PRAVO PRAVO IN IN

EKONOMIKA EKONOMIKA EUEU

2013-20142013-2014

POLITIKA KONKURENCE, EKONOMIKA INTERVENCIJE

obravnava in odstranjuje motnje konkurence (kot je npr. zloraba tržne moči), “osvobajanje”tržnih sil ??

najti mora ravnotežje med dvema nasprotujočima si tendencama:

- zniževanjem stroškov zaradi koncentracije (ekonomija obsega)

- povečevanjem možnosti nastanka in zlorabe monopolnega položaja zaradi koncentracije

POLITIKA KONKURENCE

KONKURENCA

proces, ki nastaja s spopadom interesov gospodarskih subjektov, ki lahko na trgu nadomestijo drug drugega;

pogoji za obstoj konkurence:- obstajajo gospodarski subjekti z jasnimi motivi pojavljanja na trgih (čim večji dobiček oziroma porabniško zadovoljstvo)- kupci (prodajalci) morajo biti vsaj delno sposobni nadomeščati drug drugega na trgu, na katerem delujejo

Določitev tržnega stanja število ponudnikov in povpraševalcev možnost pristopa novih ponudnikov in povpraševalcev na trg obstoj in popolnost substitutov gibljivost ponudnikov in povpraševalcev

TRŽNA STANJA GLEDE NA ŠTEVILO PONUDNIKOV OZIROMA POVPRAŠEVALCEV

MERILA KONCENTRACIJE

koeficient K5 ,%:

0 < K5 ≤ 100

Herfindahl-Hirschmannov indeks (HHI), %:

0 < HHI ≤ 10000

1000 ≤ HHI<1800 zmerna koncentracija*

HHI >1800 visoka koncentracija.

54321

5

15 ssssssK

ii

n

iisHHI

1

2

PRAVO EU konkurenca (ki presega nacionalne okvire): ekskluzivna pristojnost EU dva vidika:

- združitve in prevzemi,

- protikonkurenčno obnašanje obstoječih subjektov; utemeljitev za postavitev konkurenčne politike na raven EU:

- negativni učinki subvencij ene članice na industrijo druge članice

- za ohranitev politične podpore povezovanju nujno vzdrževanje “fair play”-a

Zaščita pred:

1. ravnanji domačih gospodarskih subjektov (101.-102. člen PDEU)

2. dejanji države (106.-108. člen PDEU)

3. zunanjo (nepošteno) konkurenco (207. člen PDEU)

1. PROTIKONKURENČNA RAVNANJA DOMAČIH GOSPODARSKIH SUBJEKTOV

zloraba OLIGOPOLNEGA, DUOPOLNEGA tržnega položaja oblikovanje MONOPOLA

prepoved vseh sporazumov med podjetji, sklepov podjetniških združenj in usklajenih ravnanj, ki bi lahko prizadela trgovino med državami članicami in katerih cilj oziroma posledica je preprečevanje, omejevanje ali izkrivljanje konkurence na notranjem trgu (101. člen PDEU) zlasti so prepovedani sporazumi, ki:

(a) neposredno ali posredno določajo nakupne ali prodajne cene ali druge pogoje poslovanja;

(b) omejujejo ali nadzorujejo proizvodnjo, trge, tehnični razvoj ali naložbe;(c) določajo razdelitev trgov in virov nabave;(d) uvajajo neenake pogoje za primerljive posle z drugimi trgovinskimi partnerji

in jih tako postavljajo v podrejen konkurenčni položaj;(e) pogojujejo sklepanje pogodb s tem, da sopogodbeniki sprejmejo dodatne

obveznosti, ki po svoji naravi ali glede na trgovinske običaje nimajo nikakršne zveze s predmetom takšnih pogodb.

Vsi sporazumi ali sklepi, ki jih ta člen prepoveduje, so nični.

V naslednjih primerih se lahko določi, da se določbe o prepovedi ne uporabljajo za:

sporazume ali skupine sporazumov med podjetji, sklepe ali skupine sklepov podjetniških združenj, in usklajeno ravnanje ali skupine usklajenih ravnanj,

ki prispevajo k izboljšanju proizvodnje ali distribucije blaga oziroma k pospeševanju tehničnega ali gospodarskega napredka, pri čemer zagotavljajo potrošnikom pravičen delež doseženih koristi, in ki:

(a) zadevnim podjetjem ne določajo omejitev, ki za doseganje teh ciljev niso nujne;

(b) takšnim podjetjem glede znatnega dela zadevnih izdelkov ne dajejo možnosti izključitve konkurence.

MONOPOL

premalo ponudnikov (en sam), otežen vstop na trg, nehomogenost proizvodov, negibljivost povpraševalcev

RAZLOGI ZA NASTANEK - majhno povpraševanje v primerjavi z obsegom produkta, ki minimizira povprečne stroške (lahko povsem tehnološko vprašanje; naravni monopol)- dogovor podjetij o znižanju obsega proizvodnje s ciljem zvišanja cen in dobička (kartel)

PROBLEM: zloraba monopolnega položaja POSLEDICE MONOPOLA monopolni ponudnik lahko vpliva na tržno ceno ponudnik izenačuje svoje mejne stroške in mejne dohodke maksimalen

dobiček v monopolu je produkcija manjša, cena pa višja kot v popolni konkurenci monopol zmanjšuje blaginjo in ne izgine sam zmanjšuje učinkovitost ne pospešuje inovativnosti

UČINKI MONOPOLA

k k1 k2

D MD

MS c2

c1

c

PROIZVODNI UČINEK: k2k1

PRENOS POTROŠNIŠKEGA DOBIČKA (DISTRIBUCIJSKI UČINEK)

MRTVA IZGUBA

ODLOČITVE O ZDRUŽITVAH IN PREVZEMIH V ZADNJIH LETIH

Vir: Poročilo Komisije o politiki konkurence za leto 2010.

DUOPOL IN OLIGOPOL

obnašanje drugih tržnih udeležencev je odločilnega pomena za položaj vsakega ponudnika TEORIJA IGER

možnosti:- sporazum o eliminiranju ali omejevanju konkurence (kartel) oblikovanje monopola

- določitev minimalne cene ali maksimalne količine- regionalna razdelitev trga

- ponudnik vodi samostojno prodajno politiko, pri tem se (lahko) odziva na ravnanje drugih ponudnikov

- de facto kartel (usklajeno ravnanje)- cenovno/količinsko vodstvo (price/quantity leadership) lahko

zloraba prevladujočega položaja- cenovna vojna (plenilske cene; predatory pricing) lahko zloraba

prevladujočega položaja

KARTEL sporazum o eliminiranju ali omejevanju konkurence ko je oblikovan, lahko učinkuje kot monopolno podjetje, ki maksimira profit oblike:- delitev količin

- bistven problem: določitev količine posameznega ponudnika- vsak ponudnik je motiviran za goljufijo (želi ponuditi večjo količino od

dogovorjene)- geografska delitev trga

ŠTEVILO PODJETIJ ŠTEVILO PRIMEROV

1990-1994 185 11

1995-1999 60 10

2000-2004 157 30

2005-2009 204 33

2010-2011 83 11

SKUPAJ 689 95

ŠTEVILO OBRAVNAVANIH PODJETIJ IN PRIMEROV

Vir: European Commission – Cartel Statistics.

KAZNI ZARADI KARTELOV 1990-2011 (do 7. 12.)

Vir: European Commission Cartel Statistics.

106. člen PDEU:Države članice glede javnih podjetij ali podjetij, katerim so odobrile posebne ali izključne pravice, ne smejo sprejeti ali ohraniti v veljavi ukrepov, ki so v nasprotju s pravili iz Pogodb, zlasti iz člena 18 (nediskriminacija glede na državljanstvo) in členov 101 do 109.Podjetja, pooblaščena za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena, oziroma podjetja, ki imajo značaj dohodkovnega monopola, ravnajo po pravilih iz Pogodb, zlasti po pravilih o konkurenci, kolikor uporaba takšnih pravil pravno ali dejansko ne ovira izvajanja posebnih nalog, ki so jim dodeljene. Razvoj trgovine ne sme biti prizadet v takšnem obsegu, ki bi bil v nasprotju z interesi Unije. Komisija zagotovi uporabo določb tega člena in po potrebi na države članice naslovi ustrezne direktive ali sklepe.

107. člen PDEU: Razen če Pogodbi ne določata drugače, je vsaka pomoč, ki jo dodeli država članica, ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, nezdružljiva z notranjim trgom, če prizadene trgovino med državami članicami.

2. PROTIKONKURENČNA DEJANJA DRŽAVE

UČINKI SUBVENCIJ

povečanje proizvajalčevega presežka

povečanje izdatkov države

ni vpliva na ceno potrošniški dobiček ostane enak

izguba učinkovitosti (izdatki države za subvencijo so višji od povečanja proizvajalčevega presežka)

diskriminacija tujih proizvajalcev

količina

cena

S D

O

S1

Sw

UČINKI SUBVENCIJ

k1

k2

k3

1. BREZ SUBVENCIJ:Ok1 – domača proizvodnjak1k3 - uvoz

2. SUBVENCIJE:Ok2 – domača proizvodnjak2k3 - uvoz

3. OBSEG SUBVENCIJE

POMOČI, ZDRUŽLJIVE S SKUPNIM TRGOM

Z notranjim trgom je združljivo naslednje:

(a) pomoč socialnega značaja, dodeljena posameznim potrošnikom, pod pogojem, da je dodeljena brez diskriminacije glede na poreklo teh izdelkov;

(b) pomoč za povrnitev škode, ki so jo povzročile naravne nesreče ali izjemni dogodki;

(c) pomoč, dodeljena gospodarstvu nekaterih območij Zvezne republike Nemčije, ki jih je prizadela delitev Nemčije, kolikor je takšna pomoč potrebna za nadomestilo gospodarske škode, ki jo je ta delitev povzročila. Pet let po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe, lahko Svet na predlog Komisije sprejme sklep o razveljavitvi te točke.

POMOČI, POGOJNO ZDRUŽLJIVE S SKUPNIM TRGOM

Kot združljivo z notranjim trgom se lahko šteje naslednje:

(a) pomoč za pospeševanje gospodarskega razvoja območij, kjer je življenjska raven izjemno nizka ali kjer je podzaposlenost velika, in v regijah iz člena 349 glede na njihov strukturni, gospodarski in socialni položaj;

(b) pomoč za pospeševanje izvedbe pomembnega projekta skupnega evropskega interesa ali za odpravljanje resne motnje v gospodarstvu države članice;

(c) pomoč za pospeševanje razvoja določenih gospodarskih dejavnosti ali določenih gospodarskih območij, kadar takšna pomoč ne spreminja trgovinskih pogojev v obsegu, ki bi bil v nasprotju s skupnimi interesi;

(d) pomoč za pospeševanje kulture in ohranjanja kulturne dediščine, kadar takšna pomoč ne škoduje trgovinskim pogojem in konkurenci v Uniji v obsegu, ki je v nasprotju s skupnimi interesi;

(e) druge vrste pomoči, kakršne lahko Svet določi v sklepu, ki ga sprejme na predlog Komisije.

VRSTE IN UPRAVIČENOST POMOČI

VRSTE: regionalne: manj razvita območja, njihov pomen se zmanjšuje sektorske: jeklarstvo, premogovništvo, transport, ladjedelništvo,

kmetijstvo in ribištvo, v recesiji višje, v ekspanziji nižje horizontalne: njihov pomen se povečuje, sprememba prioritet:

zaposlovanje, izobraževanje, R&R, okolje, majhna in srednja podjetja

UPRAVIČENOST: Pomoči ustvarjajo distorzije , lahko pa je intervencija upravičena:

a) pozitivne eksternalije povezane z R&R,b) negativne eksternalije povezane z onesnaževanjem okolja,c) ekonomija obsega,d) nepopolna mobilnost produkcijskih faktorjev,e) visoki stroški izstopa iz gospodarske panoge

DELEŽ NEKRIZNIH DRŽAVNIH POMOČI V BDP, %, 2010

0.00%0.10%0.20%0.30%0.40%0.50%0.60%0.70%0.80%0.90%1.00%1.10%1.20%1.30%1.40%1.50%1.60%1.70%1.80%1.90%2.00%

Belg

ium

Bulg

aria

Czec

h Re

publ

icD

enm

ark

Ger

man

yEs

toni

aIr

elan

dG

reec

eSp

ain

Fran

ceIta

lyCy

prus

Latv

iaLi

thua

nia

Luxe

mbo

urg

Hun

gary

Mal

taN

ethe

rlan

dsA

ustr

iaPo

land

Port

ugal

Rom

ania

Slov

enia

Slov

akia

Finl

and

Swed

enU

nite

d Ki

ngdo

m

Vir: SEC(2011) 1487 final.

DRŽAVNE POMOČI V KRIZI

FINANČNI SEKTOR:- na podlagi člena 107/3b:

- poroštva- dokapitalizacije- ukrepi finančne pomoči- ukrepi za prestrukturiranje bank v težavah

REALNI SEKTOR: - omejen znesek pomoči- subvencionirana poroštva- subvencionirana posojila

namenjena zaščiti trga pred produkti, ki nanj vstopajo na dumpinški način oziroma zaradi subvencij matične države

tovrstna ravnanja prepovedana že v VI. členu GATT del skupne trgovinske politike:

- 207/1 člen PDEU:Skupna trgovinska politika temelji na enotnih načelih, zlasti glede sprememb carinskih stopenj, sklenitve sporazumov o carinskih tarifah in trgovini, ki se nanašajo na trgovino z blagom in storitvami, trgovinske vidike pravic intelektualne lastnine, tuje neposredne naložbe, doseganje enotnosti pri ukrepih liberalizacije, izvozno politiko in ukrepe trgovinske zaščite, na primer pri dumpingu ali subvencijah. Skupna trgovinska politika se izvaja v okviru načel in ciljev zunanjega delovanja Unije.

Uredba ES/384/96 o zaščiti proti dumpinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti

1. člen:

(1) Protidumpinška dajatev se lahko uporabi za vsak dumpinški izdelek, čigar sprostitev v prosti promet v Skupnosti povzroča škodo.

3. VARSTVO PRED ZUNANJO (NEPOŠTENO) 3. VARSTVO PRED ZUNANJO (NEPOŠTENO) KONKURENCOKONKURENCO

(2) Izdelek šteje kot dumpinški, če je njegova izvozna cena pri izvozu v Skupnost manjša kot primerljiva cena podobnega izdelka, ki se pojavlja v običajnem poteku trgovanja, uveljavljenim za državo izvoznico.

Uredba ES/597/2009 o zaščiti proti subvencioniranemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti

1. člen:

Izravnalna dajatev se lahko uvede zaradi kompenzacije kakršne koli neposredno ali posredno dodeljene subvencije za izdelavo,

proizvodnjo, izvoz ali prevoz katerega koli izdelka, katerega sprostitev v prosti promet v Skupnosti povzroča škodo.

2. člen

„Škoda“ pomeni, razen če ni drugače določeno, znatno škodo za industrijo Skupnosti, grožnjo znatne škode za industrijo Skupnosti ali znatno zaostajanje pri ustanavljanju take industrije in se razlaga v skladu z določbami člena 8.