PREDLOG ZA AKREDITACIJO

Visokošolskega zavoda: Študijskega programa: Prva akreditacija

Akreditacija preoblikovanja

Podaljšanje akreditacije

Prva akreditacija

Akreditacija spremembe

Podaljšanje akreditacije

Ime visokošolskega zavoda in sedež: Ime študijskega programa:Prijavitelj:Univerza v MariboruFakulteta za naravoslovje in matematikoKoroška cesta 160, 2000 Maribor

Soprijavitelj:Univerza v MariboruFakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Smetanova ulica 17, 2000 Maribor

Soprijavitelj:Univerza v MariboruFakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatikoSmetanova ulica 17, 2000 Maribor

Predmetni učitelj

A. SPLOŠNI PODATKI O ZAVODU

1. Vrsta visokošolskega zavoda: univerza članica univerze samostojni visokošolski zavod

število sodelujočih zavodov je 3

2. Izpis sklepa / sklepov visokošolskega zavoda:

Utemeljitev:Predlagani študijski program je bil potrjen na 3. pisni seji senata Fakultete za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru, 8. 4. 2015. Predlagani študijski program za Obvezna izbirna usmeritev Izobraževalna kemija je bil potrjen na senatu Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru, 10. 4. 2015. Predlagani študijski program za Obvezna izbirna usmeritev Izobraževalno računalništvo je bil potrjen na senatu Fakultete za

1

elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru, 27. 9. 2013.Predlagani študijski program je bil potrjen na senatu Univerze v Mariboru, 21. 4. 2015.

3. Podatki o vlagatelju:

Zastopnik (ime in priimek, funkcija)

red. prof. dr. Danijel Rebolj, rektor

Zavod, organizacija Univerza v MariboruUlica in hišna številka Slomškov trg 15Poštna številka in pošta 2000 MariborTelefon / Faks 02 23 55 280 / 02 23 55 211Elektronski naslov rektorat@uni-mb.si

4. Podatki o članici oziroma organizacijski enoti univerze v primeru akreditacije študijskega programa:

Zastopnik (ime in priimek, funkcija)

red. prof. dr. Nataša VAUPOTIČ, dekanica

Zavod, organizacija Fakulteta za naravoslovje in matematikoUlica in hišna številka Koroška cesta 160Poštna številka in pošta 2000 MariborTelefon 02/2293 831 in 031 382832Elektronski naslov natasa.vaupotic@uni-mb.si

Zastopnik (ime in priimek, funkcija)

red. prof. dr. Željko KNEZ, dekan

Zavod, organizacija Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijoUlica in hišna številka Smetanova ulica 17Poštna številka in pošta 2000 MariborTelefon 02/2294 402Elektronski naslov zeljko.knez@um.si

Zastopnik (ime in priimek, funkcija)

red. prof. dr. Borut ŽALIK, dekan

Zavod, organizacija Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatikoUlica in hišna številka Smetanova ulica 17Poštna številka in pošta 2000 MariborTelefon 02/2207 471Elektronski naslov borut.zalik@um.si

5. Podatki o lokalni skupnosti, podjetju, ustanovah in drugih sodelujočih pri ustanavljanju zavoda:

Zastopnik (ime in priimek, funkcija)Zavod, organizacija

2

Ulica in hišna številkaPoštna številka in poštaTelefonElektronski naslov

Tabelo po potrebi kopirajte.

6. Podatki o ustanovitelju/ustanoviteljih(V primeru, ko gre za javni zavod, je ustanovitelj Republika Slovenija.):

Zastopnik (ime in priimek, funkcija)Zavod, organizacijaUlica in hišna številkaPoštna številka in poštaTelefonElektronski naslov

3

B. PODROČJA PRESOJE

1. Poslanstvo, vizija, cilji, strategija in organiziranost zavoda so jasno določeni in javno objavljeni. da ne

a) Iz poslanstva in vizije visokošolskega zavoda so jasno razvidni izobraževalni, znanstveni, raziskovalni, umetniški oziroma strokovni cilji. da ne

b) Strategija visokošolskega zavoda vsebuje načrt in načine za uresničevanje oblikovanih ciljev. da ne

c) Načrtovana je notranja organiziranost zavoda; ta je pregledna, jasno opredeljeneso pristojnosti, naloge in dolžnosti vodstva, vseh zaposlenih in študentov v organih upravljanja. da ne

Utemeljitev:Poslanstvo, vizija, cilji, strategija in organiziranost Univerze v Mariboru (UM) kot tudi posameznih članic UM so jasno določeni in javno objavljeni na spletnih straneh:

Univerze v Mariboruposlanstvo, vizija in strateška usmeritev: http://www.um.si/univerza/predstavitev/Strani/Poslanstvo-in-vizija.aspxstrategija razvoja:http://www.um.si/kakovost/reakreditacija/Documents/Strategija%20razvoja%20UM%202013-2020.pdfsplošni akt: http://www.um.si/univerza/dokumentni-center/Strani/default.aspxsistemizacija: http://sistemizacija.uni-mb.si/docs/indeks.php

Fakultete za naravoslovje in matematiko UMPoslanstvo, vizija: http://www.fnm.uni-mb.si/index.php?option=com_content&view=article&id=1&Itemid=2&lang=slStrateški načrt: http://www.fnm.uni-mb.si/index.php?option=com_content&view=article&id=1&Itemid=2&lang=sl

Organiziranost Fakultete za naravoslovje in matematiko je pregledna. Pristojnosti, naloge in dolžnosti vodstva, vseh zaposlenih in študentov v organih upravljanja so jasno opredeljeni. Opredeljene so v Splošnem aktu o organiziranosti in sistematizaciji univerze in članic, ki je dostopen na povezavah s spremembami in dopolnitvami:http://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/Strani/zaposleni-na-um.aspx.Notranja organiziranost fakultete je dostopna na povezavi:http://fnm.uni-mb.si/index.php?option=com_content&view=article&id=4&Itemid=10&lang=slVključevanje študentov v organe upravljanja izhaja iz Statuta UM (http://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/Strani/statut_um.aspx), kjer študenti sodelujejo v vseh organih UM tako, da imajo v njih najmanj eno petino voljenih posameznikov študentov.

Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo UMPoslanstvo, vizija: http://www.fkkt.uni-mb.si/?q=node/7Strateški načrt: http://www.fkkt.uni-mb.si/sites/default/files/AKCIJSKI%20NACRT

4

%20ZA%20ODPRAVO%20POMANJKLJIVOSTI.pdfNotranja organiziranost fakultete je dostopna na povezavi:http://www.fkkt.uni-mb.si/sl/node/165Vključevanje študentov v organe upravljanja izhaja iz Statuta UM (http://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/Strani/statut_um.aspx), kjer študenti sodelujejo v vseh organih UM tako, da imajo v njih najmanj eno petino voljenih posameznikov študentov.

Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru (FERI UM)Poslanstvo in vizija fakultete sta dostopna na naslednjih povezavah: http://www.feri.uni-mb.si/povezava.aspx?pid=1Strateške usmeritve in vrednote so dostopne na: http://www.feri.uni-mb.si/povezava.aspx?pid=1711 .Notranja organiziranost fakultete je dostopna na povezavi: http://164.8.252.95/diagrams/Analiza akcijskega načrta je dostopno na povezavi:http://www.feri.uni-mb.si/podrocje.aspx?id=370

2. Navedite študijski/e program/e:

Vrsta študijskega programa

Stopnja študijskega programa

Ime študijskega programa

Enovit magistrski 2. stopnja Predmetni učitelj

a) Opredelitev področij študijskih programov po klasifikaciji KLASIUS:

Ime programa: Predmetni učitelj

Opredelitev študijskega programa po KLASIUS-SRV:(Program razvrstite po drugi in četrti klasifikacijski ravni oziroma vpišite 2-mestno in 5-mestno kodo.)ožja skupina vrst – raven:- Sedma raven:Visokošolsko izobraževanje drugestopnje in podobno izobraževanje……… 17podrobna skupina vrst – vrsta:- Magistrsko izobraževanje (druga bolonjska stopnja)…………..………………………………17003Utemeljitev:

Opredelitev študijskega programa po KLASIUS-P:(Program razvrstite v eno področje, in sicer tisto, ki prevladuje v njem. Razvrstite ga po vseh štirih klasifikacijskih ravneh oziroma vpišite 1-, 2-, 3- in 4-mestnokodo. V primeru interdisciplinarnega programa tabelo po potrebi kopirajte.)široko področje:Izobraževalne vede in izobraževanje učiteljev ……………………………………………………………..1ožje področje Izobraževalne vede in izobraževanje učiteljev……………………………..………………………… 14podrobno področje

5

Izobraževanje učiteljev posameznih predmetov …………………………………..………………145 Izobraževanje učiteljev posameznih predmetov (drugo) ……………………..……..……..1459Utemeljitev:Predlagani študijski program vsebuje usmeritve po naslednjih predmetnih področjih: Biologija, Fizika, Kemija, Matematika, Računalništvo in Tehnika, izmed katerih študent oblikuje želeno vezavo tako, da izbere dve. Možne so vse kombinacije vezav.

Razvrstitev študijskih usmeritev po KLASIUS–P (Razvrstite jih po četrti klasifikacijski ravni oziroma vpišite le 4-mestno kodo.)študijska usmeritev: Izobraževalna biologija in

nacionalnospecifično področje: Biologija1451študijska usmeritev: Izobraževalna fizika in

nacionalnospecifično področje: Fizika 1451študijska usmeritev: Izobraževalna kemija in

nacionalnospecifično področje: Kemija1451študijska usmeritev: Izobraževalna matematika in

nacionalnospecifično področje: Matematika1451študijska usmeritev: Izobraževalno računalništvo in

nacionalnospecifično področje: Računalništvo1459študijska usmeritev: Izobraževalna tehnika in

nacionalnospecifično področje : Tehnika1459

b) Opredelitev študijskih področij po klasifikacijiISCED:(Označite večinsko področje, ostala navedite v utemeljitvi.)

(14) izobraževalne vede in izobraževanje učiteljev

(21) umetnost (22) humanistične vede (31) družbene vede (32) novinarstvo in informiranje (34) poslovne in upravne vede (38) pravo (42) vede o živi naravi (44) vede o neživi naravi (46) matematika in statistika (48) računalništvo

(52) tehniške vede (54) proizvodne tehnologije (58) arhitektura in gradbeništvo (62) kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo (64) veterinarstvo (72) zdravstvo (76) socialno delo (81) osebne storitve (84) transportne storitve (85) varstvo okolja (86) varnost

Utemeljitev:Študijski program je namenjen izobraževanju učiteljev (14), s tega področja je tudi prevladujoči del študijskega programa. Poleg prevladujočega področja študijski program posega tudi na ostala predmetna področja: naravoslovje, matematika, računalništvo in tehnika. Program vključuje izobraževanje na področju dveh izbranih predmetnih področij in v tem smislu zajema elemente vsebin in metodologije znanosti izbranih področij: (42) vede o živi naravi (biologija), (44) vede o neživi naravi (kemija, fizika), (46) matematika in statistika, (48) računalništvo, (52) tehniške vede in (31) družbene vede (pedagoški sklop predmetnika: pedagogika, psihologija, didaktika).

6

3. Znanstvene discipline po klasifikaciji Frascati:(Označite večinsko področje, ostala navedite v utemeljitvi.)

naravoslovno-matematične vede tehniške vede medicinske vede biotehniške vede

družboslovne vede humanistične vede druge vede

Utemeljitev:Program je interdisciplinaren. Vključuje izobraževanje na področju predmetnih področij naravoslovno-matematičnih in tehniških ved in v tem smislu zajema elemente vsebin in metodologije znanosti izbranih področij. Seveda pa je usmerjen tudi in predvsem v delo na področju izobraževanja in v tem smislu zajema elemente vsebin in metodologije pedagoško znanstveno-raziskovalnega delovanja.

4. Umetniške discipline:

Utemeljitev:Program ne vsebuje umetniških disciplin.

B.1 VPETOST V OKOLJE

5. Vloga zavoda in predvidenih učinkov je opredeljena v ožjem in širšem okolju v: gospodarskem razvoju, da ne družbenem razvoju, da ne kulturnem razvoju. da ne

Utemeljitev:Univerza v Mariboru je celovita izobraževalna in raziskovalna ustanova, ki si prizadeva za odličnost izobraževanja in povečevanje znanja s pomočjo temeljnih in aplikativnih raziskav. Študentom zagotavlja enake možnosti izobraževanja, saj se zavzema za akademsko korektnost in integriteto; temeljne vrednote, ki jih pri tem izpostavlja, so svoboda mišljenja in izražanja, enakopravnost ter strpnost. Univerza v Mariboru je tesno povezana z mednarodnim univerzitetnim prostorom – spodbuja mednarodno izmenjavo študentov in zaposlenih ter aktivno sodelovanje v mednarodnih društvih, mrežah in projektih. Univerza v Mariboru se povezuje z gospodarstvom, civilno družbo, javno upravo in drugimi institucijami v okolju ter tako spodbuja raziskovalno in umetniško aktivnost, širi znanje, sooblikuje državljansko in ekološko zavest, krepi demokratične in etične vrednote, sooča se z družbenimi vprašanji okolja, skrbi za trajnostni razvoj ter si prizadeva za skupno blaginjo in celostni razvoj družbe.

Fakulteta za naravoslovje in matematiko UM s svojimi diplomanti, magistri in doktorji znanosti zagotavlja zelo kakovosten in vrhunski kader na področjih fizike, matematike, biologije in ekologije z naravovarstvom ter predmetne učitelje za osnovne in srednje šole za predmetna področja biologija, fizika, kemija, tehnika, matematika, računalništvo in naravoslovje.

7

Fakulteta za naravoslovje in matematiko UM izkazuje dolgoročno vpetost v družbeno okolje, saj oddelki, ki jo sestavljajo, pedagoško in znanstvenoraziskovalno dejavnost izvajajo že 50 let. Do leta 2002 so se v okviru Pedagoške fakultete UM izvajali zgolj pedagoški študijski programi, v š.l. 2002 pa se je pričel izvajati prvi nepedagoški študijski program Matematika. Z ustanovitvijo FNM UM je nova fakulteta dobila tudi novo poslanstvo razvoja temeljnih naravoslovnih ved in matematike, zato so bili akreditirani novi študijski programi Fizika, Ekologija z naravovarstvom in Biologija, ki temeljijo na mednarodno uspešnem in prepoznavnem znanstvenoraziskovalnem in razvojnem delu zaposlenih. Znanstvenoraziskovalno delo na področjih matematike, fizike, biologije in ekologije, ki je bilo vrhunsko že v okviru bivše Pedagoške fakultete, se je na samostojni fakulteti še okrepilo, izrazito pa se je na FNM UM povečal tudi delež sredstev pridobljenih v okviru raziskovalnih projektov in programov ter projektov v sodelovanju z gospodarstvom. V petih letih samostojnega delovanja je en sodelavec prejel Zoisovo nagrado za vrhunske znanstvene dosežke (prof. dr. Sandi Klavžar leta 2007) in dva Zoisovo priznanje za vrhunske znanstvene dosežke (prof. dr. Matjaž Perc leta 2009 in prof. dr. Valerij Romanovskij leta 2011). Da znanja uspešno prenašamo v poučevanje kaže tudi to, da je do sedaj vsako leto univerzitetno Perlachovo nagrado za najboljše diplomsko raziskovalno delo prejel diplomant Fakultete za naravoslovje in matematiko.

V obdobju 2009 – 2011 smo pridobili obsežna sredstva v okviru Norveškega finančnega mehanizma za vzpostavitev laboratorijev z ustrezno eksperimentalno opremo za izvedbo študijskega procesa, s temi sredstvi smo vzpostavili tudi raziskovalne laboratorije in opremo dopolnili še s sredstvi v okviru razpisov ARRS.

Zaradi zgodovinskega razvoja pedagoških študijskih programov ima fakulteta zelo obsežno razvito mrežo sodelovanja z osnovnimi in srednjimi šolami. V skladu z novim poslanstvom pa izgrajujemo in razširjamo mrežo sodelovanj z gospodarskimi podjetji kot tudi drugimi ustanovami, ki so potencialni zaposlovalci naših diplomantov na študijskih programih Fizika, Matematika, Biologija in Ekologija z naravovarstvom. Mreženje poteka predvsem preko Kariernega centra FNM UM. Študenti se povezujejo z uporabniki znanj v gospodarstvu preko ciljnih aplikativnih predmetov, v okviru izbirnih predmetov (kot npr. predmet strokovno usposabljanje) in v okviru neformalnega sodelovanja z uporabniki znanj, ko zanje študenti v okviru tudi obštudijskih dejavnosti izvajajo npr. eksperimentalne meritve, modeliranje, testiranja, monitoring na terenu. Cilj je povečati prepoznavnost znanj, ki jih fakulteta nudi svojim študentom in daljnoročno za gospodarstvo razviti kvalitetno storitveno dejavnost.

V okviru raziskovalnega sodelovanja zaposlenih z gospodarstvom pa poteka razvoj novih postopkov, tehnologij in izdelkov, ki ključno prispevajo v gospodarskemu razvoju. V tovrstne projekte pa se vključujejo tudi študenti. Dodatno se je sodelovanje okrepilo še s prijavo raziskovalcev preko Agencije za tehnološki razvoj v projektu usposabljanja za pridobitev doktorata znanosti (TIA - Mladi raziskovalci iz gospodarstva).

Fakulteta sodeluje tudi z večino drugih članic Univerze v Mariboru, saj so raziskave in strokovno delo s področja temeljnih naravoslovnih znanosti in matematike temelj vseh naravoslovnih, medicinskih, zdravstvenih in tehniških ved. Sodelujemo tudi z vsemi univerzami v Republiki Sloveniji, raziskovalnimi zavodi ter s številnimi ministrstvi, najbolj

8

obsežno z Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport ter z Ministrstvom za kmetijstvo in okolje.

Fakulteta za naravoslovje in matematiko UM se močno zaveda svoje družbene odgovornosti in svoje vloge pri družbenem razvoju skupnosti. Sodelujemo pri aktivnem usmerjanju otrok v svet naravoslovja, matematike in tehnike. Na fakulteti deluje Interdisciplinarni didaktični center za okoljsko vzgojo, v katerem vsako leto izvajamo delavnice s področja fizike, matematike, računalništva, tehnike, kemije, biologije, ki se jih udeleži na letnem nivoju preko 500 dijakov in učencev. Organiziramo tekmovanja iz fizike za osnovnošolce, soorganiziramo tekmovanje iz biologije za srednješolce, v sodelovanju z Zvezo za tehniško kulturo izvajamo fizikalne in tehniške tabore. Vsako leto sodelujemo pri enotedenskem projektu Dnevi fizike v Tehniškem muzeju v Bistri, redno sodelujemo s številnimi aktivnostmi pri panevropskem projektu Noč raziskovalcev.

V okviru fakultete deluje Center za vseživljenjsko učenje, ki ponuja dva akreditirana študijska programa za izpopolnjevanje in večje število posodobitvenih seminarjev (naročnik: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport), razvijamo pa tudi programe vseživljenjskega učenja na nepedagoških področjih.

Sodelavci FNM UM aktivno sodelujejo tudi v strokovnih komisijah na državnem nivoju, npr. v znanstvenih komisijah ARRS, maturitetnih komisijah in strokovnih svetih na MIZKŠ, v strokovnih odborih, MKP, kot tudi v monitoringu mednarodnih projektov.

Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru (FKKT UM) je institucija, ki skupaj s pedagoškim procesom, razvija in spodbuja kvalitetno raziskovalno delo profesorjev in študentov, predvsem na področju aplikativno usmerjenih raziskav. Pri tem izhajamo iz prepričanja, da samo neločljivo povezovanje izobraževanja na najvišjem nivoju in temeljnih raziskav zagotavlja najvišjo kakovost. Fakulteta stremi za razvijanjem raziskovalne kulture, intelektualne radovednosti in inovativnosti. Tako pri študiju, kakor tudi pri raziskovalnem delu, naša fakulteta zagotavlja vsem svojim študentom in profesorjem polno akademsko avtonomijo, saj le intelektualno svoboden človek lahko inventivno in inovativno ustvarja. Ima jasno opredeljeno vlogo v gospodarskem in socialnem razvoju ožjega in širšega okolja. Zelo dobro namreč sodeluje z institucijami na regionalni, državni in tudi mednarodni ravni. Prav tako pospešuje sodelovanje z drugimi visokošolskimi zavodi, podjetji, organizacijami in strokovnimi združenji ter drugimi pomembnimi zainteresiranimi udeleženci v okolju. FKKT UM ima odlično vzpostavljeno sodelovanje in številne povezave z raznimi organizacijami, tako v Sloveniji, kot v tujini. Raziskovalna dejavnost je kljub vsem finančnim omejitvam zelo dobro organizirana, kar se odraža v številnih objavah v domačih in mednarodnih znanstvenih revijah, aktivnem sodelovanju na domačih in mednarodnih konferencah in aktivnem sodelovanju z okoljem (industrijo). Raziskovalci, zaposleni na fakulteti, izvajajo vrsto projektov s pomembnejšimi slovenskimi podjetji.

FKKT UM izhaja iz prepričanja, da so v družbi, zasnovani na znanju, človeški viri in vnos znanja v gospodarstvo osnovno gibalo razvoja in zagotovilo konkurenčnosti in uspešnosti na globalnih trgih. Fakultetne raziskovalne skupine se pri reševanju konkretnih problemov s področja kemije in kemijske tehnologije povezujejo z gospodarstvom. Poseben poudarek je na spodbujanju udeležbe raziskovalcev in pedagoškega osebja na izmenjavah v okviru

9

bilateralnih projektov in programov mobilnosti. Fakulteta izkazuje vključevanje vseh zainteresiranih v svoje aktivnosti, tako na izobraževalnem, znanstveno raziskovalnem in strokovnem področju.

Fakulteta stremi k temu, da bi študijski programi in druge dejavnosti odražale potrebe gospodarstva in negospodarstva, obe panogi sta intenzivno vključeni pri načrtovanju in spremljanju izobraževalnega dela.

Naša institucija je vpeta v okolje tudi preko ALUMNI KLUBA FKKT UM, ki je bil ustanovljen leta 2009 in združuje diplomante, magistrante in doktorante Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo. aktivno deluje in povezuje (bivše) diplomante, zaposlene in študente. Predstavlja tudi pomemben dejavnik pri zagotavljanju kakovosti fakultete, saj bo v prihodnje omogočil zbiranje povratnih informacij diplomantov o ustreznosti njihovih kompetenc za delo v praksi, hkrati pa pripomogel k krepitvi ugleda FKKT UM v širši in ožji družbeni skupnosti. Vodstvo ALUMNI KLUBA večkrat letno organizira srečanja članov. Delovanje kluba je namenjeno:

širjenju prepoznavnosti in ugleda Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo, utrjevanju pripadnosti fakulteti, spodbujanju vloge diplomantov pri razvoju kemijske industrije, povezovanju diplomantov k strokovnemu in znanstvenemu sodelovanju in promoviranju strokovnih in znanstvenih dosežkov članov kluba in fakultete.

Na UM se od lanskega študijskega leta uporablja Shema okoljskega upravljanja in presojanja (EMAS), ki jo je predlagal Svet za trajnostno in družbeno odgovorno univerzo UM. Tako smo na FKKT v študijskem letu 2011/2012 pričeli s spremljanjem skupne porabe energije, skupne porabe vode, skupne količine odpadkov in skupne količine nevarnih odpadkov. Zaenkrat FKKT UM ne pridobiva energije iz obnovljivih virov, prav tako ne uporablja zemljišč v strnjenih naseljih. Zaradi večje preglednosti merjene parametre preračunavamo na zaposlene in na študente.

Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru (FERI UM)

Študij elektrotehnike kot računalništva in informatike v Mariboru izvajamo na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko oz. njenih pravnih prednikih že več desetletij. Njeni diplomanti so pomembno vplivali na razvoj narodnega gospodarstva na različnih področjih. V tem času smo nekajkrat posodobili študijski model in predmetnike, skladno s hitrim razvojem stroke in spreminjajočimi družbenimi potrebami pa smo vpeljevali tudi nove študijske programe in usmeritve. Prilagajanje bolonjskim procesom smo razumeli kot potrebo po poenotenju strukture in vsebin študijskih programov v vse bolj akademsko in gospodarsko povezanem evropskem prostoru. Poleg tega cilja smo z reformo dvignili kakovost ponujenih programov in usmeritev, zagotovili zaposljivost naših diplomantov v slovenskem in širšem prostoru, izboljšali učinkovitost študija, posodobili vsebine predmetov in vpeljali sodobne didaktične metode.

Nova gospodarska in ekonomska realnost, ki je nastopila kot posledica globalizacije in naše vključitve v Evropsko unijo, zahteva tudi od domačega gospodarstva visoko stopnjo

10

konkurenčnosti, inovativnosti in prilagodljivosti. Uspešnost gospodarstva in s tem zagotavljanje narodne blaginje pa je v znatni meri odvisna od strokovnih in socialnih kompetenc akademsko izobraženih strokovnjakov, pri čemer imajo prav strokovnjaki s področij, na katerih izobražujemo na naši fakulteti, pomembno vlogo. Glede na družbeno-ekonomske danosti je tudi v našem okolju ponovno bolj izražena potreba industrije po večjem številu diplomantov tehniških profilov. Fakulteta se je že do sedaj odzivala na potrebe domače industrije in gospodarstva, vključevala pa se je tudi v številne domače in mednarodne razvojno-raziskovalne projekte, v katerih so sodelovali tudi njeni študenti, diplomanti, magistranti in doktorandi. Tesna povezanost z industrijsko prakso je ena izmed odlik naše fakultete, ne nazadnje je bila prav zaradi potreb industrije tudi ustanovljena. S prenovljenimi študijskimi programi, ki so usmerjeni v reševanje praktičnih problemov stroke, želimo tesno povezanost z industrijo še bolj poglobiti.

FERI UM se zaveda pomena kulturne vpetosti za razvoj posameznika in družbe. Že dvanajst let zapored organiziramo Dan FERI, ki ga popestri mešani pevski zbor fakultete. V objektih fakultete pripravljamo fotografske razstave. Tako zaposleni kot študenti fakultete so sodelovali v organizaciji Maribor 2012 – evropska prestolnica kulture. So-izvajamo dva aplikativna in en ciljni raziskovalni projekt na teme Likovna umetnost v prostoru mesta Maribor, Konvergenca medijev in kulturna transformacija bralcev, Pomen digitalnih tehnologij za razvoj slovenske AV produkcije v luči strategije Evropa 2020.

Danes je Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko znanstvena institucija z izraženim regionalnim, nacionalnim in mednarodnim pomenom. Regionalnost se odraža v tesni povezanosti z industrijo v Mariboru in okolici, v kateri se tudi zaposli večina diplomantov in podiplomskih študentov. Nacionalnega pomena so predvsem inštituti kot sestavni deli FERI UM, ki razširjajo temeljna in aplikativna znanja v celoten prostor Republike Slovenije. Mednarodni pomen izkazuje fakulteta z vpetostjo v evropske in druge tuje raziskovalne projekte, izmenjavo študentov in profesorjev, objavami v uglednih znanstvenih revijah, nastopi na mednarodnih znanstvenih srečanjih in njihovo organizacijo.

6. Izobraževalna dejavnost odraža zaposlitvene potrebe: gospodarstva, da ne

Utemeljitev:Študijski program je namenjen za izobraževanje učiteljev naravoslovnih predmetov, matematike in tehnike, katerih zaposlitvene potrebe se ne potrebujejo v gospodarstvu.

negospodarstva. da ne

Utemeljitev:Za diplomante predlaganega pedagoškega dvopredmetnega študijskega programa je predvideno, da se bodo zaposlili kot učitelji predmetnih področij biologije, fizike, kemije, matematike, računalništva ter tehnike in tehnologije v osnovnih in srednjih šolah ter drugih inštitucijah s primarno izobraževalnimi programi (npr. CŠOD) tako v javnem kot v nevladnem sektorju. Ker bodo diplomanti posedovali znanja z dveh različnih področij, lahko pričakujemo zaposljivost povsod tam, kjer se takšni dve področji kombinirata (npr. informatika in

11

biologija, tehnika in biologija, ipd.), dodana vrednost k zaposljivosti pa so komunikacijske veščine in veščine podajanja znanj, kar lahko ponuja možnosti na področjih kot so vodenje skupin. Področja lahko združimo v naslednje kategorije:- formalne izobraževalne ustanove: višje, srednje in osnovne šole;- javne inštitucije, ki izvajajo storitve za potrebe šolstva (npr. šole v naravi, vodenje, ipd.);- nevladne inštitucije, ki izvajajo storitve za potrebe šolstva ali druge javnosti;- delo v raziskovalnih institucijah s področja izobraževanja;- okoljsko izobraževanje v vladnem in nevladnem sektorju;- mediji.Na teh področjih bodo diplomanti lahko opravljali naloge, ki so povezane z načrtovanjem in izvajanjem naravoslovnih in izobraževalnih dejavnosti, sodelovali v svetovalnem delu, v animaciji za izobraževalno delo, v popularizaciji sodobnih oblik poučevanja in učenja, inovacijskih projektih, v organizaciji projektov s področja naravoslovja, mladinskega in prostovoljnega dela.

7. Zavod ima sklenjene dogovore o praktičnem usposabljanju predvidenega števila vpisanih študentov. (Obvezno za vse študijske programe, ki vključujejo praktično izobraževanje.) da ne

Utemeljitev:Fakulteta za naravoslovje in matematiko ima sklenjene dogovore z osnovnimi in srednjimi šolami, na katerih bodo študentje pedagoškega študijskega programa pridobivali praktične izkušnje z opravljanjem pedagoške prakse, nastopov in hospitacij. Podpisani sporazumi s šolami so v prilogi E.2 – 11.

B.2 DELOVANJE ZAVODA

8. Zavod izkazuje opredeljene načine in oblike povezanosti študijskih programov z: znanstvenim da ne raziskovalnim, da ne umetniškim, da ne strokovnim da nedelom nosilcev predmetov.

Utemeljitev:Temeljno naravoslovje in matematika sta zelo široki področji. Študijski programi Fakultete za naravoslovje in matematiko UM so zastavljeni tako, da temeljijo na področjih matematike, fizike, biologije, kemije, tehnike in tehnologije, ekologije in naravovarstva, ki jih na Univerzi v Mariboru intenzivno znanstvenoraziskovalno in razvojno strokovno razvijamo. Vsa navedena področja so ključna področja raziskav v 21. stoletju. Izsledki znanstvenoraziskovalnega in strokovnega dela se v študijskih programih izkazujejo- skozi vsebine učnih enot (predmetov, modulov, usmeritev) in njihovo redno posodabljanje,- posodabljanje in razvoj laboratorijskega eksperimentalnega dela,- vsebine seminarskih nalog, vsebine problemskega učenja (problem-based learning),- vsebine zaključnih seminarskih, diplomskih, magistrskih in doktorskih del.

12

Znanstvenoraziskovalno delo na FNM UM poteka v okviru Inštituta za fiziko, Inštituta za matematiko in računalništvo, Inštituta za biologijo, ekologijo in varstvo narave ter Inštituta za sodobne tehnologije.Visokošolski učitelji, znanstveni delavci in visokošolski sodelavci, ki sodelujejo v predlaganem študijskem programu, sodelujejo v številnih projektih (ARRS, bilateralni, EU, drugi mednarodni projekti) in programskih skupinah. Podatki o vseh tekočih in zaključenih projektih Fakultete za naravoslovje in matematiko so dosegljivi na http://www.fnm.uni-mb.si/index.php?option=com_content&view=article&id=19&Itemid=48&lang=slNosilci predmetov so aktivni raziskovalci v okviru IMFM in strokovni sodelavci v okviru komisij in programskih skupin osrednjih izobraževalnih institucij (ministrstvo, pristojno za šolstvo, Zavod RS za šolstvo, Državni izpitni center) ter sodelavci na večjih projektih, ki prispevajo k razvoju kompetenc učiteljev in učnih gradiv na področju izobraževanja (npr. projekti E-um, E-šolstvo, E-učbeniki, …).

Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo (FKKT) Univerze v Mariboru želi s svojima osnovnima dejavnostima, študijem in raziskovalnim delom, prispevati k zagotavljanju človeških virov za pospešen gospodarski in kulturni razvoj v Republiki Sloveniji in še posebno v regiji.Ob tem si FKKT UM prizadeva za nastanek Evropskega intelektualnega prostora in se vanj vključuje s ciljem, da krepi slovensko nacionalno identiteto in zagotavlja konkurenčnost slovenskih intelektualcev na skupnem evropskem trgu dela. Prizadevamo si za akademsko mobilnost tako profesorjev kot študentov in se vključujemo v povezave Evropskih univerz na državnem, regionalnem in evropskem nivoju. Fakulteta s svojim delovanjem krepi zaupanje v Evropsko unijo in njene institucije ter v prihodnost Republike Slovenije kot njenega integrativnega dela.FKKT zagotavlja kreditni sistem študija in mednarodno izmenjavo študentov. Zato lahko študenti naše fakultete v okviru programov, kot so ERASMUS, CEEPUS in drugi, opravijo del študijskih obveznosti v tujini in si tako pridobijo izkušnje na priznanih univerzah.Fakulteta se zaveda svoje tesne vpetosti v razvoj različnih delov industrije in širšega gospodarstva. Prav tako že preko študijskih programov izkazuje velik pomen multidisciplinarnemu razvoju, ki še dodatno prispeva k še boljšemu in celovitejšemu reševanju problemov družbe. S pomočjo različnih znanstvenih disciplin ponujamo odgovore na mnoga vprašanja, ki jih postavlja negotova prihodnost.Za Slovenijo, ki doživlja intenzivno tranzicijo v tržnih razmerah, je razmerje med temeljnim in aplikativnim raziskovanjem še toliko bolj pomembno. Uspešni smo lahko samo, če zagotavljamo povezave med temeljnim in aplikativnim raziskovanjem. Zato stremimo k uporabi novo ustvarjenih znanj v sodelovanju s podjetji ter strokovnimi telesi pri uvajanju inovacij. Pri tem ne pozabljamo na upoštevanje vplivov teh dejavnosti na okolje in energijske zahteve v prihodnosti. Pri temeljni znanosti gre predvsem za spoznavanje dejstev, zakonov in za razlago pojavov, ki so v svoji biti namenjeni uporabi celotnemu človeštvu. Raziskovanje na fakulteti pa je usmerjeno predvsem k ustvarjanju nečesa novega (inovacije) iz temeljnih znanj (invencije). V tem duhu vzgajamo tudi naše študente. Pri tem je pomembno, da se mladi ljudje čim prej zavejo pomembnosti prepletenosti obeh oblik raziskovanja. Predznanja, ki jih mladi raziskovalci pridobijo že v osnovnih in kasneje srednjih šolah, so velik kapital, ki ga na Univerzi lahko takoj vnovčijo, saj jih na ta način lahko že v dodiplomskem študiju vključujemo v naše raziskovalne projekte. S takšnimi predznanji so ti kadri najprimernejši za vključevanje v podiplomski, magistrski oziroma doktorski študij.

13

Profesorji Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru sodelujejo v številnih evropskih projektih, projektih za industrijo in opravljajo raziskave, financirane s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost in Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Visok nivo pedagoškega in znanstveno-raziskovalnega dela dosegamo z vključevanjem tujih učiteljev in raziskovalcev v izobraževalne in raziskovalne procese na fakulteti.Znanstvenoraziskovalno delo na FKKT UM je organizirano na dveh katedrah. V okviru Katedre za kemijo deluje 6 laboratorijev, v okviru Katedre za kemijsko tehniko pa 3 laboratoriji.V okviru fakultete je v letu 2014 delovalo 11 raziskovalnih skupin (vir: http://www.sicris.si/public/jqm/org.aspx?lang=slv&opdescr=orgSearch&opt=2&subopt=506&code1=org&code2=nameadvanced&psize=10&hits=2&page=1&count=2&search_term=name=fakulteta%20za%20kemijo%20and%20sci=%20and%20fil=%20and%20sub=%20and%20statfrm=&id=697&slng=slv&order_by=, dostop: 1. 10. 2014):

Laboratorij za organsko ter polimerno kemijo in tehnologijo Laboratorij za procesno sistemsko tehniko in trajnostni razvoj Laboratorij za analizno kemijo in industrijsko analizo Laboratorij za fizikalno kemijo in kemijsko termodinamiko Laboratorij za termoenergetiko Separacijski procesi in produktna tehnika Laboratorij za anorgansko kemijo Skupina za eksperimentalno fiziko Laboratorij za biokemijo, molekularno biologijo in genomiko Skupina za matematiko Laboratorij za vodno biofiziko in membranske procese

Na fakulteti je sedež treh programskih skupin in sicer:

P2-0006: Fizikalno kemijski pojavi na površinskih plasteh in uporaba nanodelcev P2-0032: Procesna sistemska tehnika in trajnostni razvoj P2-0046: Separacijski procesi in produktna tehnika

Poleg tega zaposleni na FKKT UM sodelujejo še v programih:

P2-0089: Sodobni anorganski magnetni in polprevodni materiali P1-0135: Eksperimentalna fizika osnovnih delcev P2-0377: Heterogeni fotokatalitični procesi: pridobivanje vodika, čiščenje vode in

zraka

Izjemna aktivnost članov FKKT se kaže v sodelovanju na raziskovalnih projektih, ki jih financirajo Agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, industrijski

14

partnerji, Evropska unija ter drugi viri. Tako je na FKKT UM v študijskem letu 2012/2013 potekalo 7 temeljnih in aplikativnih projektov (financira ARRS in industrijski partnerji),14 mednarodnih projektov, vrsta industrijskih ter bilateralnih projektov med našimi znanstveniki in znanstveniki Bosne in Hercegovine, Madžarske, Danske, Poljske, Ukrajine, Avstrije, Hrvaške, ZDA, Češke, Francije, Slovaške, Velike Britanije, Srbije, Turčije, Kitajske in Albanije.

Podatki o znanstveno-raziskovalnih projektih FKKT po laboratorijih so dostopni na spletni povezavi: http://www.fkkt.uni-mb.si/sl/laboratoriji (Raziskovalni programi in projekti).

Izsledki raziskovalnega dela se sproti vključujejo v študijske programe z vključevanjem študentov v projekte, v okviru izvajanja diplomskih in magistrskih del in s prenavljanjem učnih vsebin predmetov. Prav tako študentje pri izvajanju diplomskih in predvsem magistrskih nalog na razpolago sodobna raziskovalna oprema, nabavljena v okviru raziskovalnih projektov.

Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko UM (FERI UM)

V okviru Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru deluje osem programskih skupin; sodelavci, vpeti v izvajanje študijskih programov FERI UM, so večinoma člani ene od teh osmih programskih skupin, in sicer:

P2-0028 (C) Mehatronski sistemihttp://sicris.izum.si/search/prg.aspx?lang=slv&id=6128

P2-0041 (C) Računalniški sistemi, metodologije in inteligentne storitvehttp://sicris.izum.si/search/prg.aspx?lang=slv&id=6131

P2-0057 (C) Informacijski sistemihttp://sicris.izum.si/search/prg.aspx?lang=slv&id=6135

P2-0065 (C) Telematikahttp://sicris.izum.si/search/prg.aspx?lang=slv&id=6137

P2-0069 (C) Napredne metode interakcij v telekomunikacijahhttp://sicris.izum.si/search/prg.aspx?lang=slv&id=6138

P2-0114 (C) Aplikativna elektromagnetikahttp://sicris.izum.si/search/prg.aspx?lang=slv&id=6152

P2-0115 (C) Vodenje elektromehanskih sistemovhttp://sicris.izum.si/search/prg.aspx?lang=slv&id=6153

P2-0368 (C) Optični senzorji in napredni interaktivni vmesnikihttp://sicris.izum.si/search/prg.aspx?lang=slv&id=6209 Znanstveni, raziskovalni in strokovni projekti, ki niso zajeti v SICRIS in so se ali se izvajajo na fakulteti v obdobju 2006-2012:

15

EU projekti FP 7 (5 projektov),EU projekti FP 6 (3 projekti),EUREKA (2 projekta),Bilateralni projekti (68 projektov),SEE_South East Europe (1 projekt),SEE ERA NET+ (2 projekta),MANUNET ERA NET (1 projekt),ICT (1 projekt),Leonardo da Vinci (16 projektov),SI-AT (4 projekti),SI-HU (1 projekt),MED (1 projekt),ESA (1 projekt),Tematska omrežja COST (4 projekti),Tempus (9 projektov),E-storitve in E-vsebine (3 projekti),Kompetenčni centri (4 centri, 5 projektov). Podatki o tekočih in zaključenih projektih Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko so dosegljivi na http://www.feri.uni-mb.si/podrocje.aspx?id=5 .

FERI UM sodeluje z naslednjimi slovenskimi podjetji pri skupnih projektih[: Dat-Con, d. o. o., Polzela Domel, d. o. o., ŽeleznikiDravske elektrarne Maribor, d. o.o ., Maribor Elektro-Slovenija, d. o. o., Ljubljana Geoin, d. o. o., Maribor Gorenje, d. d., Velenje Hidria Rotomatika, d. o. o., Spodnja Idrija HSE, d. o. o., Ljubljana Igea, d. o. o., Ljubljana Indramat elektromotorji, d. o. o., Škofja LokaInova IT, Maribor Iskra Avtoelektrika, d. d., Šempeter pri GoriciIskra-Releji, d. d., Makole Kolektor ETRA, d. o. o., LjubljanaKolektor Group, Idrija Kolektor SINABIT, d. o. o., Radomlje Optacore, d. o. o., Ljubljana RC IKT, KranjVarstroj Tovarna varilne in rezalne opreme, d. d., Lendava Xlab, d. o. o., Ljubljana. Izsledki znanstveno-raziskovalnega dela na fakulteti se vključujejo v študijske programe s prenavljanjem učnih vsebin predmetov, s prenavljanjem praktičnega dela v laboratorijih in s širitvijo znanja pedagoškega osebja, kar dviguje kakovost izvedbe pedagoškega procesa. Študenti lahko v okviru diplomske naloge uporabljajo sodobno raziskovalno opremo, ki je

16

bila nabavljena za raziskovalne potrebe. Če je le mogoče, se teme seminarskih nalog in projektov navezujejo na obstoječo raziskovalno delo.

9. Delež učnih vsebin v študijskih programih neposredno temelji na doseženem: znanstvenem, da ne raziskovalnem, da ne umetniškem da ne

delu nosilcev predmetov.

Utemeljitev:Študijski program v osnovi temelji na navedenih znanstveno-raziskovalnih področjih, ki jih razvijamo na FNM UM. Ker so nosilci in izvajalci predmetov sodelavci, ki na danem področju tudi intenzivno raziskovalno delujejo, je to jamstvo za direkten prenos novih znanj v poučevanje in povezavo temeljnih znanj z njihovo uporabo za reševanje aktualnih problemov.

Učne vsebine, ki temeljijo na znanstveno-raziskovalnem delu nosilcev predmetov, so zastopane predvsem v 3., 4. in 5. letniku (in nato na 3. stopnji) in v manjšem deležu v 1. in 2. letniku. Skupaj je v študijskem programu delež učnih vsebin, ki temeljijo na znanstveno-raziskovalnem delu nosilcev predmetov okrog 40%.

Pri posameznih predmetih se študenti seznanijo z novejšimi znanstveno-raziskovalnimi dognanji, pri čemer je na predmetno-specifičnem področju matematike zaradi izjemne zahtevnosti vsebin, narave matematičnega znanja in drugačnih prioritet izobraževanja učiteljev ta delež manjši (a vendar prisoten npr. pri geometriji, algebri, diferencialnih enačbah in teoriji grafov), na področju pedagoških znanosti pa je ta delež večji (pedagogika, splošna didaktika, psihologija, specialna didaktika).

10. Visokošolski zavod ima vzpostavljeno znanstveno, raziskovalno, umetniško oziroma strokovno sodelovanje s slovenskimi: visokošolskimi zavodi, da ne inštituti, da ne drugimi organizacijami, da ne podjetji, da ne strokovnimi združenji. da ne

Utemeljitev:Na spletni povezavi so navedeni vsi pretekli in tekoči raziskovalni, aplikativni in mednarodni projekti: http://www.fnm.uni-mb.si/index.php?option=com_content&view=article&id=19&Itemid=48&lang=sl Fakulteta za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru poleg omenjenih projektov sodeluje tudi s številnimi inštitucijami v Sloveniji:

* Visokošolski zavodi:- Fakulteta za matematiko in fiziko, Univerza v Ljubljani- Pedagoška fakulteta, Univerza v Mariboru- Filozofska fakulteta, Univerza v Mariboru- Fakulteta za gradbeništvo, Univerza v Mariboru

17

- Fakulteta za strojništvo, Univerza v Mariboru- Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Univerza v Mariboru- Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, Univerza v Mariboru- Fakulteta za zdravstvene vede, Univerza v Mariboru- Ekonomsko poslovna fakulteta, Univerza v Mariboru- Fakulteta za logistiko, Univerza v Mariboru- Fakulteta za energetiko, Univerza v Mariboru- Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Univerza v Mariboru- Medicinska fakulteta, Univerza v Mariboru- Visoka šola za tehnologijo polimerov, Slovenj Gradec- Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani- Pedagoška fakulteta, Univerza v Ljubljani- Fakulteta za strojništvo, Univerza v Ljubljani

* Raziskovalno sodelujemo tudi z naslednjimi inštituti:- Institut Jožef Štefan, Ljubljana, Slovenija- Inštitut za arheologijo ZRC, SAZU- Center odličnosti NAMASTE, Ljubljana, Slovenija- Inštitut za fiziologijo, Univerza v Mariboru, Medicinska fakulteta- Inštitut za biofiziko, Medicinska fakulteta, UL, Slovenija- Inštitut za kovinske materiale in tehnologije, IMT, Lepi pot 11, 1000 Ljubljana- CAMTP (Center za uporabno matematiko in teoretično fiziko), Univerza v Mariboru- IMFM (Inštitut za matematiko, fiziko in mehaniko), Ljubljana, Slovenija- Nacionalni inštitut za biologijo, Večna pot 111, Ljubljana- Prorodoslovni muzej Ljubljana, Prešernova 20, Ljubljana- Inštitut za ekološki inženiring d.o.o., Maribor

*Druge organizacije:- Zveza za tehnično kulturo Slovenije, Ljubljana,- Slovenska astronomska zveza, Ljubljana- UKC Maribor, Maribor, Slovenija- Bolnišnica Golnik, oddelek za pljučne bolezni in alergijo, Golnik, Slovenija- Gimnazija Vič, Ljubljana- Prva gimnazija, Maribor- Škofijska gimnazija A. M. Slomška, Maribor- Srednja zdravstvena šola, Maribor- Gimnazija in srednje kemijska šola Ruše- Srednja šola Slovenska Bistrica- Šolski center Celje- I. gimnazija v Celju- Osnovne šole: Bojana Ilicha, Bratov Polančičev, Kamnica, Tone Čufar, Maribor- Tehniški šolski center, Maribor, - Srednja lesarska šola Maribor,- Srednja gradbena šola in gimnazija, Maribor- Zavod RS za šolstvo, Maribor, Ljubljana- Državni izpitni center, Ljubljana - Zveza prijateljev mladine, Maribor

18

- Andragoški center Slovenije, Ljubljana- Državni izpitni center (RIC), Ljubljana

* Strokovna združenja:- Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije, Jadranska 19, 1000 Ljubljana- Društvo biofizikov Slovenije, Jamova 39, 1000 Ljubljana- Slovenska potapljaška zveza, Celovška cesta 25, 1000 Ljubljana- Pomurska akademsko znanstvena unija (PAZU), Lendavska 5a, 9000 Murska Sobota- Društvo učiteljev biologije Slovenije (DUBS), Kardeljeva ploščad 16, Ljubljana- Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS), Tržaka 2, Ljubljana- Morska biološka postaja Piran, Piran- Slovensko društvo za mehaniko- Slovensko društvo za tribologijo

* Podjetja:- Podjetje NTBROG, Damjan Osrajnik s.p., Sv. Anton na Pohorju- Kancler sistemi d.o.o., Rače- Zavod Poslovno proivodna cona Tezno, Cesta k Tamu 27, 2001 Maribor- ROTO d.o.o., Gorička 150, Černelavci, 9000 Murska Sobota- Biomed d.o.o, Stari trg 4, 1000 Ljubljana- STRUC MUTA, kmetijska mehanizacija d.o.o., Koroška cesta 51, 2366 MUTA- Sistemska tehnika, Koroška cesta 14, 2390 Ravne na Koroškem (Fizikalni laboratorij)- Dravske elektrarne Maribor, Obrežna ulica 150, 2000 Maribor (Dispečerski center)- Center za ravnanje z odpadki Puconci, Vaneča 81/b, 9201 Puconci- Pomurske mlekarne d.d., Industrijska ulica 10, 9000 Murska Sobota- Reaktorski center Podgorica, Brinje 40, 1262 Dol pri Ljubljani- Onkološki inštitut, Zaloška cesta 2, 1000 Ljubljana- Inštitut za promocijo varstva, Lušečka vas 14, 2319 Poljčane (Učni poligon za ekoremediacije)- Iskratel d.o.o., Ljubljanska cetsa 24, 4000 Kranj- Silicij d.o.o., Čobčeva ulica 22, 2311 Hoče- XLAB d.o.o., Pot za Brdom 100, 1000 Ljubljana- Sinergise, Teslova ul. 30, Ljubljana- Vodnogospodarski biro Maribor d.o.o.- Unitur d.d., Zreče- IZOTECH založba d.o.o., Ul. Kirbiševih 52, 2240 Miklavž na Dravskem polju- ROTIS d.o.o, Brodišče 5, 1236 Trzin, - RAJH plus d.o.o, Črešnjevec, Slovenska Bistrica- UNIOR Kovaška industrija d.d., Kovaška cesta 10, 3214 Zreče- Talum, Tovarna aluminija d. d. Kidričevo, Tovarniška cesta 10, 2325 Kidirčevo

Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo (FKKT) Univerze v Mariboru intenzivno sodeluje z drugimi fakultetami Univerze v Mariboru, najintenzivnejše povezave ima vzpostavljene s Fakulteto za naravoslovje in matematiko, Fakulteto za strojništvo, Fakulteto za elektrotehniko, računalništvo in informatiko ter Medicinsko fakulteto Univerze v Mariboru. Izven UM ima vzpostavljeno dolgoletno sodelovanje s fakultetami Univerze v Ljubljani, predvsem Fakulteto za kemijo in kemijsko tehnologijo UL, Fakulteto za Gradbeništvo in

19

geodezijo UM, Univerzo v Novi Gorici, Visoko šolo za polimere v Slovenj Gradcu, Kemijskim Inštitutom in Institutom Jožef Stefan v Ljubljani.

V okviru projektov z gospodarstvom FKKT UM sodeluje med drugim z naslednjimi podjetji:- Dravske elektrarne Maribor- Termoelektrarna Trbovlje- Eko inženiring d.o.o.- Etol d.d.- Helois d.d.- Kolektor Magma- Krka d.d.- Nafta Petrochem d.o.o.- Tanin d.d.- Eko inženiring d.o.o.- Nanotesla Inštitut- Kele-Kele d.o.o.- Vitiva d.o.o.

Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko UM (FERI UM)FERI UM sodeluje z naslednjimi slovenskimi visokošolskimi zavodi: članicami Univerze v Mariboru, Univerzo v Ljubljani in njenimi članicami – največ s Fakulteto za elektrotehniko ter Fakulteto za računalništvo in informatiko, Inštitutom za matematiko in fiziko, Univerzo na Primorskem in njenimi članicami, Fakulteto za informacijske študije v Novem mestu, sodeluje z Višješolskimi zavodi (npr. Višja strokovna šola Ptuj, Višja strokovna šola za gostinstvo in turizem Maribor), z inštituti in drugimi organizacijami: Inštitut Jožef Stefan, Znanstveno raziskovalni center SAZU, Zavod Maribor 2012 (EPK), Društvo študentov invalidov Slovenije, Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, Metrel d.d., ICEM-TC, Trojina zavod za uporabno slovenistiko, 4S d.o.o., Javna agencija za raziskovalno dejavnost.

FERI UM sodeluje z naslednjimi slovenskimi podjetji pri skupnih projektih:Dat-Con, d. o. o., Polzela Domel, d. o. o., ŽeleznikiDravske elektrarne Maribor, d. o.o ., Maribor Elektro-Slovenija, d. o. o., Ljubljana Geoin, d. o. o., Maribor Gorenje, d. d., Velenje Hidria Rotomatika, d. o. o., Spodnja Idrija HSE, d. o. o., Ljubljana Igea, d. o. o., Ljubljana Indramat elektromotorji, d. o. o., Škofja LokaInova IT, Maribor Iskra Avtoelektrika, d. d., Šempeter pri GoriciIskra-Releji, d. d., Makole Kolektor ETRA, d. o. o., LjubljanaKolektor Group, Idrija Kolektor SINABIT, d. o. o., Radomlje Optacore, d. o. o., Ljubljana

20

RC IKT, KranjVarstroj Tovarna varilne in rezalne opreme, d. d., Lendava Xlab, d. o. o., Ljubljana.

11. Visokošolski zavod ima vzpostavljeno znanstveno, raziskovalno, umetniško oziroma strokovno sodelovanje s tujimi: visokošolskimi zavodi, da ne inštituti, da ne drugimi organizacijami, da ne podjetji, da ne strokovnimi združenji. da ne

Utemeljitev:Fakulteta za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru sodeluje s številnimi inštitucijami v tujini: - University of California, Davis, United States- University of Warsaw, Warsaw, Poland- University Strathclyde, Glasgow, United Kingdom- University of Graz, Graz, Austria - University of Lapland, Rovaniemi, Finland- Lille University of Science and Technology, Lille, France- University of Osijek, Osijek, Croatia- The Philipp University of Marburg, Marburg, Germany- University of Oslo, Oslo, Norway- University of Lisbon, Lisbon, Portugal- Technical University of Madrid, Madrid, Spain- University of Split, Split, Croatia (Faculty of Mathematics and Science)- University of Pavia, Pavia, Italy- University of Bucharest, Bucharest, Romania - Lomonosov Moscow State University, Moscow, Russia- University of Southampton, Southampton, England- ETH Zurich, CLU E1, Clausiusstr. Zurich, Switzerland- Anhui University of Technology, Ma´anshan, China (Department of Mechanical Engineering)- Wright State University, Dayton, United States (Department of Mechanical and Materials Engineering)- University of Florida, Gainesville, United States (Department of Electrical and Computer Engineering)- The University of Hong Kong, Pokfulam, Hong Kong (Department of Physics)- University of Science and Technology of China, Hefei, China (Department of Modern Physics in School of Computer Science and Technology)- Donghua University, Shanghai, China (Department of Automation)- University of Bologna, Bologna, Italy (Department of Psychology) - Stockholm University, Stockholm, Sweden (Department of Zoology in Centre for the Study of Cultural Evolution)- City University of Hong Kong, Hong Kong, China (Department of Electronic Engineering)

21

- Friedrich Schiller University of Jena, Jena, Germany (Department of Bioinformatics)- University of California, Riverside and Palm Desert, California, United States (Department of cell Biology and Neuroscience)- Zonguldak Karealmas University, Zonguldak, Turkey (Department of Electrical and Electronic Engineering)- Sakarya University, Sakarya, Turkey (Department of Electrical and Electronic Engineering)- Peking University, Beijing, China (State Key Laboratory for Turbulence in Complex Systems, Key Laboratory of Machine Perception)- Tsinghua University, Beijing, China (Zhou Pei-Yuan Centre for Applied Mathematics)- University of Groningen, Groningen, Netherlands (Centre for Ecological and Evolutionary Studies)- Wenzhou University, Wenzhou, China (College of Physics and Electronic Information Engineering)- Gunagxi Normal University, Guilin, China (College of Physics and Technology)- University of California, San Diego, California, United States (Centre for Theoretical Biological Physics) - University of Electronic Science and Technology of China, Chengdu, China (web science centre)- Nankai University, Tianjin, China (School of Physics)- Peking University, Beijing, China (School of Automation Science and Electrical Engineering)- Chang´an University, Xi´an, China (School of Electronic and Control Engineering)- Arizona State University, Arizona, United States (School of Electrical, Computer and Energy Engineering)- Shanghai University, Shanghai, China (Research Centre for Complex Systems Science)- University of Bordeaux, Bordeaux, French (Laboratorie de Physiologie Cellulaire Respiratoire)- Universite Bordeaux Segalen, Pessac, France (Adaptation cardiovasculaire à l'ischémie )- University for Continuing Education Krems, Krems, Austria (Department for Continuing Education research and Educational Management) - University of Cambridge, Cambridge, United Kingdom (Department of Chemistry)- Humboldt University of Berlin, Berlin, Germany (Institute of Physics)- Zhejiang University, Hangzhou, China (Institute of Applied Mechanics)- Tokyo Institute of Technology, Tokyo, Japan- Max-Planck-Institute for Dynamics and Self-Organization, Gottingen, Germany- Institute of Radioisotopes and radio diagnostic products Democritus, Athens, Greece- Institute for Advanced Study, Budapest, Hungary- International Institute for Applied Systems Analysis, Ladenburg, Austria- The Salk Institute for Biological Studies, California, United States- Potsdam Institute for Climate Impact Research, Potsdam, Germany- Santa Fe Institute, Santa Fe, United States- Inserm, Bordeaux, France- Institute for Education and Educational Science, Graz, Austria- Unity College, unity, United States (Centre for Biodiversity)- Shanghai Academy of System Science, Shnaghai, China

22

- Inserm, Bordeaux, France- Berzsenyi Dániel Föiskola, Szombathely,- Karl-Franzens-Universität Graz,- Montanuniversität Leoben,- Universität Wien,- Institut für Ökologie&Naturschutz, Universität Wien,- Sveučilišče u Splitu, FESB, Split, Hrvaška- University of Brescia, Faculty of mechanical Engineering, Brescia, Italy- University of Miskolc, Faculty of Mechanical Engineering, Miskolc, Hungary- Univerza v Bresci (ITA), Ingegneria Meccanica e Industriale, Dipartimento di Ingegneria Meccanica e Industriale, Via Branze, 38 - 25123 Brescia

STROKOVNA ZDRUŽENJA- International Liquid Crystal Society (ILCS)- European Physical Society (EPS)- American Association for the Advancement of Science (AAAS)- International Society for optics and photonics (SPIE)- Max-Delbrück-Centrum für Molekulare Medizin (MDC), Berlin, Germany- Helliwood media & education- Game Theory Society,- International Academy of Mathematical Chemistry,- The Institute of Combinatorics & Its Applications http://www.theica.org/,

FNM zelo aktivno sodeluje s tujimi raziskovalnimi instituti in Univerzami, kar je razvidno iz točke C/2-21.

Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo raziskovalno sodeluje s številnimi tujimi univerzami v Španiji (Barcelona, Valladolid, Salamanca, Madrid), na Portugalskem (Aveiro, Lizbona), Nemčiji (Bochum), Avstriji (Gradec), na Slovaškem (Trnava), Madžarskem (Veszprem), v BIH (Tuzla), ZDA (Smithsonian Institute), Turčiji, Maleziji, Bolgariji, Srbiji (Beograd), Ukrajini (Kiev), Romuniji, Danski in Češki republiki (Praga, Brno).

FKKT ima sklenjene meduniverzitetne sporazume s fakultetami v EU:- Karl-Franzens-Universität Graz, Avstrija (CEEPUS; ERASMUS-SOCRATES)- Slovak University of Technology in Bratislava, Faculty of Chemical and Food Technology, RepublikaSlovaška (CEEPUS)- University of Pardubice, Faculty of Chemical Technology, Češka Republika (CEEPUS)- Ruhr-Universität Bochum, Nemčija (ERASMUS-SOCRATES)- Universite de Pau et des Pays del'Adour, Francija (ERASMUS-SOCRATES)- Friedrich-Alexander-Universität Erlangen Nürnberg, Nemčija (ERASMUS-SOCRATES)- University of Ss. Cyril and Methodius in Trnava, Slovaška (CEEPUS)- University of Trieste, Italija- Universite Montpelier, Francija- Vilnius Gediminas Technical University, Litva- University of Mining and Metallurga WIMIC, Poljska- Technical University of Budapest, Madžarska

23

- University of Nottingham, Velika Britanija

Izven EU:- University of Split, Faculty of Chemical Technology, Republika Hrvaška (CEEPUS)- Univerzitet u Tuzli, Bosna in Hercegovina- Sveučilište u Rijeci, Hrvaška- Sveučilište u Zagrebu, Hrvaška- University De Oriente, Kuba- Carnegie Mellon University, ZDA- Univerzitet u Beogradu, Srbija

Mednarodni projekti na katerih sodeluje FKKT:- “Supermethanol”- “Losa-Med-Chem”- “Znanje za gospodarstvo v mejni regiji – KBB”- Leonardo da Vinci: “Vseživljensko učenje”- EUREKA: “GGH-PIPE“- EUREKA: “IWW REUSE“- ERUEKA: “FLAMEBLEND“- EUREKA: “OILWET“- EUREKA: “MOSS“- EUREKA: “RMDGA“- ECO HUB- STRIX- Tempus: ENRICO

Članstvo predavateljev s FKKT v mednarodnih združenjih:- European Federation of National Engineering Associations – FEANI (National Monitoring Committee): prof. dr. Valter Doleček- European Federation of Chemical Engineering – EFCE (Executive Board & WP High Pressure Technologies): prof. dr. Željko Knez- European Federation of Chemical Engineering – EFCE (President on WP High Pressure Technologies): prof. dr. Željko Knez- European Federation of Chemical Engineering – EFCE (WP CAPE): prof. dr. Peter Glavič- European Federation of Chemical Engineering – EFCE (WP CAPE, WP E): prof. dr. Zdravko Kravanja- Preventive Environmental Protection Approaches in Europe –PREPARE: prof. dr. Peter Glavič- World Scientific and Engineering Academy and Society (WP on Energy, Environment, Ecosystems, Sustainable Development): prof. dr. Jurij Krope- European Federation of Chemical Engineering –EFCE (WP Loss Prevention and Safety Promotion): prof. dr. Zorka Novak Pintarič- Society of Chemical Industry –SCI: prof. dr. Maja Habulin- EURECHA – European Committee for Use of Computers in Chemical Engineering Education (predsednik): prof. dr. Zdravko Kravanja

Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru (FERI UM)

24

FERI UM ima z nacionalnimi, kot tudi z mednarodnimi visokošolskimi zavodi, institucijami, organizacijami, podjetji zgledno sodelovanje. Sodelovanje se kaže v številnih skupnih projektih, delavnicah, problemskih konferencah, publikacijah, predavanjih, poletnih šolah, seminarjih in gostovanjih domačih in tujih strokovnjakov.

FERI UM ima nadvse razvejano znanstvenoraziskovalno dejavnost, ki se kaže v prodornem nastopu njenih profesorjev in raziskovalcev znotraj uglednih mednarodnih znanstvenih skupin in projektov, kar se neposredno odraža tudi v njihovih številnih objavah v vrhunskih mednarodnih znanstvenih revijah, razmeroma bogato izmenjavo profesorjev in študentov z njenimi akademskimi partnerji iz tujine na vseh ravneh raziskovalne in študijske dejavnosti, ter v zadnjem času tudi njenega aktivnega sodelovanja pri skupnem prijavljanju študijskih programov z nekaterimi prominentnimi evropskimi univerzami.

V letu 2014 so naši bilateralni raziskovalni partnerji: Bosna in Hercegovina - Univezitet u Sarajevu, Elektrotehnički fakultet, Univezitet u Tuzli, Fakultet elektrotehnike;Rusija – N.N. Petrov Institut of Oncology, St. Petersburg;ZDA - The University of Alabama.

Koordinatorji evropskih projektov v katerih sodelujemo v letu 2014 pa so:Avstrija - Graz Technical UniversityFinska - The Municipal Federation of Savonia University of Applied Sciences, KuopioIrska - University of Limerick Optical Fibre Sensors Research CentreŠpanija - Agencia Estatal Consejo Superior de Investigaciones Cientificas, VICOMTECHŠvica - EPFL Multimedia Signal Processing GroupPortugalska - Instituto Politécnico do PortoSrbija - University of KragujevacVelika Britanija - Surrey Satellite Technology Ltd, University of York, University of BirminghamNemčija – University of Göttingen

FERI UM ima vzpostavljeno mednarodno sodelovanje na področju izobraževalne dejavnosti z več kot stotimi visokošolskimi institucijami oz. univerzami 24 držav Evrope:TECHNISCHE UNIVERSITAET GRAZ , Graz, AustriaCAMPUS 02 FACHHOCHSCHULE DER WIRTSCHAFT GMBH, Graz, AustriaFHS KUFSTEIN TIROL BILDUNGS – GMBH, Kufstein, AustriaFACHHOCHSCHULE KAERNTEN GEMEINNUETZIGE PRIVATSTIFTUNG, VILLACH / ST. MAGDALEN, AustriaFH OBEROESTERREICH STUDIENBETRIEBSGMBH, LINZ, AustriaFACHHOCHSCHULE TECHNIKUM WIEN, Wien, AustriaUNIVERSITEIT GENT, Gent, BelgiumKATHOLIEKE UNIVERSITEIT LEUVEN, LEUVEN, BelgiumHAUTE ECOLE DE LA PROVINCE DE LIEGE, JEMEPPE, BelgiumBALGARSKA AKADEMIA NA NAUKITE, SOFIA, BulgariaINTERKANTONALE HOCHSCHULE FÜR HEILPÄDAGOGIK ZÜRICH, ZÜRICH , SwitzerlandMENDELOVA ZEMEDELSKÁ A LESNICKÁ UNIVERZITA V BRNO, BRNO, Czech Republic

25

UNIVERZITA OBRANY, BRNO, Czech RepublicVYSOKÁ ŠKOLA BÁŇSKÁ - TECHNICKÁ UNIVERZITA OSTRAVA, OSTRAVA – PORUBA, Czech RepublicZÁPADOCESKÁ UNIVERZITA V PLZNI, PLZEN, Czech RepublicVYSOKÁ SKOLA EKONOMICKÁ V PRAZE, PRAHA 3, Czech RepublicRHEINISCH-WESTFAELISCHE TECHNISCHE HOCHSCHULE AACHEN, AACHEN, GermanyOTTO-FRIEDRICH-UNIVERSITAET BAMBERG, Bamberg, GermanyTECHNISCHE UNIVERSITAET CAROLO-WILHELMINA ZU BRAUNSCHWEIG, Braunschweig, GermanyHOCHSCHULE FÜR ANGEWANDTE WISSENSCHAFTEN - FH MÜNCHEN, Muenchen, GermanyUNIVERSITAET PADERBORN, Paderborn , GermanySYDDANSK UNIVERSITET, ODENSE M, DenmarkUNIVERSITAT AUTONOMA DE BARCELONA, Barcelona, SpainUNIVERSITAT POLITÈCNICA DE CATALUÑA, Barcelona, SpainUNIVERSIDAD DEL PAIS VASCO/EUSKAL HERRIKO UNIBERTSITATEA, Leioa, SpainUNIVERSIDAD DE CASTILLA-LA MANCHA,CIUDAD REAL, SpainUNIVERSIDAD DE LAS PALMAS DE GRAN CANARIA, LAS PALMAS DE GRAN CANARIA, SpainUNIVERSIDAD DE LEÓN, LEON, SpainUNIVERSIDAD COMPLUTENSE DE MADRID , MADRID, SpainUNIVERSIDAD DE MALAGA, Malaga, SpainUNIVERSIDAD POLITECNICA DE CARTAGENA, CARTAGENA, SpainUNIVERSIDAD DE OVIEDO, OVIEDO, SpainUNIVERSIDAD PUBLICA DE NAVARRA, PAMPLONA, SpainUNIVERSIDAD PONTIFICIA DE SALAMANCA, SALAMANCA, SpainUNIVERSIDAD DE SALAMANCA , Salamanca, SpainUNIVERSIDAD DE CANTABRIA, Santander, SpainUNIVERSITAT ROVIRA I VIRGILI, Tarragona, SpainUNIVERSIDAD DE LA LAGUNA , LA LAGUNA, SpainUNIVERSITAT POLITÈCNICA DE VALENCIA, VALENCIA, SpainUNIVERSIDAD DE VALLADOLID, VALLADOLID, SpainUNIVERSIDADE DE VIGO, Vigo, SpainTARTU ÜLIKOOL, TARTU, EstoniaUNIVERSITE D'ARTOIS, ARRAS CEDEX, FranceUNIVERSITÉ LILLE 1 - SCIENCES ET TECHNOLOGIES, VILLENEUVE D'ASCQ, FranceINSTITUT NATIONAL DES SCIENCES APPLIQUEES DE LYON, VILLEURBANNE, FranceUNIVERSITE DE LORRAINE, NANCY, FranceECOLE CENTRALE DE NANTES, NANTES, FranceUNIVERSITE D'ORLEANS, ORLEANS cedex 2, FranceUNIVERSITE DE REIMS CHAMPAGNE-ARDENNE, REIMS, FranceEPF ECOLE D'INGENIEURS, SCEAUX, FranceUNIVERSITE PAUL SABATIER - TOULOUSE III, Toulouse, FranceTECHNOLOGIKO EKPAIDEUTIKO IDRIMA KRITIS HERAKLION, CRETE, GreeceTECHNOLOGIKO EKPAIDEFTIKO IDRYMA OF STEREA ELLADA, Lamia, GreeceMEĐIMURSKO VELEUČILIŠTE U ČAKOVCU, ČAKOVEC, CroatiaSVEUČILIŠTE JURJA DOBRILE U PULI, PULA, CroatiaSVEUČILIŠTE U ZAGREBU, ZAGREB, Croatia

26

VISOKO UČILIŠTE ALGEBRA - VISOKA ŠKOLA ZA PRIMIJENJENO RAČUNARSTVO, ZAGREB, CroatiaEOTVOS LORAND TUDOMANYEGYETEM, Budapest, HungaryPANNON EGYETEM, VESZPRÉM, HungaryUNIVERSITÀ DEGLI STUDI DI MILANO, MILANO, ItalyUNIVERSITA' DEGLI STUDI DI SALERNO, Fisciano (SALERNO), ItalyUNIVERSITA' DEGLI STUDI DI UDINE, Udine, ItalyKAUNO TECHNOLOGIJOS UNIVERSITETAS, Kaunas, LithuaniaVILNIAUS UNIVERSITETAS, VILNIUS, LithuaniaVILNIAUS TECHNOLOGIJU IR DIZAINO KOLEGIKA, VILNIUS, LithuaniaUNIVERSITETET I BERGEN, BERGEN, NorwayUNIVERSITEIT UTRECHT, Utrecht, NederlandUNIVERSIDADE DO MINHO, Braga, PortugalINSTITUTO POLITÈCNICO DE BRAGANÇA, BRAGANÇA, PortugalINSTITUTO POLITECNICO DE COIMBRA, Coimbra, PortugalUNIVERSIDADE DO ALGARVE, Faro, PortugalUNIVERSIDADE DA MADEIRA, Funchal, PortugalINSTITUTO POLITECNICO DO PORTO, Porto, PortugalPOLITECHNIKA CZESTOCHOWSKA, CZESTOCHOWA, PolandPOLITECHNIKA GDANSKA, GDANSK, PolandAGH University of Science and Technology, Krakow, PolandUNIWERSYTET MARII CURIE-SKLODOWSKIEJ, LUBLIN, PolandPOLITECHNIKA POZNANSKA, POZNAŃ, PolandUNIWERSYTET EKONOMICZNY W POZNANIU, Poznan, PolandWYZSZA SZKOLA NAUK HUMANISTYCZNYCH I DZIENNIKARSTWA,Poznan, PolandPOLITECHNIKA WARSZAWSKA, WARSZAWA, PolandWojskowa Akademia Techniczna, WARSZAWA, PolandUNIVERSITATEA "1 DECEMBRIE 1918" ALBA IULIA, Alba Iulia, RomaniaUNIVERSITATEA SPIRU HARET, Bucharest, RomaniaUNIVERSITY OF CRAIOVA, Craiova, RomaniaUNIVERSITATEA DIN ORADEA, ORADEA, RomaniaUNIVERSITATEA DE VEST DIN TIMISOARA, Timisoara, RomaniaBLEKINGE TEKNISKA HÖGSKOLA, Karlskrona, SwedenLINNÉUNIVERSITETET, VÄXJÖ, SwedenJYVÄSKYLÄN YLIOPISTO UNIVERSITY OF JYVASKYLA, FinlandLAPLAND UNIVERSITY OF APPLIED SCIENCES, Rovaniemi, FinlandSEINÄJOEN AMMATTIKORKEAKOULU, SEINÄJOKI, FinlandTTY-SÄÄTIÖ, Tampere, FinlandTAMPEREEN AMMATTIKORKEAKOULU TAMPERE, FinlandÅBO AKADEMI, ÅBO, FinlandVAASAN YLIOPISTO, Vaasa, FinlandSLOVENSKA TECHNICKA UNIVERZITA V BRATISLAVE, Bratislava, SlovakiaEKONOMICKÁ UNIVERZITA V BRATISLAVE, Bratislava 5, SlovakiaUNIVERZITA PAVLA JOZEFA SAFARIKA V KOSICIACH, Kosice, SlovakiaTechnicka univerzita v Kosiciach, Kosice, SlovakiaZILINSKA UNIVERZITA V ZILINE, Zilina, SlovakiaGAZI UNIVERSITY, ANKARA, Turkey

27

BILKENT ÜNIVERSITESI, ANKARA, TurkeyPAMUKKALE UNIVERSITESI, DENIZLI, TurkeyESKISEHIR OSMANGAZI ÜNIVERSITESI, ESKISEHIR, TurkeyISTANBUL TICARET UNIVERSITESI, ISTANBUL, TurkeyKADIR HAS UNIVERSITY, Istanbul, TurkeySABANCI ÜNIVERSITESI, ISTANBUL, TurkeyISTANBUL AYDIN UNIVERSITY, Küçükçekmece/Istanbul, TurkeyNISANTASI UNIVERSITY, Bayrampasa, IstanbulEGE ÜNIVERSITESI, BORNOVA / IZMIR, TurkeyIZMIR EKONOMI UNIVERSITESI, BALCOVA-IZMIR, TurkeyOSMANIYE KORKUT ATA UNIVERSITESI OSMANIYE, Turkey

FERI UM je uspešno zaključila naslednje projekte z naslednjimi tujimi inštituti/podjetji:The Finnish Association of the Deaf, FinskaAlexander Technological Educational Institute of Thessaloniki, GrčijaIndustrial Systems Institute, GrčijaUniversity of Limerick Optical Fibre Sensors Research Centre, IrskaDaimler Chrysler, NemčijaGesellschaft für Pädagogik und Information e.v., NemčijaInstitut für Bildung und Medien der Gesellschaft für Pädagogik und Information e.v., NemčijaInstituto de Historia. CCHS, Španija

B.3 KADRI

12. Seznam visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev

Ime in priimek Naziv Področje izvolitve Datum zadnje izvolitve

1 Boris Aberšek redni profesor

Didaktika tehnike/Tehnologija in obdelava

gradiv, proizvodni sistemi s tehniko

industrijske proizvodnje in energetika

25.01.2011/18.05.2004

2 Karin Bakračevič Vukman redna profesorica Psihologija 01.06.20113 Janez Brest redni profesor Računalništvo 21.06.20114 Boštjan Brešar redni profesor Matematika 25.01.20115 Mladen Franko Redni profesor Kemija 3.12.20076 Milan Brumen redni profesor Fizika 17.06.19977 Dušan Devetak redni profesor Zoofiziologija 18.06.2002

8 Miha Drofenik redni profesor Splošna in anorganska kemija 21.10.1997

9 Srečko Glodež redni profesor

Strojni elementi s tehničnim risanjem,

konstruiranje in tribologija

21.03.2006

28

10 Nikola Guid redni profesor Računalništvo 20.06.199511 Marjan Heričko redni profesor Informatika 17.06.200812 Milena Ivanuš Grmek redna profesorica Didaktika 22.09.200913 Franc Janžekovič redni profesor Zoologija 21.02.201214 Mitja Kaligarič redni profesor Botanika 01.06.201015 Nadja Kokalj Vokač redna profesorica Genetika 18.01.2008

16 Metka Kordigel Aberšek redna profesorica Didaktika slovenskega jezika in književnosti 17.04.2002

17 Samo Kralj redni profesor Fizika 19.06.200118 Marko Marhl redni profesor Fizika 27.01.200919 Marjan Mernik redni profesor Računalništvo 21.10.200820 Uroš Milutinović redni profesor Matematika 18.01.200521 Tone Novak redni profesor Ekologija 20.06.200622 Dušan Pagon redni profesor Matematika 24.01.200623 Matjaž Perc redni profesor Fizika 29.03.201124 Mateja Pšunder redna profesorica Pedagogika 24.09.201225 Majda Schmidt Krajnc redna profesorica Specialna pedagogika 25.03.200826 Marjan Slak Rupnik redni profesor Fiziologija 22.09.200927 Nataša Vaupotič redna profesorica Fizika 14.09.2010

28 Aleksander Vesel redni profesorRačunalništvo/ Računalniška matematika

14.04.2007/23.06.2009

29 Damjan Zazula redni profesor Računalništvo 23.03.199930 Aleksander Zidanšek redni profesor Fizika 01.06.201131 Blaž Zmazek redni profesor Matematika 15.12.200932 Borut Žalik redni profesor Računalništvo 24.06.2003

33 Maja Leitgeb redni profesor Kemijska tehnika in tehnična kemija 23.06.2009

34 Peter Krajnc redni profesor Splošna in organska kemija 23.10.2012

35 Iztok Banič izredni profesor Matematika 30.10.201236 Dominik Benkovič izredni profesor Matematika 03.05.201137 Drago Bokal izredni profesor Matematika 15.06.2012

38 Matjaž Debevc izredni profesor Avtomatika in robotika, Računalništvo

23.4.201027.9.20121

39 Ivan Gerlič izredni profesor Didaktika fizike/ didaktika računalništva

23.10.2007/20.6.2008

40 Aleš Holobar izredni profesor Računalništvo 02.03.2012

41 Marjan Krašna izredni profesor Računalništvo v izobraževanju 31.01.2011

42 Janko Marovt izredni profesor Matematika 30.10.2012

43 Alenka Lipovec izredna profesorica Didaktika matematike 1.10.2014

44 Edvard Protner izredni profesor obča pedagogika 21.04.2010

1 Razširitev področja izvolitve

29

45 Krista Rizman Žalik izredna profesorica Računalništvo 27.01.2012

46 Andrej Šorgo izredni profesor Didaktika biologije 23.04.201347 Janez Štrancar izredni profesor Biofizika 28.09.2010

48 Janja Trček izredna profesorica Mikrobiologija 28.10.2014

49 Milan Ambrožič Docent Fizika 24.11.201150 Jana Ambrožič Dolinšek Docentka Fiziologija rastlin 28.03.2012

51 Irena Ban Docentka Splošna in anorganska kemija 29.10.2012

52 Urban Bren Docent Fizikalna kemija 30.09.201453 Andrej Dobovišek Docent Fizika 28. 05. 201354 Daniel Eremita Docent Algebra 03.03.201555 Aleš Fajmut Docent Fizika 28.09.201156 Nikolaja Golob Docentka Didaktika kemije 23.12.201157 Bojan Hvala Docent Matematika 20.06.201258 Marko Jakovac Docent Matematika 27.09.201159 Janja Jerebic Docentka Matematika 27.05.200960 Mitja Kolar Docent Analizna kemija 10.09.2010

61 Majda Krajnc Docentka Kemijska tehnika in tehnična kemija 21.03.2012

62 Matjaž Kristl Docent Splošna in anorganska kemija 15.01.2014

63 Nenad Muškinja Docent Elektrotehnika 29.11.201364 Saška Lipovšek Docentka Biologija celice 27.09.2010

65 Igor Pesek Docent Računalniško izobraževanje 20.12.2012

66 Mateja Ploj Virtič Docentka Didaktika tehnike 05.02.201367 Robert Repnik Docent Fizika 26.02.201368 Mitja Slavinec Docent Fizika 16.10.201369 Nina Šajna Docentka Ekologija 28.09.201070 Sonja Škornik Docentka Botanika 31.01.2012

71 Andrej Taranenko Docent Računalniška matematika 26.09.2014

72 Uroš Tkalec Docent Fizika 28.02.2012

73 Andreja Urbanek Krajnc Docentka

Botanika kmetijskih in gozdrarskih rastlin s

sistematiko, anatomijo, morfologijo in fiziologijo

21.02.2013

74 Nataša Pipenbaher Docentka Biologija 28.10.201475 Samo Repolusk Docent Didaktika matematike 2. 12. 201476 Branko Bakan Asistent Botanika 26.09.201277 Terezija Ciringer Asistentka Biologija 26.09.201378 Matevž Črepnjak Asistent Matematika 02.10.2014

79 Brina Dojer AsistentkaSplošna in anorganska

kemija/Kemijsko izobraževanje

21.02.2011/25.09.2012

30

80 Igor Grešovnik Asistent Fizika 03.04.201281 Tina Klenovšek Asistentka Zoologija 31.03.201282 Vesna Klokočovnik Asistentka Zoologija 03.02.201383 Rene Markovič Asistent Fizika 25.09.201284 Matej Merhar Asistent Matematika 26.09.201285 Igor Paušič Asistent Botanika 31.10.201286 Jan Podlesnik Asistent Zoologija 04.02.201487 Andreja Špernjak Asistentka Didaktika biologije 28.09.201288 Kornelia Žarić Asistentka Kemijsko izobraževanje 28.05.201289 Gorazd Ivan Gumzej Strokovni svetnik Tehniško izobraževanje 26.09.2012

90 Janja Majer Višja strokovna sodelavka Didaktika kemije 24.10.2013

91 Bojana Mencinger Vračko višja strokovna sodelavka Didaktika biologije 25.11.2011

92 Jožef Senekovič strokovni sodelavec Didaktika matematike 21.06.2011

93 Jelena Tement Žnidarič strokovni sodelavec Didaktika matematike 30.05.2009

94 Karmen Zinrajh gostujoči strokovnjak Didaktika matematike 03.12.2013

95 Nataša Besednjak gostujoči strokovnjak Didaktika matematike 04.02.2014

96 Ljubo Gričnik gostujoči strokovnjak Didaktika matematike 03.12.2013

97 Mateja Petrič Podvršnik gostujoči strokovnjak Didaktika matematike 03.12.2013

98 Mojca Gazvoda gostujoči strokovnjak Didaktika matematike 03.12.2013

99 Žan Cenc sam. strok. delavec / /

100 Andrej Nemec sam. strok. delavec / /

101 Andreja Savič sam. strok. delavec / /

13. Postopki izbire, imenovanja ter napredovanja visokošolskih učiteljev in sodelavcev ter znanstvenih delavcev so predpisani in javni. da ne

Utemeljitev:Postopki so predpisani z naslednjimi dokumenti:

Pravilnik o napredovanju zaposlenih Univerze v Mariboru v plačne razrede (Ur. l. RS št. 94/2010)

Kadrovski priročnik Univerze v Mariboru (Obvestilo UM št. XXV-9-2007) Zakon o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 21/2013)

Pravilnik o napredovanju zaposlenih Univerze v Mariboru v plačne razrede in Kadrovski priročnik Univerze v Mariboru sta dosegljiva na spletni strani: http://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/Strani/zaposleni-na-um.aspx

31

Zakon o delovnih razmerjih je objavljen na spletni strani:http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=201321&stevilka=784

Na osnovi dokumentov Kodeks ravnanja pri zaposlovanju raziskovalcev in Akcijski načrt za implementacijo te strategije(http://www.um.si/projekti/%C4%8Clove%C5%A1ki%20viri%20v%20raziskovanju/Strani/default.aspx )je bila UM med prvimi institucijami v Evropi, ki ji je Evropska komisija priznala prizadevanja za implementacijo načel Listine in kodeksa skozi kadrovske strategije ter UM dovolila uporabo logotipa HR Excelence in research.

14. Merila za izvolitve v nazive (osnutek meril v primeru prve akreditacije) upoštevajo minimalne standarde za izvolitev v naziv, ki jih določi agencija. da ne

Utemeljitev:Vsi visokošolski učitelji in sodelavci imajo ustrezno veljavno izvolitev v skladu z Merili za volitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev, sprejetih na Senatu Univerze v Mariboru dne 28. 8. 2012.Splošni habilitacijski kriteriji UM so objavljeni na spletni strani: http://www.um.si/projekti/habilitacije/Strani/default.aspx

Zahtevnejši habilitacijski kriteriji FNM UM:http://www.um.si/projekti/habilitacije/Documents/12%20Zahtevnej%C5%A1i%20pogoji%20-%20podro%C4%8Dja%20FNM.pdf

Zahtevnejši habilitacijski kriteriji FKKT UM:http://www.um.si/projekti/habilitacije/Documents/16%20Zahtevnejši%20pogoji%20-%20podorčja%20FKKT.pdf

Zahtevnejši habilitacijski kriteriji FERI UM:http://www.um.si/projekti/habilitacije/Strani/Zahtevnejši-pogoji-po-habilitacijskih-področjih.aspx

FERI UM je sprejela svoj Kodeks etike znanstveno-raziskovalnega dela in publiciranja na FERI UM, objavljen je na spletni strani http://www.feri.uni-mb.si/dokument.aspx?id=713.

15. Vsi predvideni visokošolski učitelji in sodelavci, ki bodo sodelovali pri izvajanju študijskih programov, imajo ustrezno veljavno izvolitev. da ne

Utemeljitev:Dokazila o izvolitvah za nosilce predmetov so razvidna iz priloge E.2 – točke 4.Struktura izvajalcev predlaganega študijskega programa je sledeča:Redni profesor: 34Izredni profesor: 14Docent: 27Asistent: 13Strokovni sodelavec: 13

32

16. Visokošolski učitelji in sodelavci opravljajo tako izobraževalno kot znanstveno, raziskovalno, umetniško oziroma strokovno delo. da ne

Utemeljitev:Fakulteta za naravoslovje in matematiko (FNM UM)Visokošolski učitelji in sodelavci so ob pedagoškem delu vključeni tudi v raziskovalno delo v okviru programskih skupin, raziskovalnih projektov, razvojnih projektov. Vključeni so v domače in mednarodne projekte na FNM. Na spletni stranihttp://www.fnm.uni-mb.si/index.php?option=com_content&view=article&id=19&Itemid=48&lang=slso navedeni vsi projekti in programi, ki so potekali na FNM od leta 2007 naprej.

Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (FERI UM)Visokošolski učitelji in sodelavci so ob pedagoškem delu vključeni tudi v raziskovalno delo v okviru programskih skupin, raziskovalnih projektov, razvojnih projektov. Vključeni so v domače in mednarodne projekte na FERI.Na spletni strani http://feri.um.si/raziskovanje/projekti/ so navedene programske skupine, projekti in programi, v katere se vključujejo zaposleni na FERI.

Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo (FKKT UM)Na FKKT so vsi visokošolski učitelji in sodelavci ob pedagoškem delu vključeni tudi v raziskovalno delo v okviru programskih skupin in raziskovalnih projektov. Podatki o aktualnih projektih in programih FKKT so navedeni na spletnih straneh: http://www.sicris.si/public/jqm/org.aspx?lang=slv&opdescr=search&opt=2&subopt=503&code1=cmn&code2=auto&psize=10&hits=2&page=1&count=2&search_term=fakulteta%20za%20kemijo&id=697&slng=slv&order_by= inhttp://www.sicris.si/public/jqm/org.aspx?lang=slv&opdescr=search&opt=2&subopt=504&code1=cmn&code2=auto&psize=10&hits=2&page=1&count=2&search_term=fakulteta%20za%20kemijo&id=697&slng=slv&order_by=

17. Delovna obremenitev v izobraževalnem ter znanstvenem, raziskovalnem, umetniškem oziroma strokovnem delu je določena. da ne

Utemeljitev:Delovna obremenitev v izobraževalnem ter znanstvenem, raziskovalnem, umetniškem oziroma strokovnem delu je določena v naslednjih dokumentih:

Akt o oblikah neposredne pedagoške obveznosti Univerze v Mariboru, Merila za zmanjšanje neposredne pedagoške obveznosti, Merila za vrednotenje dela visokošolskih učiteljev in sodelavcev Fakultete za

naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru.Vsi omenjeni dokumenti so objavljeni na spletni strani:http://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/Strani/zaposleni-na-um.aspx

Fakulteta za naravoslovje in matematiko (FNM UM)Delovna obremenitev (neposredna pedagoška obremenitev – NPO) v izobraževalnem

33

procesu:Visokošolski učitelj: 6 ur tedensko redne NPO + 2 uri dodatne NPO.Asistent: 10 ur tedenske redne NPO+ 4 ure dodatne NPOTehniški sodelavec: 21 ur tedenske redne NPO + 4 ur dodatne NPOV primeru, da ima pedagoški delavec v študijskem letu manjšo NPO od redne, je razlika v obliki raziskovalnega dela. Poleg tega lahko ob polni redni NPO pedagoški delavec izvede raziskovalno delo v obsegu 340 ur.

Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (FERI UM)Delovna obremenitev v izobraževalnem, znanstvenem, raziskovalnem oz. strokovnem delu je na Univerzi v Mariboru določena s posameznimi akti:- Zakon o visokem šolstvu (UPB7 - Ur. l. RS, štev. 32/12, s sprem. do 109/12),- Merila za vrednotenje dela visokošolskih učiteljev in sodelavcev UM št. A5/2005 -in vse dopolnitve meril,- Akt o oblikah neposredne pedagoške obveznosti Univerze v Mariboru,- Merila za zmanjšanje neposredne pedagoške obveznosti,vse objavljeno na spletni strani Univerze v Mariboru http://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/Strani/zaposleni-na-um.aspx,in- Merila za vrednotenje dela visokošolskih učiteljev in sodelavcev FERI (http://www.feri.uni-mb.si/podrocje.aspx?id=243), ki so bila oblikovana na podlagi Meril za vrednotenje dela visokošolskih učiteljev in sodelavcev UM in predstavljajo podlago za pripravo urnika za izvedbo študijskih programov, ki dodatno omogoča pedagoškim delavcem poleg izvedbe pedagoških obveznosti tudi sodelovanje na znanstveno-raziskovalnem področju.

V skladu z Merili za vrednotenje dela visokošolskih učiteljev in sodelavcev UM, imajo pedagoški delavci tako neposredno pedagoško obveznost, da lahko ob le tej še aktivno opravljajo raziskovalno delo, kar je tudi v skladu s pogodbo o zaposlitvi.

Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo (FKKT UM)Delovna obremenitev v izobraževalnem, znanstvenem, raziskovalnem oz. strokovnem delu je na Univerzi v Mariboru določena s posameznimi akti:

Zakon o visokem šolstvu Merila za vrednotenje dela visokošolskih učiteljev in sodelavcev UM št. A5/2005-2BB

http://www.uni-mb.si/povezava.aspx?pid=2870 in vseh dopolnitvah, dostopnih na spletni povezavi http://www.uni-mb.si/podrocje.aspx?id=437

Akt o oblikah neposredne pedagoške obveznosti Univerze v Mariboru http://www.uni-mb.si/povezava.aspx?pid=2764,

Merila za zmanjšanje neposredne pedagoške obveznosti http://www.uni-mb.si/povezava.aspx?pid=2766 in

Merila za vrednotenje dela visokošolskih učiteljev in sodelavcev, ki so bila oblikovana na podlagi Meril za vrednotenje dela visokošolskih učiteljev in sodelavcev UM in predstavljajo podlago za pripravo urnika za izvedbo študijskih programov, ki dodatno omogoča pedagoškim delavcem poleg izvedbe pedagoških obveznosti tudi sodelovanje na znanstveno-raziskovalnem področju.

V skladu z Merili za vrednotenje dela visokošolskih učiteljev in sodelavcev UM, imajo

34

pedagoški delavci tako neposredno pedagoško obveznost, da lahko ob le tej še aktivno opravljajo raziskovalno delo, kar je tudi v skladu s pogodbo o zaposlitvi.

18. Razviti sta stalna skrb in pomoč za uveljavljanje in napredovanje mladih visokošolskih sodelavcev. da ne

Utemeljitev:Fakulteta za naravoslovje in matematiko (FNM UM)Večina mladih sodelavcev je vključenih v podiplomski doktorski študij ter aktivno sodelujejo v raziskovalnih projektih. Ob tem imajo zagotovljeno mobilnost ter vključenost v pedagoški proces. Vsi mladi raziskovalci so vključeni v izvedbo pedagoškega procesa kot asistenti najkasneje v 2. letu zaposlitve. Izvajajo teoretične in laboratorijske vaje v obsegu 60 kontaktnih ur, izvajajo pa tudi sometorstva in tutorstva pri seminarjih in pri problemskem učenju. Spodbuja se objavljanje v znanstvenih revijah, delo na projektih in mednarodno sodelovanje z namenom zadostitve zahtevam habilitacijskih pogojev.

Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (FERI UM)Predpostavljeni skrbijo za neposredno pedagoško obveznost mladih visokošolskih sodelavcev, kar je v skladu z Merili za vrednotenje dela visokošolskih učiteljev in sodelavcev UM. To jim omogoča aktivno izvajanje raziskovalnega dela. Pri tem jim pomagajo s svojim znanjem in izkušnjami in skrbijo za njihovo sprotno in stalno strokovno izobraževanje, zagotavljajo materialne in druge pogoje, pomagajo pri navezovanju stikov z domačimi in tujimi fakultetami in raziskovalnimi institucijami ter z gospodarstvom. Skoraj vsi mladi visokošolski sodelavci so vključeni v raziskovalne naloge, kjer se srečajo s tehnologijo raziskovanja. Sodelovanje pri raziskovalnih nalogah jim omogoča publiciranje svojih člankov, ki so potrebni za napredovanje.

V pretežni meri so to asistenti, ki se izobražujejo za pridobitev doktorata znanosti. Za pridobitev doktorata znanosti na starih programih se izobražuje 18 delavcev in 40 na novih bolonjskih programih.

Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo (FKKT UM)Mladi visokošolski sodelavci so na FKKT večinoma vključeni v podiplomski doktorski študij. Vsi mladi raziskovalci so vključeni v izvedbo pedagoškega procesa kot asistenti v obsegu 60 kontaktnih ur. Spodbuja se objavljanje v znanstvenih revijah, delo na projektih, mobilnost in mednarodno sodelovanje z namenom zadostitve zahtevam habilitacijskih pogojev.

19. Visokošolski zavod sodeluje pri izmenjavi visokošolskih učiteljev in sodelavcev ter znanstvenih delavcev:

doma, da ne v tujini. da ne

Utemeljitev:Mobilnost visokošolskih učiteljev in sodelavcev ter znanstvenih delavcev je utečena preko

35

programov:Mobilnost učnega osebja z namenom izvajanja pedagoških obveznosti v tujiniMobilnost zaposlenih z namenom usposabljanja v tujini ERASMUShttp://www.um.si/mednarodno-sodelovanje/program-erasmusZavodi v tujini, s katerimi sodelujemo pri izmenjavi visokošolskih učiteljev in sodelavcev:Sklenjenih imamo 25 bilateralnih sporazumov, preko katerih lahko učno osebje in drugi zaposleni na Fakulteti za naravoslovje in matematiko odidejo na mobilnost preko programa Erasmus. Nekaj izmed tujih zavodov: Karl-Franzens Universität Graz (Avstrija), Technical University of Sofia (Bolgarija), University of Lapland (Finska), Sveučilište v Splitu (Hrvaška), Sveučilište Josipa Jurja u Osijeku (Hrvaška), Philipps-Universität Marburg (Nemčija), Ludvig-Maximilians-Universität München (Nemčija), University of Oslo (Norveška), Universidade de Lisboa (Portugalska), The University of Strathclyde (Škotska), Universidad del Pais Vasco (Španija), ….http://www.fnm.uni-mb.si/index.php?option=com_content&view=article&id=125&Itemid=79&lang=sl

a) Mobilnost sodelavcev Fakultete za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru 2008 – 2014:

Število učnega osebja, ki so izvajali pedagoške obveznosti v tujini v okviru programa Erasmus obdobju od 2008 do 2014:2007/08 – 12008/09 – 22009/10 – 12010/11 – 42011/12 – 12012/13 – 62013/14 – 2

Mobilnost se je izvedla na naslednjih inštitucijah: ; University of Hradec Králové, Češka; Siauliai University, Litva; Ludwig Maximillans Universität München, Nemčija; University Bordeaux 1, Francija; Univerza v Varšavi, Poljska.

Število zaposlenih, ki so opravili usposabljanje na visokošolski instituciji ali v podjetju v tujini (outgoing) v okviru programa Erasmus od 2008 do 2014:2007/08 – 12008/09 – /2009/10 – /2010/11 – 12011/12 – 22012/13 – 32013/14 – 1

Usposabljanje se je izvedlo na naslednjih inštitucijah: Institute for Cultural diplomacy, Nemčija, Kenes International, Nemčija, Transmitting Science, Španija, Université de

36

Neuchatel, Švica, Universidad Politecnica de Madrid, Španija, University of Hradec Kralove, Češka, University of Tartu, Estonija.

b) Mobilnost tujih udeležencev Erasmus mobilnosti (incoming):

Število učnega osebja, ki je izvajalo pedagoške obveznosti na Fakulteti za naravoslovje in matematiko v okviru programa Erasmus:

2010/11 – 12011/12 – 22012/13 – 32013/14 – 0

Mobilnost so izvedli udeleženci iz naslednjih inštitucij: Ludwig Maximillians Universitat Munchen, Nemčija, Universidad Politecnica de Madrid, Španija, University of Split, Hrvaška, University of Strathclyde, Škotska.

Mobilnost tujih udeležencev, ki so opravili usposabljanje na Fakulteti za naravoslovje in matematiko (incoming) v okviru programa Erasmus:

2010/11 – 22011/12 – 12012/13 – 12013/14 – 1Mobilnost so izvedli udeleženci iz naslednjih inštitucij: University of Cadiz, Španija, University of Rostock, Inst. Physics, Nemčija.Poleg zavodov navedenih pri mobilnosti učnega osebja, pri izvedbi študijskega procesa sodelujemo še z Institute of Biophysics and Nanosystems Research Gradec (Avstrija), Universitatea din Bucuresti (Romunija).

V okviru Republike Slovenije prav tako sodelujemo z drugimi univerzami in nacionalnimi raziskovalnimi inštituti pri izvedbi pedagoškega procesa ter pri raziskovalnem delu. Sodelujemo z naslednjimi nacionalnimi raziskovalnimi inštituti: Inštitut za matematiko, fiziko in mehaniko, Inštitut Jožef Stefan, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Kemijski inštitut Ljubljana, Center za uporabno matematiko in teoretično fiziko. Sodelujemo z drugimi članicami Univerze v Mariboru (Fakulteta za zdravstvene vede, Medicinska fakulteta, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Filozofska fakulteta, Pedagoška fakulteta, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, Fakulteta za strojništvo, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Pravna fakulteta, Ekonomsko poslovna fakulteta, Fakulteta za gradbeništvo), z Univerzo na Primorskem (Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije) ter Univerzo v Ljubljani (Biotehniška fakulteta, Fakulteta za matematiko in fiziko, Pedagoška fakulteta, Naravoslovnotehnična fakulteta ter Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo). Pri izvajanju pedagoškega procesa sodelujemo tudi z Mestno občino Maribor, Zavodom za zdravstveno varstvo Maribor, Mednarodno podiplomsko šolo Jožef Stefan, Regionalno razvojno agencijo Mura in z gostujočimi strokovnjaki iz gospodarstva.

37

Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo v okviru mobilnosti študentov in profesorjev sodeluje s številnimi tujimi univerzami. V letih 2011 in 2012 je potekala izmenjava z univerzami v Španiji (Barcelona, Valladolid, Salamanca, Madrid), na Portugalskem (Aveiro, Lizbona), Nemčiji (Bochum), Avstriji (Gradec), na Slovaškem (Trnava), Madžarskem (Veszprem), v BIH (Tuzla), ZDA (Smithsonian Institute), Turčiji, Maleziji, Bolgariji, Srbiji (Beograd), Ukrajini (Kiev), Romuniji, Danski in Češki republiki (Praga, Brno).

V študijskem letu 2012/13 je 6 profesorjev FKKT izvedlo mobilnosti v tujino, od tega štirje kot gostujoči profesorji, dva kot osebje. Mobilnosti so izvedli v okviru programov Erasmus (5) in Ceepus (1), lokacije so bile Tuzla, Lyon, Zagreb in Veszprem. Na FKKT UM je v letu 2012/13 gostovalo 14 tujih profesorjev, večinoma preko bilateralnih projektov, meduniverzitetnih sodelovanj ter projektov Erasmus, Erasmus Mundus in Ceepus. To kaže na bogate povezave naše fakultete s tujimi institucijami.

Mobilnost sodelavcev FKKT UM za pretekla leta (outgoing) v okviru programa Erasmus:

2008/09: 42009/10: 82010/11: 52011/12: 3

Mobilnost je bila izvedena na naslednjih institucijah: Univerza Valladolid (Španija), Univerza Veszprem (Madžarska), Univerza Bochum (Nemčija), Univerza Erlangen (Nemčija), Univerza Lyon (Francija), Univerza Tartu (Estonija), Univerza Varšava (Poljska), Univerza Trnava (Slovaška).

Mobilnost tujih udeležencev na FKKT UM za pretekla leta (incoming) v okviru programa Erasmus in bilateralnih projektov:

2008/09: 32009/10: 22010/11: 82011/12: 14

Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko UM (FERI UM)Utemeljitev:Zaposleni na fakulteti sodelujejo kot gostujoči učitelji na tujih univerzah, v obliki sobotnega leta sodelujejo v tujih raziskovalnih ustanovah (v zadnjih letih smo imeli 2 sodelavca na sobotnem letu). Zaposleni pa sodelujejo tudi na drugih slovenskih visokošolskih zavodih (Sodelovanje pri izvedbi pedagoškega procesa na drugi univerzi je možno samo, če je sklenjena pogodba o sodelovanju med univerzama). Nekateri so dopolnilno raziskovalno zaposleni na drugih slovenskih visokošolskih zavodih.

38

Domača mobilnost poteka znotraj članic Univerze v Mariboru, Univerze v Ljubljani in Univerze na Primorskem.

Vključeni smo bili v programe mobilnosti Erasmus, sedaj Erasmus+, kjer nadaljujemo z aktivnostmi in jih širimo na nova področja v skladu z razširitvami programa Erasmus+, CEEPUS mobilnosti, gostovanje tujih visokošolskih učiteljev pri nas in naših v tujini, gostovanja na drugih slovenskih visokošolskih zavodih, mobilnosti, povezane z mednarodnimi projekti…

Izmenjave pedagoških sodelavcev potekajo z institucijami navedenimi v točki 11.

Pregled mobilnosti je prikazan v spodnji tabeli.

Mobilnost osebja 2008/2009

2009/2010

2010/2011

2011/2012

2012/2013

2013/2014

2014/2015

outgoingERASMUS-mobilnost pedagoškega osebja

10 18 14 9 14 12 2*

CEEPUS-mobilnost pedagoškega osebja

8 0 2 2 2 2 **

Skupaj osebje »outgoing«

18 18 16 11 16 14 2

incoming

ERASMUS-mobilnost pedagoškega osebja

5 4 9 6 17 17 **

CEEPUS-mobilnost pedagoškega osebja

7 0 1 1 1 1 **

Skupaj osebje »incoming«

12 4 10 7 18 18

*Zimski semester**ni podatka

20. Visokošolski zavod omogoča vseživljenjsko izobraževanje in usposabljanje ter strokovni razvoj vseh zaposlenih ter jim svetuje pri razvijanju poklicne poti.

da ne

Utemeljitev:Fakulteta za naravoslovje in matematiko (FNM UM)Fakulteta za naravoslovje in matematiko omogoča vseživljenjsko izobraževanje in usposabljanje ter razvoj visokošolskih učiteljev in sodelavcev ter znanstvenih delavcev in sodelavcev. Fakulteta za naravoslovje in matematiko letno načrtuje izobraževanje glede na

39

vrsto, potrebe in število oseb.Za izobraževanje in usposabljanje zaposlenih na članici skrbi tudi CRK UM.

Pedagoški delavci:Udeležba na delavnicah in e-izobraževanjih iz izobraževalnega programa Centra za e-izobraževanje in vseživljenjsko učenje za pedagoške delavce UM:

dve 20-urni e-izobraževanji "Tehnični recenzent e-publikacij", šest 3-urnih delavnic Moodle (za začetnike), dve 3-urni delavnici iz Moodle – kvizi, tečaji Lab View, usposabljanje iz varnosti pri delu in varstva pred požarom, usposabljanje za varno ravnanje z nevarnimi kemikalijami.

Pedagoški delavci pa se sprotno izobražujejo na delavnicah o delu s študenti s posebnimi potrebami:- Delo s študenti s posebnimi potrebami: praktični primeri - 25. 11. 2010 na UNI MB- Delo s študenti s posebnimi potrebami s poudarkom na kroničnih in dolgotrajnih boleznih

študenta, specifičnih učnih težavah, motnjah v duševnem zdravju in aspergerjevem sindromu 18. 11. 2010 na UNI MB.

Pedagoški delavci se redno udeležujejo tudi znastvenoraziskovalnih konferenc in strokovnih srečanj (npr. CAL 2011 – Velika Britanija, MIPRO 2011 – Hrvaška, Zaključna konferenca Razvoj naravoslovnih kompetenc – Maribor, Računalniško podprt biološki, fizikalni in kemijski laboratorij – seminar), kjer predstavljajo svoje delo in razširjajo znanje, prav tako pa dodatno razširjanje znanja kot tudi prenos znanja med raziskovalnimi skupinami po vsem svetu poteka v okviru sodelovanj s tujimi in domačimi inštitucijami, ki so navedene v točkah B:10 in B:11.

Nepedagoški delavci se udeležujejo oz. so se udeležili naslednjih strokovnih izpopolnjevanj:- MS+ARNES | Kaj ponuja Arnes zaposlenim - FOX, RGID… / MS -> Licence RCUM- Monitoring omrežnih naprav: SFERA - nagious+navision+netdi… RCUM- Poenotene komunikacije | MS Lync je storitev za VoIP + Video + intergracija z MS exchange, sharepoint … LanCOM, Maribor- Proof Of Concept za implementacijo Windows 7, Office 2010 in IE9 RCUM- Comtron Roadshow 2011: Ste pripravljeni na IT prihodnost? Hotel City, Maribor- Prehod na nov Moodle | Zakaj kako in kdaj. V2.0 naslednje šolsko leto RCUM- Čas za prihodnost - Skupaj s partnerji | MS cloud rešitve HyperV2 LanCOM- Virtualizacija namizij - Microsoft in Vmware LanCOM- ARNES konferenca SIRIKT Kranjska Gora- Omrežna varnost LanCOM- Reševanje delovnih sporov v sodni praksi- Predstavitev spletne strani TAX-FIN-LEX na Univerzi- Kaj moramo vedeti za dobro pripravo razpisne dokumentacije in novosti ZJN 2 C- Upravljanje z dokumentacijo, LJ

Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru (FERI UM)Pedagoško osebje FERI UM se izobražuje za pridobitev formalne izobrazbe. V pretežni meri

40

so to asistenti, ki se izobražujejo za pridobitev doktorata znanosti. Za pridobitev doktorata znanosti na starih programih se izobražuje 18 delavcev in 40 na novih bolonjskih programih. Pedagoško osebje se vključuje tudi v andragoško-pedagoško izobraževanje, izobraževanje za delo s spletnim učnim okoljem Moodle, obiskuje strokovne delavnice ipd. Nepedagoški delavci se izobražujejo v lastnem interesu s podporo delodajalca za pridobitev formalne izobrazbe (izobražujejo se 3 administrativni delavci). Fakulteta zagotavlja pridobivanje in ohranjanje strokovnih licenc (ZUP, izobraževanja na področju varstva in zdravja pri delu). Administrativno osebje se udeležuje krajših usposabljanj ali tečajev in sicer: usposabljanje kadrovskih delavk za oddajo obrazca M4, seminar o ocenjevanju in napredovanju javnih uslužbencev, dnevi javnih naročil, blagajniško poslovanje, vplivi zakona na uravnoteženje javnih financ.

21. Delež visokošolskih učiteljev, ki so v rednem delovnem razmerju, je 92,8 % (FNM), 87,5% (FKKT), 78 % (FERI UM).

22. Število polno zaposlenih visokošolskih učiteljev in sodelavcev (FTE) je 48,3 (FNM), 35 (FKKT) 140 (FERI UM). Število študentov na enega (FTE) delavca je 15,6 (FNM), 10,9 (FKKT), 15,26 (FERI UM).

23. Število študentov na enega visokošolskega učitelja je 26,6 (FNM), 21,9 (FKKT), 34,47 (FERI UM).

24. Število študentov na enega upravno-strokovnega delavca je 39,6 (FNM), 31,8 (FKKT), 71,23 (FERI UM).

25. Struktura in število podpornih delavcev bosta zagotavljali kakovostno podporo za izvajanje študijskih programov. da ne

Utemeljitev:Fakulteta za naravoslovje in matematiko (FNM UM)Pri izračunih smo upoštevali podatke o vseh visokošolskih učiteljih glede na delovno mesto, ki ga zasedajo na Univerzi v Mariboru. Pri izračunu števila študentov na enega (FTE) delavca, visokošolskega učitelja in upravno strokovnega delavca smo upoštevali število vseh redno in izredno vpisanih študentov in ponavljalcev na fakulteti. Na FNM UM in drugih članicah UM je zapolsenih 92,8 % izvajalcev študijskega programa, 7,2 % izvajalcev pa je iz gospodarstva in iz nacionalnih znanstvenoraziskovalnih inštitutov.Strokovne službe FNM UM so glede na področje dela organizirane v službe. Strokovne službe vodi tajnik fakultete.Znotraj strokovnih služb delujejo tudi podporne službe v obliki referata za študentske zadeve in tutorjev. Referat za študentske zadeve je študentom dostopen v uradnih urah, ki so objavljene na spletni strani: http://www.fnm.uni-mb.si/index.php?option=com_content&view=article&id=10&Itemid=17Tutorji so študentom dostopni po predhodnem dogovoru preko elektronske pošte.Tutorstvo na UM FNM razumemo kot vodenje, usmerjanje in motiviranje študentov novincev. Tutorstvo na UM FNM poteka na vseh oddelkih in se kaže kot izjemno učinkovito, saj podatki kažejo, da imajo študenti, ki se tutorskih ur udeležujejo, večjo prehodnost in višjo povprečno oceno. Prav tako stimulira študente, da se udeležujejo aktivnosti v okviru fakultete in pozitivno vpliva na pripadnost fakulteti.Primarni cilj tutorskega programa je izboljšati kvaliteto znanja in okrepiti medgeneracijsko sodelovanje med študenti in s tem študentom omogočiti boljše možnosti za napredovanje na akademskem področju ter novincem nuditi pomoč pri težavah, če do teh pride.

41

Študentski svet UM FNM je v sodelovanju z vodstvom fakultete in s študentsko organizacijo ŠOUM razvil učinkovit tutorski sistem, ki je v letu 2013/2014 deloval na vseh oddelkih. Trenutno je na UM FNM 11 tutorjev, katere vsako leto imenuje ŠS UM FNM. Tutorstvo je na UM FNM regulirano z izhodišči za program tutorstva 2012 – 2014, ki ga je obravnaval ŠS UM FNM in Senat in v teh izhodiščih so definirani: namen, pomen in strategija tutorstva na UM FNM, prav tako tudi naloge vseh deležnikov v tutorskem procesu. Na UM FNM funkcionira tudi tutorska soba, katero so študenti vzeli za svojo in je izjemno obiskana. V njej potekajo tutorske ure in neformalno druženje študentov. To je močno pripomoglo h krepitvi pripadnosti študentov fakulteti.

Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru (FERI UM)Na fakulteti je redno zaposlenih 30 administrativnih in drugih strokovnih delavcev po posameznih službah, ki jih trenutno do imenovanja novega tajnika fakultete vodita pomočnici tajnika , skupaj z vodji služb in ti zagotavljajo strokovno podporo in pomoč pedagoškemu in raziskovalnemu kadru. Fakulteta ima: Službo za organizacijo študija, Službo za pravne, kadrovske in splošne zadeve, Službo za finančno računovodske zadeve, Službo za znanstveno raziskovalno delo, Referat za študentske zadeve in Knjižnico, ki je skupna za vse tehniške fakultete UM. Zaposleni po posameznih službah so dosegljivi po elektronski pošti in telefonu (kontakti so objavljeni na http://www.feri.uni-mb.si/podrocje.aspx?id=248in http://www.feri.uni-mb.si/povezava.aspx?pid=1448 ). Na fakulteti je zaposlenih še 7 tehniških delavcev, ki skrbijo za stavbo in pripravo predavalnic ter so torej tehnična pomoč pedagoškemu kadru. Uradne ure za študente ima Referat fakultete in Knjižnica, druge službe so organizirane tako, da so dosegljive vedno v delovnem času. Študente v začetku študijskega leta seznanimo s tutorji študenti in tutorji učitelji. Seznam s kontaktnimi številkami je javno objavljen na spletnih straneh: http://www.feri.uni-mb.si/povezava.aspx?pid=1569, http://www.feri.uni-mb.si/povezava.aspx?pid=1568 ter http://www.feri.uni-mb.si/podrocje.aspx?id=248.

Organiziranost in sistemizacijo Univerze v Mariboru in njenih članic določa Splošni akt o organiziranosti in sistemizaciji univerze ter njegove dopolnitve.Splošni akt o organiziranosti in sistemizaciji:http://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/Akti%20univerze%20v%20Mariboru/Splo%C5%A1ni%20akt%20o%20organiziranosti%20in%20sistemizaciji.PDF Dopolnitve splošnega akta o organiziranosti in sistemizaciji:http://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/Predpisi%20UM%20%20dopolnitve/Spremembe%20in%20dopolnitve%20Splo%C5%A1nega%20akta%20o%20organiziranosti%20in%20sistemizaciji%2019.%203.%202008.PDF inhttp://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/Predpisi%20UM%20%20dopolnitve/Spremembe%20in%20dopolnitve%20Splo%C5%A1nega%20akta%20o%20organiziranosti%20in%20sistemizaciji%2023.%209.%202009.pdf Oganizacijska shema je dosegljiva na:http://sistemizacija.uni-mb.si/docs/indeks.php?baza=veljavna.

Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo (FKKT UM)

42

Strokovne službe FKKT UM so organizirane v službe. Strokovne službe vodi tajnik fakultete. Referat za študentske zadeve je dosegljiv v uradnih urah ali preko elektronske pošte, kar je objavljeno na povezavi: http://www.fkkt.um.si/sl/referat. Študente v začetku študijskega leta seznanimo s tutorji študenti in tutorji učitelji. Tutorji so študentom dostopni po predhodnem dogovoru preko elektronske pošte.

26. Seznam podpornih delavcev – tj. strokovnih, upravnih in tehničnih sodelavcev (po delovnih mestih):

Fakulteta za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru (UM FNM)

Zap. št. Delovno mesto (Predvideno) število zaposlenih na tem delovnem mestu

1. tajništvo fakultete 32. referat za študijske in študentske

zadeve3

3. služba za raziskovalno dejavnost 14. služba za finančne in

računovodske zadeve2

5. služba za kadrovske in splošne zadeve

1

6. center za vseživljenjsko učenje 0,57. računalniško informacijski center 1,58. knjižnica 10 (7 knjižničark in 3 bibliotekarke; skupna

knjižnica treh fakultet FNM, FF in PEF)9. tehniški sodelavci (laboranti) 710. Podporne službe treh fakultet

(informator, upravnik, dva vzdrževalca)

3 (skupne službe treh fakultet FNM, FF in PEF)

Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru (FERI UM)

Zap. št. Delovno mesto (Predvideno) število strokovnih, upravnih sodelavcev, zaposlenih na tem delovnem mestu

(Predvideno) število tehniških sodelavcev, zaposlenih na tem delovnem mestu

1 Tajnik fakultete 02 Vodje služb, pomočnik tajnika 73 Samostojni strokovni delavec

VII/22 22

4 Bibliotekar 15 Samostojni strokovni delavec

VII/17

6 Strokovni delavec VI 47 Strokovni delavec V 5

43

8 Tehniški sodelavec VII/1 199 Tehniški sodelavec VI 7

10 Tehnični delavec V (I) 111 Tehnični delavec V (II) 112 Tehnični delavec vzdrževalec

učne tehnologije V4

13 Tehnični delavec IV (II) 2Skupaj 30 52

Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo (FKKT UM)

Na FKKT je bilo v letu 2013 zaposlenih skupaj 22 upravnih in strokovno - tehničnih delavcev, in sicer (vir: poročilo o kakovosti FKKT 2013/2014):

11 tehniških sodelavcev Tajnik fakultete Vodja pisarne - računovodja Samostojna strokovna delavka VII/2 (III) - računovodstvo Vodja službe za pravno kadrovske in splošne zadeve Samostojna strokovna delavka VII/2 (III) - referent Strokovni sodelavec II - tajnica vodstva fakultete Knjigovodja - blagajnik Administrativni in strokovni referent - knjižničarka Tehnični delavec - vzdrževalec stavbe Vodja organizacijske enote referata za študentske zadeve Vodja organizacijske enote v katedri za kemijsko tehnologijo

B.4 ŠTUDENTI

27. Predvideno število razpisanih mest študentov je: 60. Pri podaljšani akreditaciji: /. Število študentov je /.

Utemeljitev:Predvideno število razpisanih mest študentov za študijsko leto 2015/16 je 60. Na Fakulteti za naravoslovje in matematiko se letno s sklepom Senata fakultete določi število vpisnih mest na posamezen dodiplomski študijski program za naslednje študijsko leto glede na analizo vpisa, prehodnosti v višje letnike in diplomante. Ker gre za nov študijski program, ki bo nadomestil in racionaliziral dosedanje dvopredmetne študijske programe je število razpisanih mest določeno glede na analizo vpisa, prehodnosti v višje letnike in diplomante dosedanjih dvopredmetnih študijskih programov. Vpisna mesta so načrtovana tudi glede na potrebe na trgu dela.

28. Visokošolski zavod zagotavlja kandidatom za študij in že vpisanim študentom svetovalne storitve, povezane z vpisom in informacijami o študiju ter zaposlitvenih možnostih. da ne

Utemeljitev:

44

Informacije o vpisu v dodiplomske študijske programe lahko kandidati najdejo na spletnih straneh članic UM, po elektronski pošti pa jim na njihovo željo informacije posreduje tudi Visokošolska prijavno-informacijska služba Univerze v Mariboru (http://vpis.uni-mb.si/). Promocijo za vpis članice UM izvajajo tudi na informativnih dnevih, dnevih in tednih odprtih vrat, sejmih,…

Fakulteta za naravoslovje in matematiko (FNM UM)Na Fakulteti za naravoslovje in matematiko imamo že vrsto let utečen sistem tutorstva in mentorstva za naše študente. Študenti imajo že od prvega letnika dalje svoje mentorje letnika, razen tega pa še študente tutorje, ki jim pomagajo pri študiju.Vse svetovalne storitve, informacije in postopke povezane z vpisom prejmejo študentje v referatu za študentske zadeve. Prodekan za izobraževalno dejavnost, mentorji letnika in celoten profesorski zbor so tisti, ki nudijo pomoč in pomagajo pri reševanju zapletov. Dajejo oziroma pomagajo lahko tudi pri iskanju možnih zaposlitev oziroma odločanju o nadaljnjem študiju. Pri povezovanju s potencialnimi delodajalci je zelo aktiven tudi Karierni center FNM UM. Študentski svet FNM je prav tako zelo aktiven in nudi študentom vse informacije in podporo.Svetovanje o zaposlitvenih možnostih študentom, ki zaključujejo študij, nudita karierni center UM (http://www.kc.um.si/), kot tudi Karierni center FNM UM (http://www.fnm.uni-mb.si/index.php?option=com_content&view=article&id=228&Itemid=132).Na FNM izvajamo vsako leto v mesecu septembru predstavitve študijski programov za dijake srednjih šol (npr. v 2013 za Gimnazijo Ptuj, v 2014 za Prvo gimnazijo v Mariboru), prav tako pa vabimo dijake na posebne dogodke (npr. Noč raziskovalcev, Dan znanosti ipd.), kjer predstavimo delo na področju naravoslovja, matematike, računalništva in tehnike. Študijske programe na FNM predstavljamo dijakom tudi na informativnih dnevih in ob posebnih priložnostih (npr. vabljena predavanja nekaterih zaposlenih na osnovnih in srednjih šolah).

Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru (FERI UM)UM FERI nudi kandidatom za študij in vpisanim študentom vrsto možnosti svetovalnih storitev, ki so povezane z vpisom in informacijami o študiju ter možnostih zaposlitve.

Na fakulteti v največji meri za informiranje o vpisnem postopku ter o vseh informacijah glede študija skrbi Referat za študentske zadeve, ki med drugim tudi javno objavlja vse potrebne informacije na spletni strani http://feri.um.si/, ima pa tudi posebno elektronsko pošto referat.feri@ um.si , na kateri lahko iskalci informacij dobijo vse podatke o študiju.

Na ravni univerze za informiranje o vpisnem postopku skrbita Visokošolska prijavno-informacijska služba UM ter Služba za izobraževanje in študijske zadeve, ki javno objavljata vse potrebne informacije na spletnih straneh http://www.um.si/vpis/Strani/default.aspx in http://www.um.si/studij/podiplomski-studij/Strani/Razpis-za-vpis-v-podiplomske-%c5%a1tudijske-programe-UM-za-%c5%a1tudijsko-leto-2014-15.aspx. Prav tako je na ravni univerze vzpostavljen Karierni center UM, kjer študente in diplomante ozaveščajo o pomenu pravočasnega načrtovanja karierne poti, na voljo pa so tudi osebno svetovanje, priprave na zaposlitveni razgovor in raznovrstna izobraževanja.

Letno izvedemo vsaj dva informativna dneva, prvi je namenjen dijakom, drugi pa študentom prve in druge stopnje, ki jih zanima nadaljnji študij.

45

Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru (FKKT UM):

Na ravni univerze za informiranje o vpisnem postopku skrbi Visokošolska prijavno – informacijska služba UM, ki javno objavlja vse potrebne informacije na http://www.um.si/vpis/Strani/default.aspx. Prav tako je na ravni univerze vzpostavljen Karierni center UM, kjer študente in diplomante ozaveščajo o pomenu pravočasnega načrtovanja karierne poti, na voljo pa so tudi osebno svetovanje, uspešne priprave na zaposlitveni razgovor in raznovrstna izobraževanja: http://kc.um.si/. Organizacijam je omogočen vpogled v življenjepise študentov in diplomantov Univerze v Mariboru ter iskanje bodočih visoko izobraženih sodelavcev. Njihova spletna stran omogoča objavo prostih delovnih mest, praks ter tem diplomskih in seminarskih nalog.

Na fakulteti za informiranje o vpisnem postopku ter o vseh informacijah glede študija skrbi Referat za študentske zadeve FKKT, ki objavlja vse potrebne informacije na spletni strani http://www.fkkt.uni-mb.si/sl/referat. Podrobne informacije, kot so obvestila o vpisu, roki za dokončanje študija in dostopni e-viri, so objavljene za dodiplomske študente na povezavo http://www.fkkt.uni-mb.si/sl/node/220, za podiplomske pa na povezavi http://www.fkkt.uni-mb.si/sl/node/218. Na fakulteti imamo utečen sistem tutorstva, tako s strani tutorjev profesorjev: http://www.fkkt.uni-mb.si/sl/node/1152 kot s strani tutorjev študentov: http://www.fkkt.uni-mb.si/sl/node/913.

Na FKKT redno izvajamo informativne dneve in tudi druge oblike promocije v obliki obiskov dijakov srednjih šol na FKKT.

29. Enakopravnost vseh študentov je zagotovljena. da ne

Utemeljitev:Fakulteta za naravoslovje in matematiko (FNM UM)Na Fakulteti za naravoslovje in matematiko si vedno prizadevamo ustvariti študijsko okolje, ki je prijazno, prijetno in prilagojeno posebnim potrebam študentov in zagotavlja njihov uspešen študij v skladu s Pravilnikom o študentih s posebnim statusom na Univerzi v Mariboru št. A5/2010-41 AG in Pravilnikom o študijskem procesu študentov invalidov Univerze v Mariboru http://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/Strani/studij-na-um.aspx . Študente s posebnim statusom obravnava Komisija za študijske zadeve v skladu s Statutom UM, ki je dosegljiv na: http://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti.Za študente s posebnimi potrebami skrbijo referat za študijske zadeve, prodekan za izobraževalno dejavnost in predstojnik oddelka.

Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (FERI UM)Pravice in enakopravnost študentov na Univerzi v Mariboru so opredeljene v Statutu Univerze v Mariboru: http://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/Strani/statut_um.aspx.

46

Enakopravnost študentov s posebnim statusom ureja Pravilnik o študentih s posebnim statusom na Univerzi v Mariboru http://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/Akti%20univerze%20v%20Mariboru/Pravilnik%20o%20študentih%20s%20posebnim%20statusom.pdf, enakopravnost študentov invalidov pa še posebej Pravilnik o študijskem procesu študentov invalidov Univerze v Mariboru: http://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/Akti%20univerze%20v%20Mariboru/Pravilnik%20o%20študijskem%20procesu%20študentov%20invalidov.pdf. Vse opredeljene pravice in enakopravnost študentov UM FERI je zagotovljena. Študentom s posebnimi potrebami posvečamo na UM FERI posebno pozornost. V študijskem letu 2014/2015 imamo 17 študentov s posebnimi potrebami (trenutno, študent namreč lahko odda vlogo kadarkoli med letom). Je pa to število vsekakor večje, saj večina študentov posebnega statusa uradno ne želi, ker vedo, da jim bomo pomagali v vsakem primeru. Koordinatorka je vodja referata, ki študente že ob vpisu pozove k oddaji vloge in nato z njimi opravlja tudi individualne razgovore, tako da jim omogočimo čim boljše pogoje za študij. Študentom omogočamo prilagoditve glede na vrsto njihovih težav. Pri opravljanju študijskih obveznosti jim omogočamo opravljanje izpitov izven razpisanih izpitnih obdobij, opravljanje pisnega izpita v ustni obliki, opravljanje ustnega izpita v pisni obliki, podaljšan čas pisanja izpitov, prilagoditev izpitnih pol, razdelitev obsežnejših izpitov na manjše dele, zagotavljanje posebnega prostora za opravljanje izpita, opravljanje izpita s pomočjo računalnika ali druge ustrezne opreme, uporabo posebnih pripomočkov (el. lupe, povečevala, …). Za študente, ki so gibalno ovirani poskrbimo, da imajo možnost parkiranja v podzemni garaži UM FERI, od koder imajo dostop do skoraj vseh prostorov v objektu G2. V drugih primerih poskrbimo, da profesor za študenta izvede govorilne ure v zanj dostopnih prostorih. Prav tako poskrbimo, da je zanje dostopna vsa potrebna razvojna in raziskovalna infrastruktura. Študentom, ki so naglušni ali slabovidni pomagamo predvsem z prilagoditvijo literature in izpitnih pol, saj le-to zanje predstavlja največje težave. Prav tako uspešno sodelujemo tudi s strokovnjaki Rehabilitacijskega centra Soča. V letošnjem letu na ta način koordiniramo delo in pomagamo dvema študentoma po hudi možganski poškodbi. Že nekaj let imamo tudi tutorja za študente s posebnimi potrebami, ki je tudi sam študent doktorskega študija Elektrotehnike in zna študentom pomagati in prisluhniti. Z Društvom študentov invalidov aktivno sodelujemo. Na osnovi rezultatov anket, ki so jih opravili v okviru projekta StuDis - Razvijanje inkluzivnega visokega šolstva, uspešno izboljšujemo pogoje za študij študentov invalidov.

47

Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru (FKKT UM):

Pravice in enakopravnost študentov na Univerzi v Mariboru so opredeljene v Statutu Univerze v Mariboru: http://www.uni-mb.si/dokument.aspx?id=17145. 211. Člen Statuta ureja položaj študentov invalidov in drugih, ki potrebujejo prilagojene pogoje za izobraževanje. Enakopravnost študentov s posebnim statusom ureja Pravilnik o študentih s posebnim statusom na Univerzi v Mariboru http://www.uni-mb.si/dokument.aspx?id=21399, enakopravnost študentov invalidov pa še posebej Pravilnik o študijskem procesu študentov invalidov Univerze v Mariboru: http://www.uni-mb.si/dokument.aspx?id=12813. Študente s posebnimi potrebami obravnava Komisija za študijske zadeve FKKT, kamor lahko študentje oddajo vlogo in pridobijo status študenta s posebnimi potrebami. Za študente s posebnimi potrebami skrbijo referat za študijske zadeve in prodekan za izobraževalno dejavnost

30. Iz (osnutka) statuta zavoda je razvidno, da bo študentom omogočeno: organiziranje, da ne sodelovanje v organih upravljanja. da ne

Utemeljitev:Fakulteta za naravoslovje in matematiko (FNM UM)Na Fakulteti za naravoslovje in matematiko so študentje polnopravni člani pri soupravljanju fakultete. Organizirani so v skladu s statutom Univerze v Mariboru, tako da imajo svoj avtonomen organ Študentski svet. Študentski svet je po statutu Univerze v Mariboru edini zastopnik mnenj in interesov vseh študentov fakultete. Študentski svet je organiziran v skladu s Pravilnikom o sestavi in delovanju študentskih svetov, ki je dostopen na: http://ssum.um.si/o-nas/pravilniki.

Študentski svet fakultete je po Statutu Univerze v Mariboru sestavljen iz po dveh predstavnikov vsakega letnika dodiplomskega študija in absolventov ter dveh študentskih predstavnikov podiplomskih študentov in prodekana za študentska vprašanja.

Študenti so vključeni tudi v ostale organe fakultete in komisije, kamor pa jih voli Študentskisvet fakultete. V Senatu fakultete so iz vrst študentov trije predstavniki, kar predstavlja 1/5članov. Študentje so vključeni tudi v Komisijo za študijske zadeve, kjer imajo dva predstavnika. V Komisiji za ocenjevanje kakovosti in Komisiji za znanstveno raziskovalne zadeve sodelujeta prav tako po dva študenta. Študentje pa so tudi člani delovnih skupin in člani Akademskega zbora fakultete, kjer tvorijo 1/5 članov ter sodelujejo pri obravnavi in odločanju o tistih vprašanjih, ki se nanašajo na pravice in dolžnosti študentov ter študijske programe. Študentje so zastopani tudi v disciplinski komisiji 1. stopnje. Poleg tega, da imajo študentje fakultete predstavnike v organih fakultete, imajo predstavnika tudi v Študentskem svetu univerze, ki je organ univerze. Predstavniki študentov v teh organih in komisijah poročajo Študentskemu svetu članice, ki lahko podaja mnenja o aktualnih zadevah.

Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (FERI UM)V skladu z Zakonom o visokem šolstvu in s Statutom UM sodelujejo študenti v vseh organih UM tako, da v njih sodelujejo z najmanj eno petino voljenih članov.

48

Na fakulteti sodelujejo študenti v vseh organih: Senatu fakultete, komisijah Senata (Komisija za ocenjevanje kakovosti, Komisija za študijske zadeve, Komisija za znanstveno-raziskovalne zadeve in Komisija za mednarodno sodelovanje), Akademskem zboru, Poslovodnem odboru, kjer je po funkciji tudi prodekan za študentska vprašanja.

Študenti delujejo v Študentskem svetu fakultete v skladu s Pravilnikom o sestavi in delovanju študentskih svetov: http://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/Akti%20univerze%20v%20Mariboru/Pravilnik%20o%20delovanju%20in%20sestavi%20študentskih%20svetov.pdf.

Študentski svet Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (ŠS FERI) je organ FERI UM, ki obravnava in sklepa o vprašanjih s študijskega področja, ki so pomembna za študente. Po Zakonu o visokem šolstvu in Statutu Univerze v Mariboru je edini zastopnik mnenj in interesov vseh študentov fakultete. Rešuje problematiko, povezano s študenti in se bori za dobrobit študentov.

ŠS FERI sestavljajo predsedniki vsakega letnika in po en član vsakega letnika oziroma sveta absolventov in sveta podiplomskih študentov, ki ga ti izvolijo izmed svojih članov. Prodekan za študentska vprašanja je član Študentskega sveta po svojem položaju. Mandatna doba članov ŠS FERI traja eno leto, mandat prodekana pa dve leti z zmožnostjo enkratnega podaljšanja. Glavna funkcija Študentskega sveta je ukvarjanje s študijsko problematiko in reševanje težav študentov v okviru študijskega procesa, podajanje mnenj o pedagoškem delu asistentov, docentov, izrednih in rednih profesorjev, ko ti zaprosijo za izvolitev v pedagoške nazive. Študentski svet v okviru svojega programa dela organizira razne dogodke za prepoznavnost Študentskega sveta in funkcionarjev ter organizira dogodke povezane z tematiko, ki zanima študente fakultete.

Študentski svet UM FERI obravnava in daje senatu fakultete in Študentskemu svetu Univerze v Mariboru mnenje o zadevah iz njegove pristojnosti, razpolaga s sredstvi za interesno dejavnost študentov, skrbi za reševanje problemov študentov v zvezi z študijskim procesom, prizadeva si za čim višjo kakovost študija ter skrbi za športne aktivnosti študentov. Prav tako se zavzema za sodelovanje z drugimi članicami Univerze v Mariboru in drugimi univerzami.

Študentski svet FERI sofinancira organizacijo različnih tekmovanj in mednarodnih strokovnih študentskih srečanj. Prav tako sofinancira študentske udeležbe na tehnoloških sejmih in strokovnih ekskurzijah.

O svojem delovanju poroča Senatu FERI, Komisiji za študijske zadeve ter tako skrbi, da je vodstvo fakultete seznanjeno z načrti in cilji.

V letošnjem študijskem letu si je ŠS FERI zadal nalogo, da poskuša za študente pripraviti ter organizirati kar se da veliko poučnih ter uporabnih predavanj ter delavnic, na katerih bodo študentje pridobivali dodatno uporabno znanje, ki jim bo koristilo v nadaljnji karieri ter predstaviti obštudijsko dejavnost v katero se imajo možnost vključevati. ŠS FERI bo skušal tudi organizirati zabavne dejavnosti s pomočjo katerih krepimo tudi socialno plat študentskega življenja na fakulteti. Vključen je tudi v tutorski program, v okviru katerega pomagajo predvsem študentom prvih letnikov prve stopnje pri vključevanju v akademsko

49

sfero ter lajša premagovanje začetnih ovir.

Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru (FKKT UM):

Na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru se s študentsko problematiko ukvarjata Študentski svet (ŠS) FKKT UM in Društvo Kemik. Študenti delujejo v Študentskem svetu fakultete v skladu s Pravilnikom o sestavi in delovanju študentskih svetov: http://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/Akti%20univerze%20v%20Mariboru/Pravilnik%20o%20delovanju%20in%20sestavi%20študentskih%20svetov.pdf.

V Študentski svet sta izvoljena po dva predstavnika iz vsakega letnika, med katerima je eden predsednik Študentskega sveta letnika, drugi pa je izvoljeni član Študentskega sveta letnika (1., 2., 3., 4. letnika, absolventov in podiplomski študentje). Vsak letnik sestavlja tudi študentski sosvet, ki je sestavljen iz predsednika in štirih članov. Vsi kandidati za člane in predsednike letnikov podajo kandidature v skladu z rokom, predpisanim v razpisu. Nato potekajo volitve, kjer so člani Študentskega sveta FKKT UM vsako leto izvoljeni s tajnimi volitvami s strani študentov. Študentski svet FKKT UM vodi prodekan za študentska vprašanja. Študentski svet FKKT UM ima 13 članov, 12 predstavnikov iz posameznih letnikov in prodekana za študentska vprašanja, ki je član po funkciji.

V skladu s Statutom Univerze v Mariboru ima Študentski svet FKKT UM svoje predstavnike v komisijah Senata FKKT UM, Študentskem svetu UM, komisijah Senata UM, Senatu UM in v Senatu FKKT UM. V komisiji za študijske zadeve in komisiji za znanstveno-raziskovalne zadeve Senata FKKT UM sta po dva predstavnika iz vrst študentov. V komisiji za ocenjevanje kakovosti in komisiji za podiplomski študij po enega predstavnika v vsaki, v ŠS UM enega člana in enega nadomestnega člana, v Senatu UM enega predstavnika in v Senatu FKKT UM tri predstavnike. V Statutarni komisiji in komisiji za mednarodno sodelovanje imamo v vsaki po enega predstavnika. V Akademskem zboru FKKT UM je 10 predstavnikov študentov. Vpetost študentov v organe Univerze in FKKT UM jim daje možnosti vključevanja v razprave in vpliv na odločanje. Prodekan za študentska vprašanja je po funkciji tudi član Poslovodnega odbora FKKT UM. Člane Senata FKKT UM iz vrst študentov izvoli ŠS FKKT UM po kandidacijskem postopku, člane v komisije Senata pa imenuje dekan po predhodnem predlogu kandidatov s strani ŠS FKKT UM. Člani komisij in Senata FKKT UM na sejah ŠS FKKT UM redno poročajo o dogajanju na sejah. ŠS FKKT UM svoje delo opravlja na rednih, izrednih in korespondenčnih sejah. Po končanih sejah prodekan sestavi zapisnik, kateri je javno dostopen na uradni spletni strani FKKT UM.

31. Način preverjanja in ocenjevanja znanja omogoča študentom spremljanje lastnega napredka in preverjanje doseženih učnih izidov in kompetenc. da ne

Utemeljitev:Fakulteta za naravoslovje in matematiko (FNM UM)Študentje sproti preverjajo svoj uspeh na spletnem e-indeksu. V mesecu oktobru lahko študentje v referatu preverijo, ali so uvrščeni med 5 % najbolj uspešnih študentov svoje generacije. Podatek je pomemben za študente, ki kandidirajo za pridobitev Zoisove štipendije. Za pridobitev štipendije je kriterij uvrstitev v zgornjih 5 % najboljših študentov.

50

Preverjanje in ocenjevanje študentovih učnih izidov se izvaja v skladu z merili in načini, definiranimi v Pravilniku o preverjanju in ocenjevanju znanja na UM A4/2009-41 AG: http://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/Predpisi%20UM%20%20dopolnitve/Pravilnik%20o%20preverjanju%20in%20ocenjevanju%20znanja%20na%20UM%20-%20NPB1%20%281%20%202%20%202012%29.pdf. Oblike in načini preverjanja znanja opredeljuje 5. člen pravilnika.

Merila in načini preverjanja znanja posameznega predmeta so del Opisa predmeta (Subject specification) in so javno dostopni na spletni strani fakultete http://www.fnm.uni-mb.si/

Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (FERI UM)Način preverjanja in ocenjevanja znanja je na Univerzi v Mariboru urejen z naslednjimi dokumenti:- Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja na Univerzi v Mariboru, št. A4/2009-41 AG (Obvestila UM št. XXVII-6-2009), http://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/Akti%20univerze%20v%20Mariboru/Pravilnik%202009.pdf, - Spremembe in dopolnitve Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja na Univerzi v Mariboru št. A4/2009-41 AG, (Obvestila XXVIII-7-2010), http://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/Predpisi%20UM%20%20dopolnitve/Spremembe%20in%20dopolnitve%20Pravilnika%20o%20preverjanju%20in%20ocenjevanju%20znanja%20-%20veljavnost%201.10.2010.pdf, - Spremembe in dopolnitve Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja na Univerzi v Mariboru št. A4/2009-41 AG (Obvestila XXX-2-2012), http://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/Predpisi%20UM%20%20dopolnitve/Spremembe%20in%20dopolnitve%20Pravilnika%20o%20preverjanju%20in%20ocenjevanju%20znanja%20za%20objavo%20februar%202012%20veljavnost%202.3.2012.pdf S pravilnikom in učnimi načrti predmetov so za vsako učno enoto navedene oblike preverjanja znanja in ocenjevanja študentov. UM FERI izvaja analizo uspešnosti študija v okviru priprave samoevalvacijskega poročila za posamezno študijsko leto. Poročila pripravi in sprejme Komisija za ocenjevanje kakovosti in ga posreduje v potrditev ustreznim organom na UM FERI in UM.

Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru (FKKT UM):

Način preverjanja in ocenjevanja znanja je na Univerzi v Mariboru urejen s Statutom Univerze v Mariboru in Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja na Univerzi v Mariboru, št. A4/2009-41 AG (Obvestila UM št. XXVII-6-2009), http://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/Akti%20univerze%20v%20Mariboru/Pravilnik%202009.pdf ter Spremembami in dopolnitvami Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja na Univerzi v Mariboru št. A4/2009-41 AG, (Obvestila XXVIII-7-2010): http://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/Predpisi%20UM%20%20dopolnitve/Spremembe%20in%20dopolnitve%20Pravilnika%20o%20preverjanju%20in%20ocenjevanju

51

%20znanja%20-%20veljavnost%201.10.2010.pdf ter Spremembami in dopolnitvami Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja na Univerzi v Mariboru št. A4/2009-41 AG (Obvestila XXX-2-2012): http://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/Predpisi%20UM%20%20dopolnitve/Spremembe%20in%20dopolnitve%20Pravilnika%20o%20preverjanju%20in%20ocenjevanju%20znanja%20za%20objavo%20februar%202012%20veljavnost%202.3.2012.pdf.

Komisija za ocenjevanje kakovosti FKKT izvaja analizo uspešnosti študija v okviru priprave samoevalvacijskega poročila za posamezno študijsko leto. Poročila pripravi KOK FKKT in sprejme in ga posreduje v potrditev ustreznim organom na FKKT in UM.

Merila in načini preverjanja znanja posameznega predmeta so del Opisa predmeta (Subject specification) in so javno dostopni na spletni strani https://aips.um.si/PredmetiBP5/main.asp?Mode=prg&Zavod=17&Jezik=.

32. Študenti si med študijem pridobijo ustrezne kompetence ter možnost za vključevanje v raziskovalne in strokovne projekte. da ne

Utemeljitev:Fakulteta za naravoslovje in matematiko (FNM UM)Študenti so tekom študija aktivno vključeni v raziskovalno in strokovno delo. Pri raziskovalnih projektih sodelujejo v okviru: - izbirnih predmetov, ki se izvajajo v sklopu raziskovanih projektov,- problemskega učenja pri obveznih in izbirnih predmetih,- izdelavi seminarskih in seminarskih diplomskih nalog (1. stopnja) in magistrskih nalog (2. stopnja),- dela preko študentskega servisa.

V preteklem obdobju so študenti raziskovalno sodelovali v večini projektov in programskih skupin, ki se izvajajo na FNM. Celoten seznam je na spletni strani http://www.fnm.uni-mb.si/index.php?option=com_content&view=article&id=19&Itemid=48&lang=sl .

Obseg projektnega dela po obračunanih evidencah se med projekti precej razlikuje. Pri najvidnejšem, t.j. projekt Razvoj naravoslovnih kompetenc, so študenti v obdobju od 2009 do vključno 2011 sodelovali v obsegu 3.540 ur. Obseg dela na ostalih raziskovalnih, razvojnih in aplikativnih projektih pa za enako obdobje znaša 938 ur. Večina ur pa ni evidentiranih, ker jih študenti izvedejo v okviru samostojnega dela pri posameznih predmetih in zaključnih seminarskih delih.

Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (FERI UM)Vsem študentom so odprta vrata naših sedemindvajsetih laboratorijev, kjer se lahko vključijo v različne projekte, tudi v izobraževalni satelitski projekt »2011-ESMO (European Student Moon Orbiter)«, ki ga organizira izobraževalni oddelek Evropske vesoljske agencije ESA.

52

Več kot 30 študentov je vključenih v 5 projektov, ki jih financira Javni sklad republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije z naslova javnega razpisa za sofinanciranje projektov »Po kreativni poti do praktičnega znanja«. Namen razpisa je z uporabo inovativnega, problemskega in skupinskega pristopa k reševanju praktičnih problemov podpreti razvoj kompetenc, pridobivanje praktičnega znanja ter izkušenj študentov, in sicer z vključitvijo v projekte, ki se izvajajo v neposrednem partnerstvu visokošolskih zavodov z gospodarstvom. FERI že nekaj let razpisuje individualne študentske raziskovalne projekte in sofinancira materialne stroške za njihovo izvedbo. Na razpis se lahko prijavijo dodiplomski in podiplomski študentje FERI s predlogi raziskovalnih projektov iz raziskovalnih področij FERI. S temi projekti želimo spodbuditi samostojno delo naših študentov, ga ovrednotiti in tudi nagraditi. Financirani projekti v zadnjih letih so bili:2011 - Izračun sončnega potenciala objektov iz podatkov LIDAR2010 - Učinkovit pristop za vizualizacijo velike količine kozmoloških podatkov - Pasovno zaporni usmernik - Mali brezpilotni letalnik iz potrošniških komponent2008 - Prilagoditev programske tovarne za razvoj spletnih aplikacij - MtOuuch-naprava za več sočasnih dotikov2007 - Mobilni elektrokardiograf2006 - Merjenje temperature in vlage ter vodenje klimatske komore na daljavo s pomočjo programskega paketa LABVIEW - FERIX – LINUX za inženirje - Odkrivanje tiskarskih napak s postopkom poravnavanja slik - Ugotavljanje izvorov upadov napetosti - SparcoNET - Modeliranje, simulacija in upodabljanje drevesnih ekosistemov2005 - Radijski teleskop Študenti za svoje kakovostno raziskovalno delo prejemajo nagrade na nacionalnem in mednarodnem nivoju.

Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru (FKKT UM):

Študenti FKKT UM imajo med študijem možnost aktivno sodelovati pri raziskovalnih in strokovnih projektih. Večino dela na projektih študentje opravijo v okviru diplomskih in magistrskih nalog, pri čemer se tako opravljene ure ne evidentirajo posebej. V letu 2014 je bilo 26 študentov vključenih v skupno 4 projekte, ki jih financira Javni sklad republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije z naslova javnega razpisa za sofinanciranje projektov »Po kreativni poti do praktičnega znanja«:

Razvoj in validacija kromatografskih metod za določanje analitov v realnih sistemih Senzorji in merilni sistemi za in-situ spremljanje parametrov v biotehnoloških

procesih Uporaba analiznih metod za določevanje kovin

53

Razvoj novih materialov iz recikliranih komponent izcednih kompostnih voda

Namen razpisa je z uporabo inovativnega, problemskega in skupinskega pristopa k reševanju praktičnih problemov podpreti razvoj kompetenc, pridobivanje praktičnega znanja ter izkušenj študentov, in sicer z vključitvijo v projekte, ki se izvajajo v neposrednem partnerstvu visokošolskih zavodov z gospodarstvom.

V letu 2015 bo v projekte »Po kreativni poti do praktičnega znanja« predvidoma vključenih 49 študentov v skupno 6 projektov:

Razvoj avtomatiziranih in sklopljenih metod v analizni kemiji (RAS-MAK) Priprava in karakterizacija poliHIPE nosilcev za vezavo polutantov (PK-PHIPEN-VP) Priprava funkcionalnih celuloznih vlaken z rastlinskimi ekstrakti Vpliv strukture biopolimerov na učinkovitost pred-čiščenja izcednih vod Priprava tekočih produktov v podjetju Lek Veterina Optimizacija napovednih modelov tveganja za kompleksne bolezni na osnovi

genetske analize

V preteklem obdobju so študenti raziskovalno sodelovali v večini projektov in programskih skupin, ki se izvajajo na FKKT. Seznam projektov ki so v minulih letih potekali in trenutno potekajo na FKKT UM je dostopen na povezavi: http://www.sicris.si/public/jqm/org.aspx?lang=slv&opdescr=search&opt=2&subopt=503&code1=cmn&code2=auto&psize=10&hits=1&page=1&count=&search_term=fakulteta%20za%20kemijo%20maribor&id=697&slng=&order_by=.

33. Z anketo in drugimi instrumenti merjenja kakovosti se preverja obremenitev študentov pri posameznih obveznostih. da ne

Utemeljitev:Študentska anketa se izvaja v skladu s Pravilnikom o ocenjevanju pedagoškega dela in obremenitve študentov na Univerzi v Mariboru (http://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/Predpisi%20UM%20%20dopolnitve/Pravilnik%20o%20ocenjevanju%20pedago%C5%A1kega%20dela%20in%20obremenitve%20%C5%A1tudentov%20_neuradno%20pre%C4%8Di%C5%A1%C4%8Deno%20besedilo2014.pdf). Anketa se izvaja vsako leto na vseh članicah Univerze v Mariboru za vse učne enote tekočega študijskega leta. Študent lahko izpolni anketo za določeno učno enoto po uspešno opravljenem izpitu oz. zaključnem preverjanju znanja, v času vpisov v višje letnike pa za vse učne enote tekočega letnika, ki jih še ni ocenjeval.

Za obdelavo rezultatov je odgovoren RCUM. Rezultati so namenjeni spremljanju študentske obremenitve v novih študijskih programih in pri pripravi predlogov za izboljšanje kakovosti ter sprememb študijskih programov. O rezultatih se obvešča ECTS koordinatorja in dekana fakultete. Obremenitev študentov je tudi predmet obravnave samoevalvacijskega poročila.

54

34. Izsledki ankete in drugih instrumentov merjenja kakovosti o obremenitvi študentov se upoštevajo pri prerazporejanju kreditnih točk med študijskimi obveznostmi.

da ne

Utemeljitev:V primeru večjih odstopanj med potrjenim kreditnim vrednotenjem in izmerjeno dejansko obremenitvijo študentov pri posameznem predmetu fakulteta ustrezno ukrepa (eden od ukrepov je tudi prerazporeditev kreditnih točk med študijskimi obveznostmi) in je v letu 2010 tudi izvedla obsežne prilagoditve študijskih programov glede števila kontaktnih ur in ECTS.

35. Učni izidi oziroma kompetence diplomantov so primerni stopnji in vsebini študijskega programa. da ne

Utemeljitev:Tekom študija si študenti predlaganega študijskega programa pridobijo naslednje splošne in predmetnospecifične kompetence, ki so ustrezne stopnji in vsebini študijskega programa:* Splošne kompetence:1. Sposobnost komuniciranja, sodelovalno/timsko delo. 2. Sintetično, analitično, ustvarjalno mišljenje ter reševanje problemov. 3. Fleksibilna uporaba znanja v praksi. 4. Avtonomnost, (samo)kritičnost, (samo)refleksivnost, (samo)evalviranje in prizadevanje za kakovost. 5. Splošna razgledanost, sposobnost komuniciranja s strokovnjaki iz drugih strokovnih in znanstvenih področij. 6. Iniciativnost/ambicioznost, vrednota stalnega osebnega napredovanja in strokovnega usposabljanja. 7. Informacijska pismenost. 8. Sposobnosti za upravljanje s časom, za samopripravo in načrtovanje, samokontrola izvajanja načrtov. 9. Komuniciranje v tujem jeziku. 10. Poznavanje in razumevanje socialnih sistemov (posebej procesov v vzgoji in izobraževanju). 11. Občutljivost/odprtost za ljudi in socialne situacije. 12. Poznavanje in razumevanje razvojnih zakonitosti, razlik in potreb posameznika. 13. Znanje o vzgojnih in izobraževalnih konceptih, njihovih filozofskih in zgodovinskih temeljih. 14. Poznavanje in razumevanje institucionalnih okvirov dela (zahtev, zakonodaje, dokumentacijskih potreb, pravni vidiki vzgojno-izobraževalnega dela). 15. Uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije v vzgoji in izobraževanju. 16. Razumevanje individualnih vrednot in vrednotnih sistemov, obvladovanje profesionalno-etičnih vprašanj. 17. Poznavanje, razumevanje, usmerjenost v inkluzivno, nediskriminativno delo, multikulturalnost. 18. Poznavanje vsebine in metodike področja. 19. Razumevanje in uporaba kurikularnih teorij ter splošnega in didaktičnega znanja na predmetnem področju.

55

20. Interdisciplinarno povezovanje vsebin. 21. Uporaba specialno pedagoških znanj za delo z otroki s posebnimi potrebami. 22. Pedagoško vodenje razreda in/ali skupine. 23. Organiziranje aktivnega in samostojnega učenja, usposabljanje učencev za učinkovito učenje. 24. Usposobljenost za preverjanje in ocenjevanje znanja in dosežkov učencev, ter oblikovanje povratnih informacij. 25. Komuniciranje s strokovnjaki iz različnih vzgojno-izobraževalnih področij. 26. Sodelovanje s starši. 27. Oblikovanje celovite ocene potreb posameznika oz. skupine, njihovih močnih in šibkih področij ob upoštevanju okoljskih dejavnikov (fizičnih, socialnih, kulturnih).

* Predmetno specifične kompetence:

Izobraževalna matematika:1. Profesionalno obvladovanje učnih načrtov, vsebin in konceptov osnovnošolske in

srednješolske matematike za ustvarjanje takšnih učnih pogojev, pri katerih je učencem omogočena izgradnja kvalitetnega znanja (trajnost, prenosljivost, celovitost).

2. Usposobljenost za oblikovanje ciljev, načrtovanje in izvajanje pouka ter vrednotenje znanja pri pouku matematike za uravnotežen razvoj matematičnih znanj pri učencih (konceptualnih, proceduralnih, problemskih in komunikacijskih znanj).

3. Suvereno vrednotenje, izbira in upora obstoječih učnih gradiv, didaktičnih pripomočkov in IKT pri pouku matematike (grafična računala, matematični programi, interaktivna tabla, internet …).

4. Zmožnost ustreznega strokovnega opismenjevanja učencev v matematičnem jeziku.5. Vključevanje strokovne terminologije iz strokovno-teoretičnih predmetov tudi v pouk

matematike v srednji šoli.6. Suvereno obvladovanje specifičnih organizacijskih oblik pouka matematike: oblikovanje

projektnih dni, vodenje krožkov (matematika, logika, razvedrilna matematika), mentorstvo pri raziskovalnih nalogah.

7. Zmožnost medpredmetnega načrtovanja in izvajanja pouka skupaj z učitelji drugih predmetov.

8. Suvereno soočanje s sodobnimi didaktičnimi spoznanji in z vključevanjem aktualnih pristopov k učenja (npr. kombinirano izobraževanje): kritično in premišljeno vključevanje novosti v učno prakso.

Izobraževalna fizika:1. Razvijanje sposobnosti naravoslovnega mišljenja, poznavanje temeljnih dejstev in

zakonitosti narave.2. Poznavanje in razumevanje temeljnih fizikalnih konceptov in njihova uporaba pri razlagi

naravnih pojavov in dogajanj v okolju.3. Poznavanje povezanosti fizikalnih sistemov z drugimi sistemi v naravi in družbi.4. Poznavanje in razumevanje vpliva fizike na razvoj tehnike in tehnologije.5. Razumevanje in reševanje osnovnih predmentnospecifičnih strokovnih (fizikalnih,

informacijsko-komunikacijskih, medijskih) in izobraževalnih problemov na kvalitativnem in kvantitativnem nivoju.

56

6. Uporabiti pristope naravoslovnega mišljenja za kvantitativno obravnavo problemov v naravi, okolju in družbi.

7. Povezovanje makroskopske in mikroskopske razlage pojavov.8. Osnovno razumevanje okoljske problematike in pomen fizike pri preprečevanju ter

zmanjševanju onesnaženja.9. Teorijske in eksperimentalno-tehnične spretnosti za reševanje problemov.10. Obvladovanje osnovnih in zahtevnejših merskih metod predmentnospecifičnih

strokovnih in izobraževalnih področij.11. Uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije pri teorijskem in eksperimentalnem

delu.12. Organiziranje projektnega, skupinskega in laboratorijskega dela.13. Usposobljenost za varno eksperimentiranje oz. laboratorijsko delo, sposobnost ocene

nevarnosti dela, poznavanje varnostnih predpisov in ravnanje v skladu z njimi.14. Obvladanje veščin terenskega dela.15. Teoretična in praktična znanja za učinkovito integracijo informacijsko komunikacijskih

tehnologij na predmentnospecifičnih strokovnih in izobraževalnih področjih.16. Poznavanje postopkov vzdrževanja in upravljanja avdio-vizualnih oz. medijskih

tehnologij.17. Poznavanje postopkov vzdrževanja in upravljanja informacijsko komunikacijskih

tehnologij.18. Usposobljenost za vodenje interesnih dejavnosti naravoslovja, tehnike in računalništva.19. Poznavanje postopkov vzpostavljanja, vzdrževanja in upravljanja sistemov e-

izobraževanja malih, srednjih in velikih sistemov (podjetij, izobraževalnih institucij…).20. Poznavanje postopkov vzpostavljanja, vzdrževanja in upravljanja sistemov izobraževanja

na daljavo malih, srednjih in velikih sistemov (podjetij, izobraževalnih institucij…).

Izobraževalna biologija:1. Razvijanje sposobnosti naravoslovnega mišljenja.2. Poznavanje temeljnih dejstev in zakonitosti narave.3. Poznavanje in razumevanje pestrosti organizmov.4. Poznavanje in razumevanje principov zradbe in delovanja organizmov.5. Poznavanje in razumevanje odnosov med organizmi in okoljem.6. Poznavanje zgradbe in delovanje človeškega telesa, razvoja človeka.7. Poznavanje in razumevanje človeka kot dela biosfere in njegov vpliv na okolje.8. Poznavanje domače favne in flore ter njenih značilnosti.9. Poznavanje temeljnih etičnih načel ter izhodišč varovanja organizmov in okolja.10. Zmožnost razpravljanja o splošnih bioloških vsebinah za doseganje učnih ciljev.11. Posedovanje znanja in spretnosti za razreševanje bioloških in drugih problemov

povezanih s stroko in poučevanjem biologije z uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije.

12. Strokovna avtonomnost pri izboru pristopov, metod, oblik dela, didaktilnih sredstev in učnega gradiva.

13. Ovbladovanje veščin terenskega in laboratorijskega dela ter gojenja in rokovanja z organizmi za potrebe kakovostnega pedagoškega procesa.

14. Obladovanje metodologij posredovanja teoretičnih in praktičnih znanj v okviru pouka bioloških predmetov.

15. Znanje osnov matematike, fizike, kemije in informacijsko-komunikacijske tehnologije.

57

Izobraževalna kemija:1. Usposobljenost za didaktično in tehnološko načrtovanje, pripravo ter izvedbo strokovnih

ogledov kemijske in njej sorodnih industrij.2. Sposobnost povezovanja izbranih vidikov različnih kurikularnih znanj in uporabe teh

povezav na aktualnih področjih gospodarskih dejavnosti.3. Sposobnost ločevanja in pojasnjevanja aktualnih laboratorijskih in procesnih operacij,

zajetih pri laboratorijskem in tehnološkem procesu pridobivanja in predelave konkretnih primerov kemikalij oz. tehnoloških proizvodov.

4. Razumevanje mehanizmov kemijskih reakcij novih sinteznih proizvodov.5. Reševanje osnovnih kemijskih problemov na kvalitativnem in kvantitativnem nivoju.6. Zavedanje problemov o okolju, v okolju, za okolje in družbo ter reševanje le-teh ob

uporabi pristopov naravoslovnega mišljenja kot sestavini celostne obravnave.7. Sposobnost povezovanja izbranih vidikov različnih znanj s področja metodologije

kemijskega izobraževanja in uporabe teh povezav na kurikularnih področjih aktualnih programov osnovnega in srednjega poklicnega, strokovnega in poklicno – tehniškega izobraževanja.

8. Usposobljenost za didaktično in tehnološko načrtovanje, pripravo ter izvedbo strokovnih ogledov kemijske in njej sorodnih industrij.

9. Zavedanje problemov o okolju, v okolju, za okolje in družbo s kemijskega vidika ter reševanje le-teh kot sestavini kurikulov programov osnovnega in srednjega izobraževanja.

10. Obvladanje računalniških spretnosti v povezavi z operiranjem s kemijskimi informacijami in podatki.

11. Obvladanje Informacijsko – tehničnih spretnosti kot npr. oblikovanje besedila, delo z razpredelnicami, vnašanje in shranjevanje kemijskih podatkov.

12. Sposobnost učinkovitega vključevanja IKT na področju kemijskih znanosti v poučevanje in učenje.

Izobraževalno računalništvo:1. Razumevanje in poznavanje ključnih pojmov, dejstev, teoretičnih in praktičnih konceptov

s področja računalništva.2. Poznavanje in ustrezno izbiranje orodij za kvalitetno izvedbo dela s področja

računalniških sistemov ter uporabniške programske opreme.3. Posredovanje lastnega razumevanja računalniških konceptov in postopkov.4. Razumevanje in poznavanje osnovnih strategij pri računalniškem reševanju problemov.5. Poznavanje in uporaba izobraževalno specifičnih vsebin povezanih s področjem

računalništva in informatike.6. Prepoznavanje in kvalitetno delo z različnimi oblikami podatkov in informacij.7. Razumevanje in reševanje osnovnih računalniških problemov na kvalitativnem in

kvantitativnem nivoju.8. Uporabiti pristope naravoslovnega mišljenja za kvantitativno obravnavo problemov v

naravi, okolju in družbi.9. Ovrednotenje rezultatov lastnega dela na področju računalniškega izobraževanja.10. Uporaba ustreznih psiholoških, pedagoških in didaktičnih pristopov pri podajanju znanja

drugim osebam. 11. Zmožnost ustreznega strokovnega opismenjevanja učencev v računalniškem jeziku,

58

12. Poznavanje in uporabljanje strokovne terminologije iz strokovno-teoretičnih predmetov pri pouku računalništva v osnovni in srednji šoli.

13. Profesionalno obvlada učne načrte, vsebine in koncepte osnovnošolskega in srednješolskega poučevanja računalništva za ustvarjanje takšnih učnih pogojev, pri katerih je učencem omogočena izgradnja kvalitetnega znanja (trajnost, prenosljivost, celovitost),

14. Suvereno obvladuje oblikovanje ciljev, načrtovanje in izvajanje pouka pri računalništvu ter vrednotenje znanja v luči izbrane taksonomije in za oblikovanje vzpodbudnega okolja za uravnotežen razvoj konceptualnih, proceduralnih, problemskih in komunikacijskih znanj pri učencih,

15. Suvereno vrednoti, izbira in uporablja obstoječa učna gradiva, didaktične pripomočke in IKT pri pouku računalništva (različne programe, interaktivno tablo, internet …),

16. Suvereno obvlada specifične organizacijske oblike pouka računalništva: oblikovanje projektnih dni, vodenje krožkov, mentorstvo pri raziskovalnih nalogah,

17. Je seznanjen s sodobnimi dosežki in trendi pri poučevanju računalništva in nova spoznanja kritično in premišljeno vključuje v svoje delo,

18. Sodeluje z drugimi izobraževalnimi institucijami pri znanstveno-raziskovalnem delu na področju poučevanja računalništva in izobraževanja bodočih učiteljev računalništva.

Izobraževalna tehnika:1. Razumevanje in obvladovanje temeljnih naravoslovno – tehniških konceptov in njihova

uporaba pri razlagi naravoslovno tehničnih pojavov in dogajanj v okolju. 2. Didaktično oblikovanje vsebin tehnike prilagojenih razvojni stopnji učencev za doseganje

učnih ciljev v kurikulumu OŠ in SŠ ter strokovna avtonomnost pri izbiri pristopov, metod, oblik, strategij, didaktičnih sredstev in učnega gradiva.

3. Organizacija učno-vzgojnih oblik dela v šoli in zunaj nje (na taborih, v šoli v naravi, na strokovnih ekskurzijah, tehniških dnevih, interesnih dejavnostih ...) in usposobljenost za učinkovito uporabo didaktičnih metod in učnih pripomočkov.

4. Razvijanje in obvladovanje različnih učnih metod, oblik in strategij dela ter uporaba IKT na različnih področjih tehniškega izobraževanja.

5. Razvijanje praktičnih oblik dela in varna uporaba sodobnih ročnih in strojnih obdelovalnih naprav in tehnologij na različnih materialih (papir, les, kovine, umetne mase, sodobni kompozitni materiali, sodobni inženirski materiali in druga naravna gradiva ter odpadna embalaža).

6. Usposobljenost za načrtovanje, izvedbo in preskus elektronskih vezij ter razumevanje njihovega delovanja.

7. Razumevanje osnov elektrotehnike ter principov delovanja osnovnih električnih strojev in njihove zgradbe.

8. Poznavanje osnovnih energetskih sistemov in njihovega vpliva na okolje ter vpliva tehnike na človekovo življenje.

9. Razumevanje in razčlenitev strojnih elementov v strojih in napravah ter poznavanje delovnih principov in funkcij komponent ter izdelovalnih tehnologij.

10. Razumevanje mehanike in življenjskega cikla izdelka ter pomena upoštevanja vseh udeležencev v njem in izdelovalnih tehnologij v procesu razvoja izdelkov.

11. Poznavanje in razumevanje osnov opisne geometrije in tehničnega risanja ter potrebnih znanj in informacijskih tehnologij za interpretacijo in izdelavo tehničnih risb.

59

12. Poznavanje materialov v tehniki in razumevanje osnovnih oblikovalnih, obdelovalnih in predelovalnih tehnologij ter usposobljenost za izbiro in uporabo različnih preiskovalnih metod.

13. Poznavanje in razumevanje osnov ekonomike podjetja in tehnoloških sistemov ter vrednotenja strategij učnega dela na področju tehniškega izobraževanja.

14. Izdelava računalniških programov namenjenih podpori delovanja elektronskega vezja ali naprave.

36. Visokošolski zavod načrtuje in omogoča mobilnost študentov tako v Sloveniji kot v tujini ter priznava študijske obveznosti, opravljene drugod. da ne

Utemeljitev:a) Mobilnost študentov preko programa Erasmus:Oddelek za mednarodne, raziskovalne in študentske zadeve (OMRŠZ), Služba za mednarodno in meduniverzitetno sodelovanje (SMMS) Univerze v Mariboru načrtuje in spremlja mobilnost študentov. Univerza v Mariboru je članica večih univerzitetnih združenj: Podonavske rektorske konference (DRC), rektorske konference Alpe-Jadran, članica Združenja evropskih univerz (EUA), članica mreže Leo-net, članica evropske športne mreže ENAS in članica UNEECC - mreže univerz, ki se nahajajo v bivših oz. bodočih evropskih prestolnicah kulture. Od leta 1999 Univerza v Mariboru aktivno sodeluje v okviru programa Erasmus. Za to študijsko leto ima podpisane sporazume Erasmus z več kot 300 tujimi univerzami. Število izmenjav vsako leto narašča (od 18 »incoming« in 86 »outgoing« študentov v 1999/2000 do 270 »incoming« in 265 »outgoing« v letu 2009/2010). Narašča tudi število študentov, ki odhajajo v tujino na prakso (25 študentov v akademskem letu 2009/2010). Raziskovalci in učitelji imajo možnost predavati ali se usposabljati v tujini.

Fakultetni Erasmus koordinator Univerzi v Mariboru, Oddelku za mednarodne, raziskovalne in študentske zadeve (OMRŠZ), Službi za mednarodno in meduniverzitetno sodelovanje (SMMS), odda najavo mobilnosti za š. l., na podlagi katere UM pripravi zbirno napoved in skupno prijavo ter jo pošlje Nacionalni agenciji – Centru RS za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja (CMEPIUS).Priznavanje opravljenih obveznosti v tujini je za Erasmus študente urejeno z dokumentom Learning Agreement, ki ga podpišeta obe instituciji (domača in tuja).

Postopek za mobilnost študentov v tujini:Študent pregleda partnerske institucije in njihove študijske programe, ter si izbere predmete, ki bi jih želel opravljati na tuji instituciji. Nato se prijavi na razpis za Erasmus mobilnost študentov, ki ga objavi Univerza v Mariboru. Ob prijavi na razpis se posvetujejo z oddelčnim koordinatorjem za Erasmus ali z Erasmus fakultetnim koordinatorjem. Že pred odhodom študenti izpolnijo tudi Individualni študijski program za študij na tuji instituciji, ki jim zagotavlja, da jim bodo predmeti, našteti na obrazcu, ob prihodu tudi priznani. Nato opravijo elektronsko prijavo preko Univerze v Mariboru (http://www.um.si/mednarodno-sodelovanje/program-erasmus). Poleg prijave za mobilnost na domači instituciji se morejo prijaviti tudi na razpis za »incoming« študente na tujih institucijah, kjer izpolnijo potrebno dokumentacijo. Vse dokumente nato z Learning Agreementom (dokumentom, ki študentom

60

omogoča izmenjavo) pošljemo na tujo institucijo. Tuja institucija nato študentom pošlje pismo o sprejemu (Acceptance Letter), ki ga podpišeta obe instituciji (domača in tuja), študentu pa se na podlagi tega dokumenta obveznosti na matičnem študijskem program tudi priznajo.

Mobilnosti »outgoing« študentov po letih:

2009/10 – 6 [Universidade de Lisboa, Portugalska; Faculty of Mathematics and Natural Sciences Oslo, Norveška; University of Strathclyde, Velika Britanija, Univerzita Palackého v Olomouci, Češka]2010/11 – 5 [Faculty of Mathematics and Natural Sciences, University of Oslo, Norveška]2011/12 – 6 [Ludwig-Maximilians-Universität München, Nemčija; Universidad de Vigo, Španija; Universitaet Trier, Nemčija; Universidade de Lisboa, Portugalska]2012/13 – 8 [Ludwig-Maximilians-Universität München, Nemčija; Universidad Politecnica de Madrid, Univerza v Bologni, Eurotravel-Solutions GmbH; Summer of HPC (poletna šola)]

Mobilnosti »incoming« študentov po letih:2008/09 – 3 [Ludwig-Maximilians-Universität München, Nemčija; Universita Hradec Kralove, Češka; Nigde Universitesi Rektorlugu, Turčija]2009/10 – 3 [Nigde Universitesi Rektorlugu, Turčija]2010/11 – 1 [Charles University, Češka]2011/12 – 2 [University of Split, Hrvaška; University of Novi Sad, Srbija]2012/13 – 1 [Sakarya University, Turčija]2013/14 – 12 [Palacky University Olomouc, Češka; University of Madrid, Španija; Ecole Centrale de Nantes, Francija; Sabanci Üniversitesi, Turčija; Universidad Politecnica de Madrid, Španija; Eskisehir Osmangazi Universitesi, Turčija; Philipps Universitaet Marburg, Nemčija; Trnavská Univerzita v Trnave, Slovaška; Kafkas Universitesi, Turčija]

Mobilnosti »outgoing« študentov glede na letnik, v katerega so vpisani:2009/10 – 6 [4. letnik, 4. letnik, 4. letnik, 3. letnik, 3. letnik, absolvent]2010/11 – 5 [absolvent, absolvent, 4. letnik, 4. letnik, 4. letnik]2011/12 – 6 (2. letnik, absolvent, 3. letnik, absolvent, absolvent, 3. letnik]2012/13 – 8 [2. letnik, 3. letnik, 3. letnik, absolvent, 1. letnik MAG, 2. letnik MAG, 2. letnik MAG, 2. letnik DR]

Študentje se za mobilnost v okviru evropskih programov lahko odločajo tudi v prvem letniku, vendar je na FNM mobilnost večja v višjih letnikih, predvsem v zadnjem letniku in v času absolventskega staža.

V letu 2009 se je pričelo financiranje mobilnosti študentov, učiteljev in raziskovalcev s skladov Norveškega finančnega mehanizma, na kar se je Univerza v Mariboru tudi uspešno prijavila. Od leta 1995 poteka aktivna izmenjava študentov in učiteljev tudi v okviru programa CEEPUS (Central European Exchange Programm for University Studies), ki ga koordinirajo fakultete UM neposredno. Univerza v Mariboru se je intenzivno vključila v program Leonardo da Vinci, v katerem je od leta 2003 uspešno prijavila 10 projektov mobilnosti, za ciljno skupino oseb na trgu dela.

61

Višina sredstev in posledično število udeležencev iz leta v leto naraščajo. Projekti SMMS za mlade diplomante so največji na nacionalni ravni in postajajo zelo prepoznavni. Število udeležencev projektov v sklopu Leonardo da Vinci narašča (18 praktikantov v letu 2003 in 41 v letu 2010) kar je zelo pozitivno tudi z vidika težje zaposljivosti diplomantov v času finančne in gospodarske krize.

Fakulteta za naravoslovje in matematiko je razvila intenzivno sodelovanje z izbranimi univerzami v tujini, tako, da je vključena v več mednarodnih mrež za izmenjavo učiteljev in študentov.Na Fakulteti za naravoslovje in matematiko se je skladno z razvojem študijskih programov in znanstvenega raziskovanja krepilo tudi bogato mednarodno sodelovanje s fakultetami in univerzami doma in po svetu. Pravilnik o mednarodni mobilnosti študentov na FNM UM je potrdil Senat FNM UM in je dostopenhttp://www.fnm.uni-mb.si/images/erasmus/Pravilnik_Erasmus_FNM.pdf .Mobilnost študentov in učiteljev omogočajo programi kot so Socrates Erasmus, CEEPUS v katere je vključena tudi Fakulteta za naravoslovje in matematiko. V okviru Socrates Erasmusa je FNM sklenila tudi ustrezne sporazume s tujimi univerzami, ki omogočajo študentom redne študijske izmenjave. V tujini opravljene študijske obveznosti se študentu priznajo na FNM v skladu s pravili, ki jih o študijski izmenjavi s tujino določi senat fakultete. Akademsko priznavanje tako opravljenih izpitov omogoča uporaba evropskega sistema prenosa kreditnih točk ECTS sistema, ki omogoča študentom mobilnost pri študiju na različnih univerzah v tujini na osnovi dodeljevanja in prenašanja kreditnih točk.Cilj CEEPUS programa je vzpostaviti in spodbuditi mobilnost študentov in učiteljev v Srednji Evropi ter izkoristiti intelektualne povezave in možnosti, ki pogosto prerastejo v prijateljske vezi med študenti in učitelji. Stroške za program pokrivajo države članice tako, da zagotavljajo štipendijo in namestitev za tuje študente in učitelje iz tujine. Program Leonardo da Vinci je namenjen poklicnemu izobraževanju in usposabljanju v tujini oz. delovni praksi študentov. Tako opravljena delovna praksa se prizna kot sestavni del študijskega programa. Program omogoča študentom pridobitev novih poklicnih izkušenj, znanja in spretnosti ter pomaga izboljšati njihovo zaposljivost in konkurenčnost na trgu dela.

b) Nacionalna mobilnost študentov:

Postopek za mobilnost študentov v Sloveniji:Študenti na Fakulteti za naravoslovje in matematiko imajo možnost, da si katerega izmed izbirnih predmetov na njihovem študijskem programu izberejo na drugi nacionalni istituciji. Ob tem oddajo vlogo za soglasje za opravljanje obveznosti na drugih študijskih programih na Komisijo za študijske zadeve Fakultete za naravoslovje in matematiko, ki jim ob strinjanju oddelka izda soglasje.

Zavodi, na katerih so študenti Fakultete za naravoslovje in matematiko opravili del pedagoških obveznosti: Biotehniška fakulteta UL, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo UL, Fakulteta za elektrotehniko UL, Fakulteta za management UL, Fakulteta za matematiko in fiziko UL, Univerza v Ljubljani (interdisciplinarni študijski program Bioznanost), Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologija UM.

62

Zavodi, iz katerih so drugi študenti prišli opravljati del študijskih obveznosti na Fakulteto za naravoslovje in matematiko: Fakulteta za matematiko in fiziko UL

Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (FERI UM)Univerza v Mariboru je zadolžena za postopek prijave na ravni Evropske komisije za pridobitev v Erasmus+ Charterja (ECHE), ki je podlaga za načrtovanje in izvajanje mobilnosti. Mobilnosti študentov, učnega osebja in zaposlenih po programu Erasmus se načrtujejo in izvajajo v skladu z razpisi, ki jih določa Služba za mednarodno in meduniverzitetno sodelovanje UM. Mobilnost študentov na UM je omogočena preko Nacionalne mobilnosti študentov v Sloveniji ter za tujino preko programa Erasmus+. Vse potrebne informacije so dostopne na spodnjih spletnih straneh:- Nacionalna mobilnost na UM: http://www.um.si/studij/nacionalna-mobilnost/Strani/default.aspx - Mednarodno sodelovanje na UM: http://www.um.si/mednarodno-sodelovanje/splosno/Strani/ default.aspx Za načrtovanje in izvedbo mobilnosti študentov, pedagoškega osebja in administrativnega osebja so na FERI zadolženi Mednarodna pisarna, Služba za znanstveno raziskovalno delo in Komisija za mednarodno sodelovanje. O možnostih mobilnosti so študenti seznanjeni prek spletnih strani FERI ter informativnih sestankov. Podatki kažejo, da je v zadnjih letih mobilnost domačih študentov, po upadanju v letih 2008 - 2010, začela ponovno rasti. Morebitni trenutni upadi so verjetno predvsem posledica ekonomske situacije in morebitnih zaposlitvenih možnosti, ki študente odvrnejo od mobilnosti. Podatki po letih za prihajajoče (»incoming«) študente Mobilnost študentov

2007/ 2008

2008/ 2009

2009/ 2010

2010/ 2011

2011/ 2012

2012/

2013

2013/ 2014

2014/2015

IncomingERASMUS-mobilnost študentov

53 43 51 70 71 72 67 58

ERASMUS Mundus Join EU SEE- mobilnost študentov*

- - - - 1 3 2 1

CEEPUS-mobilnost študentov

0 0 1 2 12 13 7 1**

Skupaj 53 43 52 72 84 88 76 60* Erasmus Mundus Join EU SEE se je začel pri nas izvajati študijskem letu 2010/2011.*Prijave so možne še celo študijsko leto. Podatki po letih za odhajajoče (»outgoing«) študente

63

Mobilnost študentov

2007/2008

2008/2009

2009/2010

2010/2011

2011/2012

2012/2013 2013/2014

2014/2015

outgoingERASMUS-mobilnost študentov

16 30 29 21 9 27 27 54*

ERASMUS Mundus Join EU SEE- mobilnost študentov**

- - - 1 2 0 1 1

ERASMUS praksa 4 5 6 7 5 4 7 4

CEEPUS-mobilnost študentov-outgoing

1 4 6 3 4 6 1 3

Skupaj 21 39 41 32 20 37 36 62* Podatki niso dokončni, saj vsi študenti še niso na izmenjavi. ** Erasmus Mundus Join EU SEE se je začel izvajati v študijskem letu 2010/2011.

Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru (FKKT UM):

Na Univerzi v Mariboru izvede Služba za mednarodno in meduniverzitetno sodelovanje postopek prijave na ravni Evropske komisije za pridobitev Erasmus Charterja, ki je podlaga za načrtovanje in izvajanje mobilnosti. Mobilnosti študentov, učnega osebja in zaposlenih po programu Erasmus se načrtujejo in izvajajo v skladu z razpisi, ki jih določa Služba za mednarodno in meduniverzitetno sodelovanje UM. Mobilnost študentov na UM je omogočena preko Nacionalne mobilnosti študentov v Sloveniji, razpis je objavljen na naslovu: http://www.um.si/studij/nacionalna-mobilnost/Strani/default.aspx in za tujino v okviru programa Erasmus: http://www.um.si/mednarodno-sodelovanje/erasmusplus/Strani/ErasmusPlus.aspx.

Kar nekaj študentov FKKT UM se odloča za opravljanje študijskih obveznosti v tujini ali pa za opravljanje obvezne prakse v tujini preko programa Socrates-Erasmus. Najbolj priljubljene države so Nemčija (Bochum), Portugalska in Španija. Nekaj tujih študentov preko tega programa prihaja na izmenjavo tudi na FKKT. Za mednarodno mobilnost študentov je na voljo tudi program CEEPUS (srednjeevropski program za izmenjavo študentov in profesorjev). Na FKKT UM deluje tudi društvo za izmenjavo študentov tehniških usmeritev – IAESTE, preko katerega lahko študentje opravljajo brezplačne prakse v tujini.

V letu 2013/2014 sta dva magistrska študenta UM FKKT opravila del študijskih obveznosti v tujini. Oba sta opravljala prakso: ena študentka v okviru programa Erasmus na inštitutu v Freiburgu, Nemčija, drugi v lastni režiji v podjetju Lam Research, Villach v Avstriji. Oba sta obveznosti v tujini uspešno opravila.

64

Število študentov FKKT na študiju v tujini je bilo v letu 2013/2014 nižje kot v letu 2012/2013, ko jih je bilo pet, in kot v letu 2011-2012, ko jih je bilo deset. Število študentov na izmenjavah variira med 2 in 10 letno. Prav tako se študentje odločajo za krajše mobilnosti predvsem v obliki udeležb na poletnih šolah. Tako se je 5 doktorskih študentov udeležilo poletne šole Life Long Learning Intensive Course PIHPT, Process Intensification by High Pressure Technologies – Actual Strategies for Energy and Resources Conservation, ki je potekala med 29. 6. in 16. 7. 2014 na University of Strathclyde, Glasgow, Scottland. Štirje magistrski študentje so se udeležili poletne šole The Euromaster Programme, Measurement Science in Chemistry v Casablanci, Maroko, med 27. 7. in 9. 8. 2014. Dva magistrska študenta sta se udeležila poletne šole ‘Center of Applied Spectroscopy’ v Novem Sadu, Srbija med 20. 7. in 27. 7. 2014. Ena magistrska študentka se je udeležila pomladne šole International Spring School on Sustainable Development v Pragi med 30. 3. in 5. 4. 2014, za kar je prejela Ceepus štipendijo.

Na UM FKKT smo v letu 2013/2014 gostili 7 tujih študentov preko projetov Erasmus, Erasmus Mundus, Ceepus in MC ITN. Dve magistrski študentki iz Španije sta uspešno opravili in zagovarjali magistrsko delo (program Erasmus). Doktorski študent iz Bosne in Hercegovine je bil na 6-mesečnem raziskovalnem delu preko Erasmus Mundus projekta JoinEUSee, študentka iz Makedonije pa je preko istega projekta vpisana na FKKT UM na celotni doktorski študij. Prav tako sta na doktorski študij vpisana študenta iz Srbije in Španije, ki ste financirana iz evropskega projekta Marie Curie Initial Training Network – DoHip. Preko Ceepus mreže je bil na 2,5 mesečni izmenjavi magistrski študent iz Zagreba. Tuji študentje so bili uspešni pri opravljanju magistrskih del in individualnega raziskovalnega dela pod mentorstvom naših profesorjev. Njihovo število se je glede na preteklo leto nekoliko zmanjšalo (z 11 na 7), kar predstavlja običajna nihanja, ki jih opažamo skozi daljše obdobje.

V letu 2013-2014 smo na UM FKKT organizirali dve mednarodni poletni šoli:1. Center of applied spectroscopy, International summer schools 2014, Instrumental

analysis, od 13. do 20. 7. 2014 (v sodelovanju z Institute of Environmental Research (INFU), Technical University of Dortmund, Germany). Poletne šole se je udeležilo 12 tujih študentov in 4 domači.

2. DoHip Analytical course at the Faculty of Chemistry and Chemical Engineering at University of Maribor, ki se je je udeležilo 12 tujih študentov, med njimi 2, ki sta vpisana na doktorski študij na naši fakulteti.

Mobilnosti 'outgoing' študentov FKKT po letih:

2008/09: 3 (Veszprem, Madžarska; Valladolid, Španija) 2009/10: 7 (Aveiro, Portugalska; Graz, Avstrija; Lepanini, Estonija) 2010/11: 9 (Bochum, Nemčija; Skopje, Makedonija; Poznan, Portugalska) 2011/12: 10 (Aveiro, Portugalska; Bochum, Nemčija; Valladolid, Španija; Graz,

Avstrija) 2012/13: 5 (Bochum, Krlshuhe, Nemčija; Zagreb, Hrvaška; Lyon, Francija; Lizbona,

Portugalska) 2013/14: 2 (Freiburg, Nemčija; Lam Research, Villach, Avstrija)

Mobilnosti 'incoming' študentov na FKKT po letih:

65

2008/09: 6 2009/10: 7 2010/11: 6 2011/12: 3 2012/13: 11 2013/14: 7

37. Zavod omogoča notranjo izbirnost. da ne

Utemeljitev:Študenti lahko izbirajo izbirne predmete – odvisno od izbrane usmeritve - v obsegu 13 - 16% (39 - 49 ECTS) kreditnih točk. Pri tem se posvetujejo s svojimi študijskimi tutorji ali mentorji letnikov. Za lažjo izbiro izbirnih predmetov so na spletni strani https://aips.um.si/ navedene vsebine vseh obveznih in izbirnih predmetov posamezne študijske smeri v okviru univerzitetnega študijskega programa Predmetni učitelj. Pri izbiri predmetov je potrebno upoštevati, kako je izbrani predmet povezan z drugimi predmeti oziroma katera predhodna znanja so potrebna za vpis predmeta (navedeno pri vsebini predmeta). Pri izbiri predmeta iz nabora izbirnih predmetov vpisane smeri si študentje sami pri e-vpisu v letnik izberejo predmet, kar se zabeleži med obveznosti študenta.

38. Praktično usposabljanje študentov spremljajo ustrezno usposobljeni koordinatorji prakse. da ne

Utemeljitev:Predmetni didaktik po predhodnem poizvedovanju predlaga sodelovanje s fakulteto širše prepoznanim, dobrim in uglednim učiteljem praktikom, ki nato zaprosijo za izvolitev v naziv (Strokovni sodelavec za didaktiko predmeta ali Gostujoči strokovnjak) po pravilnikih Univerze v Mariboru, ravnatelji takšnih mentorskih šol pa učitelju izdajo soglasje za sodelovanje s FNM.Študentje lahko sami izberejo šolo, kjer želijo opravljati strnjeno pedagoško prakso. Ob tem morajo pridobiti soglasje ravnatelja šole in mentorja, ki jih je pripravljen na praksi voditi. Praktično usposabljanje študentov v obliki nastopov in hospitacij spremljajo didaktiki posameznih predmetnih področij, oziroma ustrezno izvoljeni strokovni sodelavci na šolah.

39. Študenti so seznanjeni z delom študentskih svetov. da ne

Utemeljitev:Fakulteta za naravoslovje in matematiko (FNM UM)V zadnji letih se je močno okrepila prepoznavnost Študentskega sveta (ŠS), kar gre predvsem pripisati kvalitetno izvedenim projektom. Na ŠS se obračajo tudi študentje z določenimi vprašanji in težavami, ki jim jih ŠS pomaga reševati. O svojem delu in projektih študente obveščajo predvsem preko spletne strani http://www.fnm.uni-mb.si/index.php?option=com_content&view=article&id=8&Itemid=15&lang=slin pa preko elektronske pošte.Študentom so na voljo tudi predstavniki letnikov in prodekan študent.

66

Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatika (FERI UM)Študenti so, v skladu s Statutom Univerze v Mariboru in drugimi akti, organizirani v Študentski svet FERI UM. Študentski svet obvešča študente o svojem delovanju preko spletne strani http://ssferi.um.si/. O dogodkih, ki se dogajajo v sklopu Študentskega sveta fakultete, obveščamo tudi predstavnike letnikov, in sicer tako, da jim pošiljamo elektronska sporočila ter jih naprošamo, da le-ta posredujejo naprej študentom svojega letnika. Z uvedbo tutorskega sistema obvestila o delovanju Študentskega sveta širijo tudi tutorji študentje, ki skrbijo za to, da so študentje čim bolj informirani o dogajanju na fakulteti.

Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru (FKKT UM):

Delovanje Študentskega sveta (ŠS) FKKT UM lahko ocenjujemo kot prepoznavno med študenti. V študijskem letu 2013/14 se je na mesta Študentskega sveta prijavilo več kot 40 študentov, kar predstavlja rekordni interes. Študenti vse bolj ugotavljajo prednosti udeležbe in druženja na sejah ŠS, kar se vidi v visokih udeležbi. Pri projektih so pripravljeni aktivno pomagati brezplačno in so ponosni, da lahko predstavljajo svojo fakulteto, kar v preteklosti ni bilo tako izrazito. Večina dogodkov, ki jih študenti organizirajo, je s strani vseh študentov tudi dobro obiskanih. V študijskem letu 2013/14 se je tudi izboljšal odnos študent/profesor oz. asistent, deloma zaradi večjega števila obiskov le-teh na prireditvah študentov.

Uspešnost delovanja ŠS glede na pretekla leta lahko ocenjujemo preko števila članov ter po številu izvedenih projektov. V študijskem letu 2013/2014 so ti kazalniki ponovno zrasli. Prepoznavnost Študentskega sveta je najvišja doslej in praktično ni študenta, ki ne bi vedel, kaj pomeni ŠS in kakšna je njegova vloga na fakulteti. Iz navedenega sledi, da se tako kot v lanskem študijskem letu, še vedno čuti odlična pripadnost študentov fakulteti in UM, kar vpliva na boljše rezultate v študijskem procesu in boljše medsebojne odnose. Informacije o delovanju ŠS UM so dostopne na povezavi: http://www.fkkt.uni-mb.si/sl/node/248. Člani ŠS so in njihovi elektronski naslovi so predstavljeni na povezavi http://www.fkkt.uni-mb.si/sl/node/723, zapisniki sej ŠS pa so dostopni na naslovu http://www.fkkt.uni-mb.si/sl/node/249.

B.5 MATERIALNI POGOJI

40. Visokošolski zavod ima:v lasti primerne prostore za izvajanje študija in z njim povezanih dejavnosti, najete primerne prostore za obdobje(do preklica pogodb)* let.

41. Visokošolski zavod ima prostore za: izvajanje študija, da ne vodstvo zavoda, da ne

67

tajništvo, da ne služba za študentske zadeve, da ne ustrezne sanitarije, da ne knjižnico. da neVsi ti prostori so na isti lokaciji. da ne

Utemeljitev:Fakulteta za naravoslovje in matematiko (FNM UM)Fakulteta razpolaga skupno s 2.785 m2 funkcionalnih površin, preostanek pripada skupnim prostorom in komunikacijam. Podroben popis prostor s kvadraturo in številom sedežev v predavalnicah je v prilogi E2/9.FNM UM je najela dodatno še 553 m2 pedagoških površin za pedagoške namene v prostorih Meltala, UŠC in ŠD, vse v neposredni bližini Fakultete za naravoslovje in matematiko. Najemnina je v breme FNM UM. Glede na izkazane potrebe se najemna pogodba letno podaljšuje.Določen (omejen) obseg pedagoškega procesa se bo izvedel tudi v prostorih članic UM, ki sta soprijaviteljici: FERI in FKKT.

FKKT UM razpolaga s 4 učilnicami s skupaj 282 m2 površine, 27 laboratoriji s skupaj 1476 m2

površine, 28 kabineti s skupaj 384 m2 površine, knjižnico s skupaj 247 m2 površine, ima pa tudi dostop do skupnih prostorov Tehniških fakultet s 1660 m2 površine. Predavalnice imajo skupno 245 sedežev. Predavalnice, učilnice in laboratoriji so opremljeni z raziskovalno, avdiovizuelno, računalniško aparaturno in programsko opremo.

FERI UM Prostori so na lokaciji Smetanove ulice 17 v Mariboru, v objektih A, C, E, F, G1 in 60 % v novogradnji G2.Fakulteta razpolaga z uporabnimi površinami za študijski proces v skupni izmeri 14.228,92 m2. Od tega odpade na prostore, namenjene za pedagoško delo, 6.761,75 m2 (predavalnice: 2.044,14 m2, laboratoriji: 3.209,49 m2, kabineti: 1.508,12 m2 - tako imenovane A površine), na ostale prostore 1.396,82 m2 (administrativno-upravni prostori: 415,09 m2, sanitarije: 287,85 m2, drugi pomožni prostori: 693,88 m2 - B površine) in na komunikacijsko infrastrukturo 6.070,35 m2 (hodniki, stopnišča, terase ipd. - C površine).

42. Za izvajanje študija je zagotovljena sodobna in primerna: informacijsko-komunikacijska tehnologija, da ne učna tehnologija, da ne oprema. da ne

Utemeljitev:a) Informacijsko-komunikacijska tehnologija:Fakulteta za naravoslovje in matematiko (FNM UM)Fakulteta za naravoslovje in matematiko je vključena v univerzitetni informacijski sistem, ki omogoča informacijsko podporo na področju izobraževalne dejavnosti (AIPS), na kadrovskem področju (KIPS) in finančnem področju (FIPS).

68

V območju fakultete je vzpostavljen sistem brezžičnega interneta (EDUROAM), ki je na razpolago tako zaposlenim kot študentom.

Študenti so vključeni v sistem elektronskega indeksa (e-indeks) za elektronske prijave na izpite in sledenje opravljenih obveznosti.

Visokošolski učitelji in študentje uporabljajo učno/poučevalno e-okolje MOODLE, povezano z univerzitetno podatkovno bazo AIPS.

Računalniški center FNM UM opravlja vzdrževanje strojne in programske opreme na fakulteti. Sem sodi vzdrževanje strežnikov, postavitev in urejanje oz. vzdrževanje internetnih strani fakultete in oddelčnih spletnih strani, izdelava spletnih aplikacij za potrebe računovodstva, vzdrževanje lokalnega računalniškega omrežja, pomoč uporabnikom računalniške opreme na fakulteti, vzdrževanje računalniških učilnic na FNM UM, priprava tehnične dokumentacije pri javnih naročilih računalniške opreme, instalacija programske in strojne opreme na računalnike, izvajanje preventivnega vzdrževanja, koordinacija z dobavitelji za popravila opreme (npr. v garancijski dobi). Poleg navedenega pa Računalniški center FNM UM vzdržuje tudi vozlišče za Filozofsko fakulteto in Pedagoško fakulteto, poleg tega vzdržuje informacijsko komunikacijsko tehnologijo celotne fakultete: zaposleni, predavalnice, laboratoriji, strokovne službe, dekanat, tajništvo fakultete Zaposleni v RC so tudi podpora zaposlenim pri pripravi e-študijskih gradiv.

Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko UM (FERI UM)Informacijsko-komunikacijska tehnologija: brezžično in žično omrežje, sistemi za učenje na daljavo in informacijska podpora pedagoškemu procesu (E-študij, AIPS, KIPS, FIPS, Wise Timetable).

b) Učna tehnologija:Predavalnice so opremljene s projektorji in številne predavalnice tudi z elektronskimi tablami, v predavalnicah je na razpolago žični in brezžični internet. Fakulteta ima 3 računalniške učilnice, in številne laboratorije, kjer so meritve računalniško podprte. Za zahtevne numerične izračune je v računalniškem centru na razpolago računalniška gruča. Učna tehnologija je podrobneje opisana v točki B:45.Predavalnice, učilnice in laboratoriji na FKKT so opremljeni z raziskovalno, avdiovizuelno, računalniško aparaturno in programsko opremo.

Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko UM (FERI UM)Učna tehnologija: Lab-view, matlab, razvojna programska oprema (Visual studio, Eclipse, Devcpp), Microsoft Office in/ali Open Office, …

c) Oprema:IKT oprema in oprema predavalnic je navedena pod a) in b). Na fakulteti pa dajemo izjemno pozornost opremljenosti z laboratorijsko opremo, ki je za izvedbo študijskega programa s področja naravoslovja ključna. Posebna pozornost je namenjena opremljanju laboratorijev z novo eksperimentalno in računalniško opremo, ki sledi trendom razvoja v svetu. Kakovost raziskovalne opreme laboratorijev je na zelo visoki ravni. Nabavo opreme zagotavljamo z lastnimi sredstvi, pridobljenimi na trgu, in s sredstvi Agencije za raziskovalno dejavnost v

69

sklopu nabave opreme v okviru paketov sofinanciranja. Za pedagoški proces je v zgradbi FNM UM na voljo:5 fizikalnih laboratorijev, mehanična delavnica, 3 temnice, lesna delavnica, kovinska delavnica, elektrotehnični laboratorij, 2 kemijska laboratorija, 3 računalniške učilnice z dostopom do spleta in interaktivnimi tablami. Mobilna interakrivna tabla omogoča uporabo v različnih predavalnicah. Sodelujemo pa tudi z laboratoriji številnih drugih fakultet UM. V vseh prostorih FNM UM je omogočen brezžični dostop do spleta.

Laboratoriji so glede na specifično namembnost opremljeni z vso potrebno inštalacijo in opremo: električno inštalacijo (30mA FID stikalo), varnostnimi stikali za izklop v sili, električnimi vtičnicami na vsakem delovnem mestu, tekočo vodo, plinsko napeljavo, gasilnim aparatom, omrežno povezavo,….

Na FNM UM razpolagamo s standardno laboratorijsko opremo in merilniki: precizne tehtnice, uteži, sferometri, mikroskopi, mikrometri, dinamometri, rotometri, analogni in digitalni osciloskopi, umerjeni analogni in digitalni navadni in precizijski multimetri, aerometri, fonometer, meteorološki merilniki, luxmetri, različne vrste termometrov: tekočinski, plinski, termočleni, termistorji, nizko in visoko napetostni viri, frekvenčni generatorji, leče, stativni material, računalniški kompleti (računalniki, vmesniki (Vernier, V-scope, Cobra), zbirka senzorjev, programska oprema za zajemanje podatkov) za merjenje osnovnih fizikalnih količin (kinematične količine, temperatura, sila, tlak itd)….

Poleg tega je na FNM UM veliko eksperimentalne opreme, ki je nastala kot rezultat diplomskih nalog in se sedaj uporablja v praktikumih in za demonstracijske poskuse pri predavanjih. Med opremo, ki ni zavedena v inventarju, je tudi odpisana oprema iz gospodarskih podjetij ali inštitutov, ki je še vedno uporabna za izvedbo eksperimentalnega dela in jo je fakulteta dobila v dar.

Veliko predmetov ima v okviru laboratorijskega dela predvidene vaje na računalniku. Računalniki v računalniških učilnicah so dovolj zmogljivi za realizacijo programa. Za namene didaktike pouka matematike imamo na vseh računalnikih naloženo ustrezno programsko opremo (npr. MS Office, Java, Graph, GeoGebra, SPSS, eXeCute idr.), posebej pa še didaktične pripomočke, kot so geometrijsko orodje in didaktični modeli za sestavljanje likov, teles in grafov. Temeljni program za numerično modeliranje je program Visual C++, ki je dostopen v okviru MSDN AA, študenti pa bodo uporabljali še prosto dostopno opremo Dynasis, Vensim, Gepasi, PLAS. Na fakulteti imamo še naslednjo licenčno opremo: Mathematica, Origin, Berkeley Madonna, MatLab, Model Maker.

V obdobju 2009-2011 smo laboratorijsko opremo močno posodobili in dopolnili v okviru projekta Norveškega finačnega mehanizma, kjer smo vzpostavili številne izobraževalno-raziskovalne laboratorije. Prav tako smo posodobili računalniški center z računalniško gručo za zahtevno modeliranje kompleksnih pojavov (gruča računalnikov, klima in primerna električna napeljava). Na področju fizike smo vzpostavili naslednje laboratorije: Laboratorij za fiziko okolja, Laboratorij za masno spektroskopijo, Laboratorij za elektrotehniko in Laboratorij za meritve z optično pinceto.

70

Laboratorij za fiziko okolja obsega več manjših prostorov, v katerih je stacionarna oprema. V teh prostorih se nahaja tudi dodatna laboratorijska oprema za meritve in manipulacijo z vzorci. Ostala oprema je prenosna in se lahko uporablja na terenu. Vsa oprema je računalniško vodena in podprta s sodobno programsko opremo za obdelavo in analizo izmerjenih podatkov. Oprema v laboratoriju: invertni polarizacijski mikroskop, rentgenski aparat (35KV) z modulom za rentgensko tomografijo, georadar z antenami za 500 MHz, 800 do 1100 MHz in 1,6 GHz, robustna infrardeča kamera z visokofrekvenčnim zajemanjem slike, set za merjenje radioaktivnosti (merjenje radona v okolju, merjenje alfa, beta in gama žarkov), merilnik visoko in nizkofrekvenčnega elektrosmoga, EPR spektrometer (frekvenca 1 do 1,2 GHz, amplituda modulacije 0,1 mT pri 20 kHz, vdorno globino 1 cm in mejo detekcije 1013 spinov na ml), 2 mobilna UV-VIS-NIR spektrometra, merilnik števila delcev v ozračju, številne merilnike za meritve fizikalnih parametrov v ozračju (certificirani merilniki za merjenje metereoloških parametrov, hitrosti zraka, osvetljenosti površin, koncentracije ogljikovega dioksida…).Laboratorij za masno spektrometrijo vsebuje plinski kromatograf z masnim spektrometrom z avtomatskim vzorčevalnikom in sistemom za ekstrakcijo na trdi fazi.

Laboratorij za merjenje z optično pinceto vsebuje invertni polarizacijski mikroskop Nikon Eclipse Ti-U z lasersko pinceto Aresis Tweez 200si, komoro za stabilizacijo temperature, računalniški sistem, in številni drobni inventar potreben za pripravo vzorcev.

Laboratorij za elektrotehniko je opremljen z delovnimi mizami, ki so opremljene z računalniki in elektrotehničnimi stebri: laboratorij vsebuje plošče za sestavljanje vezij, sončne celice, vetrni generator, LEGO mindstorms basic set (10 verzij)

Laboratoriji na FKKT UM, v katerih bodo študentje predlaganega programa opravili del študijskih obveznosti, so opremljeni s sodobno raziskovalno opremo. Navajamo nekaj reprezentatvnih primerov:- HPLC sistem- Katalitski laboratorijski reaktor- Infrardeči spektrometer- UV/VIS spektrofotometer- biokemijski reaktor (120 mL, 400 bar, 100 °C)- visokotlačni ravnotežni celici z okni (0,5 L, 500 bar; 74 ml, 1000 bar)- mešalna reaktorja (1 x 4 L, 200 oC, 500 bar; 1 x 0,5 L, 200 oC, 450 bar)- visokotlačne črpalke (1 x ročna črpalka – 2000 bar; 1 x Syringe črpalka; 1 x NWA črpalka –

500 bar)- destilacijske naprave (rektifikacijska kolona, oprema za parno destilacijo in diferencialno

destilacijo)- rentgenski praškovni difraktometer AXS-Bruker/Siemens D 5005- sistem za termično analizo METTLER TA 4000- piknometer 1305 (Micrometrics)- ultrazvočni procesor visoke intenzitete Sonics Vibracell VCX-750- visokoenergijski krogelni mlin Spex Modell 8000M- tekočinska kromatografa z izokratsko črpalko in UV/VIS detektorjem (1 x Thermo Separation Products, 1 x Spectra-Physics)

71

- analitsko-preparativni tekočinski kromatograf z gradientno črpalko in UV/VIS detector (Knauer)- gostotomer z nihajočo U-cevko (Anton Paar DMA 512)- tekočinska kromatografa (1 x z detektorjem MS/MS, VARIAN LC/MS/MS 1200; 1 x z detektorjem DAD in UV/Vis Varian Prostar Polychrom)- ionski kromatograf (DIONEX DX 20)- atomski absorpcijski spektrometer (AAS PERKIN ELMER - PE 1100 B)- plinska kromatografa ( 1 x z detektorji FID IN ECD Hewlet Packard 5890; 1 x z detektorjem FID Perkin Elmer 8700)- UV/Vis spektrofotometra (1 x Cary 1E; 1 x Perkin Elmer PE552)

Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko UM (FERI UM)Oprema: nove table, projektorji, računalniki, v več predavalnicah so možne tudi video konference.

Imamo zagotovljeno sodobno in primerno ITK opremo: računalnike in projektorje v učilnicah, brezžično omrežje v učilnicah in v prostorih fakultete, na voljo so delovna mesta na računalnikih tudi na hodnikih. Uporabljamo tudi različne sisteme za vaje oz. sisteme za učenje na daljavo, največ E-študij, nekateri laboratoriji imajo lastne rešitve. Ker kakovostnega študija na področju tehnike ni brez sodobne laboratorijske opreme, tudi to v okviru finančnih možnosti permanentno dopolnjujemo in posodabljamo.

Informacijsko-komunikacijska oprema:- število predavalnic z računalniško projekcijo: 17,- število predavalnic z računalniško projekcijo in multimedio: 2,- skupno število osebnih računalnikov: okrog 1.700,- število osebnih računalnikov v računalniških učilnicah: 248,- število javno dostopnih računalnikov za študente v knjižnici in čitalnici: 10,- število prenosnikov: 293, - število dlančnikov: 24,- število strežnikov: 94,- število tiskalnikov: 189,- število projektorjev: 116,- število skenerjev: 13,- število digitalnih fotoaparatov: 28,- število videorekorderjev: 2,- število televizorjev: 6,- število video kamer (brez internetnih): 11,- število grafoskopov: 5.

43. Kakovostna informacijsko-komunikacijska tehnologija bo stalno na voljo tudi študentom. da ne

44. Prostori in oprema so primerni za izvajanje znanstvene, raziskovalne, umetniške oziroma strokovne dejavnosti. da ne

72

Utemeljitev:Oprema vseh laboratorijev je na voljo študentom. Oprema laboratorije je navedena v prilogi k točki 42.

Informacijsko-komunikacijska tehnologija Računalniške učilnice se nahajajo v naslednjih prostorih: 0.86, AVLA, P3 na Gosposvetski 84. Za študente FNM UM je vstop vanje prost.

V učilnici 0.85 je skupaj 20 osebnih računalnikov, ki so v času predavanj namenjeni predvsem vodenim vajam in seminarjem po urniku; v pomoč vodji vaj je na stropu učilnice tudi projekcijska naprava, ki sliko z njegovega računalniškega monitorja projicira na veliko platno, ter interaktivna elektronska tabla. Konfiguracija računalnikov: • procesor Intel Core 2 Quad 2.50 GHz, 4 GB pomnilnika, 500 GB trdi disk, grafična kartica ATI Radeon R4670 1 GB, 19" LCD monitor, DVD RW optična enota, 6 USB vtičev (od tega 2 spredaj), zvočna kartica, tipkovnica s SLO znaki, optična miška s podlogo; • operacijski sistem Windows 7 Professional SLO SP1, MS Office 2010 SLO, MS Visual Studio 2010, SolidWorks 2010, Wolfram Mathematica 8, SPSS 19, Origin 8, NetControl 2, različni brezplačni oz. odprtokodni programi (npr. za matematiko), razni pomožni programi…V učilnici AVLA je skupaj 18 osebnih računalnikov ki so v času predavanj namenjeni predvsem vodenim vajam in seminarjem po urniku; v pomoč vodji vaj je na stropu učilnice tudi projekcijska naprava, ki sliko z njegovega računalniškega monitorja projicira na veliko platno, ter interaktivna elektronska tabla.

Konfiguracija računalnikov: • procesor Intel Core 2 Duo 2.40 GHz, 4 GB pomnilnika, 60 GB trdi disk, grafična kartica integrirana na osnovni plošči, 22" LCD monitor, DVD RW optična enota, 4 USB vtiče, zvočna kartica, tipkovnica s SLO znaki, optična miška s podlogo; • operacijski sistem Windows 7 Professional SLO SP1, MS Office 2010 SLO, MS Visual Studio 2010, SPSS 19, različni brezplačni oz. odprtokodni programi (npr. za matematiko), razni pomožni programi…

V učilnici P3 na Gosposvetski 84 je skupaj 16 osebnih računalnikov, ki so v času predavanj namenjeni predvsem vodenim vajam in seminarjem po urniku; v pomoč vodji vaj je na stropu učilnice tudi projekcijska naprava, ki sliko z njegovega računalniškega monitorja projicira na veliko platno, ter interaktivna elektronska tabla.Konfiguracija računalnikov: • procesor Intel Core 2 Duo 2.80 GHz, 2 GB pomnilnika, 80 GB trdi disk, grafična kartica integrirana na osnovni plošči, 19" LCD monitor, DVD RW optična enota, 4 USB vtiče, zvočna kartica, tipkovnica s SLO znaki, optična miška s podlogo;• operacijski sistem Windows 7 Professional SLO SP1, MS Office 2010 SLO, MS Visual Studio 2010, SPSS 19, različni brezplačni oz. odprtokodni programi (npr. za matematiko), razni pomožni programi…

Študenti imajo na strežniku FNM na voljo tudi določen osebni diskovni prostor, kamor lahko trajno shranjujejo svoje dokumente, spletne strani in ostale informacije, ki jih potrebujejo pri študiju.

73

Računalniški učilnici za študente na FKKT UM v obsegu 86 m2 (40 sedišč) razpolagata s 35 osebnimi računalniki in tiskalnikom. Trenutno je študentom na razpolago med drugim naslednja programska oprema: Adobe Acrobat, Aspen 11, Chem Office, Corel Draw 10, Digital Visual Fortran, Gams, MS Office, MS Project 9, Origin Teach Me, Isis Draw, Matematica, MathCad 2000, Mathtype, Mipsyn, Pfleiderer Nobvotherm, Polymath 5, SmartDraw 4, Super Target, SuperPro Design 2, Water Pinch.

Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko UM (FERI UM) Prostori so primerni, zagotovljena je optimalna zasedenost (od 7. do 21. ure).Vsi prostori fakultete so pokriti z brezžičnim omrežjem, kar daje študentom in ostalim možnost, da imajo preko svojih prenosnikov ali drugih terminalnih naprav kjerkoli na fakulteti zmeraj dostop do medmrežja. Na fakulteti obstaja torej odlična informacijsko-komunikacijska infrastruktura, ki daje študentom dobre pogoje za učinkovit študij.

Druga oprema, ki daje podporo pedagoškemu, raziskovalnemu in razvojnemu delu, je porazdeljena po laboratorijih. Skladno s potrebami pri izvajanju učnih vsebin so laboratoriji opremljeni z opremo, ki omogoča kakovostno izvajanje eksperimentalnega in raziskovalnega dela učnih vsebin.

Seznam najpomembnejše strojne opreme:- spajkalne postaje: 5,- osciloskopi: 64,- spektralni analizatorji: 2,- logični analizatorji: 2,- mešalna miza: 1,- digitalni multimetri: 53,- univerzalni analogni merilni instrument: 12,- voltmeter analogni: 6,- ampermeter analogni: 6,- dig. multimeter+frekvencmeter+funkcijski generator+DC napajalnik Metex: 6,- usmerjevalniki: 7,- stikala Cisco: 3,- funkcijski generatorji: 54,- pulz generator: 1,- sinusni generator: 1,- elektronski števec 1 GHz: 1,- merilnik L in C: 4,- miliohm meter: 2,- merilnik popačenj: 2,- merilnik moči: 11,- merilnik pretoka: 1,- pH meter: 1,- tlačna tehtnica: 2,- vakumska tehtnica: 1,- različni manometri: 10,- merilniki tlaka DMT: 3,

74

- merilnik nivoja: 2,- infrardeči merilnik obratov: 1,- infrardeči termometer: 1,- digitalni števec električne energije: 1,- stroj za izdelavo prototipnih vezij? PCB LPKF PROTOMAT: 1,- trojni napajalniki: 27,- stabilizirani usmernik z GPIB vodilom: 3,- programatorji (Atmel, Xeltek, Allmax): 4,- UMTS mobilni telefoni,- mikroprocesorske plošče z Motorolo 68000: 9,- razvojne plošča DSP: 18,- DSP-2 učni sistemi za učenje regulacij in robotike: 13,- AVR Starter Kit: 1,- National Instruments-funkcijska kartica: 24,- NMT bazna postaja RS4000,- NMT bazna postaja RS410,- MTX simulator za bazno postajo,- PXI merilni sistem: 1,- VXI merilni sistem: 3,- SCXI merilni sistem: 1,- merilni sistem z dlančnikom: 2,- število robotov:- 2 industrijski robotski roki,- 1 mobilni robot,- 3 šolske robotske roke,- 1 kartezični robotski sistem,- Allen-Bradley PLC sistem: 1,- haptične naprave: 2,- stereo vision sistem: 1,- gibalni mehanski sistemi: 2,- tokovne klešče: 5,- preizkuševalna klimatska komora, možnost upravljanja z računalnikom: 1,- laboratorijska peč: 1,- model za hidravlično demonstracijo: 1,- model pnevmatski za demonstracijo: 1,- varilnik za optična vlakna Ericsson FSU 975 PM-A: 1,- optični reflektometer GN NetTest TD-3486: 1,- laserski gonilnik ILX Lightwave LDC-3712: 1,- laserski gonilnik Newport 505: 1,- merilnik svetlobnega toka HP 8153A: 5,- He-Ne Laser: 4,- optični spektralni analizator ANDO AQ6317B: 1,- ojačevalnik Stanford Research Systems SR560: 1,- optični mikroskop Olympus BH-2: 1,- York ultrazvočni rezalnik za optična vlakna: 1,- Lock-in ojačevalnik EG&G Instruments 7260: 1,- temperaturni kalibrator Jofra D55SE: 1,

75

- nastavljivi transformator 3-fazni: 4,- merilni sistem-dSpace: 4,- servo pogoni s pretvorniki: 5,- digitalni tahometer: 1,- diferenčne napetostne sonde: 9,- aktivni magnetni ležaji - sistem: 1,- modelna elektrarna-30kW z zaščitnim sestavom in računalniškim sistemom za vodenje in nadzor: 1,- numerični in statični zaščitni releji:1,- sistem za sekundarno preizkušanje relejev OMICRON: 1,- naprava za testiranje izolacije: 1,- pikoampermeter: 1,- magnetizirna naprava: 1,- merilna oprema za magnetne meritve,- merilni jarmi: enoploščni merilni jarem, Eipsteinov jarem,- merilnik elektromagnetnega polja s sondami,- spektralni analizator,- merilna oprema Textronix (Programibilni multimeter, osciloskop, tokovne klešče, ..),- analizator moči NORMA D6000 M,- analizator moči NORMA D5255 M,- merilni sistem za zajemanje podatkov FieldPoint (National Instruments),- merilno mesto za linearne električne stroje,- merilno mesto z dinamo tehtnico in zavoro RAPIDO za električne rotacijske stroje do moči 5 kW,- merilno mesto z dinamo zavoro RAPIDO za električne rotacijske stroje do moči 5 kW, - merilno mesto za električne rotacijske stroje do moči 22 kw,- merilno mesto za električne rotacijske stroje do moči 35 kw,- merilno mesto za električne rotacijske stroje do moči 65 kw,- trifazno merilno mesto razreda 0.1,- napajalno mesto (elektrarna ) s sinhronskim generatorjem moči 190 kVA 400/460V 50/60Hz in pogonskim asinhronskim motorjem moči 105 kW,- analizator kakovosti električne energij-DRANETZ TECTRA,- multimeter NORMA,- NORMA-UNILAP 100 (Preskušanje hišnih inštalacij),- NORMA GEOX (Merjenje upornosti zemlje in ozemljil),- METREL TERAOHM,- prebojni aparat ISKRA NL0014,- naprava za preskušanje izolacijske trdnosti olja do 240 000 V,- FD3 Merilnik magnetnega polja,- VN preskusni transformator sinusne izmenične napetosti 350 kV,- Marxov generator standardnega udarnega vala do 300 kV,- izvor enosmerne napetosti 100 kV,- merilno krogelno iskrilo,- naprava za merjenje delnih praznitev elementov nizke in srednje napetosti,- kapacitivni delilnik za merjenje izmenične napetosti do 300 kV,- Ohmski delilnik napetosti za merjenje enosmernih napetosti do 100 kV,- regulacijski transformator 400/400 V,

76

- naprava za preskus segrevanja nizko in srednjenapetostnih naprav do 10 000 A,- Schaffner generator (Izvor udarnih napetosti do 10 kV in udarnih tokov 10 kA),- prenosna naprava za preskušanje enosmernih in izmeničnih napetosti do 30 kV,- SIMATIC,- SIMOVERT MASTER DRIVE + asinhronski motor,- SIMOREG DC MASTER + enosmerni motor,- PROFIBUS,- aktivno breme za simulacijo bremen z različnimi karakteristikami,- tiristorski napajalnik za mehki zagon AM,- magnetna zavora na vrtinčne tokove in histerezna zavora s pripadajočim regulatorjem,-XILINX® SPARTAN™-3A Evaluation Kit: 10,-Altium NanoBoard 3000: 1,- Rigol DS1102 digitalni osciloskop: 8,- Rigol DG1022 digitalni funkcijski generator:3,- ojačevalnik biomedicinskih signalov EMG-USB2 (OT Bioelettronica, 256 kanalov): 1- ojačevalnik signalov EEG g.USBamp (g.tec, 16 kanalov): 1- sledilnik gibanju Polhemus Fastrak: 1

Seznam najpomembnejše programske opreme:- Corel 7: 6,- Corel 8: 6,- Macromedia Studio 8: 15,- Macromedia Web Tools MX: 10,- Adobe Premiere 4.0: 10,- LabView 6.1: 12,- Matlab 6.1: 12,- Lattice Design Expert: 12,- Eclipsa (Java),- Orodje HTK,- Cubase z pripadajočo studijsko opremo,- AVR Studio,- Object Geode: 15,- TAU G2 University Pack: 15,- SDL Suite University Pack : 15,- Logic Works: 8,- Orcad: 1,- Spice ICAP4: 1,- Xact: 1,- Microsoft Windows,- MS Office: 4,- Visual Studio 2005,- FrontPage,- ICAP 4 Demo: 15,- Graphmatica,- WinRobsim programski paket,- Multisim: 10,- Rockwell Software,

77

- OMRON,- Drive monitor,- Step 7,- Simatic WinCC,- Netomag,- PSCAD/EMTDC,- Programi za simulacijo električnih pogonov-ORANGE ENTERPRIZES,- VECTOR FIELD,- NEPLAN,- RELUX,- CADdy++,- ISE WebPACK Design Software: 12,- Altium designer - razvojni sistem za načrtovanje elektronskih izdelkov: 15,- ARDUINO-razvojno okolje za AVR mikrokrmilnike: 12,- BASCOM AVR demo: 12,- Packet Tracer.

45. Prostori so primerni za študente s posebnimi potrebami. da delno ne

Utemeljitev:Fakulteta za naravoslovje in matematiko (FNM UM)Na Fakulteti za naravoslovje in matematiko vsi trajno delujemo v ustvarjanju študijskega okolja, ki je prijazno in prilagojeno posebnim potrebam študentov in zagotavlja njihov uspešen študij v skladu s Pravilnikom o študentih s posebnim statusom na Univerzi v Mariboru št. A5/2010-41 AG in Pravilnikom o študijskem procesu študentov invalidov Univerze v Mariboru.Študenti s posebnimi potrebami so pozvani, da v referatu oddajo ustrezne prošnje za priznanje posebnega statusa študenta v skladu z določili zgoraj navedenih pravilnikov, pri čemer v prošnji navedejo želene oblike prilagoditve študijskega procesa glede na svoje individualne potrebe. Informacije za študente s posebnimi potrebami so dostopne na spletni strani Fakultete za naravoslovje in matematiko: http://www.fnm.uni-mb.si/images/files/pravilniki/pravilnik_o_studentih_s_posebnim_statusom.pdfOb vsakem začetku študijskega leta organiziramo srečanja študentov s posebnimi potrebami in predstojniki oddelkov. Na skupnem srečanju študentje predstavijo svoje posebne potrebe, skupaj s predstojniki in posameznimi profesorji pa dogovorimo konkretne ukrepe za vsakega študenta posebej.Dostop do fakultete je študentom s posebnimi potrebami omogočen na posebni lokaciji (stranski vhod), kjer so jim na voljo označeni parkirni prostori, omogočen je primeren vstop v zgradbo fakultete, dostop do dvigala in tudi premična ploščad. Glavni vhod v fakulteto tega ne omogoča, ker pred njim ni prostora za parkiranje, zato ni primeren za dostopanje študentov s posebnimi potrebami.

78

Študentom s posebnimi potrebami so tako na Fakulteti za naravoslovje in matematikona razpolago:- stalna premična ploščad za dostop v pritličje FNM, - dvigalo s tipkami v Braillovi pisavi za slepe in slabovidne je v objektu, - dvigalo za osebe na invalidskih vozičkih iz kletnih prostorov objekta, za dostop do nadstropij, kjer se izvaja pedagoški proces,- parkiranje pred fakulteto je individualno zagotovljeno na parkirišču neposredno pred fakulteto.V prostorih, ki jih Fakulteta za naravoslovje in matematiko uporablja še dodatno za izvajanje študijskega procesa in so izven sedeža fakultete, so študentom s posebnimi potrebami zagotovljeni označeni parkirni prostori in omogočen dostop v prostore, kjer se izvaja pedagoški proces.

Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru (FERI UM)

Vhodi na fakulteto so dostopni neposredno iz javnih površin z urejenimi klančinami, ki so primerne tudi za gibalno ovirane študente. Gibalno oviranim študentom nudimo parkirne prostore v podzemni garaži objekta G2, od koder se lahko z dvigalom pripeljejo do predavalnic, laboratorijev in računalniških učilnic. Na fakulteti so urejena tudi funkcionalna in varna stopnišča, oprijemala in ograje. Dvigala so dimenzij, ki so primerna tudi za študente na invalidskih vozičkih, prav tako so prilagojene in dosegljive tudi kljuke na vratih. Primerno urejeni in prilagojeni so posebni sanitarni prostori. Žal v dvigalih nimamo zvočnih opozoril. S študenti invalidi se glede možnih prilagoditev dogovarjamo individualno.

Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo (FKKT UM)Prostori FKKT se nahajajo v istem sklopu objektov kot prostori FERI, zato obrazložitev podana za FERI smiselno velja tudi za FKKT.

46. Oprema je primerna za študente s posebnimi potrebami. da delno ne

Utemeljitev:Fakulteta za naravoslovje in matematiko (FNM UM)Reševanje problemov študentov s posebnimi potrebami poteka individualno. Komisija za študijske zadeve izda odločbo o posebnem statusu študenta. Visokošolska sodelavka opravi izobraževanje za delo s študenti s posebnimi potrebami. V obstoječih študijskih programih imamo nekaj študentov s posebnimi potrebami zaradi zdravstvenih težav in z vsakim posebej uskladimo delo, od izvajanja primernih eksperimentalnih nalog do izvedbe ocenjevanja znanja, dodatnih tutorskih ur zaradi občasnih nezmožnosti prisotnosti študenta na predavanjih in vajah idr.

79

Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru (FERI UM)

V vseh predavalnicah je urejena primerna osvetlitev, prav tako nudimo tudi ojačevalce zvoka za naglušne osebe. Študentom je na voljo tudi sistem za avtomatsko snemanje predavanj in vaj. Delno je mogoče prilagoditi tudi spletne strani. Pošiljanje SMS sporočil si lahko študenti prilagodijo preko bralnika RSS. Težave študentov s posebnimi potrebami rešujemo individualno, predvsem pa s polnim razumevanjem in pripravljenostjo pomagati. V okviru svojih možnosti jim skušamo nuditi primerne didaktične pristope in vso drugo pomoč, da lahko sledijo učnemu procesu. V primeru, da se bo za izobraževanje na naši fakulteti odločil študent, ki bo potreboval dodatno oziroma posebno opremo za svoje izobraževanje, bomo v okviru naših zmožnosti, to opremo zagotovo tudi priskrbeli. Fakultete žal ne prejemajo posebnih sredstev za nakup tovrstne opreme, zato opremo kupujemo iz lastnih sredstev.

Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo (FKKT UM)

Težave študentov s posebnimi potrebami rešujemo individualno. Opremo za študente s posebnimi potrebami bomo priskrbeli ko se bo pojavila potreba.

47. Visokošolski zavod ima v okviru zavoda visokošolsko knjižnico, ki zagotavlja knjižnično informacijsko dejavnost in dostop do ustreznega knjižničnega gradiva s področij: študija, da ne znanstvene, raziskovalne, umetniške oziroma strokovne dejavnosti

visokošolskega zavoda. da ne

48. Predvidena obvezna študijska literatura je študentom brezplačno dostopna: v knjižnici, da ne v digitalni knjižnici ali e-učnem okolju. da ne

49. Predvidena priporočljiva študijska literatura je študentom brezplačno dostopna: v knjižnici, da ne v digitalni knjižnici ali e-učnem okolju. da ne

50. Visokošolski zavod ima sklenjene pogodbe z javnimi in drugimi knjižnicami. da ne

Utemeljitev:Fakulteta ima lastno knjižnico (opisana v nadaljevanju), prav tako pa je članica Univerze v Mariboru Univerzitetna knjižnica Maribor (UKM). Preko UKM imajo zaposleni in študenti dostop do številnih baz. Miklošičeva knjižnica – FPNM je matična knjižnica treh fakultet: Filozofske fakultete Univerze v Mariboru (UM FF), Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru

80

(UM PEF) in Fakultete za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru (UM FNM). Uporabna površina knjižnice je 902 m2, ima 144 čitalniških mest in se nahaja v pritličju stavbe na Koroški cesti 160. Knjižnica je v osnovi namenjena študentom, učiteljem in raziskovalcem vseh treh fakultet za podporo pedagoškega procesa in znanstvenoraziskovalnega dela. Podatki o Miklošičevi knjižnici – FPNM so na spletni strani http://www.ff.uni-mb.si/knjiznica/.Miklošičeva knjižnica - FPNM je polnopravna članica sistema COBISS.SI (dostopno na http://www.izum.si). Celoten knjižnični fond je računalniško obdelan in dosegljiv v lokalni bazi PEFMB (sigla 50317) http://www.cobiss.si/. Iskanje gradiva v lokalni bazi PEFMB oz. lokalnih bazah posameznih knjižnic in v vzajemni bibliografski bazi je uporabnikom omogočeno preko 14 računalnikov z dostopom preko interneta. V prostorih knjižnice so urejeni priključki za prenosne računalnike in brezžična internetna povezava (EDUROAM), uporanniki uporabljajo tudi svoje osebne telefone.Osnovne storitve Miklošičeve knjižnice – FPNM so: izposoja gradiva na dom (izdajanje gradiva naročanje, rezerviranje, podaljševanje … in vračanje gradiva) in v čitalnico, medknjižnična izposoja, nabava gradiva, obdelava novega gradiva, urejanje knjižnične zbirke, vodenje bibliografij raziskovalcev, poizvedbe v bazah podatkov, izobraževanje uporabnikov, informiranje in komuniciranje z uporabniki glede gradiva in uporabe knjižnice.Na dan 31. 12. 2013 je knjižnični fond obsegal 136.142 enot. Letni prirast je znašal 3.449 enot, odpisali smo 540 enot. V knjižnici redno letno odpišemo mrtvi fond (gradivo, ki se ne izposoja). V letu 2013 je izposoja na dom znašala 103.276, v čitalnico 8.706, skupaj torej 111.982 enot.Knjižnični fond obsega monografske publikacije (učbeniki in skripta, strokovne in znanstvene knjige, priročniki, enciklopedije, leksikoni, slovarji in zbirka učbenikov za osnovne in srednje šole za potrebe izvajanje študijskih praks študentov), serijske publikacije in neknjižno gradivo.Učbenike in ostalo študijsko literaturo kupujemo glede na potrebe članic (obvezna in priporočene študijska literatura). V prostem pristopu, ki je urejen po modificiranem UDK sistemu, je novejše gradivo in fond, ki se najpogosteje izposoja, in obsega približno 50.000 enot. Pod knjižnico je skladišče, kjer stoji gradivo prav tako v prostem pristopu, vednar to gradivo pogosto prinesemo uporabnikom mi.Čitalniško gradivo je namenjeno za uporabo v knjižnici. Obsega po en izvod obvezne študijske literature, učbenike, naloge, vaje in metodične priročnike osnovnih in srednih šol, enciklopedije, slovarje, priročnike z različnih področij in smeri študija. Sem sodijo tudi diplomska dela, magisteriji in doktorati (12.811 enot). Od leta 2009 so vsa diplomska dela, magisteriji in doktorske disertacije naložene v Digitalno knjižnico Univerze v Mariboru (DKUM) in tako dostopne v polnem besedilu 24 ur na dan. V letu 2013 je bilo v DKUM naloženih 606 del (273, 220, 113) http://dkum2.uni-mb.si/podrocje.aspx, tako da je skupaj dostopno že več kot 3.200 del v polnem besedilu. V Mali časopisni čitalnici so na voljo znanstvene, strokovne in poljudne revije ter dnevno časopisje. V letu 2013 smo imeli naročenih 53 naslovov tujih (21, 20, 12) in 84 naslovov domačih (33, 34, 17) serijskih publikacij, skupaj vseh serijskih publikacij 254 (113 tujih in 141 domačih). Dostop do elektronskih revij je urejen v lokalni bazi Miklošičeve knjižnice – FPNM, kjer je gradivo kupljeno, je pri bibliografskem vpisu dodana povezava; konzorcijski dostop pa poteka preko UKM-ovega strežnika.

81

Uporabniki lahko do elektronski virov dostopajo v knjižnici, po hodnikih fakultet, v računalnicah, kabinetih. Študentom Univerze v Mariboru (UM) in zaposlenim na UM je omogočena storitev oddaljenega dostopa do elektronskih virov UM. Na FKKT in FERI UM je študentom na voljo tudi knjižnica Tehniških Fakultet, ki je skupna za štiri tehniške fakultete - poleg FKKT in FERI še Fakultete za strojništvo in Fakultete za gradbeništvo. Knjižnica je primarno namenjena študentom, profesorjem in raziskovalcem tehniških fakultet, odprta pa je tudi drugim uporabnikom. Podatki o knjižnici Tehniških fakultet in njenih storitvah so dostopni na spletnem naslovu: http:///www.ktfmb.uni-mb.si/. Knjižnica je polnopravna članica sistema COBISS (dostop: http://www.izum.si). V letu 2012 je knjižnični fond obsegal 90.529 enot. Učbeniki so večinoma v slovenskem jeziku, knjige in ostala literatura pa tudi v angleškem in drugih svetovnih jezikih. Večina gradiva je v prostem pristopu in je urejena po UDK sistemu postavitve. Med čitalniško gradivo sodijo tudi diplomska dela univerzitetnih in visokošolskih programov, magistrska in doktorska dela. V letu 2011 je bilo 1.187 enot s FKKT. V časopisni čitalnici so na voljo znanstvene, strokovne in poljudne revije ter dnevni časopisi. V letu 2012 je bilo naročenih 161 naslovov revij, od tega FKKT 34 naslovov (29 tujih in 5 slovenskih). Knjižnica Tehniških fakultet je v študijskem letu 2012/13 vključena v sledeče konzorcije za elektronski dostop:- ScienceDirect- SpringerLink- Wiley Interscience- Emerald- IEEE/IEE Electronic Library- ACS- SAGE Premier

51. Viri financiranja so zagotovljeni vsaj za obdobje akreditacije. da,v celoti delno ne

Utemeljitev:Fakulteta za naravoslovje in matematiko (FNM UM)Fakulteta za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru je javni zavod, študijski programi so financirani iz javnih sredstev. Financiranje poteka v skladu z določili Zakona o visokem šolstvu (ZViS, Ur. l. RS št. 32/2012 – UPB 7 s spremembami in dopolnitvami 50/2012 – ZUJF, 57/2012 – ZPCP-2D, 109/2012 in 85/2014) o zagotavljanju finančnih sredstev za financiranje dejavnosti javnih visokošolskih zavodov ter Uredbe o javnem financiranju visokošolskih zavodov in drugih zavodov Ur. l. RS št. 7/2011 s spremembami. Finančni delež sodelujočih fakultet je opredeljen s Sporazumom o prijavi in izvajanju študijskega programa »predmetni učitelj«.

Utemeljitev za FKKT

Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo v Mariboru je javni zavod, študijski programi so financirani iz javnih sredstev. Financiranje poteka v skladu z določili Zakona o visokem šolstvu (72. člen Zakona, Ur. l. RS št. 32/2012, upoštevajoč Zakon za uravnoteženje javnih financ Uradni list RS, št. 40/2012 in spremembe Uradni list RS, št. 109/2012) o zagotavljanju

82

finančnih sredstev za financiranje dejavnosti javnih visokošolskih zavodov ter Uredbe o javnem financiranju visokošolskih zavodov (Ur. l. RS, št. 7/2011).

Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (FERI UM)Viri financiranja imajo svojo podlago v Zakonu o visokem šolstvu UPB7 (Ur. l. RS, št. 32 /2012- uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami 50/2012 – ZUJF, 57/2012 – ZPCP-2D, 109/2012 in 85/2014) ), o zagotavljanju finančnih sredstev za financiranje dejavnosti javnih visokošolskih zavodov ter Uredbi o javnem financiranju visokošolskih zavodov in drugih zavodov NPB2 (Ur. l. RS, št. 7/11, 34/11 Odl. US, 64/12 in 12/13). Viri financiranja so za obdobje akreditacije delno zagotovljeni s strani Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šolstvo skladno z Uredbo o javnem financiranju visokošolskih zavodov in drugih zavodov (Ur. l. RS, št. 7/2011). Uredba v celoti ne pokriva stroškov za izvajanje pedagoškega procesa. Fakulteta pokriva materialne stroške s sredstvi, pridobljenimi iz tržne dejavnosti. Z raziskovalnimi sredstvi se omogoča nabava raziskovalne opreme, ki se uporablja tudi v pedagoškem procesu in znanstvenem delovanju študentov.

52. Zagotovljena so finančna in materialna sredstva, ki omogočajo uresničevanje ciljev iz strateškega načrta. da ne

Utemeljitev:Fakulteta za naravoslovje in matematiko (FNM UM)Fakulteta za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru je javni zavod, ki se financira v okviru Uredbe o javnem financiranju visokošolskih zavodov in drugih zavodov (Ur. l. RS, št. 7/2011, upoštevajoč odločitev ustavnega sodišča Uradni list RS, št. 34/2011 ter spremembe Uradni list RS, št. 64/2012 in Uradni list RS, št. 12/2013).

Utemeljitev za FKKT

Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru je javni zavod, ki se financira v z proračunskimi sredstvi v okviru Uredbe o javnem financiranju visokošolskih zavodov in drugih zavodov (Ur. l. RS, št. 7/2011). Za uresničevanje vseh ciljev strateškega načrta pa fakulteta pridobiva tudi proračunska sredstva v okviru Agencije za raziskovalno dejavnost RS in neproračunska sredstva v okviru projektov EU in projektov za gospodarstvo.

Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (FERI UM)FFERI UM vsako leto v začetku leta pripravi Program dela in Finančni načrt za tekoče leto. V Programu dela se predvidijo kratkoročni cilji in dolgoročni cilji in viri za uresničevanje teh ciljev. Ker Ministrstvo za izobraževanje, znanost, in šport po Uredbi teh virov ne zagotavlja v celoti. Fakulteta manjkajoče vire pridobiva na javnih razpisih tako na nacionalnem, tržnem in mednarodnem področju. Uspešnost pridobivanja projektov oziroma drugih sredstev se kaže v tem, da sredstva po Uredbi glede na celotne prihodke fakultete za leto 2013 predstavljajo le 63,92 %. Kljub temu, da sredstva po Uredbi ne zadoščajo, se pedagoški proces izvaja v celoti in kakovostno.

83

53. Sredstva za študijsko, znanstveno, raziskovalno, umetniško oziroma strokovno dejavnost so dolgoročno zagotovljena iz različnih virov. da ne

Utemeljitev:Fakulteta za naravoslovje in matematiko (FNM UM)Fakulteta za naravoslovje in matematiko je samostojno pot začela leta 2007 po preoblikovanju stare Pedagoške fakultete (v letu 2006), zato njeno financiranje izhaja iz financiranja humanistike. FNM UM je od PEF UM prevzela pedagoške študijske programe s področja fizike, matematike, kemije, biologije, računalništva in tehnike ter nepedagoški študijski program matematike, ki se je izvajal že na stari Pedagoški fakulteti, poleg tega pa je vpeljala še nove študijske programe (Fizika, Ekologija z naravovarstvom, Biologija) v skladu z novim poslanstvom fakultete. V skladu s takrat veljavno Uredbo o javnem financiranju visokošolskih in drugih zavodov, članic univerze naj bi fakulteta postopno pridobila višja sredstva, kar pa se zaradi vsakoletnih sprememb Uredbe in na koncu tudi njene dokončne ukinitve v obliki, kot je veljala ob ustanovitvi fakultete, ni zgodilo, zato fakulteta še vedno ni dosegla ustreznega financiranja.

Fakulteta znaten delež sredstev pridobiva iz mednarodnih projektov, v letih 2009 do 2011 tudi do 45% vseh sredstev fakultete. Prav tako predstavlja pomembno dejavnost fakultete izvajanje raziskovalnih projektov za slovenska podjetja, kjer pa smo v preteklem letu opazili trend zmanjševanja. Vsako leto se povečuje tudi delež sredstev, ki jih fakulteta pridobi od ARRS za izvajanje raziskovalnih projektov.

Utemeljitev za FKKT:

Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo za svojo študijsko dejavnost pridobiva sredstva v skladu z Uredbo o javnem financiranju visokošolskih in drugih zavodov. Razen tega ima FKKT sklenjeno pogodbo s FNM o sofinanciranju skupnega študijskega programa Izobraževalna kemija. FKKT pa pridobiva sredstva za študijsko dejavnost tudi s pomočjo internega poračunavanja med članicami UM, saj zaposleni na FKKT izvajajo pedagoško dejavnost tudi na drugih članicah.Sredstva za študijsko dejavnost že vrsto let znašajo okoli 50% vseh prihodkov fakultete. Ostalih 50% pa izhaja iz raziskovalne dejavnosti, večinoma iz projektov, programov in usposabljanj MR-jev (približno 25%), ostalih 25% pa predstavljajo raziskovalna sredstva EU in na podlagi sodelovanja z gospodarstvom.

Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (FERI UM)Sredstva za študijsko dejavnost so zagotovljena z Uredbo o javnem financiranju visokošolskih zavodov in drugih zavodov. Sredstva za raziskovalno, umetniško oziroma strokovno dejavnost niso v celoti dolgoročno zagotovljena. Zagotovljena sredstva predstavljajo sredstva programskih skupin, preostala sredstva pa fakulteta pridobiva na različnih razpisih, tako na mednarodnem, tržnem in nacionalnem področju.

84

54. Visokošolski zavod ima sklenjene srednjeročne in dolgoročne pogodbe za financiranje znanstvenega, raziskovalnega, umetniškega oziroma strokovnega dela.

da ne

Utemeljitev:Fakulteta za naravoslovje in matematiko (FNM UM)Fakulteta za naravoslovje in matematiko ima preko izvajanja domačih in mednarodnih projektov sklenjene srednjeročne in dolgoročne pogodbe za financiranje znanstvenega, raziskovalnega in strokovnega dela. Podatki o raziskovalni dejavnosti Fakultete za naravoslovje in matematiko so dostopni na spletni povezavi http://www.fnm.uni-mb.si/index.php?option=com_content&view=article&id=19&Itemid=48&lang=sl

Utemeljitev za FKKT:

Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo ima preko Agencije za raziskovalno dejavnost RS sklenjenih več srednjeročnih in dolgoročnih pogodb za financiranje znanstvenega in raziskovalnega dela v okviru petih programskih skupin (pogodbe do leta 2020). Podatki o programskih skupinah so dosegljivi na spletnih straneh ARRS:

http://www.sicris.si/search/org.aspx?opt=5&lang=slv&id=697

Poleg tega ima FKKT UM sklenjenih več srednjeročnih pogodb s podjetji v Sloveniji.

Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (FERI UM)Fakulteta ima sklenjene pogodbe za financiranje naslednjih programskih skupin:P2-0028 Mehatronski sistemi 1. 1. 2009-31. 12. 2014P2-0041 Računalniški sistemi, metodologije in inteligentne storitve 1. 1. 2009-31. 12. 2014P2-0057 Informacijski sistemi 1.1.2014-31.12.2017P2-0065 Telematika 1.1.2013-31.12.2016 P2-0069 Napredne metode interakcij v telekomunikacijah 1.1.2014-31.12.2017P2-0114 Aplikativna elektromagnetika 1. 1. 2009-31. 12. 2014P2-0115 Vodenje elektromehanskih sistemov 1. 1. 2009-31. 12. 2014P2-0368 Optični senzorji in napredni interaktivni vmesniki 1.1.2013-31.12.2017 ter ostale pogodbe, ki so vezane na čas trajanja posameznih projektov. Število bilateralnih projektov v obdobju od leta 1999 do 2014: 111.Število zaključenih komunitarnih projektov od leta 2000 do 2013: 76.Število komunitarnih projektov v letu 2014: 21. Podatki o tekočih in zaključenih projektih Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko so dosegljivi na spletnem naslovu http://feri.um.si/raziskovanje/projekti/.

85

55. Sredstva, namenjena za izobraževalno oziroma študijsko, znanstveno, raziskovalno, umetniško oziroma strokovno delo, so gospodarno načrtovana in učinkovito razporejena. da ne

Utemeljitev:Fakulteta za naravoslovje in matematiko (FNM UM)Poslovodni odbor Fakultete za naravoslovje in matematiko odloča o poslovanju, o zadevah materialne narave ter o upravljanju in razpolaganju s sredstvi, ki jih je Fakulteta za naravoslovje in matematiko pridobila v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun.

Poslovodni odbor v skladu s statutom določi svoje naloge in sprejme poslovnik ter program dela.

Struktura sredstev po letih je (Š=študijska dejavnost (sredstva MVZT), RS=raziskovalna in strokovna dejavnost)

Š RS2014 75% 25%2013 77% 23%2012 58% 42%2011 60% 40%2010 56% 44%2009 68% 32%2008 82% 18%2007 86% 14%

Podrobnejšo delitev sredstev RS podajamo za leto 2014: 75 % MIZŠ, 12 % sredstva ARRS, 6 % evropska sredstva in 7 % vsi drugi viri. Vsa sredstva se porabljajo namensko v skladu s sklenjenimi pogodbami za aktivnosti, za katere so pogodbe sklenjene.

Utemeljitev za FKKT:

Proračunska sredstva namenjena izobraževalni oz. študijski dejavnosti se zmanjšujejo iz leta v leto in so od leta 2009 upadla za več kot 10%. Navkljub temu krčenju sredstev je FKKT z racionalizacijo izvajanja študijskih programov in gospodarno razdelitvijo uspela izvesti vse načrtovane študijske programe.Sredstva namenjena za znanstveno in raziskovalno delo pa so strogo namenska in se porabljajo v skladu z podpisanimi pogodbami in niso predmet razporejanja.

Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (FERI UM)Struktura porabe sredstev je strogo namenska z dovoljenim odstopanjem. Fakulteta sredstva, namenjena za izobraževalno oziroma študijsko, znanstveno, raziskovalno, umetniško oziroma strokovno delo, načrtuje za vsako tekoče leto v Programu dela in Finančnem načrtu Univerze v Mariboru.

86

V skladu z določili Uredbe se sredstva za študijsko dejavnost namenijo za plače in druge izdatke zaposlenih, prispevke delodajalca in izdatke za blago in storitve. Pri izvajanju računovodske funkcije se upoštevajo naslednji predpisi:

Zakon o računovodstvu (Ur. l. RS, št. 23/99, 30/02 in 114/06), Zakon o javnih financah UPB4 (Ur. l. RS, št.11/11-uradno prečiščeno besedilo in

110/11), Navodilo o pripravi zaključnega računa državnega in občinskega proračuna ter

metodologije za pripravo poročila o doseženih ciljih in rezultatih neposrednih in posrednih uporabnikov proračuna (Ur. l. RS, št. 12/01, 10/06, 08/07 in 102/10),

Pravilnik o sestavljanju letnih poročil za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava (Ur. l. RS, št. 115/02, 134/03, 126/04, 120/07, 124/08, 58/10, 104/10 in 104/11),

Pravilnik o razčlenjevanju in merjenju prihodkov in odhodkov pravnih oseb javnega prava (Ur. l. RS, št. 134/03, 34/04, 13/05, 114/06, 138/06, 120/07, 112/09 in 58/10),

Slovenski računovodski standardi (Ur. l. RS, št. 118/05), Pravilnik o enotnem kontnem načrtu za proračun, proračunske uporabnike in druge

osebe javnega prava (Ur. l. RS, št. 54/02. zadnja sprem. 97/12), Pravilnik o načinu in stopnjah odpisa neopredmetenih sredstev in opredmetenih

osnovnih sredstev (Ur. l. RS, št. 120/07, 48/09, 112/09 in 58/10). Pravilnik o načinu in rokih usklajevanja terjatev in obveznosti po 37. členu Zakona o

računovodstvu ter kapitalskih naložb (Ur. l. RS, št. 2/01, 117/02 in 134/03) Pravilnik o računovodstvu Univerze v Mariboru št. A1/2008-61 PU Pravilnik o dokumentiranju in evidentiranju osnovnih sredstev Univerze v Mariboru

št. A2/2008-61 PU. Fakulteta prikazuje prihodke in odhodke v svojih poslovnih knjigah tako, da omogoča vpogled v strukturo prihodkov in stroškov po njihovih vrstah. Loči jih na prihodke in odhodke, ki se nanašajo na opravljanje dejavnosti javne službe, tržne dejavnosti in ostale prihodke in odhodke.

56. Visokošolski zavod sproti spremlja porabo pridobljenih sredstev ter učinkovitost in uspešnost porabe po posameznih dejavnostih. da ne

Utemeljitev:Fakulteta za naravoslovje in matematiko (FNM UM)Vodstvo fakultete z ustreznimi strokovnimi službami skrbi za sprotno spremljanje porabe pridobljenih sredstev ter učinkovitost in uspešnost porabe po posameznih dejavnostih. Sestava vodstva Fakultete za naravoslovje in matematiko: DekanProdekan za izobraževalno dejavnost Prodekan za znanstveno, raziskovalno in podiplomsko dejavnostProdekan za sodelovanje z gospodarstvom in mednarodno dejavnostProdekan za študentska vprašanja Tajnik fakultete Predsednik akademskega zbora Namestnica predsednika akademskega zbora

87

Utemeljitev za FKKT

Vodstvo fakultete skupaj s strokovnimi službami mesečno preverjajo porabo sredstev ter učinkovitost in uspešnost porabe tako po posameznih namenih kot tudi po posameznih dejavnostih kot delež realizacije zastavljenega in potrjenega finančnega načrta.

Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (FERI UM)Fakulteta ima aktiven organ Poslovodni odbor, ki obravnava planiranje in porabo finančnih sredstev. Poraba pridobljenih sredstev se spremlja sproti in sicer se mesečno pripravijo izpisi porabe po stroškovnih nosilcih, ki jih pregledajo vodje laboratorijev in Poročilo o mesečnem poslovanju Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko. Fakulteta pri porabi pridobljenih sredstev spoštuje načelo gospodarnosti, zato je uspešnost in učinkovitost porabe ustrezna. Odgovorna oseba za porabo pridobljenih sredstev po dejavnostih je dekan.

B.6 ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI

57. Samoevalvacije se izvajajo periodično da ne

Utemeljitev:Fakulteta za naravoslovje in matematiko (FNM UM)Komisija za ocenjevanje kakovosti Fakultete za naravoslovje in matematiko letno izdela poročilo o kakovosti. Poročila so dostopna na povezavi: http://www.fnm.uni-mb.si/index.php?option=com_content&view=article&id=488&Itemid=142&lang=sl

Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (FERI UM)Samoevalvacija se izvaja vsako leto v skladu s Pravilnikom o postopku samoevalvacije in evalvacije UM in njenih članic št. A3/2006-812-MP http://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/Akti%20univerze%20v%20Mariboru/Pravilnik%20o%20postopku%20samoevalvacije.pdf in spremembe http://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/Predpisi%20UM%20%20dopolnitve/Spremembe%20in%20dopolnitve%20Pravilnika%20o%20postopku%20samoevalvacije.PDF. Aktivnosti za pripravo Samoevalvacijskega poročila vodi Komisija za ocenjevanje kakovosti (KOK), sodelujejo pa ustrezne strokovne službe, komisije Senata in Študentski svet. Predlog obravnava najprej KOK, nato obravnava in sprejme Senat FERI. Samoevalvacijska poročila so objavljena na spletni strani KOK: http://feri.um.si/o-nas/obvladovanje-kakovosti/. Poročila so obravnavana tudi na zboru zaposlenih in na študentskem svetu.

Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo (FKKT UM)

88

Samoevalvacija se izvaja vsako leto v skladu s Pravilnikom o postopku samoevalvacije in evalvacije UM in njenih članic št. A3/2006-812-MP http://www.uni-mb.si/dokument.aspx?id=10319 ter njegovih sprememb. Letna poročila Komisije za ocenjevanje kakovosti FKKT UM so dostopna na povezavi: http://www.fkkt.uni-mb.si/sites/default/files/SAMOEVALVACIJSKO%20POROCILO%20FKKT%202012-2013.docx

58. Iz poslovnika kakovosti je razvidno, da zavod sproti spremlja ter izboljšuje kakovost in ovitost: izobraževalnega dela, da ne znanstvenega dela, da ne raziskovalnega dela, da ne umetniškega dela, da ne strokovnega dela. da ne

Utemeljitev:Fakulteta za naravoslovje in matematiko (FNM UM)Področje kakovosti je v preteklosti obravnaval Pravilnik o postopku samoevalvacije in evalvacije na UM http://www.um.si/kakovost/splosno/Strani/default.aspx, iz katerega je razvidno, da se kakovost presoja na področju izobraževanja, znanstvenoraziskovalnega in strokovnega dela in umetniškega dela. V letu 2012 smo na Univerzi v Mariboru sprejeli tudi poslovnik kakovosti , ki bo kot dodatni dokument urejal področje delovanja razvoja in spremljanja kakovosti na Univerzi v Mariboru.

Univerza v Mariboru vsako leto pripravi samoevalvacijsko poročilo. Poročilo je dostopno na spletnih straneh univerze na http://www.um.si/kakovost/splosno/Strani/default.aspx in na spletnih straneh fakultete na povezavi http://fnm.uni-mb.si/index.php?option=com_content&view=article&id=488&Itemid=142&lang=sl

Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru (FERI UM)

Aktivnosti za pripravo Samoevalvacijskega poročila vodi Komisija za ocenjevanje kakovosti (KOK), sodelujejo pa ustrezne strokovne službe, komisije Senata in Študentski svet. Predlog obravnava najprej KOK, nato obravnava in sprejme Senat FERI. Samoevalvacijska poročila so objavljena na spletni strani KOK: http://www.feri.uni-mb.si/podrocje.aspx?id=348. Poročila so obravnavana tudi na zboru zaposlenih.

Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo (FKKT UM)Aktivnosti za pripravo Poročila o kakovosti vodi Komisija za ocenjevanje kakovosti (KOK) FKKT, sodelujejo pa ustrezne strokovne službe FKKT, komisije Senata in Študentski svet. Letna poročila Komisije za ocenjevanje kakovosti FKKT UM so dostopna na povezavi: http://www.fkkt.uni-mb.si/sites/default/files/SAMOEVALVACIJSKO%20POROCILO%20FKKT%202012-2013.docx. Ostali podatki o aktivnostih Komisije za ocenjevanje kakovosti FKKT UM, vključno s samoevalvacijskimi poročili za obdobje po letu 2010, so dostopni na spletni strani: http://www.fkkt.uni-mb.si/node/118 . Samoevalvacijsko poročilo obravnavajo Študentski svet, Akademski zbor ter Senat fakultete.

89

59. Pri samoevalvaciji sodelujejo vsi zaposleni. da ne

Utemeljitev:Fakulteta za naravoslovje in matematiko (FNM UM)V skladu s 3. členom Pravilnika o postopku samoevalvacije in evalvacije univerze in njenih članic ter o sestavi in številu članov Komisije za ocenjevanje kakovosti univerze samoevalvacijsko komisijo sestavljajo predstavniki vseh glavnih interesnih skupin, izmed visokošolskih učiteljev, raziskovalcev, študentov, strokovnega in administrativnega osebja.

Samoevalvacija poteka pod vodstvom Komisije za ocenjevanje kakovosti FNM, katere člani pozovejo ustrezne službe in zaposlene, da predložijo zahtevane podatke in skladno z navodili pripravijo poročila za svoje področje dela. Predstojniki poročajo o rezultatih razprav zaposlenih na posameznem oddelku. Tako pedagoški kot nepedagoški delavci pa lahko svoje zadovoljstvo na delovnem mestu izrazijo tudi anonimno, saj smo v študijskem letu 2010/2011 prvič izvedli raziskavo o zadovoljstvu zaposlenih na delovnem mestu. Raziskavo od tedaj naprej izvajamo vsako študijsko leto. Rezultati raziskave za določeno študijsko leto so objavljeni v ustreznem samoevalvacijskem poročilu.

Rezultati samoevalvacije so javno objavljeni na http://fnm.uni-mb.si/index.php?option=com_content&view=article&id=488&Itemid=142&lang=sl in se vsako leto obravnavajo na poslovodnem odboru in senatu fakultete ter na akademskem zboru.

Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru (FERI UM)

Pri samoevalvaciji sodelujejo vsi zaposleni pedagoški in nepedagoški delavci. Podatki za standardne točke samoevalvacijskega poročila se pridobijo na naslednji način: KOK FERI prične s postopkom samoevalvacije tako, da zaprosi predsednike komisij senata, tajnika, študentski svet in strokovne službe za podatke po ustreznih področjih. Po pridobljenih podatkih KOK, na osnovi teh podatkov in na osnovi analiz, ki jih opravlja skozi vso študijsko leto, sestavi samoevalvacijsko poročilo in ga pošlje v potrditev senatu FERI. To poročilo se obravnava tudi na zboru zaposlenih na FERI.

Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo (FKKT UM)Pri samoevalvaciji sodelujejo vsi zaposleni pedagoški in nepedagoški delavci. KOK FKKT prične s postopkom samoevalvacije tako, da zaprosi prodekane, predsednike komisij senata, tajnika, študentski svet in strokovne službe za podatke po ustreznih področjih. Na osnovi teh podatkov in na osnovi analiz, ki jih opravlja skozi vso študijsko leto, KOK FKKT sestavi Poročilo o kakovosti in ga pošlje v potrditev senatu FKKT. To poročilo se obravnava tudi na Akademskem zboru.

60. Pri samoevalvaciji sodelujejo študenti. da ne

Utemeljitev:Fakulteta za naravoslovje in matematiko (FNM UM)

90

Študenti so člani samoevalvacijske skupine v skladu s 3. členom Pravilnika o postopku samoevalvacije in evalvacije univerze in njenih članic ter o sestavi in številu članov Komisije za ocenjevanje kakovosti univerze.

Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru (FERI UM)

V skladu z Zakonom o visokem šolstvu študenti izvolijo svoje predstavnike v študentske svete, ki zastopajo interese študentov. Študentski sveti se redno sestajajo, sodelujejo z vodstvom UM in vodstvi članic ter drugih članic UM in drugimi predstavniki univerzitetne skupnosti. Študentski sveti obravnavajo ter dajejo mnenje o splošnih aktih, študijskih programih in predlogih, ki se nanašajo na pravice in dolžnosti študentov ter skrbijo za obštudijsko dejavnost študentov.

Predstavniki študentov sodelujejo v Senatu FERI ter vseh njegovih stalnih komisijah, kjer je določeno tudi obvezno članstvo študentov-najmanj petina vseh članov.

V vsakoletni študentski anketi študenti podajajo svoje mnenje o pedagoškem delu visokošolskih učiteljev in sodelavcev ter o obremenitvi v skladu z točkami ECTS. Rezultate ankete analizira KOK in z njimi seznani senat FERI. KOK poda dekanu FERI negativno ocenjene pedagoške delavce s katerimi opravi posebne razgovore.

V samoevalvacijskem poročilu imajo študenti posebno točko, ki jo pripravijo samostojno.

Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo (FKKT UM)

Na FKKT UM se s študentsko problematiko ukvarja Študentski svet FKKT UM. V Študentski svet sta izvoljena po dva predstavnika iz vsakega letnika. Predstavniki študentov sodelujejo v Senatu FKKT ter vseh njegovih stalnih komisijah, kjer je določeno tudi obvezno članstvo študentov-najmanj petina vseh članov.

V vsakoletni študentski anketi študenti podajajo svoje mnenje o pedagoškem delu visokošolskih učiteljev in sodelavcev ter o obremenitvi v skladu z točkami ECTS. Rezultate ankete analizira KOK FKKT in z njimi seznani senat FKKT. Dekan FKKT opravi razgovore z 10% najslabše ocenjenih visokošolskih sodelavcev.

V samoevalvacijskem poročilu študenti samostojno pripravijo točko namnejeno študentom. Prav tako Študentski svet obravnava vsakoletno Poročilo o kakovosti FKKT UM.

61. Vodstvo visokošolskega zavoda sproti seznanja zaposlene in študente s svojimi odločitvami ter je nosilec odgovornosti za kakovost in razvoj zavoda.

da ne

Utemeljitev:Fakulteta za naravoslovje in matematiko (FNM UM)Vodstvo Fakultete odločitve sprejema po predhodnih razpravah na kolegiju predstojnikov, poslovodnem odboru, senatu fakultete ali akademskem zboru. Zaposlene dodatno seznanja

91

z odločitvami z obvestili posameznim oddelkom in inštitutom, preko elektronske pošte in akademskega zbora.

Odločitve vodstva fakultete temeljijo tudi na rezultatih vsakoletnega samoevalvacijskega poročila. Aktivnosti, ki izhajajo iz rezultatov samoevalvacijskega poročila se načrtujejo tudi v okviru kratkoročnih in dolgoročnih načrtov dela.

Ker so študenti člani senata fakultete, akademskega zbora in komisij FNM UM so prav tako seznanjeni z odločitvami vodstva. Prodekan za študentska vprašanja je študent, ki redno tedensko sodeluje na kolegiju dekanice in je tako vključen v vse aktivnosti vodstva fakultete oz. je z njimi seznanjen.

Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru (FERI UM)

Zavod seznanja zaposlene in študente z odločitvami preko objav in zapisnikov Senata in komisij objavljenih na spletni strani FERI http://www.feri.uni-mb.si/odeska/rezultat.asp, ki so javno dostopni na spletnem portalu FERI in UM, in osebno preko njihovih predstavnikov. Študente dodatno obveščamo preko spletne strani FERI: novice - http://www.feri.uni-mb.si/podrocje.aspx?id=227, informacij za študente - http://www.feri.uni-mb.si/podrocje.aspx?id=2. Vsem študentom pripravimo na osnovi njihovih vlog tudi pisne odgovore (izpisek sklepa oz. odločbo) in jim jo skladno z Zakonom o upravnem postopku vročimo. Predstavniki inštitutov, ki so člani Senata in komisij Senata, seznanjajo zaposlene z odločitvami na sestankih inštituta. Nekajkrat letno so sestanki Akademskega zbora in vseh zaposlenih FERI, kjer jih vodstvo prav tako seznani s tekočo problematiko FERI s pedagoškega, znanstveno raziskovalnega in finančnega področja. Obravnava pa se tudi splošna problematika, ki je povezana z delom strokovnih služb in s študenti. Določene odločitve vodstva so posledica rezultatov ugotavljanja kakovosti (razgovori z negativno ocenjenimi pedagoškimi delavci, anketa zaposlenih...).

Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo (FKKT UM)

Vodstvo FKKT odločitve sprejema po predhodnih razpravah na sestankih vodij laboratorijev, poslovodnem odboru, senatu fakultete ali akademskem zboru. Zaposlene dodatno seznanja z odločitvami z obvestili posameznim oddelkom in inštitutom, preko elektronske pošte in akademskega zbora.

Študentje so z odločitvami vodstva seznanjeni preko svojih predstavnikov v senatu in akademskem zboru FKKT ter preko prodekana - študenta, ki je vključen v vse aktivnosti vodstva fakultete oz. je z njimi seznanjen. FKKT seznanja zaposlene in študente z odločitvami preko objav in zapisnikov Senata dostopnih na spletni strani http://www.fkkt.um.si/sl/node/125 .

62. Ukrepi, postopki in strategija za stalno izboljševanje kakovosti: so formalno sprejeti, da ne so javno objavljeni, da ne v njih je opredeljena vloga zaposlenih, da ne

92

v njih je opredeljena vloga študentov. da ne

Utemeljitev:Fakulteta za naravoslovje in matematiko (FNM UM)

Fakulteta za naravoslovje in matematiko letno oblikuje Program dela, v katerem so zajeta naslednja področja:- Strategija, organiziranost in vodenje zavoda, urejenost evidenc ter skrb za kakovost, - Izobraževanje - študijska dejavnost, - Znanstvenoraziskovalna in strokovna dejavnost, - Visokošolski učitelji in sodelavci ter znanstveni delavci in sodelavci, - Upravni in strokovno-tehnični delavci, - Študenti v visokošolskem zavodu, - Prostori, oprema za izobraževalno ter znanstvenoraziskovalno, umetniško in strokovno dejavnost, knjižnica, - Financiranje izobraževalne oz. studijske, znanstvenoraziskovalne, umetniške in strokovne dejavnosti, - Sodelovanje z družbenim okoljemV Programu dela so navedene aktivnosti, rok za njihovo izvedbo ter odgovorna oseba. http://www.fnm.uni-mb.si/images/files/FNM/Program_dela_2012.pdfRealizacija programa dela se redno spremlja na kolegijih dekanice. Za naloge, ki so bile v preteklem letu zastavljene, a niso bile izvedene, se pripravi akcijski načrt izvedbe v naslednjem koledarskem letu. http://www.fnm.uni-mb.si/images/files/FNM/Akcijski_nacrt_korektivnih_ukrepov_2011.pdf

Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru (FERI UM)

Komisija za ocenjevanje kakovosti deluje z namenom stalnega izboljševanja kakovosti. Deluje v skladu z Zakonom o visokem šolstvu, Statutom Univerze v Mariboru, Merili za spremljanje, ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti visokošolskih zavodov, študijskih programov ter znanstveno-raziskovalnega, umetniškega in strokovnega dela in Pravilnikom o postopku samoevalvacije in evalvacije Univerze in njenih članic ter o sestavi in številu članov komisije za ocenjevanje kakovosti Univerze, upoštevajoč smernice, navodila in priporočila Senata Univerze v Mariboru ter ostalih aktov Univerze v Mariboru (vse dostopno na: http://www.um.si/univerza/dokumentni-center/Strani/default.aspx). Pisno samoevalvacijsko poročilo je glavni rezultat samoevalvacijskega procesa. Vključuje oceno stanja in kritično analizo, analizo prednosti in slabosti ter predloge in priporočila za odpravo pomanjkljivosti (korektivne ukrepe) ter izboljšanje kakovosti. Na podlagi rezultatov samoevalvacije Senat sprejme ustrezen akcijski načrt ukrepov za odpravo ugotovljenih slabosti ter krepitev ugotovljenih prednosti. Akcijski načrti, katerih realizacijo skozi vse študijsko leto spremljajo senati posameznih članic UM in njihovi dekani, pri posameznih predvidenih aktivnostih vsebujejo tudi navedbo časovnih rokov ter imen odgovornih organov oz. posameznikov.

93

Akcijski načrt korektivnih ukrepov je javno objavljen na spletni strani FERI http://www.feri.uni-mb.si/podrocje.aspx?id=368. Vključen je v samoevalvacijsko poročilo.

Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo (FKKT UM)

Komisija za ocenjevanje kakovosti FKKT deluje v skladu z Zakonom o visokem šolstvu, Statutom Univerze v Mariboru, Merili za spremljanje, ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti visokošolskih zavodov, študijskih programov ter znanstveno-raziskovalnega, umetniškega in strokovnega dela in Pravilnikom o postopku samoevalvacije in evalvacije Univerze in njenih članic ter o sestavi in številu članov komisije za ocenjevanje kakovosti Univerze z namenom stalnega izboljševanja kakovosti. (http://www.um.si/univerza/dokumentni-center/Strani/default.aspx). Dokumenti KOK FKKT so javno dostopni na spletni strani: http://www.fkkt.um.si/sl/kakovost .

63. Zavod ima formalna orodja za potrjevanje, da ne spremljanje, da ne presojanje da neštudijskih programov.

Utemeljitev:Fakulteta za naravoslovje in matematiko (FNM UM)V skladu s 33. členom Statuta univerze v Mariboru (http://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/Strani/statut_um.aspx) oddelki sodelujejo pri pripravi študijskih programov in obravnavajo vprašanja in probleme, ki nastanejo pri izvajanju študijskih programov. Svoje predloge in mnenja posredujejo Komisiji za študijske zadeve in Senatu članice. Postopek nato nadaljujeta Komisija za dodiplomski študij ter Komisija za podiplomski študij Senata UM, ki v skladu z 260. členom Statuta UM obravnavata dodiplomske in podiplomske študijske programe, in druga vprašanja s področja visokošolskega izobraževanja, predvsem dodiplomskega in podiplomskega študija. Komisija daje Senatu Univerze predloge in mnenja.

Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (FERI UM)Proces potrjevanja, spremljanja in presojanja študijskih programov je določen in se izvaja glede na vrsto sprememb študijskih programov, odvisno od tega, ali gre za manjše ali večje spremembe študijskih programov, kot to določajo Merila za akreditacijo in zunanjo evalvacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov Nacionalne agencije RS za kakovost v visokem šolstvu. Postopek za manjše spremembe študijskih programov poteka na način, da predloge obravnavajo najprej znotraj inštitutov, kjer analizirajo potrebe po spremembah študijskih programov, nato predlog posredujejo Komisiji za študijske zadeve UM FERI. Komisija za študijske zadeve UM FERI obravnava predloge sprememb študijskih programov 1. in 2. stopnje, Komisija za znanstveno-raziskovalne zadeve obravnava predloge sprememb študijskih programov 3. stopnje. Komisiji predloge posredujeta v obravnavo in sprejem Senatu UM FERI, le-ta pa na Komisijo za dodiplomski oz. Komisijo za podiplomski študij na UM, le ta pa na Senat UM. Manjše spremembe stopijo v veljavo s sprejemom na Senatu UM.

94

Odločanje o večjih spremembah, kot so spremembe študijskih programov, novi študijski programi …, poteka na podoben način. Predlog podajo študenti, zaposleni, inštituti, obravnavata ga Komisija za študijske zadeve oz. Komisija za znanstveno-raziskovalne zadeve ter Senat UM FERI, nato Komisija za dodiplomski oz. podiplomski študij na UM, zatem pa Senat UM. Po potrditvi na Senatu UM se predlog posreduje NAKVIS-u. Fakulteta ima vzpostavljen tudi informacijski sistem za spremljanje svoje izobraževalne dejavnosti. Analize učnih dosežkov (prehodnosti) študentov omogočajo ukrepanje za izboljšanje stanja.

Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo (FKKT UM)V skladu s 33. členom Statuta univerze v Mariboru (http://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/Strani/statut_um.aspx). Predloge in mnenja povezane s študijskimi programi obravnavata Komisija za študijske zadeve in Senat FKKT. Postopek nato nadaljujeta Komisija za dodiplomski študij ter Komisija za podiplomski študij Senata UM, ki v skladu z 260. členom Statuta UM obravnavata dodiplomske in podiplomske študijske programe, in druga vprašanja s področja visokošolskega izobraževanja, predvsem dodiplomskega in podiplomskega študija. Komisija daje Senatu Univerze predloge in mnenja.

64. Zavod ima formalna orodja za spremljanje, da ne presojanje da nekompetenc diplomantov.

Utemeljitev:Fakulteta za naravoslovje in matematiko (FNM UM)

Oddelki Fakultete za naravoslovje in matematiko spremljajo in presojajo kompetence svojih diplomantov že med samim izobraževanjem, preko njihovih zaključnih del v skladu z kompetencami ustrezne ravni izobrazbe opredeljene v dokumentu »Slovensko ogrodje kvalifikacij« in v Zakonu o nacionalnih poklicnih kvalifikacijah, uradno prečiščeno besedilo (ZNPK-UPB2) Ur. list RS 1/2007. Po zaključku študija pa se spremljajo tudi s pomočjo povratnih informacij delodajalcev.V okviru Fakultete za naravoslovje in matematiko UM deluje Alumni klub, ki šteje čez 1000 članov in med drugim sodeluje pri razvoju študijskih programov in s tem tudi pri definiranju in spremljanju kompetenc diplomantov: http://alumni.fnm.uni-mb.si/default.aspxNa Univerzi v Mariboru smo vzpostavili delovanje Kariernega centra UM, ki bo med drugim v prihodnosti podrobneje spremljal diplomante, njihove pridobljene kompetence in zaposljivost, na voljo pa bodo tudi obsežnejše analize o zaposljivosti. Sistematično se bodo podatki o kompetencah in zaposljivosti zbirali v okviru mreže Alumni Univerze v Mariboru, ki predstavlja skupino posameznih članov klubov oziroma združenj Alumni članic UM, pri čemer ti delujejo avtonomno, Mreža alumni UM v okviru Kariernega centra UM pa predstavlja možnost udeležbe vseh članov tudi na dogodkih in vključitev v ostale aktivnosti Kariernega centra UM, ki jih ponuja študentom in diplomantom UM. Posebna vprašanja o kompetencah bodo vključena v ankete o zadovoljstvu in zaposljivosti diplomantov Univerze v Mariboru.

Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru (FERI UM)

95

FERI UM spremlja in presoja kompetence diplomantov že med samim izobraževalnim procesom, predvsem pa skozi njihova zaključna dela ter s pomočjo povratnih informacij s strani delodajalcev. Prav tako vzdržujemo stik z mentorji v organizacijah, v katerih študenti opravljajo praktično usposabljanje. Za presojo in spremljanje kompetenc diplomantov skrbimo tudi s pomočjo Kariernega centra, Alumni kluba, organizacije mednarodnih konferenc, posvetov in drugih neformalnih srečanj. Formalnih orodij za spremljanje še nismo vzpostavili. Občasno izvajamo ankete v okviru ALUMNI kluba.

Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo (FKKT UM)

FKKT UM spremlja in presoja kompetence diplomantov med izobraževalnim procesom, v okviru diplomskih del ter s pomočjo povratnih informacij s strani delodajalcev. Prav tako na FKKT deluje Alumni kluba v okviru katerega občasno izvajamo ankete.

Opomba: Predvideno je, da bo spremljanje in presojo kompetenc diplomantov za predlagan program Predmetni učitelj zbirala in analizirala FNM UM, kot je bila praksa že v obstoječem programu Izobraževalna kemija, ki ga bo predlagan program nadomestil.

65. Podatki o učnih izidih študentov in celotnega izobraževanja se redno zbirajo, da ne analizirajo. da ne

Utemeljitev:Fakulteta za naravoslovje in matematiko (FNM UM)

Fakulteta za naravoslovje in matematiko izvaja redne letne študentske ankete, ankete o kakovosti izvajanja študijskega procesa in obremenitvah študentov. Ko študent diplomira oz. zaključi študij na kateri koli stopnji študija mora izpolniti Anketo o zadovoljstvo s študijem. Po rezultatih študentskih anket je FNM UM vsako leto med najbolje ocenjenimi članicami UM.

Podatki o učnih izidih študentov se letno zbirajo in analizirajo ločeno za vsak študijski program. Pri tem se spremlja in analizira večletne trende:- prehodnost študentov med letniki,- odstotek ponavljavcev po letnikih,- povprečno število let trajanja študija,- število diplomantov različnih stopenj študija,- število diplom glede na število vpisanih, - povprečne ocene opravljenih izpitov,- uspešnost pri študiju glede na zaključeno srednjo šolo itd.

Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru (FERI UM)

Analize se izvajajo po letnikih, generacijah, po programih in to dvakrat letno s strani KOK.FERI UM redno enkrat letno izvaja študentsko anketo ter anketo o kakovosti izvajanja študijskega procesa. Že tretje leto je bila izvedena anketa o dejanski obremenitvi študentov

96

na bolonjskih študijskih programih. Analize o dejanski obremenitvi študentov so objavljene na spletni strani http://www.feri.uni-mb.si/podrocje.aspx?id=352.

Podatki o učnih uspehih študentov se zbirajo in analizirajo za vsak študijski program oz. vsak letnik študija posebej. Analizira se tudi uspešnost vsakega predmeta posebej. Znotraj posameznih inštitutov ter na Komisiji za študijske zadeve jih analiziramo dvakrat do štiri-krat letno. Opravljamo tudi primerjalne analize med študijskimi leti. Prav tako pripravljamo analize prehodnosti študentov med letniki, odstotek ponavljalcev po letnikih, uspešnost glede na zaključeno srednjo šolo in uspeh v srednji šoli, povprečen čas trajanja študija, število diplomantov glede na število vpisanih študentov, …

Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo (FKKT UM)

Na FKKT UM letno analiziramo analiziramo podatke o vpisu, sestavo študentske populacije, prehodost študentov med letniki po posameznih študijskih programih in delež študentov ki študij končajo v predvidenem roku. Rezultati so javno dostopni v letnem poročilu KOK FKKT: http://www.fkkt.um.si/sl/kakovost. Študentske ankete izvajamo v vsakem študijskem letu in so pogoj za vpis študenta v naslednji letnik. Rezultati anket so javno dostopni na spletni strani UM.

Opomba: Predvideno je, da bo podatke o učnih izidih študentov in celotnega izobraževanja za predlagan program Predmetni učitelj zbirala in analizirala FNM UM, kot je bila praksa že v obstoječem programu Izobraževalna kemija, ki ga bo predlagan program nadomestil.

66. Merila in načini za preverjanje in ocenjevanje študentovih učnih izidov so: javno dostopni, da ne dosledno uporabljani. da ne

Utemeljitev:Fakulteta za naravoslovje in matematiko (FNM UM)

Preverjanje in ocenjevanje študentovih učnih izidov se izvaja v skladu z merili in načini, definiranimi v Pravilniku o preverjanju in ocenjevanju znanja na UM http://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/Strani/studij-na-um.aspx . Merila in načini preverjanja znanja posameznega predmeta so del Opisa predmeta (Subject specification) in so javno dostopni na spletni strani http://fnm.uni-mb.si/index.php?option=com_content&view=article&id=88&Itemid=26&lang=sl.

V slučaju morebitnih odstopanj, ugotovljenih z analizo učnih izidov, se morebitno spreminjanje študijskih programov, vsebin, obremenitev nosilcev, literature, načina poučevanja, pogojev napredovanja izvaja v okviru pristojnih oddelkov in Komisije za študijske zadeve Fakultete za naravoslovje in matematiko.

97

Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru (FERI UM) Merila in načini preverjanja znanja so navedeni tudi v učnih načrtih posameznih predmetov, ki so javno objavljeni in dostopni na spletni strani https://aips.uni-mb.si/PredmetiBP3/main.asp, ter na spletni strani fakultete http://www.feri.uni-mb.si/podrocje.aspx?id=35. Vloge, prošnje oz. morebitne pritožbe obravnava in rešuje Komisija za študijske zadeve za študijske programe 1. in 2. stopnje ter Komisija za znanstveno-raziskovalno delo za študijske programe 3. stopnje. Vodstvo FERI UM skrbi za izvajanje vseh sprejetih meril, načinov preverjanja in ocenjevanja znanja.

Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo (FKKT UM)

Preverjanje in ocenjevanje študentovih učnih izidov se izvaja v skladu z merili in načini, definiranimi v Pravilniku o preverjanju in ocenjevanju znanja na UM http://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/Strani/studij-na-um.aspx .

Merila in načini preverjanja znanja posameznega predmeta so del Opisa predmeta ki je dostopen na spletni strani http://www.fkkt.um.si/sl/node/10 (za FKKT) in dodatno na spletni strani http://fnm.uni-mb.si/index.php?option=com_content&view=article&id=88&Itemid=26&lang=sl za predmete ki se izvajajo skupaj za študente FNM in FKKT.

67. Informacije o zaposljivosti diplomantov se: zbirajo, da ne analizirajo, da ne uporabljajo. da ne

Utemeljitev:Fakulteta za naravoslovje in matematiko (FNM UM)

Zaposljivost diplomantov spremljamo na različne načine (Zavod za zaposlovanje RS, dnevni tisk, svetovni splet) predvsem pa preko Kariernega centra FNM UM in preko Alumni kluba. Aktualno ponudbo podjetij, ki iščejo kadre, pa objavljamo med novicami na spletni strani fakultete.Univerza v Mariboru bo v okviru Alumni kluba UM enkrat letno izvedla Anketo o zadovoljstvu s študijem in o zaposljivosti in zaposlenosti diplomantov UM. Anketo o zadovoljstvu s študijem in o zaposljivosti in zaposlenosti diplomantov UM bo izvedel Karierni center UM predvidoma v mesecu februarju, in sicer tako, da bo po elektronski pošti pozval člane mreže alumni UM k izpolnitvi ankete, objavljene na spletni povezavi Kariernega centra UM. Rezultati bodo na voljo vodstvu Univerze v Mariboru in Kariernemu centru UM, hkrati pa bodo služili tudi za uporabo v postopkih akreditacije in reakreditacije.

Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru (FERI UM)

98

Informacije o zaposljivosti diplomantov se zbirajo iz razpoložljivih javno dostopnih podatkovnih baz Zavoda za zaposlovanje Republike Slovenije, kjer redno spremljamo dinamiko potreb po zaposlitvah diplomantov naših poklicnih strok. Od študijskega leta 2013/2014 se izvaja anketa o zadovoljstvu s študijem in o zaposljivosti in zaposlenosti diplomantov UM. Njen osnovni namen je na osnovi mnenja študentov ob zaključku študija za vsak študijski program in v vsakem študijskem letu pridobiti celovito oceno kakovosti vsebine in izvedbe študijskega programa. Z anketo bomo spremljali tudi učne izide in pridobljene kompetence, pomembne za: prehod na trg dela in zaposljivost diplomantov, nadaljnje izobraževanje, merjenje zadovoljstva s študijem, primerjalne analize kompetenc − načrtovane (študijski program), dosežene (ob diplomiranju) in pričakovane oz. zahtevane (delodajalec oz. trenutno delo). Navodila za izvajanje ankete so objavljena na spletni strani: http://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/Akti%20univerze%20v%20Mariboru/Navodilo%20o%20izvajanju%20anket%20o%20zadovoljstvu%20s%20študijem%20in%20o%20zaposljivosti%20in%20zaposlenosti%20diplomantov%20UM.pdf Prav tako zbiramo podatke tudi preko Kariernega centra UM ter Alumni kluba FERI, kjer se dvakrat letno srečujejo zaposleni na FERI UM in člani Alumni kluba. V okviru Alumni kluba se izvajajo tudi ankete, iz katerih dobimo informacije o zaposlitvi in o študiju na FERI. Spletna stran je aktivna: http://alumni.feri.uni-mb.si/. Fakulteta je močno vpeta v okolje tudi s pomočjo znanstveno-raziskovalnega sodelovanja, kjer sodelujemo s številnimi gospodarskimi in negospodarskimi subjekti. Poslužujemo pa se tudi drugih metod, kot so direktna pošta, aktivnosti preko socialnih omrežij ter preko lastnih dogodkov (mednarodne konference, posveti, formalna in neformalna srečanja). Zbrane podatke analiziramo v okviru Komisije za študijske zadeve ter Komisije za ocenjevanje kakovosti v samoevalvacijskih poročilih. Uporabljamo jih za prilagajanje in spreminjanje študijskih programov.

Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo (FKKT UM)

Informacije o zaposljivosti diplomantov na FKKT zbiramo iz razpoložljivih javno dostopnih podatkovnih baz Zavoda za zaposlovanje Republike Slovenije, kjer redno spremljamo dinamiko potreb po zaposlitvah diplomantov naših poklicnih strok. Prav tako zbiramo podatke tudi preko Alumni kluba FKKT, kjer se redno srečujejo zaposleni na FKKT UM in člani Alumni kluba. Prav tako je FKKT močno vpeta v okolje tudi s pomočjo znanstveno-raziskovalnega sodelovanja z gospodarskimi družbami, ki so poglavitni delodajalci diplomantov FKKT.

Opomba: Predvideno je, da bo podatke o zaposljivosti diplomantov za predlagan program Predmetni učitelj zbirala in analizirala FNM UM, kot je bila praksa že v obstoječem programu Izobraževalna kemija, ki ga bo predlagan program nadomestil.

68. Informacije o zanimanju kandidatov za študij se: zbirajo, da ne

99

analizirajo, da ne uporabljajo. da ne

Utemeljitev:Fakulteta za naravoslovje in matematiko (FNM UM)

Fakulteta za naravoslovje in matematiko zbira informacije o zanimanju kandidatov za vpis v razpisane študijske programe. Informacije zbira preko predstavitev študijskih programov na srednjih šolah in z anketiranjem novincev na informativnih dnevih, kjer zbiramo informacije o srednjih šolah, s katerih prihajajo kandidati, o kraju, o vzroku za interes za študij in o tem, kje so kandidati pridobili informacije o študiju na FNM. Analiza zbranih podatkov se vsako leto predstavi senatu fakultete in predstojnikom oddelkov. Rezultati analiz in odgovorne osebe so predstavljeni v Programu dela FNM in akcijskem načrtu korektivnih ukrepov, dosegljivo na povezavi: http://www.fnm.uni-mb.si/index.php?option=com_content&view=article&id=23&Itemid=20&lang=slIzvede se analiza vpisa v dodiplomske in podiplomske študijske programe. Na osnovi dodiplomskih prijav in vpisa se vsako leto opravi analiza, kar je osnova za nadaljnje aktivnosti na področju dodiplomskega študija.Pridobljene informacije uporabljamo za pripravo promocijskih aktivnosti, informativnih gradiv in načrtovanje svetovalnih dejavnosti. Te informacije so tudi eden izmed dejavnikov za oblikovanje kvote študijskih razpisnih mest.Fakulteta za naravoslovje in matematiko ima imenovano odgovorno osebo za promocijo, ki koordinira delo vseh oddelkov pri promociji študijskih programov fakultete.

Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru (FERI UM)

Informacije zbiramo na osnovi promocije študijskih programov ter na podlagi opravljenih anket na informativnih dnevih za študente 1. in 2. stopnje. Prav tako se zbirajo v okviru raznih tekmovanj za dijake in študente. Na FERI UM deluje Skupina za promocijo, imenovana s strani Senata FERI. Člani skupine sodelujejo po vnaprej pripravljenem programu na promocijskih aktivnostih po Sloveniji, vključujejo pa tudi druge sodelavce FERI UM. Na FERI UM informacije o zanimanju kandidatov za študij zbiramo na osnovi promocije študijskih programov, informativnih dnevov, objav na spletni strani http://pridi-na-feri.si/ in http://www.magisterij-na-feri.si/, ki sta posebej namenjena dijakom oz. študentom, ki se zanimajo za študij na naših študijskih programih. Sodelavci Skupine za promocijo vsako leto obiščejo številne srednje šole in gimnazije, udeležujejo se predstavitev, izobraževalnih sejmov… Prav tako vsako leto v času zimskih šolskih počitnic izvajamo brezplačne zimske počitniške šole iz kar petih usmeritev (elektronike in telekomunikacij, elektrotehnike in elektroenergetike, avtomatike, robotike in mehatronike, informatike in medijskih komunikacij ter računalništva in informacijskih tehnologij). Za dijake organiziramo tudi tehniško-naravoslovne dneve, tekmovanja, oglede fakultete, predstavitve študijskih programov in smeri.

100

Aktivno vlogo imata Referat za študentske zadeve ter Visokošolska prijavno-informacijska služba Univerze v Mariboru, kjer kandidati pridobijo vse potrebne informacije glede vpisa in študijskih programov. Pridobljene podatke analiziramo ter na njihovi osnovi določamo tudi število vpisnih mest, promocijske aktivnosti, svetovalne dejavnosti in informacijska gradiva.

Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo (FKKT UM)

FKKT UM zbira informacije o zanimanju kandidatov za vpis v razpisane študijske programe. Informacije zbira preko predstavitev študijskih programov na srednjih šolah in z anketiranjem novincev na informativnih dnevih. Na FKKT UM imamo imenovano odgovorno osebo za promocijo, ki koordinira delo vseh odgovornih za promocijo študijskih programov fakultete. Aktivno vlogo imata Referat za študentske zadeve FKKT ter Visokošolska prijavno-informacijska služba Univerze v Mariboru, kjer kandidati pridobijo vse potrebne informacije glede vpisa in študijskih programov.

Opomba: Predvideno je, da bo informacije o zanimanju kandidatov za predlagan program Predmetni učitelj zbirala in analizirala FNM UM, kot je bila praksa že v obstoječem programu Izobraževalna kemija, ki ga bo predlagan program nadomestil.

69. Redno se objavljajo informacije o: izvajanju študijskih programov, da ne dosežkih visokošolskih učiteljev, da ne dosežkih znanstvenih delavcev, da ne dosežkih drugih zaposlenih. da ne

Utemeljitev:Fakulteta za naravoslovje in matematiko (FNM UM)

Podatki se objavljajo in redno ažurirajo na spletnih straneh Fakultete za naravoslovje in matematiko http://www.fnm.uni-mb.si/Izvajanje študijskih programov (v menijih: »Oddelki«, »Študij«, »Spletni referat«, »Novice«, »Erasmus«,….)Dosežki visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in drugih zaposlenih (v menijih: »Raziskave«, »Oddelki«, »Novice«, »projekti«,…), delno pa tudi na spletnih straneh Univerze v Mariboru http://www.um.si/.

Letno se podatki Fakultete za naravoslovje in matematiko evidentirajo v samoevalvacijskem poročilu. http://fnm.uni-mb.si/index.php?option=com_content&view=article&id=488&Itemid=142&lang=sl

Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru (FERI UM)

Podatki se objavljajo in ažurirajo na spletnih straneh UM FERI: http://www.feri.uni-mb.si/podrocje.aspx. Informacije o študijskih programih so navedene na spletni strani: http://www.feri.uni-mb.si/podrocje.aspx?id=35, posamezne učne enote

101

dodatno v Katalogu predmetov https://aips.uni-mb.si/PredmetiBP3/main.asp, novice in obvestila na spletnih straneh: http://www.feri.uni-mb.si/podrocje.aspx?id=2 ter http://www.feri.uni-mb.si/podrocje.aspx?id=227. Dosežki visokošolskih učiteljev, raziskovalnih in znanstvenih sodelavcev ter drugih zaposlenih pa se objavljajo v sistemu Cobiss, Sicris ter tudi na spletni strani fakultete: http://www.feri.uni-mb.si/podrocje.aspx?id=5. Vsako leto je izdan tudi Zbornik raziskovalne dejavnosti. Vsi zborniki so objavljeni na spletni strani: http://www.feri.uni-mb.si/podrocje.aspx?id=64.

Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo (FKKT UM)

Navedeni podatki se objavljajo in ažurirajo na spletnih straneh FKKT: http://www.fkkt.um.si/. Podatke o izvajanju študijskih programov objavljamo na povezavi http://www.fkkt.um.si/sl/studenti (meniji: Študijski programi, Urniki, Rezultati izpitov). Podatke o dosežkih zaposlenih na FKKT objavimo vsako leto v Poročilu o kakovosti: http://www.fkkt.uni-mb.si/sites/default/files/POROCILO%20KOK%20FKKT_2013_2014_1.pdf, prav tako pa se dosežki visokošolskih učiteljev, raziskovalnih in znanstvenih sodelavcev ter drugih zaposlenih objavljajo v sistemih Cobiss in Sicris.

70. Strateško načrtovanje visokošolskega zavoda je del sistema za zagotavljanje kakovosti. da ne

Utemeljitev:Fakulteta za naravoslovje in matematiko (FNM UM)

Strateški načrt Fakultete za naravoslovje in matematiko UM opredeljuje smernice za zagotavljanje usmeritve zavoda na področju ZRD, izobraževanja, mednarodne dejavnsoti in splošnih zadev. http://fnm.uni-mb.si/index.php?option=com_content&view=article&id=1&Itemid=2&lang=sl

Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru (FERI UM)

Na osnovi zbranih podatkov vseh področij dela FERI UM, ki se spremljajo skozi vso leto na do sedaj opisane načine, se izdela Program dela FERI, ki je del Programa dela Univerze. Pri pripravi Programa dela sodelujejo vse službe in komisije Senata. Najpomembnejša področja strateškega načrta so:- izobraževanje, raziskovanje in mednarodna dejavnost,- spremljanje in zagotavljanje kakovosti,- letni načrt ravnanja s premoženjem,- kadrovski načrt.

Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo (FKKT UM)

Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru je imela do decembra 2014 na svojih spletnih straneh zapisano strategijo delovanja. Gre za štiri ključna področja, na katerih zaposleni delujemo:

102

- Izobraževalna dejavnost- raziskovalna dejavnost- mednarodna dejavnost na izobraževalnem in raziskovalnem področju- tržna dejavnostDecembra 2014 je vodstvo FKKT pripravilo nov razširjen strateški načrt, ki v celoti sledi že sprejetim strateškim razvojnim dokumentom Univerze v Mariboru. V letu 2012 je namreč Univerza sprejela novo poslanstvo in vizijo, hkrati pa je pristopila k izdelavi strategij za 12 področij delovanja. Po sprejetju strateškega načrta UM na organih UM je sledilo usklajevanje strateških dokumentov članic s krovnim dokumentom UM. FKKT je k tej aktivnosti pristopila konec leta 2014. Tako bomo novim smernicam odslej dolgoročno sledili tudi na naši fakulteti.

71. Zavod ima jasno določene cilje kakovosti: izobraževanja, da ne

Utemeljitev:Fakulteta za naravoslovje in matematiko (FNM UM)

Cilji na področju izobraževanja (ukrepi so podani v strateškem načrtu, na katerem temelji vsakoletni program dela):- Diplomante vseh področij in stopenj umestiti na trg dela in hkrati vplivati na vsakoletno povečanje povpraševanja po diplomantih s področja matematike, fizike, biologije in ekologije z naravovarstvom,- povezati študente s potencialnimi delodajalci tekom študija na vseh stopnjah študija,- stalni dvig kakovosti izobraževalnega dela,- izboljšati kadrovsko sestavo, tako da je en visokošolski učitelj tutor največ 15 študentom,- na 2. in 3. stopnji predavajo vrhunski raziskovalci, ki so hkrati odlični predavatelji,- doseči kritično število vpisanih za kvalitetno konkurenco med študijem (15 oz 30 študentov v prvi letnik na študijskem programu) in doseči tak interes za študij, da bodo na večini programov omejitve vpisa ob takem številu razpisnih mest, kot jih družba potrebuje,- povečati mednarodno mobilnost incoming in outgoing študentov,- pridobiti znaten delež študentov iz osrednje in zahodne Slovenije ter tujih študentov (internacionalizacija študija),- na vseh področjih, kjer izvajamo študijske programe nuditi bivšim diplomantom (in ostalim) možnost vseživljenjskega učenja in strokovnega izpopolnjevanja.

Cilje na področju izobraževanja bomo dosegli na naslednji način:- pri študijskem procesu bomo bodoče delodajalce vključevali v študijski proces,- študijski proces bomo izboljševali s posodabljanjem učnih načrtov,- redno bomo spremljali rezultate študentskih anket, ki veliko povejo o pedagoškem delu posameznega učitelja in na podlagi rezultatov izboljšali kakovost predavanj in vaj,- na fakulteto bomo vabili vrhunske predavatelje s tujih univerz (fakulteta že sedaj sodeluje pri t.i. internacionalizaciji univerze),- promocijo študijskih programov bomo še dodatno razširili, tako da na podiplomske programe privabimo še več študentov, tudi tiste, ki na prvi stopnji niso študirali na naših programih, ter s tem še dodatno povečamo vpis,- študente bomo tekom študija vzpodbujali k mednarodni mobilnosti in pridobivanju dodatnih izkušenj v tujini z namenom hitrejše zaposlitve po koncu študija,

103

- bivšim študentom in tudi ostalim zainteresiranim bomo ponujali različne delavnice za pridobivanje dodatnega znanje tudi po pridobitvi diplome (fakulteta že sedaj izvaja takšne delavnice).

Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru (FERI UM)

1) Intenziviranje in načrtovanje promocije s poudarkom na manj zasedenih študijskih programih (elektrotehnika, telekomunikacije), v katero bodo vključeni pedagoški delavci in študenti s teh programov ter izvajanje aktivnosti glede predstavitve raziskovalnih rezultatov. Promocija je usmerjena v zaposlitvene možnosti diplomantov;2) Izboljšanje prehodnosti predvsem iz prvega v drugi letnik na visokošolskih strokovnih študijskih programih prve stopnje z vključitvijo tutorjev študentov in pedagoških delavcev. Spodbuditi motiviranost študentov za prisotnost na predavanjih in za delo;3) Ugotavljanje konkretnih pomanjkljivosti v pedagoškem procesu na konkretnih študijskih programih v sodelovanju s Študentskim svetom in podaja ustreznih predlogov za odpravo pomanjkljivosti skupaj s Komisijo za ocenjevanje kakovosti Komisiji za študijske zadeve. Tudi nadaljnje vključevanje vodstva FERI UM v razgovor s pedagoškimi sodelavci, ki jih bodo študenti ocenili negativno. Javno pohvale pedagoških delavcev z najboljšimi ocenami;4) Motiviranje naših študentov za večjo mobilnost s pomočjo študentov, ki so bili na mednarodnih izmenjavah. Vključevanje predavateljev v promocijo mobilnosti študentov. Povečanje mobilnosti pedagoških delavcev z njihovo razbremenitvijo.

Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo (FKKT UM)

Število vpisanih študentov je obetajoče, za kar že vsa leta uspešno skrbi habilitacijska komisija. Študijski proces poteka v posodobljenih predavalnicah, ki splošnemu stanju povsem zadoščajo. Posodabljanje laboratorijskih in računalniških vaj poteka v skladu z razpoložljivimi sredstvi.Študijske programe redno spremljamo, potrjujemo in ocenjujemo. Ob zaznanih nepravilnostih se lahko po predpisanih postopkih spremenijo. Nadalje so v izvajanju aktivnosti za vključitev tehniških bolonjskih programov v indeks FEANI (European Federation of National Engineering Associations). Predvidoma bo cilj dosežen v letu 2015. Tako si bodo lahko diplomanti FKKT UM po novem pridobivali nazive Eur-Ing tudi po diplomiranju na bolonjskih programih. Nadaljevali bomo aktivnosti za morebitno akreditacijo v sistemu The European Network for Accreditation of Engineering Education (ENAEE). Podobno aktivnost smo sprožili tudi za programe kemije. Načrtujemo mednarodne akreditacije s katerimi bi bi pomembno dvignili mednarodno primerljivost in prepoznavnost fakultete.

znanstvenega in raziskovalnega dela, da ne

Utemeljitev:Fakulteta za naravoslovje in matematiko (FNM UM)

104

Cilji na področju znanstvenoraziskovalnega dela (ukrepi so podani v strateškem načrtu, na katerem temelji vsakoletni program dela):- Mednarodno vrhunsko znanstvenoraziskovalno delo na vseh področjih, na katerih izvajamo študijske programe,- v svetu prepoznavna fakulteta s prepoznavnimi vrhunskimi raziskovalci,- prinašati na UM taka raziskovalna odkritja, ki bodo UM popeljala med prvih 500 univerz na svetu,- v okviru Slovenije in regije v vrhunskih laboratorijih razvijati tudi specifična lastna raziskovalna področja, ki so komplementarna področjem raziskav, ki tečejo na inštitutih v bližnji okolici (npr. Graz, Ljubljana),- vstopiti v sistem evropskih projektov,- delež zaposlenih na raziskovalnih delovnih mestih je min. 30 % vseh zaposlenih,- vzpostaviti sistem za omogočanje sobotnega leta vsakih 7 let (vsaj za najboljše raziskovalce),- razvijanje interdisciplinarnih znanstvenih področij ter realizacija večjih raziskovalnih projektov s povezovanjem raziskovalnih skupin znotraj fakultete, med fakultetami UM in v sodelovanju z drugimi raziskovalnimi inštitucijami v RS in EU,- študenti vključeni v raziskovalno delo od 1. stopnje študija naprej.

Cilje na področju znanstvenoraziskovalnega dela bomo dosegli na naslednji način:- fakulteta ima vrhunske znanstvenike, ki se po znanstveno-raziskovalnem delu uvraščajo na vrh univerze in bo v bodoče takšno kvaliteto skušala zadržati in še dodatno povečati,- število svetovno priznanih raziskovalcev bomo povečali tako, da bomo vzpodbujali formiranje raziskovalnih skupin, v katerih bodo sodelovali raziskovalci, ki so mednarodno že priznani, posledično pa bodo svoje znanje prenašali na mlajše sodelavce, da se bodo tudi ti lažje razvili v vrhunske raziskovalce,- fakulteta v zadnjih treh letih že omogoča svojim raziskovalcem sobotna leta in bo to prakso še povečala z namenom izpopolnjevanja raziskovalcev v tujini,- interdisciplinirano povezovanje se v manjši meri že pojavlja tako znotraj fakultete (biofizika, biokemija, matematika v biologiji za določenja podobnosti med vrstam, …) kot tudi navzven (ekonofizika, …), fakulteta pa si bo prizadevala to povezovanje ohranjati in še naprej vzpodbujati,- boljše študente poskušamo prepoznati že na 1. stopnji študija ter jih tekom 2. stopnje že vključujemo v raziskovalno delo (običajno ti študenti s študijem nadaljujejo na 3. stopnji pri učitelju, ki je z njimi sodeloval že na 2. stopnji ter kasneje postanejo asistenti ali mladi raziskovalci).

Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru (FERI UM)

Raziskovalno delo se odvija v raziskovalnih programih in enem infrastrukturnem programu, UM pa sodeluje kot vodilna ali partnerska raziskovalna organizacija. Raziskovalno delo se med drugim izvaja tudi v temeljnih projektih, aplikativnih projektih, ciljnih raziskovalnih projektih, podoktorskih projektih ter drugih raziskovalnih projektih. Cilji kakovosti:1) razvoj doktorskega študija kot raziskovalnega študija,2) vrednotenje rezultatov dela mladih raziskovalcev,

105

3) evalviranje učinkov dela raziskovalnih programskih skupin in nacionalnega raziskovalnega programa za kakovost raziskovalne odličnosti UM (mladi raziskovalci, objave, citati, patenti, inovacije),4) vrednotenje konkurenčnosti raziskovalcev UM na evropskem in širšem mednarodnem raziskovalnem prostoru (analiza prijav in potrjenih projektov, rezultat),5) spremljanje kakovosti raziskovalne opreme in infrastrukture,6) dvig habilitacijskih meril, objave v kakovostnih revijah z visokim faktorjem vpliva, pred zagovorom doktorata izpopolnjevanje na tuji univerzi.

Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo (FKKT UM)

Na znanstveno raziskovalnem področju je FKKT kot fakulteta zelo uspešna. Analiza uspešnosti zaposlenih po metodologiji ARRS/SICRISS je pokazala, da je raziskovalna aktivnost posameznikov v večini primerov dobra. Naša nadaljnja usmeritev na področju raziskovalne in razvojne dejavnosti je povečanje števila objav v vrhunskih znanstvenih revijah, kar je tudi osnova za pridobitev temeljnih in aplikativnih projektov.

Mednarodno prepoznavnost znanstveno-raziskovalnega, pedagoškega in aplikativnega dela na FKKT UM uresničujemo z mednarodnimi industrijskimi projekti, organizacijo poletnih šol, predavanji na tujih univerzah, znanstvenimi objavami, udeležbami in predstavitvami rezultatov znanstveno-raziskovalnega dela na mednarodnih konferencah in bilateralnimi sporazumi s tujimi univerzami, priznanji, patenti in aplikativnimi projekti. Skrbimo za mobilnost raziskovalcev in učnega osebja. Uvajamo predavanja za tuje študente v angleškem jeziku, sodelujemo v mednarodnih združenjih, organizacijskih odborih konferenc, uredniških odborih revij, organiziramo seminarje in konference z mednarodno udeležbo.

umetniškega dela, da ne

Utemeljitev:Fakulteta za naravoslovje in matematiko (FNM UM)

Z umetniškim delom se na FNM UM ne ukvarjamo.

Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru (FERI UM)

Umetniškega dela ne izvajamo.

Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo (FKKT UM)

Z umetniškim delom se na FKKT UM ne ukvarjamo.

strokovnega dela, da ne

Utemeljitev:Fakulteta za naravoslovje in matematiko (FNM UM)

106

Cilji na področju strokovnega dela (ukrepi so podani v strateškem načrtu, na katerem temelji vsakoletni program dela):- krepitev sodelovanja z gospodarstvom na področju skupnega razvoja inovativnih proizvodov in storitev, - stalno večanje vključevanja študentov v projekte z gospodarstvom preko seminarskih, raziskovalnih in diplomskih nalog, - zagotavljanje in stalno večanje ponudb strokovnih storitev za gospodarstvo, - vzpodbujanje prenosa temeljnih raziskovalnih dosežkov v gospodarstvo v obliki patentov in izboljšav, - povečati prepoznavnost diplomantov vseh področij in stopenj na trgu dela in hkrati vplivati na vsakoletno povečanje potreb po diplomantih s področja matematike, fizike, biologije in ekologije z naravovarstvom,- povezati potencialne delodajalce s študenti na vseh stopnjah študija preko problemskega učenja pri obstoječih predmetih in z uvajanjem ciljnih aplikativnih predmetov,- pridobiti strokovnjake iz gospodarstva, šol, javne uprave in raziskovalnih inštitutov z namenom vključevanja v izvedbo študijskega procesa,- aktivno sodelovanje pri odločitvah šolske politike,- gradnja in vzdrževanje mreže potencialnih delodajalcev za profile, ki jih izobražujemo na fakulteti.

Cilje na področju strokovnega dela bomo dosegli na naslednji način:- fakulteta ima prodekana za sodelovanje z gospodarstvom, ki skrbi za stik fakultete s podjetji (ter s tem tudi stik z bodočimi delodajalci za naše študente) in se bo tudi v bodoče trudila vzdrževati stik z gospodarstvom,- fakulteta se bo trudila v študijske programe vključiti še več predmetov pri katerih bodo študenti lahko sodelovali z gospodarstvom ter uporabljali pridobljeno znanje v predavalnici za reševanje aktualnih problemov, zaradi katerih se določeno podjetje obrne na fakulteto, posledično pa se bo v gospodarstvu še povečalo iskanje takšnih kadrov, ki jih izobražujemo na fakulteti.

Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru (FERI UM)

Na področju strokovnega dela FERI UM beleži po statistiki zadovoljive uspehe, saj se število projektov z industrijo iz leta v leto povečuje. Fakulteta ima na področju strokovnega dela postavljene naslednje cilje: - nadaljnje sodelovanje z industrijo in storitvenimi podjetji te povečanje števila projektov- prenos znanja v neposredno prakso,- organizacija strokovnih delavnic in konferenc v sodelovanju s proizvodnimi podjetji,- pošiljanje študentov na praktični del izobraževanja v podjetja,- izvajanje meritev in testiranj v laboratorijih fakultete za proizvodna in storitvena podjetja. Navedene cilje dosegamo:- z organizacijo srečanj s predstavniki proizvodnih in storitvenih podjetij (dan FERI, ALUMNI srečanja …),- z načrtovanjem tem diplomskih nalog v sodelovanju s podjetji,- s pridobitvijo novih poslovnih partnerjev z obiski,- z izvajanjem namenskega funkcionalnega izobraževanja za potrebe gospodarstva.

107

Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo (FKKT UM)

FKKT ima pomembno vlogo v gospodarskem in socialnem razvoju ožjega in širšega okolja, kar izkazuje s sodelovanjem z institucijami na regionalni, državni in mednarodni ravni. Prav tako sodeluje z drugimi visokošolskimi zavodi, podjetji, organizacijami in strokovnimi združenji ter drugimi pomembnimi zainteresiranimi udeleženci v okolju. Skozi vse leto se trudimo povečati interdisciplinarnost raziskovalnega dela. Že nekaj let spremljamo rezultate znanstveno - raziskovalnega dela. Kazalnike za to področje imamo jasno definirane. Enkrat letno se izvede samoevalvacija, ki pokaže odstopanja pri uspešnosti posameznih laboratorijev. Temu sledijo ukrepi za odpravo stanja. V zadnjem letu smo še povečali sodelovanje z okoljm in pri oblikovanju strateških odločitev, vključevali zunanje deležnike.

zavoda v celoti, da ne

Utemeljitev:Fakulteta za naravoslovje in matematiko (FNM UM)

Cilji na področju fakultete kot celote (ukrepi so podani v strateškem načrtu, na katerem temelji vsakoletni program dela):- zagotavljanje konkurenčnih prednosti z obnovo prostorov in permanentnim posodabljanjem laboratorijske opreme za izvajanje pedagoške in raziskovalne dejavnosti, - zadovoljevanje prostorskih potreb fakultete v okviru načrtovanih novogradenj UM, - permanentna skrb za zagotavljanje kvalitete pedagoškega in raziskovalnega kadra,- promocija naravoslovja in matematike v družbi in večanje zavedanja v družbi o pomenu znanosti v vsakdanjem življenju,- vzpostaviti sistem donacij, ki temelji na uspešnih diplomantih fakultete (posameznikih in podjetjih);- permanentno izboljševanje kadrovske strukture na vseh področjih delovanja fakultete;- stalna skrb za pozitivno vzdušje med zaposlenimi, študenti in zaposlenimi ter študenti.

Cilje na področju fakultete kot celote bomo dosegli na naslednji način:- posodabljanje prostorov in laboratorski opreme je vezano predvsem na finančno zmogljivost fakultete, zato se bomo še naprej trudili zagotoviti financiranje iz različnih virov, ki so predvsem namenjeni posodabljanju opreme (fakulteta je npr. v okviru Norveškega finančnega mehanizma opremila vse svoje laboratorije z najsodobnejšo opremo),- na podlagi študentskih anket predstojniki oddelkov skrbijo z redne konzultacije z zaposlenimi in skupaj ugotavljajo, kako izboljšati predavanja pri posameznem predmetu z namenom, da se poveča zadovoljstvo študentov in posledično dvignejo študentske ocene pri predavateljih (fakulteta je po rezultatih študentskih anket med najvišje uvrščenimi na univerzi),- fakulteta že skrbi in bo še naprej skrbela za promocijo študijskih programov kot tudi ustanove drugod po državi in po svetu ter s tem večala ugled naravoslovja in matematike kot vede, ki lahko veliko prispeva k reševanju realnih problemov iz vsakdanjega življenja,- delo na fakulteti bo na vseh ravneh organizirano tako, da bo jasno določeno katera služba opravlja določeno delo, posledično pa bodo stvari narejene hitro in učinkovito,

108

- za pozitivno vzdušje med zaposlenimi srkbimo tako, da redno izvajamo sestanke na ravni fakultete ter na ravni oddelkov, na katerih izpostavljamo različne probleme ter jih sproti rešujemo,- za pozitivno vzdušje med zaposlenimi in študenti srkbimo tako, da od predavateljev zahtevamo maksimalno angažiranost na kontaktnih urah ter da so jim vedno na voljo na govorilnih urah, ko jih študenti potrebujejo.

Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru (FERI UM)

Za zavod kot celoto veljajo najpomembnejši cilji, ki so navedeni v prejšnjih alinejah. Vsi cilji so dosegljivi.Najpomembnejše je, da njihovo uresničevanje spremljamo, ocenjujemo in o doseganju sproti obveščamo vodstvo.Komisija za ocenjevanje kakovosti ima razdelane in vpeljane načine za uspešno spremljanje doseženega.

Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo (FKKT UM)

Strategija delovanja FKKT UM je zapisana na spletni strani: http://www.FKKT UM.uni-mb.si. Za zavod kot celoto veljajo najpomembnejši cilji, ki so navedeni v prejšnjih alinejah. Uresničevanje ciljev redno spremljamo, ocenjujemo in o doseganju sproti obveščamo vodstvo. Komisija za ocenjevanje kakovosti ima razdelane in vpeljane načine za uspešno spremljanje doseženega.

mednarodnega umeščanja in mednarodne prepoznavnosti dosežkov na vseh področjih delovanja. da ne

Utemeljitev:Fakulteta za naravoslovje in matematiko (FNM UM)

Cilji na področju mednarodnega umeščanja in mednarodne prepoznavnosti dosežkov na vseh področjih delovanja (ukrepi so podani v strateškem načrtu, na katerem temelji vsakoletni program dela):

- znanstvenoraziskovalno delo zaposlenih na FNM UM je mednarodno prepoznavno na vseh področjih, na katerih izvajamo študijski proces,- znanstvenoraziskovalno delo zaposlenih na FNM UM prinaša relevantna nova znanstvena dognanja v svetovnem merilu,- izobraževalno delo je mednarodno prepoznavno, kar se kaže skozi mobilnost incoming študentov na FNM in skozi število študentov iz tujine, ki redno študirajo na FNM UM,- v študijski in znanstvenoraziskovalni proces na fakulteti se vključujejo priznani znanstveniki iz tujine.

V letu 2007 je agencija Thomson Reuters uvrstila UM v zgornji 1% inštitucij na svetu po obsegu in odmevnosti znanstvenoraziskovalnega dela s področja fizike. S FNM UM prihajajo številni dobitniki državnih nagrad in priznanj za izjemne znanstvenoraziskovalne dosežke:

109

Zoisova nagrada za vrhunske znanstvene in razvojne dosežke: prof. dr. Sandi Klavžar (2007) Nagrada Republike Slovenije za znanstveno-raziskovalno delo: prof. dr. Matej Brešar (1995)Nagrada Sklada Borisa Kidriča: prof. dr. Joso Vukman (1990)Zoisovo priznanje za izjemne raziskovalne dosežke:prof. dr. Valerij Romanovskij (2011)prof. dr. Matjaž Perc (2009)prof. dr. Sandi Klavžar (2000)Prepoznavnost znanstvenoraziskovalnega dela na področju fizike pa nedvomno kaže tudi to, da je članom Inštituta za fiziko leta 2011 bila zaupana priprava in izvedba 11. evropske konference o tekočih kristalih (več kot 200 udeležencev iz vsega sveta, med njimi vsi najpomembnejši svetovni raziskovalci s področja fizike in kemije tekočih kristalov).Priznane tuje strokovnjake vključujemo tudi v izvedbo študijskega procesa predvsem na 3. stopnji. Za priznane tuje strokovnjake pridobivano sredstva preko razpisov ARRS in AdFuture.

Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru (FERI UM)

Na FERI smo si v želji po še večji umeščenosti v mednarodni prostor zastavili cilje, ki so povezani z večanjem objav v mednarodnih revijah, aktivnih udeležb na znanstvenih simpozijih, vključevanju FERI v večje mednarodne projekte. FERI zagotavlja finančno osnovo za to vključevanje.Povečati je treba mobilnost pedagoškega osebja in študentov FERI in dodati nove aktivnosti na področju Erasmus Mundusa in Transatlantskih programov. Zato je treba povečati promocijsko dejavnost znotraj FERI, pa tudi v evropskem prostoru in širše v svetu. Pripraviti je treba ustrezna gradiva (brošure) in dogodke z namenom promocije programa Erasmus+. V ta namen bi bila zaželena tudi tiskana poročila udeležencev mobilnosti v programu Erasmus+ v sodelovanju z UM in CMEPIUS-Centrom za mobilnost in evropske programe sodelovanja.

Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo (FKKT UM)

Mednarodno prepoznavnost znanstveno-raziskovalnega, pedagoškega in aplikativnega dela na FKKT UM uresničujemo z mednarodnimi industrijskimi projekti, organizacijo poletnih šol, predavanji na tujih univerzah, znanstvenimi objavami, udeležbami in predstavitvami rezultatov znanstveno-raziskovalnega dela na mednarodnih konferencah in bilateralnimi sporazumi s tujimi univerzami, priznanji, patenti in aplikativnimi projekti. Skrbimo za mobilnost raziskovalcev in učnega osebja. Uvajamo predavanja za tuje študente v angleškem jeziku, sodelujemo v mednarodnih združenjih, organizacisjkih odborih konferenc, uredniških odborih revij, organiziramo seminarje in konference z mednarodno udeležbo.

72. Zbiranje, obdelovanje in analiziranje podatkov, pridobljenih v samoevalvacijskih postopkih, omogoča ugotovitve, ali so bili doseženi cilji glede zagotavljanja kakovosti. da ne

Utemeljitev:Fakulteta za naravoslovje in matematiko (FNM UM)

Letno se izvede pregled realizacije letnega programa dela FNM UM, preučijo se izsledki samoevalvacijskega poročila FNM UM. Na tej osnovi se podajo zaključki in pripravi program

110

dela za naslednje leto. Program dela temelji na Strateškem načrtu FNM UM. Analiza je sestavni del Poročila o kakovosti FNM UM za posamezno študijsko leto. Letna poročila so dostopna na povezavi:http://fnm.uni-mb.si/index.php?option=com_content&view=article&id=488&Itemid=142&lang=sl

Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru (FERI UM)

Komentarji posameznih analiz so vključeni že v samoevalvacijskem poročilu - prav tako priporočila vodstvu glede ukrepov. V samoevalvaciji je opravljena analiza akcijskega načrta iz predhodne samoevalvacije za izobraževalno in raziskovalno dejavnost ter za materialne pogoje. Med študijskim letom opravimo tudi pregled uresničevanja nalog postavljenih v samoevalvacijskem poročilu. Obravnavano je bilo na senatu in je dostopno na spletni strani: http://www.feri.uni-mb.si/podrocje.aspx?id=370

Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo (FKKT UM)

Analiza sledenja strateškim ciljem je vključena v Poročilo o kakovosti FKKT UM. V samoevalvaciji je opravljena analiza akcijskega načrta iz predhodne samoevalvacije za izobraževalno in raziskovalno dejavnost ter za materialne pogoje.

73. Ugotovitve samoevalvacije se uporabljajo pri sprotnem sprejemanju nadaljnjih odločitev oziroma ukrepov za izboljšanje izobraževalnega, raziskovalnega in drugega dela z namenom razvoja kakovosti. da ne

Utemeljitev:Fakulteta za naravoslovje in matematiko (FNM UM)

Letno se preučijo izsledki samoevalvacijskega poročila FNM UM, na tej osnovi se pripravijo aktivnosti in smernice za nadaljnje delo, ki se vključijo v program dela FNM UM za naslednje leto.

Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru (FERI UM)

Ugotovitve samoevalvacije uporabljamo po modelu Demingovega kroga (planiraj-naredi-preveri-ukrepaj). Vsi procesi na področjih pedagoške dejavnosti, raziskovanja, mednarodne dejavnosti, dela strokovnih služb se merijo in spremljajo. Za obravnavanje in preučevanje vprašanj ter za dajanje mnenj, predlogov in stališč z delovnega področja senata ima Senat FERI UM stalne komisije:-Komisijo za študijske zadeve,-Komisijo za znanstvenoraziskovalne zadeve,-Komisijo za mednarodno sodelovanje,-Komisijo za ocenjevanje kakovosti.

111

Ocene se redno obravnavajo na sejah Senata FERI UM, kjer posamezne komisije Senata o tem redno poročajo.

Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo (FKKT UM)

Na FKKT vsako leto pripravimo podrobno analizo akcijskega načrta za preteklo leto, na osnovi katere pripravimo kratkoročni in letni načrt aktivnosti z opisom stanja, natančno navedbo odgovornih oseb in rokov za realizacijo.

74. Zbiranje, obdelovanje in analiziranje podatkov, pridobljenih v postopkih samoevalvacije, omogoča učinkovito presojo kakovosti izobraževanja, znanstvenega, raziskovalnega, umetniškega oziroma strokovnega dela: na celotnem zavodu, da ne v vseh oddelkih, da ne na vseh stopnjah izobraževanja. da ne

Utemeljitev:Fakulteta za naravoslovje in matematiko (FNM UM)

Postopki samoevalvacije se izvajajo večnivojsko. Tako pridobljeni podatki se (npr. za študijske programe) analizirajo za posamezne študijske programe. Pri tem se analizira prehodnost med programi, prehodnost v višje letnike, število diplomantov itd.Študijski programi se spreminjajo na osnovi sprememb nosilcev, predlaganih izboljšav, zaznanih pomanjkljivosti, novih študijskih programov. Izvedejo se potrebni postopki glede na vrsto in obseg sprememb.

Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru (FERI UM)

Predlogi in rezultati analiz glede obremenjenosti profesorjev, prehodnosti študentov in ocene profesorjev so bili predani Komisiji za študijske zadeve, Komisiji za mednarodno sodelovanje, inštitutom, vodstvu in študentom. Komisija za ocenjevanje kakovosti redno spremlja delo komisij Senata in po potrebi tudi sodeluje na sestankih.Ocena kakovosti dejavnosti FERI in predlogi za izboljšanje so navedeni v Samoevalvacijskem poročilu.Tudi analiza akcijskega načrta iz predhodnega Samoevalvacijskega poročila je v Samoevalvacijskem poročilu.

Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo (FKKT UM)

Komisija za ocenjevanje kakovosti FKKT UM redno spremlja delo komisij Senata in po potrebi tudi sodeluje na sestankih. Podatki pridobljeni v postopkih samoevalvacije se predstavijo vsem deležnikom. Vsako leto je kot del Poročila o kakovosti podana podrobnejša analiza akcijskega načrta za preteklo leto.

75. Samoevalvacijska poročila se predstavijo vsem deležnikom. da ne

Utemeljitev:

112

Fakulteta za naravoslovje in matematiko (FNM UM)

Letna poročila se predstavijo vsem deležnikom na Akademskem zboru. Letna poročila so dostopna na povezavi http://www.fnm.uni-mb.si/index.php?option=com_content&view=article&id=488&Itemid=142&lang=sl

Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru (FERI UM)Samoevalvacijsko poročilo je dostopno na spletnih straneh fakultete: http://www.feri.uni-mb.si/podrocje.aspx?id=368. Predstavljeno je vsem delavcem in študentom FERI, Senatu FERI, Komisiji za študijske zadeve, Komisiji za mednarodno sodelovanje, inštitutom, vodstvu. Predstavitev je izvedena na zboru delavcev FERI.

Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo (FKKT UM)

Letna poročila se obravnavajo na Študentskem svetu FKKT, Akademskem zboru FKKT UM in na Senatu FKKT. Poročila so dostopna na povezavi: http://www.fkkt.uni-mb.si/sites/default/files/POROCILO%20KOK%20FKKT_2013_2014_1.pdf

76. Samoevalvacijsko poročilo je javno objavljeno. da ne

Utemeljitev:Fakulteta za naravoslovje in matematiko (FNM UM)

Letna poročila so dostopna na povezavihttp://www.fnm.uni-mb.si/index.php?option=com_content&view=article&id=488&Itemid=142&lang=sl

Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru (FERI UM)

Samoevalvacijsko poročilo je objavljeno na spletni strani FERI: http://www.feri.uni-mb.si/podrocje.aspx?id=368.

Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo (FKKT UM)

Poročila so objavljena na spletni strani FKKT UM: http://www.fkkt.um.si/node/118

77. Študenti dejavno sodelujejo/so aktivni pri: celoviti presoji stanja, da ne oblikovanju ukrepov, da ne razvojnih usmeritev (strategije) zavoda za nadaljnje delo. da ne

Utemeljitev:Fakulteta za naravoslovje in matematiko (FNM UM)

113

Študenti so aktivni člani Komisije za ocenjevanje kakovosti FNM UM, vključeni so tudi v vse ostale komisije senata fakultete in tudi Senat UM ter na ta način aktivno sodelujejo pri presoji stanja in oblikovanju ukrepov.

Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru (FERI UM)

Študenti so aktivni s predlogi in mnenji na vseh komisijah Senata in Senatu FERI UM ter s svojim delom pri ocenjevanju v anketah.

Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo (FKKT UM)

Študenti FKKT so aktivni pri pripravi Poročila o kakovosti preko svojih članov v KOK in v okviru Študentskega sveta FKKT UM. Prav tako so študenje vključeni v Senat FKKT in njegove komisije ter na ta način aktivno sodelujejo pri presoji stanja in oblikovanju ukrepov.

78. Samoevalvacija se na zavodu:

Fakulteta za naravoslovje in matematiko Univerza v Mariboru (UM FNM)

Samoevalvacija na UM FNM opravlja od leta 2007 (od nastanka FNM UM) .

Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru (FERI UM)

Samoevalvacija na FERI UM se opravlja od leta 2003.

Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo (FKKT UM)

Samoevalvacija na FKKT UM se opravlja od leta 2005/2006.

79. Samoevalvacija se izvaja in samoevalvacijsko poročilo pripravlja vsako leto. da ne

Utemeljitev:Fakulteta za naravoslovje in matematiko (FNM UM)

Poročilo se pripravlja za vsako študijsko leto.

Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru (FERI UM)

Samoevalvacija se na FERI UM opravlja od študijskega leta 2003/2004. Opravlja se vsako leto. Rok za sprejem na Senatu FERI je 31. december. Do 15. januarja se preda Senatu Univerze v Mariboru.Komisija za ocenjevanje kakovosti Univerze (KOKU) opravi analizo vseh Samoevalvacijskih poročil članic in poročila tudi kvalitativno ovrednoti. Nato jih sprejme Senat Univerze.

114

Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo (FKKT UM)

Poročilo o kakovosti FKKT UM se pripravlja za vsako študijsko leto od leta 2005/2006 dalje. Komisija za ocenjevanje kakovosti Univerze (KOKU) opravi analizo vseh Samoevalvacijskih poročil članic in poročila tudi kvalitativno ovrednoti. Nato jih sprejme Senat Univerze.

Opomba: v primeru prve akreditacije visokošolskega zavoda nadaljujte s točko C.1, v primeru prve akreditacije študijskega programa nadaljujte s točko C.2, v primeru prve akreditacije skupnega študijskega programa nadaljujte s točkama

C.2in C.3, v primeru podaljšane akreditacije visokošolskega zavoda nadaljujte s točko D.1, v primeru podaljšane akreditacije študijskega programa nadaljujte s točko D.2.

115

C. PRVA AKREDITACIJA

C.1 PRVA AKREDITACIJA VISOKOŠOLSKEGA ZAVODA

C.2 PRVA AKREDITACIJA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA

1. Ime študijskega programa: Predmetni učitelj2. Splošni podatki o študijskem programu:Utemeljitev:Študijski programi FNM UM so medsebojno povezana celota. Na FNM izvajamo 10 bolonjskih univerzitetnih študijskih programov 1. stopnje, 12 bolonjskih magistrskih študijskih programov 2. stopnje in 4 doktorske študijske programe 3. stopnje. V enovitem magistrskem študijskem programu druge stopnje Predmetni učitelj so dosedanji dvopredmetni pedagoški programi prenovljeni in združeni.Predlagani enoviti magistrski pedagoški študijski program FNM UM je koncipirani po t. i. vzporednem modelu (vzporeden študij predmetnega področja in izobraževalnih ved); tako v vsebinskem kot v formalnem smislu dajejo diplomantom pedagoško usposobljenost za delo v vzgoji in izobraževanju (oblikovani so skladno z določili Meril za ocenjevanje pedagoških študijskih programov, njihovem obsegu in strukturi, Ur. L. RS, št. 56/1998, 101/2004 in Merili za akreditacijo študijskih programov za izobraževanje učiteljev, Ur. L. RS, št. 94/11), omogočajo pa tudi nadaljevanje študija na višjih stopnjah.

Skupni cilji fakultete pri sedanji prenovi študija so predvsem:- prilagoditev študijskih struktur in izvedbe študija načelom bolonjskega procesa;- vsebinska notranja prenova študijskih programov, ki poudarja sodobnost in kakovostštudija;- omogočanje fleksibilnih dvopredmetnih študijskih povezav.

Spodnja shema prikazuje strukturo enovitega magistrskega študijskega programa Predmetni učitelj. Študenti si ob vpisu na študijski program Predmetni učitelj izberejo dve predmetni usmeritvi, s katerima se študentje specializirajo za določeno predmetno študijsko področje. Na izbiro imajo naslednje obvezne usmeritve: izobraževalna matematika, izobraževalna fizika, izobraževalna biologija, izobraževalna kemija, izobraževalno računalništvo in izobraževalna tehnika. Študenti v času študija poslušajo skupno osnovo – Obvezni splošno pedagoški modul in študij zaključijo z opravljenima magistrskim delom in magistrsko seminarsko nalogo.

Študijski program Predmetni učitelj je zastavljen po naslednji shemi:

116

Semester

OBVEZNA USMERITEV 1*(122 ECTS)

OBVEZNI SPLOŠNO PEDAGOŠKI MODUL

(32)

OBVEZNA USMERITEV 2*(122 ECTS)

10. Magistrsko delo,12 ECTS

Pedagoško didaktični

izbirni predmet,

3 ECTS

Prosto-izbirni

predmet, 6 ECTS

Pedagoško didaktični

izbirni predmet, 3

ECTS

Magistrska seminarska naloga,6 ECTS

9. 13 ECTS

Delo z učenci s posebnimi

potrebami, 4 ECTS

13 ECTS

8. 11 ECTS

Praktično usposabljanj

e za poučevanje

2,4 ECTS

Praktično usposabljanje za poučevanje 2,

4 ECTS11 ECTS

7. 15 ECTS 15 ECTS

6. 11 ECTS

Praktično usposabljanj

e za poučevanje

1,4 ECTS

Praktično usposabljanje za poučevanje 1,

4 ECTS11 ECTS

5. 15 ECTS 15 ECTS

4. 13 ECTS Didaktika, 4 ECTS 13 ECTS

3. 10 ECTS Pedagogika, 4 ECTS

Psihologija razvoja in učenja, 6 ECTS 10 ECTS

2. 10 ECTS

Skupni strokovni

predmet 2, 3 ECTS

Komunikacija in retorika za naravoslovce in tehnike, 4

ECTS

Skupni strokovni

predmet 2, 3 ECTS

10 ECTS

1. 10 ECTS

Skupni strokovni

predmet 1, 3 ECTS

Informacijsko komunikacijska tehnologija,

4 ECTS

Skupni strokovni

predmet 1, 3 ECTS

10 ECTS

* V shemi sta obvezni usmeritvi oštevilčeni z vrstilnima števnikoma 1 in 2 zaradi boljše preglednosti. Študent poljubno izbere obvezni usmeritvi in opravi na eni magistrsko seminarsko nalogo ter na drugi magistrsko delo.

Legenda:Obvezna usmeritev 1

Obvezni splošni pedagoški modul

Obvezna usmeritev 2

Zaključno delo

117

3. Vrsta študijskega programa:visokošolski strokovni,univerzitetni,magistrski,enovit magistrski,doktorski,

za izpopolnjevanje.

4. Stopnja študijskega programa:prva,druga,tretja.

5. Trajanje programa: 1 leto 3 leta 5 let 2 leti 4 leta 6 let

6. Študijski program je: interdisciplinarni, dvopredmetni, skupni, drugo: pedagoški.

7. Študijski program ima: usmeritve, smeri, module.

Utemeljitev:Predlagani študijski program Predmetni učitelj je sestavljen iz dveh obveznih usmeritev, ki ju kandidat izbere iz nabora usmeritev ob vpisu v program in obveznega splošno pedagoškega modula, v obsegu 32 ECTS. Kandidat študij zaključi z opravljenima magistrskim delom in magistrsko seminarsko nalogo.

Obvezna usmeritev 1(122 ECTS):- 1. – 9.

semester

Obvezni splošni pedagoški modul(32 ECTS):

- 1. – 4., 9. in 10 semester

+Magistrsko delo in magistrska seminarska naloga(24 ECTS) v 10.

Obvezna usmeritev 2(122 ECTS):

- 1. – 9. semester

118

semestru(24 ECTS)

Obvezni splošni pedagoški modul je skupni za celotni program in obsega naslednje predmete: Informacijsko komunikacijsko tehnologijo, Komunikacijo in retoriko za naravoslovce, Psihologijo razvoja in učenja, Pedagogiko, Didaktiko, Delo z učenci s posebnimi potrebami in dva didaktična izbirna predmeta.Obvezna dvopredmetna usmeritev: študent ob vpisu izbere dve usmeritvi iz nabora: Izobraževalna Matematika, Izobraževalna Fizika, Izobraževalna Biologija, Izobraževalna Kemija, Izobraževalno Računalništvo in Izobraževalna Tehnika.V 10. semestru kandidat opravi še zaključni deli: Magistrsko delo (zaključna naloga ene usmeritve) in magistrska seminarska naloga (zaključna naloga druge usmeritve)

8. Cilji programa so izhodišče za preverjanje učnih izidov študentov. da ne

Utemeljitev:Študijski program Predmetni učitelj ima zastavljene naslednje temeljne cilje: temeljno strokovno znanje iz najmanj dveh predmetnih področij, ki so pomembna za izobraževanje na tem predmetnem področju, specialno-didaktična znanja z najmanj dveh izbranih predmetnih področij izobraževanja skupaj s praktičnim pedagoškim usposabljanjem, temeljna strokovna znanja s področja pedagoških, psiholoških, filozofskih in socioloških ved, ki so pomembna za delo v vzgoji in izobraževanju.

Zastavljeni temeljni cilji se v 4. in 5. letniku nadgradijo s strokovnim znanjem modernejših vsebin. Tako so študenti usposobljeni za povezovanje in uporabo temeljnih spoznanj in konceptov v najrazličnejših okoliščinah. Strokovno znanje študenti nadgrajujejo s specialno didaktiko zahtevnejših in povezovalnih vsebin. Temeljni cilj tega programa je usposobiti študente za razvoj novih metod poučevanja ter konstrukcijo demonstracijskih ali laboratorijskih eksperimentov vključno s sodobnim učnim okoljem. Študenti so, izhajajoč iz refleksije in uporabe pedagoške metodologije, sposobni evalvacije pedagoških učinkov novih metod in novo predlaganih učnih modelov in eksperimentov. Študenti razvijajo tudi zmožnosti vodenja in organiziranja praktičnega in terenskega dela, delovanja v interdisciplinarnem timu ter vzpostavljanja partnerskega odnosa z različnimi skupinami. Pomemben cilj študijskega programa je tudi pridobitev temeljnih znanj za nadaljnje samostojno strokovno in raziskovalno delo na področju specialnih didaktik.

9. Naštejte splošne kompetence diplomanta.

Utemeljitev:Tekom študija si študenti predlaganega študijskega programa pridobijo naslednje splošne kompetence, ki so ustrezne stopnji in vsebini študijskega programa:* Splošne kompetence:1. Sposobnost komuniciranja, sodelovalno/timsko delo. 2. Sintetično, analitično, ustvarjalno mišljenje za reševanje problemov. 3. Fleksibilna uporaba znanja v praksi.

119

4. Avtonomnost, (samo)kritičnost, (samo)refleksivnost, sposobnost za (samo)evalviranje in prizadevanje za kakovost.

5. Splošna razgledanost, sposobnost komuniciranja s strokovnjaki iz drugih strokovnih in znanstvenih področij.

6. Iniciativnost/ambicioznost, vrednota stalnega osebnega napredovanja in strokovnega usposabljanja.

7. Informacijska pismenost. 8. Sposobnosti za upravljanje s časom, za samopripravo in načrtovanje, samokontrola

izvajanja načrtov. 9. Komuniciranje v tujem jeziku. 10. Poznavanje in razumevanje socialnih sistemov (posebej procesov v vzgoji in

izobraževanju). 11. Občutljivost/odprtost za ljudi in socialne situacije. 12. Poznavanje in razumevanje razvojnih zakonitosti, razlik in potreb posameznika. 13. Znanje o vzgojnih in izobraževalnih konceptih, njihovih filozofskih in zgodovinskih

temeljih. 14. Poznavanje in razumevanje institucionalnih okvirov dela (zahtev, zakonodaje,

dokumentacijskih potreb, pravni vidiki vzgojno-izobraževalnega dela). 15. Uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije v vzgoji in izobraževanju. 16. Razumevanje individualnih vrednot in vrednotnih sistemov, obvladovanje profesionalno-

etičnih vprašanj. 17. Poznavanje, razumevanje, usmerjenost v inkluzivno, nediskriminativno delo,

multikulturalnost. 18. Poznavanje vsebine in metodike področja. 19. Razumevanje in uporaba kurikularnih teorij ter splošnega in didaktičnega znanja na

predmetnem področju. 20. Interdisciplinarno povezovanje vsebin. 21. Uporaba specialno pedagoških znanj za delo z otroki s posebnimi potrebami. 22. Organizacijske sposobnosti za pedagoško vodenje razreda in/ali skupine. 23. Usposobljenost za organiziranje aktivnega in samostojnega učenja, usposabljanje

učencev za učinkovito učenje. 24. Usposobljenost za preverjanje in ocenjevanje znanja in dosežkov učencev, ter

oblikovanje povratnih informacij. 25. Komuniciranje s strokovnjaki iz različnih vzgojno-izobraževalnih področij. 26. Sodelovanje s starši. 27. Oblikovanje celovite ocene potreb posameznika oz. skupine, njihovih močnih in šibkih

področij ob upoštevanju okoljskih dejavnikov (fizičnih, socialnih, kulturnih).

10. Naštejte predmetno-specifične kompetence diplomanta.

Utemeljitev:Tekom študija si študenti predlaganega študijskega programa pridobijo naslednje predmetnospecifične kompetence, ki so ustrezne stopnji in vsebini študijskega programa:

* Predmetno specifične kompetence:

Matematika:

120

1. Profesionalno obvladovanje učnih načrtov, vsebin in konceptov osnovnošolske in srednješolske matematike za ustvarjanje takšnih učnih pogojev, pri katerih je učencem omogočena izgradnja kvalitetnega znanja (trajnost, prenosljivost, celovitost).

2. Usposobljenost za oblikovanje ciljev, načrtovanje in izvajanje pouka ter vrednotenje znanja pri pouku matematike za uravnotežen razvoj matematičnih znanj pri učencih (konceptualnih, proceduralnih, problemskih in komunikacijskih znanj).

3. Suvereno vrednotenje, izbira in upora obstoječih učnih gradiv, didaktičnih pripomočkov in IKT pri pouku matematike (grafična računala, matematični programi, interaktivna tabla, internet …).

4. Zmožnost ustreznega strokovnega opismenjevanja učencev v matematičnem jeziku.5. Vključevanje strokovne terminologije iz strokovno-teoretičnih predmetov tudi v pouk

matematike v srednji šoli.6. Suvereno obvladovanje specifičnih organizacijskih oblik pouka matematike: oblikovanje

projektnih dni, vodenje krožkov (matematika, logika, razvedrilna matematika), mentorstvo pri raziskovalnih nalogah.

7. Zmožnost medpredmetnega načrtovanja in izvajanja pouka skupaj z učitelji drugih predmetov.

8. Suvereno soočanje s sodobnimi didaktičnimi spoznanji in z vključevanjem aktualnih pristopov k učenja (npr. kombinirano izobraževanje): kritično in premišljeno vključevanje novosti v učno prakso.

Fizika:1. Razvijanje sposobnosti naravoslovnega mišljenja, poznavanje temeljnih dejstev in

zakonitosti narave.2. Poznavanje in razumevanje temeljnih fizikalnih konceptov in njihova uporaba pri razlagi

naravnih pojavov in dogajanj v okolju.3. Poznavanje povezanosti fizikalnih sistemov z drugimi sistemi v naravi in družbi.4. Poznavanje in razumevanje vpliva fizike na razvoj tehnike in tehnologije.5. Razumevanje in reševanje osnovnih predmentnospecifičnih strokovnih (fizikalnih,

informacijsko-komunikacijskih, medijskih) in izobraževalnih problemov na kvalitativnem in kvantitativnem nivoju.

6. Uporabiti pristope naravoslovnega mišljenja za kvantitativno obravnavo problemov v naravi, okolju in družbi.

7. Povezovanje makroskopske in mikroskopske razlage pojavov.8. Osnovno razumevanje okoljske problematike in pomen fizike pri preprečevanju ter

zmanjševanju onesnaženja.9. Teorijske in eksperimentalno-tehnične spretnosti za reševanje problemov.10. Obvladovanje osnovnih in zahtevnejših merskih metod predmentnospecifičnih

strokovnih in izobraževalnih področij.11. Uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije pri teorijskem in eksperimentalnem

delu.12. Organiziranje projektnega, skupinskega in laboratorijskega dela.13. Usposobljenost za varno eksperimentiranje oz. laboratorijsko delo, sposobnost ocene

nevarnosti dela, poznavanje varnostnih predpisov in ravnanje v skladu z njimi.14. Obvladanje veščin terenskega dela.15. Teoretična in praktična znanja za učinkovito integracijo informacijsko komunikacijskih

tehnologij na predmentnospecifičnih strokovnih in izobraževalnih področjih.

121

16. Poznavanje postopkov vzdrževanja in upravljanja avdio-vizualnih oz. medijskih tehnologij.

17. Poznavanje postopkov vzdrževanja in upravljanja informacijsko komunikacijskih tehnologij.

18. Usposobljenost za vodenje interesnih dejavnosti naravoslovja, tehnike in računalništva.19. Poznavanje postopkov vzpostavljanja, vzdrževanja in upravljanja sistemov e-

izobraževanja malih, srednjih in velikih sistemov (podjetij, izobraževalnih institucij…).20. Poznavanje postopkov vzpostavljanja, vzdrževanja in upravljanja sistemov izobraževanja

na daljavo malih, srednjih in velikih sistemov (podjetij, izobraževalnih institucij…).

Biologija:1. Razvijanje sposobnosti naravoslovnega mišljenja.2. Poznavanje temeljnih dejstev in zakonitosti narave.3. Poznavanje in razumevanje pestrosti organizmov.4. Poznavanje in razumevanje principov zradbe in delovanja organizmov.5. Poznavanje in razumevanje odnosov med organizmi in okoljem.6. Poznavanje zgradbe in delovanmje človeškega telesa, razvoja človeka.7. Poznavanje in razumevanje človeka kot del biosfere in njegov vpliv na okolje.8. Poznavanje domače favne in flore ter njenih značilnosti.9. Poznavanje temeljnih etičnih načel ter izhodišč varovanja organizmov in okolja.10. Zmožnost razpravljanja o splošnih bioloških vsebinah za doseganje učnih ciljev.11. Posedovanje znanja in spretnosti za razreševanje bioloških in drugih problemov povezanih s stroko in poučevanjem biologije z uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije.12. Strokovna avtonomnost pri izboru pristopov, metod, oblik dela, didaktilnih sredstev in učnega gradiva.13. Ovbladovanje veščin terenskega in laboratorijskega dela ter gojenja in rokovanja z organizmi za potrebe kakovostnega pedagoškega procesa.14. Obladovanje metodologij posredovanja teoretičnih in praktičnih znanj v okviru pouka bioloških predmetov.15. Znanje osnov matematike, fizike, kemije in informacijsko-komunikacijske tehnologije.

Kemija:1. Usposobljenost za didaktično in tehnološko načrtovanje, pripravo ter izvedbo strokovnih

ogledov kemijske in njej sorodnih industrij.2. Sposobnost povezovanja izbranih vidikov različnih kurikularnih znanj in uporabe teh

povezav na aktualnih področjih gospodarskih dejavnosti.3. Sposobnost ločevanja in pojasnjevanja aktualnih laboratorijskih in procesnih operacij,

zajetih pri laboratorijskem in tehnološkem procesu pridobivanja in predelave konkretnih primerov kemikalij oz. tehnoloških proizvodov.

4. Razumevanje mehanizmov kemijskih reakcij novih sinteznih proizvodov.5. Reševanje osnovnih kemijskih problemov na kvalitativnem in kvantitativnem nivoju.6. Zavedanje problemov o okolju, v okolju, za okolje in družbo ter reševanje le-teh ob

uporabi pristopov naravoslovnega mišljenja kot sestavini celostne obravnave.7. Sposobnost povezovanja izbranih vidikov različnih znanj s področja metodologije

kemijskega izobraževanja in uporabe teh povezav na kurikularnih področjih aktualnih

122

programov osnovnega in srednjega poklicnega, strokovnega in poklicno – tehniškega izobraževanja.

8. Usposobljenost za didaktično in tehnološko načrtovanje, pripravo ter izvedbo strokovnih ogledov kemijske in njej sorodnih industrij.

9. Zavedanje problemov o okolju, v okolju, za okolje in družbo s kemijskega vidika ter reševanje le-teh kot sestavini kurikulov programov osnovnega in srednjega izobraževanja.

10. Obvladanje računalniških spretnosti v povezavi z operiranjem s kemijskimi informacijami in podatki.

11. Obvladanje Informacijsko – tehničnih spretnosti kot npr. oblikovanje besedila, delo z razpredelnicami, vnašanje in shranjevanje kemijskih podatkov.

12. Sposobnost učinkovitega vključevanja IKT na področju kemijskih znanosti v poučevanje in učenje.

Računalništvo:19. Razumevanje in poznavanje ključnih pojmov, dejstev, teoretičnih in praktičnih konceptov

s področja računalništva.20. Poznavanje in ustrezno izbiranje orodij za kvalitetno izvedbo dela s področja

računalniških sistemov ter uporabniške programske opreme.21. Posredovanje lastnega razumevanja računalniških konceptov in postopkov.22. Razumevanje in poznavanje osnovnih strategij pri računalniškem reševanju problemov.23. Poznavanje in uporaba izobraževalno specifičnih vsebin povezanih s področjem

računalništva in informatike.24. Prepoznavanje in kvalitetno delo z različnimi oblikami podatkov in informacij.25. Razumevanje in reševanje osnovnih računalniških problemov na kvalitativnem in

kvantitativnem nivoju.26. Uporabiti pristope naravoslovnega mišljenja za kvantitativno obravnavo problemov v

naravi, okolju in družbi.27. Ovrednotenje rezultatov lastnega dela na področju računalniškega izobraževanja.28. Uporaba ustreznih psiholoških, pedagoških in didaktičnih pristopov pri podajanju znanja

drugim osebam. 29. Zmožnost ustreznega strokovnega opismenjevanja učencev v računalniškem jeziku,30. Poznavanje in uporabljanje strokovne terminologije iz strokovno-teoretičnih predmetov

pri pouku računalništva v osnovni in srednji šoli.31. Profesionalno obvlada učne načrte, vsebine in koncepte osnovnošolskega in

srednješolskega poučevanja računalništva za ustvarjanje takšnih učnih pogojev, pri katerih je učencem omogočena izgradnja kvalitetnega znanja (trajnost, prenosljivost, celovitost),

32. Suvereno obvladuje oblikovanje ciljev, načrtovanje in izvajanje pouka pri računalništvu ter vrednotenje znanja v luči izbrane taksonomije in za oblikovanje vzpodbudnega okolja za uravnotežen razvoj konceptualnih, proceduralnih, problemskih in komunikacijskih znanj pri učencih,

33. Suvereno vrednoti, izbira in uporablja obstoječa učna gradiva, didaktične pripomočke in IKT pri pouku računalništva (različne programe, interaktivno tablo, internet …),

34. Suvereno obvlada specifične organizacijske oblike pouka računalništva: oblikovanje projektnih dni, vodenje krožkov, mentorstvo pri raziskovalnih nalogah,

123

35. Je seznanjen s sodobnimi dosežki in trendi pri poučevanju računalništva in nova spoznanja kritično in premišljeno vključuje v svoje delo,

36. Sodeluje z drugimi izobraževalnimi institucijami pri znanstveno-raziskovalnem delu na področju poučevanja računalništva in izobraževanja bodočih učiteljev računalništva.

Tehnika:1. Razumevanje in obvladovanje temeljnih naravoslovno – tehniških konceptov in njihova

uporaba pri razlagi naravoslovno tehničnih pojavov in dogajanj v okolju. 2. Didaktično oblikovanje vsebin tehnike prilagojenih razvojni stopnji učencev za doseganje

učnih ciljev v kurikulumu OŠ in SŠ ter strokovna avtonomnost pri izbiri pristopov, metod, oblik, strategij, didaktičnih sredstev in učnega gradiva.

3. Organizacija učno-vzgojnih oblik dela v šoli in zunaj nje (na taborih, v šoli v naravi, na strokovnih ekskurzijah, tehniških dnevih, interesnih dejavnostih ...) in usposobljenost za učinkovito uporabo didaktičnih metod in učnih pripomočkov.

4. Razvijanje in obvladovanje različnih učnih metod, oblik in strategij dela ter uporaba IKT na različnih področjih tehniškega izobraževanja.

5. Razvijanje praktičnih oblik dela in varna uporaba sodobnih ročnih in strojnih obdelovalnih naprav in tehnologij na različnih materialih (papir, les, kovine, umetne mase, sodobni kompozitni materiali, sodobni inženirski materiali in druga naravna gradiva ter odpadna embalaža).

6. Usposobljenost za načrtovanje, izvedbo in preskus elektronskih vezij ter razumevanje njihovega delovanja.

7. Razumevanje osnov elektrotehnike ter principov delovanja osnovnih električnih strojev in njihove zgradbe.

8. Poznavanje osnovnih energetskih sistemov in njihovega vpliva na okolje ter vpliva tehnike na človekovo življenje.

9. Razumevanje in razčlenitev strojnih elementov v strojih in napravah ter poznavanje delovnih principov in funkcij komponent ter izdelovalnih tehnologij.

10. Razumevanje mehanike in življenjskega cikla izdelka ter pomena upoštevanja vseh udeležencev v njem in izdelovalnih tehnologij v procesu razvoja izdelkov.

11. Poznavanje in razumevanje osnov opisne geometrije in tehničnega risanja ter potrebnih znanj in informacijskih tehnologij za interpretacijo in izdelavo tehničnih risb.

12. Poznavanje materialov v tehniki in razumevanje osnovnih oblikovalnih, obdelovalnih in predelovalnih tehnologij ter usposobljenost za izbiro in uporabo različnih preiskovalnih metod.

13. Poznavanje in razumevanje osnov ekonomike podjetja in tehnoloških sistemov ter vrednotenja strategij učnega dela na področju tehniškega izobraževanja.

14. Izdelava računalniških programov namenjenih podpori delovanja elektronskega vezja ali naprave.

11. Načrtovana kakovost učnih izidov in kompetenc zagotavlja: zaposljivost diplomantov, da ne možnosti za nadaljevanje izobraževanja. da ne

Utemeljitev:Diplomanti pedagoškega študijskega programa Predmetni učitelj bodo zaposljivi kot učitelji izbranih predmetnih področij v osnovnih in srednjih šolah. Glede na temeljne cilje programa

124

ter splošne in predmetno-specifične kompetence predlaganega študijskega programa pa bodo zaposljivi tudi v širokem spektru strokovnih dejavnosti. Gre za delovna mesta, kjer se zahtevajo znanja s področja tehnike in tehnologije, naravoslovja, matematike, komunikacijske veščine in analitične sposobnosti. Te kvalifikacije omogočajo diplomantom zaposljivost tudi izven meja Slovenije, zlasti v okviru Evropske Unije. Področja lahko združimo v naslednje kategorije:

- izobraževalne ustanove, - delo v izobraževalnih enotah delovnih organizacij z različnih področij sorodnih industrij, - projektno delo (organiziranje družbenih dogodkov in procesov), - delo v raziskovalnih institucijah, - delo v javnih institucijah, - delo v različni sodobnih medijskih organizacijah.

Na teh področjih bodo diplomanti lahko opravljali naloge, ki so povezane z načrtovanjem in izvajanjem tehniško-tehnoloških in izobraževalnih dejavnosti, sodelovali pri svetovalnem delu, v animaciji za izobraževalno delo, v popularizaciji sodobnih oblik poučevanja in učenja, inovacijskih projektih, v organizaciji projektov s področja naravoslovja, matematike,tehnike, računalništva, kulture, mladinskega dela, prostovoljnega dela.

Prednost naših diplomantov je prav v široki zaposljivosti, ki jo še povečuje dejstvo, da gre za dvo predmetni program, kjer interdisciplinarnost dodatno povečuje zaposlitvene možnosti. Ocenjujemo, da je z vidika naraščajočega pomena fleksibilnosti delovne sile, prav širina zaposlitvenih možnosti najboljše zagotovilo uspešne umestitve diplomantov predlaganega študijskega programa na slovenskem trgu dela.

Diplomanti pedagoškega študijskega programa Predmetni učitelj lahko nadaljujejo študij na študijskih programih 3. stopnje, skladno s pogoji visokošolskkih zavodov, ki razpisujejo študijske programe 3. stopnje.

12. Študijski program odraža zaposlitvene potrebe: gospodarstva, da ne

Utemeljitev:Študijski program je namenjen za izobraževanje učiteljev naravoslovnih predmetov, matematike in tehnike, katerih zaposlitvene potrebe se pretežno ne potrebujejo v gospodarstvu, čeprav pa se tudi ne izključujejo (npr. izobraževanje iz dela).

negospodarstva. da ne

Utemeljitev:Za diplomante predlaganega pedagoškega študijskega programa je predvideno, da se bodo zaposlili kot učitelji predmetnih področij biologije, fizike, kemije, matematike, računalništva ter tehnike in tehnologije v osnovnih in srednjih šolah ter drugih inštitucijah s primarno

125

izobraževalnimi programi (npr. CŠOD) tako v javnem kot v privatnem in nevladnem sektorju. Ker bodo diplomanti posedovali znanja z dveh ali večih različnih področij, lahko pričakujemo zaposljivost povsod tam, kjer se takšna področja kombinirajo (npr. informatika in biologija, tehnika in biologija, temeljne in aplikativne multidisciplinarne raziskave ipd.), dodana vrednost k zaposljivosti pa so komunikacijske veščine in veščine podajanja znanj, kar lahko ponuja možnosti na področjih kot so vodenje skupin. Področja lahko združimo v naslednje kategorije:- formalne izobraževalne ustanove: višje, srednje in osnovne šole;- javne inštitucije, ki izvajajo storitve za potrebe šolstva (npr. šole v naravi, vodenje, ipd.);- nevladne inštitucije, ki izvajajo storitve za potrebe šolstva ali druge javnosti;- delo v raziskovalnih institucijah s področja izobraževanja, pa tudi temeljnih in aplikativnih raziskav;- okoljsko izobraževanje v vladnem in nevladnem sektorju;- mediji.Na teh področjih bodo diplomanti lahko opravljali naloge, ki so povezane z načrtovanjem in izvajanjem naravoslovnih in izobraževalnih dejavnosti, sodelovali v svetovalnem delu, v animaciji za izobraževalno delo, v popularizaciji sodobnih oblik poučevanja in učenja, inovacijskih projektih, v organizaciji projektov s področja naravoslovja, tehnike, matematike in računalništva, mladinskega in prostovoljnega dela.

13. Potreba po diplomantih so ugotovljene s strokovnimi analizami.

da ne

Utemeljitev: Katedre in ustrezne strokovne službe fakultete analizirajo zaposljivost diplomantov starih in novih študijskih programov. Pri tem je zaznana tudi dokaj velika samozaposlitev diplomantov. Priloženi sta tudi mnenji resornega ministrstva in Zavoda RS za zaposlovanje OE Maribor (dokazili sta v prilogi E.2-10). Pri interpretaciji podatkov in projekcijah za prihodnost je potrebno upoštevati aktualno realno stanje na trgu dela v vzgoji in izobraževanju zaradi vladnih varčevalnih ukepov (prepoved novega zaposlovanja in zmanjševanje števila zaposlenih v šolah v zadnjih letih). Fakulteta se je aktualnemu stanju prilagodila z zmanjšanjem števila razpisanih študijskih mest v pedagoških programih. Program Predmetni učitelj bo dal prve diplomante na trg dela v času, ko bo tudi po projekcijah resornega ministrstva trentuno stanje preseženo in potrebe na trgu dela v vzgoji in izobraževanju drugačne od današnjih (nov val upokojevanja po letu 2018 in sklep restriktivne politike zaposlovanja).

14. Študijski program je mednarodno primerljiv. da ne

15. Mednarodna primerjava je narejena z najmanj 3 sorodnimi tujimi študijskimi programi. da ne

Utemeljitev:

126

Modeli oz. programi izobraževanja učiteljev naravoslovnih predmetov, matematike in tehnike so po svetu precej raznovrstni. V Evropi se pojavlja nekaj tipičnih zvrsti, če jih lahko tako imenujemo, in sicer zaporedni in vzporedni model izobraževanja.Pri zaporednem modelu izobraževanju na področju ožje stroke (npr. tehnični študiji, biologija,…) sledi izobraževanje na pedagoškem in specialno-didaktičnem področju. Tako izobraženi diplomanti delujejo predvsem kot enopredmetni učitelji strokovno teoretičnih predmetov in vsebin praktikuma v zahtevnejših srednješolskih programih. Izpeljanka tega modela so tudi ti. minor subject studies, kateri so precej značilni za nordijski izobraževalni sitem, kjer je izobraževanje usmerjeno na študij posamezne stroke.

Vzporedni model je v resnici precej raznolik. Pri tem modelu poteka vzporedno študij na področjih predmetnih strok, na pedagoškem in na specialno-didaktičnih področjih. Tako izobraženi diplomanti navadno delujejo kot večpredmetni učitelji v osnovnih in manj zahtevnih srednješolskih programih. Običajno se diplomanti pri vzporednem modelu (z različnimi mehanizmi) bolj ali manj specializirajo za določena področja (npr. za fiziko, matematiko…). Nemški model jim npr. ponuja različno težo predmetov stroke, na drugi stopnji pa nadaljevanje na enopredmetni specializaciji oz. študiju.

Študijski program Predmetni učitelj prištevamo k vzporednemu modelu izobraževanja učiteljev. Sodi v skupino programov, kjer se diplomanti že od vsega začetka študija usmerijo v nekaj ožjih področij. Tako pridobijo bolj temeljito izobrazbo na izbranih ožje-strokovnih in specialno-didaktičnih področjih, kot bi jo pridobili, če bi se izobraževali za poučevanje 'vseh predmetov'. Diplomanti dvopredmetnih programov so posebej primerni za delovanje v izobraževalnem procesu v višjih razredih osnovne šole pri vsebinah naravoslovnih predmetov, matematike in tehnike, predmetnih področij, izbirnih predmetov in interesnih dejavnosti, lahko pa tudi pri naravoslovju, matematiki in tehniki razredne stopnje. V srednješolskih programih pa lahko učijo pri naravoslovnih, matematičnih in strokovno teoretičnih predmetih (tudi praktikuma in industrijsko-proizvodne tehnike).

Glede na navedene ugotovitve in zahtevo po petletnem študiju učiteljev, dodiplomski univerzitetni študijski program Predmetni učitelj primerjamo z naslednjimi tremi sorodnimi študijskimi programi:

1.) Akademia Pedagogiczna KrakowIme programa: Edukacja techniczno-informatyczna, Technika z informatykąZavod: Instytut Techniki, Wydział Matematyczno-Fizyczno-Techniczny , Akademia Pedagogiczna KrakowDržava: PolskaSpletni naslov: http://www.ap.krakow.pl/new/wmft.shtml

2.) Die Carl von Ossietzky Universität, OldenburgIme programa: Zwei-Facher – Bachelor / Master of EducationZavod: Institut für Ökonomische Bildung und Technische Bildung, OldenburgDržava: NemčijaSpletni naslov: http://www.uni-oldenburg.de/uni/

3.) Freie Universität Berlin

127

Ime programa: Bachelor's degree programs with a teacher training component and Master of Education Država: NemčijaSpletni naslov: http://www.fu-berlin.de/

Ker Freie Universität Berlin ne vsebuje študijske smeri tehnika, smo poiskali dodatni študijski program:

4.) University of OuluIme programa: Technologically Oriented Primary Teacher Education Programme (B.Ed./M.Ed.)Zavod: Faculty of Education, University of OuluDržava: FinskaSpletni naslov: http://wwwedu.oulu.fi/english/

Predstavljeni programi so iz treh različno uspešnih šolskih sistemov, finskega, poljskega in nemškega. Primerjani tuji programi so v bistvu vzorčni programi skandinavskega modela (finski), osrednjevropskega (nemški) in vzhodnoevropskega modela (poljski). Finski model izobraževanja učiteljev tehnike je podoben tudi modelom v vseh ostalih skandinavskih deželah in gre v bistvu za izpeljanko zaporednega sistema. Poljski model je dokaj podoben češkim in slovaškim programom izobraževanja učiteljev naravoslovja, matematike in tehnike, kjer gre za dvopredmetne študije ali pa celo enopredmetni program učitelja tako na prvi kot drugi stopnji. Nemški model pa je dokaj tipičen za zahodni svet z bogato tradicijo in povezanostjo osnovnih elementov močne industrije in ekonomskih vplivov tudi na izobraževanje.

16. Vsaj dva tuja primerjana študijska programa sta iz Evropske unije. da ne

Utemeljitev:Vsi primerjani študijski programi so iz priznanih evropskih univerz.

17. Vsi primerjani tuji programi so v državi, kjer se izvajajo, ustrezno akreditirani oziroma priznani. da ne

Primerjani študijski programi:

Vrsta programa

Stopnja programa Ime programa Država in zavod

Univerzitetni/

Magistrski

1. + 2. Študij prve in druge stopnje na Tehnološkem inštitutu Pedagoške univerze (program nima posebnega imena)

Poljska, Akademia Pedagogiczna Krakow

Univerzitetni/

1. + 2. Študij prve in druge stopnje na Department of Education, Faculty of

Nemčija, Die Carl von Ossietzky Universität

128

Magistrski Educational and Social Sciences (program nima posebnega imena)

Univerzitetni/

Magistrski

1. + 2. Bachelor's Degree Programs with a Teacher Training Component and Master of Education programs

Nemčija, Freie Universität Berlin

Univerzitetni/

Magistrski

1. + 2. Subject Teacher Education Finska, University of Oulu

Ime študijskega programa

Študij prve in druge stopnje na Tehnološkem inštitutu Pedagoške univerze

Študij prve in druge stopnje na Department of Education, Faculty of Educational and Social Sciences

Bachelor's Degree Programs with a Teacher Training Component and Master of Education programs

Subject Teacher Education

Formalna sestava programa

Študij po 3 letih ne omogoča pedagoškega dela študentov, samo 5 letni zaključen študij jim da ustrezna in specifična didaktična in pedagoška znanja ob študijski praksi. Število kreditov na semester znaša 30, kar je 60 letno, predmeti imajo min. 2 ECTS in max 12-14 ECTS. Poseben je tudi prepis ocen (max.5) v ECTS vrednostni sistem. Pri vrednotenju ECTS dajo velik

Študij poteka v dveh enakovrednih smereh , lahko pa si študentje izberejo prioriteto s 90 ECTS in sekundarno z 30 ECTS.

Program je bolonjski in se nadaljuje na drugi stopnji. Prva stopnja še ne omogoča samostojnega dela v šoli, z drugo stopnjo pa lahko poučujejo predmete izbrane smeri.

Program je Bolonjski (3 + 2).

129

Ime študijskega programa

Študij prve in druge stopnje na Tehnološkem inštitutu Pedagoške univerze

Študij prve in druge stopnje na Department of Education, Faculty of Educational and Social Sciences

Bachelor's Degree Programs with a Teacher Training Component and Master of Education programs

Subject Teacher Education

poudarek na študentovo delo in manj na kontakte ure na fakulteti. Program je bolonjski.

Trajanje študija 3 + 2 let ali 5 let 3 + 2 let 3 + 2 let 3 + 2 letVsebinska sestava programa

Pri neprosednem 5 letnem magistrskem študiju je velik poudarek na magisitrski seminar in sam magistrski projekt, ki ga začnejo že v 8 semestru, nadaljujeo v 9 in zaključijo v 10.

Prva stopnja še ne omogoča samostojnega dela v šoli, z drugo stopnjo pa lahko poučujejo predmete izbrane smeri v osnovni, nižji in višji srednji šoli. Magistri izobraževanja lahko poučujejo tudi posebne ali specialne pedagogike ob primernem izboru predmetov.

Študenti v Berlinu morajo opraviti magistrsko nalogo na enem od predmetnih področij. Osnovni koncept študija sestavljajo temeljni strokovni predmeti, pedagoško didaktično metodični predmeti ter praktično delo.

Finski sistem ima strukturo, ki je sestavljena na 3 letnem študiju iz: predmeti jezikovnih in komunikacijskih kompetenc, temeljni pedagoški predmeti, predmeti stroke, predmetno utemeljene celostne teme, izbirni predmeti stroke in skupni izbirni predmeti. Delitev na drugi stopnji pa zajema: predmeti jezikovnih in komunikacijskih kompetenc, Strokovni predmeti, izbirni predmeti, skupni izbirni predmeti. Zelo

130

Ime študijskega programa

Študij prve in druge stopnje na Tehnološkem inštitutu Pedagoške univerze

Študij prve in druge stopnje na Department of Education, Faculty of Educational and Social Sciences

Bachelor's Degree Programs with a Teacher Training Component and Master of Education programs

Subject Teacher Education

močan poudarek je na pedagoški praksi, raziskovalnem delu in zaključni magistrski nalogi.

Delež izbirnih vsebin

Podatka ni mogoče izluščiti s spletnih strani

Podatka ni mogoče izluščiti s spletnih strani

Podatka ni mogoče izluščiti s spletnih strani

Podatka ni mogoče izluščiti s spletnih strani

Učni izidi oz. kompetence diplomantov

Pridobljeni naslov: Bachelor/ Master of Education. Po zaključenem 5 letnem programu študent pridobi zahtevano stopnjo izobrazbe in ustrezne kompetence za poučevanje v OŠ in SŠ.

Pridobljeni naslov: Bachelor/ Master of Education. Po zaključenem 5 letnem programu študent pridobi zahtevano stopnjo izobrazbe in ustrezne kompetence za poučevanje v OŠ in SŠ.

Pridobljeni naslov: Bachelor/ Master of Education. Po zaključenem 5 letnem programu študent pridobi zahtevano stopnjo izobrazbe in ustrezne kompetence za poučevanje v OŠ in SŠ.

Pridobljeni naslov: Bachelor/ Master of Education. Po zaključenem 5 letnem programu študent pridobi zahtevano stopnjo izobrazbe in ustrezne kompetence za poučevanje v OŠ in SŠ.

18. Pri mednarodni primerjavi prihaja do odstopanj predlaganega programa s primerjanimi. da ne

Utemeljitev:V vseh državah, izbranih za primerjavo, je izobraževalni sistem zelo pomemben, temu primerno je zasnovan tudi študij za predmetne učitelje. Izobraževanje učiteljev je v EU državno reguliran poklic, zato vsak primerjan program izraža svojo specifiko vezano na tradicijo v dani državi. Primerjava med programi zato odraža le osnovne značilnosti skupne za vse programe, tako npr. vsi programi vključujejo didaktično-metodološki sklop predmetov, strokovne predmete in

131

prakso, razlikujejo pa se po načinu vezav med strokovnimi predmeti.Vsi programi tudi zahtevajo končano srednjo šolo. Pri vseh primerjanih mednarodnih programih imajo čas trajanja študija 3+2 leti (1. stopnja, ki traja 3 leta in 2. stopnja, ki traja 2 leti), z izjemo poljskega, ki omogoča tudi neposreden 5-letni magistrski študij. Pri vseh primerjanih mednarodnih programih z izjemo finskega, po končani prvi stopnji diplomant ne more učiti v šoli. Pri finskem programu, pa lahko z končano prvi stopnjo diplomant poučuje na predšolskem in šolskem nivoju (do 12. let). V Sloveniji se za poučevanje v OŠ ali SŠ zahteva zaključen 5-letni študij oz. pridobljenih 300 ECTS, zato je naš predlagani študijski program Predmetni učitelj enovit magistrski študij s trajanjem 5 let. Po 3 letih izobraževanja ni mogoče zaključiti študija, saj bi bil diplomant nezaposljiv.

19. Študijski program izobražuje za regulirane poklice po evropski zakonodaji.

da ne

Utemeljitev:Predlagani študijski program ne izobražuje za reguliran poklic.

20. Zavod ima vzpostavljene razmere za mednarodno sodelovanje. da ne

Utemeljitev:Mednarodna dejavnost je povzeta v nadaljevanju. Navajamo mednarodne projekte, mreže in bilateralna sodelovanja, v katere so vključeni visokošolski učitelji in sodelavci na Fakulteti za naravoslovje in matematiko. Podatki za Socrates – Erasmus mobilnost profesorjev in študentov so podani v točki B:19.

Na univerzi v mariboru je organizirana tudi Slubža za mednarodno sodelovanje. Le-ta si prizadeva za krepitev prepoznavnosti Univerze v Mariboru v Evropskem in svetovnem visokošolskem prostoru in čim večjo internacionalizacijo ter odprtost v mednarodni visokošolski prostor. Univerza v Mariboru daje velik poudarek uspešni promociji tudi na mednarodni ravni z različnimi aktivnostmi (izdajanje promocijskih gradiv, mednarodne konference, seminarji, obiski partnerskih univerz, udeležba na mednarodnih visokošolskih sejmih, kot je EAIE (European Association of International Education).Univerze v Mariboru aktivno sodeluje v programu Erasmus in je doslej podpisala Erasmus bilateralne sporazume s 340 tujimi univerzami. Univerza v Mariboru si prizadeva za uravnovešeno število študentov, ki odhajajo v tujino in tistih, ki prihajajo na študij na Univerzo v Mariboru.

Na Univerzi v mariboru je dostopen tudi informacijski paket za tuje študente:www.um.si/en/Study/Documents/ECTS%20IP2013-2014.doc

21. Zavod ima vzpostavljeno mednarodno sodelovanje pri/v: raziskovalnih projektih EU, da ne drugih mednarodnih raziskovalnih programih, da ne bilateralnih programih, da ne multilateralnih programih, da ne meduniverzitetnih sporazumih, da ne

132

tematskih omrežjih, da ne intenzivnih programih, da ne mobilnosti visokošolskih učiteljev, da ne mobilnosti študentov, da ne drugo. da ne

Utemeljitev:Mednarodno sodelovanje Fakultete za naravoslovje in matematiko UM je podrobno predstavljeno v točki B-11.Aktualni projekti FNM UM pa so:

Raziskovalni projekti EU:-vsakoletno sodelovanje pri izvedbi projekta 7. OP-PEOPLE – RESEARCHERS' NIGHT

Drugi mednarodni raziskovalni programi:-izvajanje mednarodnega projekta HABIT-CHANGE - Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, Program za Srednjo Evropo: HABIT-CHANGE, Adaptive management of climate-induced changes of habitat diversity in protected areas, 2CE168P3-izvajanje mednarodnega projekta Evropske znanstvene fundacije EUROCORES program: Graphs in Geometry and Algorithms (EuroGIGA), CRP projekt z naslovom: Geometric representations and symmetries of graphs, maps and other discrete structures and applications in science

Bilateralni programi:- ARRS, mednarodno sodelovanje s Srbijo in Črno goro: Študij na daljavo na področju računalniško podprtega matematičnega izobraževanja BI-CS/06-07-038, prof. dr. Dušan Pagon, 2006-2008;- ARRS, mednarodno sodelovanje s Francijo: Razdalje, struktura in kartezični produkti grafov BI-FR/10-11-proteus-008, prof. dr. Boštjan Brešar, 2010-2011; - ARRS, mednarodno sodelovanje z Rusijo, Izbrana poglavja teorije grup in teorije kontinuumov BI-RU/10-11-011, prof. dr. Joso Vukman; - ARRS, mednarodno sodelovanje z Republiko Srbijo, Zakonitosti algebrskih struktur BI-SR/10-11-024, prof. dr. Joso Vukman; - ARRS, mednarodno sodelovanje z Romunijo, Molekularno modeliranje in topološka karakterizacija zelo organiziranih nanostruktur s preštevalnimi polinomi BI-RO/10-11-001, prof. dr. Sandi Klavžar; - ARRS, mednarodno sodelovanje z Združenimi državami Amerike, Posplošene inverzne limite BI-USD/11-12-049, doc. dr. Iztok Banič; - ARRS, mednarodno sodelovanje s Kraljevino Dansko, Optimizacije operacij v skladiščih BI-DK/11-12-014, prof. dr. Blaž Zmazek;- ARRS, mednarodno sodelovanje z Republiko Indijo, Odvajanje in sorodne preslikave v kolobarjih in algebrah BI-IN/10-12-007, prof. dr. Joso Vukman; - Evropska znanstvena fundacija: EUROCORES program Graphs in Geometry and Algorithms (EuroGIGA), CRP projekt Geometric representations and symmetries of graphs, maps and other discrete structures and applications in science (GReGAS), prof. dr. Sandi Klavžar, 2011-2014;

133

- ARRS, mednarodno sodelovanje z Bosno in Hercegovino, Interaktivno elektronsko učenje matematike v kulturnem kontekstu narodov Slovenije in Bosne in Hercegovine, BI-BA/12-13-023, prof. dr. Blaž Zmazek; - ARRS, mednarodno sodelovanje z Rusijo, Identitete v kolobarjih in algebrah, kombinatorične strukture in končne grupe, BI-RU/12-13-017, prof. dr. Joso Vukman; - ARRS, mednarodno sodelovanje z Republiko Argentino, Grafovski operatorji in produkti BI-AR/12-14, prof. dr. Boštjan Brešar; - Evropska komisija, 7.OP, MARIE CURIE, International research staff exchange scheme, partnerstvo na projektu Dynamical systems and their applications - DynSysApll, prof. dr. Dušan Pagon, 2012;- ARRS, mednarodno sodelovanje s Kitajsko, Periodična nihanja in njihove v avtonomnih sistemih NDE, BI-CN/11-13-007, doc. dr. Valerij Romanovskij;- ARRS, mednarodno sodelovanje z Rusijo, Bifurkacije v dinamičnih sistemih in računska algebra, BI-RU/12-13-004, doc. dr. Valerij Romanovskij;- ARRS, mednarodno sodelovanje z Združenimi državami Amerike, Algebraične metode v dinamičnih sistemih, BI-US/09-12-019, doc. dr. Valerij Romanovskij.- Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, Program za Srednjo Evropo: HABIT-CHANGE, Adaptive management of climate-induced changes of habitat diversity in protected areas, 2CE168P3, prof. dr. Mitja Kaligarič, 2010-2013-ARRS, mednarodno sodelovanje s Češko, Računski model za določitev nosilnosti velikih aksialnih ležajev BI-CZ/10-11-013-ARRS, mednarodno sodelovanje z Združenimi državami Amerike, Posplošene inverzne limite BI-USD/11-12-049-ARRS, mednarodno sodelovanje s Kraljevino Dansko, Optimizacije operacij v skladiščih BI-DK/11-12-014-ARRS, mednarodno sodelovanje z Republiko Indijo, Odvajanje in sorodne preslikave v kolobarjih in algebrah BI-IN/10-12-007-ARRS, mednarodno sodelovanje z Bosno in Hercegovino, Interaktivno elektronsko učenje matematike v kulturnem kontekstu narodov Slovenije in Bosne in Hercegovine, BI-BA/12-13-023-ARRS, mednarodno sodelovanje z Rusijo, Identitete v kolobarjih in algebrah, kombinatorične strukture in končne grupe, BI-RU/12-13-017-ARRS, mednarodno sodelovanje z Rusijo, Stabilizacija in tvorba topoloških defektov v mehkih materialih: nove strukture in aplikacije BI-RU/12-13-013

Meduniverzitetni sporazumi:-Meduniverzitetni sporazum z Università degli Studi di Brescia, Italija-Meduniverzitetni sporazum z Universität Bremen, Nemčija-Meduniverzitetni sporazum z Moscow State University of Instrument Engineering and Computer Science, Rusija

Mednarodni raziskovalni projekti: - N1-0011, GReGAS - Geometrijske reprezentacije in simetrije grafov, preslikav in drugih diskretnih struktur ter aplikacij v znanosti, 1.7.2011-30.6.2014; - N1-0012, Adjacency - Ohranjevalci sosednosti, 1.10.2011-30.9.2014, prof. dr. Matej Brešar.

134

FKKT UM je v preteklih letih izvajala bilateralne raziskovalne projekte z državami EU kakor tudi izven EU. Aktualni bilateralni projekti:

- Organski katalizatorji imobilizirani na poroznih polimerih (prof. Peter Krajnc)- Separacija in koncentriranje naravnih učinkovin (prof. Mojca Škerget)- Kemometrična karakterizacija meritev v okolju in prehrani (prof. Darinka Brodnjak Vončina)- Encimske esterifikacije v »zelenih« topilih (prof. Željko Knez)- Polimerni delci in monoliti za ločevanje katalizatorjev metateze (prof. Peter Krajnc)- Snovna in energijska integracija kemijskih procesov (prof. Peter Glavič)- Sinteza trajnostnih procesov z optimiranjem MINLP (prof. Zdravko Kravanja)- Optimizacija morfoloških lastnosti novih sferičnih in monolitnih funkcionalnih polimerov z uporabo inverzne sterično izključitvene kromatografije (prof. Peter Krajnc)- Biotransformacije in bioseparacijski procesi (prof. Maja Habulin)- Sinteza reakcijske destilacije s superstrukturnim MINLP pristopom (prof. Zdravko Kravanja)- Integrirano načrtovanje trajnostnih kemijskih procesov (prof. Miha Glavič)- Sonokemijska sinteza in karakterizacija feritov prehodnih kovin (doc. Matjaž Kristl)- Validacija in merilna negotovost določanja vsebnosti težkih kovin z AAS iz peščenega vzorca po streljanju z malokalibrsko municijo (prof. Darinka Brodnjak Vončina)- Vpliv sufarktantov na inhibicijo erozivne korozije pod vplivom delovanja eno in dvofaznega fluida (doc. Regina Fuchs Godec)- Biotransformacije in bioseparacijski procesi (prof. Maja Habulin)- Iskanje sledi delcev z nizko gibalno količino v detektorju verteksov spektrometra Belle (prof. Samo Korpar)- Sinteza, karakterizacija in uporaba nanostrukturnih materialov (prof. Miha Drofenik)

Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko UM (FERI UM)Ena izmed temeljnih nalog FERI UM je, da se doma in v svetu čim bolj uveljavi kot znanstveno ustvarjalna institucija s kakovostnim izobraževalnim procesom. Zato v svojem poslanstvu uvajamo ustvarjanje novih znanj na področjih elektrotehnike, računalništva, informatike, telekomunikacij in medijskih komunikacij. Ta znanja nato uspešno prenaša v slovenski pa tudi širši mednarodni prostor. Znanstvenoraziskovalno delo na FERI UM dopolnjujemo tudi z aplikativnimi in razvojnimi raziskavami, s čimer temeljna znanja prehajajo v konkretno uporabo. Naše mednarodno sodelovanje poteka v sklopu naslednjih projektov:

135

Shema Akronim Traja od Traja doSEE_South East Europe I3E 1.6.2009 31.5.2012LLP (Leonardo da Vinci_TOI) IMProVET CZ/11/LLP-LdV/TOI/134011 15.10.2011 14.10.2013SEE ERA NET + SEE ERA NET PLUS_115_OP4L 1.10.2010 30.9.2012SEE ERA NET + SEE ERA NET PLUS_78_TVHAPQA 1.12.2010 30.9.20127 OP BETTER 287592 FP7-ICT-2017 1.8.2011 28.2.20137 OP NeuroTREMOR 287739 FP-ICT-2011-7 1.2.2012 1.2.2015LDV -PAR (Leonardo da Vinci_Partnerstva)2011-7912-Partnerstvo, Ref.št.:LDV-PAR-19/11 1.8.2011 31.7.2013ESA ESMO 1.11.2010 1.4.2014MED (Mediteran) R&D Industry 1.9.2010 1.8.2013LLP (Leonardo da Vinci_TOI) E-PRAGMATIC 1.11.2010 31.10.2012LLP (Leonardo da Vinci_TOI) SustEner CZ/11/LLP-LdV/TOI/134002 1.12.2011 30.11.2013LLP (Erasmus accompanying measures)STECET 1.10.2011 30.9.2012LLP (Tempus) EICL_2009-4929/001-001 15.1.2010 14.1.2013Eureka E!4571 NEURO -TEMP (št. pogodbe 631-09-000101) 1.4.2009 31.3.2012Marie Curie QFATIGUE 1.10.2011 30.9.2014Marie Curie iMOVE 1.2.2009 31.1.2012ICT PSP(ICT Policy Support Programme)SUMAT 1.4.2011 31.3.2014COST OFSeSa 14.11.2010 14.11.2014COST QUALINET 8.11.2010 7.11.2014SI-AT MetalKnowledge 1.9.2011 30.6.2013SI-AT TEDUSAR 1.9.2011 30.8.2014SI-AT KBB 1.6.2009 31.3.2012SI-AT CESLA 1.5.2009 30.10.2012SI-HU ECO-HUB 1.10.2011 9.9.2014

V preteklih letih smo sodelovali pri naslednjih projektih:

136

Shema Akronim Traja od Traja do7 OP TREMOR-EEU 1.5.2010 30.5.20116 OP HICEPS 1.9.2006 30.9.20116 OP HYSYS 1.12.2005 30.11.20106 OP VBPCRES 1.1.2005 31.12.2007MANUNET ERA NET FOMS 3211-09-0000553 29.9.2009 30.10.2011Norveški finančni mehanizem_EGP NFM-NFM-2010-6803 20.1.2010 30.12.2010Norveški finančni mehanizem_EGP NFM-NFM-2010-6804 20.1.2010 30.12.2010Norveški finančni mehanizem_EGP NFM-NFM-2010-6987 20.1.2010 30.12.2010Norveški finančni mehanizem_EGP NFM-NFM-2010-6802 20.1.2010 30.12.2010LLP (Leonardo da Vinci_TOI) IntELeCT CZ/09/LLP-LdV/TOI/134001 1.10.2009 30.9.2011LLP (Leonardo da Vinci_TOI) DEAVFOC2 1.10.2008 30.9.2010LLP (Leonardo da Vinci_TOI) CZ/08/LLP-LdV/TOI/134019 ELefANTC 1.10.2008 30.9.2010LLP EUCert 1.8.2008 1.10.2009LLP IRMA 1.1.2008 31.12.2009LLP (Leonardo da Vinci_TOI) 2006-CZ/06/B/F/PP-168022 EDIPE 1.10.2006 31.12.2008LLP (Leonardo da Vinci_TOI) 2007-5050-LdV-TOI MeRLab 1.10.2006 31.12.2008LLP (Leonardo da Vinci_TOI) SOCIAL RETURN 1.10.2004 30.9.2007LLP (Leonardo da Vinci_TOI) ELEFANTS 1.10.2004 31.3.2007LLP (Leonardo da Vinci_TOI) METOD 1.10.2004 1.10.2006LLP (Leonardo da Vinci_TOI) ManagEUr 1.10.2003 1.10.2006Tempus Tempus IB-JEP-40032-2005 CROMEU-APS-02 1.9.2006 31.8.2009Tempus CD_JEP-41048-2006 DSPBLEND 30.9.2007 30.9.2009Tempus MSCEL CD_JEP 41016-2006 30.9.2007 30.9.2009Tempus DEMTEC CD_JEP 41112-2006 30.9.2007 30.9.2009Tempus CD_JEP-41029-2006 30.9.2007 30.11.2009Tempus SM_SCM-T017B06-2006 PIUeLS 15.6.2007 15.6.2008Tempus NEWEBTOOLS 15.10.2005 14.10.2006ASO 1.6.2008 1.3.2009ASO 2007 2008ASO (trans)far 1.9.2006 1.3.2007Erasmus TARET 1.2.2009 31.10.2009Erasmus EUI-Net 1.10.2004 1.10.2007Socrates Erasmus MARE 1.12.2004 1.12.2006COST COSTA A27 26.2.2004 23.6.2008Eureka E!3452 1.1.2005 1.1.2008CULTURE 2000 1.9.2004 31.8.2007Grundtwig 1.8.2006 31.7.2007Phare 2000 E-VINTER 30.4.2005 30.7.2006GREAT IST 2005 2006

137

22. Predmetniki:

Pedagoški študijski program za usposabljanje učiteljev vsebuje zahtevan obseg vsebin, ki so pedagoške narave, kar je razvidno iz spodnje tabele. Število ECTS za posamezno kombinacijo usmeritev predstavlja vsota ECTS, ki jih študent pridobi z obveznim splošno pedagoškim modulom in ECTS pedagoških predmetov obeh izbranih usmeritev. Npr.: študent z izbranima usmeritvama Izobraževalna matematika in tehnika: 32 ECTS (Obvezni splošno pedagoški modul) + 29 ECTS (pedagoški predmeti usmeritve Izobraževalna matematika) + 32 ECTS (pedagoški predmeti usmeritve Izobraževalna tehnika) = 93 ECTS (kar presega minimalno zahtevanih 60 ECTS v pedagoškem študijskem programu).

Tabela: Seznam pedagoških predmetov s pripadajočimi ECTS Obvezni splošno pedagoški modulKomunikacija in retorika za naravoslovce in tehnike 4Informacijsko komunikacijska tehnologija 4Pedagogika 4Psihologija razvoja in učenja 6Didaktika 4Delo z učenci s posebnimi potrebami 4Pedagoško-didaktični izbirni predmet 3Pedagoško-didaktični izbirni predmet 3Skupaj 32

Usmeritev Izobraževalna matematikaDidaktika osnovnošolske matematike 6Praktično usposabljanje za poučevanje matematike 1 4Didaktika srednješolske matematike 5Praktično usposabljanje za poučevanje matematike 2 4Novejši pristopi k poučevanju matematike 3Seminar 4Kreativno reševanje matematičnih nalog 3Skupaj 29

138

Usmeritev Izobraževalna fizikaDidaktika fizike 1 s praktikumom 8Didaktika fizike 2 s praktikumom 8Praktično usposabljanje za poučevanje fizike 1 4Praktično usposabljanje za poučevanje fizike 2 4Didaktika astronomije 3Didaktični izbirni predmet 1 4Didaktični izbirni predmet 2 4Skupaj 35

Usmeritev Izobraževalna biologijaPraktično usposabljanje za poučevanje biologije 1 4Didaktika biologije 6Vivaristika 3Biološki didaktični praktikum 1 6Praktično usposabljanje za poučevanje biologije 2 4Biološki didaktični praktikum 2 6Skupaj 29

Usmeritev Izobraževalna kemijaDidaktika kemije 1 7Praktično usposabljanje za poučevanje kemije 1 4Didaktika kemije 2 6Eksperimenti 1 6Eksperimenti 2 5Praktično usposabljanje za poučevanje kemije 2 4Kemijska izobraževalna komunikacijska tehnologija 7

139

Skupaj 39

Usmeritev Izobraževalna računalništvoDidaktika računalništva 1 6Praktično usposabljanje za poučevanje računalništva 1 4Didaktični praktikum 5Didaktika računalništva 2 s praktikumom 6Praktično usposabljanje za poučevanje računalništva 1 4Spletne aplikacije v izobraževanju 3

Skupaj 28

Usmeritev Izobraževalna tehnikaDidaktika tehnike 1 6Praktično usposabljanje za poučevanje tehnike 1 4Didaktika tehnike 2 7Praktično usposabljanje za poučevanje tehnike 2 4Didaktični izbirni predmet 1 3Didaktični izbirni predmet 2 3Didaktični praktikum 5Skupaj 32

140

Predmetniki s kreditnim ovrednotenjem študijskih obveznosti za posamezno usmeritev študijskega programa Predmetni učitelj:

Obvezni splošni pedagoški modul in zaključno deloZ opravljenim Obveznim splošnim pedagoškim modulom in zaključnim delom (magistrskim delom in magistrsko seminarsko nalogo) študent pridobi 56 ECTS, od tega 6 ECTS z izbirnimi predmeti. 1. LETNIK, prvi semester

predmet vrsta predmeta

nosilec

semester

skupaj org.

ur

sam. delo

študenta

skupaj ure / ECTS

zimski poletni

PR SE SV LV TE PR SE SV LV TE

Informacijsko komunikacijska tehnologija

obvezni I. Pesek 30 30 60 60 120/4

1. LETNIK, drugi semester

predmet Vrsta predmeta

nosilec semester skupaj org. ur

sam. delo

študenta

skupaj ure / ECTS

zimski poletni

141

PR SE SV LV TE P

R SE SV LV T

E

Komunikacija in retorika za naravoslovce in tehnike

obvezniM. Ploj Virtič

30 15 45 75 120/4

2. LETNIK, tretji semester

predmet Vrsta predmeta nosilec

semester

Skupaj org. ur

sam. delo študenta

Skupaj ure / ECTS

zimski poletni

PR SE SV LV TE PR S

E SV LV TE

Pedagogika obvezni M. Pšunder 30 15 45 75 120/4

Psihologija razvoja in učenja

obvezniK. Bakračevič Vukman

30 30 60 120 180/6

142

Skupaj 60 15 0 30 105 195 300/10

2. LETNIK, četrti semester

predmet Vrsta predmeta nosilec

semester

Skupaj org. ur

sam. delo študenta

Skupaj ure / ECTS

zimski poletni

PR SE SV LV TE PR SE SV LV TE

Didaktika obvezniM. Ivanuš Grmek

30 15 45 75 120/4

5. LETNIK, deveti semester

predmet Vrsta predmeta

nosilec semester Skupaj org. ur

sam. delo študenta

Skupaj ure / ECTS

zimski poletni

143

PR SE SV LV TE PR S

E SV LV TE

Delo z učenci s posebnimi potrebami

obvezni M. Schmidt 30 30 60 60 120/4

5. LETNIK, deseti semester

predmet Vrsta predmeta nosilec

semester

Skupaj org. ur

sam. delo študenta

Skupaj ure / ECTS

zimski poletni

PR SE SV LV TE PR SE SV LV T

E

Pedagoško didaktični izbirni predmet 1)

izbirni 45 45 90/3

Pedagoško didaktični izbirni predmet 1)

izbirni 45 45 90/3

144

Prostoizbirni predmet* izbirni 90 90 180/6

Magistrska seminarska naloga 2) izbirni 180 180/6

Magistrsko delo 3) izbirni 360 360/12

Skupaj 90 810 900/30

1) Študentje izberejo izbirni predmet v skupni vrednosti najmanj 3 ECTS. Izbirni predmet študentje izberejo iz nabora pedagoško didaktičnih izbirnih predmetov, oziroma iz nabora pedagoško didaktičnih predmetov na poljubnem študijskem programu 1. stopnje na domači ali tuji univerzi, če ga še niso poslušali. Če bo število študentov pri izbirnem predmetu manj kot 10, se bo predmet izvajal v zmanjšanem obsegu. Izvedba predmeta (PR, SE, SV oz. LV) je odvisna od specifike posamičnega predmeta in je navedena v naboru pedagoško didaktičnih izbirnih predmetov.2) Študentje opravijo magistrsko seminarsko nalogo na predmetnem področju Obvezne izbirne usmeritve 2, v vrednosti 8 ECTS kreditnih točk. Na usmeritvi Izobraževalna matematika je v okviru Magistrske seminarske naloge zahtevan tudi magistrski izpit. Druge usmeritve magistrskega izpita nimajo. Opis ocenjevanja v obeh primerih je opisan v učnem načrtu predmeta.3) Študentje opravijo magistrsko delo na predmetnem področju Obvezne izbirne usmeritve 1, v vrednosti 16 ECTS kreditnih točk. Na usmeritvi Izobraževalna matematika je v okviru Magistrskega dela zahtevan tudi magistrski izpit. Druge usmeritve magistrskega izpita nimajo. Opis ocenjevanja v obeh primerih je opisan v učnem načrtu predmeta.

* Študenti prosto izbirajo med ponujenimi predmeti, ki se v tekočem študijskem letu izvajajo. Lahko so:a) obvezni predmeti s 6 ECTS vseh študijskih programov FNM UM in vseh smeri enovitega magistrskega študijskega programa Predmetni učitelj (FNM) pod pogojem, da jih študent ni že

predhodno opravljal v sklopu rednih obveznosti obeh smeri;b) izbirni predmeti s 6 ECTS vseh študijskih programov FNM UM in strokovni izbirni predmeti s 6 ECTS vseh smeri enovitega magistrskega študijskega programa Predmetni učitelj (FNM) pod

pogojem, da jih študent ni že predhodno opravljal v sklopu rednih obveznosti obeh smeri;c) katerikoli od razpisanih izbirnih predmetov s 6 ECTS Univerze v Mariboru ter univerz v Sloveniji in v tujini.

Pedagoško-didaktični izbirni predmeti:

predmet nosilec skupaj sam. delo skupaj ure

145

org. ur študenta / ECTSPR SE SV LV TE

Izbrana poglavja šolske disiplineM. Pšunder 30 1

5 45 45 90/3

Alternativni pedagoški koncepti E. Protner 15 15 30 60 90/3

E-učenje I. Pesek 15 30 45 45 90/3

Konekcionistične metode poučevanja

B. Aberšek 30 1

5 45 45 90/3

Retorika in timsko deloB. Aberšek 30 1

5 45 45 90/3

Inženirska pedagogikaB. Aberšek 30 1

5 45 45 90/3

Astronomska opazovanja v šoli R. Repnik 30 15 15 60 30 90/3

Okoljski projekt v šoli A. Šorgo 5 25 30 60 90/3

Računalniško podprto laboratorijsko delo

A. Šorgo 5 1 30 45 45 90/3

146

0

Poučevanje kemije v okolju N. Golob 15 15 5 10 45 45 90/3

Akcijsko raziskovanje na področju kemijskega izobraževanja N. Golob 15 1

5 15 45 45 90/3

Ustvarjalnost v šoliM. Ploj Virtič 15 1

5 15 45 45 90/3

Tehnične dejavnosti v OŠM. Ploj Virtič 15 30 45 45 90/3

Študentje usmeritve Izobraževalna matematika izbirajo pedagoško didaktične izbirne predmete iz nabora naslednjih predmetov: Disciplina in vodenje razreda, Alternativni pedagoški koncepti, E-učenje, Konekcionistične metode poučevanja, Retorika in timsko delo, Astronomska opazovanja v šoli, Ustvarjalnost v šoli.Študentje usmeritve Izobraževalna fizika izbirajo pedagoško didaktične izbirne predmete iz celotnega nabora, razen predmeta Astronomska opazovanja v šoli.

Obvezna izbirna usmeritev Izobraževalna matematikaZ opravljeno Obvezno izbirno usmeritvijo Izobraževalna matematika študent pridobi 122 ECTS, od tega 18 ECTS z izbirnimi predmeti.

1. LETNIK, prvi semester

predmet vrsta predmet

a

nosilec semester skupaj org.

ur

sam. delo

študenta

skupaj ure / ECTS

zimski poletni

147

PR SE SV LV TE PR SE SV LV TE

Uvod v matematiko obvezni U.

Milutinović 30 45 75 75 150/5

Matrični račun obvezni I. Banič 30 45 75 75 150/5

Skupni strokovni predmet 1 1 )

izbirni 30 15 30 37,5

(75)52,5(105)

90/3(180/6) 2)

Skupaj 90 15 90 30 187,5

(225)202,5 (255)

390/13 (480/16)

1) Študentje študijskega programa Predmetni učitelj, ki so poleg Obvezne izbirne usmeritve Izobraževalna matematika izbrali še Obvezno izbirno usmeritev Izobraževalno računalništvo, za skupni strokovni predmet 1 iz nabora skupnih strokovnih predmetov prvega letnika (glej tabelo Skupni strokovni predmeti 1. letnika) izberejo predmet Osnove tehnike in tehnologije. Vsi ostali študentje iz nabora skupnih strokovnih predmetov prvega letnika izberejo predmet Osnove računalništva.2) Predmet je v celoti vreden 6 ECTS. Vsaka izmed Obveznih izbirnih usmeritev prispeva 3 ECTS.

1. LETNIK, drugi semester

predmet vrsta predmeta

nosilec semester skupaj org. ur

sam. delo

študenta

skupaj ure / ECTS

zimski poletni

148

PR SE S

V LV TE PR SE SV LV TE

Osnove analize obvezni U.

Milutinović 60 30 90 60 150/5

Algebraične strukture obvezni D. Pagon 45 30 75 75 150/5

Skupni strokovni predmet 2 3)

izbirni 45 30 37,5(75)

52,5(105)

90/3(180/6) 4)

Skupaj 150 90 202,5 (240)

217,5 (240)

390/13 (480/16)

3) Študentje študijskega programa Predmetni učitelj, ki so poleg Obvezne izbirne usmeritve Izobraževalna matematika izbrali Obvezno izbirno usmeritev Izobraževalna fizika ali Obvezno izbirno usmeritev Izobraževalna biologija, za skupni strokovni predmet 2 iz nabora skupnih strokovnih predmetov prvega letnika (glej tabelo Skupni strokovni predmeti 1. letnika) izberejo predmet Kemija. Vsi ostali študentje obvezne izbirne usmeritve Izobraževalna matematika za skupni strokovni predmet 2 iz nabora skupnih strokovnih predmetov prvega letnika izberejo predmet Fizika.4) Predmet je v celoti vreden 6 ECTS. Vsaka izmed Obveznih izbirnih usmeritev prispeva 3 ECTS.

Skupni strokovni predmeti 1. letnika

149

predmet nosilec skupaj org. ur

sam. delo študenta

skupaj ure / ECTSP

R SE SV LV TE

Fizika A. Fajmut 30 30 15 75 105 180/6

Kemija M. Kristl 45 30 75 105 180/6

Matematika M. Jakovac 45 30 75 105 180/6

Osnove računalništvaA. Taranenko 30 45 75 105 180/6

Osnove tehnike in tehnologije

B. Aberšek,S. Glodež 30 15 30 75 105 180/6

2. LETNIK, tretji semester

predmet Vrsta predmeta

nosilec semester Skupa jorg.

ur

sam. delo študenta

Skupaj ure / ECTS

zimski poletni

150

PR SE S

V LV TE PR SE SV LV T

E

Analiza obvezni M. Jakovac 45 30 75 75 150/5

Ravninska in prostorska geometrija

obvezni B. Hvala 45 30 15 90 60 150/5

Skupaj 90 60 15 165 135 300/10

2. LETNIK, četrti semester

predmet Vrsta predmeta nosilec

semester

Skupaj org. ur

sam. delo študenta

Skupaj ure / ECTS

zimski poletni

PR SE S

V LV TE PR SE SV LV T

E

151

Teorija števil obvezni D. Eremita 45 45 90 150 240/8

Kombinatorika in verjetnost obvezni D.

Benkovič 30 30 60 90 150/5

Skupaj 75 75 150 240 390/13

3. LETNIK, peti semester

predmet Vrsta predmeta nosilec

semester

Skupaj org. ur

sam. delo študenta

Skupaj ure / ECTS

zimski poletni

PR SE SV LV TE P

R SE SV LV T

E

Izbrana poglavja iz analize obvezni M.

Jakovac 45 30 75 105 180/6

Statistika v izobraževanju obvezni J.

Jerebic 30 15 45 45 90/3

152

Didaktika osnovnošolske matematike

obvezni A. Lipovec 45 30 75 105 108/6

Skupaj 120 60 15 195 255 450/15

3. LETNIK, šesti semester

predmet Vrsta predmeta nosilec

semester

Skupaj org. ur

sam. delo študenta

Skupaj ure / ECTS

zimski poletni

PR SE SV LV TE PR SE SV LV TE

Praktično usposabljanje za poučevanje matematike 1

obvezni A. Lipovec 3 5) 4 5) 7 113 120/4

Diferencialne enačbe v kontekstu

obvezni B. Zmazek 15 30 45 75 120/4

153

Seminar obvezni B. Hvala 30 30 90 120/4

Izbirni predmet M1 6) izbirni 30 15 45 45 90/3

Skupaj 45 33 45 4 127 323 450/155) Individualno delo izvajalca glede na posameznega študenta.6) Študentje izberejo izbirni predmet M1 v vrednosti 3 ECTS iz nabora »malih« izbirnih predmetov sklopa M spodaj. Izvedba predmeta (PR, SE, SV oz. LV) je odvisna od specifike posamičnega predmeta in je navedena v naboru izbirnih predmetov. Posamezni izbirni predmet se izvaja v polnem obsegu kontaktnih ur, predpisanim s študijskim programom, če ga je vpisalo najmanj 10 študentov. V primeru, da predmet vpiše manjše število študentov (manj kot 10), se predmet izvede v obliki konzultacij v obsegu najmanj 10% kontaktnih ur, pri čemer se preostale kontaktne ure izvedejo v obliki samostojnega dela študentov po navodilih nosilca predmeta. Izbirni predmet se bo izvajal ob pogoju, da ga vpiše najmanj 5 študentov. 4. LETNIK, sedmi semester

predmet Vrsta predmeta nosilec Skupaj

org. ursam. delo študenta

Skupaj ure / ECTS

zimski poletni

PR SE SV LV TE PR SE SV LV TE

Osnove teorije grafov obvezni B.

Brešar 15 15 15 45 45 90/3

154

Sklop A1 ali A2 7) obvezni 75 75 135 210/7

Didaktika srednješolske matematike

obvezni A. Lipovec 45 30 75 75 150/5

Skupaj 135 15 45 0 195 255 450/15

7) Študentom je vsako leto ponujen eden od dveh sklopov A1 ali A2 spodaj, ki se izvajata ciklično za vse študente. Vsakega od sklopov sestavljajo obvezni predmeti. V odvisnosti od izbire so vrednosti ur različne, tu so navedene vrednosti za A2.

4. LETNIK, osmi semester

predmet Vrsta predmeta nosilec

semester

Skupaj org. ur

sam. delo študenta

Skupaj ure / ECTS

zimski poletni

PR SE SV LV TE P

R SE SV LV TE

Praktično usposabljanje za poučevanje matematike 2

obvezni A. Lipovec 3 8) 4 8) 7 113 120/4

155

Matematično modeliranje obvezni D. Bokal 30 15 15 60 90 150/5

Kreativno reševanje matematičnih nalog

obvezni U. Milutinović 15 30 45 45 90/3

Izbirni predmet M2 9) izbirni 15 15 15 45 45 90/3

Skupaj 60 33 45 19 157 293 450/158) Individualno delo izvajalca glede na posameznega študenta.9) Študentje izberejo izbirni predmet M2 v vrednosti 3 ECTS iz nabora »malih« izbirnih predmetov sklopa M spodaj, ki ga še niso izbrali v 6. semestru. Izvedba predmeta (PR, SE, SV oz. LV) je odvisna od specifike posamičnega predmeta in je navedena v naboru izbirnih predmetov. Posamezni izbirni predmet se izvaja v polnem obsegu kontaktnih ur, predpisanim s študijskim programom, če ga je vpisalo najmanj 10 študentov. V primeru, da predmet vpiše manjše število študentov (manj kot 10), se predmet izvede v obliki konzultacij v obsegu najmanj 10% kontaktnih ur, pri čemer se preostale kontaktne ure izvedejo v obliki samostojnega dela študentov po navodilih nosilca predmeta. Izbirni predmet se bo izvajal ob pogoju, da ga vpiše najmanj 5 študentov.

5. LETNIK, deveti semester

predmet Vrsta predmeta

nosilec semester Skupaj org. ur

sam. delo študenta

Skupaj ure / ECTS

zimski poletni

156

PR SE SV LV TE PR SE S

V LV TE

Sklop A1 ali A2 10) obvezni 45 30 30 105 105 210/7

Izbirni predmet sklopa V 11)

izbirni 30 30 60 120 180/6

Skupaj 75 30 60 165 225 390/1310) Študentje izberejo tistega od sklopov A1 ali A2 spodaj, ki ga še niso izbrali v 7.semestru. V odvisnosti od izbire so vrednosti ur različne, tu so navedene vrednosti za A1.11) Študentje izberejo izbirni predmet V v vrednosti 6 ECTS iz nabora »velikih« izbirnih predmetov sklopa V spodaj. Izvedba predmeta (PR, SE, SV oz. LV) je odvisna od specifike posamičnega predmeta in je navedena v naboru izbirnih predmetov. Posamezni izbirni predmet se izvaja v polnem obsegu kontaktnih ur, predpisanim s študijskim programom, če ga je vpisalo najmanj 10 študentov. V primeru, da predmet vpiše manjše število študentov (manj kot 10), se predmet izvede v obliki konzultacij v obsegu najmanj 10% kontaktnih ur, pri čemer se preostale kontaktne ure izvedejo v obliki samostojnega dela študentov po navodilih nosilca predmeta. Izbirni predmet se bo izvajal ob pogoju, da ga vpiše najmanj 5 študentov.

Izbirni predmeti Obvezne izbirne usmeritve Izobraževalna matematikaPosamezni izbirni predmet se izvaja v polnem obsegu kontaktnih ur, predpisanim s študijskim programom, če ga je vpisalo najmanj 10 študentov. V primeru, da predmet vpiše manjše število študentov (manj kot 10), se predmet izvede v obliki konzultacij v obsegu najmanj 10% kontaktnih ur, pri čemer se preostale kontaktne ure izvedejo v obliki samostojnega dela študentov po navodilih nosilca predmeta. Izbirni predmet se bo izvajal ob pogoju, da ga vpiše najmanj 5 študentov.

Mali izbirni predmeti sklopa M:

predmet nosilec skupaj org. ur

sam. delo študenta

skupaj ure / ECTS

P SE SV LV TE

157

R

Verižni ulomki D. Eremita 30 15 45 45 90/3

Programska opreme za matematike

A. Taranenko 15 3

0 45 45 90/3

Fraktali D. Pagon 30 15 45 45 90/3

Matematične krivulje I. Banič 15 15 15 45 45 90/3

Metrični prostori I. Banič 30 15 45 45 90/3

Optimizacijske metode D. Bokal 30 15 45 45 90/3

Matematika v interdisciplinarnem inovacijskem procesu

D. Bokal 15 15 15 45 45 90/3

Algoritmi in podatkovne strukture A. Vesel 30 3

0 60 30 90/3

Teorija množicU. Milutinović 24 21 45 45 90/3

158

Mali izbirni predmeti sklopa V:

predmet nosilec skupaj org. ur

sam. delo študenta

skupaj ure / ECTS

PR SE SV LV TE

Geometrija D. Pagon 45 15 60 120 180/6

Računalniški praktikumA. Taranenko 30 3

0 60 120 180/6

Uporabniška programska oprema v izobraževanju

K. Rizman Žalik 30 3

0 60 120 180/6

Spletne aplikacije v izobraževanju M. Krašna 30 3

0 60 120 180/6

Finančna matematika J. Marovt 30 15 15 60 120 180/6

Izobraževalni programski jeziki A. Vesel 30 3

0 60 120 180/6*

Sklop A1:

159

predmet nosilec skupaj org. ur

sam. delo študenta

skupaj ure / ECTS

PR SE SV LV TE

Izbrana poglavja iz algebre D. Pagon 30 30 60 60 120/4

Novejši pristopi k poučevanju matematike

B. Zmazek 15 3

0 45 45 90/3

Sklop A2:

predmet nosilec skupaj org. ur

sam. delo študenta

skupaj ure / ECTS

PR SE SV LV T

E

Zgodovina matematike

D. Eremita 75 75 135 210/7

160

Obvezna izbirna usmeritev Izobraževalna fizikaZ opravljenim Obvezno izbirno usmeritvijo Izobraževalna fizika študent pridobi 122 ECTS, od tega 26 ECTS z izbirnimi predmeti.

1. LETNIK, prvi semester

predmetvrsta

predmeta

nosilec

semester

skupaj org.

ur

sam. delo

študenta

skupaj ure / ECTS

zimski poletni

PR SE

SV LV T

EPR

SE

SV

LV TE

Računalnik v fiziki obvezni M. Perc 30 1

5 45 45 90/3

Mehanika obvezniN. Vaupotič

45 30 15 90 120 210/7

Skupni strokovni predmet 1 1)

izbirni 30 45

37,5(75)

52,5(105)

90/3(180/6) 2)

161

Skupaj 3) 105 30 7

5172,5 (210)

217,5 (270)

390/13 (480/16)

1) Študentje študijskega programa Predmetni učitelj, ki so poleg Obvezne izbirne usmeritve Izobraževalna fizika izbrali še Obvezno izbirno usmeritev Izobraževalna matematika, za skupni strokovni predmet 1 izberejo iz nabora skupnih strokovnih predmetov prvega letnika (glej tabelo spodaj: Skupni strokovni predmeti 1. letnika) predmet Osnove računalništva, vsi ostali študentje iz nabora skupnih strokovnih predmetov prvega letnika izberejo predmet Matematika.2) Predmet je v celoti vreden 6 ECTS. Vsaka izmed Obveznih izbirnih usmeritev prispeva 3 ECTS.3) V skupnem seštevku je bil upoštevan skupni strokovni predmet matematika.

1. LETNIK, drugi semester

predmetvrsta

predmeta

nosilec

semester

skupaj org.

ur

sam. delo

študenta

skupaj ure / ECTS

zimski poletni

PR

SE

SV

LV

TE PR SE S

V LV TE

Elektromagnetizem obvezni S. Kralj 60 30 90 120 210/7

Fizikalni eksperimenti 1 obvezni

A. Dobovišek

40 40 50 90/3

Skupni strokovni predmet 1 4) izbirni 45 30 37,5

(75)52,5(105)

90/3(180/6) 5)

Skupaj 6) 10 60 4 167,5 222,5 390/13

162

5 0 (205) (275) (480/16)4) Študentje študijskega programa Predmetni učitelj, ki so poleg Obvezne izbirne usmeritve Izobraževalna fizika izbrali Obvezno izbirno usmeritev Izobraževalna matematika ali Obvezno izbirno usmeritev Izobraževalna biologija ali Obvezno izbirno usmeritev Izobraževalna tehnika, za skupni strokovni predmet 2 iz nabora skupnih strokovnih predmetov prvega letnika (glej tabelo spodaj: Skupni strokovni predmeti 1. letnika) izberejo predmet Kemija. Študentje študijskega programa Predmetni učitelj, ki so poleg Obvezne izbirne usmeritve Izobraževalna fizika izbrali Obvezno izbirno usmeritev Izobraževalno računalništvo ali Obvezno izbirno usmeritev Izobrežavalna kemija, za skupni strokovni predmet 2 iz nabora skupnih strokovnih predmetov prvega letnika izberejo predmet Osnove tehnike in tehnologije.5) Predmet je v celoti vreden 6 ECTS. Vsaka izmed Obveznih izbirnih usmeritev prispeva 3 ECTS.6) V skupnem seštevku je bil upoštevan skupni strokovni predmet matematika

Skupni strokovni predmeti 1. letnika

predmet nosilec skupaj org. ur

sam. delo študenta

skupaj ure / ECTS

PR SE SV LV TE

Fizika A. Fajmut 30 30 15 75 105 180/6

Kemija M. Kristl 45 30 75 105 180/6

Matematika M. Jakovac 45 30 75 105 180/6

Osnove računalništvaA. Taranenko 30 45 75 105 180/6

163

Osnove tehnike in tehnologije

B. Aberšek,S. Glodež 30 15 30 75 105 180/6

Ekologija N. Šajna 30 15 15 60 120 180/6

2. LETNIK, tretji semester

predmet Vrsta predmeta nosilec

semester

skupaj org. ur

sam. delo

študenta

Skupaj ure / ECTS

zimski poletni

PR SE S

V LV TE PR SE SV LV TE

Nihanje in valovanje obvezni N.

Vaupotič 60 30 90 120 210/7

Fizikalni eksperimenti 2

obvezni R. Repnik 40 40 50 90/3

Skupaj 60 30 40 130 170 300/10

2. LETNIK, četrti semester

164

predmet vrsta predmeta nosilec

semester

skupaj org.

ur

sam. delo

študenta

skupajure / ECTS

zimski poletni

PR SE SV LV TE PR SE S

V LV TE

Termodinamika obvezni M.

Brumen 20 20 40 50 90/3

Moderna fizika obvezni S. Kralj 60 30 90 120 210/7

Fizikalni eksperimenti 3 obvezni R.

Repnik 40 40 50 90/3

Skupaj 80 50 40 170 220 390/13

3. LETNIK, peti semester

predmet Vrsta predmeta

nosilec semester Skupaj org. ur

sam. delo študenta

Skupaj ure / ECTSzimski poletni

PR S SV LV T PR S SV LV TE

165

E E E

Kompleksni sistemi obvezni S. Kralj 30 15 45 75 120/4

Fizikalni ekperimenti 4 obvezni U.

Tkalec 15 45 60 30 90/3

Didaktično fizikalni predmet s praktikumom 1 7)

obvezni R. Repnik 60 45 105 135 240/8

Skupaj 105 15 90 210 240 450/157 ) Ciklično se izvajata predmeta iz nabora predmetov Didaktično fizikalni predmet s praktikumom.

3. LETNIK, šesti semester

predmet Vrsta predmeta nosilec

semester

Skupaj org. ur

sam. delo študenta

Skupaj ure / ECTS

zimski poletni

PR SE SV LV TE PR SE S

V LV TE

Razvoj praktičnih kompetenc pri

obvezni R. Repnik

3 4 7 113 10/4

166

poučevanju fizike 1 8)

Astronomsko didaktični predmet 1 9)

obvezni 30 15 15 15 75 45 120/4

Izbirni predmet 1 10) izbirni 45 30 75 138 210/7

Skupaj 75 3 15 49 15 157 293 450/15

8) Ciklično se izvajata predmeta iz nabora predmetov Razvoj praktičnih kompetenc pri poučevanju fizike9) Ciklično se izvajata predmeta iz nabora predmetov ASTRONOMSKO DIDAKTIČNI PREDMET.10) Študentje izbere enega izmed ponujenih treh predmetov iz nabora izbirnih predmetov 1 v vrednosti 7 ECTS, če ga še niso izbrali v prejšnjih letnikih. Če bo število študentov pri izbirnem predmetu manj kot 10, se predmetob strinjanju nosilca lahko izvede ali v zmanjšanem obsegu ali individualno v obliki konzultacij v obsegu najmanj 10% kontaktnih ur, lahko pa se sploh ne izvede. V vsakem primeru se izvaja toliko izbirnih predmetov, kot jih je najmanj potrebnih za dokončanje študija. Prednostno se bodo izvajali tisti izbirni predmeti, ki si jih bo izbralo največ študentov.

4. LETNIK, sedmi semester

predmet Vrsta predmeta nosilec

semester

Skupaj org. ur

sam. delo študenta

Skupaj ure / ECTS

zimski poletni

PR SE SV LV TE PR SE SV LV TE

167

Fizikalni didaktični predmet 1 11)

izbirni 30 15 45 75 120/4

Fizikalna merjenja obvezni J. Štrancar 30 30 60 30 90/3

Didaktično fizikalni predmet s praktikumom 2 12)

obvezni R. Repnik 60 45 105 135 240/8

Skupaj 120 15 75 210 240 450/15

11) Študentje izberejo izbirni predmet v skupni vrednosti najmanj 4 ECTS iz nabora Didaktični izbirni predmeti, če ga še niso izbrali v prejšnjih letnikih. Če bo število študentov pri izbirnem predmetu manj kot 10, se predmetob strinjanju nosilca lahko izvede ali v zmanjšanem obsegu ali individualno v obliki konzultacij v obsegu najmanj 10% kontaktnih ur, lahko pa se sploh ne izvede. V vsakem primeru se izvaja toliko izbirnih predmetov, kot jih je najmanj potrebnih za dokončanje študija. Prednostno se bodo izvajali tisti izbirni predmeti, ki si jih bo izbralo največ študentov.12) Ciklično se izvajata predmeta iz nabora predmetov Didaktično fizikalni predmet s praktikumom.

4. LETNIK, osmi semester

predmet Vrsta predmeta

nosilec semester Skupaj org. ur

sam. delo študenta

Skupaj ure / ECTSzimski poletni

168

PR SE SV LV TE PR S

E SV LV TE

Razvoj praktičnih kompetenc pri poučevanju fizike 2 13)

obvezni R. Repnik 3 4 7 113 120/4

Izbirni predmet 2 14) izbirni 30 30 60 90 150/5

Astronomsko didaktični predmet 2 15)

obvezni 30 15 15 15 75 105 180/6

Skupaj 60 3 45 19 15 142 308 450/15

13) Ciklično se izvajata predmeta iz nabora predmetov Razvoj praktičnih kompetenc pri poučevanju fizike.14) Študentje izberejo izbirni predmet v skupni vrednosti najmanj 5 ECTS iz nabora izbirnih predmetov 2, nabora izbirnih, če ga še niso izbrali v prejšnjih letnikih. Če bo število študentov pri izbirnem predmetu manj kot 10, se predmet ob strinjanju nosilca lahko izvede ali v zmanjšanem obsegu ali individualno v obliki konzultacij v obsegu najmanj 10% kontaktnih ur, lahko pa se sploh ne izvede. V vsakem primeru se izvaja toliko izbirnih predmetov, kot jih je najmanj potrebnih za dokončanje študija. Prednostno se bodo izvajali tisti izbirni predmeti, ki si jih bo izbralo največ študentov.15) Ciklično se izvajata predmeta iz nabora predmetov ASTRONOMSKO DIDAKTIČNI PREDMET.

5. LETNIK, deveti semester

predmet Vrsta nosilec semester Skupaj sam. delo Skupaj

169

predmeta org. ur študenta ure / ECTS

zimski poletni

PR SE SV LV TE P

R SE SV LV TE

Fizika okolja obvezni A. Zidanšek 45 30 75 75 150/5

Uporabna fizika obvezni M. Slavinec 15 45 60 60 120/4

Fizikalni didaktični izbirni predmet 2 16)

izbirni 30 15 45 75 120/4

Skupaj 90 0 15 0 75 180 210 390/1316) Študentje izberejo izbirni predmet v skupni vrednosti najmanj 4 ECTS iz nabora didaktični izbirni predmeti, če ga še niso izbrali v prejšnjih letnikih. Če bo število študentov pri izbirnem predmetu manj kot 10, se predmet ob strinjanju nosilca lahko izvede ali v zmanjšanem obsegu ali individualno v obliki konzultacij v obsegu najmanj 10% kontaktnih ur, lahko pa se sploh ne izvede. V vsakem primeru se izvaja toliko izbirnih predmetov, kot jih je najmanj potrebnih za dokončanje študija. Prednostno se bodo izvajali tisti izbirni predmeti, ki si jih bo izbralo največ študentov.

Nabor predmetov ASTRONOMSKI DIDAKTIČNI PREDMET

170

predmet nosilec skupaj org. ur

sam. delo študenta

skupaj ure / ECTSP

R SE SV LV TE

Didaktika astronomije *

R. Repnik 30 15 15 15 75 105 180/6

Astronomska opazovanja *

R. Repnik 30 15 15 15 75 105 180/6

* Študent mora v času študija opraviti oba predmeta iz nabora Astronomsko didaktični predmet.

Nabor predmetov DIDAKTIČNO FIZIKALNI PREDMET S PRAKTIKUMOM

predmet nosilec skupaj org. ur

sam. delo študenta

skupaj ure / ECTSP

R SE SV LV TE

Didaktika fizike 1 s praktikumom *

R. Repnik 60 45 105 135 240/8

Didaktika fizike 2 s praktikumom *

R. Repnik 60 45 105 135 240/8

*Študent mora v času študija opraviti oba predmeta iz nabora Didaktično fizikalni predmet s praktikumom.

171

Nabor predmetov RAZVOJ PRAKTIČNIH KOMPETENC PRI POUČEVANJU FIZIKE

predmet nosilec skupaj org. ur

sam. delo študenta

skupaj ure / ECTS

PR SE SV LV TE

Praktično usposabljanje za poučevanje fizike 1 *

R. Repnik 3* 4** 7 113 120/4

Praktično usposabljanje za poučevanje fizike 2 *

R. Repnik 3* 4** 7 113 120/4

*Študent mora v času študija opraviti oba predmeta iz nabora Razvoj praktičnih kompetenc pri poučevanju fizike.** Individualno delo učitelja glede na posameznega študenta.

Izbirni predmeti Obvezne izbirne usmeritve Izobraževalna fizikaPosamezni izbirni predmet se izvaja v polnem obsegu kontaktnih ur, predpisanim s študijskim programom, če ga je vpisalo najmanj 10 študentov. V primeru, da predmet vpiše manjše število študentov (manj kot 10), se predmet izvede v obliki konzultacij v obsegu najmanj 10% kontaktnih ur, pri čemer se preostale kontaktne ure izvedejo v obliki samostojnega dela študentov po navodilih nosilca predmeta. Izbirni predmet se bo izvajal ob pogoju, da ga vpiše najmanj 5 študentov. Nabor izbirnih predmetov 1:

predmet nosilec skupaj org. ur

sam. delo študenta

skupaj ure / ECTS

PR SE SV LV TE

172

Modeliranje sistemske dinamike M. Marhl 45 30 75 135 210/7

Numerične metode v fiziki

A. Zidanšek 30 15 30 75 135 210/7

Matematične metode v fiziki

M. Slavinec 45 30 75 135 210/7

Nabor izbirnih predmetov 2:

predmet nosilec skupaj org. ur

sam. delo študenta

skupaj ure / ECTS

PR SE SV LV TE

Uvod v fotoniko N. Vaupotič 45 15 60 90 150/5

Fizika tekočinM. Ambrožič 45 15 60 90 150/5

Akustika R. Repnik 50 10 60 90 150/5

Analitična mehanikaM. Ambrožič 45 15 60 90 150/5

173

Mehanika kontinuov M.Slavinec 45 15 60 90 150/5

Fizika v medicini A. Fajmut 30 15 15 60 90 150/5

Dinamika iger M. Perc 30 30 60 90 150/5

Nelinarni dinamični sistemi M. Marhl 15 30 45 105 150/5

E-izobraževanje in informacijska tehnologija v fiziki

I.Gerlič 10 5 30 45 105 150/5

Fizikalni didaktični izbirni predmeti:

predmet nosilec skupaj org. ur

sam. delo študenta

skupaj ure / ECTS

PR SE SV LV TE

Razvoj kompetenc pri pouku fizikalnih vsebin * R. Repnik 30 15 45 75 120/4

Struktura formalnega izobraževanja fizike * R. Repnik 30 15 45 75 120/4

Neformalno izobraževanje fizikalnih vsebin in mladinsko raziskovalno delo *

M. Slavinec 30 15 45 75 120/4

174

Znanstveno-raziskovalno delo v fizikalnem izobraževanju z osnovami pedagoške statistike *

R.Repnik 30 15 45 75 120/4

*V danem študijskem letu se praviloma razpišeta samo 2 izbirna predmeta.

Obvezna izbirna usmeritev Izobraževalna biologijaZ opravljenim Obvezno izbirno usmeritvijo Izobraževalna biologija študent pridobi 122 ECTS, od tega 18 ECTS z izbirnimi predmeti.

1. LETNIK, prvi semester

predmet vrsta predmeta nosilec

semester

skupaj org. ur

sam. delo študenta skupaj ure / ECTSzimski poletni

PR SE SV LV T

E PR SE SV LV TE

Splošna botanika obvezni M.

Kaligarič 45 45 90 60 150/5

Splošna zoologija obvezni T.

Klenovšek 30 30 60 90 150/5

175

Skupni strokovni predmet 1 1)

izbirni 30 30 15 37,5(75)

52,5(105)

90/3(180/6) 2)

Skupaj 390/13 (480/16)1) Študentje študijskega programa Predmetni učitelj, ki so poleg Obvezne izbirne usmeritve Izobraževalna biologija izbrali še Obvezna izbirna usmeritev Izobraževalna matematika, za skupni strokovni predmet 1 izberejo iz nabora skupnih strokovnih predmetov prvega letnika (glej tabelo spodaj: Skupni strokovni predmeti 1. letnika) predmet Osnove računalništva, vsi ostali študentje iz nabora skupnih strokovnih predmetov prvega letnika izberejo predmet Matematika.2) Predmet je v celoti vreden 6 ECTS. Vsak izmed Obvezne izbirn usmeritve prispeva 3 ECTS.

1. LETNIK, drugi semester

predmet vrsta predmeta nosilec

semester

skupaj org. ur

sam. delo študenta

skupaj ure/ ECTS

zimski poletni

PR SE SV LV TE PR SE SV LV TE

Biologija človeka obvezni M. Slak

Rupnik 30 30 60 90 150/5

Sistematska obvezni S 45 30 15 90 60 150/5

176

botanika Škornik

Skupni strokovni predmet 1 1)

izbirni 45 30 37,5(75)

52,5(105)

90/3180/6 2)

Skupaj 390/13 (480/16)

2) Predmet je v celoti vreden 6 ECTS. Vsak izmed Obveznih izbirnih usmeritev prispeva 3 ECTS.3) Študentje študijskega programa Predmetni učitelj, ki so poleg Obvezne izbirne usmeritve Izobraževalna biologija izbrali Obvezno izbirno usmeritev Izobraževalna kemija, za skupni strokovni predmet 2 iz nabora skupnih strokovnih predmetov prvega letnika (glej tabelo spodaj: Skupni strokovni predmeti 1. letnika) izberejo predmet Fizika, vsi ostali študentje iz nabora skupnih strokovnih predmetov prvega letnika izberejo predmet Kemija.

Skupni strokovni predmeti 1. letnika

predmet nosilec skupaj org. ur

sam. delo študenta

skupaj ure / ECTS

PR SE SV LV TE

Fizika A. Fajmut 30 30

15 75 105 180/6

Kemija M. Kristl 45 30 75 105 180/6

177

Matematika M. Jakovac 45 30 75 105 180/6

Osnove računalništvaA. Taranenko 30 4

5 75 105 180/6

Osnove tehnike in tehnologije

B. Aberšek,S. Glodež 30 1

530 75 105 180/6

Ekologija N. Šajna 30 15 15 60 120 180/6

2. LETNIK, tretji semester

predmet Vrsta predmeta nosilec

semester

Skupaj org. ur

sam. delo študenta

Skupa jure / ECTS

zimski poletni

PR SE SV LV T

E PR SE SV LV TE

178

Citološki praktikum obvezni S. Lipovšek 15 30 45 45 90/3

Sistematska zoologija obvezni V.

Klokočovnik45 45 90 120 210/7

Skupaj 60 30 90 210 300/10

2. LETNIK, četrti semester

predmet Vrsta predmeta nosilec

semester

Skupaj org. ur

sam. delo študenta

Skupaj ure / ECTS

zimski poletni

PR SE S

V LV TE PR SE SV LV TE

Biokemija z osnovami mikrobiologije in genetike

obvezni J. Trček 60 30 90 210 300/10

Biološki terenski praktikum

obvezni D. Devetak

15 30 45 45 90/3

179

Skupaj 390/13

3. LETNIK, peti semester

predmet Vrsta predmeta nosilec

semester

Skupaj org. ur

sam. delo študenta

Skupaj ure / ECTS

zimski poletni

PR SE SV LV TE PR SE SV LV TE

Didaktika biologije obvezni A. Šorgo 30 1

545 90 90 180/6

Humana genetika obvezni N. Kokalj

Vokač 15 15

15 45 45 90/3

Strokovni izbirni predmet 1 4)

izbirni 15 15

15 45 135 180/6

Skupaj 60 45

75 180 270 450/15

4) Študentje izberejo izbirni predmet v skupni vrednosti najmanj 3 ECTS. Izbirni predmet študentje izberejo iz nabora 1. sklopa strokovnih izbirnih predmetov, nabora izbirnih predmetov druge izbrane usmeritve, oziroma iz nabora predmetov na poljubnem študijskem programu 1. stopnje na domači ali tuji univerzi, če ga niso imeli že v 1. ali 2. letniku študija. Izvedba predmeta (PR, SE, SV oz. LV) je odvisna od specifike posamičnega predmeta in je navedena v naboru izbirnih predmetov. Posamezni izbirni predmet se izvaja v polnem obsegu kontaktnih ur, predpisanim s

180

študijskim programom, če ga je vpisalo najmanj 10 študentov. V primeru, da predmet vpiše manjše število študentov (manj kot 10), se predmet izvede v obliki konzultacij v obsegu najmanj 10% kontaktnih ur, pri čemer se preostale kontaktne ure izvedejo v obliki samostojnega dela študentov po navodilih nosilca predmeta. Izbirni predmet se bo izvajal ob pogoju, da ga vpiše najmanj 5 študentov.

3. LETNIK, šesti semester

predmet Vrsta predmeta nosilec

semester

Skupaj org. ur

sam. delo študenta

Skupaj ure / ECTS

zimski poletni

PR SE SV LV TE P

R SE SV LV TE

Praktično usposabljanje za poučevanje biologije 1

obvezni A. Šorgo 3 5) 4 5) 7 113 10/4

Fiziologija rastlin obvezni J. Ambrožič Dolinšek 30 30 60 90 150/5

Strokovni izbirni predmet 2 6) izbirni 15 15 15 45 135 180/6

Skupaj 45 18 49 112 338 450/155) Individualno delo učitelja glede na študenta6) Študentje izberejo izbirni predmet v skupni vrednosti najmanj 3 ECTS. Izbirni predmet študentje izberejo iz nabora 1. sklopa strokovnih izbirnih predmetov, nabora izbirnih predmetov druge izbrane usmeritve, oziroma iz nabora predmetov na poljubnem študijskem programu 1. stopnje na domači ali tuji univerzi, če ga niso imeli že v 1. ali 2. letniku študija. Izvedba predmeta (PR, SE, SV oz. LV) je odvisna od specifike posamičnega predmeta in je navedena v naboru izbirnih predmetov. Posamezni izbirni predmet se izvaja v polnem obsegu kontaktnih ur, predpisanim s študijskim programom, če ga je vpisalo najmanj 10 študentov. V primeru, da predmet vpiše manjše število študentov (manj kot 10), se predmet izvede v obliki konzultacij v obsegu najmanj 10%

181

kontaktnih ur, pri čemer se preostale kontaktne ure izvedejo v obliki samostojnega dela študentov po navodilih nosilca predmeta. Izbirni predmet se bo izvajal ob pogoju, da ga vpiše najmanj 5 študentov. 4. LETNIK, sedmi semester

predmet Vrsta predmeta nosilec

semester

Skupaj org. ur

sam. delo študenta

Skupaj ure / ECTS

zimski poletni

PR SE SV LV TE PR SE SV LV TE

Ekologija obvezni N. Šajna 30 1

5 15 60 120 180/6

Biološki didaktični praktikum 1

obvezni A. Šorgo 15 4

5 60 120 180/6

Vivaristika obvezni A.Šorgo 15 15 30 60 90/3

Skupaj 450/15

4. LETNIK, osmi semester

predmet Vrsta nosilec semester Skupaj sam. delo Skupaj

182

predmeta org. ur študenta ure / ECTS

zimski poletni

PR SE SV LV TE PR SE SV LV TE

Biološko raziskovalno delo obvezni

J. Ambrožič Dolinšek

15 30 15 60 90 150/5

Biološki didaktični praktikum 2 obvezni A. Šorgo 15 15 45 75 105 180/6

Praktično usposabljanje za poučevanje biologije 2

obvezni A.Šorgo 3 7) 4 7) 7 113 120/4

Skupaj 450/157) Individualno delo učitelja glede na študenta

5. LETNIK, deveti semester

183

predmet Vrsta predmeta nosilec

semester

Skupaj org. ur

sam. delo študenta

Skupaj ure / ECTS

zimski poletni

PR SE SV LV T

E PR SE SV LV TE

Evolucija obvezni A. Šorgo 30 30 60 90/3

Fiziologija živali obvezni D. Devetak 30 30 60 120 180/6

Biodiverziteta Slovenije obvezni F.

Janžekovič 45 15 60 60 120/4

Skupaj 390/13

Izbirni predmeti Obvezne izbirne usmeritve Izobraževalna biologijaPosamezni izbirni predmet se izvaja v polnem obsegu kontaktnih ur, predpisanim s študijskim programom, če ga je vpisalo najmanj 10 študentov. V primeru, da predmet vpiše manjše število študentov (manj kot 10), se predmet izvede v obliki konzultacij v obsegu najmanj 10 % kontaktnih ur, pri čemer se preostale kontaktne ure izvedejo v obliki samostojnega dela študentov po navodilih nosilca predmeta. Izbirni predmet se bo izvajal ob pogoju, da ga vpiše najmanj 5 študentov.

184

predmet nosilec skupaj org. ur

sam. delo študenta

skupaj ure / ECTSPR SE SV LV TE

Entomologija D. Devetak 30 15 45 135 180/6

EtologijaV. Klokočovnik 15 15 15 45 135 180/6

Varstvena biologija sesalcev in ptičev F. Janžekovič 30 15 45 135 180/6

Odzivi rastlinske celice na okoljske dejavnike

S. Lipovšek,A. Urbanek- Krajnc

30 15 45 135 180/6

Fitocenologija S. Škornik 15 15 15 45 135 180/6

Okoljske študije A. Šorgo 30 15 45 135 180/6

Osnove biotehnologijeJ. Ambrožič Dolinšek 30 30 15 75 105 180/6

185

Uporabne rastline in rastline v vsakdanjem življenju

M. Kaligarič 30 15 45 135 180/6

Molekularne metode v botaniki N. Pipenbaher 15 30 45 135 180/6

Organizmi v spreminjajočem se okolju

N. Šajna 15 15 15 45 135 180/6

Obvezna izbirna usmeritev Izobraževalna KemijaZ opravljeno Obvezno izbirno usmeritvijo Izobraževalna kemija študent pridobi 122 ECTS, od tega 15 ECTS z izbirnimi predmeti.

1. LETNIK, prvi semester

predmetvrsta

predmeta

nosilec

semester

skupaj org. ur

sam. delo

študenta

skupaj ure / ECTS

zimski poletni

PR SE SV LV T

E PR SE SV LV TE

Splošna obvezni I. Ban 45 15 60 120 180 300/10

186

kemija

Skupni strokovni predmet 1 1)

izbirni 45 30 37,5(75)

52,5(105)

90/3(180/6) 2)

Skupaj 90 15 90 157,5 (195)

232,5 (285)

390/13 (480/16)

1) Študentje študijskega programa Predmetni učitelj, ki so poleg Obvezne izbirne usmeritve Izobraževalna kemija izbrali še Obvezno izbirno usmeritev Izobraževalna matematika, za skupni strokovni predmet 1 izberejo iz nabora skupnih strokovnih predmetov prvega letnika (glej tabelo spodaj: Skupni strokovni predmeti 1. letnika) predmet Osnove računalništva, vsi ostali študentje iz nabora skupnih strokovnih predmetov prvega letnika izberejo predmet Matematika.2) Predmet je v celoti vreden 6 ECTS. Vsaka izmed Obveznih izbirnih usmeritev prispeva 3 ECTS.

1. LETNIK, drugi semester

predmetvrsta

predmeta

nosilec

semester

skupaj org.

ur

sam. delo

študenta

skupaj ure / ECTS

zimski poletni

PR

SE

SV

LV

TE PR SE S

V LV TE

Anorganska kemija obvezni I. Ban 45 1

5 60 60 120/4

187

Analizna kemija 1 obvezni

M. Finšgar

45 60 105 75 180/6

Skupni strokovni predmet 1 3)

izbirni 45 30

37,5(75)

52,5(105)

90/3(180/6) 2)

Skupaj 135

15

30

60

202,5 (240)

187,5 (240)

390/13 (480/16)

2) Predmet je v celoti vreden 6 ECTS. Vsaka izmed Obveznih izbirnih usmeritev prispeva 3 ECTS.3) Študentje študijskega programa Predmetni učitelj, ki so poleg Obvezne izbirne usmeritve Izobraževalna kemija izbrali Obvezno izbirno usmeritev Izobraževalna biologija ali Izobraževalna matematika ali Izobraževalno računalništvo ali Izobraževalna tehnika, za skupni strokovni predmet 2 iz nabora skupnih strokovnih predmetov prvega letnika (glej tabelo spodaj: Skupni strokovni predmeti 1. letnika) izberejo predmet Fizika. Študentje študijskega programa Predmetni učitelj, ki so poleg Obvezne izbirne usmeritve Izobraževalna kemija izbrali Obvezno izbirno usmeritev Izobraževalna fizika, za skupni strokovni predmet 2 iz nabora skupnih strokovnih predmetov prvega letnika izberejo predmet Osnove tehnike in tehnologije.

Skupni strokovni predmeti 1. letnika

predmet nosilec skupaj org. ur

sam. delo študenta

skupaj ure / ECTS

PR SE SV LV TE

Fizika A. Fajmut 30 30 15 75 105 180/6

Kemija M. Kristl 45 30 75 105 180/6

188

Matematika M. Jakovac 45 30 75 105 180/6

Osnove računalništvaA. Taranenko 30 45 75 105 180/6

Osnove tehnike in tehnologije

B. Aberšek,S. Glodež 30 15 30 75 105 180/6

Ekologija N. Šajna 30 15 15 60 120 180/6

2. LETNIK, tretji semester

predmet Vrsta predmeta nosilec

semester

Skupaj org. ur

sam. delo študenta

Skupaj ure / ECTS

zimski poletni

PR SE SV LV TE PR SE S

V LV TE

Analizna kemija 2 obvezni M.

Finšgar 45 30 75 105 180/6

Organska kemija 1 obvezni P.

Krajnc 45 45 75 120/4

189

Skupaj 90 30 120 180 300/10

2. LETNIK, četrti semester

predmet Vrsta predmeta nosilec

semester

Skupaj org. ur

sam. delo študenta

Skupaj ure / ECTS

zimski poletni

PR SE SV LV TE PR SE SV LV T

E

Organska kemija 2 obvezni P.

Krajnc 45 60 105 75 180/6

Laboratorijske tehnike obvezni N.

Golob 10 15 25 50 70 120/4

Strokovni izbirni predmet 1 4)

izbirni 15 15 30 60 90/3

Skupaj 70 1 100 185 205 390/13

190

5

3. LETNIK, peti semester

predmet Vrsta predmeta nosilec

semester

Skupaj org. ur

sam. delo študenta

Skupaj ure / ECTS

zimski poletni

PR SE SV LV TE PR SE S

V LV TE

Fizikalna kemija 1 obvezni U.

Bren 60 60 90 150/5

Didaktika kemije 1 obvezni N.

Golob 30 15 50 95 115 210/7

Strokovni izbirni

izbirni 15 15

30 60 90/3

191

predmet 2 5)

Skupaj 105 15 0 65 185 265 450/15

4) Študentje izberejo izbirni predmet v skupni vrednosti najmanj 3 ECTS. Izbirni predmet študentje izberejo iz nabora 1. sklopa strokovnih izbirnih predmetov, nabora izbirnih predmetov druge izbrane usmeritve, oziroma iz nabora predmetov na poljubnem študijskem programu 1. stopnje na domači ali tuji univerzi, če ga niso imeli že v 1. ali 2. letniku študija. Če bo število študentov pri izbirnem predmetu manj kot 10, se bo predmet izvajal v zmanjšanem obsegu.5) Študentje izberejo izbirni predmet v skupni vrednosti najmanj 3 ECTS. Izbirni predmet študentje izberejo iz nabora 2. sklopa strokovnih izbirnih predmetov, nabora izbirnih predmetov druge izbrane usmeritve, oziroma iz nabora predmetov na poljubnem študijskem programu 1. stopnje na domači ali tuji univerzi, če ga niso imeli že v 1. ali 2. letniku študija. Če bo število študentov pri izbirnem predmetu manj kot 10, se bo predmet izvajal v zmanjšanem obsegu.

3. LETNIK, šesti semester

predmet Vrsta predmeta nosilec

semester

Skupaj org. ur

sam. delo študenta

Skupaj ure / ECTS

zimski poletni

PR SE SV LV TE PR SE SV LV TE

Praktično usposabljanje za poučevanje kemije 1

obvezni N. Golob 3* 4* 7 113 120/4

Fizikalna kemija 2 obvezni U. 30 15 6 105 135 240/8

192

Bren 0

Pedagoško didaktični predmet 6)

izbirni 45 45 90/3

Skupaj 30 18 64 157 293 450/15

* Individualno delo učitelja glede na posameznega študenta6) Študentje izberejo izbirni predmet v skupni vrednosti najmanj 3 ECTS. Izbirni predmet študentje izberejo iz nabora pedagoško didaktičnih izbirnih predmetov, ki so zbrani v naboru izbirnih predmetov v predmetniku Obveznega splošno pedagoškega modula, oziroma iz nabora pedagoško didaktičnih predmetov na poljubnem študijskem programu 1. stopnje na domači ali tuji univerzi, če ga še niso poslušali. Če bo število študentov pri izbirnem predmetu manj kot 10, se bo predmet izvajal v zmanjšanem obsegu. Izvedba predmeta (PR, SE, SV oz. LV) je odvisna od specifike posamičnega predmeta in je navedena v naboru pedagoško didaktičnih izbirnih predmetov.

4. LETNIK, sedmi semester

predmet Vrsta predmeta nosilec

semester

Skupaj org. ur

sam. delo študenta

Skupaj ure / ECTS

zimski poletni

PR SE SV LV TE PR SE SV LV TE

Polimerna kemija obvezni P.

Krajnc 30 30 60 30 90/3

193

Didaktika kemije 2 obvezni N.

Golob 25 25 40 90 90 180/6

Eksperimenti 1 obvezni M.

Kristl 25 35 60 120 180/6

Skupaj 80 25 105 210 240 450/15

4. LETNIK, osmi semester

predmet Vrsta predmeta nosilec

semester

Skupaj org. ur

sam. delo študenta

Skupaj ure / ECTS

zimski poletni

PR SE SV LV TE PR SE S

V LV TE

Pregled tehnologij obvezni M. 60 15 75 105 180/6

194

Leitgeb

Eksperimenti 2 obvezni N. Golob 15 15 30 60 90 150/5

Praktično usposabljanje za poučevanje kemije 2

obvezni N. Golob 3* 4* 7 113 120/4

Skupaj 75 18 49 142 308 450/15* Individualno delo učitelja glede na posameznega študenta

5. LETNIK, deveti semester

predmet Vrsta predmeta nosilec

semester

Skupaj org. ur

sam. delo študenta

Skupaj ure / ECTS

zimski poletni

PR SE SV LV TE PR SE S

V LV TE

195

Kemijska izobraževalna komunikacijska tehnologija

obvezni Miloš Bogataj 30 30 60 150 210/7

Projektno delo v kemiji obvezni N.

Golob 15 15 30 150 180/6

Skupaj 45 45 90 300 390/13

Izbirni predmeti Obvezne izbirne usmeritve Izobraževalna kemijaPosamezni izbirni predmet se izvaja v polnem obsegu kontaktnih ur, predpisanim s študijskim programom, če ga je vpisalo najmanj 10 študentov. V primeru, da predmet vpiše manjše število študentov (manj kot 10), se predmet izvede v obliki konzultacij v obsegu najmanj 10% kontaktnih ur, pri čemer se preostale kontaktne ure izvedejo v obliki samostojnega dela študentov po navodilih nosilca predmeta.

1. sklop strokovnih izbirnih predmetov:

predmet nosilec skupaj org. ur

sam. delo študenta

skupaj ure / ECTSP

R SE SV LV TE

196

Osnove okoljske kemije P. Krajnc 15 15 30 60 90/3

Kemijsko računanje 2Miloš

Bogataj 20 10 30 60 90/3

Izbrana poglavja v analizni kemiji M. Kolar 15 15 30 60 90/3

Bio in farmacevtska tehnika M. Leitgeb 15 15 30 60 90/3

2. sklop strokovnih izbirnih predmetov:

Predmet nosilec skupaj org. ur

sam. delo študenta

skupaj ure / ECTS

PR SE SV LV TE

Kemija materialovP.Krajnc /M. Drofenik

20 10 30 60 90/3

Koordinacijska kemija M. Kristl 20 10 30 60 90/3

Organska sinteza P. Krajnc 15 15 30 60 90/3

197

Obvezna izbirna usmeritev Izobraževalno računalništvoZ opravljeno Obvezno izbirno usmeritvijo Izobraževalno računalništvo študent pridobi 122 ECTS, od tega 25 ECTS z izbirnimi predmeti.

1. LETNIK, prvi semester

predmet vrsta predmeta nosilec

semester

skupaj org.

ur

sam. delo

študenta

skupaj ure / ECTS

zimski poletni

PR SE SV LV TE PR S

E SV LV TE

Osnove računalništva in informatike

obvezni A. Vesel 45 6

0 105 75 180/6

Uporabniška programska oprema v izobraževanju

obvezniK. Rizman – Žalik

45 30 75 45 120/4

Skupni izbirni 22,5 15 37,5 52,5 90/3

198

strokovni predmet 1 1) (45) (30) (75) (105) (180/6) 2)

Skupaj 112,5(135)

45(60)

60

217,5(255)

172,5(225)

390/13 (480/16)

1) Študentje študijskega programa Predmetni učitelj, ki so poleg Obvezne izbirne usmeritve Izobraževalno računalništvo izbrali še Obvezno izbirno usmeritev Izobraževalna matematika, za skupni strokovni predmet 1 iz nabora skupnih strokovnih predmetov prvega letnika izberejo predmet Osnove tehnike in tehnologije, vsi ostali študentje iz nabora skupnih strokovnih predmetov prvega letnika izberejo predmet Matematika.2) Predmet je v celoti vreden 6 ECTS. Vsaka izmed Obveznih izbirnih usmeritev prispeva 3 ECTS.

1. LETNIK, drugi semester

predmet vrsta predmeta nosilec

semester

skupaj org.

ur

sam. delo

študenta

skupaj ure / ECTS

zimski poletni

PR SE SV LV TE PR S

E SV LV TE

Spletne aplikacije v izobraževanju

obvezni M. Krašna 30 30 60 30 90/3

Programiranje II

obvezni M. Merni

30 3 42 75 135 210/7

199

k

Skupni strokovni predmet 2 4)

izbirni 45 30 37,5(75)

52,5(105)

90/3(180/6) 3)

Skupaj 105 33 72 172,5 (210)

217,5 (270)

390/13 (480/16)

3) Predmet je v celoti vreden 6 ECTS. Vsaka izmed Obveznih izbirnih usmeritev prispeva 3 ECTS.4) Študentje študijskega programa Predmetni učitelj, ki so poleg Obvezne izbirne usmeritve Izobraževalno računalništvo izbrali Obvezno izbirno usmeritev Izobraževalna matematika ali Izobraževalna tehnika ali Izobraževalna kemija, za skupni strokovni predmet 2 iz nabora skupnih strokovnih predmetov prvega letnika (glej tabelo spodaj: Skupni strokovni predmeti 1. letnika) izberejo predmet Fizika. Študentje študijskega programa Predmetni učitelj, ki so poleg Obvezne izbirne usmeritve Izobraževalno računalništvo izbrali Obvezno izbirno usmeritev Izobraževalna fizika, za skupni strokovni predmet 2 izberejo iz nabora skupnih strokovnih predmetov prvega letnika predmet Osnove tehnike in tehnologije. Študentje študijskega programa Predmetni učitelj, ki so poleg Obvezne izbirne usmeritve Izobraževalno računalništvo izbrali Obvezno izbirno usmeritev Izobraževalna biologija, za skupni strokovni predmet 2 izberejo iz nabora skupnih strokovnih predmetov prvega letnika predmet Kemija.

Skupni strokovni predmeti 1. letnika

predmet nosilec skupaj org. ur

sam. delo študenta

skupaj ure / ECTSP

R SE SV LV TE

Fizika A. Fajmut 30 30 15 75 105 180/6

Kemija M. Kristl 45 30 75 105 180/6

200

Matematika M. Jakovac 45 30 75 105 180/6

Osnove računalništvaA. Taranenko 30 45 75 105 180/6

Osnove tehnike in tehnologije

B. Aberšek,S. Glodež 30 15 30 75 105 180/6

2. LETNIK, tretji semester

predmet Vrsta predmeta nosilec

semester

Skupaj org. ur

sam. delo študenta

Skupaj ure / ECTS

zimski poletni

PR SE SV LV TE P

R SE SV LV TE

Osnove podatkovnih baz

obvezni K. Rizman – Žalik 30 15 15 60 90 150/5

Diskretne strukture

obvezni A. 45 30 75 75 150/5

201

Taranenko

Skupaj 75 15 30 15 135 165 300/10

2. LETNIK, četrti semester

predmet Vrsta predmeta nosilec

semester

Skupaj org. ur

sam. delo študenta

Skupaj ure / ECTS

zimski poletni

PR SE S

V LV TE PR SE S

V LV TE

Algoritmi in podatkovne strukture

obvezni A. Vesel 45 45 90 120 210/7

Interakcija človek – računalnik

obvezni B. Žalik 30 3 42 75 105 180/6

Skupaj 75 3 87 165 225 390/13

202

3. LETNIK, peti semester

predmet Vrsta predmeta nosilec

semester

Skupaj org. ur

sam. delo študenta

Skupaj ure / ECTS

zimski poletni

PR SE SV LV TE PR S

E SV LV TE

Računalniške arhitekture obvezni J. Brest 30 3 42 75 105 180/6

Osnove informacijskih sistemov

obvezniK. Rizman – Žalik

30 15 15 60 30 90/3

Predmetna didaktika 1 5) obvezni 30 1

5 30 75 105 180/6

203

Skupaj 90 30 33 57 210 240 450/15

5) Študentje izberejo predmet iz nabora predmetov sklopa predmetna didaktika.

3. LETNIK, šesti semester

predmet Vrsta predmeta nosilec

semester

Skupaj org. ur

sam. delo študenta

Skupaj ure / ECTS

zimski poletni

PR SE SV LV T

E PR SE SV LV TE

Praktično usposabljanje 1 6)

obvezni 3 4 7 113 120/4

Osnove spletnega programiranja obvezni A.

Taranenko 30 15 30 75 105 180/6

204

Didaktični praktikum obvezni I. Pesek 15 30 45 105 105/5

Skupaj 45 18 0 64 127 323 450/156) Študentje izberejo predmet iz nabora predmetov sklopa praktično usposabljanje.

4. LETNIK, sedmi semester

predmet Vrsta predmeta nosilec

semester

Skupaj org. ur

sam. delo študenta

Skupaj ure / ECTS

zimski poletni

PR SE SV LV TE PR SE SV LV TE

Strokovni predmet 7) obvezni 30 1

5 45 75 120/4

Interaktivne 3D- vsebine za svetovni splet

obvezni M. Debevc 30 2 2

8 60 90 150/5

205

Predmetna didaktika 2 8) izbirni 30 15 30 75 105 180/6

Skupaj 90 15 32 43 180 270 450/15

7) Študentje študijskega programa Predmetni učitelj, ki so poleg Obvezne izbirne usmeritve Izobraževalno računalništvo izbrali še Obvezna izbirna usmeritev Izobraževalna tehnika izberejo iz sklopa Strokovni predmet predmet Statistika v izobraževanju, vse ostale usmeritve izberejo predmet Robotika v tehniki.8) Študentje izberejo predmet iz nabora predmetov sklopa predmetna didaktika, ki ga niso izbrali v petem semestru pri predmetu Predmetna didatikta 1.

4. LETNIK, osmi semester

predmet Vrsta predmeta nosilec

semester

Skupaj org. ur

sam. delo študenta

Skupaj ure / ECTS

zimski poletni

PR SE SV LV T

E PR SE SV LV TE

Praktično usposabljanje 2 9)

obvezni 3 4 7 113 120/4

206

Sistemska administracija obvezni J.

Brest 30 3 42 75 75 150/5

Izbirni predmet 1 10) izbirni 15

(30)15(30) 30 (60) 60 (120) 90/3

(180/6)

Skupaj 45 (60) 3 3 61

(76)112 (142) 248 (308) 420/12

(450/15)

9) Študentje izberejo predmet iz nabora predmetov sklopa Praktično usposabljanje, ki ga niso izbrali v šestem semestru pri predmetu Praktično usposabljanje 1.10) Študentje izberejo izbirni predmet v skupni vrednosti najmanj 6 ECTS. Izbirni predmet študentje izberejo iz nabora 1. sklopa strokovnih izbirnih predmetov, nabora izbirnih predmetov druge izbrane usmeritve, oziroma iz nabora predmetov na poljubnem študijskem programu 1. stopnje na domači ali tuji univerzi, če ga niso imeli že v 1., 2. ali 3. letniku študija. Izvedba predmeta (PR, SE, SV oz. LV) je odvisna od specifike posamičnega predmeta in je navedena v naboru izbirnih predmetov. Posamezni izbirni predmet se izvaja v polnem obsegu kontaktnih ur, predpisanim s študijskim programom, če ga je vpisalo najmanj 10 študentov. V primeru, da predmet vpiše manjše število študentov (manj kot 10), se predmet izvede v obliki konzultacij v obsegu najmanj 10% kontaktnih ur, pri čemer se preostale kontaktne ure izvedejo v obliki samostojnega dela študentov po navodilih nosilca predmeta. Izbirni predmet se bo izvajal ob pogoju, da ga vpiše najmanj 5 študentov.

5. LETNIK, deveti semester

predmet Vrsta predmeta

nosilec

semester Skupaj org. ur

sam. delo študenta

Skupaj ure / ECTS

zimski poletni

PR SE S LV TE PR S SV LV T

207

V E E

Izbirni predmet 2 11)

izbirni 30 30 60 120 180/6

Izbirni predmet 3 12 )

izbirni 30 30 60 150 210/7

Skupaj 60 60 120 270 390/1311) Študentje izberejo izbirni predmet v skupni vrednosti najmanj 6 ECTS. Izbirni predmet študentje izberejo iz nabora 1. sklopa strokovnih izbirnih predmetov, nabora izbirnih predmetov druge izbrane usmeritve, oziroma iz nabora predmetov na poljubnem študijskem programu 1. stopnje na domači ali tuji univerzi, če ga niso imeli že v 1., 2., 3. ali 4. letniku študija. Izvedba predmeta (PR, SE, SV oz. LV) je odvisna od specifike posamičnega predmeta in je navedena v naboru izbirnih predmetov. Posamezni izbirni predmet se izvaja v polnem obsegu kontaktnih ur, predpisanim s študijskim programom, če ga je vpisalo najmanj 10 študentov. V primeru, da predmet vpiše manjše število študentov (manj kot 10), se predmet izvede v obliki konzultacij v obsegu najmanj 10% kontaktnih ur, pri čemer se preostale kontaktne ure izvedejo v obliki samostojnega dela študentov po navodilih nosilca predmeta. Izbirni predmet se bo izvajal ob pogoju, da ga vpiše najmanj 5 študentov.12) Študentje izberejo izbirni predmet v skupni vrednosti najmanj 7 ECTS. Izbirni predmet študentje izberejo iz nabora 2. sklopa strokovnih izbirnih predmetov, nabora izbirnih predmetov druge izbrane usmeritve, oziroma iz nabora predmetov na poljubnem študijskem programu 1. stopnje na domači ali tuji univerzi, če ga niso imeli že v 1., 2., 3. ali 4. letniku študija. Izvedba predmeta (PR, SE, SV oz. LV) je odvisna od specifike posamičnega predmeta in je navedena v naboru izbirnih predmetov. Posamezni izbirni predmet se izvaja v polnem obsegu kontaktnih ur, predpisanim s študijskim programom, če ga je vpisalo najmanj 10 študentov. V primeru, da predmet vpiše manjše število študentov (manj kot 10), se predmet izvede v obliki konzultacij v obsegu najmanj 10% kontaktnih ur, pri čemer se preostale kontaktne ure izvedejo v obliki samostojnega dela študentov po navodilih nosilca predmeta. Izbirni predmet se bo izvajal ob pogoju, da ga vpiše najmanj 5 študentov.

Sklop predmetov Predmetna didaktika

predmet nosilec skupaj org. sam. delo skupaj ure /

208

ur študenta ECTSPR SE SV LV TE

Didaktika računalništva 1

I. Pesek 30 15 30 75 105 180/6

Didaktika računalništva 2

I. Pesek 30 15 30 75 105 180/6

Sklop predmetov Praktično usposabljanje

predmet nosilec skupaj org. ur

sam. delo študenta

skupaj ure / ECTS

PR SE SV LV TE

Praktično usposabljanje za poučevanje računalništva 1

I. Pesek 3 13) 4 13) 7 113 120/4

Praktično usposabljanje za poučevanje računalništva 2

I. Pesek 3 13) 4 13) 7 113 120/4

13) Individualno delo učitelja

Sklop Strokovni predmet

predmet Vrsta nosilec semester Skupaj sam. delo Skupaj

209

predmeta org. ur študenta ure / ECTS

zimski poletni

PR SE SV LV TE PR S

E SV LV TE

Robotika v tehniki obvezni N.

Muškinja 30 15 45 75 120/4

Statistika v izobraževanju obvezni J. Jerebic 30 1

5 45 75 120/4

Izbirni predmeti Obvezne izbirne usmeritve Izobraževalno računalništvoPosamezni izbirni predmet se izvaja v polnem obsegu kontaktnih ur, predpisanim s študijskim programom, če ga je vpisalo najmanj 10 študentov. V primeru, da predmet vpiše manjše število študentov (manj kot 10), se predmet izvede v obliki konzultacij v obsegu najmanj 10% kontaktnih ur, pri čemer se preostale kontaktne ure izvedejo v obliki samostojnega dela študentov po navodilih nosilca predmeta. Izbirni predmet se bo izvajal ob pogoju, da ga vpiše najmanj 5 študentov.

1. sklop strokovnih izbirnih predmetov

predmet nosilec skupaj sam. delo skupaj ure /

210

org. ur študenta ECTSPR SE SV LV T

E

Operacijski sistemiB. Potočnik 45 2 28 75 105 180/6

Računalniška grafika D. Strnad 30 3 42 75 105 180/6

Razvoj informacijskih rešitev in storitev

M. Heričko 45 45 90 90 180/6

Principi programskih jezikov M. Mernik 30 2 28 60 120 180/6

Sistemska programska oprema

A. Holobar 30 3 42 75 105 180/6

2. sklop strokovnih izbirnih predmetov

predmet nosilec skupaj org. ur

sam. delo študenta

skupaj ure / ECTS

PR SE SV LV T

E

211

Osnove programiranja v diskretni matematiki

A. Vesel 30 30 60 150 210/7

Napredni algoritmi A. Vesel 30 30 60 150 210/7

Obvezna izbirna usmeritev Izobraževalna tehnikaZ opravljeno Obvezno izbirno usmeritvijo Izobraževalna tehnika študent pridobi 122 ECTS, od tega 18 ECTS z izbirnimi predmeti.

1. LETNIK, prvi semester

predmet vrsta predmeta nosilec

semester

skupaj org. ur

sam. delo

študenta

skupaj ure / ECTS

zimski poletni

PR SE SV LV TE PR SE SV LV TE

Gradiva in tehnologije

obvezni B. Aberšek 40 10 1

5 65 85 150/5

Tehniško risanje obvezni S.

Glodež 30 10 25 65 85 150/5

Skupni izbirni 30 15 3 37,5 52,5 90/3

212

strokovni predmet 1 1)

0 (75) (105) (180/6) 2)

Skupaj 100 35 25 45

167,5 (205)

222,5 (275)

390/13 (480/16)

1) Študentje študijskega programa Predmetni učitelj, ki so poleg Obvezne izbirne usmeritve Izobraževalna tehnika izbrali še Obvezno izbirno usmeritev Izobraževalna matematika, za skupni strokovni predmet 1 izberejo iz nabora skupnih strokovnih predmetov prvega letnika (glej tabelo spodaj: Skupni strokovni predmeti 1. letnika) predmet Osnove računalništva, vsi ostali študentje iz nabora skupnih strokovnih predmetov prvega letnika izberejo predmet Matematika.2) Predmet je v celoti vreden 6 ECTS. Vsaka izmed Obveznih izbirnih usmeritev prispeva 3 ECTS. 1. LETNIK, drugi semester

predmet vrsta predmeta nosilec

semester

skupaj org. ur

sam. delo

študenta

skupaj ure / ECTS

zimski poletni

PR SE SV LV TE PR SE SV LV TE

Snovanje in konstruiranje

obvezni S. Glodež 45 10 15 70 80 150/5

Tehniški praktikum 1 obvezni

B. Aberšek

10 60 70 80 150/5

213

Skupni strokovni predmet 2 3)

izbirni 15(30)

15(30)

7,5(15)

37,5(75)

52,5(105)

90/3180/6 2)

Skupaj 60 (75)

35 (50)

82,5 (90)

177,5 (215)

212,5 (265)

390/13 (480/16)

2) Predmet je v celoti vreden 6 ECTS. Vsaka izmed Obveznih izbirnih usmeritev prispeva 3 ECTS.3) Študentje študijskega programa Predmetni učitelj, ki so poleg Obvezne izbirne usmeritve Izobraževalna tehnika izbrali Obvezno izbirno usmeritev Izobraževalna matematika ali Izobraževalno računalništvo ali Izobraževalna kemija, za skupni strokovni predmet 2 iz nabora skupnih strokovnih predmetov prvega letnika (glej tabelo spodaj: Skupni strokovni predmeti 1. letnika) izberejo predmet Fizika. Študentje študijskega programa Predmetni učitelj, ki so poleg Obvezne izbirne usmeritve Izobraževalna tehnika izbrali Obvezno izbirno usmeritev Izobraževalna fizika ali Izobraževalna biologija, za skupni strokovni predmet 2 iz nabora skupnih strokovnih predmetov prvega letnika izberejo predmet Kemija.

Skupni strokovni predmeti 1. letnika

predmet nosilec skupaj org. ur

sam. delo študenta

skupaj ure / ECTS

PR SE SV LV TE

Fizika A. Fajmut 30 30 15 75 105 180/6

Kemija M. Kristl 45 30 75 105 180/6

Matematika M. Jakovac 45 30 75 105 180/6

214

Osnove računalništvaA. Taranenko 30 45 75 105 180/6

Osnove tehnike in tehnologije

B. Aberšek,S. Glodež 30 15 30 75 105 180/6

Ekologija N. Šajna 30 15 15 60 120 180/6

2. LETNIK, tretji semester

predmet Vrsta predmeta nosilec

semester

Skupaj org. ur

sam. delo študenta

Skupaj ure / ECTS

zimski poletni

PR SE SV LV TE P

R SE SV LV TE

Tehniški praktikum 2 obvezni M. Ploj

Virtič 10 60 70 80 150/5

Strojni elementi obvezni S.

Glodež 30 10 15 55 95 150/5

Skupaj 30 20 75 125 175 300/10

215

2. LETNIK, četrti semester

predmet Vrsta predmeta nosilec

semester

Skupaj org. ur

sam. delo študenta

Skupaj ure / ECTS

zimski poletni

PR SE SV LV TE P

R SE SV LV TE

Elektrotehnika obvezni N. Muškinja 45 45 90 120 210/7

Načrtovanje in upravljanje proizvodnje v šolah

obvezni B. Aberšek 30 25 15 70 110 180/6

Skupaj 60 10 15 30 160 230 390/13

3. LETNIK, peti semester

predmet Vrsta predmeta

nosilec semester Skupaj org. ur

sam. delo študenta

Skupaj ure / ECTSzimski poletni

PR SE S LV T PR SE SV LV TE

216

V E

Elektronika obvezni N. Muškinja 30 30 60 90 150/5

Didaktika tehnike 1 obvezni B.

Aberšek 35 15 15 65 115 180/6

Robotika v tehniki obvezni N.

Muškinja 30 15 15 60 60 120/4

Skupaj 95 30 15 45 185 265 450/15

3. LETNIK, šesti semester

predmet Vrsta predmeta nosilec

semester

Skupaj org. ur

sam. delo študenta

Skupaj ure / ECTS

zimski poletni

PR SE S

V LV TE PR SE SV LV TE

Praktično usposabljanje za poučevanje

obvezni M. Ploj Virtič

3 4) 4 4) 7 113 120/4

217

tehnike 1

Tehniški praktikum 3 obvezni M. Ploj

Virtič 10 60 70 80 150/5

Tehniški izbirni predmet 5) izbirni 30 15 45 90 90 180/6

Skupaj 167 283 450/154) Individualno delo učitelja.5) Študentje izberejo izbirni predmet iz sklopa tehniških izbirnih predmetov, v vrednosti 6 ECTS. Posamezni izbirni predmet se izvaja v polnem obsegu kontaktnih ur, predpisanim s študijskim programom, če ga je vpisalo najmanj 10 študentov. V primeru, da predmet vpiše manjše število študentov (manj kot 10), se predmet izvede v obliki konzultacij v obsegu najmanj 10 % kontaktnih ur, pri čemer se preostale kontaktne ure izvedejo v obliki samostojnega dela študentov po navodilih nosilca predmeta.

4. LETNIK, sedmi semester

predmet Vrsta predmeta nosilec

semester

Skupaj org. ur

sam. delo študenta

Skupaj ure / ECTS

zimski poletni

PR SE SV LV T

E PR SE SV LV TE

Didaktika tehnike 2 obvezni B.

Aberšek 40 15 15 15 85 125 210/7

Sodobne obvezni S. 30 15 15 60 90 150/5

218

metode konstruiranja Glodež

Gonila obvezni S. Glodež 15 15 15 45 45 90/3

Skupaj 85 45 15 45 190 260 450/15

4. LETNIK, osmi semester

predmet Vrsta predmeta nosilec

semester

Skupaj org. ur

sam. delo študenta

Skupaj ure / ECTS

zimski poletni

PR SE SV LV TE PR SE SV LV TE

Energije in energetika obvezni B.

Aberšek 30 15 15 60 120 180/6

Didaktični praktikum obvezni M. Ploj

Virtič 15 30 25 70 80 150/5

Praktično usposabljanje za poučevanje

obvezni M. Ploj Virtič

3 6) 4 6) 7 113 120/4

219

tehnike 2

Skupaj 45 48 0 44 137 313 450/156) Individualno delo učitelja

5. LETNIK, deveti semester

predmet Vrsta predmeta nosilec

semester

Skupaj org. ur

sam. delo študenta

Skupaj ure / ECTS

zimski poletni

PR SE SV LV TE P

R SE SV LV TE

Vzvratno inženirstvo v izobraževanju

obvezni B. Aberšek 30 15 15 60 90 150/5

Elektrotehnika v energetiki in tehnologiji

obvezni N. Muškinja 30 15 15 60 90 150/5

Pedagoško didaktični izbirni predmet 7)

izbirni 45 45 90/3

Skupaj 165 225 390/13

220

7) Študentje izberejo izbirni predmet v skupni vrednosti najmanj 3 ECTS. Izbirni predmet študentje izberejo iz nabora pedagoško didaktičnih izbirnih predmetov, ki so zbrani v naboru izbirnih predmetov v predmetniku Obveznega splošno pedagoškega modula, oziroma iz nabora pedagoško didaktičnih predmetov na poljubnem študijskem programu 1. stopnje na domači ali tuji univerzi, če ga še niso poslušali. Če bo število študentov pri izbirnem predmetu manj kot 10, se bo predmet izvajal v zmanjšanem obsegu. Izvedba predmeta (PR, SE, SV oz. LV) je odvisna od specifike posamičnega predmeta in je navedena v naboru pedagoško didaktičnih izbirnih predmetov.

Izbirni predmeti Obvezne izbirne usmeritve Izobraževalna tehnikaPosamezni izbirni predmet se izvaja v polnem obsegu kontaktnih ur, predpisanim s študijskim programom, če ga je vpisalo najmanj 10 študentov. V primeru, da predmet vpiše manjše število študentov (manj kot 10), se predmet izvede v obliki konzultacij v obsegu najmanj 10% kontaktnih ur, pri čemer se preostale kontaktne ure izvedejo v obliki samostojnega dela študentov po navodilih nosilca predmeta. Izbirni predmet se bo izvajal ob pogoju, da ga vpiše najmanj 5 študentov.

Sklop tehniških izbirnih predmetov

šifra Predmet Nosilec Skupaj org. ur

Sam. delo študenta

Skupaj ure/ECTSPR SE SV LV TE

UT22 Osnove prostorskega modeliranja K. Dolenc 30 15 45 90 90 180/6UT28 Merjenje in krmiljenje z računalnikom N. Muškinja 30 15 45 90 90 180/6UT24 Tehnična in tehnološka dokumentacija S. Glodež 30 15 45 90 90 180/6

UT29 Reinženiringa in vzvratno inženirstvo - znanost, tehnologija in inženirstvo B. Aberšek 30 15 45 90 90 180/6

UT27 Projektno upravljanje v šoli B. Aberšek 30 15 45 90 90 180/6

23. Delež izbirnosti po letnikih (razmerje med ECTS točkami, ki jih študent pridobi z obveznimi in izbirnimi vsebinami)

Letnik Obvezne vsebine Izbirne vsebine Praktično usposabljanje Magistrska seminarska naloga/magistrsko delo

1. letnik 48 ECTS 12 ECTS / /2. letnik 56 - 60 ECTS 0 - 3 ECTS / /3. letnik 34 - 36 ECTS 9 – 11 ECTS 8 ECTS /4. letnik 48 - 50 ECTS 3 – 6 ECTS 8 ECTS /5. letnik 25 - 27 ECTS 15 - 17 ECTS / 24 ECTSSkupaj 211 - 221 ECTS 39 - 49 ECTS 16 ECTS 24 ECTS

221

222

24. Predmeti so medsebojno horizontalno povezani. da ne

Utemeljitev:Program temelji na močni horizontalni povezanosti usmeritev in predmetov. Zaradi izobraževalne narave programa le-ta zagotavlja vsebinsko povezovanje s ključnimi pedagoškimi in izbranimi družboslovnimi predmetnimi področji. Obvezni splošni pedagoški modu lz magistrskim delom in magistrsko seminarsko nalogo se izvaja vzporedno z izbranima obveznima izbirnima usmeritvama, ki temeljita vsaka na svojem predmetnem področju. Temeljni pedagoški predmeti strokovne vsebine povežejo s pedagoško didaktičnimi vsebinami in dajejo študentom širšo tehnično, naravoslovno in humanistično razgledanost, ki predstavlja temeljni okvir formiranja bodočih intelektualcev.V posameznem semestru potekajo predmeti, ki se dopolnjujejo. To je temeljna lastnost predlaganega pedagoškega študijskega programa. V nadaljevanju izpostavljamo glavne horizontalne povezanosti predmetov po predmetnih usmeritvah:Obvezni splošni pedagoški modul in zaključno delo:Ta modul se horizontalno povezuje z z izbranima obveznima izbirnima usmeritvama, ki temeljita vsaka na svojem predmetnem področju. Še posebej pa želimo izpostaviti horizontalno povezavo Obveznega splošnega pedagoškega modula z magistrskim delom in magistrsko seminarsko nalogo, ki se kaže v desetem semestru. Didaktična izbirna predmeta, ki ju študent izbere na predmetnih usmeritvah, se neposredno vežeta na magistrsko seminarsko nalogo in magistrsko delo. Izobraževalna matematika:Povezave med predmeti obeh semestrov znotraj posameznega letnika temeljijo na prepletanju ožjih strokovnih predmetov posameznega predmetnega področja in pedagoških predmetov. Študent usmeritve Izobraževalna matematika je deležen ožjega strokovnega in pedagoškega izobraževanja vse od 1. semestra naprej, s čimer omogočamo integracijo in refleksijo ožjih strokovnih vsebin znotraj posameznih pedagoških predmetov. V 1. letniku se na primer študent seznani z osnovami visokošolske matematike in tudi že s temeljnimi pedagoškimi veščinami, kot je uporaba IKT, spretna komunikacija in retorika. Podobno se v 2. letniku nove matematične vsebine prepletajo s pedagoškimi predmeti, kot so pedagogika, psihologija in didaktika. V 3. letniku je ta povezava še izrazitejša, saj pri predmetu Didaktika OŠ matematike študenti prepletajo matematična znanja s spoznanji družboslovnih oz. pedagoških strok. S predmetom Praktično usposabljanje za poučevanje matematike 1 se horizontalno poveže teorija predmeta Didaktika OŠ matematike z neposredno pedagoško prakso (nastopi med letom in strnjena pedagoška praksa). V 4. letniku je horizontalna povezanost podobna kot v 3. letniku, kjer se povezujejo teoretična spoznanja Didaktike SŠ matematike z učno prakso v okviru predmeta Praktično usposabljanje za poučevanje matematike 2. V 5. letniku je horizontalna povezanost še močnejša, saj študent preko izbirnih matematičnih predmetov izoblikuje svoja nagnjenja tudi z izbiro specifičnih pedagoških predmetov (npr. Delo z učenci s posebnimi potrebami, Novejši pristopi k poučevanju matematike itd.), najmočnejšo sintezo oz. vez med vsemi znanji pa predstavlja izdelava mag. seminarske naloge in magistrskega dela.

Izobraževalna fizika:

223

Predmeti v obeh semestrih posameznih letnikov so tesno horizontalno povezani. V 1. letniku je ta horizonatalna povezava zelo izrazita med predmeti fizika 1, matematika, fizika 2 in fizikalni eksperiementi 1 ter med predmeti IKT, Računalnik v muldimetiji in fizik ter komunikacija in retorika za naravoslovce in tehnike. V 2. letniku se podobno horizontalna povezanost nadaljuje med predmeti pedagogika, phisologija razvaja in učenja in didaktika ter med predmeti fizika 3 in fizika 4. Še izrazitejša postane povezava v tretjem letniku med predmeti fizika kompleksnih sistemov in fizikalnimi eksperimenti 3 ter med didaktiko fizike 1 s praktikumom in praktičnim usposabljanjem za poučevanje fizike 1. V 4. letniku ta povezava navezana med predmeti didaktika astronomije, didaktika fizike 2 s praktikumom, praktično usposabljanje za poučevanje fizike 1 in E-izobraževanje v fiziki. Tudi v zadnjem 5. letniku obstaja močna horizontalna povezanost med predmeti delo z učenci s posenimi potrebami, izirnimi predmeti ter uporabna fizika v izobraževanju.

Izobraževalna biologija:Obvezna izbirna usmeritev Izobraževalna biologija daje študentu široko strokovno izobrazbo s področja biologije ter pedagoško-didaktičnih predmetov, kar ga usposablja za suvereno poučevanje Biologije v osnovnih in srednjih šolah. V prvem letniku in drugem letniku se študent seznani s temeljnimi področji biologije: botaniko, zoologijo, mikrobiologijo in biologijo človeka. Ob tem mora absolvirati dodatni obvezni naravoslovni predmet – kemijo, ter drugi obvezni izbirni predmet, ki je v odvisnosti od vezave, praviloma matematika. V drugem letniku se študent seznani s celično biologijo, biokemijo ter genetiko, kjer jim je skupna povezava na molekularno-celičnem nivoju. Drugi letnik zaokroža evolucija, kot najpomembnejšo povezovalno teorijo ved o živem. V tretjem letniku začnejo študenti spoznavati fiziologije, kjer iščejo odgovore na vprašanja, kako delujejo živa bitja, kar povežejo z znanji iz ekologije in humane genetike, izberejo pa lahko že prvi izbirni predmet, s katerim individualizirajo program. Svoje znanje lahko v 6. semestru preizkusijo in dopolnijo s praktičnim izobraževanjem v osnovni šoli. Četrti letnik in peti letnik sta namenjena predvsem povezovanju pridobljenih znanj v mrežo s predmeti s predmetnega področja predmetnih didaktik, ki se navezujejo na predhodno pridobljena znanja skupnih pedagoških predmetov. Prevladujejo praktične oblike dela, kjer se biološka znanja povezujejo z didaktično metodičnimi znanji, ki jih študenti preizkusijo na praksi v srednji šoli. Pomemben element dela je terensko delo ter predmet vivaristika, kjer se študent nauči ravnati z organizmi. Pomeben delež izobraževanja pa je namenjen vastvu narave in okolja. Z raziskovalnim delom se študent seznani s predmetom biološko raziskovalno delo. Študij se zaključi z magistrsko seminarsko nalogo ali magistrsko nalogo.

Izobraževalna kemija:Uspešen študij kemije kot ključnega naravoslovnega predmeta s kvantitativnim poudarkom terja pojmovno povezovanje, zlasti z matematiko in fiziko. Seveda je enako potrebno tudi izvajanje vsebinskega povezovanja znotraj raznolikih kemijskih znanosti. Vsa omenjena predmetna povezovanja potekajo intrasemestralno, in sicer:1. Letnik: Matematika (kot obvezni izbirni strokovni predmet 1) Splošna kemija Anorganska kemija Analizna kemija 1 Analizna kemija 2 Fizika ( kot obvezni izbirni sktrokovni predmet 2); izobraževalni povezovalni vidik predstavljata predmeta IKT in Komunikacija ali retorika za naravoslovce in tehnike.

224

2. Letnik: Organska kemija 1 Organska kemija 2 Laboratorijske tehnike; izobraževalna naveza poteka na relaciji predmetov Pedagogika Didaktika Psihologija.3. Letnik: Fizikalna kemija 1 Fizikalna kemija 2 izbirna Kemijska predmeta 1 in 2; predmetno didaktično povezovanje je lastno predmetoma Didaktika kemije 1 Praktično usposabljanje za poučevanje kemije 1.4. Letnik: Didaktika kemije 2 Eksperimenti 1 Praktično usposabljanje za poučevanje kemije 2 Naravoslovne dejavnosti-mentorstvo; pojmovno povezava je mogoča tudi na relaciji Pregled tehnologij z varstvom okolja KIKT;5. Letnik: Eksperimenti 2 Strokovni ogledi z varstvom okolja Akcijsko izobraževanje na področju kemijskega izobraževanja Kurikularna analiza kemijskega izobraževanja Izbirni PDP predmet Delo z učenci s posebnimi potrebami; sintezo tako teoretskih, kakor tudi funkcionalnih znanj omenjenih predmetnih področij pa predstavlja izdelava mag. seminarske naloge in magistrskega dela.

Izobraževalno računalništvo:V 1. letniku se medsebojno navezujejo predmeti Osnove računalništva in informatike ter Programiranje 2, skupna strokovna predmeta in Uporabniška programska oprema v izobraževanju ter Spletne aplikacije v izobraževanju. Osnove računalništva in informatike predstavlja spoznavanje in poglobitev znanj o delovanju računalnika in strukturiranem programiranju, torej o algoritmičnem načinu razmišljanja. To znanje se z objektno orientiranim programiranjem nadgradi pri predmetu Programiranje 2. Uporabniška programska oprema v izobraževanju ponovi in poglobi znanja iz pogostih programskih oprem, ki jih uporabljajo stroke v izobraževanju, kot tudi drugih področjih. Spletne aplikacije v izobraževanju pa se loti tega pogleda z vidika spletnih aplikacij. Skupni strokovni predmet s področja naravoslovja je povezan z drugim izbranim naravoslovnim predmetnim področjem v dvopredmetni vezavi poleg računalništva, saj morajo študenti dobiti tudi dovolj široko naravoslovno izobrazbo z namenom boljšega transferja znanja med posameznimi predmetnimi področji (holistični pristop k obravnavi stvarnosti).V 2. letniku se medsebojno navezujejo vsi računalniški predmeti, predmet Osnove podatkovnih baz poda študentom osnovno znanje s področja načrtovanja in uporabe podatkovnih baz, Algoritmi in podatkovne strukture pa podajajo pristope k reševanju problemov s stališča programerja. Diskretne strukture povezujejo matematiko in računalništvo. Predmeta Interakcija človek-računalnik pa poglablja znanja iz vidika načinov interakcije med uporabnikom in računalnikom. V 3. letniku se medsebojno navezujejo vsi obvezni predmeti, saj prepletajo med seboj različna področja računalništva. Predmet Didaktika daje osnove, ki se predmetno specifično obravnavajo pri predmetu Didaktika računalništva 1. Skupaj z Didaktični praktikumom omogočajo razvoj nadaljnjih pedagoških kompetenc, ki so potrebne diplomantom (učinkovita komunikacija, medosebni odnosi, organizacija in načrtovanje, samoevalvacija). V 4. letniku se nadaljuje povezanost strokovnih predmetov kot poglabljanje znanja s področja računalništva. Prav tako se povezujeta Didaktika računalništva 2 s praktikumom in Pedagoška praksa.V 5. letniku je povezanost še izrazitejša, saj s pomočjo izbirnih predmetov študenti poglobijo znanja iz računalništva, ki jih povezuje tudi z izbiro specifičnih pedagoških predmetov. Končna povezanost je najizrazitejša v izdelavi magistrske naloge.

225

Izobraževalna tehnika:Predmeta Snovanje in konstruiranje ter Tehniško risanje se horizontalno povezujeta z Matematiko, ki je obvezni predmet v prvem letniku usmeritve Izobraževalna tehnika. Prav tako je v prvem letniku predmet Tehniški praktikum 1 neposredno povezan s predmetoma Gradiva in tehnologije ter Tehniško risanje, ki nudita neposredno teoretično podlago praktičnim vajam.Centralna predmeta drugega letnika sta Strojni elementi in Elektrotehnika, ki se horizontalno dopolnjujeta in predstavljata osnovna znanja za obravnavo aplikativnih vsebin pri predmetih Energije in energetika ter Tehniški praktikum 2. V tretjem in četrtem semestru drugega letnika študentje poslušajo tudi predmete Pedagogika, Didaktika ter Psihologija razvoja in učenja, ki predhodno omenjene strokovne vsebine povežejo s pedagoškimi in psihološkimi ter dajeta študentu širšo razgledanost tudi na humanističnem področju.V tretjem letniku se močno horizontalno povezujeta predmeta Elektronika in Robotika v tehniki, ki imata skupno teoretično zasnovo. Didaktika tehnike 1 pa predstavlja oporo Praktičnemu usposabljanju za poučevanje tehnike 1 in Tehniškemu praktikumu 3.Sodobne metode konstruiranja in Gonila sta predmeta, ki se horizontalno povezujeta v četrtem letniku. V poletnem semestru pa sta povezana še predmeta Didaktični praktikum in Praktično usposabljanje za poučevanje tehnike 2.Tako zastavljen predmetnik nudi široko temeljno izobrazbo s področja tehnike in tehnologije, skupaj z obveznim splošnim pedagoškim modulom z magistrskim delom in magistrsko seminarsko nalogo in izbrano drugo obvezno izbirno usmeritvijo, tudi znanja dodatnega predmetnega področja ter ustrezna znanja s področja pedagoško-didaktičnih vsebin.

25. Predmeti so medsebojno vertikalno povezani. da ne

Utemeljitev:Kot smo navedli že v prejšnji točki, program temelji na močni vertikalni in horizontalni povezanosti med predmeti predmetnih strok ter skupnimi pedagoškimi predmeti. V posameznem semestru potekajo predmeti, ki se dopolnjujejo, znanje iz predmetov posameznega semestra pa je podlaga za uspešno delo pri vseh predmetih v semestrih, ki sledijo. Povezave so kompleksne, saj vsak predmet v naslednjem semestru temelji na znanju, pridobljenem pri vseh predmetih v prejšnjih semestrih. To je temeljna lastnost predlaganega pedagoškega študijskega programa, namreč nobene entitete se ne da obravnavati ločeno od ostalih. Znanje, pridobljeno v petih letih študija, študentje uporabijo pri izdelavi magistrskega dela. V nadaljevanju izpostavljamo glavne vertikalne povezanosti predmetov po predmetnih usmeritvah:

Izobraževalna matematika:Vertikalna povezanost predmetov usmeritve se kaže tako pri ožjih matematičnih predmetih kot pedagoških predmetih. Matematični predmeti v 1. letniku predstavljajo ponovitev in nadgradnjo srednješolske matematike, kar omogoča študentom enakovreden vstop v študij (študenti odpravijo pomanjkljivosti v predznanju). V naslednjih semestrih študent nadgrajujej znanje na že znanih matematičnih področjih (npr. pri geometriji, algebri in analizi), spozna pa tudi popolnoma nova matematična področja (npr. diferencialne enačbe, teorijo grafov …). Vertikalno pa so

226

povezani tudi predmeti znotraj posameznih matematičnih področij, npr. na področju analize je Uvod v matematiko v 1. semestru temelj za Osnove analize v 2. semestru, le-ta pa osnova za Analizo v 3. semestru, Izbrana poglavja iz analize v 5. semestru itd. Podobno je na področju algebre temeljni predmet Matrični račun v 1. semestru, sledijo Algebraične strukture v 2. semestru in kasneje izbirni predmeti. Prav vsako od matematičnih področij ima logično vertikalno nadgradnjo. Podobno velja tudi za pedagoške predmete: v 1. letniku se študent seznani z osnovnimi pedagoškimi veščinami pri predmetu Komunikacija in retorika, ki so temelj učinkovite pedagoške komunikacije v razredu. V 2. letniku so splošni predmeti pedagoških strok, Pedagogika, Psihologija in Didaktika, ki predstavljajo temelj razumevanja pedagoških zakonitosti dela v razredu. Splošna pedagoška znanja se potem v 3. in 4. letniku nadgradijo s specifičnimi pedagoškimi znanji pri predmetih Didaktika OŠ in SŠ matematike, preizkusijo pa v neposredni pedagoški praksi v okviru predmetov Praktično usposabljanje za poučevanje matematike 1 in 2. Nekatera pomembna specialno-didaktična področja študenti potem nadgradijo še v okviru predmetov Matematično modeliranje, Novejši pristopi k poučevanju matematike, Kreativno reševanje matematičnih nalog, Zgodovina matematike, Delo z učenci s posebnimi predmeti, malimi izbirnimi predmeti ter izbirnim PDP predmetom. Vertikalni sklep matematičnih in pedagoških predmetov predstavlja magistrska naloga, pri kateri bi naj študent izkazal razumevanje in uporabo širšega ali specialnega ožjega dela usvojenega znanja.

Izobraževalna fizika:Tako strokovni kot tudi pedagoški predmeti so močno vertikalno povezani skozi celoten študijski proces. Tako je predmet fizika 1 v prvem letniku močno vertikalno povezan s predmetoma fizika 3 in fizika 4 v 2. letniku, s predmetom astronomska opazovanja v 3. letniku in predmetoma uporabna fizika v izobraževanju in fizika okolja v 4. letniku. Tudi preostali predmeti iz prvega letnika imajo močno vertikalno povezanost kot primer IKT v 1. letniku se vertikalno navezuje na predmeta izobraževalna tehnologija v 2. letniku in E-izobraževanje v 4. letniku. Vertikalna povezanost med predmeti se v 2. letniku nadaljuje, tako lahko so v takšni povezanosti predmeti didaktika v 2. letniku, praktično usposabljanje za poučevanje fizike v 3. letniku, didaktika astronomije, didaktika fizike 2 s praktikumom in praktičnim usposabljanjem za poučevanje fizike 2 v 4. letniku. Podobno prepleteno mrežo v vertikalni smeri lahko zasledimo tudi v 3. letniku med predmeti Didaktika fizike 1 s praktikumom v 3. letniku, didaktika fizike 2 s praktikumom v 4. letniku in uporabna fizika v izobraževanju v 5. letniku. V četrtem letniku se nadaljuje ta verikalna navezanost med predmeti v višjega letnika.

Izobraževalna biologija:Biologija je veda, ki obravnava živo na različnih hierarhičnih nivojih, ki jim lahko sledimo v poteku štuija. Ti nivoji so molekularno-kemijski, s predmeti kemija in biokemija in genetika s humano genetiko. Celični nivo je zastopan s predmetom citološki praktikum. Histološko - anatomski nivo obravnava v predmetih splošna botanika in splošna zoologija ter biologija človeka. Nivoju organizma so namenjeni predmeti sistematska botanika in zoologija. Fiziološki nivo je zastopan v predmetih fiziologija rastlin in fiziologija živali. Odnose nad nivojem organizma obravnava ekologija ter biodiverziteta. Lepilo med posameznimi nivoji pa predstavlja evolucija. Po tga imajo študenti priložnost pridobivati in nadgrajevati teoretična znanja z delom na terenu. Drugi steber študija so pedagoško didaktični predmeti, kjer dajejo teoretično podstat pedagogika, didaktika in psihologija, ki sta skupaj z biološkimi predmeti osnova za predmetno didaktične predmete.

227

Praktično preverjanje in usposabljanje za delo v šoli pa poteka tako znotraj predmetnih didaktik kakor tudi praktičnega izobraževanja. Študenti zaključijo študij z magistrsko nalogo, v kateri lahko uporabijo svoje znanje za razreševanje problema, tako s področja biologije, kakor tudi predmetnih didaktik.

Izobraževalna kemija:Usmeritev zagotavlja vertikalno kros-semestersko predmetno povezovanje med skupni strokovnimi naravoslovnimi in kemijskimi ter skupnimi pedagoškimi predmeti, in siceri:Strokovni naravoslovni predmeti: Matematika (obvezni izbirni strokovni predmet 1, 1. semester), Fizika (obvezni izbirni strokovni predmet 2, 2. semester);Kemijski predmeti: Splošna kemija, Analizna kemija (1. semester), Anorganska kemija, Analizna kemija 2 (2. semester), Organska kemija 1 (3. Semester), Organska kemija 2 (4. Semester), Laboratorijske tehnike (4. Semester), Fizikalna kemija 1 (5.semester), Fizikalna kemija 1 (6. semester), Pregled tehnologij (7. Semester), Strokovni ogledi z varstvom okolja (9. semester);Skupni pedagoški predmeti: Komunikacija in retorika za naravoslovce (2. Semester), Pedagogika (3. Semester), Psihologija razvoja in učenja (3. Semester), Didaktika (4. Semester), Delo z učenci s posebnimi potrebami (9. Semester);Poklicni pedagoški predmeti: Didaktika kemije 1 (5. Semester), Eksperimenti 1 ( 7. semester), Eksperimenti 2 ( 9. semester);Izbirni predmeti (kemijski in poklicni pedagoški ): Izbirni kemijski predmeti 1 (5. In 6. semester), Akcijsko izobraževanje na področju kemijskega izobraževanja (9. semester), Kurikularna analiza kemijskega izobraževanja (10. semester).

Izobraževalno računalništvo:Podobno kot horizontalno so na splošni ravni povezani računalniški predmeti tudi vertikalno, in sicer preko osnovnih principov obravnave računalniških teorij, skupnega razvijanja algoritmičnega mišljenja in skupnih računalniških konceptov. V študijsko usmeritev je vključeno načrtno prizadevanje za spodbujanje osebnostnega razvoja študentov, tako da študenti tekom študija v okviru dela pri posameznih predmetih spoznavajo osnove učinkovitega visokošolskega študija, timskega dela, strokovnega raziskovanja in pisanja ter iskanja strokovnih virov v bazah podatkov in virov. Dodatno vertikalno poglobitev znanj lahko študenti udejanjijo tudi z izborom izbirnih predmetov znotraj programa ali z drugih študijskih programov izven matičnega oddelka.V 1. letniku se predmeta Osnove računalništva in informatike ter Programiranje 2 navezujeta tako na predhodno srednješolsko Informatiko, kot tudi na nadaljevalne predmete Algoritmi in podatkovne strukture, Osnove spletnega programiranja. Predmet Matematika (skupni strokovni predmet) se navezuje tako na matematiko iz srednje šole kot tudi na nadaljnje predmete, kjer je pomembno osnovno obvladovanje matematičnih konceptov (npr. Osnove podatkovnih baz, Diskretne strukture).V 2. letniku se računalniški predmeti s programerskega vidika navezujejo na predhodna predmeta Osnove računalništva in informatike ter Programiranje 2 kot na nadaljnje računalniške predmete tretjega letnika. Povezanost obstaja tako na vidiku programske kot strojne opreme.V 3. In 4. letniku se horizontalna povezanost med strokovnimi predmeti izrazito nadaljuje, saj povezujejo in razlagajo temeljna ozadja računalništva.V zaključnem 5. letniku se horizontalna povezanost lepo sklene v magistrski nalogi, kjer mora študent razumetin in znati uporabiti usvojeno znanje.

228

Izobraževalna tehnika:Vertikalno se skozi vseh pet letnikov povezujejo predmeti, ki se strokovno nadgrajujejo. Vertikalno so tako povezani predmeti: Tehniško risanje (1. sem), Snovanje in konstruiranje (2. sem), Strojni elementi (3. sem), Sodobne metode konstruiranja (7. sem) in Gonila (7. sem). Podobno se vsebinsko nadgrajujejo tudi predmeti: Gradiva in tehnologije (1. sem), Tehniški praktikum 1 (2. sem), Tehniški praktikum 2 (3. sem), Napredne tehnologije gradiv in obdelav (8. sem) in Načrtovanje in upravljanje proizvodnje (9. sem). Na področju elektrotehnike so vertikalno povezani predmeti: Elektrotehnika (4. sem), Elektronika (5. sem), Robotika v tehniki (5. sem), Elektrotehnika v energetiki in tehnologiji (9. sem). Elektrotehnika v energetiki in tehnologiji (9. sem) hkrati predstavlja vertikalno nadgradnjo predmeta Energije in energetika (4. sem). Na področju didaktike se vertikalno povezujejo predmeti Dikatkika (4. sem), Didaktika tehnike 1 (5. sem), Praktično usposabljanje za poučevanje tehnike 1 (6. sem), Didaktika tehnike 2 (7. sem), Didaktični praktikum (8. sem) in Praktično usposabljanje za poučevanje tehnike 2 (8. sem).

26. V študijskem programu je predvideno praktično usposabljanje. da ne

27. Praktično usposabljanje bo trajalo 192 ur in je v celoti (z individualnim delom študenta) ovrednoteno s 16 ECTS.

28. V ta namen so podpisani sporazumi in pogodbe z organizacijami, ki bodo omogočile praktično usposabljanje. da ne

Utemeljitev:Fakulteta za naravoslovje in matematiko ima sklenjene dogovore z osnovnimi in srednjimi šolami, na katerih bodo študentje pedagoškega študijskega programa pridobivali praktične izkušnje z opravljanjem nastopov in hospitacij. Podpisani sporazumi s šolami so v prilogi E.2 – 11.

29. Pogoji za vpis v program:

Utemeljitev:V študijski program Predmetni učitelj se lahko vpiše :a) kdor je opravil maturob) kdor je opravil poklicno maturo v kateremkoli srednješolskem programu in izpit iz enega od maturitetnih predmetov; izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je opravil že pri poklicni maturi.c) kdor je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program.

30. Pogoji za izbiro v primeru omejitve vpisa:

Utemeljitev:Kandidati za vpis v študijski program Predmetni učitelj iz točk a) in c) bodo izbrani glede na:- splošni uspeh pri maturi oziroma zaključnem izpitu 60% točk

229

- splošni uspeh v 3. in 4. letniku 40% točkkandidati iz točke b) bodo izbrani glede na:- splošni uspeh pri poklicni maturi 20%- splošni uspeh v 3. in 4. letniku 20%- uspeh iz matematike v 3. in 4. letniku 40%- uspeh pri maturitetnem predmetu 20%

31. Visokošolski zavod kandidatom priznava pridobljeno znanje, usposobljenost ali zmožnosti, pridobljene s formalnim, neformalnim ali izkustvenim učenjem, ki po vsebini in zahtevnosti v celoti ali deloma ustrezajo splošnim oziroma predmetno-specifičnim kompetencam, določenim s posameznim študijskim programom, in sicer kot opravljeno študijsko obveznost, ovrednoteno po ECTS. da ne

Utemeljitev:Študentom se v procesu izobraževanja lahko priznajo znanja in spretnosti, pridobljena pred vpisom, v različnih oblikah formalnega izobraževanja ali neformalno pridobljenih spretnosti, ki jih študent izkaže s spričevali in drugimi listinami ali potrdili. Obseg in vsebina vloženega dela se ovrednotita po sistemu ECTS do največ 15 ECTS, ki lahko nadomestijo primerljive obveznosti po predvidenem študijskem programu Predmetni učitelj.

32. Prizna se lahko za največ 15 ECTS znanja, pridobljenega izven tega študijskega programa

Utemeljitev:Kot je podrobneje razloženo v prejšnji točki (točka 31), se kandidatu prizna do največ 15 ECTS na osnovi znanj in spretnosti pridobljenih pred vpisom v različnih oblikah formalnega izobraževanja in do največ 10 ECTS na osnovi predloženih listin iz naslova neformalnega izobraževanja oz. opravljenega strokovnega dela (projekt, elaborat, objave, izumi, patenti in druga avtorska dela), skupaj torej do 15 ECTS.

33. Pogoji za napredovanje po programu:

Utemeljitev:Pogoj za napredovanje v višji letnik je zbranih najmanj 53 ECTS vpisanega letnika in vse kreditne točke predhodnih letnikov.

Brez opravljenih vseh obveznosti 1. letnika ni možno niti izjemno napredovanje v 3. letnik.Brez opravljenih vseh obveznosti 2. letnika ni možno niti izjemno napredovanje v 4. letnik.Brez opravljenih vseh obveznosti 3. letnika ni možno niti izjemno napredovanje v 5. letnik.

Pogoji za ponavljanje letnika in podaljševanje letnika:Ponavljanje in napredovanje letnika je pod izjemnimi pogoji predvideno s Statutom Univerze v Mariboru.

34. Predvideno je, da bo delež študentov, ki bodo napredovali v višji letnik, po letnikih:

230

Utemeljitev:Predlagani študijski program bo nadomestil in združil 12 obstoječih študijskih programov: Izobraževalna matematika 1. in 2. stopnja, Izobraževalna fizika 1. in 2. stopnja, Izobraževalna biologija 1. in 2. stopnja, Izobraževalna kemija 1. in 2. stopnja, Izobraževalno računalništvo 1. in 2. stopnja ter Izobraževalna tehnika 1. in 2. stopnja. Ti programi se že izvajajo, zato lahko podamo podrobne podatke o prehodnosti zanje (v študijskem letu 2010/2011):iz 1. v 2. letnik : 77%iz 2. v 3. letnik: 84%iz 3. v 4. letnik: predvidena 80 %iz 4. v 5. letnik: predvidena 90 %

35. Glede na število vpisanih študentov je predviden 75 % delež diplomantov.

36. Pogoji o prehodih med programi:

Utemeljitev:Prehajanje je mogoče iz študijskih programov pedagoških področij, naravoslovno-matematičnih in tehniških ved in iz študijskih programov nepedagoških področij, naravoslovno-matematičnih, pedagoških in tehniških ved, če:

kandidat/ka izpolnjuje splošne pogoje za vpis v ta študijski program, se lahko kandidatu/ki kot obvezne predmete v tem programu prizna vsaj polovica

študijskih obveznosti (ECTS točk) iz prvega študijskega programa, o izpolnjevanju pogojev za prehod odloča Komisija za študijske zadeve FNM UM; v

sklepu določi letnik, v katerega se sme kandidat/ka vpisati; če je potrebno določi kandidatu/ki za nadaljevanje študija diferencialne izpite.

37. Program vsebuje dele, ki jih je mogoče posamezno zaključiti. da ne

Utemeljitev: Program ne vsebuje delov, ki bi jih bilo mogoče posamezno zaključiti.

38. Pogoji za dokončanje študija:

Utemeljitev:

Študent zaključi študij, ko uspešno opravi vse, s programom zahtevane obveznosti, in pridobi najmanj 300 ECTS iz usmeritev izbranih ob vpisu.

39. Strokovni oziroma znanstveni naslov:

Naslov za diplomante študija:

Magister profesor matematike in… / magistrica profesorica matematike in …okrajšava: mag. prof. mat. in …

231

Magister profesor fizike in… / magistrica profesorica fizike in …okrajšava: mag. prof. fiz. in …

Magister profesor biologije in… / magistrica profesorica biologije in …okrajšava: mag. prof. biol. in …

Magister profesor kemije in… / magistrica profesorica kemije in …okrajšava: mag. prof. kem. in …

Magister profesor računalništva in… / magistrica profesorica računalništva in …okrajšava: mag. prof. rač. in …

Magister profesor tehnike in… / magistrica profesorica tehnike in …okrajšava: mag. prof. teh. in …

V naslovu diplomanta se izpiše dva zgoraj navedena naslove, v odvisnosti od zaključenih usmeritev.

Opomba: Polja za utemeljitev so omejena (na 1500 znakov s presledki ali 3000 znakov s presledki).

Kraj in datum:

Odgovorna oseba: Podpis:(ime, priimek in funkcija)

232

E. PRILOGE

E.2 PRVA AKREDITACIJA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA

1. sklep senata univerze oziroma samostojnega visokošolskega zavoda k predlaganemu študijskemu programu;

2. učni načrti;3. najmanj trije tuji priznani oziroma akreditirani študijski programi iz različnih držav; če

gre za regulirane poklice, primerjava z določbami iz ustrezne direktive Evropske unije oziroma dokazilo o skladnosti predvsem glede predpisanega števila ur, vsebine programa, znanja oziroma veščin, ki se pridobijo tako s teoretičnim kot praktičnim izobraževanjem;

4. dokazila o visokošolskih učiteljih, znanstvenih delavcih in visokošolskih sodelavcih: dokazila o veljavni izvolitvi v naziv za vse nosilce predmetov (oziroma o začetem postopku za vnovično ali nadaljnjo izvolitev) v skladu z minimalnimi standardi agencije (biografije, bibliografije, projekti, patenti, objave, nagrade ...), izjave o sodelovanju, soglasja delodajalcev, pri katerih je delavec zaposlen;

5. podatki o skupni najvišji dopustni neposredni in dodatni tedenski pedagoški obveznosti;

6. načrt o mednarodnem sodelovanju (na področju, s katerega je študijski program);7. dokazila o vzpostavljenih razmerah za znanstveno, raziskovalno, umetniško oziroma

strokovno delo: bibliografski podatki, spletni naslov, s katerega so razvidni znanstveno-raziskovalni projekti ali programi, raziskovalne skupine ali raziskave za gospodarstvo;

8. dokazila o prostorih in opremi ter načrt za izvedbo študijskega programa;9. dogovore ali pogodbe s podjetji oziroma drugimi organizacijami ter mentorji v njih o

praktičnem izobraževanju predvidenega števila vpisanih študentov;10. poslovnik kakovosti;11. samoevalvacijsko poročilo zavoda, če že izvaja druge akreditirane študijske programe.

Dogovori ali pogodbe s podjetji iz devete točke se priložijo za visokošolski strokovni študijski program oziroma za študijski program, po katerem je predvideno praktično izobraževanje študentov.

E.3 AKREDITACIJA SKUPNEGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA

1. pogodba, sporazum ali druga uradno potrjena oblika vzajemne opredelitve sodelovanja visokošolskih zavodov pri izvajanju skupnega študijskega programa, ki jo podpišejo vsi visokošolski zavodi. Pogodba mora vsebovati zlasti podatke o:

vseh sodelujočih visokošolskih zavodih z navedbo njihovega statusa po nacionalni zakonodaji, njihove akreditacije oziroma ustreznega drugega javnega priznanja ter kratko predstavitvijo njihovega delovanja,

233

deležih, ki jih pri izvajanju skupnega študijskega programa prevzemajo posamezni sodelujoči visokošolski zavodi, še zlasti pa o deležih, ki jih prevzemajo visokošolski zavodi iz Republike Slovenije,

akreditaciji delov skupnega študijskega programa, ki jih izvajajo sodelujoči visokošolski zavodi iz tujine,

načelih in načinih skupnega spremljanja, izboljševanja in zagotavljanja kakovosti,

pogojih za vpis študentov v skupni študijski program, uporabi učnih jezikov, finančnih obveznostih pri izvajanju skupnega študijskega programa, vsebini in obliki diplome ter načinu podeljevanja diplom, vsebini in obliki priloge k diplomi ter načinu podeljevanja priloge k diplomi, drugih medsebojnih pravicah in obveznostih sodelujočih visokošolskih

zavodov pri izvajanju skupnega študijskega programa s posebnim poudarkom na pravicah študentov;

2. obrazec diplome in priloge k diplomi;3. podatke o vseh nosilcih študijskega programa, tudi tistih delov programa, ki se

izvajajo na sodelujočih oziroma tujih visokošolskih zavodih.

234