporaba vsebine prepovedana. Ves slikovni material je uporabljen z dovolje-njem filmskih distributerjev. Uredništvo Premiere ne odgovarja za spremembe, ki nasta-nejo v programih po zaključku redakcije. Vse pravice pridržane! Kolumne izražajo stališča avtorjev in ne nujno tudi uredništva revije Premiera. Oglasne vsebine so jasno označene in zanje odgovarja naročnik oglasa.

0

5

25

75

95

100

0

5

25

75

95

100

0

5

25

75

95

100

0

5

25

75

95

100

BUKLA_LOGO

20. avgust 2007 16:13:58

6. julija 2011 izide nova številka revije

Leto 12/Številka 212/15. junij–12. julij 2011

40.000 brezpLačnih izvodov!

Filmska prihodnost iz Hollywooda 4–5Transformerji: Temna stran meseca 6–7Avtomobili 2 8–9Cukrček 2 10Nekaj sposojenega 11Na morje! 13Štirje levi 14Izvorna koda 15Na sledi očetu 16Gospod Poppers in njegovi pingvini 18Hanna 19Kung fu panda tudi v drugo lačna

bojev (in cmočkov) 20

Navezi Kresal-Kajzelj in Ščetinin-Mahkota

www.premiera.si | 15. junij–12. julij 2011 | 212 | 3

potem ko smo v prejšnji številki revije predstavili bližnjo, bolj nekomercialno naravnano, filmsko bero, vam tokrat

ponujamo prelet filmov prepoznavnih hol-lywoodskih režiserskih imen, za katere lah-ko pričakujemo, da bodo v bližnji in mal-ce bolj oddaljeni prihodnosti obiskali platna naših kinocentrov.

Poleg nekaterih bolj izpostavljenih na-slovov, ki jih podrobneje predstavljamo na

desni (v oklepaju smo dodali delovne prevo-de naslovov filmov), si bomo proti koncu te-ga leta lahko ogledali tudi nov film režiser-skega mojstra Marti-

na Scorseseja, ki pa se tokrat gi-blje v žanrskem območju, ki ga pri njem nismo ravno vajeni. Gre za film Hugo Cabret, na-stal po priznani mladin-ski stripov sko knjižni pre-dlogi Briana Selznicka, ki jo je navdihnilo življe-nje enega od pionirjev filma in posebnih učin-kov, Georgesa Mélièsa, v njem pa so med drugim nastopili tudi Johnny Depp, Chloe Moretz in Christopher Lee. Deppa in Mo-retzovo bomo lahko videli tudi leta 2012 v novem filmu Tima Burtona, Dark Shadows, kjer se jima bosta pridružili še Helena Bon-ham Carter in Michelle Pfeiffer. Burton je, glede na uspeh njegove Alice v Čudežni de-želi, mnoge presenetil z odločitvijo, da film

ne bo posnet v 3D tehni-ki. Zato pa bo istega leta v treh dimenzijah oživel na-slovni pasji lik iz njegove animiranke Frankenwee-nie, ki sta ji glasove med drugim posodili Wino-na Ryder in že omenjena

Pfeifferjeva. Živali se bodo v osrednjih vlo-gah znašle tudi v prihajajočem filmu Anga Leeja, Pijevo življenje, nastalem po prizna-nem romanu Yanna Martela, v katerem bo nastopil Tobey Maguire. Leto 2012 bo raz-veselilo tudi ljubite-lje filmske znanstve-ne fantastike, saj nam bosta z novima fil-moma v omenjenem žanrskem območju

Spisal: Matic Večko

The Descendants (Potomci)

Ameriški režiser grškega rodu se je gledalcem vtisnil v spomin predvsem po zaslugi filmov Gospod Schmidt (2003) in Stran-pota (2004) – zadnji mu je prinesel tudi oskarja za scenarij po predlogi –, ki ju odlikuje prefinjen preplet komike in resnih ži-vljenjskih tematik, podložen s kančkom romantike. Tudi nje-gov naslednji film z Georgeom Clooneyjem, ki so mu podob-

ne vloge pisane na kožo, ostaja v tem žanrskem risu. Bogat veleposestnik se po nesreči svoje žene, zaradi katere ta pade v globoko komo, poskuša zbližati s svojima odtujenima hčerkama, pred njim pa je tudi težavna nalo-ga seznaniti sorodnike in znance z odločitvijo, da ženo odklopi od aparatov. Ob tem naleti na neprijetno pre-senečenje, ko izve, da je imela žena ljubimca, za katerega samo on ni vedel.

J. EdgarPotem, ko se je Clint Eastwood z Gran Torinom odločil zaključiti svojo igralsko kariero, pa prav nič ne kaže, da namerava podobno storiti na režiserskem področju, saj je v vsakem od zadnjih štirih let dokončal najmanj po en nov film. Medtem ko pri nas v ki-nu nismo imeli priložnosti videti lanskega Onostranstva z Mattom Damonom, pa se na naših platnih najbrž lahko nadejamo biograf-ske drame o legendarnem in kontroverznem ustanovitelju varno-stne agencije FBI, J. Edgarju Hooverju, ki ga je v filmu upodobil Leonardo DiCaprio. Ta je z omenjeno vlogo na svoj bogat seznam režiserjev, s katerimi je sodeloval, tako dodal še Eastwooda.

War Horse (Vojaški konj)O Spielbergovem TinTinu smo pisali že pred nekaj številkami, zato velja več besed tokrat nameniti dru-gemu Spielbergovemu filmskemu projektu, vojni drami War Horse, nastali na podlagi britanske mla-dinske knjižne uspešnice, ki je doživela tudi zelo uspešno gledališko priredbo. V osrednji vlogi sta mladi Albert in njegov konj Joey, ki ju loči temačna vihra prve svetovne vojne. Sledimo epskemu potovanju Jo-eyja, na katerem se sooči s številnimi vojnimi grozotami, ob tem pa sam za vedno spremeni življenja številnih ljudi, s katerimi se prekriža njegova pot. Po tem, ko je Spielberg čas druge svetovne vojne obdelal že v številnih filmih (1941, Cesarstvo sonca, Schindlerjev seznam, Reševanje vojaka Ryana itn.), se bo tokrat prvič spoprijel s tematiko prvega velikega temnega poglavja iz začetka 20. stoletja.

Priredbe knjižnih uspešnic, znanstvenofantastična ekstravaganca, zgodovina, življenjske dileme, romantična komika, suspenz in fantazijski svetovi. Vse to in še kaj nam v bližnji prihodnosti na platna prinaša Hollywood.

FILMSKA PRIHODNOST IZ HOLLYWOODA

ALexANDeR PAYNe, 2011

STeveN SPIeLbeRg, 2011

CLINT eASTWOOD, 2011

Anonymous(Nepodpisan)Režiser, ki je sicer najbolj poznan po akcijskih spektaklih, kot so Dan neodvisnosti, Godzila in 2012, se je z novim filmom podal v žanr zgodovinske drame. Če se je Ralph Fiennes pred kratkim v svojem režijskem prvencu preizkusil s predelavo Shakespearove tragedije, si je Emmerich za osrednjo temo izbral kar velikega dramatika samega. V filmu nas bo skušal prepričati, da Shakespeare menda sploh ni obstajal, saj naj bi bil avtor del, podpisanih z njegovim imenom, v resnici Ed-ward De Vere, grof Oxfordski (Rhys Ifans), ljubimec kralji-ce Elizabete I. (Vanesa Redgrave). Zanimivo bo videti, kako bo svoj prepoznavni občutek za vizualni spektakel Emmerich prenesel v obdobje elizabetinske Anglije.

ROLAND eMMeRICH, 2011

Ridley Scott

Martin Scorsese

4 | 212 | 15. junij–12. julij | www.premiera.si

Immortals (Nesmrtni) Že s svojim prvencem Celica se je režiser indijskega rodu izkazal z izjemnim občutkom za vizualno estetiko, ki ga je nato izpili še z mitsko obarvanim Padcem. Pričakova-nja v zvezi z njegovim prihajajočim akcijskim spektaklom, ki se navdihuje pri grški mitologiji, so zato visoka, saj je imel Singh tokrat ob ustvarjanju zgod-be o junaškem Tezeju (Henry Cavill), ki lahko edini reši človeštvo pred zlobnim kraljem Hyperionom (Mickey Rourke), na voljo najsodobnejša tehnična sredstva za ustvarjanje spektakularnih posebnih učinkov.

Dekle z zmajskim tatujemLani je poskušal s Socialnim omrežjem na filmski trak ujeti zeitge-ist sodobne tehnološko zasičene družbe, letos pa nam bo režiser kultnega filma Sedem postregel s priredbo izvrstnega švedskega fil-ma, nastalega po knjižni uspešnici Stiega Larssona. S tem filmom se Fincher vrača k žanru kriminalne srhljivke, ki mu je prinesel sla-vo in status enega najbolj profiliranih sodobnih režiserjev. V vlogi novinarja Mikaela Blomkvista, ki ga premožen starejši poslovnež (Christopher Plummer) najame, da bi raziskal skrivnostno izgi-notje nečakinje, pri tem pa s pomočjo pankerske hekerke Lisbeth

(Rooney Mara) pride na sled nevarni zaroti, je nastopil Daniel Craig.

Med najbolj donosnimi filmi zadnjih desetih let najdemo animirane filme, fantazij-ske sage, stripovske akcije, pustolovščine in znanstvenofantastične spektakle. Med letošnjimi kandidati so gotovo zadnji Pirati s Karibov in prihajajoči Avtomobili 2.

DAvID FINCHeR, 2011

TARSeM SINgH, 2011

postregla Ridley Scott in Darren Aronof-sky. Prvi z igralsko ekipo, ki jo med drugim sestavljajo Michael Fassbender, Noomi Rapace, Charlize Theron in Guy Pear-ce, snema skrivnosten nov projekt Prome-theus, ki je bil sprva zamišljen kot preddel kultnega Osmega potnika, nakar je Scott iz-javil, da naj bi šlo za povsem izvirno stva-ritev. Aronofsky pa bo po knjižni predlo-gi posnel ekscentričen ZF Machine Man, katerega zgodba je spletena okoli inže-nirja, ki začne or-ganske dele svojega telesa nadomeščati z robotskimi. Eden od najtežje pričakova-nih filmov naslednje-ga leta bo zagotovo tudi zadnji del trilogije o Batmanu, The Dark Knight Rises, režiser-ja Christopherja Nolana, v katerem se vra-čata Christian Bale in Morgan Freeman, družbo pa jima bodo delali še Joseph Gor-don - Levitt, Anne Hathaway in Marion Cotillard. Leto 2012 bo prineslo tudi na-slednji film oskarjevke Kathryn Bigelow, Triple Frontier, pustolovsko akcijsko kri-minalko, ki se bo odvijala v Južni Ameriki.

Christopher Nolan

Transformers: Dark of The moon

IGraJo Shia LaBeouf, Hugo Weaving, Josh Duhamel, Rosie Huntington - Whiteley, John Turturro, John Malkovich, Patrick Dempsey ... reŽIJa Michael BaysCenarIJ Ehren KrugerŽanr znanstvenofantastični akcijski spektakelDIsTrIBUTer Karantanija Cinemas PremIera 29. junij 2011 TraJanJe 150 minwww.transformersmovie.com

Spektakel, ki je v prvih dveh izvedbah v blagajne kinematografov po svetu prinesel več kot 1,5 milijarde dolarjev, se vrača z novimi roboti, ki lahko s suro-vo močjo zmeljejo največje nebotičnike in za vedno ogrozijo obstoj človeštva.

že dvakrat rešili pred uničenjem, se odločijo zapustiti Zemljo. Med tem pa zlobni Deseptikoni na-črtujejo vrnitev in maščevanje, za uničenje človeške civilizaci-je pa nameravajo uporabiti sr-hljivo armado robotov, ki je za-kopana pod Luninim površjem. Ob prihodu uničujočih mehan-skih stvorov se sredi bitke znova

znajde nadobudni mladenič Sam (Shia LaBeouf), ki skuša prepri-čati Avtobote, da združijo moči v spektakularnih bojih, ki grozijo z vsesplošnim uničenjem Chicaga.

Čeprav je ob premieri drugega dela Transformerjev (2009) režiser in producent Michael Bay (Slabi fantje, Armageddon, Pearl Harbor) zatrjeval, da si želi najmanj leto

dni premora in da lahko nadalje-vanje pričakujemo šele leta 2012, je studio Paramount že naslednji mesec oznanil, da načrtujejo tre-tji del robotske sage. Bay je jese-ni istega leta potrdil priprave na snemanje, kot producent pa mu je tudi v tretje na pomoč prisko-čil hollywoodski filmski guru Ste-ven Spielberg.

Ena najbolj priljubljenih teorij zarot je v zadnjem času domneva, da Ame-ričani leta 1969 niso pristali na Lu-

ni in da je bil vse skupaj zgolj spretno zmontiran posnetek, s katerim so želeli prehiteti Sovjete. Transformerji gredo v tretjem delu še korak dlje z idejo, da je bil prvi človeški obisk Meseca le izgovor za raziskavo skrivnostnih mehanskih objek-tov, ki so strmoglavili na naš naravni sate-lit. Neil Armstrong naj bi poleg velikega koraka za človeštvo odkril tudi ostanke galaktične vojne med dobrimi Avtobo-ti in zlobnimi Deseptikoni. Ko Avtoboti odkrijejo, da je človeštvo pred njimi skri-valo pomembne podatke, čeprav so nas

TRANSFORMeRjI: TeMNA STRAN MeSeCA

Spisal: Filip Breskvar

Sentinel PrimeOrožje: neuničljiv ščit in sulicaSpremeni se v: rdeče-črn letališki gasilski avto

Potomec plemenite robotske dinastije z znanjem in preudarnostjo usmerja Avtobote in vodji Optimusu pomaga sprejeti najtežje odločitve o njihovi usodi.

DinoOrožje: smrtonosna jeklena rezila in puščiceSpremeni se v: rdeč Ferrari 458 Italia

Izkušeni vojščak uporablja kombinacijo starodavnih borilnih veščin in najnovejših tehnologij, s katerimi lahko ustvarja elektronske privide in polja nevidnosti.

ShockwaveOrožje: laserski top

Spremeni se v: tank

Sadistični uničevalec z enim očesom je popolno orožje, namenjeno hladnokrvnemu uničevanju nasprotni

kov in neposrednemu pokončanju vsega živega.

DrillerOrožje: uničujoče lovke

Spremeni se v: podzemni vrtalnik

Orjak, namenjen ustvarjanju popolnega kaosa, lahko s svojimi lovkami objame in uniči vsako oviro, najbolj

pa uživa v neusmiljenem drobljenju nasprotnikov.

NOVI TRANSFORMERJI

Avtoboti Deseptikoni:

S Samom (Shia LaBeouf) se je tokrat v središču akcije znašla simpatična Carly (Rosie Huntington - Whiteley).


Poleg standardne igralske zased-be (Shia LaBeouf, Josh Duhamel, Tyrese Gibson, John Turturro) se je ekipi tokrat pridružilo tudi ne-kaj novih znanih obrazov, med drugimi oskarjevka Frances Mc-Dormand in oskarjev nominiranec John Malkovich.

Za lepotico Megan Fox po sporu z Bayjem v tretjem delu ni bilo več prostora. Njena vloga je pripadla angleški lepotici Rosie Hunting-ton - Whiteley, ki razen snemanja oglasov za spodnje perilo Victoria's

Secret (ob tem je tudi spoznala Bayja), do sedaj še ni imela igral-skih izkušenj.

Film si bo mogoče ogledati tu-di v 3D tehniki, čeprav je Micha-el Bay sprva nasprotoval snemanju z zanj prepočasnimi in premalo na-tančnimi 3D kamerami. Na kon-cu je pristal na kompromis, da so večino prizorov posneli v 3D teh-niki, akcijsko najbolj razgibane pri-zore pa so posneli z navadnimi ka-merami in jim naknadno dodali 3D učinke.

sPomInJa nas na > Transformerji 1 in 2, 2007, 2009> Iron Man 1 in 2, 2008, 2010> G.I. Joe: Vzpon kobre, 2009> Svetovna invazija: Bitka Los Angeles, 2011

Robote v resničnosti poznamo v različnih oblikah in velikostih. Največji robot, ki se uporablja za skladiščenje radioaktivnih odpadkov, tako tehta kar sto ton, poznamo pa tudi nekajcentimetrske t. i. "swarm" robote, ki so po zgledu žuželk organizirani v roje. Najmanjši so nanoroboti, ki so po velikosti na ravni bakterij.

Rosie Huntington - Whiteley


Cars 2

GLasoVI Primož Forte, Gojmir Lešnjak, Janez Hočevar, Tanja Ribič Đurić, Milan Štefe, Janez Škof, Uroš Smolej, Branko Đurić, Tina Gorenjak, Branko Završan ... reŽIJa John Lasseter, Brad Lewis sCenarIJ Ben Queen, John Lasseter, Brad Lewis, Dan FogelmanŽanr animirana družinska pustolovščinaDIsTrIBUTer Cenex PremIera 23. junij 2011 TraJanJe 98 min http://disney.com/cars

Od Londona, preko Monte Carla in Pariza, pa vse do Tokia. Strela McQueen in Dajz se odpravita na spektakularno pustolovščino, kjer se škripanju gum in bencinskim hlapom dirkališč kmalu pridružijo eksplozije in mednarodna zarota.

Spisal: DamijanVinter

avtomobilski svet resda praviloma zanima samo fante, a po zaslugi ri-sanke Avtomobili, ki je pred petimi

leta prihrumela na filmska platna, je sim-patično zabavni svet jeklenih konjičkov navdušil prav vse. Ne samo otrok, temveč tudi mladino in precejšnji del odrasle-ga občinstva. Neučakan mladi dirkalnik Strela McQueen je postal idol fantkov, ki v svoji brezmejni otroški domišljiji san-jarijo o užitkih za volanom, spogledljiva

Neli se je prikupila deklicam, ''razšklopo-tani'' Dajz je s svojo nerodnostjo poskr-bel za salve smeha, umirjeni Dohtar pa je k srcu prirasel tudi upokojencem! Iz-let obetavnega dirkača se je nepričakova-no končal v zaspanem mestecu Radarsko zavetje, kjer je spoznal kopico prijateljev in ugotovil, da v življenju obstaja mnogo več kot stati na zmagovalnih stopničkah in uživati slavo. Eden najuspešnejših Di-sneyjevih animiranih filmov tega tisočle-

AvTOMObILI 2

Strela McQueen in Dajz se z novim prijateljem Zvizom McMino znajdeta v središču akcije z nepridipravi za petami.

Kolesnikom se tokrat pridruži tudi letalo Siddeley.

Pred Dajzom se na potovanju razgrne povsem nov, nenavaden svet.

tja in dobitnik zlatega globusa kot najboljši risani film leta 2006 je s svojo priljubljenostjo presenetil tudi producente in zato ne preseneča, da smo do-čakali nadaljevanje.

Hitri in še vedno vročekrvni Strela McQueen se z najboljšim prijateljem, zarjavelim in prijetno čudaškim vlečnim tovornjakom Dajzom, odpravi preko luže. Razlog njunega velikega popotovanja je slavna dirka najhitrejših avtomobilov, na kate-ri se bodo pomerili jekleni konjički z vseh koncev sveta. Seveda pa tudi tokrat ne gre vse po začrtani poti. Nerodni Dajz se nič kriv ujame v mednaro-dno vohunsko spletko in prijateljstvo je postavlje-no na preizkušnjo. Pravzaprav ga ogrozijo spekta-kularni cestni pregoni, nadležni vladni agenti in cela četica premetenih zlikovcev, ki zaznamujejo njuno dirkaško odisejado ...

Avtomobili 2 so ponovno začinjeni z obilo sme-ha in akcije. Ta je tokrat še bolj izrazita, saj naša junaka obiščeta vsa pomembnejša evropska dirka-lišča, ki jih poznajo ljubitelji formule 1. Za spogle-dovanje med obiskom Pariza, Monte Carla, Italije, Londona in Tokia tokrat poskrbita izkušen britan-ski vohun in zapeljiva agentka, v prvem planu pa je seveda spet staro prijateljstvo.

Pod dvanajstim celovečercem, nastalem v studiu Pixar, je skupaj z Bradom Lewisom podpisan pre-kaljeni režiser John Lasseter, ki je debitiral s Sve-tom igrač in je bdel že nad prvimi Avtomobili. Ta

zabavna animirana uspešnica, katere odlika je po-srečena združitev pravljično-domišljijskega sveta s ''tehnološko sedanjostjo'', bo v prihajajočih dopu-stniških dneh na voljo v slovensko sinhronizira-ni različici.


Za slovenske glasove junakov na kolesih so med drugim poskrbeli Primož Forte, Gojmir Lešnjak, Janez Hočevar, Tanja Ribič Đurić, Janez Škof, Branko Đurić, Tina Gorenjak, Branko Završan in Peter Poles.

Hajdi Šalthebel (Holly Shiftwell) Glas: Tanja Ribič ĐurićZapeljiva agentka ima svoj sedež trenutno na Japonskem in je temu primerno opremljena z vsemi najnovejšimi tehnološkimi pripomočki. Manj izkušena obveščevalka se tokrat pod McMinovim okriljem prvič znajde na bojnem polju in doživi vroč ognjeni krst.

Francesco Brnulli (Francesco Bernoulli) Glas: Janez ŠkofItalijanski dirkaški šampion, ki je odraščal blizu slavnega dirkališča v Monzi, je svoje življenje posvetil formuli 1. Z vihravo športnim izgledom in tipičnim mediteranskim temperamentom je pravi magnet za predstavnice nežnega spola in glavni McQueenov tekmec.

Zviz McMina (Finn McMissile)Glas: Janez HočevarPrekaljeni britanski tajni agent se ponaša z James Bondovskim šarmom in pisanim arzenalom nevarnih igračk v duhu Bondovih jeklenih štirikolesnikov. Mojster mednarodne špijonaže poskrbi za pravo zmedo z napačno domnevo, da je Dajz skrivni ameriški agent.

Mark Trdoos (Miles Axelrod)Glas: Milan ŠtefeNekdanji naftni mogotec ima v rokah vse niti svetovnega dirkaškega prvenstva. Predstavljen kot tehnološko napreden električni avtomobil je poosebljenje sodobnih ekoloških teženj in vnet zagovornik izkoristka sončne energije, od katere si seveda obeta masten dobiček.

Profesor Z (Professor Z)Glas: Uroš SmolejIznajdljivi izdelovalec orožja s pravim imenom profesor Zundapp je nemškega porekla. Briljantni znanstvenik si je za glavno nalogo zadal, da sabotira bližajoči se Grand Prix.

sPomInJa nas na > Avtomobili, 2006> Svet igrač (1, 2 in 3), 1995, 1999, 2010> Kung fu panda, 2008

NOVI AVTOMOBILSKI JUNAKI

Janez Hočevar

Tanja Ribič Đurić in Gojmir Lešnjak

honeY 2

IGraJo Katherine Graham, Mario Lopez, Audrina Patridge, Seychelle Gabriel ...reŽIJa Bille WoodruffsCenarIJ Blayne Weaver, Alyson FouseŽanr glasbena komična dramaDIsTrIBUTer Karantanija CinemasPremIera 7. julij 2011 TraJanJe 111 min

nadaljevanje filma, ki je pred osmimi le-ti Jessici Albi omogočil prehod iz ma-lih ekranov na velika platna in sprožil

plaz plesno-glasbenih dram o uresničeva-nju lastnih sanj (trilogiji Odpleši svoje sanje in High School Musical), se v kinodvorane vrača z znano filmsko ekipo in novo igral-sko zasedbo. Za režijo je znova poskrbel Bil-le Woodruff (Lepotilni salon), glavna vloga pa je bila zaupana mladi Katerini Graham, ki jo ljubitelji somračnih romanc poznajo iz zelo priljubljene televizijske serije Vampirski

CuKRčeK 2

Mlado dekle skuša s pomočjo plesa in glasbe uresničiti svoje sanje, da pa bi odkrila vse svoje potenciale, mora najprej najti zaupanje v lastne sposobnosti in se s pomočjo prijateljev naučiti pomembnih lekcij o življenju, predanosti in ljubezni.

dnevniki. Zgodba se naslanja na nekatere osebe iz prvega filma, v ospredju pa je vseeno samostojna pripoved, podkrepljena s spektakularnimi plesnimi koreografijami sodobnih smernic uličnega plesa in osupljivimi plesnimi spopadi konkurenčnih skupin.

Glasba in plesni ritmi so edina ljubezen mlade Marie (Katerine Graham), ki skuša po težavah z za-konom in ljubezenskem razočaranju znova sestaviti

razbite dele svojega življenja. Zavetje najde v mladin-skem centru legendarne plesalke Honey, katere ma-ma (Lonette Mckee) vzame Mario pod svoje okrilje. Njen plesni talent kmalu opazi zanesenjaški Bran-don (Randy Wayne), ki skuša svojo nadarjeno, a ne-disciplinirano ekipo naučiti pravega pomena preda-nosti in strasti do plesa. Ker se želi Maria maščevati nekdanjemu fantu in vodji vzvišenih plesnih zmago-valcev, sprejme Brandonovo vabilo in prične s sku-pino vaditi za tekmovanje največjih plesnih talentov. Ob številnih porazih in zmagah pa Mario na plesišču čakajo nepričakovana spoznanja o prijateljih, ljube-zni ter iskanju in uresničevanju lastne usode.


sPomInJa nas na > Cukrček, 2003> trilogija Odpleši svoje sanje, 2006–2010> Vse za ples, 2007> Ulični ples 3D, 2010


someThInG BorroweD

reŽIJa Luke GreenfieldIGraJo Colin Egglesfield, John Krasinski, Ginnifer Goodwin, Kate Hudson ... sCenarIJ Jennie Snyder po romanu Emily GiffinŽanr romantična komična dramaDIsTrIBUTer Blitz Film & Video Distribution PremIera 30. junij 2011 TraJanJe 112 minhttp://somethingborrowedmovie.warnerbros.com

rachel (Ginnifer Goodwin – Mu pač ni do tebe) je mlada uspešna odvetnica, ki na svoj trideseti rojstni dan po nekaj

kozarčkih preveč izpove svojo dolgoletno ljubezen Dexu (Colin Egglesfield – TV-na-nizanka Melrose Place), ki pa je na nesrečo zaročenec Racheline najboljše prijateljice Darcy (Kate Hudson – Devet). Ko se Rachel in Dex zjutraj ob besnem zvonenju svojih telefonov, na katera ju kliče Darcy, zbudita v isti postelji, sta prepričana, da je šlo le za nesrečno avanturo, ki bo hitro pozabljena. Stvari pa se zapletejo, ko Dex Rachel pri-

NeKAj SPOSOjeNegA

Romantična komična drama o ljubezenskih hrepenenjih, ki jih ljudje dolga leta skrivajo tudi pred najboljšimi prijatelji, je nastala po istoimen-ski knjižni uspešnici Emily Giffin, ki jo imamo tudi v slovenskem prevodu.

zna, da se je vanjo zaljubil. Razpeta med ljubezen-skim hrepenenjem in prijateljstvom do Darcy se Rachel za nasvet obrne na dolgoletnega prijatelja Ethana (John Krasinski – Ljubezen, ločitev in nekaj vmes), ki jo prepričuje, naj se vsaj enkrat v življenju postavi zase. Medtem ko se klobčič ljubezenskih skrival-nic vse bolj zapleta, pa se iz-kaže, da Dex in Rachel nista edina, ki skrivata svoja ro-mantična čustva.

Za razplet si boste seveda morali ogledati film, če pa vas bo zanimalo, kaj se je z glavnimi liki zgodilo po nje-govem koncu, pa lahko to iz-veste iz njegovega knjižnega nadaljevanja, ki je pod na-slovom Nekaj modrega izšlo tudi v slovenščini.

Film je režiral Luke Greenfield, ki nas je pred leti nasmejal z ekscentričnima komedijama Zve-rina (2001) in Privlačna soseda (2004), med producenti filma pa je tudi oskarjevka Hillary Swank.


John Krasinski, Ginnifer Goodwin, Kate Hudson in Colin Egglesfield v romantičnem klobčiču

Ob osemdesetletnici predvajanja prvega slovenskega celovečer-nega filma V kraljestvu Zlatoroga, ob izidu knjige Filmografija sloven-skih celovečernih filmov 1931–2011 in deseti obletnici založbe UMco va-bljeni na pogovor z naslovom Iz knjige na film.

Ob tej priložnosti vam v mesecu juniju v Modrijanovi knjigarni nudimo 25-odsto-tni popust na vse filmske knjige založbe UMco. V tem času smo pripravili tudi pro-dajno razstavo domačih in prevodnih knjig, ki so služile kot predloge za filmske adaptacije, ogledate pa si lahko tudi posebej aranžirano izložbo Modrijanove knji-garne, ki smo jo ob tej priložnosti pripravili v sodelovanju s Slovensko kinoteko.

www.modrijanovaknjigarna.siwww.bukla.si

PoDaTkI o fILmoGrafIJI:

• dvojezična slovensko-angleška izdaja

• več kot 200 celovečernih filmov• 80 portretov režiserjev• 840 strani


soUrCe CoDe

IGraJo Jake Gyllenhaal, Michelle Monaghan, Vera Farmiga, Jeffrey Wright, Michael Arden, Cas Anvar ... reŽIJa Duncan Jones sCenarIJ Ben RipleyŽanr znanstvenofantastična srhljivkaDIsTrIBUTer Blitz Film & Video DistributionPremIera 7. julij 2011 TraJanJe 87 min www.enterthesourcecode.com

Kmalu spozna, da je del tajne misije, imenovane iz-vorna koda, eksperimenta, ki omogoča, da Colter pre-živi zadnjih osem minut življenja človeka, kateremu prevzame identiteto. Na vlaku je bila namreč aktivira-na bomba, mestu Chicago pa grozi še večja nevarnost, saj naj bi domnevno isti terorist v centru mesta name-raval sprožiti še večjo eksplozijo. Colterju je tako zada-na naloga, da ponavljajoče v danem časovnem okviru preživi toliko časa, dokler na najde storilca.

Napet film z dovolj izvirno zasnovo, ki poskr-bi za zasuk ali dva, se poleg aktualne tematike tero-rizma dotakne predvsem vprašanj spreminjanja zgo-dovine in teorije vzporednih vesolj. Toda kljub temu

je v ospredju posameznik, Colter Stevens, ki se mu med »potovanji« in bivanjem v celici, od koder po-roča nadrejeni Colleen (Vera Farmiga), počasi začne dozdevati, da mu je prikrita še neka večja skrivnost. Od ostalih vlog velja omeniti še Michelle Monaghan; ta je odigrala potnico na usodnem vlaku, ki Colterju ob ponovnih srečanjih vzbudi romantični interes. Bit-ka s časom tako postane več kot le naloga.

angleški režiser Duncan Jones je pred dvema letoma filmsko javnost prese-netil z odličnim znanstvenofantastič-

nim prvencem Moon (Luna), kjer je Sam Rockwell kot edini zaposleni skrbel za delo-vanje rudniške baze na Mesecu. Nizkopro-računski film je bil posnet v stilu trde znan-stvene fantastike iz 1970. let, režiser pa je žanru ostal zvest tudi pri svojem drugem celovečercu, le da tokrat s premikom na na-peto in hitro srhljivko ne skriva, da cilja na širše občinstvo.

Pilot bojnega helikopterja Colter Stevens (Jake Gyllenhaal) se na vlaku v predmestju Chicaga zbudi v telesu neznanega potnika.

IZvORNA KODA

Duncan Jones vam verjetno še ni preveč znano režisersko ime. Ste pa zagotovo že slišali za njegovega očeta, ki ni nihče drug kot angleška glasbena rock legenda David Bowie.

Spisal: Aleš Cimprič

Michelle Monaghan in Jake Gyllenhaal

Vera Farmiga

Se spomnite časov, ko smo v trgovino hodili z gajbicami in praznimi steklenicami? V času, ko se vse bolj zavedamo pomena varovanja okolja in potrebe po recikliranju, se steklenica ponov-no vrača saj je pri-merna za večkratno uporabo. V Nemči-ji se steklenica piva vrne v pivovarno tudi več kot petde-setkrat, kar prispe-va k manjšemu obre-menjevanju okolja z nepovratno embala-žo. Matematika je prepro-sta: v trgovine pripeljejo to-vornjaki polne steklenice, prazne

pa odpeljejo nazaj v pivovarno. Zaprt sistem čiščenja steklenic je okolju prijaznej-

ši kot proizvodnja novih ploče-vink ali plastenk. Pri tem pri-

hranita tako kupec kot proizvajalec, dodana

vrednost vsem nam pa je skrb za okolje. Z akcijo Flaško na-zaj v Laško prispe-vamo k čistejšemu okolju, pridobi pa tudi vaš družinski

proračun, saj je pivo v steklenici cenejše!

Na zdravje, potem pa čim prej flaško nazaj v Laško!

Steklenica se vrača!

foUr LIons

IGraJo Riz Ahmed, Arsher Ali, Nigel Lindsay, Kayvan Novak, Adeel Akhtar, Benedict Cumberbatch ... reŽIJa Christopher MorrissCenarIJ Chris Morris, Jesse Armstrong, Sam Bain, Simon BlackwellŽanr komična dramaDIsTrIBUTer FIVIAPremIera 30. junij 2011 TraJanJe 97 min www.four-lions.co.uk

čeprav se je Christopher Morris v svoji dvajsetletni karieri uveljavil kot priznan britanski televizijski in radij-

ski režiser, scenarist in satirik, so njegov prvi celovečerec na državni televiziji BBC zavrnili zaradi občutljive družbene in re-ligiozne kontroverznosti. Ker Morris ni hotel zavreči treh let raziskovanj in pogo-vorov z ljudmi, ki so na tak ali drugačen način povezani s terorizmom, je kljub vse-mu vztrajal in našel sredstva za snemanje. Nastala je bizarna črna komedija, ki brez

šTIRje LevI

Ko včasih resnica postane pretežka in po drugi strani preveč absurdna, da bi jo lahko zares razumeli, kot edina merodajna (od)rešitev preostane črni humor, ki nam poma-ga bolje razumeti nenavadni svet mladih britanskih džihadistov.

dlake na jeziku izpostavi največje absurde mladih teroristično nastrojenih islamistov na eni strani, na drugi pa družbe, ki s svojim nerazumnim zavrača-njem in izključevanjem ustvarja pogoje za nastanek skrajnih ideologij.

Skupina mladih britanskih islamistov se v manjšem angleškem mestecu od-loči prisostvovati v sveti vojni. Dva od-potujeta v Pakistan, da bi navezala stik z drugimi terorističnimi skupinami, dva pa ostaneta doma, da bi se naučila, ka-ko s pomočjo vran dostavljati eksploziv-na telesa. Kljub številnim zabavnim teža-vam z (ne preveč spretno izpeljanim in še manj skrivnim) kupovanjem potrebščin za izdelavo orožja, so odločeni vztrajati pri svojih nenavadnih načrtih. Toda ko

se njihovi nerodni eksperimenti izjalovijo in pov-zročijo tragedijo, se morajo iz oči v oči soočiti s smrtjo in posledicami svojih dejanj.

sPomInJa nas na > Pasji dnevi, 1997> Trije kralji, 1999> Dobri vojak Šverc, 2003> Možje, ki strmijo v koze, 2009


Prom

ocijs

ko s

por

očilo

.


bi ime Blanquita in postane dežur-ni hišni ljubljenček, ob njej pa Jorge sina pouči o nujnosti spoštljivega in neposesivnega odnosa do drugih ži-vih bitij. Ko Blanquita nekega dne odide z vetrom po svoji nebesni po-ti, pa začutimo zbodljaj, ki opomni, da se bosta poti očeta in sina kmalu spet ločili.

Morda se zdi film s preprosto strukturo, odsotnostjo dramske za-snove in odrekanjem psihologiza-ciji oseb na prvi pogled malce na-iven prikaz odnosa med očetom in sinom v idilični morski arkadiji, vendar pod njegovim površjem od-zvanjajo mitski podtoni. Če je bil slovenski Oča (2010), spleten okoli podobne situacije, ki pa jo je obrav-naval s precej bolj intimno-lirične-ga in individualiziranega vidika, je zgodba tu napeta na širši, univerzal-

ni okvir arhetipskih človeških od-nosov in situacij. Potovanje Jorgea in Natana je tako mnogo več kot le priložnost za druženje in spoznava-nje. Je ritualna predaja znanja, mo-

drosti in izkušenj očeta na potomca ter nežna in iskrena izpoved ljube-zni, v kateri odmevajo neštete po-dobne zgodbe, ki se med starši in njihovimi otroci odigravajo že vse od zore človeštva.

p redzgodba igrano-dokumen-tarnega filma mehiškega reži-serja Pedra Gonzáleza-Rubia,

podana prek serije fotografij, je v obrisih podobna tisočim drugim iz sodobnega sveta. Moški in ženska se zaljubita in odločita za skupno življenje. Ko pa se žar ljubezni po-leže in se njuni poti spet razideta, jima v spomin nanjo ostane majh-no bitje, ki mu je usojeno odrašča-ti razpetemu med svetom mate-rinske ljubezni in senco odsotnega očeta.

Petletni Natan odrašča pri svo-ji mami Roberti v Rimu. Njegov oče Jorge, Mehičan majevskih ko-renin, pa živi na morju, kjer sta se z Roberto zaljubila, nato pa je ta spo-znala, da se ne bo mogla privaditi na življenje ribičeve žene nekje glo-boko v modrinah Mehiškega zaliva.

Zdaj je napočil čas, da tudi Natan spozna življenje svojega očeta, ki ga popelje do svojega doma, majhne lesene hiške na količkih, izgublje-ne nekje med brezmejno modrino neba in oceana na koralnem gre-benu Banco Chinchorro. Življenje tu utripa z ritmom, ki ga še v ve-liki meri narekuje narava, sredi ka-tere se znajde Natan. Kamera inti-mno sledi njegovemu seznanjanju z živalskim in rastlinskim svetom, učenju ribolova in potapljanja, po-moči pri vsakdanjih opravilih, uži-vanju ob sveži morski hrani in igri z ljubečim in nežnim očetom. Ne-kje vmes se igralski ekipi spontano pridruži še snežnobela čaplja, ki do-

Oče in sin na brezčasnem morskem poto-vanju drug k drugemu. Naturalistično in nežno igrano-dokumentarno tkanje.


aLamar

IGraJo Roberta Palombini, Natan Machado Palombini, Jorge Machado, Néstor Marín ... reŽIJa Pedro González-Rubio sCenarIJ Pedro González-RubioŽanr igrano-dokumentarna dramaDIsTrIBUTer Demiurg PremIera 22. junij 2011 TraJanJe 73 min

NA MORje!Natan in Jorge s čapljo Blanquito

Prom

ocijs

ko s

por

očilo

.


wInTer's Bone

IGraJo Jennifer Lawrence, John Hawkes, Kevin Breznahan, Dale Dickey, Lauren Sweetser, Tate Taylor, Garret Dillahunt ... reŽIJa Debra GraniksCenarIJ Debra Granik, Anne Rosellini, Daniel WoodrellŽanr kriminalna srhljivkaDIsTrIBUTer Demiurg PremIera 7. julij 2011 TraJanJe 100 min

Obetavna mlada igralka Jennifer Lawrence v brez-kompromisni srhljivki, ki poleg napete zgodbe ponu-ja tudi vpogled v temnejšo plat življenja v ZDA.

d rugi celovečerni igrani film ameri-ške režiserke Debre Granik je leta 2010 na festivalu neodvisnega filma

v Sundanceu prejel veliko nagrado žirije in nagrado za najboljši scenarij, s pomočjo katerih je opozoril nase tudi širšo javnost in kritike, ki so mu kasneje namenili štiri nominacije za oskarje. Podobno kot zma-govalna filma predhodnih dveh let, Zamr-znjena reka (2008) in Dragocena (2009), film z zgodbo, spleteno okoli neupoglji-ve glavne junakinje, ujete v težkih social-nih okoliščinah, izrisuje podobo drugačne Amerike, kot smo je običajno vajeni na ve-likem platnu.

Na sledi očetu, ki na začetku zadiši po naturalistič-ni sodobni socialni drami, kmalu zavije v smer kri-minalne noir srhljivke, polne suspenza, odigrane na odru puste in zlovešče pokrajine v zakotnem ameri-škem gorovju Ozark. Tu se na nevarno iskanje po-grešanega očeta, ki je za varščino na sodišču zastavil družinsko hišo, med ljudi, hladne in neusmiljene kot pokrajina, ki jih obdaja, poda sedemnajstletna Ree. Pri tem se ne more nadejati pomoči od nikogar, ni-ti od lastnega strica Teardropa (John Hawkes), srhlji-vega preprodajalca drog, ki svoji nečakinji prav tako nevaren kot večina ostalih ljudi, pri katerih s svoji-

mi vprašanji naleti na gluha ušesa, kamnite obraze ali celo odkrite grožnje. To je namreč svet kriminala, nasilja, globoke nezaupljivosti do zakona in klanske mentalitete, ki ne od-

pušča niti lastnim ljudem. Obupana Ree, ki ji z brat-cem in sestrico grozi, da bo ostala brez strehe nad gla-vo, se v iskanju resnice o očetu odpravi do lokalnega kriminalnega šefa, brutalen odgovor pa jo skoraj sta-ne življenja. Kljub temu ostaja odločena za vsako ce-no rešiti dom in družino, kar vodi k šokantnemu in srhljivemu vrhuncu.

Film je nastal po knjigi ameriškega pisatelja Danie-la Woodrella, ki je pred tem že prispeval knjižno pre-dlogo za film Anga Leeja V sedlu s hudičem (1999), in je med obetajoča ameriška igralska imena izstre-lil mlado Jennifer Lawrence v vlogi sodobne Antigo-ne, razpete med krute klanske zakone in ljubezen do družine. Trenutno jo lahko pri nas spremljamo v stri-povskem spektaklu X-Men: Prvi razred, v prihodno-sti pa jo bomo videli še v letošnjem zmagovalnem filmu Sundancea Like Crazy, grozljivki House at the End of the Street in mladinskem znanstvenofantastič-nem filmu, nastalem po knjižni uspešnici The Hun-ger Games.

NA SLeDI OčeTu

Jennifer Lawrence v vlogi sedemnajstletne Ree

Eden najbolj slavnih medvedkov na svetu, ki je očaral številne generacije, je prispel v Slo-venijo. Začasno se je preselil na bencinske servise OMV Slovenija, da ga bodo lahko z novo akcijo zvestobe pobliže spoznali tudi Slovenci in ga sprejeli v svoje domove.

Vsak nakup na bencinskem servisu OMV do vključno 24. julija 2011 je priložnost za zbira-

nje bonus točk, saj je z zbranimi 20 točkami mogoče prihraniti do 77 odstotkov pri nakupu številnih izdelkov. Medvedek Paddington vas bo sprejel v dežnem pla-šču, pižami, kopalkah ali v rdečem plaščku. Izberete lahko tudi otroški nahrbtnik ali šolsko torbo s koleščki ali skodelice. Posebej privlačna pa je zbirka knjižic, ki je v ča-su akcije na voljo na bencinskih servisih OMV po 37-odstotno nižji ceni.

SLAVNI MEDVEDEK PADDINGTON V SLOVENIJI

Promocijsko sporočilo.

Prom

ocijs

ko s

por

očilo

.



če se vam zdi, da je že skrb za malo večjega kosmatinca naporno opravilo, je morda

priporočljivo, da si ogledate simpa-tično družinsko komedijo z Jimom Carreyjem v glavni vlogi.

Tom Popper (Carey) je zagnan poslovnež, ki mu glavno vrednoto v življenju predstavlja uspešna kari-era. Seveda pa na račun tega trpi njegova družina, ki pogreša večno odsotnega moža in očeta, zara-di česar se postopoma odtujujejo od njega. Nekega dne Tom pred svojimi vrati naleti na skrivnosten paket iz katerega se po njegovem stanovanju razleti šest čisto pravih pingvinov, ki jih je podedoval od svojega ekscentričnega sorodnika. Najbrž ni potrebo poudarjati, da se najprej Tomovo stanovanje, kmalu

pa kar njegovo celotno življenje postavi na glavo. Kmalu se sam z svojimi novimi racajočimi prijatelji znajde sredi prave male antarktične oaze v katero je prisiljen spremeniti svoje bivališče. Nepričakovano pa se z nižanjem temperature začne postopoma odtajati njegovo srce in počasi spoznava katere stvari so v življenju resnično pomembne.

Film je režiral Mark Waters, ki se ga spomnimo po filmih Vse moje bivše, Kot v nebesih in Skrivnost hiše Pajkovski.

MR. PoPPeR'S PenGUinS(distributer: Blitz Film & Video Distribution); V kinu od 14. aprila

Spisal: MaticVečko

PINgVINI gOSPODA POPPERJA

SMS NAgRADNA IgRA ŠTIRJE LEVI

POŠLJI PREMIERA LEV NA 6262!

Fivia podeljuje 3 x 2 vstopnici za Kinodvor in DVD-je:

• Odvetnik terorja• Božji bojevnik• Ljubljena Jane• Dekle tvojih sanj• Zlati časi• Mediterraneo

SPLOŠNI POGOJI IN PRAVILA: S SODELOVANJEM V SMS-AKCIJAH REVIJE PREDPREMIERA POSTANETE ČLAN MOBI KLUBA PREDPREMIERE, KI POLEG NAGRAD PRINAŠA TUDI FILMSKE SMS-NOVIČKE. PRIJAVA: PREMIERA KLUB. ODJAVA: PREMIERA KLUB STOP NA 6262. CENA PREJETIH SMS SPOROČIL JE 0,49 EUR, CENA SMS NAGRADNE IGRE PA 0.99 EUR. POGOJ ZA PREJEM NAGRAD JE ODGOVOR NA ENO ZASTAVLJENO VPRAŠANJE. Z UPORABO NAGRADNE IGRE SE STRINJATE S SPLOŠNIMI POGOJI IN PRAVILI NA WWW.KITIO.COM. POMOČ OD 9-IH-17-IH NA TEL.: 031200000. NAROČNIK OGLASA IN ORGANIZATOR NAGRADNIH IGER JE UMCO D. D. PONUDNIK IN IZVAJALEC STORITEV JE KITIO MOBILE D. O. O., PODPRTO S TEHNOLOGIJO MCCA. V SMS-STORITVAH LAHKO SODELUJETE VSI UPORABNIKI SISTEMOV MOBITEL, DEBITEL, SIMOBIL, IZIMOBIL IN M-MOBIL. ČLAN KLUBA IMA PRAVICO DO NAJVEČ ENE NAGRADE NA ŠTEVILKO PREDPREMIERE. NAGRADNA IGRA TRAJA OD 13. JUNIJA DO VKLJUČNO 4. JULIJA 2011. NAGRAJENCI BODO OBJAVLJENI V PREDPREMIERI 213, KI BO IZŠLA 13. JULIJA 2011.

V kinu od 30. junija!


hanna

IGraJo Cate Blanchett, Saoirse Ronan, Eric Bana, Olivia Williams, Michelle Dockery, Tom Hollander ... reŽIJa Joe Wright sCenarIJ Seth Lochhead in David Farr po zgodbi Setha Lochheada Žanr akcijska srhljivkaDIsTrIBUTer Continental Film PremIera 23. junij 2011 TraJanJe 111 min www.hannathemovie.com ra. Wright (Privzetnost in pristranost, Solist) si je film

zamislil kot odraslo manifestacijo otroške pravljice z elementi spektakularnih bližnjih dvobojev v koreo-grafiji ustvarjalcev Bournovega ultimata in Bourno-ve premoči.

16-letna deklica Hanna (Saoirse Ronan) se v le-deni finski pustinji s predanim očetom (Eric Ba-na – Žena popotnika v času) pripravlja na neizbe-žno soočenje s hladnokrvnimi morilci. Ko nastopi pravi čas, se Hanna poda na nevarno popotovanje od Maroka do Nemčije, na katerem ji po življenju ves čas strežejo plačanci neusmiljene agentke CIA (oskarjevka Cate Blanchett – Robin Hood). Med neprestanimi boji na življenje in smrt Hanna po-časi spoznava resnico o svoji srhljivi preteklosti in negotovi prihodnosti.

nenavadna, lahko bi rekli skorajda umetniško navdihnjena, kombina-cija poetično osupljive akcije, tra-

gične osebne drame in napete, mestoma celo politične srhljivke, je začela nasta-jati pred petimi leti pod peresom takrat 24-letnega Setha Lochheada. Producent-ka Leslie Holleran (nominirana za oskarja s filmom Čokolada) je vlogo naslovne ju-nakinje zaupala mladi, a že dobro uvelja-vljeni Saoirse Ronan (V mojih nebesih). Ta je predlagala, da bi režijo vodil Joe Wri-ght, s katerim je že sodelovala (in preje-la nominacijo za oskarja) pri filmu Poko-

HANNA

Saoirse Ronan v vlogi hladnokrvne mlade morilke dokazuje, da strup prihaja v majhnih stekleničkah.


NAGRAJENCI NAGRADNIH IGER IZ PREDPREMIERE ŠT. 211duhovniK: Lavra Vrlič iz Slovenj Gradca, Iztok Majhenič iz Ljubljane, Bojan Bežan iz Spodnjih Ivanjcev SveT oCeanov: Nuša Kotar iz Tržiča, Andreja Jamšek iz Ljubljane, Andreja Arh iz Krškega, Barbara Ivančič iz Ljubljane, Robert Gabrijelčič iz Kanala, Tadej Hribernik iz LjubljanepiraTi S Karibov: Neža Pristav iz Zgornjih Gorij, Urška krivec iz Miklavža, Alenka Žnidarič iz Notranjih Goric, Aljoša Ipavic iz Ljubljane, Luka Poprijan iz Žalca, Marija Cankar iz Domžal, Brane Gubanc iz Kranja, Simona Hudoklin iz Šentjerneja, Darja Kotar iz Tržiča, Mojca Lokar iz Zagorja, Marta Habe iz IdrijeSveT oCeanov: Irena Čušin iz Ajdovščine, Zvonka Marinčič iz Notranjih Goric, Saša Žlak Jamšek iz Trbovelj, Alenka Klopčič iz Čemšenika, Jožica Gobec iz Miklavža

Cate Blanchett

SMS NAgRADNA IgRA AVTOMOBILI

POŠLJI PREMIERA AVTOMOBILI NA 6262!Pravila in pogoje nagradne igre najdete na strani 19.

Sodeluj v nagradni igri in

osvoji eno od originalnih filmskih nagrad!

V kinu od 23. junija! Nagrade podeljuje Cenex.

2

Eric Bana


Če drži pregovor, da se po jutru dan pozna, bo drugi del zabav-nih pustolovščin Kung fu pande povzročil podobno navdušenje slovenskih gledalcev, kot ga je z drugim mestom najbolj gleda-nih filmov v letu 2008 doživel že izvirnik. Na premieri filma v ljubljanskem Koloseju je nerodni in s kung fujem obsedeni panda Po tudi v

drugo požel vsesplošno odobrava-nje, tako najmlajših, ki so se sme-jali njegovim bolečim bojevniškim podvigom, kot tudi starejših, ki se jih je dotaknilo Pojevo čustve-no iskanje družinskih korenin. Animacija poleg obilice humorja in borilnih veščin, v katerih so se morali za osvojitev nagrad na pre-mieri izkazati tudi mladi nagrajen-ci in njihovi starši, premore zani-mivo dilemo med tradicionalnimi vrednotami, ki jih prične izrivati novo orožje, simbol industriali-zacije. Ker je zgodba postavljen v kitajsko okolje, v zavojevalcih (ozi-

roma njihovemu grbu) pa lahko prepoznamo elemente večnih kitaj-skih rivalov iz cesarstva vzhajajo-čega sonca, se ne gre čuditi, da je film na Kitajskem podrl rekord gledanosti ob prvem koncu tedna predvajanja v kinih. Možnost ogle-da v 3D tehniki in hudomušna sinhronizacija z iskrivim Klemnom Slakonjo na čelu ponuja obilico zabave za vso družino, saj so na premieri gledalci vseh generacij z glasnim smehom pospremili Pojeve nerodne spopade, tako s sovražniki kot tudi z večno lakoto. A Pojevo iskanje notranjega miru še zdaleč

ni zaključeno, saj se (v dolgoroč-nih načrtih studia DreamWorks Animation) obetajo še štiri nada-ljevanja pandastičnih vragolij.


KUNG FU PANDA TUDI V DRUGO LAčNA bOjEV (IN cMOčKOV)

Bili smo na premieri novega poglavja dogodivščin zabavnega pande, kjer ni manjkalo smeha, akcije in spektakularnih vragolij.


naSLov v neKaJ STavKih o fiLmu oCenadeKLiŠčina l

Ženska ustreznica razvpiti Prekrokani noči. Tokrat v predporočnih prigodah s podobno mero nesramne zabave udari tudi (pregovorno) nežnejši spol, ki pa se izkaže za vse prej kot rahločutnega.

SR FB MV

duhovniK lV postapokaliptičnem svetu se samotni maščevalec (Paul Bettany) odloči prelomiti zaobljubo in rešiti ugrabljeno nečakinjo pred hordo krvoločnih vampirjev. Epski boj, podkrepljen s 3D posebnimi učinki.

SR FB MV

hiTri in drzni 5 lBrian, Dom in Mia v Braziliji pristanejo na še zadnji posel, zaradi česar si na glavo nakopljejo zveznega agenta (Dwayne Johnson) in preprodajalce mamil … Nova doza adrenalina z izvirno igralsko zasedbo!

SR FB MV

Kung fu panda 2 lNa platna se vrača najbolj zabavni panda, ki se bo ob pomoči novih prijateljev spopadel s svojim največjim izzivom. Za zabavo naših najmlajših je poskrbela vrhunska sinhronizatorska ekipa.

SR FB MV

možJe X: prvi razred lNovo poglavje iz sage o prigodah supermutantov nas popelje na sam začetek njihovega nastanka in večnega spopada med Profesorjem X in Magnetom. Zmes drame in akcije poskrbi za žanrsko poslastico!

SR FB MV

piraTi S Karibov: z neznanimi ToKovi l

Pirat Jack Sparrow (Johnny Depp) v četrtem delu superfranšize poskrbi za novo dozo zabave in pustolovščin. Načrte mu skušata prekrižati Barbossa (Geoffrey Rush) in skrivnostna Angelica (Penélope Cruz).

SR FB MV

preKroKana noč 2 lNova fantovščina, nova prekrokana noč. Zabavna ekipa uspešnice izpred dveh let se vrača. Premisa je znana, norija pač ne. Jasno je le, da se Phil, Stu in Alan tokrat zbudijo še z večjim mačkom!

SR FB MV

Sfinga lCelovečerni igranodokumetarni film Vojka Anzeljca o zadnji skrivnosti triglavske stene. Vizualno spektakularen in s simboliko naphan prikaz dveh zgodovinskih plezalnih podvigov pri nas. Epsko in emocionalno!

SR FB MV

SKrivnoST nJihovih oči lIzvrstna argentinska kriminalna srhljivka, ki je na lanskoletni podelitvi oskarjev v hudi konkurenci, v kateri sta bila tudi favorizirana Beli trak in Prerok, presenetljivo osvojila oskarja za najboljši tujejezični film.

SR

FB

MV

SveT oCeanov lOsupljivo, 9.000 kilometrov dolgo, dokumentarno potovanje v družbi pogumne morske želve. Poučna morska dogodivščina za otroke in njihove starše, ki si jo boste v Planetih Tuš lahko ogledali tudi v 3D.

SR FB MV

Teden brez praviL lFredu (Owen Wilson) in Ricku (Jason Sudeikis) ženi odobrita teden brez zakonskih omejitev. Kmalu ugotovita, da osvajalsko življenje ni tako rožnato, kot se zdi … Komedija bratov Farrelly (Nori na Mary).

SR FB MV

živLJenJe na SmeTiŠču lV dokumentarnem filmu se brazilski umetnik Vik Muniz poda v Rio de Janeiro na največje svetovno smetišče. Film o tem, kako lahko zavržene stvari osmislijo umetnost in človeška življenja. Nominacija za oskarja!

SR FB MV

LEGENDA: l V POLNEM ZAGONU l FILM SE POČASI IZTEKA l POHITITE, FILM JE V ZADNJIH IZDIHLJAJIHSR – SAMO RUGELJ, FB – FILIP BRESKVAR, MV – MATIC VEČKO – KJER NI OCENE, KRITIK FILMA NI VIDEL – OSNOVA ZA OCENO FILMA JE NJEGOVA UMESTITEV ZNOTRAJ POSAMEZNEGA ŽANRA.

Predpremiera 212

Documents

Transcript of Predpremiera 212