i)TUDIJ3.-A MIRANA JA! NOVO M2$T

KNJIŽNICA

CA

B L A S I L 0 S O C I A L I S T I Č N E Z V E Z E D E L O V N E G A L J U D S T V A O K R A J A N O V O M E S T O

L A S T N I K IN I Z D A J A T E L J ; Okrajni odbor S Z D L Novo mesto - Izhaja vsak četrtek - Posamezna Številka 15 din - L E T N A NAROČNINA 600 din, polletna 300 din, čet r t le tna 150 din" plačljiva Je vnaprej. Za inozemstvo 1200 din oziroma 4 amer. dolarje - TEKOČI RAČUN pri Mestni hranilnici - Komunalni banki

v Novem mestu š t ev 606-70/3-24

Stev. 26 (484) L E T O X .

NOVO MESTO, 2. JULIJA 1959

U R E J U J E uredniški odbor - Odgovorni urednik Tone Gošnik - N A S L O V UREDNIŠTVA IN U P R A V E : Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 30 -PoStni predal Novo mesto 33 - T E L E F O N uredništva ln uprave št. 127 -Nenaročenih rokopisov In fotografij ne vračamo - T I S K A Časopisno podjetje

»Delo* v Ljubljani

Praznik naših rudarjev V nenehnem prizadevanju,

da bi se kar najbolj krepila ekonomska moč naše sociali­stične domovine, skušajo ru­darji doprinesti čim večji de­lež s svojim neutrudnim priza­devanjem, Z voHjnim premago­vanjem vseh težav, ki jih nudi muhavost notranjosti na­še Zemlje in s preziranjem stalne življenjsko, nevarnosti, dajejo slovenski rudarji z ra­mo ob rami z ostalimi rudarji Jugoslavije naši industriji in Uroki potrošnji iz dneva v dan večje količine Črnega dia­manta — premoga. V velikem delovnem poletu združuje slo­venske rudarje 3. julij — praz­nik rudarjev. Kakor je 1. maj praznik vseh delovnih ljudi v svetu, tako je 3. julij praznik slovenskih rudarjev, ki jih spominja na vso njihovo težko in dosledno borbo proti izkori­ščevalcem delovnega človeka.

Začetek borbe slovenskih rudarjev za življenjski obsta­nek sega v 19. stoletje, ko so začele razne kapitalistične del­niške družbe odpirati in raz­širjati rudarstvo po slovenski zemlji. Vzporedno z razmahom rudarstva je dokaj hitro pri­šla do izraza razredna raz­dvojenost med kapitalistično izkoriščevalno kasto in brez­pravnim proletariatom. Fi­nančni mogotci so namreč kaj kmalu pokazali pravo lice ln Se poslužili pritiska na delav­ce z nečloveškimi delovnimi in življenjskimi pogoji. ^Ru­darje je 12-urni delavnik, ved­no slabši zaslužki ter odpušča­nje obolelih in izčrpanih de­lavcev spravljalo v obup, kajti revščina je naraščala in upa­nja na izboljšanje n i bilo. Oprijemati so se začeli rešil­ne veje in se stmjevati okoli prvih zametkov sindikalne or­ganizacije, ki je pozneje pre­rasla v »-Unijo slovenskih ru­darjev«. Po rudarskih centrih

Jutri zvečer akademija v Novem mestu

3. jul i ja ob 20. uri bo v Do-nvu ljudske proevete slavnost­na akademija v čast dneva borca, po slavnostnem govoru bo kul turni spored.

Krajevne proslave bodo za 4- julij — dan borca priredil i tudi v Dol . Topi'icah, odbor Grm-Kamdlja, Irca vas, Mi rna peč, Otočec, Straža, Šent jernej , Smarjeta in Vršna sela- Sode­loval i bodo razen domačih sku­pin tudji novomeški orkester, vojaška godba garnizije J L A Novo mesto, mestna godba na pihala Novo mesto, pionirska pevska zbora Birčma vas i n Smairjeta ter drugi.

Udeležite se proslav krajev­n i odborov Z B in prireditev v soboto in nedeljo I

V R E M E Z A C AS OD 3. DO 12. J U L I J A

Okoli 3. julija ki med osmim in desetim julijem padavine t ohladitvijo, ostale dni lepo vre-rn*. v.M

so jeli graditi Delavske domo­ve, ki so bili pri nas prva ža­rišča delavske kulture in pro­st vete.

Rojstvo predaprUske Jugo­slavije ni prineslo rudarjem ln ostalemu proletariatu nifcakepa izboljšanja, saj je razbohotena jugoslovanska buržoazija gle­dala na delavstvo kot na manj vreden človeški element. Bre­mena so bila iz dneva v dan večja, pravice pa vedno manj­še. V tistih težkih dneh je Ko-

Nemčijo ter v druge tuje drža­ve. Samopašnost bivše Trbo­veljske premogokopne družbe v pogledu trganja plač, obrato­vanja le po nekaj dni v tednu ter odpuščanja onemoglih in lastnikov bornih površin zem­lje je povzročila, da je priki-pelo potrpljenje rudarjev do vrhunca. Začelo se je 3. julija 1934 v Hrastniku, nato pa še v Trbovljah in Zagorju, ko rudarji niso hoteli več iz jame. Pod vodstvom Komunistične

Dragi tovariš Tito! . . . Uspehi, ki jih ugotavljamo na vseh pod­

ročjih, so spremenili zunanjo podobo naše de­žele in hitro spreminjajo miselnost ljudi. Toda ti uspehi nas ne smejo zadovoljevati. Kritično ocenjujemo svoje delo, da bi bili sposobni še koreniteje odpravljati vse, kar ovira, in pospe­ševati vse, kar spodbuja delovne ljudi pri uresničevanju našega socialističnega progra­ma. V tem nas vodijo Tvoji nasveti, vzori pa so nam najbolj izklesane osebnosti komunistov iz štiridesetletne zgodovine Partije.

V imenu komunistov Slovenije izjavljamo, da bomo kot doslej tudi v naprej neuklonljivi borci za stvar jugoslovanskega delovnega ljudstva in svetovnega socializma. Zvestoba revolucionarnemu ustvarjalnemu duhu mark­sizma in globoko zaupnnje v vodstvo Zveze komunistov Jugoslavije nas bo neprenehoma spodbujalo pri našem delu.

Iz pisma delegatov in gostov IV. kongresa Zveze komunistov Slovenije tovarišu Titu

munistična partija začela zdru­ževati vrste delavcev za neiz­prosno borbo proti izkorišče­valcem. Znani stavki železni­čarjev leta 1920 je sledila leta 1923 rudarska stavka, k i je so­lidarno potekala v vseh rudar­skih revirjih. Vendar je stav­ka zaradi izdajalskih in pro­vokatorskih posegov privržen­cev denarnih mogotcev pro­padla.

Po omenjeni stavki so se življenjski pogoji slovenskih rudarjev še poslabšali. Odpu­ščeni rudarji so bili prisiljeni iskati kruha v tujini in trans­porti so odhajali v Francijo,

Novi člani Centralnega komiteja ZKS

Zadnji dan IV. kongresa Z v e ­ze komunistov Slovenije «o iz­volil i nov Centralni komite Z K S In revizijsko komisido. Kandidacijska komisija je predlagala v oba foruma mno­ge nove člane, k| So se v zad­njem obdobju graditve socia­lizma odlikovali na vseh po­dročjih družbenega življenja. Med 99 člani novega O K Z K S so tudi tovari* i Nlko Belopav-lovič, dni, Joie Legan ln Franc Pir kovic, člani ca revizijske ko­misije Z K S pa je tudi tov. inž. Vilma Pirkovič.

Novim članom C K ZKS če­stitamo k Izvolitvi v najvišje organe Zveze komunistov Z K S !

partije so namreč segli po naj­težji obliki delavskega boja za dosego svojih pravic — orga­niziran so gladovno stavko. V tej vetiflci gladovni stavki, ko so rudarji vztrajali v jami tri

Nov spomenik na Ruperč vrhu

V soboto popoldne bodo pri sedanj sporn&n.ski pOtodči na Ruperč vrhu nad Bi rčno vas­jo odkr i l i spomenik padlim borcem in žr tvam fašističnega nasilja- K slavju vabi kraj ov-odbor Z B Birčna vas.

V nedeljo na Sinji vrh pri Vinici!

Krajevni odbor Zveze borcev Sinji vrh pri V in i c i vatri do­mačine i n goste, nekdanje bor­ce in aktiviste, da se udeleži­jo odkritja spominske plošče, k i bo v nedeljo, 5. Julija, na Sinjem vrhu. S ploščo bodo po­častili spomin žrtev druge sve­tovne vojne.

dni brez vsakršne jedi in okrepčilr. razen vode, so sode­lovale tudi njihove žene in otroci. Vsa javnost v Sloveniji in Jugoslaviji je bila tedaj so­lidarna in na strani rudarjev, kajti enako težki in nemogoči delovni in življenjski pogoji so mučili prav vse delavce v predaprilski Jugoslaviji.

Trboveljska premogokopna družba se je ob stavki le na­videzno vdala in je prav kma­lu preloniila svoje obljube. Sledilo je preganjanje zaved­nih rudarjev in njihovih vo­diteljev, kar pa je povzročilo nadaljnje nove stavke in ne­mire. Rudarsko gibanje se je nadaljevalo in doseglo pravi razmah v vseljudski vstaji za nacionalno in socialno osvobo­ditev.

Po osvoboditvi so se sloven­ski rudarji z vsemi s i lami po­dah v borbo za izgradnjo naše socialistične, domovine. Izkazali so se z neutrudnim delom, saj niso poznali ne nedelje ne praznika ter so za svoje napo­re prejeli veliko priznanje, ko so postal: upravljavci svo­jih rudnikov.

Ob spominih na dogodke, H so se odigrali pred 25 leti v Zasavskih revirjih ugotavlja­mo, da so dosegli rudarji v na­ši državi velik uspeh v proiz­vodnji premoga. Samo z ob­čutno povečano predvojno ko­ličino premoga je bila zago­tovljena potrebna količina osnovne energije za novo raz­vito industrijo ter povečano široko potrošnjo. Trdimo lah­ko, da je porast proizvodnje premoga povsem dosegal iz­redni tem-rk i&giaa gospodar­skega ra\tv<*j& Jtfafslavije. '

Lani so rudarji nakopali v celoti 18,9 milijonov ton pre­moga napram 18,0 milijonom tonam v letu 1957. To pove­čanje je bilo doseženo na ra­čun lignita, medtem ko proiz­vodnja črnega in rjavega pre­moga malenkostno upada. Zvezni družbeni plan za leto 1959 predvideva, da bodo mo­rali rudarji nakopati letos preko 20 milijonov ton vremo-ga, kar bo po podatkih o do­seženih rezultatih v prvi polo­vici leta v celoti izpolnjeno. Planski pokazatelji zahtevajo od rudarstva, da se bo morala do leta 1961 dvigniti proizvod­nja premoga na 22,5 milijonov ton, do leta 1963 pa celo na 28,5 milijona ton. Le tako bo na razpolago ona količina pre­moga, ki jo bodo potrebovale novo zgrajene termoelektrarne, tovarne sladkorja ter novo zgrajeni in rekonstruirani in­dustrijski objekti.

Ing. BRANKO PETERNELJ

Člani Izvršnega komiteja CK ZKS Novi cen/tralni komite Z K S

Je na »voji prvi seji, k i je bila takoj po zaključku kongresa, izvolil za svojega sekretarja tovariša Miho Marinka, za čla­ne izvršnega komiteja C K Z K S pa «o bi l i izvoljeni: Avbelj V i k ­tor, Hribar Janez, Jakopič A l ­

bert, Kavčič Stane, Kraigher Boris, Kr iv ic Vlado, Leskošek Franc, Maček Ivan, Popit F r a n c , Potrč dr. Jože, Regent Ivan, Ribičič Mitja, Rudolf Janko. Tom ŠIP Vida, Vlpotnlk Jane* ln Ziherl Bori*.

B O Ž I D A R J A K A C : S L O V E N S K I P A R T I Z A N

Spominu prvega partizana v Beli

Občanski odbor Zveze bor­cev dz Metl ike bo na dan bor­ca 4. jul i ja na Mačkovcu pod Jugorjem odkri l ploščo v spo­min na prvega padlega parti­zana v Bel i kraj ini .

Na Mačkovcu, majhnem na­selju na belokranjski strani Gorjancev, so bi l i ljudje že od vsega začetka vključeni v na­rodnoosvobodilno gibanje. Par­tizani so prihajali v to vas že v zgodnja pomladi 1942. leta in so j i m prebivalci radii po­magali, zlasti žene, k i so pe­kle borcem kruh ter Jim prale in šiivale perilo.

21. aprila 1942 so Sli čez Ju-gorje na sestanek v Drage tr i ­je panbizand, in sicer koman­dant V . bataljona slovenskih l >,-i rt ižanski h čet Zan More (sedaj uslužbenec pri Glavni zadružni zvezi v Ljubljani), politkomiaar tega bataljona

Dušan Pirjevec-Ahac (sedaj docent na ljubljanski univerzi) in kuri r Rudi Kromar, doma iz Cadreža pri Bel i Cerkvi na Dolenjskem. V s i trije so šld na dogovorjeni sestanek v Drage, kjer so j i h pričakovali Jože Borštnar , Stane KlemenčiČ in učitelj MMdč. Do sestanka pa nd prišlo, ker Jim je to pre­prečil nenadejanu spopad z Italijani pr i Mačkovcu.

Omenjena trije partizani so se spuščali, z Jugorja proti Dragam. Medtem ko jo je P i r -jevec ubral po bližnjici Čez hrib, sta Sla More in Kromar po glavni cesti. Prav takrat se je spustila iz Mačkovca proti cesti italijanska patrulja Ln nenadno trči la na oba part i­zana. Vne l se je kratek boj, v katerem je Kromar z ročno bombo ubi l (snega fašista, nato pa je sam padel pod kroglami.

r Občinski odbor za proslavo 40. ob­letnice K P J Ln S K O J v Sevnici prire­je na dan borca 4. Julija na L i s i c i osrednjo občinsko proslavo. Zakaj m se tovariši v Sevnici odločili ravno za ta dan ln kraj?

Lisca se lepo v id i Iz vlaka, če s« peljete od Loke proti Sevnici. Kot mogočna glava se dviguje iz ravnine ob progi, strmo je njeno severno, za­hodno ln vzhodno pobočje. N a vrhu se v soncu sveti rdeča streha Tončko­vega doma. Vsa je obraščena z gozdo­vi , visoka pa je 947 metrov. N a vrhu so prostrani pašniki . Prekrasen je razgled na Gorjance proti jugozaho­du, v lepem vremenu M pokaže celo Snežnik. Na zahodu se dviga Vel iko Kozje, znano po redki planinski flori. Severna stran nam pokaže v ozadju Pohorje, pred njim pa masiv okoli celjske koče. Na vzhodu se mogočno dviguje ponosni in nepremagljivi B O H O R , zibelka in mati partizanstva, Kozjanskega odreda, del poti X I V . d i ­vizije, ko se je skozi nešteto obroče v in zased prebijala na Štajersko.

Stara koča na L i sc i je bi la poleti 1938 prizorišče znamenitega posveta. Tu so se — umaknjeni žandar jem in vohljačem zbiral i na prvi posvet po-Htbiroja C K K P J tovariši Tito. Kar ­delj, Ranković, Leskošek, od padlih tovariše v pa še Ivo-Lola Ribar In Ra­de Končar. Po prevzemu vodstva par-

fc$Je v letu 1937 po tov. Ti tu so se Mrste, na l lh partijcev začele še bolj

4. JULIJA - VSI NALISC0! strnjevatl l n širiti . Takrat se je po Nemčiji že netilo tisoče ognjev, kjer so ka l i l i orožja za ogromno klanje v drugi svetovni vojni. Naše vodstvo pa se je moralo sestajati skrivoma, pod tujimi imeni, v težko dostopnih kra­j ih .

Lisca je tudi znana izletniška točka. Ta sloves ima predvsem zaradi svoje lepe lege. Da bi jo odprli še š i ršemu krogu ljudi, so se tovariši v Sevnici letos lo t i l i težavne naloge — na Lisco so zgradili avtomobilsko cesto. Ne avtoceste,, k i jo delajo naše brigade. To je cesta, k i omogoča, da se vsako normalno vozilo lahko povzpne po vijugasti novi trasi po severnem po­bočju Liste do Male Lisce, nato pa po južni strani do neposredne bližine planinske koče. To resto bodo izročili prometu 4. jul i ja ob 9. url zjutraj, Začne se na Selah. to je na točki, kjer se klanci od Brega proti Jur-kloštru prevesijo na drugo stran. Dostop je možen z obeh strani — z Brega in Jurk loš t ra . Gradnja je so­lidno Izvršena, večinoma poteka nova trasa po lepih bukovih gozdovih, na vrhu pa po prekrasnih pašnikih.

Zvečer pred proslavo — v petek 3. juli ja — bodo taborniki (ki ne manj­kajo pr i nobeni prireditvi) zakuri l i ogromen kres na vrhu Lisce. Na to posebno opozarjamo Sevničane, saj se bo kres videl daleč po okolici.

Na dan proslave — 4. jul i ja — bodo redno vozil i avtomobili l judi iz Sev­nice v Krakovo, odkoder je do vrha Lisce le dobro uro hoda. Za vse t i ­ste pa, k i bodo prišli na proslavo z vlaki , bo preskrbljen prevoz od Brega do Sel. Prve jutranje vožnje bodo tudi naravnost iz Sevnice, le da bo v tem primeru treba prej vstati, saj bo­do avtomobili odpeljali iz Sevnice že okoli 6. ure zjutraj. Iste relacije bodo oskrbovane tudi popoldan jza povratek.

Po otvoritvi ceste, k i bo, kot je že rečeno, ob 9. uri na Selah, bo ob 10. ur l slavnostno zborovanje pri planin­ski koči. Proslava bo obsegala več točk. Po otvoritveni pesmi bo ilajprej pozdrav gostom, nato slavnostni go­vor, potem pa se bo zvrstil kulturni spored. V njem bodo sodelovali pevci, recitator jI i n godba. Pričakujejo tudi pozdrave štafet mladine, tabornikov,

pionirjev Ln planincev, k i bodo pred­hodno obiskali grobove padlih parti­zanov okoli Lisce. Po kulturnem sporedu bodo člani Z B občine Sev­nica razvi l i svoj druš tveni prapor, s č imer bo hkrati proslavljen tudi dan borca. Po vsem tem bo svečano odkrita spominska plošča, v počasti­tev spomina velikega dogodka za ta kraj. Plošča bo vzidana na dom, slav-nost pa se bo odvijala na pašniku pod domom. Spored bo zaključila d ržavna himna,

**o proslavi bo strelska družina or­ganizirala prvenstvo v streljanju za prehodni pokal občinskega komiteja Z K . Za vse goste bo poskrbelo mar­ljivo planinsko društvo. Na pestrem jedilniku bo marsikaj dobrega, pa tu­di za Žejo bo poskrbljeno. Popoldan se bo mladina lahko zavrtela ob poskoč­nih zvokih, mnogi stari znanci pa bodo po dolgih letih posedli po travi, se zazrli v ta a l i oni kotiček sosednjih planin in obujali spomine na težke dni Kozjanskega odreda, X I V . diviz i ­je in drugih neštetih slavnih imen. Mladina se bo na njihovih stopinjah učila, kaj se pravi l jubit i domovino.

V s i prisotni pa se bodo verjetno še dolgo spominjali skromnih besed, k i označujejo pomembnost tega kraja za zgodovino naš ih narodov: 40 let bor­be In dela Komunis t ične partije Ju­goslavije, 40 let naporov, žr tev, borb za obstoj l n pravice delovnih ljudi, 40 let — doba ene generacije, k i je spre­menila narod hlapcev v narod go­spodarjev.

Kres, k i bo zvečer 3. juli ja zagorel na L isc i , bo naznanil ponovno vsemu svetu, da je tu svobodna domovina svobodnih l judi . Zagorel bo v čast herojski Part i j i , k i n i klonila v nobe­nem primeru In k i zato danes res­nično uživa podporo vseh delovnih l judi naše domovine. Zagorel bo po­nosno in visoko, kot so ponosno In visoko dvignil i glave naš i očetje, bratje ln sestre potem, ko je na čelo borbe Ln pravice delovnih l judi stopil naš ljubljeni marša l — tovar iš TITO.

Odbor za proslavo 40. obletnice K P J in S K O J vabi vse prebivalce Dolenjske in Spod. Posavja na to veličastno proslavo. Dokazi mo | ude­ležbo, da cenimo napore naše Partije in njenih voditeljev, k i so nam z borbo naših narodov pribori l i svo­bodo, enakost, bratstvo In novo, so­cialistično družbeno ureditev. Poča­stimo z udeležbo spomin vseh stotl-sočev znanih ln neznanih junakov, k i so Izkrvaveli zato, kar mi danes uži­vamo.

4. Julija — nasvidenje na L I S C I !

padlega krajini

Moretu se je v nastali zmedi posrečilo rešit i , potem ko je z revolverjem preko rame ustrelil policijskega psa, ki se mu je^bil zapodil na hrbet.

Drugi dan — 22. aprila — so pr idrvel i v Mačkovec fašisti, pretepli l judi in zažgali nase­lje, kd je razen ene hiše po­gorelo do tal.

R u d i Kromar je b i l tako p r v i partizan, ki je v Beli kra­jini padel v boju s fašisti. Prav zato bo metl iška občan­ska Zveza borcev na kraju te­ga spopada belokranjskih par­tizanov z okupatorjem odkri la spominsko ploščo ali bolje po­vedano spominski kamen. V bregu nad cesto je n a m r e č že odkopana ruša okol i skale, na kateri je vklesano ime Rudi ja Kromar j a, partizana, k i je p rv i v Beli krajini dal življenje za svobodo in lepšo prihodnost svojega naroda.

Zato občinski odbor Zveze borcev iz Met l ike vabi na to partizansko svečanost , k i bo 4. ju l i ja ob dveh popoldne, vse domačine , borce in aktiviste, k i so med narodnoosvobodil­n im bojem delali v Bel i k ra ­j i n i . Naj bo ta dan praznik vseh Belokranjcev in hkrati svečano zagotovilo nas vseh, da smo v svobodi — vredni ve­l i k i h žr tev padlih tovarišev.

— ar

V Žalovičah — spominska plošča

Krajevna odbor Zveze borcev N O V v Smarjeti bo v soboto 4. ju l i ja priredil veliko pro­slavo v Žalovičah pri Smarje-ti- v spomin na partizansko bolnišnico, kurirsko postajo i n terenske organizacije v letih N O B bodo odkrili spominsko ploščo. Slavje se bo začelo ob dveh popoldne. Sodelovala bo novomeška godba, pevski zbor, recitator j i ln drugi ; po uvod­nem sporedu bo preskrbljeno tudi za prijetno zabavo, s

V nedeljo 5. juli ja popoldne ob 14. uri bo v Smarjeti igra »Ugasle luči«, po igri pa zaba­va. Na obe prireditvi vabi k m -jevni odbor Zveze borcev NOV, Smarjeta.

Poravnami sveti al i : »zmenimo se doma«

Z U N A N J E P O L I T I Č N I T E D E N S K I P R E G L E D

V razpravi je zakon o usta­navljanju poravnalnih svetov. Kaj neki je spet to? Iz imena samega se vidi že marsikaj, Še bolj važno pa je, da se z njihovo ustanovitvijo lahko doseže vrsta ugodnosti za državl jane , k i se j ih bodo po­služevali .

Poravnalni svet je neke vr­ste l judski tribunal, neke vrste ljudsko •poravnalno sodišče v malem. Ne gre za zidanje sod­nih palac s stometrskimi pol i ­cami aktov, polnih solza, klet­vic in- kolkov. V območju vasi, več vasi ali enega kra-

Katastrofalna poplava

Ob zaključku lista smo dobili teJefonično obvestilo, da se je K r k a zaradi zadnjega dežja raz­l i l a pri Kronovem, Dragi, Go­mil i , Dolnavl, CuCji mlaki, mimo HrvaŠkega broda do Ko­stanjevice v veliko, umazano jezero. Ljudje pravijo, da take povoanji n i bilo od leta 1934. Na poljih in travnikih je na­stala velika Škoda.

temtedmi nabiramo

Cvetje itpe (220 din), rdeče deteljice (100 din), kamilice —' eemo cele glavic« (500 dlnV bezga — osut 200 din), rmana brez pecljev (50 din).

Liste šrnarnlct (150 din), gozd­ne jagode (100 iin), jetrnika (150 din), slezenovca (180 din), melise (14o din), ozkolistnateg a

trpotca (70 din), pekoče koprive (40 din), breze (22 din), hribske rese (500 din)

Rastlino kopltnlka s koreni­no (75 din), krvtvegt,. mlečka (90 din), smolnice (40 din), me­lise (70 din), ženlklja - samo lepo zeleno sušen (130 din), vodn« kreSe (150 din), šentjanževke — kržnice (30 din), rmana (25 din).

Korenine arnlke (350, din), trobentiee (150 din), medvedo­vih tac (150 din), bodeče neže'r— kom pava (115 din).

Lubje česml novih korenin (320 din), češmlnovlh palic (65 din. krhllke (60 din).

jevnega urada si državl jani na zborih volivcev izberejo tri ugledne državl jane, ki j im bo­do pomagali pri vsakdanjih sporih. Ti trije pravični mož­je (nikjer ni rečeno, da ne mo­rejo to biti tudi pravične že­ne!) bodo lahko poslušali pr i ­tožbo državl jana, k i se mu je storila krivica, poklicali kr iv­cu in ju poskušali »spraviti*. KoMko gruntov je šlo v prejš­njih časih po vodi, ko so se ljudje za malenkosti tožarili leta in leta!

Pristojnost poravnalnih sve­tov bi segala v področja oseb­nih žalitev, kaznivih dejanj zoper čast, lažje telesne po­škodbe, man j še civilne zade­ve, tatvine v družini in po­dobno. Redna sodišča bodo zahtevala najprej obravnavo na poravnalnem svetu v krn­ju, kjer se je spor začel. Šele potem, če domači pomirjeval­ni sodniki, k i si j i h bodo ljud­je sami izbrali ne bodo kos hudi k r v i , se bo lahko zadeva nadaljevala pred rednim sodi­ščem. Sklepi , k i j i h doseže po­ravnalni svet s sprtima stran­kama, imajo, tudi izvršilno moč.

Poravnalni sveti bodo torej v bistvu ljudska sodišča, se­stavljena iz državl janov. To je podobno samoupravi v sod-s t vernih zadevah, saj si ljudje sami izbirajo sodnike — p o ravnalce za svoje malenkostne spore. Tak poravnalni svet bo ljudem v kraju želo blizu, saj tu ne bodo nastopali strogi

sodniki, ne Oo uiudnih dvora. , zapisnikarjev, prič in drugih zadev. Preprosti ljudje bodo skušali reševati spore, ki j ih je v vsakdanjem življenju volj. Seveda bodo verjetno (zakon še ni izšel) tudi mini­malne takse, saj je z vsako obravnavo spora med dvema držav l janoma potreben pro­duktivni čas članov tega sve­ta. Ko l iko lepše je, če si dva sovaščana po kratki pametni in . mirni poravnavi sežeta v roke in skupaj zavijeta na pol l i trčka, kot pa tY-p se leta in leta srečujeta le na sodiščih, mrkih pogledov, hude krv i in polna užaljenega samoljublja.

Življenje teče svojo pot, lepše je živeti v miru kot v sovraštvu. Želimo poravnalnim svetom, ki j ih bodo voli l i dr­žavljani na skorajšnjih zborih polivcev, kar največ uspešnih poravnav! — ok

Bankovci po 20 in 10 dinarjev bodo vzeli

Iz prometa Iz glavne centrale Narodne

banke sporočajo, da bodo v ča­su od 1. julija do 30. septem­bra letos vzeli iz prometa ln zamenjali bankovce D F J po 20 ln 10 dinarjev z označbo 1944. Od 1. oktobra 1959 dalje t i ban­kovci ne bodo vej zakonito plačilno sredstvo. Vse banke pa bodo tudi po tem roku za­menjavale e bankovce, za­ključno do 31. decembra 1959.

Nerazveseljivo... Pozvonili smo meteorološki postaji v Novem mestu ln

prosili dežurnega tovariša, da bi za nase bralce odgovoril na nekaj vprašanj. Dež na« zadnje dni zaliva že kar pre­več in . . . *

» . . . res je: tako mokrega junija zadnja 3 ali 4 leta nismo Imeli«, je začel ln nadaljeval strokovnjak-vreme-noslovec: »V Juniju je padlo — računajoč tudi noč od ponedeljka na torek — 164,2 milimetra dežja. Od tega smo zabeležili v zadnjem tednu, se pravi od 21. do 30. Junija, 87,1 milimetrov, samo v času od 29. junija zjutraj do 30. Junija zjutraj — torej v 24 urah — pa je padlo kar 80,2 milimetra dežja aH skoraj ena tretjina padavin vsega meseca . . . «

Posledice obilnih padavin niso izostale; K r k a je na­rasla, potoki bruhajo umazane vode od vseh strani, mno­ga polja ln travniki na lentjernejski ln krški ravnici pa so bila v torek zjutraj pod vodo. Vihar in močan piS sta polegla Številna žitna polja v Beli krajini ln drugod po okraju. 2ita marsikje leže in bo žetev zamudna.

Kl jub protestom z Vzhoda bodo po­slanci zahodnonemškega parlamenta v sredo prvega jul i ja vol i l i v zahodnem Berl inu novega predsednika Zvezne re-republike Nemčije. Ta dogodek pred­stavlja vrh v notranjih sporih v zahod-nonemški krščanskodemokratski stranki, odkar se je kancler Adenauer premislil in izjavi l , da ne bo kandidiral za pred­sednika republike, ampak da bo vztrajal na položaju zveznega kanclerja.

Ves svetovni tisk je pisal najprej o Adenauerjevem sklepu, da bo kandidiral za zveznega predsednika. Opazovalci so govorili , da se je zgodilo nekaj neverjet­nega: stari kanlcer, k i je bil deset let navajen samo ukazovati, je zdaj voljan opustiti politiko in postati predsednik Zvezne republike Nemčije. Po ustavi pa je ta položaj nepolit ičen.

Toda še večje je bilo presenečenje, ko je kancler v odsotnosti glavnega kandi­data za zveznega kanclerja ministra za Industrijo dr. Erharda nenadoma sporo­čil, da se je premislil in da ne bo kandi­diral za predsednika republike. Dr . Erhard, k i je bi l takrat na obisku v VVashlngtonu, je na vrat na nos priletel nazaj v Bonn, kje je prišlo do hudega družinskega prepira med obema držav­nikom- v krogu krščanskodemokra tske »družine*. Uradno je stari kancler ute­meljeval svojo, odločitev s poslabšanim mednarodnim položajem, češ da mora ostati zato na svojem starem položaju. Toda poluradno In z namigovanjem Je Ađenauer dovolj jasno povedal, da nima dr. E r h a r đ a - za seboj najbolj vplivno osebnost v Zahodni Nemčiji — za politič­no dovolj zrelega, da b i lahko oprav­ljal dolžnosti zveznega kanclerja.

To njegovo stališče je prišlo najbolj do Izraza v nedavnem intervjuju, k i ga je imel Adenauer z dopisnikom ameriškega č. opisa »Nevv York Times«. Po tem intervjuju je Adenauer dejal, da se ne bo umaknil s položaja zveznega kancler­ja do leta 1962 in da po njegovem dr. Erhard nima mnogo možnosti , da bi po­stal njegov naslednik. Trd i l je tudi. da dr. Erhard ni nikol i užival široke podpo­re v krogih krščanskodemokra tske stranke.

li t ikoma še daleč ni poravnan. Od kod Izvira Adenauerjeva jeza na Erharda? O tem ugiba danes skoraj ves svetovni tisk. Nekateri domnevajo, da je Ade­nauer začutil , da mu vajeti oblasti pol­zijo iz rok in da se kot star človek n i ­kakor ne more sprijazniti s tem dej­stvom. Drugi razlagajo njegovo antipa­tijo do Erharda bolj na osebni osnovi, ki pa je seveda močno povezana tudi s polit ičnimi pogledi enega in drugega.

Kaže, da je Adenauer — vsaj v tre-

DVOBOJ v BONNU Bajt, je Adenauer tudi Izjavil, da glo­

boko obžaluje »boj* med profesorjem Erhardom ln f inančnim ministrom dr. Etzelom, ko je b i l prvotno Adenauer kandidat za predsednika republike, 'o njegovem je ta <*boj** škodoval krščan­skodemokratski stranki. O svojem skle­pu, da ne bo kandidiral za predsednika republike, je Adenauer dejal, da je »navaden vihar v kozarcu«.

Toda posledica njegovega intervjuja je b i l dejansko vihar, toda ne v kozarcu. Erhard je pred člani stranke Izjavil, da ga skušajo namerno »degradirat i«. Namigni l je, da bo lahko ostal na svo­jem položaju, če ga ne bodo več posku­šali blatiti .

Tako je ostalo očitno, da spor med obema vodilnima zahodnonemškima po-

nutnem položaju — voljan najtesneje sodelovati s Francijo, medtem ko Erhard meni, da je tako sodelovanje na škodo odnosajev z Vel iko Britanijo in drugimi državami , k i niso članice skupnega evropskega trga. Naj bo tako a l i druga­če, spor med obema državnikoma je znamenje globlje krize v vrstah krščan­skih demokratov, kriza vodstva. Vseh deset let Adenauer ni dopuščal nobenega ugovora, deset let je samo sporočal čla­nom svoje stranke svoje sklepe, ne da bi j i h spraševal za mnenje. Vse kaže , da odpor proti avtokraciji starega kanclerja vedno bolj raste. N i dvoma, da je njegov vpl iv Še vedno zelo močan — in zato je Erhard tudi zelo previđen, čeprav je jezen — toda Adenauer si s svojimi de­janji sam spodkopava položaj, k i si ga je utrjeval deset let.

Štipendije v občini Sevnica 23, junija je b l i a redna seja

občinske komisije z a štipendije pr i ObLO Sevnica. Ker bodo zaključki te seje zanimali širši krog Sevnlčanov, posebno pa Še štipendiste, navajamo krat­ke izvlečke i« Sklepe.

Na področju občine so štipen­dirali ljudski odbor in podjetja v tem šolskem letu 59 dijakov in študentov. Samo občina izda letno za Štipendije 1,2 milijona dinarjev. Stipendisti vsega po­dročja so našli zanimanje za okrog 15 strok. S e več kot za štipendije izda občinski ljudski odbor za podpore socialno šib­kim dijakom ln učencem i med temi podpIranci pa je celo ne­kaj študentov. Podpore za študij znesejo letno nad 2,500,000 din I

Letos bo dokončalo študij 15 učitelj iščnikov. Ker bodo s temi ln z absolvent^ V naslednjih 3

-letih izp^^o^toftariVsa prosta učna mesta na vseh šolah v občini, ne bo več mogoče do­biti štipendij za učiteljišče. Na . dalje so za občinski proračun

RAZGLAS Na podlagi prvega odstavka 34. člena uredbe o po­

stopku za izvedbo nacionalizacije najemnih zgradb ln gradbenih zemljišč objavlja oddelek za finance občinske­ga ljudskega odbora Novo mesto, da je Izdal odločbo o ugotovitvi nacionaliziranih zemljišč za ožja gradbena okoliša Dolenjske Toplice ln Šentjernej.

Vsaka stranka in vsaka druga prizadeta oseba lahko pregleda odločbo v pisarni krajevnega urada v Dol. To­plicah oziroma v Šentjerneju.

Vsaka stranka in vsaka druga prizadeta oseba lahko vloži v tridesetih dneh, računano od vštetega 25. junija 1959, ko bo odločba na razpolago za vpogled, pritožbo zoper to odločbo na tajništvo za finance Okrajnega ljud­skega odbora Novo mesto, k i se mora vložiti pri občin­skem ljudskem odboru Novo mesto.

Pritožba ne zadrži izvršitve odločbe.

Oddelek za finance OBČINSKEGA L J U D S K E G A ODBORA

NOVO MESTO

Smrtna nesreča pri streljanju z možnarjem Ivan Kostelec, 27-letnl kmečki

sin iz Dratšlč pri Metl iki , je 23, junija, to je na večer pred svojim in očetovim godom, hotel s strelom Iz možnarja pro­slaviti to dvojno godovanje. Malo po deveti url zvečer je dejal materi, da bo sebi in očetu

O B V E S T I L O

Na razna vprašanja naših bralcev ponovno sporočamo, da bomo zanimiv pregled povoj­nega revolucionarnega gibanja na Dolenjskem, Kočevskem, No-tranjskem, v Be l i krajini in Sp. Posavju nadaljevali zaradi avtorjeve zadržanosti v Jeseni. Bralce podlistka »Revolucionar, no gibanje na Dolenjskem« pro­simo za razumevanje in potrp­ljenje. — Uredništvo.

za god enkrat ustrelil lz mož­narja. Ob pol desetih zvečer je res počilo, potem pa s>o domači zaspali, misleč, da je tudi Ivan Šel počivat.

Ko se je mati okoli ene po polnoči zbudila, je videla, da na skednju gori luč. Sla je po­gledat in ko sina nI našla tam­kaj, ga je v težki slutnji šla iskat za hišo, kjer je sin napol­n i l možnar. Našla ga je mrtve­ga, vsega v k r v i .

Pokojni Ivan je verjetno šel gledat možnar, k i je zatajil, pa mu je v neposredni bližini ne-nadejana eksplozija raztrgala glavo.

Pokojni Je bil najstarejši «ki številne družine in je težka ne­sreča boleče odjeknila med pre­bivalstvom.

—ar

predragi gojenci višje pedago­ške šol«, ki se vanjo vpišejo potem, ko so že nastavljeni kot učitelji. Izobrazba takega clo- ' veka stane občino nad 400 tisoč dinarjev ln bo občina v bodoče dajala za študij na VPS le red­ne štipendije. Občutno več pa bo v prihodnjem šolskem letu poudarka na štipendiranju sto­matologov, pravnikov ln eko­nomistov sociologov ln sanitar­nih strokovnjakov. To flo nam­reč področja, k i flo najšibkej­še točke v nadaljnjem napred­ku občine kot celote.

Komisija za štipendije je Iz­delala tudi predlog, kakšne strokovnjakov ln koliko naj bi j ih šolale posamezne gospodar­ske organizacije, Morda mnenje komisije, da podjetja le prerada

Z novomeškega sejmišča

V ponedeljek 29. junija so na novomeško sejmižče pripeljali 935 prašičev, prodali pa so j ih 605. Cene so se gibale od 2000 do 16.000 din. Kot vidimo, so tokrat lastniki precej pripelja­nih prašičev odpeljali spet do­mov.

planirajo kadre preveč »kratko­vidno«, nit; ni tako zmotno, saj smo za tako trditev videli že nešteto kadrovskih težav po večini podjetij. Poudarek pred­loga je predvsem na srednjih ln višjih kmetijskih kadrih Kmetijske zadruge, k i so f i ­nančno šibke, pa b[ — po raz­pravi sodeč — lahko računale na delno pomoč občine. • Po mnenju komisije se neka­

tera podjetja, ki Imajo mož­nost zaposliti vajence, tega vse premalo poslužujejo. Vajenci lz

občine se v velikem številu šo­lajo Izven domačih podjetij. Razumljivo, da potem primanj­kuje kvalificiranih delavcev, če večina 'miladine odhaja v uk drugam.

Komisija je na zaključku sprejela sklep, d,a bo možno pravilno usmerjati mladino v poklice le z uporabo dognanih znanstvenih metod. Pri izbiri kadrov, ki se bodo šolali na račun občine, bo v bodoče več poudarka na poklicih, ki so bolj iskani.

Razp i s š t i p e n d i j Okrajni zavod za socialno zavarovanje v Novem mestu

razpisuje naslednje štipendije:

4 no pravni fakulteti , 7 na ekonomski srednji šoli.

Višina Štipendije bo določena posameznemu kandidatu ob sklepanju pogodbe. Prednost imajo višji letniki.

Pravilno kolkovane ln s prilogami opremljene pro­šnje predložite do 31. julija 1959 na Okrajni zavod za socialno zavarovanj« Novo mesto.

KOLEKTIV RUDNIKOV NEKOVINSKIH RUDNIN

»Kremen« N o v o m e s t o

iskreno pozdravlja vse svoje stanovske tovariše ln j i m ob 3. juliju — dnevu rudarjev — želi kar največ novih uspehov v proizvodnji in dviganju življenjske ravnil

Vsemu delovnemu ljudstvu naše domovine pošilja K R E M E N prisrčne česti tke ob D N E V U B O R C A , še posebej pa želi prijetno praznovanje 4. jul i ja vsem nekdanjim borcem, aktivistom in tovarišem v vrstah J L A !

K A K O JE Z DUŠEVNO BOLNIMI OSEBAMI IN S KRONIČNIMI A L K O H O L I K I

»Vsa vas se ga boji« N i še dolgo tega, ko je v ne­

k i naš i vasi L . G . napadel s sekiro sosedo A . S., k i je prala ob potoku perilo. K sreči do zločina ni prišlo, ker je nadenj zakr iča la soseda, češ da gredo miličniki . L , G. je sosedo zato samo porini l v potok. Kadar ima duševne motnje, G . nam­reč obdolžuje S.-ovo, da je ona kr iva , ker se je G.-jeva žena z otroci odselila potem, ko ni mogla več prenašat i njegove napadalnosti.

27-letni A . A . iz neke vasi nad Kršk im poljem ima neza­konskega otroka z neko M . , ki pa mu je ljubezensko razmerje odpovedala, ker opaža na njem stopnjujočo se duševno bole­zen. A . je zavoljo tega doma razbil vse pohiš tvo in hotel hišo zažgati, kar so mu mil ič­n i k i preprečil i . Izjavlja, da bo hišo vseeno zažgal in ubi l nato še M . , mater svojega otroka Vsa vas se ga uprav ičeno boji.

25-letnj D. S. je pred meseci grozil zdravniku, da se mu bo hudo maščeval . Če ga ne bo »napisal v boln ; ško*. Tepa se­veda ni dosegel: doma pretepa mater l n brata ter ju sredi noči

nažene iz hiše. Po vasi je ne­kaj časa s t raš i l s staro voja­ško puško, dokler mu je mil ič­niki niso odvzeli. Je alkoholik; kadar je pijan, t repeče pred njim vsak pošten vaščan . . ,

48-letni J . P. je letos febru­arja vodil po vasi svoja otroka in izjavljal ljudem, da ju bo z ženo vred ubil . Groz i l je va-ščanom; na zahtevo organov javne varnosti je b i l s posre­dovanjem socialnega skrbstva pristojnega občinskega ljud­skega odbora sprejet v bolniš­nico za duševne bolezni. Pred­stavljajte si grozo in trepet srčkov ubogih otrok, k i sta takega očeta morala sprem­ljati po vasi in poslušat i grož­nje s smrtjo! Zbeganost, skraj­na splašenost, živčna neurav­novešenost, strah pred svetom — vse to so samo prve posle­dice takih dejanj in okolja, v katerem morajo živeti otroc družin, v' katerih so duševni bolniki.

VašČanom v Z. je dalj časa grozil s požigi tudi 50-letni Janez Z. V hišo je nanosil sla­mo in jo hotel zažgati . K e r so stalno pazili nanj, škodljivih

namer m mogel uresničit i . T u ­di Z . je bil poslan v bolniš­nico za duševne bolezni, ker je bilo dokazano, da je nevaren za okolico.

N i še dolgo tega, ko je v vasi D. hodil 50-letni K . A . v sa­mih spodnjih hlačah, razbijal š ipe in grozil vaščanom. V T. živi mati s tremi slaboumnimi sinovi, za katere dobiva 4000 dinarjev socialne podpore. — Imajo nekaj zemlje, vendar živijo zelo revno; sinovi pro­sjačijo po vaseh. V občini M živita duševno bolni sestri Si v koči, postavljeni iz koruzne slame sredi njiv, Skrivata se pred ljudmi in bedno života­rita

Gluhonemo in slaboumno 29-letno S . ' A . spolno izkoriščajo brezvestni ljudje v okolici S. Nekatere duševno bolne žen­ske imajo otroke, za katere ne skrbe. Ponekod izkoriščajo du­ševno bolne osebe tudi za uma­zano »-zabavo-". Poslovodja za­druge v G. je opijal slaboum­nega lfl-letnega fanta, da ga je potem lahko nekajkrat sun'1 v zadnjico ali da je fant razka­zoval svoja spolovila ženskam

v zadrugi. Da marsikje izko­riščajo slaboumne osebe za težko telesno delo, ni treba po­sebej poudarjati.

Podobnih žalostnih in kazni­vih dejanj b i lahko našteli še več. Posebno, če Ji™ dodamo še nekaj podatkov o kršenju javnega reda in rniru, ogroža­nja prometa, o kaznivih nasto­pih posameznih alkoholikov in o drugih dejanjih, k i j ih store kronični alkoholiki .

Alkoholizem — pogosten vzrok duševnih obolenj Z alkholizmom se na Do­

lenjskem in v Spod. Posavju pogosto srečujemo. Najbolj se­veda v predelih, kjer kraljujejo šmarnica ali druga hibridna vina, kjer je nerazvitost še najbolj očitna in zdravstvena razgledanost ljudi na najnižji stopnji, Alkoholizme nam po­večuje kriminaliteto, zlasti še kazniva dejanja zoper življe­nje in telo, zoper splošno var­nost ljudi in premoženja , zoper osebno dostojanstvo in zoper javno moralo. Naši bralci pri­mere alkoholikov poznajo, a vendar bo prav, da osvetlimo potem, ko bomo našteli nekaj značilnih primerov, problem v celoti.

52-letni S. L. v občini T je star pijanec, Pred kratkim so ga morali miličniki t nekega zabavišča odstraniti, ker ie razgralal Odšel le no avto­mobilsko cesto ln se vlegel prek cestišča, s č imer je za­

ustavil avtobus in osebni avto­mobil in le malo je manjkalo, da ni pr iš lo do hujše nesreče . Ponovno se je v r n i l na veselič-ni prostor i n spet ogrožal go­ste, zaradi česar so ga usluž­benci L M morali odpeljati v zapor. Tam se je L , slekel do golega i n zmerjal mil ičnike. Štir i dni nato je pr išel v p i ­sarno domače zadruge, kjer se je brez vsakega povoda začel z l judmi prepirati in počenjal nemoralnosti. Na cesti je kma­lu nato skakal pred motori­stom in spet je le malo manj­kalo, da ni bilo prometne ne­sreče.

47-letni F- H . iz B„ oče šestih nik posestva, P. P. v vasi P., je vdan pi jančevanju. Zane­marja gospodarstvo, se stalno prepira in pretepa, zaradi če­sar je b i l že nekajkrat uprav­no in sodno kaznovan, V pija­nem stanju ponoči pretepa že­no in otroke, da morajo bežat j t doma in iskati zavetišča pr> sosedih Lani v jeseni ie hotel zagnati ženi v glavo 5-litrskl lonec, pa jo ie zgrešil in za-del 5-letnega otroka, kateremu ie pri tem vdrl lobanjsko kost Družina živi v pomanjkanju, otroci so vsi v zbegani in sla-botnJ,

Zakonca T. in A O. iz vasi Kr. sta kronična alkoholika Posestvo zanemarjata, gospo­darska poslopja razpadajo, otrok ne pošiljata redno v čo-lo; zato so šibki, slabo oble­čeni in slabo vzgojeni. Pri lož­

nostno tudi kaj ukradeta, k če­mer navajata tudi otroke. 47-letni F . Iz B-> oče šestih otrok i n delavec, zapije ves svoj zaslužek; d ruž ina živi v veliki revščini. Skrbstveni or­gan je posredoval, da dobi že­na vsaj o t roške doklade.

Žalostna vrsta s temi prime­r i seveda ni končana. V druž i ­nah alkoholikov bi lahko pi ­sali o š tevi lnih primerih teles­nih poškodb ih ubojev, o posil­stvih, tatvinah in podobno. V takih družinah očetje spolno Izrabljajo mladoletne hčerke, otroci alkoholikov so na sploš­no zapuščeni in zanemarjeni. Okolica se j ih izogiba, često so bolni, njihovo šolanje je po­manjkljivo itd. Pogostokrat j ih slabi vzgledi, pomanjkanje ter splošna socialna ln moralna ogroženost naravnost silijo na slaba pota in v kr iminal . Š te­vilo kaznivih dejanj duševno bolnih oseb in alkoholikov na­rašča. Uboji in umori, požigi naklepnih požigalcev, kronič­nih pijancev in duševnih bol­nikov postajajo tudi v novo­meškem okraju resen družbeni oroblem.

ZaskrbljujoEe Številke In dejstva

'Organi za notranje zadeve pri svojem delu čedalje pogo­steje ugotavljajo in obravna­vajo v kazenskem postopku za različna kazniva dejanja, kot tudi v upravno-kazenskih po­stopkih za prekrške , da imajo

opravka z duševno bolnimi ose­bami in kroničnimi alkoholiki . Tak i ljudje so okolici nevarni; uslužbenci T N Z in postaj L M imajo z nj imi veliko težav, saj za svoja dejanja često niso p r i -števni ali pa so zanje le delno odgovorni, ni pa j ih mogoče izločiti i z javnega življenja (internirati). Zavoljo tega ta­k i ljudje še naprej ogrožajo okolico in vznemirjajo druge državl jane, nasploh pa slabo vplivajo na .svoje okolje, zlasti še na mladino in na varnost ljudi.

Tajništvo' za notranje zadeve pri O L O Novo mesto je zato začelo letos ta problem nač r t ­ne je obdelovati. Po še nepo­polnih podatkih je ugotovilo, da imamo v okraju 238 dušev­no bolnih oseb. Od tega je 53 oseb, kj so okolici nevarne, 34 pa j ih je na zdravljenju v bol­nišnici. Po teh podatkih živi v oskrbi svojcev (ali pa so pre­puščeni sebi) 27 ljudi, ki so družbi nevarni; te bi morali nujno internirati in zdraviti . Družine, v katerih žive taki bolniki, so često v slabih so­cialnih razmerah. Le 14 takih oseb prejema soc, podporo v višini od 1000 do 4000 din, kar sevedn no zadostuje za osnov­ne življenjske stroške. Problem zaradi svoi^ obsežnosti in d r u ž ­benega pomena nikakor nI le unrnJpnie nrpnnov T N Z , tem­več 1e postal resnp stvar

i vstveno-soc' P 1 ne* skrbstve­ne službe v okraju.

(Nadaljevanje sledU

Stev. 26 (484) » D O L E N J S K I L I S T « Stran S

Mladi tehniki, čestitamo! Obisk na okrajni razstavi Ljudske tehnike v Novem mestu

Človek osvaja svet, še bolj razveseljivo pa je, da se ga tru­di dan za dnem z vztrajnim delom v šol L in na področju tehnike osvajati mladina. Zgo­voren dokaz za to je razstava, k i jo je ob zakl jučku šolskega leta v prostorih osemletke p r i ­redil Okrajni odbor Ljudske tehnike Novo mesto. Razstav­ljeni so š tevi lni predmeti, k i so j i h izdelali učenci in di jaki v času obveznega pouka ročnih spretnosti i n v krožkih L jud ­ske tehnike.

Na stopnišču osemletke visi citat i z nekega govora pred­sednika republike. Marša l T i ­to je dejal: ^ L e z vključi tvi jo vseh ob strani stoječih stro­kovnjakov bomo izboljšali ln pospešili t ehnično vzgojo š i ro­k i h ljudskih množic.* Z vzbu­janjem zanimanja za tehniko in tehnično vzgojo je treba p r i ­čet i pr i mladini . K o smo vpra­šali, koliko so strokovnjaki v našem okraju pomagali mladi­n i pr i izdelavi š tevi lnih raz­stavljenih predmetov, smo do­bi l i odgovor, da žal zelo malo. Pouk ročnih spretnosti v šolah in delo mladine v krožkih L T vodijo še vedno le učitelji .

Razstavni prostor obsega 9 učilnic v II. nadstropju novo­m e š k e osemletke. Mladina vsa­ke izmed devetih občin raz­stavlja v posebni učilnici. Ce­l a vsega ne vidiš med tisoči izdelkov, fc| so j ih z vnemo spletli, zgnetli, spojili , zgradili, skonstiruirraii in ustvaril i Šol­ski otroci, od onih najmlajš ih iz 1. razreda osemletke pa do onih najs tare jš ih v 4. razredu gimnazije. učdteljtsVSa in teh­nične srednje šole! — V prvi učilnici razstavlja mladina lz občine Trebnje. Vrs ta majhnih, zelo lepo bsdedanih prometnih znakov vzbuja posetbno pozor­nost. Celo linorezi so razstav­l jeni ; razviden je ves potek njihovega nastajanja. K a k o r JHvanka drobna dleta, ob njih linorez v lesu in nato odtis na papirju. Človek le s težavo doume, da je vse to naredila o t roška roka. Iz kanzervnih škate l j so izdelali čudovi te par­ne strojčke. ki uporabljajo kot gorivo svečo. Risbe, izdelki lz rafije, š tevfma ročna dsJa, lut­

ke, skoraj ne veš kam bi po­gledal,

V učilnici, kjer razstavlja občina Senovo, je najbolj tes­no za prostor. Kako tudi ne, saj imajo tam razstavljeno ce­lo rudn i ško separacijo z vla­kom na elektr ični pogon, ki gre »kot ta pravi«. Številni e lektr ični semaforji se priži­gajo in ugašajo. Videti je, da se senovška mladina rada ukvarja z elektriko in da ji tu­di rudnik Senovo nudi pomoč. Razstavljeni so mnogi zelo lepi izdelki lz pouka ročnih spret­nosti.

Vstopimo v učilnico občine Žužemberk . Mnogo lepih iz­delkov iz lesa in na mizi v sre­di učilnice morje s •številnimi ladjami. Mogoče se prav zato, ker je Suha krajina brez vode, mis l i njenih otrok toliko raje ukvarjajo z morjem? 2e smo

v razstavnem prostoru občine Sevnica. Spet množica elektro­tehničnih izdelkov: kuhalniKi, pečice ter številni drugi izdel­ki otroških rok. Na sredi raz­stavnega prostora sta na ma­keti lunine površine dve vse-mirski raketi, napis pod nj i ­ma pa ponosno pripoveduje: Prv i smo prispeli na luno!

Mladina iz občine Videm-Krško razstavlja š tevi lne elek­t ro tehnične jzdelke, e lek t r ične

čas. Številni tehnični izdelki pa so hkrati dokaz, da je ta belokranjski past irček naredil že znaten korak naprej. Pre­ostal nam je še razstavni pro­stor novomeške občine. Pre­poln je številnih lepih izdel­kov, naj lepše pa so fotografije fotokrožka z učiteljišča, k i se jih ne bj sramoval noben po­klicni fotograf.

Le bežno smo preleteli vse kar je razstavljeno. Mlad i pri-

vrtiljake, rezbarije iz lesa ter jatelji naj nam ne zamerijo, ročna dela. Di jaki Tehnične srednje šole so razstavili ne­kaj kosov zelo lepo izdelanega orodja za kovinsko stroko.

P r i brežiški mladini te po^ zdravi napis: Postani tudi t i fotoamater! in ob njem nekaj zelo uspelih črno-belih fotogra­fij . Več modelov jadralnih le­tal dokazuje, da s i mladi l jud­je žele poleteti visoko v nebo.

ker ne moremo posebej pohva­l i t i vsakega njihovega izdelka, čeprav vemo, da so v vse kar razstavljajo, vložili nemalo tru­da i n naporov. Naj lepše sta urejena razstavna prostora bre­žiške in žužemberške občine. Mladina vseh občin in vseh šol pa je dokazala, da si želi napredka, da zmore marsikaj in da hrepeni po tehnični vzgoji.

Jože Dernovšek, sekretar ko­misije za tehn ično vzgojo p r i Glavnem odboru Ljudske teh­nike Slovenije, je v knjigo v t i ­sov napisal: »Vaša razstava je Izredna ln je dokaz prizade­vanja prosvetnih delavcev, k i so razumeli želj« pionirjev bi mladine v šolah. Izdelki ka­žejo t rud iin napore pionirjev ln njihovih učiteljev, k i za­služijo vse Čestitke in pohva­lo. Posebej čest i tam Okrajne­mu odboru Ljudske tehnike Novo mesto za organizacijo razstave. Se tako naprej!«

Priznanje je zelo laskavo, Šolska mladina je lahko ponos­na nanj. Ne smemo pa prezreti nekaj, kar je vse prej kot l a ­skavo: 25. jurdja nI bilo pri otvoritvi razstave nobenega predstavnika naših gospodar­skih organizacij. Ze v prvih stavkih smo omenili, da naši

RUDNIK RJAVEGA PREMOGA SENOVO

ČESTITA V S E M T O V A R l S K I M K O ­L E K T I V O M Z A 3. J U L I J — D A N R U ­D A R J E V , H K R A T I P A POŠILJA BORBENE P O Z D R A V E V S E M N E ­K D A N J I M P A R T I Z A N O M , A K T I V I ­STOM IN G R A D I T E L J E M N O V E G A S V E T A Z A 4. J U L I J — D A N BORCA I

PROLETARCI VSEH DEŽEL ZDRUŽITE SE1

strokovnjaki nudijo premalo pomoči mladini pri njeni želji po tehnični vzgoji. Gospodar­ske organizacije bi morale biti živo zainteresirane pri tehnično vzgojnem pouku in delu s šol­sko mladino, saj prav iz vrst absolventov obveznih šol č rpa ­jo svojo delovno silo. Šolska mladina bo nato, ko bo za­sedla delovna mesta v naši mladi industriji, proizvodnih podjetjih in drugod, mogla znatno povečati storilnost dela ter izboljšati delovni proces in organizacijo dela le, če bo p r i ­merno tehnično usposobljena.

Nase stoletje je stoletje teh­nike. Mladina, vzgojitelji i n or­ganizacija Ljudske tehnike so dokazali, da se tega živo za­vedajo. Cas je torej, da spo­znajo to tudi naša podjetja ter mladini , šoli i n Ljudski tehni­k i nudijo svojo pomoč, saj se bo stotero povrnila prav njim samim!

Opekarna bo povečala proizvodnjo Krmeljsko Opekarno sta usta­

novila rudnik KrmelJ in podjetje »Obnova« t i K r š k e g a leta 1955. Prolzvodnja Je bila majhna, saj Je dosegla prvo leto le 450.000 ko­sov opeke. Leta 1951 Je prevzel opekarno rudnik, montirali so no­vo p e č In stroj za Izdelovanje opeke ter tako p o v e č a l i proizvod-

Šestkrat udarna in enkrat pohvaljena

brigada se vrača V petek se bo x jutranjim

vlakom iz Kar lovca vrn i la do­mov VII . novomeška M D B »IVSilan Majcen«. Po zadnjih sporočilih Je bi la ta naša br i ­gada v Makedoniji šes tkra t proglašena za udarno, enkrat pa posebej za pohvaljeno! Po­zdravimo naše udarnike v pe­tek zjutraj ob pol sedmih na novomeškem kolodvoru.

Prihodnje leto: zdravstveni dom

Model rudniške separaoije so izdelali plonlrji-tehniki s Senovega

NOTRANJEPOLITIČNI TEDENSKI PRBGLEI)

Resolucija IV. kongresa o bodočih nalogah Zveze komunistov Slovenije je razd»ljena na posamezna poglavja In sicer obrav­nava naloge Z v e n komunistov pri razvijanju produktivnih sil In socialističnih odnosov v produkciji; pri razvijanju socialistične demokracije, dalje govori o nalogah komunistov v SZDL, sindi­katih, L M S in družbenih organizacijah, razlaga naloge Z K S v boju za socialistično kulturno politiko, peto poglavje obrav­nava Ideološko delo komunistov kot pogoj s« razvoj sistema socialistične demokracije, v zadnjem poglavju pa govori reso­lucija o nalogah za »talno politično organizacijsko usposablja­nje Z K S .

Zaustavimo se tokrat ob nekaterih napotkih prvega poglavja resolucije, k i razlaga naloge Z K S pri razvijanju produktivnih sil in socialističnih odnosov v produkciji.

Med drugim je rečeno v resoluciji, da je bilo povečanj« pro­dukcije le delno doseženo s večjo produktivnostjo dela. Ta se ni zadovoljivo zboljševala zaradi nekaterih pomanjkljivosti pri nagrajevanju ter zaradi prekomernega naraščanja zaposlenih,

Naše naloge zlasti v Industriji in gradbeništvo. Pretirano zaposlovanje je hkrati pritiskale na blagovne in komunalne sklade v mestih In Industrijskih centrih ter zaviralo naraščanje realnih osebnih do­hodkov delavcev in nameščencev. Is teh ugotovitev velja torej povzeti, da si moramo vnaprej vsi skopaj prizadevati, da bo naraščala produkcija ob večji produktivnosti dela. To pa je moč doseči, če v podjetjih smotrno zaposlujemo, Če odpravljamo po­manjkljivosti pri nagrajevanju, če razvijamo varčevanje, zbolj-lujemo organizacijo dela, uveljavljamo dosledno nagrajevanje po učinku, skrbimo za ustrezno vzgojo kadrov, obvladujemo so­dobno tehniko ln tehnološke proeeae, skratka uresničujemo vse tisto, kar tako ali drugače vpliva na rast produktivnosti dela.

V resoluciji Je rečeno, vzlic ugotovljenemu skladnejšemu razvoju v vseh področjih našega gospodarstva, še vedno niso odpravljene razlike, k i se nastale zaradi pospešenega tempa industrijskega razvoja. To nam narekuje večjo skrb za področja, k i so i e izostala. Gradbeništvo je na primer doslej zaostajalo •a hitro naraščajočo Investicijsko potrošnjo. Razen tega, da so bile ^investicije za razvoj gradbenlltva premajhne, prevladuje tu tudi izrazito obrtniški način dela. To pa nam lahko škoduje predvsem sedaj, ko J« čedalje važnejša stanovanjska Izgradnja. Zato Je treba prehajati na Industrijski način gradnje, odpravljati neracionalno projektiranje stanovanjskih In drugih zgradb, uvajati tipizacijo ln standardizacijo gradbenih elementov In r a / r vijati večjo zainteresiranost državljanov za gradnjo in vzdrže­vanje stanovanjskega fonda. Med drugim velja predvsem razvi­jati gradbeno m »služnostno obrt, skrbeti za razvoj obrti pred­vsem s izpopolnjevanjem tehnične opreme in z» ustanavljanjem novih obratov družbenega sektorja. /

P r i Investiranju pa velja le bolj upoštevati rekonstrukcije, k i omogočajo hitre učinke, zlasti rekonstrukcije, k i Izboljšujejo strukturo proizvodnje.

Resolnclja našteva tudi podrobne naloge, ki j ih velja uresni­čevali zato, da bo preskrba mest In industrijskih središč čim boljša. Rečeno Je, da Je napredek kmetijstva, to je zvišanje kmetijske proizvodnje ln njena socialistična preobrazba v pogo­jih socialistične graditve enoten proces. Pospešujemo ga lahko ziasti s hitrejšim nadaljnjim organiziranim razširjanjem in utrjevanjem socialističnih kmetijskih organizacij, kmetijskih po­sestev in zadrug, k i so edine sposobne organizirati moderno pro­dukcijo ter socialistično kooperacijo t Individualnimi kmeti in so s tem tudi poglavitne nosilke razširjene reprodukcije v kme­tijstvu.

K boljši preskrbi tržišč, predvsem v mestih In industrijskih centrih lahko ljudski odbori odločilno prispevajo s tem, da po­spešujejo zlasti kmetijsko proizvodnjo v neposredni okolici mest. Seveda pa velja tudi misliti na razvoj trgovine. Prodajno mrežo J« treba Siriti po Izdelanem programu. Zlasti pa je važna organi­zacija prometa s kmetijskimi pridelki, predvsem organjzacija Odkupa, prometa, vskladlSčenja in hlajenja, pa tudi same pro­daje.

To je Ie nekaj nalog, k i Jih vsebuje resolucija IV. kongresu T Svojem prvem delu In te, kakor tudi ostale naloge uresnlčuj-

Vsi, kajti uresničitev lahko vpliva na povečanje proizvodnje •torilnosti dela, na Izboljšanje življenjske ravni nas vseh.

Razstavljen je celo leteči krož­nik s pravim bencinskim mo­torčkom, k i vi&i v zraku, p r i ­pet z v r v m i pod strop. — M l a ­dina občine MeitUka se je pred­stavila s š tevi lnimi izdelki iz lesa. Kožolof, šupe, lesene h i ­šice, vozovi, zelo lepe risbe, vse to stoji po pult ih, leži po tleh in visi po stenah. — Crno-maJJČani razstavljajo kar cel alkimist ični laboratorij. Vodno kazalo, destilacijski aparat, elektrolitska naprava, obiočni-ca za varjenje, vse narejeno iz .steklenih cevk, starih konzerv-nih škate l j . žice in še mar š i -

2e pred leti je nameravalo socialno zavarovanje Videm-Krško kupiti v Krmelju hišo, v kateri bi bil novi krmeljskl zdravstveni dom. Sedanja ambu­lanta je se vedno v jpreurešenih svinjakih bivše rudniške ekono­mije. Ker z nakupom hiše ni bilo rdi, BO Kirmeljci Izvolili pripravljalni odbor za gradnjo zdravstvenega doma, ustanovili režijsko skupino ln naročili na­črte. Gradi ti sfe'začeli v lastni režiji in so »a izgotovili do plošč« nad kletjo. Delali so udarniško, z zbiralno akcijo Pa so nabrali nekaj materiala in precej denarja. Za gradnjo so prispevali: okrajni zavod za so­cialno zavarovanje bivšega okraja Trbovlje 1,3 milijonov dinarjev, k i Je tudi plačal na­črte 1,2 milijona so dobili od

rudnika, 1,1 milijon pa Je pr i ­spevala ambulanta.

Zdravstveni dom građi sedaj pod'jetije »Gradbenike ix Brežic. Pod streho bo 3. julija, popolno­ma gotov pa predvidoma šele prihodnje leto. Gradnja bo stala 12 milijonov dinarjev. V novem zdravstvenem domu bodo pro­stori za splošno ambulanto, d i ­spanzer za matere ln otrok«, rentgen, sobna ambulanta in le­karna.

METLIKA VABI

Občinski odbor Zveze borcev iz Metlike vabi vse borce in aktiviste, k i so se med N O B bori l i v Beli krajini, da se udeleže svečanosti ob' odkritju spominske plo-(če prvemu padlemu par­tizanu v metl iški občini. Plošča bo odkrita na Mačkovcu pr i Jugorju na dan borca 4. jul i ja ob 14. uri- Po proslavi bo na Mačkovcu in na J u ­gorju p r i Badovlncu veselica.

Občinski odbor Z B N O V Metl ika

njo 1,1 mil ijona kosov. Proizvod­nja je na to iz leta v leto nara­š č a l a In dosegla lani 1,5 mil i jo­nov kosov.

opekarna Je letos kupi la nove stroje za izdelavo opeke, nima pa ie izgotovljenih n a č r t o v za posta­vitev novega obrata. Prav take' te nI d o l o č e n a lokacija, kje naj bi ta obrat stal. N a č r t Izdelalo Projektivno ; ce-IJe. Predvidevajo, da I imod-nje leto ž e stekla proizvodnja z novimi stroji, k i bodo imeli zmog­ljivost 3 do 4 milijone opeke let­no. Resiti pa bo treba š e v p r a š a ­nje p e č i . kajti stara p e č bo imela premajhno zmogljivost.

L e t o š n j i p lan . k i predvideva proizvodnjo 2 milijona kosov, je bil postavljen tako visoko zato, kor je bilo predvideno, da bodo ie letos obratovali novi stroji. Ker novi stroji Se ne obratujejo, pa tudi vreme Jim je nagajalo, predvidevajo, da bodo proizvedli letos 1,5 do 1,6 milijonov opek. Snrovtnsikih zalog (gline) ima r u d ­nik dovolj.

Vsa metliška občina bo letos elektrificirana

V metl iški občini je razen mesta Met l ike še 58 vasi in zaselkov. Medtem ko so pred vojno imeli elektriko le v Met­l i k i , K r i ž e v 9 k i vasi in v Grada-cu, so bi la v povojnih letih vsa naselja elektrificirana, razen Boginje vasi i n Malega Lešča. Pretekli mesec je pa tudi v Bo­ginji vasi zagorela elektrika. Zdaj je na vrsti še Malo Lešče, kjer bodo prebivalci dobili no­vo razsvetljavo že v kakem mesecu. Kmetje so že pripra­v i l i drogove, k i j i h bodo posta­v i l i s prostovoljnim delom, ostalo pa bo prispevala občina. Tako bo elektrika, ta velika in nepogrešl j iva pridobitev so­dobnega človeka, v kratkem dostopna vsem prebivalcem met l i ške občine. -ar

P r o m e t n i znaki

česa. Med tem pa številni umetn i ško izrezljani leseni

k rožn ik i in drugi okrasni pred­meti iz lesa. Iz metl iškega in črnomal jskega razstavnega pro­stora veje duh belokranjskega past irčka, k i v beli oblekci se­di pod brezo, pase kravice, si igra na piščal ter rezlja s pip­cem, da bi s i pregnal dolg-

MALI OGLASI V DOLENJSKEM LISTU: ZANESLJIV USPEH! Prepričajte se o tem tudi vi!

KOLEKTIV RUDNIKA RJAVEGA PREMOGA

KANIŽAR ISKRENO ČESTITA

SVOJIM S T A N O V S K I M SOTOVARISEM ZA

3. J U L I J — D A N S L O V E N S K I H R U D A R J E V I

H K R A T I P O Z D R A V L J A OB D N E V U

BORCA VSE BORCE IN G R A D I T E L J E

NASE SOCIALISTIČNE STVARNOSTI!

S R E C N O I 2ELIJO

KANI2ARSKI RUDARJI

KDO SKRBI ZA POTROŠNIKA V Lanska letina Je bila zelo dobra, toda vseeno

Je bilo opaziti, da preskrba t r ž i š č a s kmetijskimi proizvodi v v e č j i h s r e d i š č i h n i potekala v redu. Trgovina m bila sposobna pravilno in enakomerno posredovati kmetijske proizvode p o t r o š n i k o m . Bilo Je mnogo nepotrebnega tekanja trgovcev okolj pro­izvajalcev, mnogo n a v z k r i ž n i h prevozov, k i so marsikje po nepotrebnem z v i š a l i cene, nazadnje pa so bila k ljub obil ici kmeti jskih proizvodov mno­ga t r ž i š č a slabo preskrbljena. Zato smo Že lani p r i č e l i r a z m i š l j a t i o pogodbeni preskrbi naselij. Trgovska podjetja naj bi se pred setvijo ugotovila k o l i k š n a k o l i č i n e kmetijskih pridelkov bodo po­trebovala in naj bi za te k o l i č i n e sklenila z za­d r u ž n i m i organizacijami pogodbe. T a k o bi dosegli troje: proizvajalec b. vedel vnaprej noliko lahko pridela ln proda, t r ž i š č e ' bi bilo vnaprej preskrb­ljeno in tudi cene bi bile stalne. T) tem smo mno­go govorili ln mnogo pisali. Ce pogledamo stanje na na4nm t r ž i š č u v l e t o š n j i pomladi, ugotavljamo, da se od lanskega ni mnogo spremenilo. N a š a pod­jetja so sklenila zelo malo pogodb za preskrbo »rndiSč. To In Se marsikaj drugega Je ugotovil Okrajni sindikalni svet Novo mesto na r a z š i r j e n i seji sekretariata v soboto, 27. Junija.

Podoba našega trga V preskrbi dolenjskih s r e d i š č z zgodnjimi po-

vrtnlnami in sadjem so nekatere t e ž a v e . Dolenjska nima podjetja, k i bi skrbelo za te proizvode, ker •o potrebe po njih premajhne. V e č j i h k o l i č i n se zaradi nagle okvare ne i z p l a č a nabavljati, m a n j š e k o l i č i n e pa proizvode p o d r a ž i j o . Podjetje za pro­dajo sadja in zelenjave imamo le v Novem mestu, v vseh drugI b s r e d i š č i h pa so le prodajalne v okviru m e š a n i h trgovskih podjetij.

K e r potrebujemo le majhne k o l i č i n e , moramo s k u š a t i organizirati lastno proizvodnjo s p o m o č j o pogodbene preskrbe. P o t r o š n i k i so vajeni kupovati te izdelke predvsem na ž i v i l s k e m trgu od nepo­srednega prorzvajalca-kimeta. Cene v trgovin j so n i ž j e , blago Je tudi k v a l i t e t n e j š e , vendar p o t r o š ­nik tega š e ni uvidel . Kmetijske zadruge se redko pojavljajo na ž i v i l s k e m trgu kot neposredni pro­dajalci raznih- vrtnin !n sadja. V primerih t a k š n e Intervencije smo ugotovili, d « se Je stanje takoj I z b o l j š a l o . T a k š n i posegi bi moral i biti n a č r t n o pripravljeni , kmetijske zadruge pa bi z nj imi vplivale tako na z n i ž a n j e cen na ž i v i l s k e m trgu kot tudi v trgovini. O b č i n e , kmetijske zadruge in trgovske organizacije so doslej o tem premalo r a z m i š l j a l e .

Kaj je z mesom? Pred dvema mesecema Je p r i č e l o prlmanJkovaU

govejega mesa Pred mesarijami v Novem mestu so se p r i č e l i pojavljati »repi« — vrste č a k a j o č i h gospodinj. S l i š a t i Je u p r a v i č e n o krit iko p o t r o š n i ­kov o prodaji govejega mesa »pod p u l t o m « . Upra­v i č e n o se tudi v p r a š u j e m o : ali n o v o m e š k a mesa­rija res nt sposobna odkupiti toliko goveda, koli­kor ga potrebuje za n a š trg, ko vemo, da na na­š e m p o d r o č j u odkupujejo š t e v i l n a mesarska pod­jetja lz republike? A l i Je Mesarija Novo mesto že sklenila pogorjjbe za preskrbo z govedom s katero od n a š i h kmetijskih zadrug? A l i ne bi bilo dobro ustanoviti Se eno k o n k u r e n č n o mesarsko podjetje in bi potem preskrba z mesom potekala bolje? Trd'tve nekaterih, da bt bilo to negospodarsko, postavlja na laž primer Mokronoga, kjer Imajo kljub temu da je naselje majhno, dve mesarski podjetji In vedno dovolj govedine ln ostalega mesa! Ž i v i n s k i sejmi so ukinjeni ln uvedena do-gonska mesta pri kmetijskih zadrugah, atadruge imajo mnogo ž i v i n e v pogodbeni reji pri kmetih proizvajalcih Da b! bila o m o g o č e n a preskrba po­t r o š n i k o v s svinjskim mesom, kada# govedine pri­manjkuje, odkupijo d r ž a v n e rezerve vse odvisne k o l i č i n e m a š č o b . Al i niso s tem ustvarjeni Mesa­riji u g o d n e j š i pogoji za odkup ž i v i n e ? T o io vpra­š a n j a , k i se nam vsiljujejo, ko gledamo zjutraj vrste č a k a j o č i h gospodinj. T a v p r a š a n j a zahtevajo nujno r e š i t e v , ker komo sicer morali pokazati na krivce.

In še beseda o mleku in jajcih Nova prodajna cena za mleko v mlekarni Je

36 dinarjev liter. Mlekarna Novo mesto zaradi t e ž k e g a gospodarskega stanja uvaja proizvodnjo brezalkoholnih p i j a č v ž e l j i , da bi se s tem go­spodarsko sanirala. T a k ukrep Je vsekakor vre­den pohvale. Je pa š e nekaj kar ni razveseljivo. Mlekarna Je leta 1957 odkupi la 2 mi l i jona 400 t i s o č litrov mleka, lani pa le š e 1 mi l i jon 700 t i s o č litrov. Opozarjamo, da so v k o l i č i n i odkupljeni lani v š t e t e tudi » u v o ž e n e « k o l i č i n e , odkupljene na ko­č e v s k e m p o d r o č j u . M l e č n o s t torej pada. P r i tem pa gradimo p i t a l i S č a telet ln p r a š i č e v , k i potre­bujejo v e č sirotke, kot n a š a mlekarna odkupi mle­ka. Tukaj nekaj manjka , zato smo m i š l j e n j a , da nI prav, č e se s k u š a mlekarna sanirati s proizvod­njo brezalkoholnih p i j a č , ko Je treba njen obstoj r e š e v a t i pri proizvodnji mleka.

In ie nekaj o Jajcih. Letos v z imskih mesecih so bila Jajca na ž i v i l s k e m trgu po 25 dinarjev kos. Takrat smo ugotovili , da Je tudi to v p r a š a n j e « p r a v o č a s n i m posegom m o g o č e r e š i t i . Svet za bla­govni promet, trgovinska zbornica ln o b č i n a Novo mesto so ugotovili , da mora Gospodarska poslovna i veza Novo mesto v ž i v i sezoni odkupit i primerno reiervo i»J° ' n ^ v s k l s d i š č i t l v ljutoljanskl h l t -dUnict za k r i t i č n o sezono. T a Jajca bi bilo m o g o č e prodajati po 1« do n a j v e č 90 dinarjev kos. Skla­d i š č n i prostori v l jubljanski hladilnici so Is vedno na razpolago, toda O P Z Novo mesto n i doslej •hranila tam nit i enega Jajca.

Skupne nabave ozimnice Cez trt mesece bodo p o t r o š n i k i p r i č e l i naku­

povati ozimnico: krompir , repo. zelje ln razne vrste sadja. Se Je č a s . da trgovska podjetja skle­nejo pogodbe s proizvajalci o dobavi teh p o t r o š n i h predmetov. Sindikalne p o d r u ž n i c e naj takoj med č lan i delovnih kolektivov p r i č n o z akcijo Jesenske nreskrbe Ugotovijo naj k o l i č i n « posameznih p r i ­delkov, k i Jih potrebujejo l n o tem obvestijo trgovska podjetda, da Jim bodo te k o l i č i n e zago­tovila Letos ne smemo v e č ponoviti tradicionalne­ga nakupovanja posameznikov p r i kmetu. N a š e kmetijstvo Je s pogodbeno proizvodnjo ž e spo­sobno s p o m o č j o kmet i j sk ih zadrug dati na trg zadostne k o l i č i n e kval i tetnih izdelkov. Seveda si pa moramo prej te k o l i č i n e pr i zadrugah zagoto­viti s pogodbami. T o Je naloga trgovskih podjetij. Cas b e ž i , zato moramo pohiteti, ker bodo si<'er zadruge Imele sklenjene pogodbe za vse k o l i č i n e z drugimi s r e d i š č i , pr i nas pa se bo oonovMa pe­tem iz lanske Jeseni,

Naloge družbenih organov T o Je le b e ž n a stika stanja v n a š i preskrbi. na

Da Je ž a l o s t n a , Je k r i v i h mnogo ljudi. P o t r o š n i š k i sveti se pogosto v p r a š u j e j o : le kaj naj delamo? Danes smo j i m nakazali vrsto nalog. Ne le trgov­ski lokali , tudi v p r a š a n j e ; od kod trgovina na­bavlja, kako nabavlja In č e Je zagotovila zadostne k o l i č i n e zdravih izdelkov, naj bo skrb p o t r o š n i ­š k i h svetov Sveti za blagovni promet na o b č i n a h so doslej naredili za pogodbeno preskrbo mest zelo malo ali n i č V okolici n a š i h mest s 0 š t e v i l n e kmetilske zadruge, ki ž e pridelujejo vrtnine l n zgodnje sadje aH pa so pripravljene to pridelo­vati. Z a l prodajajo vse to drugam, ker Jim n l h č s od n a š l b trgovcev nI povedal, da potrebujemo to tudi mM Trgovinska zbornica Novo mesto Je le ozka stanovska organizacija trgovcev, ki š e n i pogledala malo dlje do p o t r o š n i k a . T u d i zbornica

l e d o l ž n a ukrepati, da bi potrošnik v okviru m o ž ­nosti dobil to kar potrebuje. Preskrba naših mest Je pomembno v p r a š a n j e , zato morajo o njem raz­pravljati tudi zbori proizvajalcev. Spomladanska sezona Je minila In le redka podjetja pri nas so oskrbovala p o t r o š n i k e na osnovi sklenjenih pogodb.

Jesen se b l i ža . Cas Je, da s starim n a č i n o m prenehamo In da za Jesensko obdobje sklenemo pogodbe o preskrbi n a š i h mest. Ce tega ne bo, bomo raoralj poiskati krivce in povedati n a š i m de­lovnim ljudem: t o v a r i š ta In ta Je kriv , da »1 pri nas mesa; ta — da nI zgodnjega sadja, ta — da ni Jajc, ta — da nI krompirja In tako naprej,

•C nI

150 let K R M E L J A P r v i zapiski o rudarjenju v

Krmel ju izvirajo iz maja leta 1809. Proslave 150 letnice rud­nika pa bodo na praznik ru­darjev 3. jul i ja . Do osvobodit­ve je b i l rudnik vedno v pr i ­vatnih rokah.

SINDIKAT ZARES DELA Rudniški sindikat je sodelo­

val pri sestavi tarifnega pra­vi ln ika in pravil podjetja, pr i pripravah za proslavo 150-let­n i ce in p r i razl ičnih prostovolj­nih delih. Sindikat je b i l tudi pobudnik obnove počitniškega doma v Pacugu, kjer 'je pr i ­pravi l za svoje člane, k i bodo šli na oddih, 12 ležišč. Postavili so tudi tri vikend hišice. J u l i ­ja bodo šli na dopust p rv i de­lavci. Dnevni počitniški pen-zion bo od 300 do 400 dinar­jev na osebo, vendar bo za vsakega č lana sindikata pr i ­spevala sindikalna podružnica po 150 din dnevno. Lani In le­tos je sindikat organiziral v Pacuig osem izletov, k i so bi l i združeni s prostovolinim delom za ureditev počitniškega doma. Razen tega je sindikat že pr i ­pravil . ;n bo še, razne izlete.

PEVCI IN GODBA Krmeljski pevci-rudar j i so

b i l i pred nekaj leti zelo pozna­ni, a so potem popustili. Sedaj imajo spet redne vaje, na ka­terih se uče novih pesmi. V s i trije zbori (moški, ženski in mešani) so j ih naštudira l i okoli 20, z njim :. bodo nasto­p i l i za 150. obletnico.

Krmeljska godba na pihala je dobila instrumente pred dvema letoma, vendar bodo za letošnji rudarski praznik god­beniki prvič javno nastopili. Pod vodstvom novega kapel­nika Alojza Bastardija, k i je prišel k rudniku letošnjega maja, so naš tudi ra l i že himno, tri koračnice in polko. Godbe­niki so večina mladi fantje, k i razen napornega dela v rudni­ku redno hodijo na vaje

P r i rudniku je zaposlenih 440 delavcev, računano z opekar­no 478. V prvem polletju so nakopali 57.900 ton premoga ali 7300 ton več kot v istem obdobju lanj in prekoračili le­tošnji polletni plan, k i je 50.800 ton za 13.97%. Znižalo se je tu­di š tevi lo zaposlenih od lan­skih 519 na letošnje polletno povprečje 473; hkrat i so se ob­čutno dvignile jamske in rud­niške storitve medtem, ko so

UREJENO KOPALIŠČE U k o p n e nefcaj padle.

Bazen za kopanje so uredili rudarji že lani . K e r je b i l zgra­jen s prostovoljnim delom v enem mesecu, so mu dali ime »Udarnik*i. Letos bodo uredili še okolico bazena, zgradili b i ­fe, s t ranišča, slačilnice, garde­robne omarice ta postavili tu­še. Tudi ta dela bodo opravlje­na udarn iško . — Mater ia l za gradnje so v glavnem napro­si l i , nekaj denarja pa je p r i ­speval tudi rudnik iz »sklada 2/3«. Otvoritev novega bazena bo za rudarski praznik.

TARIFNI PRAVILNIK IN PROIZVODNJA Pretekli če t r tek je občina

Sevnica potrdila tarifni pravi l ­nik rudnika, k i predvideva po­večanje tarifnih postavk za 2,3 odstotka. Z novim tarifnim pravilnikom so odpravili tudi nesorazmerja med postavkami, k i so bila v starem tarifnem pravilniku. Normiranih ima­jo 60% jamskih del, skupno pa je normiranih 73% deL

Kolektiv rudnika rjavega premoga

K I P R A Z N U J E LETOS 150-LETNICO

ČESTITA Z A OBSTOJA R U D N I K A ,

R U D A R S K I P R A Z N I K 3. J U L I J —

IN Z A D A N B O R C A — 4. J U L I J —

V S E M S L O V E N S K I M R U D A R J E M IN

B O R C E M NOV, H K R A T I P A POŠI­

L J A BORBENE P O Z D R A V E Z A 40,

OBLETNICO Z K J .

R U D N I K K R M E L J NUDI R J A V I P R E M O G Z A

GOSPODINJSTVO IN INDUSTRIJO PO Z E L O

UGODNIH C E N A H TER I Z D E L U J E ZIDNO O P E K O

* V juniju 1960 bodo predvi­

doma odprli jamo Majcen II, kjer je zalog premoga za p r i ­bližno 15 let. Gradnje in osta­le priprave, k i bodo opravljene za izkoriščanje premoga, tečejo že drugo leto. Za odpiranje te jame so dobili zvezno posojilo 26 milijonov dinarjev, i z last­nih sredstev pa bodo porabili 80 milijonov.

V Jami *3. junij*« so letos pr­vič uporabili za prenos pre­moga od kopa do železnice garnituro en ©verižnega jam­skega transporterja. — Njena zmogljivost je prenos 120 ton premoga v izmeni. Stala je 2,8 milijonov dinarjev.

Prihodnje leto nameravajo kupit i še tri take garniture, k i bodo prispevale, hkrat i z bolj­šo organizacijo dela,, k poveča­nju jamske storitve. Do vznož­ja seperacije bodo še naprej vozili premog z ozkotirno že­leznico, od vznožja do separa-cije pa bo premog še letos no­s i l 100 m dolg tekoči trak.

Rudnik ima Že d v e leti svo­jega varnostnega tehnika. Š te­vi lo nesreč iz leta v leto pada, posebno v zadnjih dveh letih,

v prvem polletju letos pa j< minimalno. Delavci dobijo po­zimi toplo pijačo, poleti pa nič. Ker so rudarji skoro sami pol-proletarci, je za enkrat še ne­mogoče uvesti topli obrok hra­ne.

Rudnik izdaja tudi svoj ča­sopis »Dolenjski rudar«. Dobi ga vsak delavec brezplačno. — Na ta način je obveščen ko­lektiv o vseh sklepih delavske­ga sveta in upravnega odbora ter sploh o vseh važnejših do­godkih v rudniku in po svetu.

PROBLEM: PRODAJA! Rudnik ima težave s proda­

jo debelih vrst premoga, pred­vsem košovca i n kockovca. — Glavni odjemalec te vrste pre­moga je pr i njihovem rudniku široka potrošnja, pr i ostalih rudnikih pa železnica. K e r po­trošniki — privatniki v polet­nih mesecih ne porabijo toliko premoga, so v prvem polletju v Krmel ju zdrobili skoro 50% proizvodnje debelega premoga, ker so ga le tako lahko pro­dal i . Zaradi drobljenja zgub­lja rudnik okoli 30 milijonov dinarjev letno. Železnica se brani njihovega premoga zato, ker ima nekaj več pepela kot premog ostalih rudnikov, č e ­prav ima višjo kalor ično vred­nost kot na primer velenjski. Železnica je do leta 1954 kupo­vala njihov premog, potem pa ne več. Mis l i t i pa bi bilo dobro na to, da bi rudnik ponovno pridobil za svojega odjemalca tudi železnico, kajti 9 tem bi j im bilo občiStno pomagano. Zanimivo je še to, da sta naj­boljša kupca krrneljskega pre­moga Zagreb ta Maribor.

Jože Prime

Oo prazniku slovenskih rudarjev pošiljamo tavdusem v Krmelju, Kanižarici, na Senovem, v Kočevju, Globokem in »Kremenovcem« v Novem mestu, Leskovcu, Mokrem polju ter delavcem

»Kremenice« tovariške pozdrave in čestitke!

Spored kulturnega t a o H - n o °b 150-letnici obstoja U S U I L d rudni!«, KrmelJ

V preteklih dneh so prebi­valci Krmeija že M i l na neka­terih prireditvah, s katerimi slavi kolektiv rudnika 150-let-ntco svojefa obstoja. Razen filmskih predstav j« bUo zad­njo nedeljo v Krmelju keglja-Sko tekmovanje, gasilska vese­li oa, pevski koncert domaČega pevskega zbore, šahovski tur­nir, otroška filmska predstav«, včeraj pa je Svoboda igrala BerveUtjevo »Ljubezen treh kraljev«.

Nocoj bo v Krmelju več stvari: domača godba bo prvič nastopila v domu Svobode, mladi proizvajalci bodo pripra­v i l i kresovanje lin ognjemet ob 21. uri. Ob 18. url bo Izredna kino predstava »Vojak Svejk«. Na dan radarjev, v petek zju­traj, bo budnica domače godbe. Ob osmih bo slavnostna seja delavskega sveta, ob devetih ps akademija v domu Svobo­de. Na akademiji bodo razdelili nagrade tovarišem, k i delajo v rudniku že »0 let; sledil bo ogled rudarske razstave. Ob 16. uri promenadnl koncert ob ko­palnem bazenu, nato zabava s plesom. Igrala bo godba na p i ­hala lz Radeč.

V sobote, 4. Julija, bo v K r ­melju šahovski brzotuirnlr za prvenstvo Dolenijske; začetek ob 9. url . Ob 10. url predstava filma »Kala« za otroke. Zvečer

bodo vrteli dva filma• »Novo­letni ples« ln »Kala«.

V nedeljo, 5. Julija, bo ob 14. uri nogometna tekma, ob 18. uri pa film »Novoletni ples«.

8. maja Je p r i š l o v Rudniku r ja ­vega premoga v K a n i ž a r i c i do z r u š k a . Proizvodnja je zaostala za tr, dni . a bi š e za v e č , č e se ne bi hitro zna&ll. P r e š l i so n a m r e č na pridobivanje premoga lz no­vega vpadnlka. Predenj so posta­vil i pred kratkim kupljen star iz­vozni stroj, zgradili provizorij , stolp in lopo. ln izvozni stroj. T a vpadndk bodo I z k o r i š č a l , p r i b l i ž ­no mesec dni , dokler ne bo stari usposobljen za proizvodnjo.

Polletni plan, k i Je bi l 22.300 ton premoga, so navzlic z r u š k u pre­k o r a č i l i :n nakopali 23.000 bon pre­moga. Nj ihov letni plan Je 52.000 ton, kar je za 13.000 ton v e č od lani, V i š j i plan Je bil postavljen z ozlrom na odprtje novega vpad­nlka in jame.

Rudnik ima zaposlenih 388 l judi , od tega j ih dela 170 v jami, osta­l i p a v strojnem obratu, delavni­cah, pisarnah in na zunanjem ob­ratu. Njihov tarifni pravilnik Je potrjen. P l a č e so p o v e č a l i p r i -b u ž n o za 800 dinarjev na zapo­slenega, vendar ne p r i veeh ena­ko. Novo p o v p r e č j e p l a č je 15.000 dinarjev. V e č i n a del je akordlra-nih P o v p r e č n a odkupna storitev na truosa je 2,5 t o n « .

Investicije

»KREMEN Praznik rudarjev slavijo tudi

delavci in nameščenci rudnikov nekovinskih rudnin K R E M E N Novo mesto, o katerih amo leto« te nekajkrat poročali Kakšen Je njihov delež v narodnem go­spodarstvu. Je naftim bralcem že znano iz prejšnjih člankov. Da pa si kolektiv prizadeva z vse­mi silami datj skupnosti kar največ, naj potrdi tehle nekaj ugotovitev:

»Namesto zmanjševanja proiz­vodnje lahko govorimo letos *a_

Spet 10 stanovanj Pred dvema mesecema je kr­

meljski rudnik dogradil 4-sta-novanjski blok, k i je stal W> mi­lijonov dinarjev. Pred kratkim so začeli pripravljati predračun za nov 6-stanovanjski blok, k i bo dograjen predvidoma prihod­nje leto.

mo o njeni nenehni rasti«, nam Je v torek zjutraj razložil direk­tor podjetja tov. Niko Križanec

Dom rudarjev v Kočevju odprt

V nedeljo so imeli v Kočev­ju v okviru V . rudarskega ted­na zborovanje, k i ga je prire­di la rudn i ška organizacija Z K v počast i tev 40-letnice K P J ln S K O J , jut r išnjega Dneva ru ­darjev ter velike gladovne stavke pred 25 leti . Ob tej p r i ­ložnosti so odprl i nov klubski dom kočevskih rudarjev in od­k r i l i spominsko ploščo prv im komunistom-rudarjem lz K o ­čevja, k i so že pred 40 let i pr­vi nastopili revolucionarno pot. V Kočevju so ta dan odprli š e razstavo »40 let K P J * , imeli pa so tudi š tevi lne uspele k u l ­turne prireditve.

iimiiiii i wmmm -.ittnmtiiiitvtHnn-tmnMnnnMnmmittii OTIMM^^ IIIIIIIIIIIIP!IHin!llllll!lll!lll!lllll«n!!!l!lllWl« iifflniiiimHRiM™

Pod Bohorjem raste mesto

Reportaža s Senovega za letošnji 3. tn 4. julij

Pred menoj Je fotografija Senove­ga. Njena panorama zajema le ozek del rudarskega kraja. N i to porume­n i l i n zbledel košček papirja, k i ga je posnel nekdo že pred petnajstimi ali še več leti . To Je slika Senovega pred tremi, št ir imi l e t i Zamislimo se ob tej podobi, kajti ča s beži in spre­minja podobo kraja. Ne, nt to le čas, to so roke« mladih, k i so s podporo starejših, izkušenih, počasi, iz dneva v dan, |z meseca v leto spreminjali podobo kraja in življenja v njem. Pod Bohorjem raste nov rod, z nJim pa mestece. Učno in belo, prav nič rudarsko turobne podobe.

Gledam to podobo i n misl im. Res, le nekaj let, da ona po vojni n i t i ne r ačunam, pa se je toliko naredilo! Čeprav radi tarnamo, da smo mar­sikaj zamudili , kar Je res, smo ven­darle tudi Senovčani prav pridno de­la l i . Med občinskim domom in po­nosno Šolo se bohoti lepa večstano-vanjska občinska hiša, ob glavni ce­sti navzgor so zrasla mnoga nova po­slopja, moderno urejena z lokali , ta­ko da središče rudarskega kraja vse bolj dobiva podobo urejenega indu­strijskega kraja. Nova mehanična delavnica, obratni prostori, mehani­zacija v jami — vse večji napori ru­darskega kolektiva, da delovni člo­vek varno in koristno prispeva k skupnemu napredku podjetja, zago­tovitev stanovanj, povečanje sto-pKivenlh uspehov v zadnjih letih —

to niso drobne reči, četudi vsak­danje zvene. To so členi v verigi mnogoterih uspehov »krapovskega-življa pod Bohorjem.

• Ustavil sem se pred mladim fan­

tom, ki koplje jamo, po kateri bo speljana cestna kanalizacija. Vroče je in pot mu lije t čela, ko zasaja kramp v polmehko dno.

»Vroče?* »Vroče!*1

Da, marsikomu je vroče, je bilo vroče in pot je zalival oči in usta Še pred leti tdfc po vojni, ko je bilo treba iz ruševin snova pričeti. Ljudje pod Bohorjem so tega vajeni, zato fant z nasmeškom dodaja:

»Ampak, ko bo to zgotovljeno, pri­đe na vrsto cesta, modema, asfalti­rana, skozi vse Senovo. Imam kolo, staro. Jeseni kupim novo, takšno za trideset Hsoč, nekaj sem si že pri­hranil. Zdrčal bom z njtm po asfaltu ln naenkrat bom na postaji.«

Vis ga fanta, si mislim, ta Je pa uren. Računa, da bo že v jeseni ce­sta. Prav! \ s i na Senovem in v Bre­stanici se tega vesele,

• »Salamenaka občina,« se pridu ša

mlad delavec ob zasilnem, komaj 'Še sposobnem mosHčku. ki vodi čez pravkar razbesnell Dovški potok. »Da bi imel Ie nekaj kosov lesa, đa ga popravim, sicer ne bom mogel z ope­ko fateni, tja gor na Poreber.«

»Kaj pa na zbor volivcev kaj greš?* ga vpraša upokojeni Jože, pameten delavec. »Val skupaj b i se morali zbrati i n ga popraviti, saj ob­činski možje radi dajejo denar tja, kjer vedo, da so tudi prebivalci p r i ­pravljeni pomagati. Z združenimi močmi: t i , jaz, občina in ostali bi lahko mnogo napravil i* 1 *

Res je, z združenimi močmi, ob materialni pomoči občine In s sode­lovanjem vaščanov so v teh letih ure­d i l i neš te to malih in potrebnih asa-nacij. S tem se radi pohvalijo v Sedmu, na Gorici , Mrčnih selih i n še v mnogih drugih vaseh.

* Na igrišču Partizana v Dovškem,

na lepem travnatem, toda ne dovolj Izkoriščenem fizkulturnem objektu v Senovem, se leno pode za žogo ne­dorasli fantje. Sopara pritiska In dva al i trije se spuste v bližnji potok namakat noge. Sedaj že živahneje prestopajo Po hladnem kamenju, si brizgajo vodo In vpijejo, da Je ve­selje.

»Mejdun, Lojze, v brigado grem,« zavpije postaven petnajstletnik.

»V kakšno?« »Kakšne pa so brigade? V mladin­

sko vendar! P r i nas bomo pričeli graditi kopalni bazen in mladinci bomo pomagali s prostovoljnim de­lom. Celo brigado bomo imeli , tako so rekli na sestanku.*

»Ti, kdo pa zapisuje?« se oglasi še eden z Igrišča.

»Pridi zvečer na sestanek, pa se vpiši!«

Zganil i so se na Senovem — to­krat spet zares. Hočejo imeti bazen. Sredstva za začetek so, sila pa je ve­l ika . Poletje je skoraj tu, z nJim vroči, sončni dnevi, potreba po ko­panju in sončenju na rašča z vsakim dnem. Mladincem bodo pomagala tu dl gasilska druš tva in če še pr iš te­jemo pomoč — fizično aH finančno — vseh, k i so jo obljubili, potem prav zares Se novčanom prihodnje leto ne bo več treba hoditi v potok. Duša

celotnega »bazenskega gibanja«, če ga lahko tako imenujemo, je Kmetečev Johan. Cesar se je doslej on lotil , Je speljal. In če se je te dni pred praz­nikom pridušal , da se stvar mora pričeti, lahko naredimo piko. Joha-nu bomo vsi pomagali i n prepr ičani smo, da bomo uspel i

Ze ko sem v misl ih končal to po­potovanje po Senovem, sem se spom­nil mladega visokega rudarja, k i je na konferenci senovških komunistov z rudnika čisto brez sramu odkrito in pravilno ocenil nekatere slabosti ter pametno nakazal bližnje naloge. Najlepše je povedal o mladini. Da, mladini je treba več pomoči, vzga­jati jo moramo z osebnim primerom komunistov. Ne moremo od nje le zahtevati tega a l i onega, temveč JI moramo tudi nekaj n u d i t i

To je b i l Peterkočev Jože, samo­nikel, pošten knap. k i ga v kolektivu cenijo. On ve. kako je treba ravnati z mladino, saj je b i l komandant b r i ­gade na avtomobilski cesti. Razen neštetih dolžnosti i n polit ičnega de­la vodi še rudniški sindikat.

»Sedaj se poslavljamo vse čvrsteje na noge,«, je povedal o rudniškem sindikatu. »Želeli b i delavcem čim­več nuditi, tako s strokovno i n sin­dikalno politično vzgojo, zato potre­bujemo predvsem lastne prostore. Morda (pri tem se je hudomušno na­smehnil) bomo le uspeli zbrati po­trebna sredstva,«

»Zakaj?« sem ga zvedavo pobaral. »Za prostore, za dom ln svoje ko-

Mčke. kjer bodo delavci našli r a z ­vedrilo, zabavo, predvsem pa potre­bujemo prostor za Izobraževanje, k i bo v korist nJim samim in n a m v s e m .

* \ Takšno je življenje v knapovski

dolini pod Rohor|em. Ufrlp tega *u-Ifavega rudarskega Življenja dale ton celotni senovškf občini, k i Je v novomp*kem okraju ena najbolj in dustrializiranih občin.

Boris Knstr.njŠek

Za letos ln prihodnje leto Imajo predvidenih gradenj za preko 2M milijonov dinarjev. Investicije se dele v tr i skupine: Jamske, zuna­nje ln m o n t a ž a ter oprema.

Z jamskimi investicij ami, k i z n a š a j o nad 51 milijonov dinarjev, bodo poglobili nov i vpadnlk, zgra­dili č r p a l i š č e ter uredil i Izvozno progo. S 57 milijoni zunanjih in ­vesticij bodo zgradili novo sepa-racljo. kopalnico za delavce in novo c e s t i š č e . ISO mlllijonov dinar­jev bodo porabili za opremo no­ve separacije, č r p a l i š č a , v za po­stavitev Izvoznega stolpa in na­kup Izvoznega stroja. Vse te in­vesticije so delno ž e porabljene, delno pa Jih bodo i e porabil i . K o bo vse zgrajeno, se bo proizvod­nja - č a l a na » . 0 0 0 t premoga letno

Z I n ž e n i r j e m Boletom sva se sprehodila okoli r u d n i š k i h naprav in se pogovorila o m a r s i č e m . P r i novi Jami sva se ustavila:

— Tole Je n a š novi vpadnlk, ki pa se nI d o k o n č n o urejen. Delavci morajo dol po teh lestvah na des-

rekordna proizvodnja!

»V prvem poUethi smo uresni­čili 110 oda t. polletne proizvod­nje, kar je za 13T8 odst. več kot v istem obdobju minulega leta. Vse kaže, da bomo letos dosegli rekordno proizvodnjo 50.000 ton nekovinskih rudnin. Obsežna dela na raziskovanju terena, dviganju kvalitete, rasti storil­nosti ln strokovnosti naših de­lavcev nam vračajo bogate sa­dove. Podjetje se pripravlja na mehanizacijo svojih obratov in proizvodnje, a čimer bo uresni­čilo enega svojih dolgoletnih načrtov. Količinski uspeh? Do konca Junija smo nakopali 22 tisoč 300 ton kremenčevih pe­skov in gline ozir. izdelali č i­stilnih praškov in mase. Naš najnovejši proizvod, detergent-ski prašek DIK, se je že uve­ljavil na trgu; izdelali bi ga b i l i tudi i e več, a smo morali dajati prednost proizvodnji kremenčevih peskov, k i Jih In­dustrija nujno terja od našega ko lek t iva . . .«

Tudi K R E M E N O V I M belim rudarjem — za 8. jnl i j tova-r l i k l SREČNO t

Krmelju obrtne delavnice

V Krmelju ni nobene obrtne delavnice, zato morajo vsi pre­bivalci podpirati šušmarje. Ra­zen obrtnih delavnic potrebuje­jo KrmelJci tudi mlekarno.

Presenečenje! Kmetijska zadruga Tržišče j«

kupila travnik, na katerem na­merava s pomočjo organizacij ln M prostovoljnim delom pre­bivalcev Tržišča ln okolice zgraditi kopališče, nogomeitn0

igrišče m še nekatere športne objekte. Finančno bodo to akci j 0

podprle krajevne organizacije. Igrišča bodo namenjena pred­vsem mladini, k i nima nobene­ga primernega prostora za zabavo.

B

ni. Kasneje bomo zgradili stopnt. ce.

Pokazal mi je tudi pred krat­kim kupljen izvozni stroj, k i Js pravkar vlekel lz Jame v a g o n č e k ,

— V a g o n č e k ima n a l o ž e n i h 1.200 kg premoga, ta stroj pa ima tako zmogljivost, da bi lahko vlekel iz Jame dva v a g o n č k a s po 800 kg premoga. Stari izvozni stroj Je vlekel polovico manj. Urediti pa moramo š e nekaj; V a g o n č e k p r i ­haja iz jame 3 minute in porabi prav toliko č a s a za povratek; v kratkem pa bomo preuredil i iz­vozni stroj tako, da bo potrebovat za povratek le l minuto. Sedaj zapelje v eni izmen v jamo ln v.en po 80 krat. pr i tem pa vozi i uri les. ,

O d bunkerja Izpred jame sta dva delavca vozila premog do ne­kaj deset metrov oddaljenega te­k o č e g a traku, od koder ga je ta odnesel v separaoljo. N a leseni steni, za katero Je stal kotel, Je z nerodno rudarsko pisavo pisalo K A F E J A D R A N .

— K a j pomeni to T — NaSi delavci imajo kljub t e ž ­

kemu delu smisel za humor, j « pojasnil I n ž e n i r . T u kuhamo kavo. k i Jo dobe Jamski delavci in oni so dal i kuhinj i tako ime. Druge­ga toplega obroka n a š i rudarji ne dobe in to zato, ker j ih v e č i n a noti malico od doma in zato. ker bi se m a l i c a ohladila predno bi p r i š l a v jamo.

M e d pogovorom sva prlSla do rostora, kjer pripravljajo zem-Isče za gradnjo nove separacijaj

Prihodnje leto: 100-letnica rudnika Kanižarica

— Nova » e p a r a c l j a bo stada tu. Gotova bo Is letos, opremljena pa iele prihodnje leto. Do nove se­paracije bo p r i š e l premog po te­k o č e m traku iz bunkerja, k j bo postavljen p r i b l i ž n o 100 m od se­paracije. Do bunkerja bodo pri ­peljali premog z v a g o n č k i , k i Jih bodo potegnili iz Jame. Novo se-paracljo ln vpadnlk bomo odprti

V vsako hišo na Dolenj­skem in v Sp. Posavju t »DOLENJSKI LIST«!

prihodnje leto. O b otvoritvi bo veliko praznovanje, kj bo zdru­ž e n o s proslavo 100-letnice obstoja rudnika.

Poznanih zalog premoga ima rudnik za lfiO let, č e ga bodo Iz­kopali vsako leto 100.000 ton. Upo­š t e v a t i pa Je treba, da š e ni ves o k o l i š k i teren raziskan.

Rudnik Ima Best tovornjakov, en avtobus in osebni avto. Tovornja­ke uporabljajo za prevoz premoga In lesa. Avtobus Imajo š e l e dva meseca. Z n j im vozijo delavce na delo ln z dela. namenjen pa Je tudi za izlete.

T e ž a v e rudnika so stanovanja. Nekaj sredstev za gradnjo so ž a dobili , nekaj pa j ih š e bodo ln tako bo predvidoma ž e prihodnje leto stal pr i koloniji nov osem-najstanovanjski blok, kj bo ve­ljal 30 milijonov dinarjev. Patre-bovall b i tudi novo upravno po­slopje.

9* eno t e ž a v o Imajo, n a m r e č precej n e o p r a v i č e n i h izostankov, predvsem med sezono k m e č k i h del. R e š i l i so ga tako. da vsake­mu zaposlenemu za vsak neupra­v i č e n izostanek odbijejo 28% od nagrade, če ima torej š t i r i ne­u p r a v i č e n e Izostanke, sploh na more biti u d e l e ž e n pri delitvi do­b i č k a .

Poslovil sem s « i n zavil proti Črnomlju. P r i stari r u d n i š k i ko­loniji se je Igral kup otrok, s ka­terimi sem se tudi malo pogo­voru. Ivan Je dal zobe m i š k i . Breanikova. ki hodi i e v peti raz­red, pravi , da bo trgovka. Pes Tarzan Je ukradel neki gospodi­nj i lz k o š a r e č e b u l o in jo prinesel. Dobrlkal se mi je na vse n a č i n e in me Igraje grlzel za roko. Re­kel sem mu, da Je lump ln on je veselo pomigal z repom. Majhno dekletce je povedalo, »da je T a l -zan p l i d e n « ln da ga d r a ž i j o ka­dar ima kost.

S r e č n o rudarji , s r e č n o d r u ž i n e l

M l a d i n c i senov^ke rudarske g o d b « vadijo. P r i d n i so ti fantički in ljudje j ih povsod z navdušenjem pozdravijo

K U L T U R A IN P R O S V E T A

r / O o s t a jutranja megla se je za-U čela naglo redčit i . In potem

C - / — kot se pogostoma zgodi v pianinah — se je kar na lepem vzdig­nila na k r i l i h lahnega vetra. Začu­deni smo se znašli pred neznano vas­jo, k i jo je obsevalo toplo sonce. Ta prekleta megla nas je izdala, ko smo jo najbolj potrebovali. In nič dru­gega nam ni preostalo, ko da ležemo za redko bodljikavo ograjo in se po­govorimo, kako in kaj .

B i l i smo preznojeni, umazani, lač­ni in utrujeni. Ze več dn i smo se iz­mikal i preganjalcem. Sinoči se nam je nekako posrečilo zabrisati sled za seboj — pomagali so nam dež. megla in neki past i rček.

Vide l i smo j ih , ko so nedaleč od nas kadi l i . S l i so kot stekli psi, besni in trmasti. Ze to, da smo j im vsaj za nekaj časa ostali za hrbtom, nam je omogočilo, da smo se malo umir i l i i n nehali sitnariti drug nad drugim. Vsaj za kratek čas smo imeli prilož­nost premisliti , kam sedaj.

Skleni l i smo, da pojdemo v novo smer — kakor se nam je najbolje zdelo. Opotekali smo se skozi noč in goščavo, da b i č imveč pridobili na času. In ko sta se nam začela samo­zavest i n upanje že vračat i , nas je zdala megla, k i smo j i največ za­

upali. Vasi si nismo mogli ogledati, kot

bi bilo potrebno. Ležala je na vrhu klanca, nedaleč od nas. Plot, izza ka- , terega smo laže oprezovali, je bU tako redek in okrog njega taka či­stina, da že poceniti nisi mogel — kaj šele, da bi stopil stran — ne da bj te opazili iz vasi. Med oprezova-njem smo znova začeli drug druge­mu očitati, zakaj smo za nekaj časa legli — to sem b i l svetoval jaz — in počivali, pa zakaj smo se mudili , ko si je najmlajš i med nami poprav­ljal raztrgano opanko. Iznenada pa se je zgodilo nekaj, kar nam je v hipu zavezalo jezike. Za živo mejo. tam od, vasi, smo zaslišali' glasove in klice, nato pa malo bliže glasove in korake.

»Nekdo gre,* je rekel srednji in odpel varovalko na puškinem zapi-raču.

»Ne streljaj brez potrebe,« sem ga opozoril ln se že sam pripravil . Sku-Sal sem se čimbolj približati živi meji. Se prej. ko sem znova legel, je na desni zašumelo grmičevje v plo­tu in na našo stran ie ^knčUo mlado

tiekle. Začudeno je obstala pred na­mi, ki smo se imeli malone za izgub­ljene, in nas vse prevzela s svojo le­poto. Res, ta lepota nas je prevzela in prešinila kakor rezilo, kj zapusti neizbrisno sled.

Bržčas smo bili videti grozni. Pre­plašeno nas je gledala, bila je bleda. Obstala ie sredi žarkov jutranjega sonca in igre jesenskih barv, medtem ko so se zadnji oblački megle izgub­l jal i proti planini. Stala je pred na­mi v vsej svoji mladi lepoti, v ve­tru, k i se j i je zaganjal v krilo ter risal vitkost in lepoto njenega telesa. Male prsi so se j i dvigale od začu­denja in strahu ter j i napenjale jopič.

Segla je z roko proti glavi, ko da bi se hotela skrit i . Lepa, lahno sklo­njena glava je bila podobna roži sre-

gi,* je rekla s tihim, zvonkim gla­som. Nasmeh j i je polagoma zginil z obraza in se neopazno spremenil v resnost* nenavadno za njeno mla­dost. V tem hipu &e je edino ona za­vedala, v kakšnem položaju smo.

»S čim te hrani mati, da si tako lepa,« je rekel najmlajši in se lahno dvignil. To je dejal nepr ičakovano in na glas, da smo se zdrznili in vzne­miri l i spričo tega glasu.

Njegovo prostažko vprašanje me je razjezilo. Hkrat i pa sem začutil, da se mi je rodila jeza iz podzavestnega ljubosumja. Srednji je menda to opa­zil , pa je vprašal : »Katera vas pa je to?«

Povedala je. Slišali smo že zanjo. Nekoč je bila naša, potlej pa se je spridila. Pa kaj — za to se niti zme­ni l i nismo.

Todor Vujasinovlć:

L E P O T A di polja. Gledala nas je s plašnimi očmi, k i so bile velike, svetle in vlažne. In prav iz njih je strah naj­prej izginil . V njih je zasijal smeh, ki je Sinil z lahno rdečico Čez bled J lice proti kotom ustnic. B i l o nam je, ko da so te oči in smeh in vsa njena lepota in jutranje sonce in veter, ki se je poigraval z njenim kri lom, raz-gnali vse naše skrbi in muke. Docela smo pozabili na preganjanje in smrt­no nevarnost, ki je prežala na nas. Ko da srno znova začutili življenje v sebi, v travi, v listju, v zraku in soncu. Pozabili smo na krvavo res­ničnost, ob kateri so se nam nekaj trenutkov prej do onemoglosti nape­njali živci, zaradi katere smo sitna­r i l i in drug drugega dolžili, česar nismo bilj k r iv i . Pozabili smo, da smo umazani od blata, preznojeni, lačni, da nas je napor skazil in da smo se malo prej zdeli temu dekle­tu kot nekakšne prikazni.

Z r l i smo vanjo, lačni lepote ln radosti. Ob njenem nasmehu smo se Še mi nasmehnili, vsi trije.

•Oh, kako ste me prestraši l i , vra-

»Cigava si?« je nestrpno vzkl ikni l najmlajši . Povedala mu je.

»Kaj poveš! Dekleta iz vaše hiše so bila vedno najlepša v našem kraju.«

»Res si zelo lepa,« sem se oglasil, da pač nekaj rečem. "-Pri nas doma imamo dekletce. Lepa je. Želim, da bi bila, ko bo zrasla, taka kot ti.«

»Kaj vam j e « se je razjezila. »Ko da ste znoreli. Mislite, da ne vem, kdo ste? Sinoči so vas preganjali pod našimi kolibami. Zdaj pa navalju­jete name z neslanimi Salami.«

Za trenutek je umolknila in uprla zaskrbljene oči proti vasi, nato pa je potiho nadaljevala: »Tamle v vasi so, počivajo in jedo. Vsak hip se utegnejo odpraviti in nadaljevati po­gon za v a m i *

»Vseeno mi je, četudi umrem, sa­mo da sem te videl, lepotica,« je spet začel najmlajši . Oči so se mu radostno in brezskrbno smejale. Go­voril je iskreno — to smo vedeli vsi, z dekletom vred. Toda vedla se je. ko da ni sližala njegovih besed. -"•Čimprej morate od tod. Jaz pojdem

na ono stran njive, vi pa &e stisnite k plotu za menoj do tistih grmov. Ce j ih bom opazila, se bom sklonila, ko

vda popravljam opanko.« . In lahkotno kakor prej se je za­

vihtela čez plot. M i pa smo k tlom sklonjeni krenil i za njo, v zavetju redkega grmičevja.

K o smo se čez nekaj časa znašli v gozdu, je dekle pokazala z roko proti severu.

»Tam so Rudme. Oni mislijo, da ste šli v to s m e r « je rekla. »Govo­r i l i so, da pojdejo tja za vami. Ne vem, kaj bi bilo bolje za vas, menim pa, da vam najbolj kaže oditi tod,* je dejala in pokazala proti severu.

»Ko se vse to konča, te bom po­iskal, Veš,« se je nasmehnil najmlaj­ši, »Jaz nisem iz te vasi. T u vas ne marajo. M i smo se zatekli k teti. Svabi so nam požgali dom. Moji bratje so v neki vaš i brigadi.*

»Vem, kako je s tvojimi domačimi. Brž ko s i povedala, čigava si , sem vedel.«

»Tudi jaz te bom obiskal,« je rekel srednji, k i je najbolje poznal te kraje.

»Tudi jaz pridem, prav zagotovo,* sem smehljaje se dodal. In vsi št ir je smo se zasmejali. Toda mis l i l sem čisto resno, da bom storil, kar sem dejal.

Poslovil i smo se i n se j i zahvalili . K o smo zagazili v hosto, smo se vsi trije kar na lepem ustavili in se ozrli . Gledal i smo za njo. Lahkotno je stopala in se prijetno zibala v bokih. Nenadoma pa je obstala, ko da b i hotela nekaj pobrati. Počasi se je obrnila proti nam i n dvignila roko. Vedeli smo, da je to namenjeno nam. Nato je izginila za plotom in nismo je več videli .

Brž smo stopili naprej. Zaslišali smo glasove iz vasi. Preganjalci so se odpravili na pot.

T ih i in zamišljeni srno hiteli da­lje. Sam ne vem zakaj — čut i l sem, da tudi tovariša, kakor jaz, mislita nanjo.

Okrog poldne smo se ustavili. Naj­mlajši je rekel :

»Ko se vse to konča, jo bom res poiskal, boste videli!«

B i l je mlad in bolj vztrajen od naju. Zavidala sva mu. Naslednjo noč je padel nad neko umazano žab­jo lužo, lačen, prezebel, onemogel Midva sva ostala živa, a je nisva poiskala.

Iz 6. š tevi lke revije B O R E C t '

Film o povratnikih iz taborišč Pod nenavadnim naslovom

»Tri četr t ine sonca« je Triglav f i lm snemal svoj trinajsti slo­venski fi lm, ki ga bodo dokon­čali do letošnjega puljskega festivala. Scenarist Leopold Lahola je iz Češkoslovaške in tako je razumljivo, da dejanje poteka na mali češki obmejni železniški postaji, ki so jo v sporazumu s kulturnim ataše­jem češkoslovaške ambasade v Beogradu imenovali Mostv, spominja pa na resnično po­dobno češko postajo Most. Na tej postaji so se 1945. leta zna­šli interniranci lz nemških uni­čevalnih taborišč. V čakanju na prihod lokomotive prežive ves dan na tej postaji in člo­vek bi pričakoval, da bo vsak od njih povedal svojo zgodbo, kako je prišel v taborišče ali kaj podobnega. Namesto ne­kakega omnibusa pa je scena­rist prikazal tisto fino vmesno obdotoje, ko so se ljudje znašli »med dvema stoloma* — z eno nogo so že v taborišču, z dru­go pa Že doma. Se je med nj i ­mi tovarištvo, k i j ih je vezalo v težkih dneh in j i m pomagalo prenašat i nacis t ične grozote, toda zdaj je že razrahljano. —

Njihove misl i se že m-ude do­ma pr i svojcih, za katere ne vedo, a l i so še živi ali ne. Med­tem ko so do zdaj v glavnem skupno reševali probleme, j ih mora zdaj vsak zase. In v to občutl j ivo tkivo so vtkane drobne zgodbe in doživljaji, ki j ih osebe našega filma dožive na tej postaji. V medsebojnih odnosih se nam razkrivajo nj i ­hovi značaji. Vsak je po svoje zanimiv: Apat ična Holandca, k i še kar naprej šah i ra t a kot sta v taborišču, Francoz, k i ne more premagati domotožja in žalostno konča, Marija, k i jo skrbi snidenje z domom, pa j i sicer t ih i in vase potegnjeni Belgijec nenadoma ponudi ro­ko in j i vrne - zaupanje vase, pa vse do malega Rastka, k i je moral nenadoma prekiniti svo­je o t roš tvo m v partizanih pr i ­jeti puško v roko. V ozadju stoji temna figura cigana — edini med njimi je, k i ne ve kam bi šel, saj nima doma.

Jožetu Babiču, k i je sodelo­val pr i scenariju, je to prva filmska režija, ima pa bogate izkušnje v delu z igralci, saj je že več let režiser Slovenskega narodnega gledališča v Trstu

ln srno prav v zadnjem času . njega filma, Orjnjgmbe vredno je videli v njegovi režiji »Zločin tudi dejstvo, da je tudi sam in kazen« ter »Madeži na son- doživel podobno usodo kot ose-cu«; v zadnjem delu je prvič be iz fi lma in se znašel na taki sodeloval s scenaristom seda- majhni postaji s številnimi

J f Iv':..:

Metka Ocvirk v vlogi Helene, hčerke češkega prometnika in Bert Sotlar, k i pod imenom Savo vodi grupo interniranoev. (Foto:

T R I G L A V F I L M , L J U B L J A N A )

znanimi Jugoslovani, med nj i ­mi s pokojnim Lojzom Kra ig ­herjem.

P r i izboru igralske ekipe se n i omejil v glavnem na Ljub­ljano, ampak je tehtno priteg­n i l tudi Celje, Maribor in Trst. To je v tem fi lmu posefcmo važ­no, ker obsega Igralska ekipa kar 65 glavnih in stranskih vlog. Treba je upoštevati , da bivši interniranci pripadajo različnim narodom, zato je an­gažiral tudi igralce iz ostalih republik.

Snemalec f i lma je Rudi Vav -potič.

Pretekli teden je filmska ekipa snemala nekaj prizorov novega filma tudi v Novem mestu. Del Glavnega trga so s češkimi in drugimi zastavami, češkimi napisi in kulisami spremenili v malo češko me­stece. V prizorih so nastopili novomeški otroci in odrasli kot statisti in tako bo f i lm v Novem mestu gotovo že i z ra­dovednosti pritegnil marsiko­ga. Za š tevi lne opazovalce je bilo snemanje lepa priložnost videti, kako film nastaja po tehnični in umetniški plati.

N i k o l a j r i m a t: N A J l K I S t

Dokumentacije NOB v založbi »BOREC«

ših umetnikov v velikem for­matu bodo predstavljale mo­tive iz N O B , pokrajinske in druge motive.

Za popularizacijo turizma bodo izhajale barvne razgled­nice naših krajevnih zanimi­vosti in prirodnih lepot.

Založba »Borec« je torej na najboljši poti, da izpopolni naše založništvo v raznih sme­reh. 2iva zavzetost za stalno zboljšanje, ki je očitno v me­sečni reviji »Borec«, se je raz­širila tudi na književna in ostala založniška področja.

Bivši borci, množične o i o ­nizacije, vsi ljubitelji lepe knjige in zlasti šole bi storili prav, da zahtevajo prospekte

/te založbe in naročijo bodisi celotne zbirke, katerih cena je v prednaroči lu mnogo nižja, bodisi posamezna dela lz 'v>rtc

Ze U . leto izhaja revija »Bo­rec«, k i je glasilo Glavnega odbora Zveze borcev N O V L R S . Založba »Borec* pa je izdala tudi več knjig s tema­tiko narodnoosvol :jddine borbe.

Letos pričenja založba »Bo­rec* načrtno izdajati original­na dela pisateljev, k i so dogod­

k e iz N O B sami doživeli. To bodo knjige, v katerih bodo maši najbolj usodni časi zajeti sistematično in načrtno. Tudi mladinska literatura s temati­ko N O B bo imela v založbi »Borec* svoje mesto. Letošnja knjižna zbirka »Borec* bo ob­segala 5 knjig. V drugi zbirki »Dokazi* bodo izšle 4 knjige, k i bodo odporno?]e pomanjka­nju strnjenega gradiva o ne­katerih za usodo našega ljud­stva tako važnih dogodkih (Celjski stani pisker — Fran-kolovo, o diverzantska akciji v Postojnski jami, Partizanske tiskarne v Rogu, Begunje). Iz­med dokumentarnih del slo­venskih in drugih pisatelj v naj omenim Veljka Kovačevi-ća »V okopih Špani je* in pre­vod dela Heydecker-Leeb »Nurnberškd proces*. Knjiga je sestavljena na podlagi do­kumentov s tega procesa, do­dan bo pa opis vseh nemških taborišč in opisano bo "ivlje nje ln trpljenje v njih.

V ostali založniški dejavno sti bo založba »Borec« dobav­ljala dve barvasti s l iki naše ga predsednika v različnih for­matih. Pričela bo tudi z re­produkcijo slik za okras urad­nih prostorov, lokalov in sta novanj. Reprodukcije sl ik na-

NocoJ v dvorani kina KRKA

Turist ično društvo Novo me­sto bo.imelo v četrtek 2. julija redna občni zbor ob četrt na devet v dvorani kina K r k a . Pred občnim zborom bodo predvajani barvni turistična filmi »Zakladi naše zemlje« ter »Svet Okoli Triglava«. F- Klobučar, 8. b. novomeške Upravni odbor prav lepo vabi osemletke: A V T O CESTA (leso-Novomeščane na to zanimivo ™z) — Z saključne razstave ob prireditev. koncu šolskega leta

Severin šali:

VINICA in LtlOVDOL S r e č a n j e z m r t v i m a p e s n i k o m a

V I N I C A — kako toplo in zveneče zapoje to ime v spo­minu, tvojem in mojem, v spominu vseh, k i radi imamo pesem in pesnika, vseh, k i v svojih tihih urah prisluhne­mo najtdšjim in hkrati naj­bolj zvonkim glasovom naše rodne govorice, k i so j i h na Svojih čus tvenih in miselnih strunah ubiral i naši ve l ik i poetje. V i n i c a . . . In ob tem Imenu nam zazvene še druga: Vrba, Vrhn ika , Vrsno. Štir je ve l ik i V in štirje ve l ik i g la­sovi slovenske besede: P r e š e ­ren, Cankar, Zupančič , Gre-forČič. Naša radost, naš oseb-ni in narodni ponos . . .

Leta in leta, od prv ih sre­čanj s Pesnikovim imenom, m i je popevalo v srcu tudi ime njegovega rodnega kraja: Vinica! Vendar pa mi je ta kraj danes šele prvič v očeh, p rv ič stojim pod pesnikovim domačim krovom . . .»O hiše Očetove streha t i . . . . « Prv ič •o v tej hiši pogovarjam s P o e t o m . . . danes, ob desetlet-

kar je sklenil svojo Živ-pot in odpel svojo

zadnjo pesem. Srečanje z mrt ­v i m domom in umr l im pesni­kom. A l i res umrlim? Ne, z živim. U m r l je 2upanČič-člo-vek, njegovo srce se je spre­menilo v prst in trave na ljubljanskem pokopališču kakor srca njegovih pevskih sopotnikov: Ketteja, Murna, Cankarja. Zupančič — poet pa ždvi, kajti pesmi so ne­umrle . . . . Pred desetimi leti so ugasnile oči, k i so tukaj, na

j V in i c i , uzrle luč sveta, V nje­govi rojstni izbici se pogovar­jam z njim, njegov preskrom­ni brat po poeziji. Neopisljiv je ta pogovor z mr tv im Z u ­pančičem in z živim Zupan­čičem pesnikom, kakor so ne­opisljive, neizrazljlve naše najgloblje skrivnosti spričo življenja in s m r t i . . .

Lepo, še več: Čudovito je to poletno jutro, ko vstaja son­ce za Gorjanci, ko so po drev­ju in gorskih rožah ovešene čiste kapljice rose kakor bise­r i , k i j i h ustvarja in niza na­rava, za pr i s rčno radost svo­j ih človeških otrok. In ta po­gled, ko se pot z gorjanske-

ga prelaza, prevesi na južno stran in objame pogled pre­lepo belokranjsko deželico, ko se t i posvetlikajo naproti v jutranjem soncu zelene loze in bele breze, gorice in vasi, katerih imena so že sama kot bi zlagal besede v pesem: Jugorje, Bedenj, Pr ib inci , T r i -buče, Dobravice, Rodine, D r a -šiči, Adlešiči, Sinj i v rh . . . K a ­ka tenkočutnost , kak posluh naših davnih prednikov, ko so tem krajem in svojim nase­ljem dajali imena, polna zvon-kosti in poezije, kakor je po­etično tudi skupno ime te slovenske lepote med Gorjan­ci i n Ko/po — Bela krajina . . .

Prijetno brni prijateljev motor po vaški cesti med lo­žami in njivami kjer za žanj i -cami že ostajajo prvi snopi le­tošnjega ječmena. Med breza­mi in praprotjo se utrne v očeh belokranjska vasica, t i ­sta in taka, kakor jo je tako čudovito opel njen poet: Hiše so hišice, okna so okenca, na­gelj zelen se vije po steni, v soncu se peni bleščeči ta slap. Pas t i rček pase na gr iču ovce

in govedo, mrva je zložena v ostrnice — podoba, kakor jo najdeš le v Bel i kraj ini . N a levo se odpira svet proti Met ­l i k i , na desno proti Črnoml ju in kočevskim hribom. M i d v a pa hit iva v jugovzhodni kot Bele krajine. In veva, da po­tujeva skozi deželico naših prastarih običajev in noš, pa­stirčkov, jurjevanja, l judskih kol , ž lah tne trte, kremenitih in hkrat i mehkosrčn ih prebi­valcev z njihovo svojevrstno govorico. Skozi deželico, k i je pod okupacijskim Škornjem, v naš i nesvobodi, edina bila vedno prosta in svobodna.

OČI mi srkajo vase poljane in loze, gorice, vasi in hribe^ V srcu pa pojo Poetove be­sede: Hodil po zemlji sem na­ši in pil nje p re l e s t i . , . Kakor s trakovi so, zvezane s cestami tu vasi Sredi poljan si in poješ mi pesem zeleno vso ... Cul sem, kako je zvenelo mo­je srce: Sveta si zemlja, in blagor mu, komur plodiš ...

Svet se je zožil, hriba na desni in levi sta prišla bliže vsak k sebi, potem se prostor spet odpre. Med drevjem se razgrne vas, nad Kolpo. Samo še most nas loči ob bratske* republike. Vinica . . . Danes ne samo večji kraj in vas, danes že pojem, č e rečemo Vrba, mislimo na Preše rna , če ome­nimo Vrhniko, je kakor bi rekli Cankar. In ko slišimo: Vinica, nam v notranjem po­sluhu zazveni: Z u p a n č i č . . .

Stojim pred njegovo hišo, prvič v življenju. Lepo, solid­no grajeno t r ško hišo. T u je torej doma poet, k i je za Pre­šernom naš največji . V zidu je na marmorni plošči vk le ­san Pesnikov verz iz Dume: O rodni dom, o hiše očetove

streha ti! In še ena plošča je na steni.

Pove, da je tukaj 46 let svo­jega življenja ž r tvoval za pro-sveto in napredek Bele k r a ­jine Franjo LOVŠIN 1863— 1931). .

Ze stojim v v e ž i . . . a l i se ml nI pr idruži la rahla, osvet­ljena senca. Tajinstvena, mal­ce skl jučena postava s pre­oranim obrazom in živimi očmi Saj to je on, Poet, Tak, kakor sem ga srečaval po ljubljanskih ulicah dn ka­varnah, ga videl v njegovi de­lovni sobi in na bolniški po­stelji v Slajmarjevem domu Nemara se je za trenutek spel utelesil v svoje verze, da ob desetletnici smrti stopi pod streho očetovo. A l i ni poše-petal tiste svoje verze:

Prišel sem domov — pod rodni krov

kot vejice zlate — nad mano visijo

itpomini ?niij.olih let... Prijazna ženica odpre iz ve­

že vrata, na desni strani. — Vstopim, v majhno sobo, spre­menjeno v Pesnikov muzej. S sten me pozdravijo fotografi­

je Zupančiča iz mladih let, iz moške zrelosti, pokaže ga na tribuni, s katere je leta 1945 pozdravil v Ljubljani Osvo­boditelje, na univerzi, ko so ga proglasili za častnega dok­torja, in tudi fotografije, sta­re ravno deset let, ko so pes­nika ponesli v zadnje domo­vanje. N a nasprotni steni po­zdravi obiskovalca Zupančič, kakor ga je upodobil Jakac. V vi t r inah so njegovi rokopi­si, zbirke pesmi, prevodi, or­glice iz deških let, pastirska

piščalka, njegova žepna ura. In še marsikaj. Tud i svinčnik, povsem navaden šolarski svinčnik, s katerim je še dan pred smrtjo napisal svoje zad­nje verze. Stoj im in p r i s lušku­jem v tej zoreči t išini te pie-tetne sobice. Z vseh slik me zro Poetove oči in kakor da šepeta svoje stihe:

Z n j imi se pogovarjam, ki so v jami,

povsvčtujem se z njimi, ki jih ni še:

naša beseda teče tiše in tiše — kot v svetlem snu — nikar me

zdaj ne drami. Vrata se odpro v drugo, še

manjšo sobico. Oči se upro v skromno, kmet i ško posteljo, na kateri je, v tej izbici, mati darovala našemu narodu poe­ta Župančiča . Poleg postelje ie omarica s svečnikom, skromna mizica, omara, na steni, fotografija pesnikove matere in starinska sl ika sta­re žene s starinskim moli tve­nikom v roki . To je vse. Ne, (

je še n e k a j . . . to zaslišiš, ko' pr is luhneš vase, zagledaš, ko zapreš oči in se razcvete pred teboj kot skrivnostni cvet: glasove poeta, tajnost ž iv l je­nja ln smrti. In globlje dou-meš Poeta, tistega iz Caše opojnosti in Samogovorov, iz

•čudovitega Cicibana in tiste­ga, k i je b i l v viharju l j ud ­ske revolucije tako mogočno povzdignil svoj glas v pesmi! Veš, poet, svoj dolg?

SPOBT (iN TELESNA VZGOJA • SPORI iN TELES rt £ VZGOJA • ŠPORT IM TELESNA VZiiOJA

Z V E Z N A A T L E T S K A L I G A

Novomeščani tudi doma najboljš Zurc s k o č i l «,68 m v daljino,kar Je nov n o v o m e š k i rcko.ro —

Btafeta Partizana navzlic slabim predajama dosegla prav dober re­zultata 47,0 ( I z e n a č e n n o v o m e š k i rekord), v obeh konkurencah — prt m o š k i h ln pri ž e n s k a h — sta zmagali n o v o m e š k i ekipi. M o š k i »o zbrak 10.03» t o č k , č e p r a v s« nastopili m o č n o oslabljeni Ž e n s k a ekipa Je zbrala 7.558 t o č k . Po finskih tablicah Je pri m o š k i h naj­b o l j « ! rezultat dosegel Marjan P o t r č ( v i š i n a 180 cm — 786 t o č k ) , prt ž e n s k a h pa sta bili n a j b o l j š i Kukmanova (800 m — 777 to*k> in Gantarjev a ( v i š i n a 145 cm —771 t o č k ) .

U~U*?™° V™* !S!!5ft HS. z« naslov n a j b o l j š e g a tekmovalca 7 .1n°r?v ^uL^Zl?ni^°^: a l i tekmovalke precej. Finske tab-J^!,^1^, d ^ n h f e z u l

Q

t a ^ v - Obe lice. po katerih se ocenjujejo po-5 * A , ^ H d O I 2 i č e m satnezni aUetskl rezultati so pri ^ ^ * 5L* 5K z * f a Y ^ . r i l e ' m o š k i h n a j v i š e .ocenile P o t r č a 180

nista nastopili v popolnem š e s t a - c m v 8 k o k

J

u v v i S i t o d a t o k r a t

hov n a j b o l j š i predstavnik je bil Flor ]an&ič v teku na 3000 m.

Pri ž e n s k a h so bile d o m a č e tek­movalke precej b o l j š e 0 d ostalih. Posebno dobro sta se odrezali obe tekmovalk; v teku na 800 m K u k -

v daljino; Hude (Nra) 445. M u h i č (Nm) 428; met krogle; Vidmar (Nm) 10,11 m. Kotnik (Nm) 9,96.

E K I P N I R E Z U L T A T I : M o š k i : 1. Partizan Novo mesto

10.039 t o č k — 2. Triglav K r a n j manova ln G o r š i n o v a . Ne smemo 9 m tofck _ 3 A K L l t i j a 7 > M 4 t o d k '

yu. Sestavljalci obeh atletskih • k i p so p r i č a k o v a l i , da v d o m a č e m k m , i ne bo t e ž a v sestaviti naj­b o l j š e ekipe, toda spet so p r i š l e vmes nepredvidene ovire, k i so p r e p r e č i l e , da bi ekipi dosegli v e č ­je Š t e v i l o toOk kot v prvem kolu v L i t i j i . P r i m o š k i h niso nastopili Bavdek, Derganc, L a h in Tratar , in le velMtt prizadevnosti ln bor­benosti ostalih Je pripisati, da nI rezultat ostal Izpod 10.000 tofik.

T u d i ž e n s k a ekipa nI Izpolnila p r i č a k o v a n j . Nekol iko oslabljena Je zbrala manj t o č k kot v L i t i j i , toda prvo mesto v ligi Ji navzlic temu nI o g r o ž e n o .

K d o so bili n a j b o l j š i ? T o 1e t e ž ­ko ugotoviti, ker je kandidatov

bi morali posebei pohvalit, Zurca , k i Je znova i z b o l j š a l lasten novo­m e š k i rekord v skoku v daljino. Tokrat je bil Zurc v skokih zelo zanesljiv (kar š t i r i k r a t Je s k o č i l

pa pozabiti omeniti u s p e š n e g a na stopa Gantarjeve v skoku v v i ­š i n o . P r e s k o č i l a je 145 cm. Hude-tova Je dvakrat zmagala, v teku na 100 m pa je celo i z e n a č i l a do­lenjski rekord.

Ob z a k l j u č k u na1 omenimo, da So tokrat v ekipi Triglava nasto­pili tudi znani s m u č a r s k i d r ž a v n i prvaki in repiezentanti, k i j im Je poleti, ko n snega, atletika dober

Zonske: 1. Partizan Novo mesto 7.558 t o č k — 2. Triglav K r a n j 6.130 t o č k — 3. A K Lit i ja 4.U10 t o č k

F . M .

m N O G O M E T

Krško-Sevnica 8:1 (2:1) V nedeljo Je bila na stadionu

v K r š k e m odigrana prvenstvena nogometna tekma za pokal mar­š a l a Tita med Partizanom K r š k o ln Partizanom Sevnica. D o m a č i n i so bili vso tekmo v p r e m o č i , zlasti š e v drugem p o l č a s u , ko so bili popolni gospodarji na i g r i š č u . Gostje so se v glavnem le branili .

Gledalcev Je bilo sorazmerno malo. Vzrok je nemara ta, ker je bil Partizan K r š k o nekaj č a s a v kr iz i ln ni gledalcem pokazal kvalitetne tekme, kot so si to ž e ­leli. K r i z a Je p r e b r o đ e n a . To nam potrjuje zanimiva nedeljska tek­ma, ki Je n a v z o č e n a v d u š i l a . V K r š k e m se nam zopet obeta lep in zanimiv nogomet!

T e k m o Je zelo dobro sodil V a -nellj lz Trbovel j .

Drago Kastelic

USPEHI IN TEŽAVE STRELCEV 25. Junija Je bila r a z š i r j e n a seja

p r i p o m o č e k za ohranitev telesne Strelskega odbora okraja Novo me kondicije ln za pripravo za na­stope. Popularna Slavlca Z u p a n č i -

bllzu 6.60 m), kar k a ž e . da lahko * « v a je nastopila v skoku v v i š i n o že v b l i ž n j i b o d o č n o s t i p r i č a k u j e mo š e k v a l i t e t n e j š e rezultate. Prav dober rezultat Je dosegla d o m a č a

ln v metu krogle. Ankeletova Je tekmovala v š t a f e t i in v metu krogle, znani t e k a č G a š p e r K o r d e ž

š t a f e t a , k i Je le za š i r i n o prsi pa J e nastopil v teku n a _ n a j d a l j š i izgubila zanimiv dvoboj s š t a f e t o kranjskega Triglava.

Od ostalih d o m a č i h tekmovalcev naj pohvalimo š e Zaletela, G r -m o v š k a in Beleta, k i je u s p e š n o zamenjal Bavdka v skoku v v i š i ­no. Pr i gostih so bili T r M a v a n i nrecej bo l j š i od L i t ' j č n i v N.li-

progi in dosegel prav dober rezul tat.

Tekmovanje 1e organiziral do-

^ i ^ l ' n ' 8 1 1 L ^ n ? ^ I ^ V H ? s t r c l s k l <*Ibor. Na o b m o č j u okra pr^ravrjafto - « £ i n a pomanjklj i - J a d e , u J e 3 | rtrelfskin A r ^ i m N e

sto. Razen č l a n o v odbora so bili na sej! š e predsedniki ln t e h n i č n i vodje posameznih strelskih d r u ž i n ln predstavnik SZS tov. Franc Planine.

N a seji so razpravljali o dejav­nosti te š p o r t n e organizacije v le­t o š n j e m l e t « , o aktivnosti posa» meznih strelskih d r u ž i n , predvsem pa o problemih, kj tarejo okrajni

vost je bila v tem. da stadion n i bil o z v o č e n in tako š t e v i l n i gle­dalci niso b'Ji o b v e š č e n i o rezul­tatih posameznih tekmovalcev.

Ze popoldne, komaj pet ur po nastopu. Je 16 atletov in atletinj n o v o m e š k e g a Partizana odpotovalo v Beograd kjer bodo kot č l a n i reprezentance Partizana Slovenije nastopili na zveznem zletu, nato na š e na p o s a m i č n e m prvenstvu

katere izmed teh, predvsem 6D » C e l u l o z a « iz V i d m a - K r š k e g a in SD iz Senovega, so zelo aktivne. Ostalim strelskim d r u ž i n a m pr i ­manjkuje za u s p e š n o dejavnost predvsem materialnih sredstev. Tud i okrajni strelski odbor ne deluje tako kot odbori v ostalih okrajih v Sloveniji, vendar ne za­radi neaktivnosti nekaterih č l a -

Kl jub temu Je okrajna ekipa na r e p u b l i š k e m prvenstvu dosegla z v o j a š k o p u š k o na 300 m č e t r t o mesto (vsak tekmovalec po 60 stre­lov iz vseh treh p o l o ž a j e v ) in v hitrem streljanju tretje mesto (vsak tekmovalec po 10 strelov v 1 minuti). To Je dovolj lep uspeh, predvsem č e u p o š t e v a m o , da je bila konkurenca zelo vel ika in da se Je borilo za č i m b o l J S e rezul­tate 9 okrajev.

Pred r e p u b l i š k i m prvenstvom Je bilo na s t r e l i š č u v V i d m u - K r š k e m okrajno strelsko prvenstvo z vo­j a š k o in z malokallbrsko p u š k o . Prvo mesto je dosegla strelska d r u ž i n a » C e l u l o z a « pred SD lz Se­novega im SD » P i o n i r « |z Novega mesta. P. K .

.'•igoslavile. To bo v i š e k l e t o š n j e " o v - t e m v e č s a m « zaradi pomanj-atletske sezone. Zadnje tekmova- " a n a f i n a n č n i h sredstev. To po-n > pred poletnim premorom pa t r 1 u ' ? t?*« dejstvo, da je s t r o š k e ho TTI. kolo zvezne atletske lige J* » K r a j n o ekipo, k i se Je udele-12, JuH'a v K r a n j u * " a r e p u b l i š k e g a strelskega prven-

T F H N T C N I R E Z U L T A T I : srva. flnansirnla strelska d r u ž i n a M o š k i : i!)0 m; Juvan (T) 11,6, » C e l u l o z a « iz V i d m a - K r š k e g a . ker

Zaletel (Nm) 11,8 : 400 m: Grmov- okrajni s*rels.kl odbor nfl imel

Naši tekmovalci z gosti v Titogradu

š e k (Nm) 54,1. Maznlk (Nm) 56,1; 1500 m- G r a š i č (T) 4:24,6. Brine (Nm) 4:25,3 : 3000 m: F l o r j a n č i č (T) 9:16,0, R1nk (L) 9:31,1; š t a f e t a 4 X 100 m: Triglav 47,0, Novo me­sto 47,0; skok v v i š i n o : P o t r č (Nm) 180 cm, Bele (Nm) 1R5; skok v de­li lno: Z u r c (Nm) 659. Spilar (Nm) 597: met krogle: P o t r č (Nm) in B l e n k u š (T) 12,10 m.

Ž e n s k e ; 100 m: Hude (Nm) 13,3, Pravst (T) I3.6 : 800 m: K u k m a n rNm) 2:27.3. G o r š i n (Nm) 2:28,5; š t a f e t a 4 X 100 m: Novo mesto 57,3, Triglav 58,6; skok v v i š i n o ; Gantar (Nm) 145 cm. Kotn ik 140 cm; skok

dovolj f i n a n č n i h sredstev.

Pokažite DOLENJSKI LIST sosedom in znancem, ki ga še ne poznajo! Oglašujte v DOLENJSKEM LISTU!

1919-1959

šolska mladina v zgodovinskih krajih

Učenci osmih razredov obeh osnovnih šol v Novem mestu bomo v počastitev ustanovit­ve 40-letnice K P J in S K O J obiskali najpomembnejši ; kra­je iz N O B , kjer je K P J po­stavljala temelje naši sociali­stični domovini.

V letošnjem šolskem letu smo pri narodni zgodovini ob­ravnavali tudi ustanovitev in delovtanje K P J ter N O B .

Da bi znanje bolj poglobili, bomo ta teden obiskali važ­nejše kraje iz tega obdobja naše zgodovine. Predviden na­črt je smer poti slovenske de­legacije na II. zasedanju A V N O J . Naša pot bo šla pre­

ko Gorjancev v Črnomel j , kjer je bilo 19. in 20. februarja 1944 zasedanje SNOS. Mimogrede si bomo ogledali slavno Ldko, Kordun in naravne lepote P l i t ­vičkih jezer. V Bihaću bomo obudili spomin na prvo zase­danje A V N O J in po dolini reke Une odšli v Drver, kjer je b i l med N O B sedež Vrhov­nega štaba, C K K P J in dru­gih važndih organov. Ogledali si bomo Titovo pečino. Ci l j na­šega pota bo zgodovinsko me­sto Jajce, kjer bomo videli zgodovinsko dvorano, kjer je bilo II. zasedanje A V N O J ter znamenite stapove, mline in elektrarne na reki P l i v i . Po dolini reke Vrbasa bomo poto­vali skozi znane soteske in preko Banje Duke na mladin­sko cesto »Bra ts tva in enotno­sti*1. Ob spominu na mltadjn-ske delovne brigade in njiho­vo uspešno delo nam bo pot preko Zagreba in Otočca po avtomobilski cesti kaj hitro mini la in mimogrede bomo v Novem mestu.

Z nami bodo šli tudi razred­nik i , k i nam bodo po poti osvežili zgodovinske dogodke ln zemljepisne zanimivosti.

I. K.

2ENA IN DOM * SODOBNO GOSPODINJSTVO « ŽENA IN DOM * SODOBNO GOSPODINJSTVO

16.000-krat: »SODOBNO G O S P O D I N J S T V O « Danilo Rifeli - državni prvak

13. In 14. Junija 1959 Je bilo v Titogradu v Crni gori VI . r i b i š k o Š p o r t n o t e k m o v a n j u Jugoslavije. Tekmovanja se Je u d e l e ž i l a tudi ekipa Slovenije v sestavi: RiieJj Dani lo , 1 J a k o v l J e v i č Stojan, P o ž a r Slivo, tiosli&a Miha , Dimnik B o ž o , Pezdiftek Peter, Sadar Lojze in Ocvtrlk M i r k o .

Tekmoval i so v disciplinah: met obi .Kžllnika ln umetne muhe v cilj ln daljavo ter v lovu rib s plov-cem. E k i p a »Sloveniji- , k i ie tek­movala v metu obteil bilka in umetne muhe, Je dosegla prvo mesto v sestavi: RlfelJ Danilo, Dimnik B o ž o , p o ž a r Silvo, Jakov­l J e v i č Stojan ln P e z d J č e k Peter. Z « nekaj let sestavljajo ekipo Slovenije pretesno (tekmovalci iz Novega fnesta. Lahko trdimo, da gre glavna zasluga za osvojitev d r ž a v n e g a prvenstva n o v o m e š k i m tekmovalcem, ki že v e č let nima­lo k ekipa r e s n e j š e konkurence v Slovenija, zdaj pa » o že drugo letf» zapovrstjo osvojili d r ž a v n o prvenstvo Jugoslavije.

N a š i tekmovale] so si priboril i v e č prvih in drugih mest v posa­meznih disciplinah;

R T F K L J D A N I L O — prvo mesto • metu umetne muhe v ollj in v

daljavo ter s tem dve zlati me­dalj i ;

G O S T I S A M I H A — dve srebrni medalji in eno bronasto-.

J A K O V L J E V I Č S T O J A N — dru­go mesto v disciplini s k i č In s tem eno srebrno medaljio.

Slovenski tekmovalci so se v skupnem plasmanu v metu obte-illnlka- in umetne muhe plasirali takole: RifelJ Danilo (prvo me­sto), Dimnik B o ž o ( č e t r t o ) , P o ž a r Silvo (peto), J a k o v l J e v i č Stojan (sedmo), G o s t l š a M i h a (osmo) in P e z d l č e k Peter (deseto). Od prvih desetih mest so slovenski tekmo­valci osvojili lest mest.

posebej je treba poudariti, da je Danilo RifelJ postal d r ž a v n i pr­vak z zanesljivo prednostjo 16 t o č k pred drugoplasiranim Slobo-d a n o m P o p o v l ć e m , Srbija .

N a podlagi rezultatov, d o s e ž e n i h na d r ž a v n e m prvenstvu, bo se­stavljena d r ž a v n a ekipa Jugosla­vije, ki bo sodelovala na prven­stvu Evrope, k i bo v flvici 24. Ju-lila 1959. V ekpi Jugoslavije bodo tudi n a j b o l j š i tekmovalci iz Slo­venije.

V disciplini » l o v rib s p l o v c e m « ekipa Slovenije nI imela veliko uspeha ln je zasedla Bele č e t r t o

mesto, sodelovalo pa Je sedem ekip. V tej disciplini se je poseb­no dobro izkazal n a š zelo znani in u s p e š n i r i b i č M i h a G o s t i š a , k i Je zasedel v skupnem plasmaju tretje mesto in s tem osvojil bro­nasto medaljo. Zagotovil si Je u d e l e ž b o na prvenstvu Evrope, ki bo v septembru. Ekipa Slovenije za to disciplino nI bila dobro se­stavljena in Je zaradi tega zased­la s l a b š e mesto kot je njena de­janska vrednost.

N a j b o l j š i tekmovalec n a š e ekipe v tej disciplini Miha G o s t l š a Je ujel med vsemi tekmovalci naj­v e č j e š t e v i l o rib (143) ln pri tem pokazal zelo veliko spretnost.

Sprejem tekmovalcev v Crni go­ri Je bil nadvse p r i s r č e n In tova-r i š k i .

S. J a k o v l J e v i č

PK Celuloza : PK Prešeren (Radovljica) 95:47 V okv iru slovenske plavalne l i ­

ge se Je 17. Junija v Radovljici odigral plavalni dvoboj med t a m k a j š n j i m plavalnim klubom ln Celulozo iz Vidma-Krftkega. Ze •am rezultat dovolj zgovorno p r i č a o vel iki n a d m o č i gostov. V m o š t v u Celuloze so plavali vsi do­bro. Posebno moramo pohvaliti 11-letno pionirko F E C N I K iz Vidma, k i Je na tekmovanju na 100 m prsno tekmovala izven konkuren­ce in postavila o d l i č e n rezultat

Pošljite nam naslove znancev, prijateljev, sorodnikov in sosedov: poslali jim bomo številko DOLENJSKEGA LISTA

l:4l,fl. K uspehu so pripomogli tudi "vaterpolisti, ki so o d l i č n o zaigrali in zmagali z rezultatom 11:1 (4:0).

MoSki: 400 m prosto: Naraglav, Celuloza. 5.S3.0. Sulc (C) 6.48,2: 100 m hrbtno; B e d n a r š e k (C) 1.23.4, Kaplan (C) 1.24,4; 100 m metulj­č e k ; I v a n č i č (C) 1.45,6. PikelJ, Pre­š e r e n , 1.30,5- 100 m prosto: Humer (C) 1.09.0, Kaplan (C) 1.10,8; 100 m prsno: Sulc (C) 1.26,8, Iskra (C) 1.27,9; 8 X 50 m: Celuloza 4.82,1, P r e š e r e n 4.36,5.

Ž e n s k e : 200 m prosto: Konci l ja (C) 3.26,8. HajnoS (C) 3.30,0; 100 m prsno: Breskvar (C) 1.31,9, Clzelj (C) 140,3; 100 m hrbtno: Grozilna (C) 1.47,5. M l a d e n o v l č , P r e š e r e n , 1.42.6; 100 m m e t u l j č e k : Breskvar (C) 1.311,8, KOncilja (C) 1.41,2; 100 m prosto: Grozina (C) j.24,8, Mlade­n o v l č . P r e š e r e n 1.30,9; 6 X 50 m prosto- Celuloza 4.11,7. P r e š e r e n 4.16,8. D. K.

Pravkar izišla četrta številka. »Sodobnega gospodinjstva« se v uvodu spominja pokojne A n ­gele Ocepkove, ki je veliko svojega časa žrtvovala borbi za razbremenitev delovne žen« ln matere.

Ančka Cerln piše o tečaju, ki ga je organiziral okrajni Zavod za pospeševanje gospo­dinjstva v Ljubljani, za kuhari­ce v menzah in obratih družbe­ne prehrane, Dan« Vodeb pa poroča o podobnem tečaju, ki ga je priredil Zavod za pospe­ševanje gospodinjstva v Ceilju.

Tud| ta Številka prinaša pr i ­spevek strokovnjaka o ravna­nju z električnim štedilnikom. Zanimiv Je tudi članek o raz­ličnih materialih. Iz katerih je

Preprost

kroj -

mladostna

prikupnost...

Dva modela po­letnih oblek, ki se odlikujeta po preprostem kro­ju in mladostni prikupnosti. Res je, da bo za vro­če dni najbolj primerna lahna obleka brez ro­kavov, IE lepo pralnega ln pi­sanega blaga;to­da tudi dolgih aH trlčetrtinskih rokavov ne gre zametavati, kaj­ti vse tako ka­že, da bo prav letošnje poletje precej muhasto.

ZDRAVNIŠKI KOTIČEK

Dr. Franc Novak: 12

Spočetje po naši volj ali o kontracepcij i

Mnogi ne ločijo sterilizacije od kastracije. P r i sterilizaciji preprečimo, da bi se srečala spermij i n jajce. P r i kastraciji pa odstranimo z operacijo možu a l i ženi spolne žleze, k i izdelujejo spermije aH jajčeca. Spolne žleze unič imo lahko tudi z rent­genskimi žarki (rengtenska kastracija).

Ceiče opravimo sterilizacijo pr i ženi. Odpremo trebuh in podvežemo jajcevode. Operacija je majhna.

Če ženi, ko je noseja, zdravniška komisija za odpravo plodu odobri umetni splav zaradi neozdravljive bolezni, j i lahko svetuje tudi sterilizacijo. A k o žena pr ivol i , jo tedaj, ko Ji n a p r a v i j o umetni splav, obenem tudi sterilizirajo.

Prav tako tudi lahko pr i moškem napravimo, da so kanali , po katerih odhajajo iz moda spermiji, neprehodni. Operacija Je še bolj preprosta kot pr i geni. Moški potem pri občevanju izbrizga kot prej, le spermijev n i več v Izlivu.

Po operativni sterilnosti moškega in ženske včas ih s po­novno operacijo dosežemo ponovno plodnost.

K a k o naj zakonca ravnata v posameznem primeru, je odvisno od mnogih clniteljev. Prav bi bilo, da hi se obrnUa na zdravnika vselej, kadar bi se želela poučiti o k a k š n e m stro­kovnem vprašanju .

V večini primerov bo žena šla k zdravniku za ženske bolezni (ginekologu) in mu povedala svoje želje. Svet za ljud­sko zdravstvo in socialno politiko L R Slovenije je že marca 1955 razpravljal o uvedbi sodobne kontracepcije. Sklenil je, da Jo Je treba vpeljati ter ukreniti vse potrebno. Tako so danes v vseh krajih Slovenije, kjer so ginekološki oddelki, porodnišnice, dispanzerji za žene itd., ginekologi pripravljeni, da ženam pomagajo pri kontracepciji. Tudi sredstva se že Izdelujejo doma v zadostnih količinah. Seveda je stvar žena in ženskih organizacij, da po teh sredstvih posežejo in poskrbe, 0a vse čene zvedo, da se s preudarnim ravnanjem dajo pra-Vflmo urejevatd porodi, preprečit i previsoka smrtnost otrok, Irtlžati število splavov, bolezni in jalovosti, odstraniti veoni

strah pred zanositvijo. S tem je mogoče odstraniti tudi mar-s ikakšno nevšečnost in neskladje v zakonu.

Ob takem pojmovanju kontracepcija ne pomeni znižanja Števila rojstev. Kontracepcija varuje ženino zdravje i n pr i ­speva k sreči materinstva. Zdrava mati bo brez težav l n z veseljem skrbela za rast svojih zdravih otrok.

m Da bi žene ftdrn laže prišle do kontracepcijskih sredstev, so

zdravnlki-ginekologi poskrbeli za to, da so v vseh večjih krajih odprli kontracepcijske posvetovalnice, kjer si žene proti plačilu lahko oskrbe diairagmo.

V novomeškem okraju ckrt>e žene vsa potrebna navodila v sledečih dispanzerjih za žene:

Novo mesto — Zdravstveni dom, Mej vrbi 5, posluje v&ak torek, sredo in petek popoldne od 14. do 16. ure;

Žužemberk, Brežice, Krško — v dispanzerjih za žene; v Metliki — v posvetovalnici za žene. V Ljubljani: na Polikl iniki v Ljubljani lahko dobi kontra­

cepcijsko sredstvo vsaka žena, tudi če nI iz Ljubljane. Pregled je brezplačen, če se žena izkaže z zdravstveno knjižico. Dlafrag-mo plača sama, kontracepcijsko mažo pa dobi zavarovanka brezplačno na recept.

• Naj ob zaključku ponatisa brosurice prof. dr. F. .Novaka

poudarimo še tole: Zdravniki so d o l ž n i Izdajati kontracepcijska sredstva

vedno, kadar delajo v ambulantah, in ne le ob določenih urah za kontracepcijo. Tako je — posebno v manjših krajih — za­jamčena zdravniška tajna tudi pri izdajanju kontracepcijskih sredstev.

Našim bralkam in bralcem sporočamo ob tej priložnosti, da smo iz brošurice dr. Franca Novaka »SPOČETJE PO NAS1 VOLJI ali O KONTRACEPCIJI« povzeli najvažnejše misli in bistvo gradiva o tem važnem vprašanju. Kdor se želi podrob­neje seznaniti s kontracepcijo, ta bo prav gotovo segel po poučni knjižici, ki jo je izdala založba N A S A ŽENA (Ljubljana, Erjav­čeva 14 a, o/, i mm« poštni predal 39); knjižico lahko naroČite tudi v najbližji knjigarni ali naravnost pri »NASl ŽENI« v LJubljani. Ponovno svetujemo tudi nakup pravkar izšle knjige »Pogovori o spolnosti in zakonu«, k i Je izšla v založbi N A S E 2ENE v Ljubljani.-

narejena kuhinjska posoda ln o njihovih vplivih na hrano.

Pozdraviti Je treba praktičen nasvet o preoblekah tapec i ra­nega pohištva, k i nezaščiteno postane kmalu umazano ln oguljeno.

Kdor rad 3 svojim delom sam prispeva k olepšanju svo­jega stanovanja, bo vesel nasve­tov, ki j i h bo bral v člankih o polaganju linoleja, zlastj še, ker so stroški za to tako visoki.

Koristen prispevek pomenijo tudi članki v nadaljevanjih o otroških nesrečah v gospodinj­stvu, k i bi j ih morala brati vsaka mati.

Tudi ta številka prinaša pr i ­spevke o blglenl ln oblačenju.

Bogato je zastopano področje prehrane. Tu najdemo nasvete za shranjevanje različnih vrst živil, navodila za prehrano sta­rejših ljudi ln veliko receptov za konservlranje rabarbare, jagod, kosmulj, borovnic, ribe­za, češenj in graha,

Zdaj, ko primanjkuje mesa, bodo zelo dobrodošli recepti za pripravo ribjih jedi, pa tudi recepti za pripravo- zelenjave

i Nasveti za čiščenje madežev

Petro le j izperemo z mešani­co salmijaka ln vode (1 : 6) ln Izplaknemo s toplo vodo.

Pivo iz platna odstranimo z mešanico špirita in vode (1 : 1) In izplaknemo v čisti vodi. Madež na svili Izperemo s či­stim bencinom, iz volnenega blaga pa z razredčenim salml-jakom ali mešanico iz špirita in vode.

Žene, poslužite se konzervirnega centra!

Na pobudo Društva za napre­dek gospodinjstva v Novem mestu je 25. Junija začel na no­vomeškem Zavodu za pospeše­vanje gospodinjstva z delom konservjrni center. Ta center b 0 v veliko pomoč gospodinjam, ki nimajo priložnosti konservl-rat] sadja, zelenjavo ali sadnih sokov doma, bodisi da nimajo primernega prostora ali posode, sokovnika Itd.

N a konservimem centru bod 0

gospodinje lahko sarn^ konser-v I rale pod strokovnim vod­stvom, lahko pa prinesejo po­treben material ln posodo, da jim Tconservlrajo na centru. Vse podrobnejše Informacije dobite na Zavodu za pospeševa­nje gospodinjstva (Sindikalni dom).

So zelo pestri in omogočajo go­spodinji, da obogati jedilnike.

Kot v vsaki, je tudi v tej številki nekaj z a tiste, k i rade pletejo ln za tiste, k i Imajo vrt.

Revija »Sodobno gospodinj­stvo« izhaja šesto leto. Kljub svoji mladosti je dosegla v tem času lepo naklado — 18.000 iz­vodov ln se s tem uvršča med najbolj brane revije v naši republiki. Število naročnikov

Pa še vedno narašča. To Je do­kaz, da je revija zajela pod­ročje, k i ga prej ni nihče s i ­stematično obravnaval s stro­kovne plati ln da je težnja za sodobno ureditvijo gospodinj­stva ln doma zelo velika.

Revijo Izdaja Centralni zavod za napredek gospodinjstva v Ljubljani, Miklošičeva 4-II. — Letna naročnina je zelo nizka, saj znaša samo 400 dinarjev.

Junijska številka revije OTROK IN DRUŽINA T 0 je zadnja Š t e v i l k a te vzgojne

revije v tem š o l s k e m letu. Zato je tudi vsebina t a k š n a , da Je v p o m o č s t a r š e m ob z a k l j u č k u š o l ­skega leta in p r i n a š a obenem ne­kaj vzgojnih napotkov za p o č i t n i ­š k e mesece.

Gotovo bo zbudila revija zani­manje pr i bralcih, Če n a š t e j e m o nekaj p r a k t i č n i h v p r a š a n j iz te š t e ­vi lke. N a primer:

Od katerega leta naprej lahko ostaneta fant in dekle z doma v poznih urah, recimo do 9. in 10.

Model poletne obleke, k i jo poživlja bel Sal - ovratnik

ure? Otroci se nam smejejo, C« Jim branimo, č e š da so v dobri d r u ž b i in da ne p o č n o n i č slabega In da smo starokopltni. Svetujte nami

Al i pa: Zakaj se otrok boji bol­n i š n i c e ?

A H je za otroka dobro, č e pozna d o l o č e n e Črke, š t e v i l k e itd. pre­den z a č n e hoditi v š o l o ? Menimo, da to n i dobro. Nekateri prosvet­ni delavci pravijo, da Je, to delno dobro, drugi temu nasprotujejo. K a j je torej prav?

Prosim vas za o k r i t o s r č e n na­svet: Imam d e č k a , k i hodi letos v prvi razred. V razredu ne uspe­va. U č i t e l j i c a , ml svetuje, naj ga p o š l j e m v p o m o ž n o š o j o . M e n i se otrok ne zdi slabo razvit. Lahko ga p o š l j e m tudi v trgovino po k a k š n o r e č .

A l i š k o d u j e j o otroku tudi naj­m a n j š e k o l i č i n e alkohola?

Imam otroka v starosti pol 1» ^poldrugo leto. MoJa mati pravi , da

je treba dajati m l a j š e m u do enega leta v glavnem zdrobove jedi. Jas pa s l i š i m od drugih ljudi , da nI tako. A l i m l lahko poveste kaj o pravilni prehrani otroka do dveh let?

V revij i ie se več* drugih č l a n ­kov, dobrih nasvetov m koristnih navodil. Sezite po njej!

Starši v Novem mestu 1 Dnevno letovanje za mesec

juli" se bo začelo v ponede­ljek, 6. julija. Zbirališče pred osnovno šolo ob osmih zjutraj.

Društvo prijateljev mladine Novo mesto

KAJ NAJ SKUHAM? 1. Kosilo; stročjl fižol « sme­

tano, pečen krompirček, čei-njeve rezine.

Večerja: šplnačne omlet«, sadje.

2. Kosilo: grahova juha, siro­ve rezine, solata.

Večerja: mlečni zdrob, kom­pot.

3. Kosilo: sirova juha, pala­činke z gobami, pesa v solati.

Večerja* k o T u s n l žganel, kislo mleko.

4. Kosilo: tele&ji ragu z ze­lenjavo, borovničev štrukelj.

Večerja: sadne kruhove re­zine, kakao.

NE T A K O

KOTIČEK ZA

STARŠE

Pr i mlajših otrocih navadno še nI razvit osebni okus za oblače­nje ln zato žele imeti enaka oblačila kot nji­hovi vrstniki. V teh le­tih je otrokom najvaž­nejše, da se ne razli­kujejo od drugih otrok. Osebni okus in poseb­ne želje se razvijajo šele pozneje in to nI nobena napaka.

Dekletce: Mamica, tako rada bi imela tak pulover z modrobeliml progami, kot ju imata Metka ln Marica.

Mati : Kje pal Povedala sem ti že, da ti bom kupila sivega, ker je ve­liko praktlčnejši. Sicer pa, zakaj bi bile vse tri enako oblečene'

Mati (očetu); Danes sem kupila naši Jelki nov pulover. Izbrala j * tistega z belimi In modrimi črtami. Meni sicer ni posebno všeč, toda ona je presrečna, ker Imata prav takega tudi njeni najboljši prijate­ljici, pa si ga je zaželela še Naj bo otrok veseli

fitev. 26 (j484) » D O L E N J S K I L I S T * Stran 7

V Sevnici ob koncu šole Predsednik O b L O Sevnica

tovar iš K a r e l Ko lman je v sre­do 24. junija pogostil najboljše učence osemletk in vrtcev iz vse občine. Na sprejemu smo videl i od dveh najmanjš ih iz vrtcev, k i sta si preko celega leta prislužila največ zvezdic k i s rčkv zaradi pridnosti, pa vse do absolventov osemletk, k i jutr i stopajo v višjo šolo al i uk. Ob pr isrčni svečanosti je tov. predsednik skromno na­gradil najboljše učence, pred­sednica sveta za šolstvo pa je v uvodnem govoru poudarila, da so ti pionirji in mladinci pravilno razumeli nalogo, k i jo je mladina postavil tovariš Tito —

»Vaša prva naloga pionirji, je: UČENJE.«

* Za zaključek šolskega leta so

sevniški pionirji poslali v Novo mesto kar poln avtomobil izdelkov iz svojih krožkov.

V petek zjutraj so se piondrji pomerili v priljubljenem tek­movanju — spoznavaj svet in domovino. Tako so s temi p r i ­reditvami pionirji Sevnice us­pešno zaključili šolsko leto. N a počitnicah v kolonijah k i po­hodih j im želimo kar največ veselja in uspehov I

V čet r tek je zasedal v Sev­nici zbor proizvajalcev. Edina točka dnevnega reda — potr­jevanje tarifnih pravilnikov oziroma analiza tarifne po l i t i ­ke v bčini — je trajala podnih 6 ur. Za l je bi la udeležba čla­nov zelo slaba, saj je na koncu seje že pr iš lo tako daleč, da je zbor prenehal biti sklepčen-

Kadrovska komisija p r i ob­č inskem komiteju Z K Sevnica je na predlog O b L O obravna­vala sestav posameznih svetov p r i ljudskem odboru. Občinski ljudski je zaradi preobreme-njenosti in nedelavnosti pred­lagal nekatere spremembe1

članov sveta. Znači lno za pred-

— Da, tukaj Nov. tekal — Kaj je danes, 30. junija, novega? — Tovarna stoji zaradi remonta in kolektivnega dopusta od 22. junija ln bo stala do 5. julija. Šestega julija pričnemo apet z rednim obratovanjem. Takšen dopust imamo vsako leto zaradi remontnih del v kotlarni ln P a -rovodih. Obrat Metlika dela ne­moteno naprej. Plan proizvod­nje izpolnjujemo v redu.

— Da, tukaj »Beti« Metlika! Proizvodnja teče zelo zadovolji­vo. Junijski plan bomo Izpol­n i l i s 137 — 140*/o. Novi tarifni pravilnik je sprejet ln potrjen. Obeti za bodočnost so dobri.

— Da, tukaj občina Č r n o ­melj, kmetijski referent! Nove­ga je veliko. Predvsem močno pada dež. Včeraj smo pričeli žeti ječmen ln pšenico s kom­bajni v Metl iki ln Črnomlju. Žetev je sovpadLa zaradi dežev­nega vremena. Nenadni vihar nam je naredil nekaj škode, ker je poleglo žito. Kljub temu bo pridelek nad povprečkom pre­teklih let, ker je žito poleglo že po cvetenju. Sadna letina b 0 boljša kot »mo pričakovali, posebno veliko bo sliv. Malo slabše bo v vinogradih, ker je trta cvela v deževju in bo zato malo nastavkov. Steljnlke rlgo_ lamo in orjemo še naprej Ln bomo te dni že pričeli sejati grašico z& zeleno gnojenje.

— "Da, tukaj Gostinska abor-nica Novo mentol Dež zelo na­gaja; priliv turistov je zato manjši. To s e posebno pozna ob nedeljah na Otočcu m v obeh zdraviliščih, v Novem mestu so vsi hoteli zasedeni, v Šmarje­ških toplicah Imajo zdaj 75 •talnih gostov, v Cat^ških je za­sedeno v se, za Dolenjske topli­ca pa zadnjih poročil še nima­mo. —

— Da, tukaj okrajni komite Z K S ! Kaj je novega bi radi ve­deli? 26. junija, se je pričel v Smihelu pri Novem meatu tečaj mladih komunistov, ki bo za­ključen danes. Obiskuje ga 30 mladih komunistov iz občine Novo mesto. V Brežicah so enak *ečaj pričeli 27. junija ln ga bodo zaključili 1. julija. Obi­skuje g a i 29 mladih komunistov Na tečajih bodo prejeli osnovno "Banje, ki j im b 0 omogočilo ^•daljnji študij marksistične •^•jnosti m spremljanje našega *°*podarskega , In političnega

loge. k i bodo podani na zase­danju ObLO, je, da so predla­gani novi člani predvsem mladi delavci. S tem komite uvaja novost v dosedanji politiki ukl jučevanje ljudi v organe ljudskega odbora. Cas je, da se seznanjajo g upravljanjem

tudi mladi kadri , ki bodo jut­ri sposobni samostojno oprav­ljati zapletene upravne funk­cije! V procesu vse širše demo­kratizacije d ržavne uprave dobivajo sveti vedno večjo vlogo, zato je prav, da se v njih učiio odločati mladi ljudje.

f VSEM AMERIŠKIM ROJAKOM! Prireditveni odbor za proslavo ameriškega

dneva neodvisnosti — 4. j u l i j a obvešča vse rojake, da prireditev ne bo ob Zbiljskem jezeru, t e m v e č v Polhovem Gradcu.

Vabimo vse rojake, k i so na obisku v domovini, kakor tud i povratnike, da se proslave zanesljivo u d e l e ž e . Odpotovali bodo izpred hotela Union v Ljubljani, od koder bodo vozili Putnikovi avto­busi . P r v i bo odpeljal ob 9. uri, zadnji pa ob 10. uri dopoldne.

O D B O R Z A P R O S L A V O : Frances V i d e r , Jennie T r o h a , J o -sephine Po rok , J o h n S u š n i k , A n ­

ton Sabec in J o h n T a v č a r

V -

VAJENSKA ŠOLA RAZNIH STRCK

V NOVEM MESTU

namerava v novo šolsko poslopje vzidati spomin­sko ploščo vsem v NOB padlim mojstrom, pomoč­nikom in vajencem, ki so obiskovali to šolo. Svojce oziroma znance prosimo, da javijo upraviteljstvu šole ime in priimek, roj' stne podatke, leto smrti, enoto, v kateri je pokoj­nik nazadnje bil tei kraj, kjer je padel. Prav tako prosi upraviteljstvo, da pošljejo svojci oz, znanci take podatke tudi za žrt­ve fašističnega nasilja.

U P R A V I T E L J S T V O

Za dan borca pozdravljajo

Vojaki lz Muči cev pri Reki čestitajo za dan borca vsem dolenjskim lm belokra.nljskim partizanom ln aktivistom ter pozdravljajo vse domače! Alojz Prah, Alojz Kavšček, Alfonz Jaki, Jože Ceh, Alojz Crnič, Franc Hočevar, Anton Milek, Albin Kasatelic.

V nedeljo 21. junija- je pro­stovoljno gasilsko druš tvo na Vršnih selih proslavilo 30-let-nico obstoja druđtva i n požr t ­vovalnega dela članov. Razv i l i so gasilski prapor. Proslavo je začel predsednik d ruš tva Franc KUmp v navzočnost i podpred­sednika O L O Viktorja Zupan­čiča, k i je praporu kumoval, zastopnika O b L O Staneta Smi -da in zastopnika O G Z tovar iša Vlasiča.

V govoru V i n k a Kukmana so na novo oživele pred nami vse težave, s katerimi se je moralo d ruš tvo boriti, zlasti pa med vojno, ko je bilo odne­seno orodje, pokvarjena je bila brizgaLna in uničena oprema. Po vojni so delovni Člani dru­štva nabavil i vso manjkajočo opremo in kmalu je bilo druš t ­vo sposobno kljubovati svoje­mu sovražniku — ognju.

Po razvitju prapora je govo­r i l Vik tor Zupančič ter pouda­r i l važnost gasilskih d ruš tev in njihov pomen v reševanju m i -

Praznovanje dneva upokojencev na Senovem

Kot že nekaj let, so tudi le­tos 21. junija na Senovem praz­novali dan upokojencev. V šoli je bila svečana proslava, kartere se je udeležilo okoli 400 upokojencev. Po kulturnem sporedu je bila prosta zabava, k i so jo omogočila senovška podjetja.

Člani občinskega sindikalne­ga sveta s predsednikom občine in predsednikom obč, odbora S Z D L so se ob tej priložnosti z upokojenci pogovorili o n j i ­hovih zadevah in preživeli z nj imi nekaj prijetnih ur.

Or.

Iz Metrike Za zaključek šolskega leta je

21. junija igralska družina na metliški osnovni šoli nastopila s pravljično igro Kristine Bren-kove »Čarobna paličica«. Vsa mlada Igralska družina je po­kazala rea .lepo, doživeto in dobro nastudlrano Igro. Prav odlikovala pa se je, tako govor­no kot igralsko, nositeljica glavne vloge, učenka 7. razreda Valči Pailkova. Igro je zrežirala tov. Julija Raj mer.

* Od 21, do 23. junija je bila v

Metliki odprta razstava šolskih risb, k i so si jo poleg mladine t zanimanjem ogledali mnogi Metlicam ln okoličani.

25. >nl ja je v Metl iki gosto­vala folklorna skupina M K U D »Zorko Prelovec« iz Idrije. Na­stopajoči »o poželi obilo pr i ­znanja.

TUDI VI ZAHTEVAJTE

V VASI TRGOVINI

cev na lijonov in milijonov ljudskega premoženja* N a kratko je or i­sal tudi nekatere zunanjepoli­t ične in domače dogodke.

Ob tej pri ložnosti so bi l i sprejeti v d ruš tvo novi člani — pionirji, s tarejši člani pa so prejeli diplome z značkami

za dolgoletno delo. Diplomo za zasluge in požr tvovalno delo v druš tvu je prejel Ka re l Celic-

Slavnost je bila zaključena s srečolovom in prosto zabavo, k i pa jo je nekolikanj pokva­rilo slabo vreme.

t J . Petrina

V TEM TEDNU VAS ZANIMA L

C*firtca, X m i g a — Matija Petek . 3. j u l i j a — N a d a Sobo ta . 4. j u l i j a — d a n b o r c a N e d e l j a . 5. j u l i j a — C i r i l P o n e d e l j e k . 6. J u l i j a — D u š i c a T o r e k , 7. j u l i j a — V i l k o Sreda, 8. j u l i i n — S p e l a

BB&4*»>*.< *. i itiuijbUi Dat vili f i l m » K R A L J I C A J K N S I « . O d 5. do 6. 7- a m e r i š k i b a r v n i f i l m »20.000 M I L J P O D M O R J E M « . O d 8. d o 9. 7. m a d ž a r s k i f i l m » Ž E ­L E Z N I C V E T « .

Č R N O M E L J ; O d 3. do 5 7. a n g l e ­š k i b a r v n i f i l m » S M R T N A C E ­S T I « . O d 7. do 8. 7. i t a l i j a n s k i b a r v . f i l m » C A R S T V O S O N C A « .

M O K R O N O G : O d 4 d o 5. 7. f r a n ­c o s k i f i l m » Z L A S R E Č A N J A « .

M E T L I K A : O d 4. do 5. 7- » L E T N I Č A S I « . 8. 7. » Z A K L E T I G R A D « .

N O V O M E S T O » K R K A « ; O d 1. do 2. 7. J u g o s l o v a n s k a f i l m » S K A L ­N A O B Z O R J A « . O d 3. do 8. 7-a m e r i š k i b a r v n i f i l m » P U Š Č A V A 2 I V I « . O d 7. d o 9. 7. p o l j s k i f i l m » R E S N I Č N I K O N E C V O J N E « .

D O M J N A N O V O M E S T O : 2. 7. j u g o s l o v a n s k i f i l m » T U J A Z E M ­L J A « . O d 4. d o 6. 7. a m e r i š k i b a r v n i f i l m » S I N A L I B A B E « O d 7. d o 10. 7. a m e r i S k i f i l m » Z L A T O v D Ž U N G L I « .

T R E B N J E : O d 4. do 5. 7. a m e r i š k i f i l m » L J U B E Z E N S T U J C E M « . P r e d s t a v a v n e d e l j o o b 14 l n 16 u r i . \

Ž U Ž E M B E R K : 5. 7. a n g l e š k i f i lm » Š K R L A T N A D O L I N A « .

otsuje s l e d e č e e n o d n e v n e t e č a j e : 6. 7. 1959 p r i p r a v a m l e č n i h p i j a č

in j o g u r t a . 7. 7. p r i p r a v a n a m a z o v , 8. 7. k o n z e r v i r a n j e g r a h a . 9. 7. k o n z e r v i r a n j e b o r o v n i c P r i č e t e k ob 19 u r i v p r o s t o r i h

Z a v o d a . P r i j a v e , k i so l a h k o t u d i s k u ­

p i n s k e , s p r e j e m a Z a v o d v sak d a n do 12. u r e .

P o z i v a m o v s e d e l a v c e , k i so b i l i pr , p o d j e t j u v l e t u 1958 z a p o s l e n i v e t k o t 6 m e s e c e v , d a v 1 m e s e c u Po tej o b j a v i u v e l j a v i j o s v o j e p r a ­v i c e p r i k o n č n i d e l i t v i o sebnega d o h o d k a z a l e t o 1958.

Gospodarska poslovna zveza Novo mesto

R A Z P I S D i j a š k i dom Č r n o m e l j bo sp r e ­

j e l v š o l s i k e m l e t u 1059-60 128 go ­j e n c e v , k i b o d o o b i s k o v a l i o s n o v ­

no š o l o in g i m n a z i j o v Č r n o m l j u . Mesef ina v z d r ž e v a l n i m a bo 5.300 d i ­n a r j e v .

R e f l e k t a n t l naj do 30. Julija t. 1. v l o ž e p r i j a v o , k o l k o v a n o s 30 d in d r ž a v n e i n 20 d i n a r j e v o b č i n s k a t akse P r o s i l c i naj p r i l o ž e , p r o š n j i t u d i 20 d i n a r j e v v znamkah za o d g o v o r .

P i s m e n o o b v e s t i l o o sprejemu bn d o b i l v s a k p r o s i l e c do 10. av-

I v a n A v s e c . s i n p o s e s t n i k a is P r e l e s j a 24 p. S e n t r u p e r t , o b ž a ­l u j e m jn p r e k l l c u j e m vse ž a l j i v * g o v o r i c e , k i s e m j i h s i r i l o A n l « l J u r g l i č , g o s p o d i n j i i z Prelesja š t . 2:1 p o š t a S e n t n i p e r t . ko t n e r e s n i č ­ne. A n i c i J u r g l i č se z a h v a l j u j e m , k e r Je o d n a m e r a v a n e zasebna t o ž b e o d s t o p i l a .

GIBA STVA

V1

P R O D A M K O M B I N I R A N ( G L O ­B O K . Š P O R T N I ) O T R O Š K I V O ­Z I Č E K , dobro ohranjen. Rla B a -č e r . Dolenjski list — Novo mesto.

M A N J Š E P O S E S T V O N A P R O D A J , (tudi na d o l g o r o č n o o d p l a č i l o ) v b l i ž i n i Novega mesta, in 12 kub. metrov tesanega Jelovega lesa, 6000 zidne ln 1.300 s t r e š n e opeke. Naslov v upravi Usta. (567-59)

P R O D A M S A M O V O Z N I M O T O R (Sedling) 8 K S za c irkularko na v o z i č k u z gumijevimi kolesi, v o d l i č n e m stanju D o s e ž e 20 k m na uro in ima 1500 obratov na minuto.

P O Š T E N O D E K L E Z A P O M O Č V G O S P O D I N J S T V U sprejme 3 -č l a n s k a druži ina s 16. 7. v Novem mestu. Naslov v uprav) lista.

N O V O M E S T O V č a s u od 22. do 20. Junija Je

bilo rojenih 7 d e č k o v in 12 de­klic.

P o r o č i l a sta se: J o ž e Dobre, ko­v a č lz Kfope, ln E m a Mikec, u s l u ž b e n k a z R a t e ž a . Alojzdj VI-rant. k l j u č a v n i č a r iz Dol . Toplic, ln Oti l i ja SercelJ, u s l u ž b e n k a iz M e n i š k e vasi.

U m r l i so: Ivan Rustja, u s l u ž b e ­nec iz Novega mesta, star 49 let. Ivan Mesojedec, š o f e r iz Dol . M o ­krega polja, star 23 let, Ivan M a -boh, uždtkar iz Irce vasi, star 81 let.

G O T N A V A S V preteklem tednu Je bila ro­

jena l deklica. U m r l Je: Franc M o ž e . kmetova­

lec iz. S r e b r n i č e v . star 76 let.

* *v « a a a Ob izgubi n a š e g a o č e t a

J A N E Z A P A T E T A lz Irce vasi

se zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, ter darovalcem cvetja. Posebno 6e zahvaljujemo za p o ž r t v o v a l n o z d r a v n i š k o p o m o č ter t o v a r i š u J o ž e t u G r l č a r j u in drugim č l a n o m kolektiva s p l o š n e b o l n i š n i c e .

Ž a l u j o č i : h č e r k a Romana z d r u ­ž i n o l n os ta lo s o r o d s t v o .

O k r a j n i Z a v o d za n a p r e d e k go­s p o d i n j s t v a v N o v e m m e s t u raz-

V preteklem tednu so v novo­m e š k i p o r o d n i š n i c i rodile: Tere­zija Dime z Gmajne — deklico, Milena K a v š č e k iz Vavte vasi — d e č k a , Zupevec Mari ja lz Novega mesta — d e č k a . A n a K o š i r iz Martlnje vasi — d e č k a , Vida B r o -d a r l č - l z Rosalnic — deklico, T o n č ­ka Cvelbar iz M a r š e č e vasi — d e č ­ka, J o ž i c a Ž i d a n l k iz Č r n o m l j a — deklico, J o ž e f a Zrimsek lz Novega mesta — d e č k a . T o n č k a Strasber-ger lz Zloganja — d e č k a , Ivanka Vidlc iz K o č e v j a — d e č k a , Helena Bregar z Drage — d e č k a , A m a ­lija L a p iz Bistrice — deklico, Terezija Rak lz C e š n j i c — dekli­co, Milena J u r e č i č lz Kostanjevice — d e č k a , Stanislava Zvan lz Vel . M r a š e v e g a — deklico, Vlasta L a m -pret lz Novega mesta — d e č k a , Mar i ja Kolenc lz Zabrdja — de­klico. Vera Sunigoc iz Rudnika — d e č k a . B o ž a Koc jan iz Sp. Zabu-kovja — deklico. Vida Brpe iz Gor. S t r a ž e — d e č k a , Amal i ja Z u ­p a n č i č iz Dol . N e m š k e vasi — de­klico, Barica B u č a r iz Metlike — deklico, Ivanka N e m a n i č iz Ro­salnic — deklico, Mar i ja Pezdlrc lz Otoka — d e č k a , F r a n č i š k a K o ­ren Jz Gaberja — d e č k a , Rozalija Hudokl ln iz BrSiJina — deklico, Z Inka K u r e lz Loke — d e č k a . T e -r e ž i j a Zalokar lz Groblja — de­klico. Aritonija L u k š e s Potovrha — d e č k a . Mari ja K n e z iz A r t l č — d e č k a , T o n č k a K o d r i č Iz Sufcne — deklico

Iz brežiške porodnišnice Pretekli teden so v b r e ž i š k i po­

r o d n i š n i c i rodile: Nada Vugrinoe lz Brdovca — d e č k a , M i r a Š ivate i z Llpnice — d e č k a , Vasfija A r a b i z K r š k e vasi — d e č k a , A n i c t Umek iz Nove Rese — d e č k a , J u -stika Smole iz R e š t a n j a — d e č k a , Josipa Hudlna iz DubravJce — d e č k a . Marija K e r i n lz Leskovca — deklico, Marija Rivec lz Stu­denca — deklico. Š t e f k a Č e r n e l i č iz Zupelevc — d e č k a . J o ž e f a M i -helin iz Sp. S u š i c e — d e č k a , Pe*p-ca Novosel iz Jesenic — deklico, Mari ja Rade j iz Brestanice — d e č ­ka. Dragica S a h i m p a š i č lz Rozge — d e č k a , Marija StaTČlč iz Sel — deklico. Antonija O e t r e l l č iz Z g . Obreza — deflcllco.

Brežiška kronika nesreč Pretekli teden so se p o n e s r e č i l i

In iskali p o m o č i v b r e ž i š k i bolni­š n i c i : Leopold C e š e k , u p o k o j e n e « iz Presne Loke , si je pri delu v vinogradu zlomil desno roko. Franc Marin č e k , kmetovalec it C r e š n j l c . Je pr, padcu z voza dobil notranje p o š k o d b e . Anton K o p i n č , delavec iz Dobove, sd Je pr i padcu izpahnll desno nogo. J o ž e f a Zidan, gospodinja iz B r e ž i c , se Je nabodla na vile. Mari ja D v o j m o č , gospo­dinja iz Z a m e š k e g a . si Je pri pad­cu s kozolca p o š k o d o v a l a obe no-gil. Antona strmeekega, delavca II Zg. Su . š i ce . Je udarila krava po levi nogi.

V preteklem tednu so se pone­s r e č i l i in iskali p o m o č i v novo­m e š k i b o l n i š n i c i : N a Terezijo G*6- . nik, h č e r delavke iz K u m n e vasi, se je prevrni l voz i n Ji p o š k o d o ­val obe nogi. Ivan Cesar, elektri­č a r i z P r e č n e , je padel z motorja in si p o š k o d o v a l levo nogo. A l o j ­za Kocaka, posestnika iz Dol . Mi> harovca, je nekdo med pretepom sunil z n o ž e m v desno roko. J o ž e Divjak, posestnik iz V o l okove vasi. Je padel s č e š n j e in si p o š k o d o v a l r e b r a . Albina Mesojedca, sina po­sestnika iz M r š e č e vasi, Je nekdo pr, pretepu sunil z n o ž e m v hrbet, S r e č k o Senica, delavec iz Trate, si je pri nogometni tekmi p o š k o d o ­val desno koleno. Mar i ja GimpelJ, posestnica Iz Jurke vasi .\1e padla In si p o š k o d o v a l a desno nogo

Kum Viktor Zupančič razvija društveno zastavo

Vtisi s šolske razstave v Šentjerneju

R E P U B L I Š K A P L A V A L N A L I G A

ŽPK Ljubljana: PK Celuloza 72:64 Ob zaključku šolskega leta

so di jaki osnovne šole v Šent ­jerneju podali obračun svojega dela na zaključni razstavi. V treh razredih v šoli na trgu je bila odprta lepo pripravljena razstava-

—— • i . , t Posebno pozornost so zbudili

mladi tehniki, k i so eno učilni­co .napolnil i s svojimi izdelki Nj ih smiselna urejenost je imela poučen značaj . Veliko gledalcev se je ustavljalo pr i pohiš tvu. Res mnogo truda so morali mladi razstavljale! vlo­žiti v to delo. Nič slabši niso bi l i tudi izdelki in konstrukcije hišic. O vsakem izdelku bi lahko povedali kaj pohvalnega.

Ob dnevu borca čestita vsem dolenjskim fantom, ki služIjo vojaški rok, dalje v«em prija­teljem in znancem ter doma­čim ter vse pozdravlja Jože K o ­vač i č, vojak iz Sarajeva,

Razstavni prostor, k i so ga opremili s svojimi izdelki učenci osnovne šole, je ntidil mnogo paše za oči. O d najraz­ličnejših prtičkov do slik v okvirjih- k i drugega so si l jud­je ogledovali z zanimanjem-

Celotni vtis razstave potrju­je dejsvo o velikem tehničnem napredku dela na šoli i n o •ve­l i k i izvensolski akivnosti učen­cev, -s

V okviru r e p u b l i š k e plavalne lige sta se 24. Junija pomerila plavalna kluba P K Celuloza in Z P K LJubljana. S r e č a n j e je bilo v ol impijskem bazenu na V i d m u , pri temperaturi vode 26 stopinj C in zraka 30 stopinj C . Nebo je bilo jasno ln mirno. Gledalcev malo. S o d n i š k i zbor, na č e l u z vrhovnim sodnikom ing. Junc M i ­l o š e m , je sodil tekmovanje dobro.

Po nedavni visoki in p r e p r i č u j i -vi zmagi P K Celuloze nad P K » N a p r i j e d « lz Zagreba z rezulta­tom 1)4:65, Je sledil p r v i poraz. Mimogrede naj omenimo, da Je bilo tekmovanje z Zagrebom le

prijateljsko ter n e k a k š e n uvod za prvenstvena r e p u b l i š k a tekmova­nja. Toda povrnimo se k prven­stveni tekmi. Plavalci P K Celulo­ze ao se dosledno boril i za vsako t o č k o . Bori t i se pa protj n a d m o ć ­ni ekLpi ni lahko. Z P K LJubljana ima svojo tradicijo ln i z k u š n j e . S p r i č o dejstev, da se Je ta ekipa ž e vsa leta borila za vstop v II. zvezno plavalno ligo in da so » iz t i sn i l i« zmago le za osem t o č k razlike, gre P K Celuloze vse priznanje.

MenLm, da Je najbolje, da pre­pustimo besedo plavalcem P K Ce­luloze. Plavalec I v a n č i č : » N a š a

60 let gasilcev v Sentrupertu 24. junija 1890 so na pobudo

občinskih mož v Sentrupertu ustanovili Prostovoljno gasilsko društvo. P rv i načelnik društva je bi l Blaž Kovačič. Siprva so imeli gasilci shranjeno svojo brlzgalno na šolskem vrtu. Leta 1909 so si sezidali svoj gasilski

Z oglasi v domačem časniku podpirate nje­govo finančno podlago.

Srednješolci ne zaostajajo! Prvi pozdravi iz 8. novomeške MDB

Prisi l so ln s seboj prinesli lepe poletne dneve. Do njihovega prihoda je na odseku avlo ceste Negotlno-Demir kaplja večkrat padal dež, včasih je bilo tudi prav hladno. Odkar so pa 15. junija prispeli srednješolci, pravi dež, tisti, k i obvezno pretrga delo, nI več padal. Zato med brigadami, k i so prišle in tistimi, k i so že* bile tu, po barvi kože ni bilo nikakršne razlike. Vsi so počrneli od toplega makedonskega sonca. Edina razlika med njimi je uniforma. Srednješolci so dobili letne obleke: kratke hlače, srajce in nizke čevlje.

Prvih srednješolskih brigad na odseku Negotino-Demir kapija je sedaj deset. Zelo značilno je, da je njihov fizični sestav zelo dober; ob ponovnem zdravniškem pregledu ni -Sel nihče domov.

Kakšen je njihov delovni učinek glede na delavsko-kmečke brigade? Marsikdo je mislil , da bodo srednješolci zaostajali. Toda to predvidevanje je bilo napačno. Res je, da je prve dneve šlo bolj težko. Saj ni enostavno zamenjati svinčnik s krampom ln lopato. Pokazali so se žulji, po nekaj dnevih pa so se dlani že utrdile. »VEM, D A J IH V E L I K O MISLI, DA DOSEGAMO S L A B E R E Z U L T A T E . NI T A K O ! OD 74«/« I Z P O L N J E N E NORME V Z A D N J I H D N E V I H SMO PRIŠLI NA 240"/«. A NE POZABITE TEGA, D A JE V NASI BRIGADI 38 DEKLET,« nam je rekel Franc Miklavc, namestnik komandanta VIII. novo-meške M D B Ivan Stariha-Janko.

Dejstvo je, da so srednješolci prijetno presenetili vsa grad­bena podjetja. Srednješolci iz Prištine, Beograda, Niša, Vršca, Skoplja, Novega mesta, Negotlna, Mladenovca, Sarajeva in M o starja dosegajo lepe uspehe. Kar je najbolj važno je to, da Je sodelovanje in tovarištvo na višini, opaziti ni nobene razlike. Že prve dneve so se tako zbližali, kakor da bi bili že dolgo skupaj

V Makedoniji sta sedaj dve naši brigadi: kmečko-delavska in srednješolska. Obe sta že v tiesnih stikih. Obiskali so se in se pogovorili marsikaj, kar b« vsem koristno.

dom. Leta 1912 so kupili novo, za tiste čase odlično brlzgalno na ročni pogon, k i pri požarih ni nikdar odpovedala. Leta 1929 so nabavili motorno brizgamo znamke Rosenbauer, k i se je prav tako izkazala kot zelo za­nesljiva. Med vojno so Italija­ni motorko vzeli, češ da jo ra­bijo za primer, če bo napadena njihova postojanka na gradu Rakovnik. Gasilcem je uspelo, da so svojo brlzgalno ob itali­janski kapitulaciji dobili nazaj. Nadaljnji napredek društva mo­remo zabeležiti po osvoboditvi. Takrat so ameriški rojaki po­klonil i društvu avto. Lepi Che­vrolet vozi gasilce, prevaža pa tudi bolnike v novomeško bol­nišnico.

Najstarejši šentruperški ga­silci pomnijo mnogo požarov, pri katerih so gasili. Prejšnje čase, ko je bilo še več lesenega in s slamo kritega, je vsak po­žar pretil, da upepeli vso vas. B i l i so tudi časi, ko je bila ljudska zloba takšna, da je vsak večer v šentruperški oko­lici gorel kozolec ali zidanica. Povprečno je društvo Interveni­ralo Dri petih, šestih požarih na leto. Plemenita požrtvoval­nost gasilcev je rešila mnogo ljudskega premoženja.

V nedeljo, 5. julija, bo pod pokroviteljstvom narodnega he­roja, ljudskega poslanca Fran-

.ca Kreseta-Cobana proslava društven« 60-letnice UdeležKi

6e je bodo vidnejši funkcionarji občinske gasilske zveze lz Trebnjega ln okrajne gasilske zveze lz Novega mesta Zjutraj bo godba i<z Trebnjega Igrala budnico. Dopoldne bo na gasil­skem domu odkrita spominska plošča, posvečena gasilcem, ki so padli v prvi in drugI svetov­ni vojni. Popoldne po razvitje novega prapora. Ta prapor je dragoceno delo, okrasen je z bogato vezenimi trakovi, a nJ*-

/ODLIČNO PERE gov ročaj okovan s pozlačenimi ln posrebreniml žebljički. K u ­ma pri razvitju prapora bosta dr. Sandi Lunaček, direktor »Odpada« v Ljubljani, ln Leon Štrukelj, k i je b i l v Ameriki med glavnimi organizatorji ak­cije za nakup gasilskega avto­mobila. Po končanih slovesno­stih bo veselica, katere dobi­ček je namenjen v korist dru­štva.

ekipa ni p r i č a k o v a l a zmage nad Z P K LJubljano, t e m v e č nasprot­no: m u č i l a nas je negotovost, ker tmo se bali katastrofe. Z rezul­tatom sem zadovoljen. Upam. da bo d r u g i č b o l j e . «

Sekretar ekipe Lado Hartman: »Ce u p o š t e v a m o , da je P K C e l u ­loza k o n č n o le p o d e ž e l s k a ekipa ln povrhu š e brez trenerja, sem z rezultatom zadovoljen. Opt imi­s t i č n o gledam na rezultate v » r e -č a n j u s P K » P r e š e r e n « iz Radov­ljice na nj ihovih tleh in » » N e p ­t u n o m « lz cejja, ker bo tekmova­n j « na V i d m u . R a č u n a m na plas­ma tretjega mesta r e p u b l i š k e lige.

Iz srca ž e l i m o P K Celuloza, d « bi se napoved tov. Hartmana ure­s n i č i l a .

D O B R O Č I S T I Se nekaj besed o gledalcih. B i lo

Jih je le malo. To pa š e zdavnaj ne pomeni, da n i zanimanja za plavalni š p o r t v Vddmu-Kr*kem. Kr ivda je le pr i vodstvu P K Ce­luloza, da ne izobesi vsaj r o č n o pisane lepake, da bi l judi o tek­movanju obvestila. P r e p r i č a n sem, da bi tudi TVT> Partizan kot Svo­boda b r e z p l a č n o predvajala diapo­zitive, v katerih naj bi biSo obve­s t i l o o tekmovanju.

IZIDI T E K M O V A N J A : m o š k i ; 400 m oravvl, GoršMS.

Ljubl jana , 5.11,6. 100 m hrbtno, G o r š l č — Ljubl jana , 1.18,2; 100 m m e t u l j č e k , P o l j a n š e k — Ljubljana, Id i i l* 100 m crawl, H u m a r — Ce­luloza, 1.07,6- 100 m prsno. Pele — Ljubl jana 1.18,1; 8x50 orawl. C e ­luloza 4.06,7.

Ž e n s k e ; 200 m crawl. Horvat — LJubljana 3.14,2; 100 m prsno, Breskvar — Celuloza 1,30.3; 100 m hrbtno, H o č e v a r — Ljubl jana, 1.32,8-, 100 m m e t u l j č e k , Horvat — Ljubl jana 1.27.0; 100 m c raw4, H o r ­vat — LJubljana 1.21,1; 6x50 crtml , Celuloza. 4.27,1.

S r e č a n j e vaterpolo ekip je bilo le prijateljsko, ker Je sodnik . i a Celja zadnji, trenutek odpovedal u d e l e ž b o . K o n č a l o se Je v pr id gostov z rezultatom 10:6 (prvi po l ­č a s 7:3).

D. Kasteue

Še vedno premalo zanimanja za nabiralno akcijo

V n a š e m okraju Je prav malo zanimanja za zvezno nabiralno ak­cijo za izgradnjo Igr i šč in telo-v a d i š č , posebno pri š o l a h . V e č ! n a o b č i n s k i h š t a b o v š e ni p r i č e l a de­lati. Po eden a l | dva č l a n a Štaba opravljata vse naloge, pri nekate­rih o b č i n s k i h š t a b i h pa bloki l eže še vedno v predalih In š o l s k i otro­ci ie niso prodali niti enega listka.

Ođ predvidene vsote 6.2M.P0O, ki naj bi jo dobili s po-odajo znam kic ln blokov, smo do sedaj zbrali l * i . n i i n i din. V e č i n o tega de­

narja so zbrali v Novem mesta, tako da odpade na vse ostale ob­č i n e slabih 500.060 din.

Š o l s k a m l a d i n a bi lahko prodala precej blokov. T u d i v e č i n a podje­lu se Je slabo i z k a z a l a . Nekatera niso prispevala Se prav n i č , J ruga pa zelo nizke zneske.

9e Je č a s , d a se agilneje vklju­č i m o v to akcijo! Nedejavne ofe» č l n s k e š t a b e ln nekatere predsed­n i k e pa bo t r e b a poklicati na ia» irovor.

J o ž e Gloaaa

Akciia: P O Š T A H

Na novomeški poŠti smo se dogovorili, da bomo spremljali pismonošo, k i nosi pošto po naših vasicah v bližini Novega me­sta. Dogovorili smo se tudi, da ga bom spremljal kot njegov pomočnik aH pr ip ravn ik . . . Tako sem imel vstop v vsako hišo tistih sedmih vasic, k i sva j ih obredla. Vse te vasice ležijo ob Potoku, nekatere v hribu visoko nad nJim, druge pa tik ob njem, kjer žene nekaj mlinskih koles in včasih prestopi na travnike . . .

Ob 8.80 sva se napotila lz No­vega mesta v smer X . Prašna cesta in hrušč traktorjev in avtomobilov, k i gradijo nov odcep z avto ceste do Novega mesta. Pot je precej dolga, še bolj pa ob misli, da bova danes prepešačila 18 km, po vasicah, k i ao njegov delokrog. To pot napravi poštar vsak drugi dan, le da njegova torba (danes ka­kih 17 kg) nI vsak dan tako polna. Ob četrtkih zavzame precejšen del torbe Dolenjski Mat, V teh vasicah je ta časo­pis skoro edino branje, razen Kmečkega glasu. Sonce je danes bolj naklonjeno prvim kopalcem ne K r k i kot pa nama. Kaže, da se je prav zarotllo. Pred nekaj dnevi še dež in megle, ki &o se vlačile o b ' K r k i , danes pa . . . Bližava s« prvim hišam raz­metane vasice. Skozi pelje ce­sta. Pravijo, da je tu nekoč pe­ljala rimska cesta, k i je vazala Emono s kraji v provinci. O tem priča skoro pozabil j en mil j -nik ob cesti. Fant kakih sedem­najstih l*t naju ustavi.

»Imate mogoče kakšno Mla ­dino?«

»Ne mladine pa nimam . , .« »Mislim tist i časopis, M l a ­

dino . . .« »Ne, časopisa Mladin« pa n i ­

mam s seboj. Tu nima nihče naročenega.«

Fant se zasmeje ln pove, da mora pogledati Mladino, ker bi rad sel v brigado. Poštar vzame robec ln si obriše potni obraz. Končno. Prišla sva do prvih hiš.

»Posta!« »Ja, kaj j« že Četrtek , , .«

Starejša žena vzame »Dolenjca« ln to gleda kot da ne bi b i l * še povsem prepričana,' da Je res ž« čeitrtek. Potem pa *e zasmeje.

»Ja, pa je res že četrtek . . .« Potem mečeva časopis ;n p i ­

sma pod vrata, skozi okna, ne­kaj j ih natakneva kar v rože na oknih. Sončen dan je ln ljudje so pri delu. Zdaj pa zdaj s« napotiva kar na njive. Ce je kakšno nujno sporočilo al i pošiljka, se mora prejemnik podpisati. Tako večkrat zaideva po več sto metrov iz vasi. Po­štar ne pozna samo hiše v vasi, pozna tudi njive, ve čigav Je ta ali oni kozolec ali pa travnik

V dopoldanskih uirah ljudi 1» redko dobi« doma.

Nizka hišica, skoraj pri t l ika­vec v primerjavi z drugim i v vasi. Pismo ta Francije, Po­trkava.

»Kar noter . . .«, ta zasliši glas iz kuhinje. Vstopiva. Stara žena, kakih osem »krlžev« ima. Caka naju v kuhinji. Poštar jI da Dolenjski list, potem še p i ­smo. Hitro ga pogleda.

»To je pa od Toneta, mojega brata.« Odpre ga Ln naju po­prosi, da ga prebereva. Pravi, da je »tara ln d« slabo vidi . Pism<> je \ debelo ln težko Toda .

»Mati, saj Je čisto prazen P*Plr . . . Nič ne piše . . .«

»Kako nič?« se razhudl. »Daj­te ga sem!« Gleda in mrmra nekaj kot »saj je res čisto pra­zen papir, čisto prazen,« potem pa pravi: »Tu je nekaj. Saj sem rekla, da mora biti nekaj. Pre­berite . . .«

V pismu, čisto na koncu, piše z velikimi, okornimi črkami: »Hvala lepa . . .« Starka začu­deno pogleda, potem pa pravi: »Ja seveda, ko sem pa zadnjič poslala samo kuverto, pismo pa je ostalo doma . . .«

Se nekaj pisem in časopisov in že zapustiva vas. Zavijeva čez Potok, potem v hrib in že sva v drugi vasi. Tu mora po­štar oddati pošiljko denarja. Zopet nikogar doma? Potrkava, Pride dekle s predpasnikom ln pove, da so vsi domači na nji­v i in da se bodo vrni l i najbrž šele okoli enih, ker je veliko dela ln je treba izkoristiti lepo vreme. Sama je doma. »Denar je priseli Podpisati Je treba 1«

»Kar meni dajte, bom že jaz podpisala,« pravi. Toda 60.000 dinarjev nI majhna stvar. Po­štar vztraja pri tem, da podpiše prejemnik.

»Pa nič,« pravi ona. »Ampak vseeno bi lahko J a E podpisala. Saj pri nas držimo vsi skupaj.«

V vasi izprazneva še poštni nabiralnik. Poštar ml je pove­dal, da je tu vsak teden podob­no pisemce v plavi kuverti, na­slovljeno neki Micki Bogveka-teri, drugače pa odhaja Iz te vasi bolj malo pisem. UstavLva se še v -nek i hiši , kjer naju mali Franci, potem ko »va ž« oddala pošto, vpraša, Če Imava »kakšno slecko za ml Ion«, ker Pa tiste srečke žal niso zazna­movane, pravi njegova mamica, da jo bo vzela raje drugič , . . Ura se bliža že enajsti, ob red le pa sva šele dve vasi. Hitro s* spustiva po dolinici skozi gozd in kmalu prečkava železniško progo. Prijazna vasica O B progi. Hiše So lepše kot v prejšnji vasi, vse so skoralj enake, z rdečimi okenskimi okvltrt In sivimi strehami — znamenje, da je blia morda vas med voj­no porušena aH pa da je l ju­dem ugajala lega ob železniški progi in so se zato naselili v večjem številu.

Ustaviva se pred hišo s pr i ­jetno senco, zraven Je čebel­njak, V senci o n ln o n a . On kadj i * PlP*, ona pa trebi so­lato ln jo meče v skledo. S poštarjem sva se domenila, da ju »navlečeva« in da bova re­kla, da danes nI Dolenjskega Usta . . .

»Ni ga? Ja kaj pa vendar delaš? Pa se menda nI zgubil listek na njem?«

Spomini na leta vseljudskega upora proti okupatorjem in na boj za nov družbeni red so v naših arelh vedno živi ln svetli. Na sl iki : skupni pohod patrol Zveze borcev Senovo in Vldem-Krško

lani »a dan vstaje v Lošcah pod Bohorjem (slikano pri Zupancu)

»Ni ga.« »Skoda, Ampak sedaj ti bom

pa povedal, zakaj sem naročil Dolenjski list,« reče in se za­smeje.

»No, povej . . .« »Veš zato, da moraš toliko­

krat k meni! Imaš vsaj kaj dela. Prideš, kadar nosiš Delo, potem od petkih, ko pride Kmečki glas, ln še takrat, ko nosiš Lovca. Vidiš samo zato sem ga naročil,« reče ln krepko zajame lz pipe. Poštar pa po­tegne lz torbe Dolenjski list In mu ga da. Vzame ga ln ga h i t r 0

prelista.. »Lokar je Že nehal pisati

svoje spomine . , , Športni del • . . ne, to me pa ne zanima. Imam pa že raje tiste športne stvari z njiv, kmečko stran. Ta šport me bolj zanim a . .«

domače, k i so delal< na trav­niku . . .«

Snaha in tašča se :.t a pred hišo. Pismo iz Amerike ln Do­lenjski Ust. Tašča povzame: »Tona piše, da bo poslala uro. Veš, zadnjič sem j i pisala, da se je naša pokvarila.«

»A ste neumni mati I Saj La­hko tudi brez nje živimo, saj Imamo dve ročni url pri hiši. A l i pa tisto vašo bi dali Po­praviti.«

»Piše, da bo poslala tako, ki zvoni . . .«

»Prava reč. Ce človek dalj časa spi, je bolj zdrav . . .« odvrne snaha.

»Piše tudi, da je že poslala tistih 10 dolarjev za obnovitev cerkve.«

»Mejdu«, je neumna.«

Zapustiva še to vas, kajti ura se počasi bliža dvanajsti. Greva ob progi navzgor, nato jo za­pustiva ln se podava niže doli k potoku, potem pa zopet na hrib. P r i kozolcu stoji starejši mož. Poštar mu Izroči časo­pis . .

»Saj ni časa za branje, ko P* j« toliko dela,« pravi on.

»O, če 'imate čns ta Delo, ga boste imeli tudi »a Dolenjski list,« hudomušno zavrne po­

štar. Ureževa si vsak svojo pa­lico. Poštar je povedal, da ima v tej vasi skoro vsaka bl*» psa.

»Pred letom <*nl> ko sem tu­kaj hodil,« pripoveduje Po­štar, »sem stopil v hišo BIJ« je odprta, Nobenega doma? Stopim v kuhinjo. Tudj dobe-nega. K o pa grem v « i , ss zapo­di za menoj pes. Splezal som na kozolec ln od tam poklical

»Kako pa s« vam kaj zdi Do­lenjski Ust,« jo vprašam,

»O, rada ga Imam. Ampak sedaj le ga ne smem vsega pre­brati. Ostati ga mara 5e kaj za zvečer.« Pojem ga vzame še tašča, ga malo Usta ln ko vidi v njem rojstno hlfto pesnika Z u ­pančiča, reče; »Ja, am djala, da tale Zupančič ne j od tlo dom* • . .«

V sosedni vasi so še ustaviva prt fantu, k i Je služil vojaški rok v Egiptu Ljudje v vasi vedo veliko povedati o tem. P*i mlinu sva naletela na belega moža, k i je prenašal vreč« moke. Povedal nama je o Egip­čanu, kako dober fant je ln da veliko pripoveduje o svojem službovanju. Potem pokaže vži­galnik, ki m>u ga je prinesel ta fant. Hoče prižgati cigareto, pa n* vžgo. Potem se opravlčaje, da je prepih in da bencina ni več, pa tudi kamenček se je Izrabil,

In tako gre naprej. V vsaki h l i l , kjer a« ustaviva, padajo vesele ln žalostne. Vprašanja »Ni NJlC?« ln potom hiter »NASVIDENJE* m drugod zo­pet »HVALA LEPA« ali pa »GLEJTE, D A BOSTE JUTRI K A J PRINESLI . . .<

Peter Breščak

Enkrat resnično lovska Olčl Sever jo v Oorjancih ustrelil lepega srnjaka.

Lovci so ga potem prenesli v Kostanjevico, tovarišu Se-verju pa dali v opomin na trofejo srnjakova glavo. Lep kos in na steni bi še posebno paradiral. Pa je prišla sose­dova psiea Asta in trofejo odnesla. »Tudi pet tisoč bi rajši dal,« je rekel užaljeni lovec, ko je izgubil trofeje In ko­nec? Cez tri dni je Asta prinesla rogove nazaj, le žal, da je vse ostalo popolnoma obrala.

TA PA NI L O V S K A V Cerkljanskem klancu j e šofer, k i vozi ekspresni

avtobus Ljubljana — Zagreb, naletel na krasno jato jere­bic. Čepele so na cesti i n se vozilu niso hotele umakniti. Avtobus je bil že čisto blizu, jerebice pa so še vedno če­pele. Vse je kazalo, da jih bo moral povoziti, tedaj pa je šofer tik pred jato ustavil. Sele trenutek nato so živali odletele. Velikokrat slišimo na račun šoferjev pritožbe-Mnogo jih je upravičenih, še več tudi ne. Ta primer gotovo zasluži priznanje i zato so lovci razpravljali, da bi šoferja P U T N I K A SLOVENIJE tovariša F R A N C A Z A J C A nagradili, zakaj večkrat se je zgodilo, da je kdo divjad namerno povozil-

N a j d r a ž j a s l i k a n a s v e t u b i l a h k o r e k l i g o r n j i f o t o g r a f i j i , k l Jo je i z p r o p a g a n d n i h n a m e n o v p o s n e l a n e k a a m e r i š k a t o v a r n a z a b l i s k a v i c e (ume tne f o t o g r a f s k e l u č i ) p o n o č i v G h a z l v E g i p t u . N a s f i n g o i n n a K e o p s o v o p i r a m i d o Je n a m e s t i l a 8500 b l l s k o v n i h l u č i . t a k o m e d seboj p o v p z a n i h , da so vse l i k r a t l z a s v e t i l e , k o j e f o t o g r a f p r i t i s n i l na s p r o ž l l e c T r i k r a t se je p o s k u s p o n e s r e ­č i l i n š e l e č e t r t i č j e u spe lo . I z K a i r a j e p r i š l o n a d 20.000 l j u d i , d a b i v i d e l o to č u d o . k i je A m e r i č a n e s t a lo s e d e m i n p o l ml l l t jona d i n a r j e v .

Z n a m e n i t o » O r l j e g n e z d o « v B e r c h t e s g a d e n u , k j e r Je I m e l H i t l e r s v o j o l e t n o r e z i d e n c o , k a t e r o Je p o z n e 1 6 s p r e m e n i l v p r a v o p o d z e m e l j s k o t r d n j a v o l n z a k l a d n i c o . V n je j j e h r a n i l z a b o j e d e n a r j a l n z l a t a ter z a u p n i h d o k u r h e n t o v . O b l«>n-cu v o j n e so n a j b o l j z a u p n i o f i ­c i r j i ges tapa p o s k r i l i te zabo je p o vsej E v r o p i l n j i h n e k a j p r e p e l j a l i t u d i v S v l c 0 i n I t a ­l i j o . V I t a l i j i so j i h Že o d k r i l i 24, v e n d a r p a s o d i j o , d a j i h j e š e v e l i k o p o S r e d n j i E v r o p i i n zda j v s i m o g o č i p u s t o l o v c i i n r e s n i l j u d j e v o h l j a j o z a t e m b o g a s t v o m , k i je ž e p o k o n č a ­n i v o j n i p o v z r o č i l o o b i l o n a s i l ­n i h s m r t i p r e v e l i k i h r a d o v e d ­

n e ž e v .

Besedo p* drži . Italijanska filmska Igralka MJflMa Allaslo (na sliki) je lani oktobra, izja­vila ob poroki s knezom D l Bergolo. da Je naSla svoj cilj in ž i v l j e n j s k o s r e č o v' svojem m o ž u in da se bo filmu za vselej odpovedala ter posvetila d r u ž i n s k e m u ž i v l j e n j u . Prav­kar pa Je n o v o p e č e n a kneginja sklenila z nekim rimskim f i lm­skim podjetjem pogodbo za so­delovanje v nekem filmu.

Komaj Je p r i š l a lz nekega od vseh pozabljenega naselja v Pennsvlvaniji , Zl>A, že je Les-lie Parrish bila izbrana med t i s o č i kandidatk za t o l m a č e n j e glavne vloge ( D a i s y Mae) v znamenitem ž e p n e m romanu povojne Amerike . K a j so pro­ducenti in r e ž i s e r videli na njej, naj vam pojasni gornja

slika.

O d m r t v j h v s t a l a — b i 1, r e k l i za č r n s k o pevlko i n p l e ­s a l k o J o s e f i n o B a k e r j e v o . k i j e p r e d d v e m a d e s e t l e t j e m a r a z ­b u r j a l a sve t k e r j e p l e s a l a p o p o l n o m a g o l a . Z d a j se j e spe t p o j a v i l a n a d e s k a h Z a h o d ­ne E v r o p e i n A m e r i k e m p r a ­v i j o , d a k l j u b š t i r i m k r i ž e m i n neka j p o l e n o m š e v e d n o v n e ­m a g l e d a l c e s s v o j i m p e t j e m

l n p l e s a n j e m .

Tort E d w » r d s v Kal i forni j i (ZDA) Je letalsko o p o r i š č e , na kate­rem pripravljajo znano raketno letalo » X 15« na poskusni let. »X 15« bo n a m r e č zletel z m a t i č n e g a letala » B 52« v viSini 12.000 metrov; dosegel ho hitrost 6000 kilometrov na uro, Z njim bo č l o v e k p r v i č s k u š a l d o s e č i meje vesolja. N a sl iki: tehniki v

Fort Edwardsu pritrjujejo »X 15« p o d m a t i č n o letalo

OB P E T N A J S T L E T N I C I V E L I K E Z M A G E y

Na Bosiljevo! BHo je proti koncu junija

1014. leta, ko so se bataljoni Dvanajste brigade (neuradno se jo Imenovali »Štajerska«) zvr­stili v kolone ln od nekod lz •kolreo Žužemberka nastopili večdnevni mari, v katerem smo prispeli pred ustaško-nemško postojanko Bosiljevo, nekaj k i ­lometrov čez Kolpo pri Vinici na hrvatski strani.

V prvem maršu smo prispeli V vas Lase pri Vršnih selih-Cez dan smo počivali, čistili orožje in imeli politične ure po dotah, kjer smo se seznanili z najnovejšimi političnimi in vo­jaškimi dogodki doma in po svetu. Ravno v tej vasi sem bil tudi obveščen, da sem postav­ljen za komisarja tretje čete tretjega bataljona. Politične vre smo imeli redno vsak dan, rasten takrat, kadar smo bili v borbi. V nadaljnjem pohod'4 smo prispeli v Slamno vas pri K e t l i k i , kjer smo zopet poči­vali čez dan. Ker Je bilo vreme |#po ki toplo, smo spali zunaj,

okrog gospodarskih poslopij, Ko smo se odpočili, smo proti ve­čeru nadaljevali svoj marš čez Metliko ln čez Kolpo na hrvat­sko stran. Dokler smo bil i na »naši« strani Kolpe, smo se hra­n i l i v bataljonskih kuhinjah, k i so šle vedno* » nami in nam p r i r

pravljale hrano, ko pa smo pri­šli na hrvatsko stran, se je to spremenilo. Naša komora je Iz­gubila svojo veljavo. Tamkaj je bila prehrana naših enot orga­nizirana na ta način, da so nam kuhali po hišah, vsaka po svo­jih močeh- Kuhan« i n priprav­ljeno hrano ln no nam hrvatska dekleta in žene nosile na polo­žaje. Ljudje so b i l i zelo prijaz­ni z nami in ko so nam prina­šali hrano, se je vedno začel živahen razgovor, za nekatere kar malo neroden, ker niso znali hrvatske govorice. To Je veljalo posebne za 'tovariše s Primorskega, ki j ih je bilo pre­cej v bataljonih Dvanajste br i ­gade. V takih primerih je bilo precej hudomušnega smeha, a

tisti, k i j i m jezik ni delal pre­glavic, so neizkušenim priskočili na pomoč.

Na hrvatski strani smo pred napadom en dan počivali v vasi Vukova Gorica. Ker je bi la vas oh Kolpi , so se nekateri naših osvežili tudi s kopanjem, drugI pa so se nasoball sladkih češenj, na katere so na« povabili va-šeanl.

29- junija smo slednjič zasedli položaje v organizirani akciji za napad na Bosiljevo. Za napad sta b i l i odrejeni dve slovenski brigadi lz X V . divizije. Za d i ­rektni napad je bila odrejena Cankarjeva brigada, naša Dva­najsta na v rezervo. Pred napa­dom se jc naša brigada razme-stila v pVvih vaseh zraven Bo-siljevega, na severovzhodno stran. Imela ie nalogo, da stopi v borbo, ko se pokaže odločilni trenutek. Napad je bil priprav­ljen In Izvršen sporazumno in v sodelovanju s XIII. divizijo hrvatskih partizanov. Hrvatske enote so zasedle v s e prihode, odkoder bi sovražnik mogel priti na pomoč napadenim v Boslljevu- Njihova artilerija je direktno sodelovala v napadu (kolikor se spominjam, je imela štiri topove).

Cankarjeve! so v noči od 29. na 30. junij sklenili obroč okrog BoslIJeva l n okrog druge are

ponoči je začelo pokanje k i regljanje strojnic ln eksplodl-ranje bomb, kar je bilo ponoči glavno orožje. Ko se Je zdanilo, Je stopila v akcijo z direktni­mi zadetki iz bližnjega hriba tudi artllerija ln začela rušiti sovražili obrambni sistem. Bor­ba je trajala potem vse dopol­dne in borci Cankarjeve briga­de so se živahno približevali vse bliže In bliže sovražnim utrdbam. Nekaj po dvanajsti uri je prišlo povelje tudi v štab našega tretjega bat aljnna, da stopimo v borbo. Odšli sme iz vasi, v kateri »mo bil i dotedaj, in kmalu smo P r f | d .seboj kot na dlani zagledali sovražno gnezdo in Cankarjeve borce, k l so se od vseh stran] priplazili že čisto blizu sovražnih bunker­jev. Napadali smo s severo­vzhodne strani. Levo od nas Je napadal prvi bataljon naše br i ­gade. Z našim prihodom se je borba znova razplamtela. Poleg hrvatske artllerije, k i je s po­večano hitrostjo začela bruhati granate po ustaško-nemškem gnezdu, so stopili v akcijo še minomeralc] iz bataljonov Dva­najste brigade.

Slišalo se je eno samo neneh­no grmenje. Ker je Bosiljevo v dolinici, se Je odmev eksplodi-ranlh granat in min kar valil ln odbijal od okoliškega višav­ja. Vmes so rohnele strojnice,

iritraljtr/i, brzostrelke, pokale so bombe z naše in sovražne stra­ni- Naš bataljon Je b i l i e mod prvim] hišami na robu posto­jank, ko Je nekako po četrti u r i popoldne začel besneti pravi pe­kel, k i se je odprl menda is žrel vsega orožja, kar so ga imeli v sovražni postojanki. V opori­šču je gorelo več stavb, k i so j ih zažgale granate ali pa za-žigalni naboji, izstreljeni iz na­ših pušk. M i s l i l i smo, da se so­vražnik pripravlja na izpad, kot Je to poskušal nekajkrat ta dan, toda tokrat je bil to izpad po­sebne vrste. Sovražnik, videč da ni rešitve, se je odločil, da pre­bije obroč pod močnim ognjem iz vsega orožja. Majhne skupine od tri do deset mož so začele brezglavo bežati v vzhodno »mer, čez njive posejane z ži­tom, s koruzo In drugimi pr i ­delki. Iz strelskih jarkov okrog cerkve so skakali ven drug za drugim in panično hežali, toda beg je malokateremu uspel. Be­žali so, kot bi b i l i slepi. M l smo se zaganjali v notranjost opo­rišča, zbegane skupine pa so drvele naravnost proti nam kot da ne vidijo ognja, k i Jih Je kosil iz naših rok. Srečali so se t rafal! iz našega orožja ln Padali mrtvi ali ranjeni, neka-terI pa so se potuhnili v lito, misleč, da se z nočjo nekako režijo ln nadaljujejo svoje be­

zanje iz partizanskih klešč, pa tudi v tem so se zmotili. Ko ni imel kdo več bežati iz oporišča, je streljanje ponehalo, mi pa smo napadali v strelskih vrstah. Z orožjem na strel smo šli č e z Žito, pred seboj pa smo metali bombe in tako pr is i l i l i skrite sovražnike, da so vstali z dvig­njenimi rokami.

Od druge strani so prav tako napadali borci Cankarjeve br i ­gade. V pšenici in rži smo našli precejšje število beguncev. Gre-doč smo pa pobirali odmetano sovražnikovo orožje. Največ orožja smo našli ob plotovih in živih mejah, ker je bilo tu naj­bolj tesno in so orožje kar spu­ščali iz rok. Ko smo se na v i ­šini pri cerkvi srečali z borci Cankarjeve, j e bilo med nami že precejšnje število ujetih so­vražnikov- Od posadke* k i je

JMela 300 mož, j e bilo 212 m r l vlh, 12 ranjenih i n 49 ujetih. Zanimivo j e pripomniti, da j e med ujetimi bila večina Nem­cev in samo trlje ustaši.

Ko se je začel na zemljo spu­ščati prvi mrak. je b i l 0 na bo­jišču v Bosiljevem že vse mir­no, vas pa prosta okupatorja in domačih hlapcev. To Je bila zo­pet ena od velikih zmag nad so­vražnikom, k l smo jo izbojevali s sodelovanjem hrvatskih parti­zanov na hrvatskih tleh in s

tem spet doprinesli velik delež ideji in resničnosti v kovanju bratstva ln enotnosti med na­šim i n hrvatskim narodom.

Po napadu smo ostali okrog Bosi I jeva na položajih ln se pr i ­pravljali za napad na sovražno oporišče Generalski Stol, kar pa nam je preprečila protiofenzlva nemško-ustaških sil , k i so v ve­likem številu začele napadati naše enote. V borbi s sovražni­mi silami smo se umikali na slovensko stran. Vračali smo se čez Črnomelj kjer smo b i l i kot zmagovale} nadvse prisrčno sprejeti- V Črnomlju smo b i l i počaščeni z »Veselim večerom«, ki je bil prirejen na vrtu neke gostilne; tu so nam belokranj­ska dekleta in mladina pripra­v i l i tudi obilo jedače In pijače. Ves čas je b i l med nami priso­ten tudi komandant Glavnega štaba Slovenije, tovariš Stane, ki smo mu navdušeno klicali ves večer. Počaščeni smo b i l i tudi še s tem, da smo šli v kino in marsikateri od nas Je prvič v življenju videl kako se »film vrti«.

Od tu pa smo potem spet M naproti novim nalogam ln bor­bam za svobodo.

Pešači, major JOŽE L U Z A R ,

BltffJj