PRAVILNIK 1. - mf.gov.si · pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako...

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.

Neuradno prečiščeno besedilo Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku obsega: - Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 141/06 z dne 30.

12. 2006), - Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem

postopku (Uradni list RS, št. 46/07 z dne 29. 5. 2007), - Pravilnik o spremembah in dopolnitvi Pravilnika o izvajanju zakona o davčnem postopku

(Uradni list RS, št. 102/07 z dne 9. 11. 2007), - Pravilnik o spremembah Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku (Uradni list

RS, št. 28/09 z dne 10. 4. 2009), - Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem

postopku (Uradni list RS, št. 101/11 z dne 12. 12. 2011), - Pravilnik o spremembah Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku (Uradni list

RS, št. 24/12 z dne 30. 3. 2012), - Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku – ZDavP-2E (Uradni

list RS, št. 32/12 z dne 4. 5. 2012), - Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem

postopku (Uradni list RS, št. 19/13 z dne 4. 3. 2013), - Pravilnik o dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku (Uradni list


postopku (Uradni list RS, št. 97/14 z dne 30. 12. 2014), - Pravilnik o dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku (Uradni list


postopku (Uradni list RS, št. 40/16 z dne 6. 6. 2016), - Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem



postopku (Uradni list RS, št. 37/18 z dne 1. 6. 2018).

P R A V I L N I K o izvajanju Zakona o davčnem postopku

(neuradno prečiščeno besedilo št. 14)

PRVI DEL SPLOŠNO

1. člen (splošno)

Ta pravilnik podrobneje ureja izvajanje Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12, 101/13 – ZDavNepr, 111/13, 25/14 – ZFU, 40/14 – ZIB-B, 90/14, 91/15 in 63/16).

2. člen (uporaba pojmov)

Če ni s tem pravilnikom določeno drugače, pojem »davčni organ« pomeni Finančno upravo Republike Slovenije.

DRUGI DEL OBLIKA IN NAČIN IZDAJANJA ZAVEZUJOČIH INFORMACIJ TER VIŠINA STROŠKOV

3. člen (vloga za izdajo zavezujoče informacije)

(1) Za vlogo zavezanca za davek za izdajo zavezujoče informacije iz 14. člena ZDavP-2 se smiselno uporablja zakon, ki ureja splošni upravni postopek glede sestavin, ki jih mora imeti vsaka vloga, in glede načina vlaganja vloge. V vlogi mora biti navedena oseba za komunikacijo z davčnim organom, in sicer z osebnim imenom, delovnim mestom in telefonsko številko oziroma naslovom, ki omogoča hitro komunikacijo.

(2) Sestavine vloge, ki jih določa 14. člen ZDavP-2, morajo biti označene in poimenovane tako, da je ločevanje med njimi jasno. Morebitne priloge morajo biti zaporedno oštevilčene in besedilo vloge se mora sklicevati nanje.

4. člen (obvestilo)

Obvestilo o tem, da bo davčni organ izdal zavezujočo informacijo, obsega zlasti: 1. zavezanca za davek, ki se mu bo izdala zavezujoča informacija; 2. ugotovitev, da je vloga formalno popolna in razumljiva; 3. predpise, v zvezi s katerimi se bo izdala zavezujoča informacija; 4. rok, predviden za izdajo; 5. oceno stroškov z morebitno zahtevo za predplačilo; 6. osebe za komunikacijo med zavezancem za davek in davčnim organom.

5. člen (sestavine zavezujoče informacije)

Zavezujoča informacija se izda v obliki pisnega dokumenta, ki vsebuje zlasti naslednje sestavine: 1. ime davčnega organa, ki je zavezujočo informacijo izdal, in datum izdaje; 2. kratek opis ravnanja z vlogo in opis zahteve zavezanca za davek skupaj s prilogami; 3. ime zavezanca za davek, ki se mu izdaja zavezujoča informacija; 4. izrecno navedbo, da se izdaja zavezujoča informacija o določeni davčni obravnavi; 5. opis nameravanih transakcij oziroma nameravanih poslovnih dogodkov; 6. vsebino zavezujoče informacije; 7. izjavo davčnega organa, da ga zavezujoča informacija zavezuje, in obdobje, za katero

zavezuje; 8. opozorilo o preklicu zavezujoče informacije;

9. opozorilo o nadomestitvi zavezujoče informacije; 10. stroške, ki jih nosi zavezanec za davek v zvezi z izdajo zavezujoče informacije.

6. člen (stroški)

(1) Davčni organ zaračuna zavezancu za davek stroške za pripravo zavezujoče informacije v višini 50 eurov za uro dela, vendar ne manj kot 500 eurov.

(2) Če davčni organ oceni, da bodo stroški za pripravo zavezujoče informacije presegli 2 000 eurov, lahko od prosilca zahteva predplačilo v višini 60% ocenjenih stroškov. Po prejemu predplačila davčni organ nadaljuje z obravnavo zahteve za izdajo zavezujoče informacije.

(3) Po posredovanju informacije organ zaračuna stroške in prosilcu izda račun v skladu s tem členom. V primeru, da predplačilo presega zaračunane stroške, davčni organ prosilcu ob posredovanju informacije vrne presežni znesek. Če pa zaračunani stroški presegajo znesek predplačila, prosilec razliko plača v skladu s četrtim odstavkom tega člena.

(4) Zavezanec za davek plača stroške na podlagi računa, ki ga izda davčni organ, in sicer v petnajstih dneh od prejema računa.

DRUGI A. DEL IZVAJANJE VNAPREJŠNJEGA CENOVNEGA SPORAZUMA

6.a člen (faze vnaprejšnjega cenovnega sporazumevanja)

Vnaprejšnje cenovno sporazumevanje (v nadaljnjem besedilu: APA sporazum) obsega naslednje faze: a) predpriprava, b) vložitev vloge za sklenitev APA sporazuma, c) sklepanje in podpis APA sporazuma, d) spremljanje izvajanja APA sporazuma.

6.b člen (predpriprava)

(1) Davčni zavezanec vloži pri davčnem organu pisno pobudo za sklenitev APA sporazuma (v nadaljnjem besedilu: pisna pobuda).

(2) Davčni zavezanec v pisni pobudi navede: - firmo, sedež (naslov) in davčno številko davčnega zavezanca, - pooblaščenca, če se pobuda predlaga po pooblaščencu, - povezane osebe, ki vstopajo v transakcije, ki bi bile predmet APA sporazuma, vključno z

navedbo držav, v katerih se nahajajo, - vrsto APA sporazuma (enostranski, dvostranski ali večstranski), - kratko predstavitev organizacijske strukture in poslovanja davčnega zavezanca in

skupine mednarodnega podjetja, katerega del je davčni zavezanec, - kratek opis transakcij s povezanimi osebami, ki bi bile predmet APA sporazuma, ter

njihovo vrednostno opredelitev,

- predlog metodologije za določitev transferne cene za transakcije, ki bi bile predmet sporazuma.

(3) Davčni organ po vložitvi pisne pobude za sklenitev dvostranskega ali večstranskega APA sporazuma pri pristojnem organu države povezane osebe oziroma povezanih oseb pridobi informacijo, ali obstaja interes za sklenitev APA sporazuma in z odgovorom pristojnega organa države povezane osebe oziroma povezanih oseb seznani davčnega zavezanca.

(4) Na razgovoru davčni zavezanec in davčni organ izmenjata stališča o: - namenu in ciljih davčnega zavezanca in davčnega organa glede sklenitve APA

sporazuma, - vrsti APA sporazuma (enostranski, dvostranski ali večstranski), - primerni metodologiji za določitev transferne cene, - vrsti in obsegu dokumentacije ter analizah, potrebnih za sklenitev APA sporazuma, - roku za predložitev vloge, - času, potrebnem za sklenitev APA sporazuma, - času veljavnosti APA sporazuma, - tem, da lahko APA sporazum na zahtevo davčnega zavezanca vpliva na pretekla davčna

obdobja na način, določen z zakonom, če je bilo dejansko stanje transakcij, ki bi bile predmet sporazuma, enako v preteklih davčnih obdobjih,

- drugih dejstvih in okoliščinah, pomembnih za sklenitev APA sporazuma.

(5) Po opravljenem razgovoru, ki se lahko opravi v več krogih, davčni zavezanec lahko vloži pisno vlogo za sklenitev APA sporazuma.

6.c člen (vloga za sklenitev APA sporazuma)

(1) Vloga za sklenitev APA sporazuma vsebuje: - navedbo davčnega organa, kateremu se pošilja, - podatke o davčnem zavezancu: firma, sedež (naslov) in davčna številka predlagatelja

APA sporazuma ter kontaktne podatke osebe (ime in priimek, elektronski naslov), odgovorne za izvajanje APA sporazuma,

- navedbo pooblaščenca, če se vloga vlaga po pooblaščencu, - podatke o povezanih osebah, ki sodelujejo v transakcijah, ki so predmet APA sporazuma

(firma, sedež (naslov), davčna številka in država povezane osebe), - vrsto, obseg in vrednost transakcij, ki so predmet APA sporazuma, - vrsto APA sporazuma (enostranski, dvostranski ali večstranski APA sporazum), - čas veljavnosti APA sporazuma, - navedbo dejstev in okoliščin, dogovorjenih na razgovoru, ter drugih dejstev in okoliščin,

pomembnih za sklenitev APA sporazuma.

(2) Če davčni zavezanec vloži vlogo za sklenitev dvostranskega ali večstranskega APA sporazuma, vloga iz prejšnjega odstavka vsebuje tudi: - navedbo člena mednarodne pogodbe o izogibanju dvojnega obdavčevanja, ki ureja

postopek skupnega dogovarjanja in omogoča vnaprejšnje cenovno dogovarjanje, - navedbo, ali je v zvezi s predmetom APA sporazuma (transakcijo) odprt ali zaključen

postopek nadzora v državi povezane osebe, - navedbo, ali je bila v zvezi s transakcijo, ki je predmet APA sporazuma, že oblikovana

rešitev v postopku skupnega dogovarjanja, - navedbo, ali bo predmet APA sporazuma vplival na povezane osebe iz držav, ki ne

sodelujejo pri takem dogovarjanju,

- navedbo, ali je davčni zavezanec ali njegova povezana oseba obvestil oziroma obvestila pristojni organ druge države o nameri sklenitve APA sporazuma,

- navedbo, ali je bil v zvezi s transakcijo, ki je predmet APA sporazuma, že sklenjen APA sporazum.

(3) K vlogi se priloži: - letna poročila povezanih oseb, s katerimi potekajo transakcije, ki so predmet APA

sporazuma, iz katerih so razvidni premoženjsko in finančno poslovanje ter poslovni izid, vključno z davčnimi obračuni, za tri predhodna davčna obdobja, ki so že zaključena,

- splošno in posebno dokumentacijo iz prvega odstavka 382. člena ZDavP-2 v obsegu, pomembnem za sklenitev APA sporazuma,

- navedba in opis kritičnih predpostavk, njihov vpliv na izbrano metodologijo za določanje transfernih cen ter na kakšen način bi lahko njihova sprememba ogrozila celovitost predlagane metodologije,

- opis predlagane metodologije za transferne cene v zvezi s predmetom APA sporazuma z navedbo razlogov, zakaj je z vidika neodvisnega tržnega načela predlagana metodologija najprimernejša,

- finančne in ekonomske analize za dokazovanje primernosti predlagane metodologije za določanje transfernih cen, vključno z napovedjo razvoja transakcije, ki je predmet APA sporazuma,

- pogodbe, ki so podlaga za transakcijo, ki je predmet sporazuma, - predlog, kako se bodo izvajale morebitne prilagoditve zaradi sprememb kritičnih

predpostavk v okviru APA sporazuma ali ko se bodo dejanski rezultati davčnega zavezanca razlikovali od tistih, ki so bili določeni v APA sporazumu,

- pooblastilo pooblaščencu, če se vloga vlaga po pooblaščencu, - dokumentacija, dogovorjena na razgovoru, ter druga dokumentacija, ki izkazuje

izpolnjevanje pogojev za sklenitev APA sporazuma (izkazuje neodvisno tržno načelo idr.),

- prevod vloge in dokumentacije v angleškem jeziku, če je predmet sklenitev dvostranskega ali večstranskega APA sporazuma.

(4) Davčni zavezanec o novih okoliščinah, ki nastanejo po vložitvi vloge v zvezi s predmetom APA sporazuma in vplivajo na sklenitev APA sporazuma, nemudoma obvesti davčni organ.

6.č člen (kritične predpostavke)

(1) Kritične predpostavke se določijo glede na predmet APA sporazuma, gospodarsko okolje, vrsto posla in metodologijo za določanje transfernih cen.

(2) Kritične predpostavke iz prejšnjega odstavka lahko vključujejo predpostavke v zvezi z: - zakoni o obdavčenju, z ZDavP-2 in mednarodnimi pogodbami o izogibanju dvojnega

obdavčevanja, - predpisi, ki se nanašajo na predmet in vsebine APA sporazuma, - tarifami, dajatvami, uvoznimi omejitvami, - gospodarskimi oziroma ekonomskimi pogoji, tržnim deležem, tržnimi pogoji, končnimi

prodajnimi cenami in obsegom prodaje, - vrsto sredstev, funkcij in tveganj davčnega zavezanca in povezanih oseb, ki sodelujejo v

transakciji, - menjalnimi tečaji, obrestnimi merami, bonitetnimi ocenami in kapitalsko strukturo, - načinom računovodenja, vključno s spremembami pri posameznih računovodskih

kategorijah,

- številom in pravno organizacijsko obliko davčnega zavezanca in povezanih oseb, ki sodelujejo v transakcijah, in spremembami v načinu njihovega poslovanja.

(3) Identifikacija kritičnih predpostavk mora temeljiti na zanesljivih in neodvisnih podatkih.

(4) Kritične predpostavke morajo biti izbrane tako, da APA sporazum odraža neodvisno tržno načelo.

6.d člen (sklepanje in podpis APA sporazuma)

(1) APA sporazum se sklene v skladu z veljavnimi predpisi o obdavčenju in ZDavP-2.

(2) Davčni organ in davčni zavezanec v fazi sklepanja APA sporazuma sodelujeta in se usklajujeta glede vseh določb APA sporazuma. Po doseženem dogovoru podpišeta APA sporazum.

(3) APA sporazum se sklene za največ pet let z možnostjo podaljšanja.

(4) APA sporazum vsebuje in določa zlasti: - uvod, - stranke APA sporazuma, - obveznosti in roke, ki jih morajo izpolnjevati stranke APA sporazuma in posledice

njegovega neizpolnjevanja (določila o prenehanju veljavnosti idr.), - začetek veljavnosti APA sporazuma in časovno obdobje veljavnosti APA sporazuma, - navedbo zakonov o obdavčenju in drugih predpisov, na katerih temelji APA sporazum, - predmet APA sporazuma, - kritične predpostavke, na katerih temelji APA sporazum, - parametre za sprejemljive odmike od posameznih kritičnih predpostavk in način izvajanja

s tem povezanih morebitnih prilagoditev zaradi sprememb kritičnih predpostavk, - podrobnosti o metodologijah za določitev transferne cene, - obveznost hrambe dokumentacije o poročanju v času veljavnosti APA sporazuma, - določila o spremembi APA sporazuma.

(5) Če se sklepa dvostranski ali večstranski APA sporazum, se skupni dogovori pristojnih organov po mednarodnih pogodbah o izogibanju dvojnega obdavčevanja (v nadaljevanjem besedilu: MAP APA), ki tako dogovarjanje omogočajo, uveljavijo v APA sporazumu.

(6) V času trajanja MAP APA davčni zavezanec ves čas sodeluje z davčnim organom.

(7) Če davčni organ prejme pobudo za sklenitev dvostranskega ali večstranskega APA sporazuma od pristojnega organa države povezane osebe, od davčnega zavezanca – povezane osebe v Sloveniji pridobi informacijo o interesu za sklenitev APA sporazuma.

(8) Davčni zavezanec – povezana oseba v 30 dneh od zahteve davčnega organa iz prejšnjega odstavka pisno sporoči, ali je zainteresirana za sklenitev APA sporazuma. To sporočilo se šteje za pisno pobudo iz 6.b člena tega pravilnika.

(9) Če je APA sporazum sklenjen med davčnim organom in davčnim zavezancem brez dogovarjanja (ne gre za dvostranski sporazum) s pristojnim organom države, v kateri je povezana oseba davčnega zavezanca v transakciji rezident, in APA sporazum določa

pogoje, ki lahko povzročijo obdavčitev, ki ni v skladu z mednarodno pogodbo o izogibanju dvojnega obdavčevanja z državo, katere rezident je povezana oseba, se uporabijo določbe iz mednarodne pogodbe o izogibanju dvojnega obdavčevanja.

6.e člen (spremljanje APA sporazuma)

(1) Če so na podlagi prvega odstavka 14.c člena ZDavP-2 odmiki od kritičnih predpostavk v skladu z merili, določenimi z APA sporazumom, davčni zavezanec opravi prilagoditev in o tem poroča davčnemu organu hkrati s predložitvijo obračuna davka od dohodkov pravnih oseb v skladu s 358. členom ZDavP-2.

(2) Če na podlagi drugega odstavka 14.c člena ZDavP-2 odmiki od kritičnih predpostavk niso v skladu z merili, določenimi v APA sporazumu, davčni zavezanec v 30 dneh od ugotovitve odmikov o njih poroča davčnemu organu.

(3) Davčni zavezanec v skladu s prvim odstavkom tega člena poroča o veljavnosti kritičnih predpostavk tako, da davčnemu organu pošlje podatke, ki izkazujejo: - uporabo dogovorjene metodologije pri dejanskih podatkih davčnega zavezanca za

posamezno leto, - izpolnjevanje kritičnih predpostavk in izračune zaradi morebitnih prilagoditev.

6.f člen (sprememba APA sporazuma)

(1) Davčni organ s sodelovanjem davčnega zavezanca v fazi spremljanja izvajanja APA sporazuma preuči, če je zaradi odmika pri posamezni kritični predpostavki metodologija, določena v APA sporazumu, primerna. Če metodologija, določena v APA sporazumu, ni primerna, se APA sporazum v skladu s 14.č členom ZDavP-2 spremeni.

(2) Davčni organ in davčni zavezanec o spremembah iz prejšnjega odstavka skleneta dodatek k APA sporazumu, ki vsebuje tudi datum, od katerega spremembe učinkujejo.

(3) Spremembo APA sporazuma zahteva davčni zavezanec ali davčni organ, če meni, da so nastale okoliščine, zaradi katerih sklenjen APA sporazum ni več primeren.

(4) Če se davčni zavezanec in davčni organ o spremembi sporazuma ne dogovorita, APA sporazum preneha veljati v skladu z drugim odstavkom 14.d člena ZDavP-2. Davčni organ seznani davčnega zavezanca o dnevu prenehanja veljavnosti APA sporazuma.

6.g člen (podaljšanje APA sporazuma)

(1) APA sporazum se lahko podaljša, če so okoliščine glede predmeta APA sporazuma, nespremenjene.

(2) Davčni zavezanec šest mesecev pred potekom veljavnosti APA sporazuma pošlje davčnemu organu pisno pobudo za njegovo podaljšanje. Glede podaljšanja se smiselno uporabijo določbe tega dela pravilnika.

6.h člen (plačilo)

(1) Davčni zavezanec za postopek sklepanja APA sporazuma plača 15.000 eurov.

(2) Davčni zavezanec za podaljšanje veljavnosti sklenjenega APA sporazuma plača 7.500 eurov.

(3) Če do sklenitve APA sporazuma ne pride zaradi razlogov, ki niso na strani zavezanca, se davčnemu zavezancu vrne pavšalni znesek v višini 5.000 eurov.

TRETJI DEL FIZIČNI, ORGANIZACIJSKI IN TEHNIČNI UKREPI TER POSTOPKI ZA VAROVANJE

PODATKOV, KI SO DAVČNA TAJNOST

I. SPLOŠNE DOLOČBE

7. člen (pomen izrazov)

V tem delu uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen: 1. podatki, ki so davčna tajnost: podatki, ki so kot taki opredeljeni v 15. členu ZDavP-2; 2. dokument: izviren ali reproduciran (pisan, risan, tiskan, fotografiran, fotokopiran,

fonografski, v elektronski obliki ali kako drugače zapisan) zapis, ki je bil prejet ali je nastal pri delu organa in je pomemben za njegovo poslovanje ter vsebuje podatke, ki so davčna tajnost;

3. dokument v elektronski obliki: dokument, ki je zapisan v elektronski (digitalni ali analogni) obliki in je prejet po elektronski poti ali na fizičnem nosilcu elektronskih podatkov (na primer: magnetni trak, magnetni disk, optični disk, silicijeva ploščica in podobno dalje) oziroma je izdelan pri organu v elektronski obliki ter vsebuje podatke, ki so davčna tajnost;

4. dokument v fizični obliki: dokument na fizičnem nosilcu zapisa, ki omogoča reprodukcijo vsebine brez uporabe informacijsko komunikacijskih ali sorodnih tehnologij (na primer: na papirju, filmu ali drugem nosilcu) ter vsebuje podatke, ki so davčna tajnost;

5. vhodni dokument: izviren ali reproduciran zapis, ki ga je organ prejel in je pomemben za njegovo poslovanje ter vsebuje podatke, ki so davčna tajnost;

6. izhodni dokument: izviren ali reproduciran zapis, ki ga je organ posredoval drugemu naslovniku ter vsebuje podatke, ki so davčna tajnost;

7. lastni dokument: izviren ali reproduciran zapis, ki je nastal pri delu organa in je pomemben za njegovo poslovanje ter ga organ ni odposlal drugemu naslovniku ter vsebuje podatke, ki so davčna tajnost;

8. obravnava podatkov, ki so davčna tajnost: kakršno koli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi s podatki, ki so davčna tajnost, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled, uporaba, razkritje s prenosom, sporočanje, širjenje ali drugo dajanje na razpolago, razvrstitev ali povezovanje, izbris ali uničenje; obravnava podatkov je lahko ročna ali avtomatizirana;

9. avtomatizirana obravnava podatkov, ki so davčna tajnost: obravnava podatkov s sredstvi informacijske in komunikacijske tehnologije.

8. člen (namen ukrepov varovanja)

Namen ukrepov in postopkov varovanja podatkov, ki so davčna tajnost, je preprečiti njihovo nepooblaščeno obravnavo, tako da se: 1. izhodni dokumenti označijo na način, iz katerega je razvidno, da vsebujejo podatke, ki so

davčna tajnost; 2. varujejo prostori davčnega organa; 3. varuje strojna ter sistemska in aplikativna programska računalniška oprema, s katero se

obravnavajo podatki, ki so davčna tajnost; 4. preprečuje nepooblaščen dostop do podatkov, ki so davčna tajnost, pri njihovem prenosu

vključno s prenosom po telekomunikacijskih sredstvih in omrežjih; 5. omogoča poznejše ugotavljanje, kdaj so bili podatki, ki so davčna tajnost, posredovani

drugim naslovnikom ali drugače obravnavani, pri avtomatizirani obravnavi podatkov pa tudi, kdo jih je obravnaval, in

6. zagotavlja izvajanje informacijske varnostne politike organa.

II. OZNAČEVANJE PODATKOV, KI SO DAVČNA TAJNOST

9. člen (oznaka)

(1) Vsak dokument mora biti vidno in v neskrajšani obliki označen z oznako »DAVČNA TAJNOST«, ki se mora jasno razlikovati od drugih zapisov. Vsaka stran mora imeti na dnu strani navedeno zaporedno številko strani glede na skupno število strani dokumenta.

(2) Vsi dokumenti iz prejšnjega odstavka, v fizični ali elektronski obliki, morajo imeti oznako vidno odtisnjeno s štampiljko, natiskano, natipkano, napisano, naslikano ali pritrjeno z etiketo, nalepko ali podobnimi primernimi sredstvi.

(3) Če dokumenta ni mogoče označiti na način iz prejšnjega odstavka, mora biti označen na drug primeren način, iz katerega je razvidno, da vsebuje podatke, ki so davčna tajnost.

(4) Z oznako iz prvega odstavka tega člena se ne označujejo vhodni in lastni dokumenti.

10. člen (uporaba predpisov o poslovanju z dokumentarnim gradivom)

(1) Za evidentiranje dokumentov se uporabljajo določila predpisov, ki urejajo poslovanje organov javne uprave z dokumentarnim gradivom.

(2) V dokumentu se pred šifro zadeve ali dosjeja označi, da gre za te podatke, in sicer z velikima tiskanima črkama »DT«.

11. člen (obveznost označevanja)

Če dokument ni bil označen že ob njegovi sestavi, ga je dolžan označiti zaposleni pri davčnem organu, ki v skladu s predpisi, ki urejajo poslovanje organov javne uprave z dokumentarnim gradivom, pripravi dokument za odpravo.

III. VAROVANJE PROSTOROV

12. člen (splošni varnostni ukrepi)

(1) Prostori, v katerih so dokumenti, strojna in programska oprema, morajo biti praviloma varovani z organizacijskimi ter fizičnimi oziroma tehničnimi ukrepi, ki onemogočajo nepooblaščenim osebam dostop do podatkov, ki so davčna tajnost (v nadaljnjem besedilu: varovani prostori).

(2) Ključi varovanih prostorov se uporabljajo in hranijo v skladu s hišnim redom. Ključi se ne puščajo v ključavnici na zunanji strani vrat.

(3) Zaposleni pri davčnem organu morajo preprečiti, da bi se nepooblaščene osebe seznanile s podatki, ki so davčna tajnost, zlasti ne smejo puščati dokumentov na mizah v prisotnosti oseb, ki nimajo pravice vpogleda vanje.

(4) Zaposleni pri davčnem organu, ki delajo v varovanih prostorih, morajo nadzorovati prostor in ob zapustitvi prostora zakleniti elektronsko in drugo strojno opremo, ustrezno zavarovati dokumente ter zavarovati prostor pred nepooblaščenim vstopom.

(5) Po končani izdelavi dokumentov morajo zaposleni pri davčnem organu poskrbeti za uničenje pomožnega gradiva (na primer: poskusnih oziroma neuspešnih izpisov, matric, izračunov in grafikonov, skic in podobnega), ki so ga uporabili oziroma je nastalo pri izdelavi dokumenta.

(6) Dokumenti, ki se hranijo zunaj varovanih prostorov (hodniki, skupni prostori in podobno dalje), morajo biti stalno zaklenjeni.

13. člen (označevanje prostorov)

Podatki, ki so davčna tajnost, se lahko obravnavajo samo v določenem, vidno označenem in zaščitenem prostoru oziroma objektu. Prostor oziroma objekt mora biti označen z opozorilom: »Vstopate v območje obravnavanja podatkov, ki so davčna tajnost. Izvajajo se predpisani varnostni postopki in ukrepi.«. Osnovna barva opozorila je siva, podlaga napisa in obroba oznake sta rumeni, napis je črne barve. Obrazec opozorila iz tega člena »Oznaka zaščitenega prostora oziroma objekta« se objavi na spletni strani Finančne uprave Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: finančna uprava).

14. člen (prostori, namenjeni poslovanju s strankami)

(1) Pri obravnavi podatkov, ki so davčna tajnost, morajo zaposleni pri davčnem organu zagotoviti, da stranki ne razkrijejo podatkov, ki se nanašajo na druge stranke, oziroma morajo preprečiti, da bi se druge stranke seznanile z vsebino, ki se ne nanaša nanje.

(2) V prostorih, ki so namenjeni poslovanju s strankami, dokumenti in računalniški ekrani ne smejo biti nameščeni tako, da bi imele stranke lahko vpogled vanje.

15. člen

(prostori z osrednjo informacijsko in komunikacijsko opremo)

Za prostore, v katerih je nameščena osrednja informacijska in telekomunikacijska oprema za obravnavo podatkov, ki so davčna tajnost (strežniki, diskovne enote, usmerjevalniki in podobno dalje), poleg drugih pravil, določenih v tem delu, veljajo še naslednja pravila: 1. zadrževanje zaposlenih pri davčnem organu v teh prostorih, razen tistih, ki v njih

opravljajo večino svojih delovnih obveznosti ali je njihova prisotnost nujno potrebna za nemoteno opravljanje delovnih nalog, ni dovoljeno;

2. obiski drugih oseb so dovoljeni samo v spremstvu najmanj enega zaposlenega pri davčnem organu, če ni s tem pravilnikom drugače določeno;

3. obiski serviserjev informacijske ali telekomunikacijske opreme so dovoljeni samo na poziv vzdrževalne službe, serviserja pa mora med obiskom nadzorovati zaposleni pri davčnem organu ali uslužbenec varnostne službe;

4. prepovedano je kajenje in uporaba odprtega ognja; 5. prepovedano je nameščanje začasne električne napeljave; 6. hramba papirja oziroma drugega materiala je dovoljena samo v količinah, ki so nujno

potrebne za nemoten potek dela; 7. omare oziroma pisalne mize, v katerih so shranjeni mediji, morajo biti vedno zaprte.

IV. VAROVANJE STROJNE TER SISTEMSKE IN APLIKATIVNE PROGRAMSKE RAČUNALNIŠKE OPREME IN PODATKOV, KI SE OBDELUJEJO Z RAČUNALNIŠKO

OPREMO

16. člen (splošni varnostni ukrepi)

(1) Strojno in programsko opremo, ki je v organu namenjena za avtomatizirano obravnavo podatkov, ki so davčna tajnost, je dovoljeno uporabljati le za izvajanje nalog organa.

(2) Strojno in programsko opremo iz prejšnjega odstavka lahko uporablja le zaposleni pri davčnem organu za izvajanje tistih nalog, za katere je odgovoren. Poleg neposrednih uporabnikov imajo dostop do te opreme tudi zaposleni pri davčnem organu, ki opremo vzdržujejo, ter pogodbeno vezani zunanji vzdrževalci in serviserji, vendar le kolikor je to potrebno za vzdrževanje, servisiranje in podobno.

(3) Vsako okvaro oziroma izpad strojne ali programske opreme iz prvega odstavka tega člena, ki zahteva poseg usposobljenega vzdrževalca, je treba takoj javiti pristojni organizacijski enoti organa, ki določi, v skladu s predpisanim režimom vzdrževanja, kako se bo okvara odpravila.

(4) Dostop do strojne in programske opreme iz prvega odstavka tega člena mora biti varovan tako, da dovoljuje dostop samo za to vnaprej določenim zaposlenim pri davčnem organu.

(5) Vsak poseg, spreminjanje ali dopolnjevanje strojne in programske opreme iz prvega odstavka tega člena, je dovoljen samo na podlagi odobritve pooblaščenega zaposlenega pri davčnem organu.

17. člen (sistem gesel za avtorizacijo in identifikacijo uporabnikov)

(1) Pristop do podatkov z uporabo aplikativne programske opreme se varuje s sistemom gesel za avtorizacijo in identifikacijo uporabnikov programov in podatkov.

(2) Sistem za avtorizacijo in identifikacijo iz prejšnjega odstavka mora omogočati možnost naknadnega ugotavljanja, kdaj so bili podatki, ki so davčna tajnost, obravnavani ter kdo jih je obravnaval.

(3) Pooblaščena oseba določi režim dodeljevanja, hranjenja in spreminjanja gesel.

V. PRENOS PODATKOV, KI SO DAVČNA TAJNOST

18. člen (način prenosa podatkov, ki so davčna tajnost)

(1) Podatke, ki so davčna tajnost, je dovoljeno prenašati z informacijskimi, telekomunikacijskimi in drugimi sredstvi le ob izvajanju postopkov in ukrepov, ki nepooblaščenim osebam preprečujejo dostop do teh podatkov.

(2) Dokumenti se zunaj podatkovno komunikacijskega omrežja državnih organov (HKOM) ne smejo posredovati v elektronski obliki brez šifriranja.

VI. EVIDENTIRANJE, UNIČEVANJE IN ARHIVIRANJE PODATKOV, KI SO DAVČNA TAJNOST

19. člen (evidenca razkritja podatkov, ki so davčna tajnost)

(1) Vsaka evidenca, v kateri se hranijo podatki, ki so davčna tajnost, mora ne glede na to, kako je vodena, v primeru posredovanja teh podatkov, vsebovati tudi podatke o razkritjih podatkov, ki so davčna tajnost.

(2) Podatki o razkritjih iz prejšnjega odstavka morajo zagotoviti zlasti možnost ugotavljanja: - kateri podatki in kdaj so bili poslani; - komu so bili posredovani; - na kakšni pravni podlagi so bili poslani.

20. člen (uničevanje podatkov, ki so davčna tajnost)

(1) Organ mora zagotoviti uničevanje odpadnih dokumentov na način, ki zanesljivo onemogoči branje oziroma dostop do dela ali do vseh podatkov ali njihovo obnovo.

(2) Na način iz prejšnjega odstavka mora organ zagotoviti tudi uničevanje pomožnega gradiva, ki je bilo uporabljeno ali je nastalo ob pripravi dokumentov iz prejšnjega odstavka.

21. člen (uporaba predpisov o arhiviranju)

Dokumenti se arhivirajo v skladu s predpisi, ki urejajo arhivsko gradivo.

VII. ODGOVORNOST ZA IZVAJANJE UKREPOV IN POSTOPKOV VAROVANJA

22. člen (neposredno izvajanje postopkov in ukrepov)

(1) Za neposredno izvajanje postopkov in ukrepov za varovanje podatkov, ki so davčna tajnost, so odgovorni: predstojniki organov in njihovi namestniki, predstojniki posameznih organizacijskih enot organov in njihovi namestniki ter vsi vodje notranjih organizacijskih enot organov in njihovi namestniki.

(2) Osebe iz prejšnjega odstavka morajo: - poslovanje organizacijskih enot, katerih predstojniki oziroma vodje so, organizirati tako,

da zagotovijo spoštovanje določb tega dela pravilnika in drugih predpisov o varovanju podatkov, ki so davčna tajnost;

- seznaniti zaposlene pri davčnem organu z dolžnostjo varovati podatke, ki so davčna tajnost.

23. člen (dolžnosti zaposlenih pri davčnem organu)

(1) Vsak zaposleni pri davčnem organu, ki se v okviru opravljanja svojega dela pri organu seznani s podatki, ki so davčna tajnost, mora izvajati predpisane postopke in ukrepe za varstvo in zavarovanje teh podatkov.

(2) Z vsebino dokumentov, ki jih uporablja pri svojem delu, zaposleni pri davčnem organu ne sme seznaniti drugih zaposlenih pri davčnem organu, če to ni nujno potrebno za opravljanje njihovih delovnih nalog.

(3) Zaposleni pri davčnem organu, ki ugotovijo, da se je s podatki, ki so davčna tajnost, seznanila nepooblaščena oseba, so to dolžni nemudoma sporočiti vodji organizacijske enote, v kateri so zaposleni.

(4) Če se dokument izgubi, mora zaposleni pri davčnem organu o tem takoj obvestiti vodjo organizacijske enote, v kateri je zaposlen, sam pa ukreniti vse potrebno, da se ugotovijo okoliščine, v katerih je dokument izginil, ter da se preprečijo škodljive posledice in zavarujejo sledi.

TRETJI A. DEL PRIMERI, V KATERIH SE PLAČILA ZA DOBAVLJENO BLAGO IN OPRAVLJENE

STORITVE TER DRUGA PLAČILA NE NAKAZUJEJO NA TRANSAKCIJSKE RAČUNE

23.a člen

(1) Oseba iz prvega odstavka 36. člena ZDavP-2 (v nadaljnjem besedilu: izplačevalec dohodka) ni dolžna nakazati na transakcijski račun fizične osebe: 1. dohodkov iz delovnega razmerja iz 8. točke drugega odstavka 37. člena Zakona o

dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 9/12 – odl. US, 24/12, 30/12, 40/12 – ZUJF, 75/12, 94/12, 52/13 – odl. US, 96/13, 29/14 – odl. US, 50/14, 23/15, 55/15 in 63/16, v nadaljnjem besedilu: ZDoh-2);

2. dohodkov, ki so v skladu z 20. do 32. členom ZDoh-2 izvzeti iz obdavčitve z dohodnino, razen 1. točke 32. člena ZDoh-2, če posamično plačilo po tej točki presega 420 eurov;

3. dividend in obresti, ki ne presegajo 50 eurov; 4. dividend, obresti in drugih plači v zvezi s premoženjem, za katerega se opravljajo

skrbniške storitve oziroma storitve gospodarjenja, če se izplačujejo na račune skrbniških storitev oziroma storitev gospodarjenja;

5. prejemkov iz 3. in 4. točke 107. člena ZDoh-2; 6. prejemkov iz četrtega odstavka 108. člena ZDoh-2; 7. prejemkov od kmetijskih pridelkov, gozdnih plodov in odpadkov, ki jih lahko prodajajo

fizične osebe, ter izdelkov domače in umetnostne obrti, ki ne presegajo 125 eurov; 8. sredstev, v primeru prenosa sredstev vlagatelja iz enega vzajemnega sklada v drug

vzajemni sklad iste družbe za upravljanje, če družba za upravljanje zagotovi ustrezen način sledljivosti prehodov med vzajemnimi skladi;

9. sredstev, v primeru neplačila z zastavno pravico zavarovane terjatve iz naslova investicijskih kuponov vzajemnega sklada;

10. drugih dohodkov, če se prejemnik dohodka v primeru naravne in druge nesreče, kot je opredeljena po zakonu o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, odpove dohodku za namene pomoči v teh nesrečah, pod pogojem, da so od dohodka odvedeni vsi davki v skladu z zakonom o obdavčenju in zakonom, ki ureja davčni postopek, in je dohodek nakazan na transakcijski račun organizacije, ki ima v skladu z zakonom, ki ureja humanitarne organizacije, status humanitarne organizacije, ali transakcijski račun samoupravne lokalne skupnosti;

11. dobitkov od iger na srečo, ki se v skladu z 19. členom ZDoh-2 ne štejejo za dohodke po ZDoh-2.

(2) V primeru, ko je oseba iz prvega odstavka 36. člena ZDavP-2 fizična oseba, ki opravlja dejavnost, plačila za dobavljeno blago in opravljene storitve ni dolžna nakazati na transakcijski račun pravne osebe ali fizične osebe, ki opravlja dejavnost, če posamično plačilo ne presega 420 eurov.

(3) V primeru, ko je izplačevalec dohodka pravna oseba, plačila za dobavljeno blago in opravljene storitve, ki jih izplačuje, ni dolžna nakazati na transakcijski račun pravne osebe ali fizične osebe, ki opravlja dejavnost, če posamično plačilo ne presega 420 eurov.

ČETRTI DEL POŠILJANJE PODATKOV O PRILIVIH NA TRANSAKCIJSKE RAČUNE FIZIČNIH OSEB

24. člen (pošiljanje podatkov o prilivih na transakcijske račune fizičnih oseb)

(1) Ponudniki plačilnih storitev mesečno pošiljajo podatke Generalnemu finančnemu uradu Finančne uprave Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: GFU FURS) o prilivih na transakcijske račune fizičnih oseb.

(2) Ponudniki plačilnih storitev pošiljajo GFU FURS podatke o vseh prilivih v posameznem mesecu, po posameznih valutah.

25. člen (način pošiljanja podatkov)

(1) Podatki iz prejšnjega člena se pošiljajo v elektronski obliki z uporabo metod spletnega servisa v skladu s komunikacijskim standardom za izmenjavo sporočil ZBS B2B.

(2) Podatki o prilivih na transakcijske račune se pošiljajo v XML datoteki, ki vsebuje naslednje elemente: 1. podatke o ponudniku plačilnih storitev:

- leto in mesec, na katerega se podatki nanašajo, - davčno številko ponudnika plačilnih storitev,

2. podatke za posamezni transakcijski račun fizične osebe: - številko transakcijskega računa, - davčno številko fizične osebe, - znesek prometa v dobro, - oznako valute.

(3) Ponudniki plačilnih storitev pošiljajo GFU FURS podatke iz prejšnjega odstavka četrti delovni dan po izteku meseca za pretekli mesec. Podatke pošljejo za vse transakcijske račune, ki jih vodijo, tudi če sprememb na teh računih v obdobju od zadnjega poročanja ni bilo.

PETI DEL PREDLOŽITEV OBRAČUNA DAVKA NA PODLAGI SAMOPRIJAVE IN V POSTOPKU

DAVČNEGA INŠPEKCIJSKEGA NADZORA

26. člen (predložitev obračuna davka)

(1) Davčni zavezanec prikaže premalo obračunane davke in pripadajoče obresti v zvezi s predložitvijo davčnega obračuna na podlagi samoprijave ali predložitvijo davčnega obračuna v postopku davčnega inšpekcijskega nadzora, ki vsebujeta podatke o: - davčnem zavezancu (potrebne za identifikacijo vložnika), - vrsti obračuna, - vrsti obveznosti, - številki inšpekcijske zadeve, če se predlaga obračun v postopku davčnega

inšpekcijskega nadzora, - obdobju, višini davka in roku za plačilo premalo obračunanega oziroma neobračunanega

davka, - znesku obresti od poteka roka za plačilo do plačila davka na podlagi samoprijave ali v

postopku davčnega inšpekcijskega nadzora, - datum plačila davka in obresti, - kraju in datumu predložitve obračuna davka na podlagi samoprijave ali v postopku

davčnega inšpekcijskega nadzora.

(2) Obrazca za predložitev podatkov iz prejšnjega odstavka »Podatki v zvezi s predložitvijo obračuna na podlagi samoprijave oziroma v postopku DIN« oziroma »Obračun DDV in DFS v postopku DIN« sta objavljena na spletni strani finančne uprave.

PETI A. DEL DOLOČITEV PLAČNIKA DAVKA

26.a člen (plačnik davka iz 8. točke prvega odstavka 58. člena ZDavP-2)

(1) Za plačnika davka iz 8. točke prvega odstavka 58. člena ZDavP-2 se šteje oseba, ki za račun upravičenca do dohodka, ki je zavezanec za davek po zakonu o

obdavčenju, prejme dohodek, od katerega se v skladu s tem zakonom ali zakonom o obdavčenju izračunava, odteguje in plačuje davčni odtegljaj, ko oseba, ki jo tak dohodek bremeni in davčnega odtegljaja ni izračunala, odtegnila in plačala, ne pozna in glede na okoliščine primera ne more poznati upravičenca do dohodka.

(2) Za osebo iz prvega odstavka tega člena se šteje pravna oseba oziroma združenje oseb, vključno z družbo civilnega prava po tujem pravu, ki je brez pravne osebnosti, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost in je v skladu z zakonom o obdavčenju rezident Republike Slovenije ali nerezident Republike Slovenije (ki ima v skladu z zakonom o obdavčenju poslovno enoto nerezidenta v Republiki Sloveniji).

(3) Za osebo iz prvega odstavka tega člena, ki jo dohodek bremeni, ne velja obveznost dostave podatkov davčnemu organu o plačilu dohodka osebi, ki se po 1. točki drugega odstavka 58. člena ZDavP-2 šteje za plačnika davka.

26.b člen (izjeme glede predlaganja izjav iz 58. člena ZDavP-2)

Obveznost predlaganja izjav po petem odstavku 58. člena ZDavP-2 v povezavi z desetim odstavkom 58. člena ZDavP-2 ne velja za centralno klirinško depotno družbo s sedežem v Republiki Sloveniji, če za tuji račun prejme dohodek iz nematerializiranega finančnega instrumenta, ki ima vir v Sloveniji, ter za posamičnega člana take centralne klirinško depotne družbe, če prejme tak dohodek od take centralne klirinško depotne družbe.

ŠESTI DEL VIŠINA NAJVIŠJEGA POVRAČILA STROŠKOV PRAVNEGA ZASTOPANJA IN

STROKOVNE POMOČI

27. člen (stroški za pooblaščence, ki so odvetniki)

Za pooblaščence, ki so odvetniki, se stroški odmerijo po odvetniški tarifi. Uradna oseba mora preveriti, ali so priglašeni stroški v skladu z odvetniško tarifo. Povrnejo se le dejanski stroški zastopanja v višini, kot jo določa odvetniška tarifa; če so priglašeni višji stroški ali stroški, ki sploh niso nastali, jih uradna oseba ustrezno zniža.

28. člen (stroški za pooblaščence, ki niso odvetniki)

(1) Pooblaščencem, ki so člani stanovskega združenja, se stroški odmerijo po pravilih njihovega stanovskega združenje, vendar ne več, kot je določeno za odvetnike po odvetniški tarifi. Uradna oseba mora preveriti, ali so priglašeni stroški v skladu s pravili njihovega stanovskega združenja oziroma odvetniško tarifo. Povrnejo se le dejanski stroški zastopanja v višini, kot jih določajo pravila stanovskega združenja oziroma odvetniška tarifa; če so priglašeni višji stroški ali stroški, ki sploh niso nastali, jih uradna oseba ustrezno zniža.

(2) Pooblaščencem, ki niso člani stanovskega združenja, se stroški odmerijo po predpisih, ki urejajo povračilo stroškov pooblaščencev v upravnem postopku.

SEDMI DEL PODROBNEJŠI KRITERIJI ZA ODPIS, DELNI ODPIS, OBROČNO PLAČILO IN ODLOG

PLAČILA DAVČNEMU ZAVEZANCU – FIZIČNI OSEBI

29. člen (ugotavljanje dohodkov, prihrankov in premoženjskega stanja)

(1) Pred izdajo odločbe o odlogu oziroma obročnem plačilu zapadle davčne obveznosti iz 101. člena ZDavP-2 mora davčni organ na podlagi podatkov o davčnem zavezancu in njegovih družinskih članih, ki jih pridobiva iz svojih evidenc, evidenc drugih organov in predloženih dokazov davčnega zavezanca, ugotoviti višino dohodkov davčnega zavezanca - fizične osebe (v nadaljevanju tega dela: davčni zavezanec) in njegovih družinskih članov. Na zahtevo davčnega zavezanca davčni organ pri odločanju upošteva tudi socialne razmere in zdravstveno stanje davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov.

(2) Pred izdajo odločbe o odpisu oziroma delnem odpisu zapadle davčne obveznosti iz 101. člena ZDavP-2 mora davčni organ na podlagi podatkov o davčnem zavezancu in njegovih družinskih članih, ki jih pridobiva iz svojih evidenc, evidenc drugih organov in predloženih dokazov davčnega zavezanca, ugotoviti višino dohodkov, prihrankov in premoženjskega stanja davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov. Na zahtevo davčnega zavezanca davčni organ pri odločanju upošteva tudi socialne razmere in zdravstveno stanje davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov.

(3) Višina dohodkov iz prvega in drugega odstavka tega člena se ugotavlja za zadnjih šest mesecev pred vložitvijo vloge, če gre za redne dohodke, ki so jih davčni zavezanec ali njegovi družinski člani prejemali mesečno. Višina dohodkov, ki jih davčni zavezanec ali njegovi družinski člani niso prejemali redno vsak mesec, kot na primer dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, dohodek iz dejavnosti, regres, odpravnina, jubilejne in druge nagrade, dohodek iz kapitala, prejemki iz avtorskih pogodb in drugi izredni dohodki, se ugotavlja za zadnjih 12 mesecev pred vložitvijo vloge in se upošteva kot mesečni dohodek v višini 1/12 prejetega.

(4) Za družinskega člana po tem pravilniku se štejejo osebe, ki z davčnim zavezancem živijo v skupnem gospodinjstvu in so z njim v krvnem sorodstvu v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega drugega kolena, ali če z njim živijo v zakonski zvezi oziroma v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, ki ima po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, enake pravne posledice kot zakonska zveza, oziroma oseba, s katero živi davčni zavezanec v registrirani istospolni partnerski skupnosti, ali so z davčnim zavezancem v svaštvu do vštetega drugega kolena. Za družinskega člana se štejejo tudi pastorek, posvojenec oziroma potomec partnerja v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, ki ima po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, enake pravne posledice kot zakonska zveza, oziroma oseba, s katero živi davčni zavezanec v registrirani istospolni partnerski skupnosti. Prav tako se za družinske člane štejejo tudi člani kmečkega gospodinjstva, ki niso v sorodstvenem razmerju in se lahko štejejo za vzdrževane člane po 115. členu ZDoh-2.

30. člen (definicija dohodkov)

(1) Dohodki po tem delu pravilnika so vsi dohodki in prejemki davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov po ZDoh-2, ne glede na vrsto in obliko, v kateri so prejeti, in ne glede na to, ali so obdavčljivi ali ne, zmanjšani za normirane ali dejanske stroške, priznane po ZDoh-2, ter za davek in obvezne prispevke za socialno varnost, obračunane od teh

dohodkov. Ne glede na prejšnji stavek se kot dohodek štejejo tudi dediščine in darila, prejeta v denarju.

(2) Kot dohodki po tem delu pravilnika se ne štejejo dohodki, ki so prejeti z določenim namenom porabe, ki ni preživljanje davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov, kot na primer: - pomoči in drugi podobni prejemki (prejeti za odpravo posledic naravnih nesreč, pomoč

ob rojstvu otroka, dodatek za pomoč in postrežbo), - povračila stroškov, neobdavčljiva po ZDoh-2 (materialni stroški za rejenca, varovanca

oziroma oskrbovanca, potni stroški, stroški za prehrano), - subvencije (za prvo reševanje stanovanjskega vprašanja, regresirano šolsko prehrano,

nakup mesečnih vozovnic za prevoze učencev, dijakov in študentov, varstvo in vzgojo otrok v vrtcih).

31. člen (zmanjšanje dohodka)

(1) Kot dohodek se ne štejejo dohodki, ki jih je davčni zavezanec ali njegov družinski član prejemal mesečno, če jih je davčni zavezanec ali njegov družinski član nehal prejemati pred vložitvijo vloge in ni začel prejemati drugih rednih mesečnih dohodkov.

(2) Pri ugotavljanju dohodkov se ti zmanjšajo za znesek preživnin, ki jih je v obdobju, za katero se dohodki ugotavljajo, davčni zavezanec ali kateri od njegovih družinskih članov plačal za osebo, ki z njimi ne živi v skupnem gospodinjstvu.

(3) Višina preživnine iz prejšnjega odstavka se ugotavlja po sporazumu o razvezi zakonske zveze, po sporazumu o dodelitvi otrok ali sodni odločbi o razvezi in dodelitvi otrok. O plačilu preživnine je davčni zavezanec dolžan predložiti dokazilo o nakazilu zneska na račun upravičenca oziroma pisno izjavo upravičenca, da je preživnino prejel.

(4) (črtan).

32. člen (črtan)

33. člen (definicija prihrankov)

(1) Prihranki po tem delu pravilnika so denarna sredstva davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov v domači in tuji valuti, ki jih imajo na dan vložitve vloge, zlasti pa so to denarna sredstva na transakcijskih računih, hranilne vloge in druga denarna sredstva po izjavi davčnega zavezanca.

(2) Prihranki in njihova vrednost se ugotavljajo iz obvestila banke ali hranilnice o stanju na transakcijskem računu, kopije hranilne knjižice, kopije varčevalne ali druge knjižice, kopije pogodbe o varčevanju, kopije pogodbe o vezavi depozita in izjave stranke.

34. člen (definicija premoženja)

(1) Premoženje po tem delu pravilnika je vse premično in nepremično premoženje davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov, ki ga imajo v lasti na dan vložitve vloge, v primeru pridobitve po vložitvi vloge, pa na dan pridobitve.

(2) Pristojni davčni organ kot premoženje iz prejšnjega odstavka upošteva zlasti: - stanovanja, stanovanjske hiše in garaže; - poslovne prostore in poslovne stavbe; - prostore za počitek in rekreacijo; - vodna plovila, ki so v skladu s predpisi, ki urejajo vodna plovila, vpisana v ustrezen

register; - stavbna zemljišča; - kmetijska in gozdna zemljišča; - drugo nepremično premoženje; - vozila in prikolice; - vrednostne papirje in druge deleže po predpisih, ki urejajo gospodarske družbe; - dragocenosti, zbirateljske predmete, starine in nakit v višini najmanj 5 minimalnih plač.

(3) Kot premoženje se ne upošteva: - stanovanje oziroma stanovanjska hiša, ki jo davčni zavezanec uporablja za stalno

bivanje oziroma jo davčni zavezanec, ki nima stalnega bivališča na območju Republike Slovenije, uporablja za začasno prebivanje;

- predmeti, ki so v skladu s 177. členom ZDavP-2 izvzeti iz davčne izvršbe; - eno osebno vozilo, katerega vrednost ne presega 12 minimalnih plač.

(4) (črtan).

35. člen (ugotavljanje premoženja in njegove vrednosti)

(1) Premoženje in vrednost premoženja se ugotavljata iz podatkov, pridobljenih iz evidenc davčnega organa, evidenc drugih organov in predloženih dokazov davčnega zavezanca. Če vrednosti ni mogoče ugotoviti na podlagi podatkov iz prejšnjega stavka, se vrednost premoženja ugotavlja na podlagi primerljive tržne vrednosti istovrstnega premoženja, razen če ta pravilnik določa drugače.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek se šteje, da je vrednost vozil, ki so bila prvič registrirana najmanj deset let pred letom, v katerem se ugotavlja njihova vrednost, in vrednost vozil s prostornino motorja do 1500 ccm, ki so bila prvič registrirana najmanj šest let pred letom, v katerem se ugotavlja vrednost, manjša od 12 minimalnih plač. Njihove vrednosti se zato ne ugotavlja, razen če imajo davčni zavezanec in njegovi družinski člani več vozil.

(3) Obstoj vrednostnih papirjev se ugotavlja iz izpisa stanja na računu vrednostnih papirjev iz centralnega registra vrednostnih papirjev o vrsti in številu vrednostnih papirjev, kot njihova vrednost pa se upošteva vrednost na borzni tečajnici, nazadnje objavljeni v sredstvih javnega obveščanja, oziroma na drug ustrezen način, če vrednostni papirji ne kotirajo na organiziranem trgu vrednostnih papirjev.

(4) Višina poslovnih deležev v odstotku se ugotavlja iz izpisa iz sodnega registra, njihova vrednost pa se ugotavlja iz zaključne bilance stanja za preteklo poslovno leto.

36. člen (merila za dovolitev odloga oziroma obročnega plačila ter rok za plačilo)

(1) Davčni organ lahko dovoli odlog oziroma obročno plačilo zapadle davčne obveznosti davčnemu zavezancu, čigar dohodki na družinskega člana, ugotovljeni v skladu s 30. in 31. členom tega pravilnika, ne presegajo dvakratnega zneska osnovnega zneska minimalnega dohodka po zakonu, ki ureja socialno varstvo.

(2) Davčni organ lahko dovoli obročno plačilo davčne obveznosti davčnemu zavezancu, če višina davčne obveznosti presega višino rednih mesečnih dohodkov davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov, ugotovljenih v skladu s 30. in 31. členom tega pravilnika.

(3) O roku za plačilo odloženega dolga oziroma številu in višini ter o rokih za plačilo mesečnih obrokov odloči davčni organ glede na višino dohodkov, ugotovljenih v skladu s 30. in 31. členom tega pravilnika, redne mesečne dohodke davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov ter višino davčne obveznosti.

37. člen (merila za odpis in delni odpis)

(1) Davčni organ lahko delno odpiše zapadlo davčno obveznost, če mesečni dohodki na družinskega člana, ugotovljeni v skladu s 30. in 31. členom tega pravilnika, ne presegajo 1,5-kratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka po zakonu, ki ureja socialno varstvene prejemke, in obveznosti ni mogoče delno ali v celoti plačati iz dohodkov, premoženja in prihrankov davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov.

(2) Davčni organ lahko v celoti odpiše zapadlo davčno obveznost, če mesečni dohodki na družinskega člana, ugotovljeni v skladu s 30. in 31. členom tega pravilnika, ne presegajo osnovnega zneska minimalnega dohodka po zakonu, ki ureja socialno varstvo, in obveznosti ni mogoče delno ali v celoti plačati iz premoženja in prihrankov davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov.

(3) (črtan).

38. člen (odpis, delni odpis, odlog in obročno plačilo v izjemnih primerih)

(1) V primerih naravnih in drugih nesreč, smrti davčnega zavezanca ali drugih družinskih članov, daljše bolezni oziroma poškodbe davčnega zavezanca ali njegovih družinskih članov in invalidnosti lahko davčni organ ne glede na merila, določena v 36. in 37. členu tega pravilnika, odpiše ali delno odpiše davčno obveznost oziroma dovoli odlog plačila ali obročno plačevanje davčne obveznosti, če bi plačilo obveznosti ogrozilo preživljanje davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov.

(2) Odpis, delni odpis, odlog oziroma obročno plačilo davka je dovoljen v primerih, ko je davek zapadel v plačilo največ tri mesece pred nastankom okoliščin iz prejšnjega odstavka tega člena.

(3) Okoliščine iz prvega odstavka tega člena davčni zavezanec dokazuje z odločbo ali potrdilom državnega organa ali organa samoupravne lokalne skupnosti, ki potrjuje obstoj okoliščin iz prvega odstavka, kot na primer odločba o dodelitvi izredne denarne socialne pomoči davčnemu zavezancu, poročilo centra za socialno delo o težki družinski situaciji davčnega zavezanca, odločba Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

39. člen (vloga za delni odpis, odpis, odlog oziroma obročno plačilo davka v primeru

ogroženega preživljanja)

(1) Vloga za odpis, delni odpis, odlog oziroma obročno plačilo davka po prvem odstavku 101. člena ZDavP-2 vsebuje podatke o: - davčnem zavezancu (potrebne za identifikacijo vložnika), - pooblaščencu davčnega zavezanca, če vlogo vlaga pooblaščenec, - družinskih članih davčnega zavezanca, - zahtevku (delni odpis, odpis, odlog oziroma obročno plačilo davka), - davčni obveznosti oziroma davkih, za katere zahteva delni odpis, odpis, odlog oziroma

obročno plačilo davka, - višini dohodkov, prihrankov in premoženjskem stanju davčnega zavezanca in njegovih

družinskih članov, - plačani preživnini, če davčni zavezanec 12 mesecev pred vložitvijo vloge ne živi skupaj z

osebo, za katero plačuje preživnino, - oceni škode zaradi naravne nesreče in prejetih sredstvih za popravo škode, če vlaga

vlogo zaradi izjemnih primerov, določenih v 38. členu tega pravilnika, - zdravstvenem stanju davčnega zavezanca ali njegovih družinskih članov, če vlaga vlogo

zaradi izjemnih primerov, določenih v 38. členu tega pravilnika, - premoženju, ki znaša v vrednosti najmanj petih minimalnih plač, če vlaga vlogo za delni

odpis ali odpis.

(2) Davčni zavezanec v vlogi poda soglasje, da lahko davčni organ podatke o dohodkih, prihrankih in premoženjskem stanju za davčnega zavezanca in njegove družinske člane pridobiva iz svojih evidenc in evidenc drugih organov.

(3) K vlogi se priložijo: - dokazilo o višini preživnine, ki jo je davčni zavezanec ali družinski član plačal za osebo,

ki ne živi z njim v skupnem gospodinjstvu (sporazum o razvezi zakonske zveze, sporazum o dodelitvi otrok, sodna odločba o razvezi in dodelitvi otrok, dokazilo o nakazilu preživnine na račun upravičenca oziroma pisna izjava upravičenca, da je preživnino prejel),

- dokazilo o zdravstvenem stanju davčnega zavezanca ali družinskega člana, če zavezanec kot razlog za odpis, delni odpis, odlog oziroma obročno plačilo navaja bolezen,

- dokazilo o oceni škode, povzročene zaradi naravne nesreče, in dokazila o prejetih sredstvih za popravo škode,

- dokazilo o lastništvu premoženja davčnega zavezanca ali družinskega člana v vrednosti najmanj petih minimalnih plač,

- pooblastilo pooblaščencu za zastopanje, če vlogo vlaga pooblaščenec, in - druga dokazila, ki izkazujejo izpolnjevanje pogojev za delni odpis, odpis, odlog ali

obročno plačilo davka, če je ogroženo preživljanje davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov.

(4) Obrazec »Vloga za odpis, delni odpis, odlog oziroma obročno plačilo davka za fizične osebe« se objavi na spletni strani finančne uprave.

OSMI DEL NAČIN IN KRITERIJI ZA UGOTAVLJANJE HUJŠE GOSPODARSKE ŠKODE

40. člen (kriterija za odlog in obročno plačevanje)

Kriterija za odlog in obročno plačevanje v skladu s 102. členom ZDavP-2, ki ju davčni organ pred izdajo odločbe o odlogu plačila oziroma obročnem plačevanju davka ugotavlja na podlagi podatkov, pridobljenih iz lastnih evidenc, evidenc drugih organov ter predloženih dokazov davčnega zavezanca, sta: - davčnemu zavezancu grozi hujša gospodarska škoda in - odlog plačila davka oziroma obročno plačevanje davka bi omogočilo preprečitev hujše

gospodarske škode.

41. člen (trajnejša nelikvidnost)

(1) Šteje se, da je davčni zavezanec trajneje nelikviden, če ni sposoben pravočasno izpolnjevati zapadlih obveznosti, vendar še ne izpolnjuje pogojev za začetek enega od insolvenčnih postopkov.

(2) Davčnemu zavezancu se lahko, ob izpolnjevanju drugih pogojev, dovoli odlog ali obročno plačilo davka, tudi če še ni trajneje nelikviden, pa bi tako stanje nastopilo, če bi davek, za katerega želi odlog ali obročno plačilo, že zapadel v plačilo.

42. člen (izguba sposobnosti pridobivanja prihodkov iz razlogov, na katere davčni zavezanec

ni mogel vplivati)

Šteje se, da je davčni zavezanec izgubil sposobnost pridobivanja prihodkov iz razlogov, na katere ni mogel vplivati, če je izguba sposobnosti pridobivanja prihodkov nastala zaradi: - začetih stečajnih postopkov ali postopkov prisilne poravnave pri njegovih ključnih

poslovnih partnerjih; - ukrepov tuje države, na trgu katere davčni zavezanec ustvarja prihodke, zaradi katerih bi

prišlo do trajnejše nelikvidnosti; - dlje časa trajajoče nezmožnosti opravljanja dejavnosti zaradi bolezni; - neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti oziroma odpovedi pogodbe ključnih pogodbenih

partnerjev, če davčni zavezanec izkaže, da po sodni poti uveljavlja terjatve do pogodbenih partnerjev, oziroma če so taka dejanja posledica domnevnih kaznivih dejanj pogodbenih partnerjev, za katere je podan obtožni predlog v kazenskem postopku;

- izrednih in nepredvidenih dogodkov na trgih, kjer ustvarja večino prihodkov; - naravnih in drugih nepredvidenih nesreč.

43. člen (hujša gospodarska škoda)

(1) Šteje se, da davčnemu zavezancu grozi hujša gospodarska škoda, če je davčni zavezanec trajneje nelikviden ali je izgubil sposobnost pridobivanja prihodkov iz razlogov, na katere ni mogel vplivati.

(2) Dejstvo, da bo odlog oziroma obročno plačevanje davka omogočilo preprečitev hujše gospodarske škode, mora zavezanec izkazati s pojasnili, poslovnimi strategijami in plani, sprejetimi poslovnimi odločitvami, predvidenimi finančnimi tokovi, pričakovanimi prilivi, pogodbami s poslovnimi partnerji, kreditnimi pogodbami ter z drugimi dokazili, katerih izvedba in finančni učinki se bodo pokazali v kasnejših obdobjih.

(3) Za obveznosti, ki so nastale do začetka postopka preventivnega finančnega prestrukturiranja oziroma poenostavljene prisilne poravnave se šteje, da davčni zavezanec izpolnjuje pogoje iz prvega in drugega odstavka tega člena, če je sodišče izdalo pravnomočni sklep o potrditvi sporazuma o preventivnem finančnem prestrukturiranju ali o potrjeni poenostavljeni prisilni poravnavi na podlagi zakona, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje.

43.a člen (vloga za odlog oziroma obročno plačilo davka v primeru hujše gospodarske škode)

(1) Vloga za odlog oziroma obročno plačilo davka po prvem odstavku 102. člena ZDavP-2 vsebuje podatke o: - davčnem zavezancu (potrebne za identifikacijo vložnika), - pooblaščencu davčnega zavezanca, če vlogo vlaga pooblaščenec, - zahtevku (odlog oziroma obročno plačilo davka), - davčni obveznosti oziroma davkih, za katere zahteva odlog ali obročno plačilo davka, - sezonski dejavnosti, če jo davčni zavezanec opravlja, - trajnejši nelikvidnosti, - izgubi sposobnosti pridobivanja prihodkov iz razlogov, na katere ni mogel vplivati, - grožnji hujše gospodarske škode, - tem, da bi mu odlog plačila davka oziroma obročno plačevanje davka omogočilo

preprečitev hujše gospodarske škode, - potrditvi sporazuma o preventivnem finančnem prestrukturiranju ali potrjeni

poenostavljeni prisilni poravnavi na podlagi določb zakona, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje, če z njim izkazuje hujšo gospodarsko škodo.

(2) K vlogi se priložijo: - bilanca stanja, - izkaz poslovnega izida, - izpiski o prometu in stanju na transakcijskih računih ter o morebitnih privarčevanih ali

vezanih sredstvih pri bankah v tujini za šest mesecev pred vložitvijo vloge, - izpisek vseh zapadlih neporavnanih obveznosti z zneski in datumom zapadlosti, - predlog za sodno izvršbo zoper poslovnega partnerja, - potrdilo o zdravstvenem stanju, če davčni zavezanec dokazuje izgubo sposobnosti

pridobivanja prihodkov zaradi dlje časa trajajoče nezmožnosti opravljanja dejavnosti zaradi bolezni,

- pravnomočni sklep sodišča o potrditvi sporazuma o preventivnem finančnem prestrukturiranju ali o potrjeni poenostavljeni prisilni poravnavi, če z njim dokazuje hujšo gospodarsko škodo,

- pooblastilo pooblaščencu za zastopanje, če vlogo vlaga pooblaščenec, in - druga dokazila, ki izkazujejo izpolnjevanje pogojev za odlog ali obročno plačilo davka v

primeru hujše gospodarske škode.

(3) Obrazec »Vloga za odlog oziroma obročno plačilo davka v primeru hujše gospodarske škode« se objavi na spletni strani finančne uprave.

OSMI A. DEL OBRAZEC VLOGE ZA ODLOG OZIROMA OBROČNO PLAČILO DAVKA V POSEBNIH

PRIMERIH

43.b člen

(vloga za odlog oziroma obročno plačilo davka z zavarovanjem)

(1) Vloga za odlog oziroma obročno plačilo davka z zavarovanjem po prvem odstavku 103. člena ZDavP-2 vsebuje podatke o: - davčnem zavezancu (potrebne za identifikacijo vložnika), - pooblaščencu davčnega zavezanca, če vlogo vlaga pooblaščenec, - zahtevku (odlog oziroma obročno plačilo davka), - davčni obveznosti oziroma davkih, za katere zahteva odlog oziroma obročno plačilo

davka, - vrsti zavarovanja davčne obveznosti.

(2) Če se kot vrsta zavarovanja predlaga vknjižba zastavne pravice, mora vloga vsebovati izjavo, s katero davčni zavezanec dovoljuje davčnemu organu vknjižbo zastavne pravice.

(3) K vlogi se priložijo: - instrument zavarovanja (bančna garancija, garantno pismo, cirkulirani certificirani ček,

avalirana menica, gotovinski polog, drug instrument zavarovanja), ki bo zanesljivo zagotovil plačilo davka,

- izpisek iz zemljiške knjige o lastništvu nepremičnin, - potrdilo KDD – Centralne klirinško depotne družbe o imetništvu vrednostnih papirjev, - dokazilo o lastništvu vozil, - soglasje dolžnika o obstoju in višini terjatve, - pooblastilo pooblaščencu za zastopanje, če vlogo vlaga pooblaščenec, in - druga dokazila, ki izkazujejo izpolnjevanje pogojev za odlog ali obročno plačilo davka z

zavarovanjem.

(4) Davčni zavezanec – fizična oseba v vlogi poda soglasje, da lahko davčni organ podatke o lastništvu nepremičnin, imetništvu vrednostnih papirjev in lastništvu vozil za davčnega zavezanca pridobiva iz evidenc drugih organov in oseb.

(5) Obrazec »Vloga za odlog oziroma obročno plačilo davka z zavarovanjem« se objavi na spletni strani finančne uprave.

43.c člen (vloga za obročno plačilo davka fizične osebe v največ treh mesečnih obrokih)

(1) Vloga za obročno plačilo davka v največ treh mesečnih obrokih po drugem odstavku 103. člena ZDavP-2 vsebuje podatke o: - davčnem zavezancu (potrebne za identifikacijo vložnika), - pooblaščencu davčnega zavezanca, če vlago vlaga pooblaščenec, - zahtevku (obročno plačilo davka), - davčni obveznosti oziroma o davkih, za katere zahteva obročno plačilo davka.

(2) Obrazec »Vloga za obročno plačilo davka fizične osebe v največ treh mesečnih obrokih« se objavi na spletni strani finančne uprave.

DEVETI DEL NAČIN PREDLOŽITVE INSTRUMENTA ZAVAROVANJA, KRITERIJI ZA DOLOČITEV

NJEGOVE VIŠINE IN NAČIN SPROSTITVE OZIROMA UNOVČITVE GLEDE IZPOLNITVE OZIROMA PLAČILA DAVČNE OBVEZNOSTI

I. SPLOŠNE DOLOČBE

44. člen (smiselna uporaba tega dela)

Določbe tega dela pravilnika se smiselno uporabljajo tudi za zavarovanje izpolnitve oziroma plačila davčne obveznosti z drugimi instrumenti zavarovanja, ki jih lahko predlaga zavezanec za davek na podlagi drugega odstavka 117. člena ZDavP-2, ter za predložitev ustreznega instrumenta za zavarovanje plačila varščine pred začetkom javne dražbe na podlagi četrtega odstavka 196. člena ZDavP-2.

45. člen (predložitev instrumenta zavarovanja in vsebina potrdila o sprejemu instrumenta

zavarovanja)

(1) Zavezanec za davek predloži instrument zavarovanja pri davčnem organu.

(2) Potrdilo o sprejemu instrumenta zavarovanja za zavarovanje davčne obveznosti, ki ga izda davčni organ, vsebuje podatke o: 1. zavezancu za davek – imetniku zavarovanja (potrebne za identifikacijo vložnika), 2. davčni obveznosti, za katero je predložen instrument zavarovanja (številko sklepa, ki ga

je izdal davčni organ idr.), 3. roku veljavnosti instrumenta zavarovanja, 4. vrsti zavarovanja, 5. sklicni številki sprejetega zavarovanja, ki se vodi v evidenci predloženih instrumentov

zavarovanja, 6. davčnem organu, ki je sprejel instrument zavarovanja in izdaja potrdilo, 7. datumu in kraju sprejema instrumenta zavarovanja in izdaje potrdila.

(3) Potrdilo o sprejemu instrumenta zavarovanja za zavarovanje uvoznih, izvoznih in drugih dajatev, ki se plačujejo ob uvozu oziroma izvozu blaga, ter obresti in stroškov postopka (v nadaljnjem besedilu: carinske obveznosti), ki ga izda davčni organ, vsebuje podatke o: 1. zavezancu za davek – imetniku zavarovanja (potrebne za identifikacijo vložnika), 2. carinski obveznosti, za katero je predložen instrument zavarovanja, 3. roku veljavnosti instrumenta zavarovanja, 4. vrsti zavarovanja, 5. dovolitvi uporabe instrumenta zavarovanja za zavarovanje plačila drugih carinskih

obveznosti, ki še niso poravnane oziroma bi lahko še nastale, 6. dovolitvi uporabe instrumenta zavarovanja za zavarovanje plačila carinskih obveznosti,

če je zavarovanje predloženo za tretjo osebo, ki je dolžnik ali lahko postane dolžnik, 7. sklicni številki sprejetega zavarovanja, ki se vodi v evidenci predloženih instrumentov

zavarovanja, 8. davčnem organu, ki je sprejel instrument zavarovanja in izdaja potrdilo, 9. datumu in kraju sprejema instrumenta zavarovanja in izdaje potrdila.

(4) Potrdilo o sprejemu instrumenta zavarovanja za zavarovanje plačila trošarine in pripadajočih obresti (v nadaljnjem besedilu: trošarinska obveznost), ki ga izda davčni organ, vsebuje podatke o: 1. zavezancu za davek – imetniku zavarovanja (potrebne za identifikacijo vložnika), 2. trošarinski obveznosti, za katero je predložen instrument zavarovanja, 3. roku veljavnosti instrumenta zavarovanja, 4. vrsti zavarovanja, 5. dovolitvi uporabe instrumenta zavarovanja za zavarovanje plačila drugih trošarinskih

obveznosti, ki še niso poravnane oziroma bi lahko še nastale,

6. sklicni številki sprejetega zavarovanja, ki se vodi v evidenci predloženih instrumentov zavarovanja,

7. davčnem organu, ki je sprejel instrument zavarovanja in izdaja potrdilo, 8. datumu in kraju sprejema instrumenta zavarovanja in izdaje potrdila.

II. BANČNA GARANCIJA IN GARANTNO PISMO

46. člen (bančna garancija in garantno pismo)

(1) Davčni organ lahko sprejme kot instrument zavarovanja bančno garancijo in garantno pismo samo, če ga izda banka oziroma zavarovalnica (v nadaljnjem besedilu: garant), ki jo kot garanta prizna davčni organ.

(2) Davčni organ prizna kot garanta banko, ki: 1. je pridobila dovoljenje Banke Slovenije za izdajanje garancij ali 2. je upravičena opravljati storitve izdajanja garancij na območju Republike Slovenije v

skladu z zakonom, ki ureja bančništvo.

(3) Davčni organ prizna kot garanta zavarovalnico, ki: 1. je pridobila dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor za opravljanje kavcijskega

zavarovanja, med katerega se uvršča izdajanje garantnih pisem v skladu z veljavno zakonodajo, ali

2. je upravičena opravljati kavcijsko zavarovanje na območju Republike Slovenije v skladu z zakonom, ki ureja zavarovalništvo.

(4) Bančna garancija oziroma garantno pismo sta lahko izdana v skladu z Enotnimi pravili za garancije na poziv Mednarodne trgovinske zbornice (EPGP), revizija iz leta 2010, izdana pri Mednarodni trgovinski zbornici pod št. 758 (v nadaljnjem besedilu: enotna pravila).

47. člen (vsebina bančne garancije in garantnega pisma)

(1) Bančna garancija oziroma garantno pismo, s katerim se zavaruje izpolnitev oziroma plačilo davčne obveznosti, vsebuje podatke o: 1. številki bančne garancije oziroma garantnega pisma, 2. roku veljavnosti bančne garancije oziroma garantnega pisma, vključno z rokom za

unovčitev, 3. znesku, do katerega jamči garant, 4. predmetu zavarovanja oziroma navedbo sklepa, na podlagi katerega davčni organ

zahteva zavarovanje, 5. garancijsko klavzulo »na prvi poziv« in »brez ugovora« v bančni garanciji oziroma

»solidarno z zavezancem za davek« v garantnem pismu ali navedbo, da za bančno garancijo oziroma garantno pismo veljajo enotna pravila,

6. garantu (firma, davčna številka, sedež, poravnalni račun banke pri Banki Slovenije oziroma transakcijski račun),

7. zavezancu za davek (davčna številka oziroma druga identifikacijska številka, osebno ime oziroma firma, prebivališče oziroma sedež),

8. upravičencu (naziv, sedež), 9. datumu in kraju izdaje bančne garancije oziroma garantnega pisma.

Bančna garancija oziroma garantno pismo je opremljeno z žigom in podpisom pooblaščene osebe garanta.

(2) Bančna garancija oziroma garantno pismo za zavarovanje izpolnitve oziroma plačila carinske obveznosti vsebuje poleg podatkov iz prejšnjega odstavka še podatke o: 1. dovolitvi uporabe bančne garancije oziroma garantnega pisma za zavarovanje plačila

drugih carinskih obveznosti, ki še niso poravnane oziroma bi lahko še nastale, 2. dovolitvi uporabe instrumenta zavarovanja za zavarovanje plačila carinskih obveznosti,

če je zavarovanje predloženo za tretjo osebo, ki je dolžnik ali lahko postane dolžnik.

(3) Bančna garancija oziroma garantno pismo za zavarovanje izpolnitve oziroma plačila trošarinske obveznosti vsebuje poleg podatkov iz prvega odstavka tega člena še podatke o: 1. vrsti trošarinskega zavezanca, 2. dovolitvi uporabe bančne garancije oziroma garantnega pisma za zavarovanje plačila

drugih trošarinskih obveznosti, ki še niso poravnane oziroma bi lahko še nastale.

(4) Obrazec za predložitev bančne garancije za zavarovanje izpolnitve oziroma plačila davčne obveznosti »Bančna garancija za zavarovanje izpolnitve oziroma plačila davčne obveznosti« se objavi na spletni strani finančne uprave.

(5) Obrazec za predložitev bančne garancije za zavarovanje izpolnitve oziroma plačila carinske obveznosti »Bančna garancija za zavarovanje izpolnitve oziroma plačila carinske obveznosti« se objavi na spletni strani finančne uprave.

(6) Obrazec za predložitev bančne garancije za zavarovanje izpolnitve oziroma plačila trošarinske obveznosti »Bančna garancija za zavarovanje izpolnitve oziroma plačila trošarinske obveznosti« se objavi na spletni strani finančne uprave.

(7) Obrazec za predložitev garantnega pisma za zavarovanje izpolnitve oziroma plačila davčne obveznosti »Garantno pismo za zavarovanje izpolnitve oziroma plačila davčne obveznosti« se objavi na spletni strani finančne uprave.

(8) Obrazec za predložitev garantnega pisma za zavarovanje izpolnitve oziroma plačila carinske obveznosti »Garantno pismo za zavarovanje izpolnitve oziroma plačila carinske obveznosti« se objavi na spletni strani finančne uprave.

(9) Obrazec za predložitev garantnega pisma za zavarovanje izpolnitve oziroma plačila trošarinske obveznosti »Garantno pismo za zavarovanje izpolnitve oziroma plačila trošarinske obveznosti« se objavi na spletni strani finančne uprave.

48. člen (višina bančne garancije oziroma garantnega pisma)

(1) Višina bančne garancije oziroma garantnega pisma mora zagotoviti izpolnitev oziroma plačilo zavarovane davčne obveznosti v celoti.

(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko davčni organ dovoli, da je višina bančne garancije oziroma garantnega pisma nižja od višine davčne obveznosti, pri čemer za določitev višine bančne garancije oziroma garantnega pisma upošteva naslednje kriterije: 1. dosedanje poslovanje zavezanca za davek; 2. zanesljivost in finančno stabilnost zavezanca za davek; 3. način vodenja predpisanih evidenc zavezanca za davek;

4. uradne evidence oziroma podatke o zavezancu za davek glede kršitev predpisov o obdavčenju.

(3) Davčni organ odloča o višini bančne garancije oziroma garantnega pisma v skladu z drugim odstavkom tega člena, če zakon o obdavčenju ne določa drugače.

(4) Ne glede na kriterije iz drugega odstavka tega člena višina bančne garancije oziroma garantnega pisma ne more biti nižja od 50 odstotkov ugotovljene davčne obveznosti ali davčne obveznosti, ki bi lahko nastala. Davčni organ ne upošteva navedene omejitve v primerih, ko zakon o obdavčenju določa drugače.

49. člen (unovčitev bančne garancije oziroma garantnega pisma v času njegove veljavnosti)

Bančna garancija oziroma garantno pismo se unovči v skladu s predpisi, ki urejajo unovčevanje bančnih garancij »na prvi poziv« in »brez ugovora« oziroma garantnih pisem s klavzulo o solidarni odgovornosti v skladu s predpisi, ki urejajo unovčevanje garantnih pisem.

III. DRUGI INSTRUMENTI ZAVAROVANJA

50. člen (pogoji za sprejem cirkuliranega certificiranega čeka)

Davčni organ lahko sprejme kot instrument zavarovanja cirkulirani certificirani ček, če je trasat takega čeka banka, ki izpolnjuje pogoje iz drugega odstavka 46. člena tega pravilnika.

51. člen (pogoji za sprejem avalirane menice)

Davčni organ lahko sprejme menico kot instrument zavarovanja, ki vsebuje klavzulo »brez protesta», če jo je avalirala banka, ki izpolnjuje pogoje iz drugega odstavka 46. člena tega pravilnika.

52. člen (določitev višine in unovčitev cirkuliranega certificiranega čeka oziroma avalirane

menice)

Določbi tega pravilnika glede določitve višine in unovčitve bančne garancije oziroma garantnega pisma se smiselno uporabljata tudi za cirkulirani certificirani ček in avalirano menico.

IV. GOTOVINSKI POLOG

53. člen (vplačilo gotovinskega pologa)

(1) Zavezanec za davek lahko položi gotovinski polog za zavarovanje izpolnitve oziroma plačila davčne obveznosti (v nadaljnjem besedilu: gotovinski polog) tako, da ga vplača na ustrezen podračun, ki ga določi davčni organ.

(2) Obenem z vplačilom gotovinskega pologa pošlje zavezanec za davek davčnemu organu tudi obvestilo o vplačilu, v katerem navede podatke, ki so potrebni za izdajo potrdila iz 54. člena tega pravilnika.

54. člen (vsebina potrdila o gotovinskem pologu)

(1) Potrdilo o gotovinskem pologu, ki ga izda davčni organ, vsebuje podatke o: 1. zavezancu za davek – imetniku zavarovanja (osebno ime oziroma firma, prebivališče

oziroma sedež, davčna številka oziroma druga identifikacijska številka), 2. davčni obveznosti, za katero je predložen instrument zavarovanja (številka sklepa, ki ga

je izdal davčni organ, idr.), 3. roku veljavnosti instrumenta zavarovanja, 4. datumu in znesku gotovinskega pologa ter številki podračuna, na katerega je vplačan, 5. sklicni številki sprejetega zavarovanja, ki se vodi v evidenci predloženih instrumentov

zavarovanja, 6. davčnem organu, ki je sprejel instrument zavarovanja in izdaja potrdilo, 7. datumu in kraju sprejema gotovinskega pologa in izdaje potrdila.

(2) Potrdilo o gotovinskem pologu, če je z gotovinskim pologom zavarovana carinska obveznost, poleg podatkov iz prejšnjega odstavke vsebuje še podatke o: 1. carinskem postopku oziroma operacijah, za katere velja gotovinski polog, 2. dovolitvi uporabe gotovinskega pologa za zavarovanje plačila carinske obveznosti, če je

gotovinski polog vplačan za tretjo osebo, ki je dolžnik ali lahko postane dolžnik, 3. dovolitvi uporabe gotovinskega pologa za zavarovanje carinske obveznosti iz posebnih

postopkov, ki so bili začeti v času veljavnosti predhodnega instrumenta zavarovanja, vendar še niso bili zaključeni v skladu s carinskimi predpisi Unije in bi carinska obveznost iz naslova teh še lahko nastala,

4. dovolitvi uporabe gotovinskega pologa za zavarovanje carinske obveznosti iz carinskih postopkov, ki so bili začeti v času veljavnosti predhodnega instrumenta zavarovanja, ki bi lahko nastala po sprejetju dopolnilne deklaracije, zaključku preverjanja carinske deklaracije, zaradi ukrepa začasne uvedbe dajatev ali v drugih primerih, ko je treba po carinskih predpisih zavarovati carinsko obveznost tudi po sprostitvi blaga v prosti promet,

5. dovolitvi uporabe gotovinskega pologa za zavarovanje odloga plačila, obročnega plačevanja in drugih plačilnih olajšav po veljavni zakonodaji, za katere ga je treba predložiti.

V. SKUPNA DOLOČBA

55. člen (črtan)

DESETI DEL ODVZEM VZORCEV BLAGA ZA POTREBE DAVČNEGA NADZORA

56. člen (omejitev uporabe)

Določbe tega dela pravilnika se ne uporabljajo, če je odvzem vzorcev urejen s predpisi Evropske unije.

57. člen (odvzem vzorcev)

(1) Če davčni organ za potrebe izvajanja davčnega nadzora v skladu s 138. členom ZDavP-2 odvzame vzorce blaga za analizo oziroma preiskavo, o tem na primeren način obvesti zavezanca za davek ali njegovega pooblaščenca. Pisno obvestilo ni potrebno.

(2) Davčni organ odvzame vzorce sam ali pa glede na okoliščine primera naloži zavezancu za davek ali njegovemu pooblaščencu, da jih odvzame sam v prisotnosti pooblaščene osebe.

(3) Odvzem vzorcev se opravi po metodah, ki so predpisane za ta namen.

(4) Vzorci se odvzamejo le v taki količini, kot je nujno potrebna za analizo ali natančen pregled, vključno z morebitno testno analizo. Hkrati z vzorci blaga lahko davčni organ, če je glede na okoliščine primera to primerno, odvzame tudi spremljajoče dokumente, ki pojasnjujejo vrsto blaga, njegovo naravo, količino ali tehnične karakteristike.

58. člen (zapisnik o odvzemu vzorcev)

(1) Pooblaščena oseba o odvzemu vzorcev sestavi zapisnik v treh izvodih, od katerih je namenjen: 1. en izvod za izvajalca analize oziroma preiskave; 2. en izvod za davčni organ, ki je vzorec vzel, in 3. en izvod za zavezanca za davek.

(2) Za vzorce blaga, ki so uvrščeni v skupine nevarnih snovi, mora biti tako k vzorcu, ki je namenjen izvajalcu analize oziroma preiskave, kot tudi h kontrolnemu vzorcu priložen izvod varnostnega lista.

59. člen (ravnanje z blagom pri odvzemu vzorcev)

Za blago, ki bi se pri odvzemu vzorcev lahko poškodovalo, če bi se vzorci odvzeli na kraju pregleda (na primer sterilno, za svetlobo občutljivo, za vlago občutljivo blago in podobno), lahko davčni organ dovoli, da se vzorci odvzamejo ob prisotnosti pooblaščene osebe davčnega organa v drugih primernih prostorih.

60. člen (obveznosti zavezanca za davek pri odvzemu vzorcev)

(1) Zavezanec za davek oziroma njegov pooblaščenec mora davčnemu organu zaradi olajšanja izvajanja postopka nuditi vso potrebno pomoč pri odvzemu vzorcev.

(2) Če zavezanec za davek zavrne sodelovanje pri odvzemu vzorcev ali za to ne pooblasti druge osebe oziroma davčnemu organu ne zagotovi vse potrebne pomoči za olajšanje izvajanja postopka, davčni organ določi rok, v katerem mora zavezanec za davek

izpolniti svoje obveznosti. Če zavezanec za davek ne izpolni zahteve davčnega organa, davčni organ na stroške in riziko zavezanca za davek naloži, da strokovno usposobljena oseba odvzame vzorce oziroma davčni organ sam odvzame vzorce, če je to primerno glede na okoliščine primera. V tem primeru se šteje, kot da je zavezanec za davek sodeloval pri odvzemu vzorcev blaga, vendar to ne vpliva na odgovornost zavezanca za davek za morebitni prekršek zaradi opustitve potrebne pomoči davčnemu organu oziroma zaradi oviranja nadzora.

(3) Če je zaradi posebnih tehničnih lastnosti blaga treba pri pregledu blaga zagotoviti sodelovanje posebej usposobljenih oseb, zavezanec za davek pa ne more zagotoviti njihove takojšnje prisotnosti, mora o tem nemudoma pisno obvestiti davčni organ, ki določi rok, v katerem mora zavezanec za davek zagotoviti prisotnost strokovno usposobljenih oseb.

61. člen (število vzorcev in količina blaga za vzorec)

(1) V skladu s četrtim odstavkom 57. člena tega pravilnika davčni organ odvzame praviloma vsaj dva reprezentativna vzorca. Iz določenega blaga se v soglasju z zavezancem za davek vzame povprečni vzorec blaga (na primer: pri tekočinah, praških in podobno dalje).

(2) Nujno potrebne količine posameznega vzorca iz četrtega odstavka 57. člena tega pravilnika znašajo praviloma: 1. za tekočine, paste in trdne snovi: 10–20 g ali do 100 ml; 2. za tekoče naftne derivate in alkoholne pijače: 0,5 do 1 liter; 3. za plinaste vzorce (utekočinjeni plini, stisnjeni plini): 10–20 ml utekočinjenega plina ali 1

liter stisnjenega plina; 4. za blago v zvitkih: pribl. 10 cm po vsej širini; 5. za blago v listih ali ploščah: pribl. 30 x 30 cm; 6. za žice, monofilamente, preje, vrvi in podobno: pribl. 10 m; 7. za blago, pakirano za prodajo na drobno: en primerek v izvirni embalaži; 8. za druge vrste blaga: količine, ki so navedene v 1. do 5. točki tega odstavka.

(3) Če okoliščine posameznega primera tako dopuščajo ali zahtevajo, se lahko odvzamejo tudi manjše ali večje količine od količin, navedenih v prejšnjem odstavku.

(4) Stroji oziroma naprave se lahko ponazorijo tudi s prospekti, načrti, skicami, fotografijami ali kakšnimi drugimi pisnimi dokumenti, ki vsebujejo potrebne informacije za določitev narave blaga.

62. člen (označevanje vzorcev)

Davčni organ vsak odvzeti vzorec za zagotovitev njegove istovetnosti ustrezno označi, na primer z namestitvijo pečata, zalivke ali na podoben način, tako da prepreči morebitno zamenjavo ali kakršno koli drugačno zlorabo vzorcev.

63. člen (ravnanje z vzetimi vzorci)

(1) Davčni organ, ki je vzel vzorce blaga, en primerek vsakega vzorca skupaj z ustreznim izvodom zapisnika o odvzemu vzorcev pošlje izvajalcu analize oziroma pregleda,

ki opravi potrebne preiskave. Kontrolni vzorec blaga hrani davčni organ, ki je odvzel vzorce blaga.

(2) Vzorci hitro pokvarljivega blaga se hranijo v hladilniku ali zamrzovalniku.

64. člen (ravnanje z vzorci po opravljeni analizi)

(1) Odvzeti vzorci se, razen če se pri analizi ali natančnem pregledu uničijo, vrnejo zavezancu za davek na njegovo zahtevo in stroške takoj, ko niso več potrebni v postopku, predvsem, ko so izčrpana že vsa pravna sredstva, ki jih je imel zavezanec za davek na razpolago zoper odločbo davčnega organa, izdano na podlagi rezultatov te analize ali natančnega pregleda.

(2) Vzorce, za katere zavezanec za davek ni zahteval, da se mu vrnejo, lahko davčni organ uniči ali shrani. Davčni organ lahko v določenih primerih od zavezanca za davek zahteva, predvsem kadar gre za vzorce, ki so nevarni za okolje ali so strupi iz I. skupine strupenosti, da odstrani preostanek vzorcev.

ENAJSTI DEL STROŠKI V ZVEZI Z DAVČNO IZVRŠBO, ODVZETIM OZIROMA PREPUŠČENIM

BLAGOM IN BLAGOM, KI GA PO ZAKONSKEM POOBLASTILU PRODAJA DAVČNI ORGAN, TER POGOJIH ZA PRODAJO OZIROMA DRUGO RAVNANJE S TEM BLAGOM

I. SPLOŠNA DOLOČBA

65. člen (vsebina tega dela)

(1) Ta del pravilnika določa višino in način obračunavanja stroškov v zvezi z davčno izvršbo ter prevozom, hrambo in cenitvijo blaga, ki je bilo dokončno odvzeto na podlagi zakona o obdavčenju ali drugega zakona, oziroma blaga, ki je bilo prepuščeno davčnemu organu v prosto razpolaganje, ter blaga, ki ga po zakonskem pooblastilu prodaja davčni organ (v nadaljnjem besedilu: blago).

(2) Ta del pravilnika določa tudi način preverjanja pogojev za prodajo, drugo ravnanje, uničenje ali brezplačen odstop blaga, ki: 1. je bilo dokončno odvzeto na podlagi zakona o obdavčenju ali drugega zakona; 2. je bilo prepuščeno davčnemu organu v prosto razpolaganje; 3. ga po zakonskem pooblastilu prodaja davčni organ.

II. DOLOČITEV STROŠKOV

66. člen (stroški za izdajo sklepa)

(1) Stroški za izdajo sklepa o davčni izvršbi na dolžnikove denarne prejemke in na denarna sredstva pri bankah in hranilnicah ter na denarne terjatve dolžnika znašajo 10 eurov.

(2) Stroški za sklep o davčni izvršbi na dolžnikove materializirane ali nematerializirane vrednostne papirje znašajo 10 eurov.

(3) Stroški za sklep o davčni izvršbi na dolžnikove premičnine znašajo 50 eurov.

67. člen (črtan)

68. člen (stroški prevoza)

(1) Če prevoza ne izvaja davčni organ, se obračunajo stroški prevoza blaga po dejanskih stroških.

(2) Med stroške prevoza blaga se štejejo tudi stroški natovarjanja in raztovarjanja blaga.

69. člen (stroški hrambe)

(1) Stroški hrambe blaga pri pooblaščeni osebi se obračunajo po veljavnem ceniku te osebe.

(2) Stroški, ki nastanejo zaradi nujnih ukrepov za ohranjanje blaga, se obračunajo po dejanskih stroških, ki jih je imel s tem v zvezi davčni organ. Med te stroške spadajo tudi prevozni stroški za premestitev blaga.

70. člen (stroški cenitve)

Stroški v zvezi s cenitvijo, ki jo izvede posebni cenilec, se obračunajo po veljavni tarifi za te storitve.

71. člen (stroški prodaje)

(1) Stroški prodaje prek javne dražbe znašajo 50 eurov.

(2) Stroški prodaje z zbiranjem ponudb znašajo 30 eurov.

(3) Stroški prodaje z neposredno pogodbo znašajo 10 eurov.

(4) Stroški prodaje po koncesijski pogodbi se obračunajo po dejanskih stroških.

(5) Stroški prodaje zarubljenih materializiranih ali nematerializiranih vrednostnih papirjev in drugih predmetov, ki se prodajajo na organiziranem trgu, se obračunajo po dejanskih stroških.

(6) V primeru neuspele prodaje ali če kupnina ne presega 25 eurov, se stroški prodaje prek davčnega organa ne obračunajo.

72. člen (obračun stroškov)

(1) Stroški davčne izvršbe se v skladu s 152. členom ZDavP-2 obračunajo v sklepu o izvršbi.

(2) Če po končanem postopku davčne izvršbe nastane razlika v višini med obračunanimi in dejansko nastalimi stroški, se ta zaračuna oziroma vrne na podlagi posebnega sklepa davčnega organa.

III. POGOJI ZA PRODAJO OZIROMA DRUGO RAVNANJE Z BLAGOM

73. člen (pogoji za prodajo blaga)

(1) Davčni organ, pooblaščen za prodajo, sme dati v prodajo samo blago, za katero je bilo predhodno ugotovljeno, da ustreza predpisom Evropske unije za sprostitev v prost promet na carinskem območju Unije, vključno s prepovedmi in omejitvami, oziroma se po prodaji lahko dovoli drugi carinski postopek ali ponovni izvoz.

(2) Blago, ki ne ustreza predpisom iz prvega odstavka tega člena, se odstrani s carinskega območja Unije oziroma uniči.

(3) Ne glede na drugi odstavek tega člena se blago, ki ne izpolnjuje pogojev iz prvega odstavka tega člena, lahko proda pod pogojem, da se po prodaji odstrani s carinskega območja Unije.

74. člen (preverjanje pogojev za prodajo)

(1) Za preverjanje pogojev iz prejšnjega člena tega pravilnika in za pripravo blaga za prodajo imenuje davčni organ, pooblaščen za prodajo, komisijo. Komisijo sestavljajo predsednik in dva člana.

(2) Nalogi komisije iz prvega odstavka tega člena sta, poleg preverjanja pogojev za prodajo blaga, tudi določitev vrednosti blaga in sestava zapisnika o delu.

(3) Pri ugotavljanju vrednosti blaga se smiselno uporabljajo pravila o carinskem vrednotenju blaga, ob upoštevanju morebitne tehnološke zastarelosti, modne nezanimivosti in dejstva, da se blago prodaja brez garancije ali brez možnosti uveljavljanja garancije.

(4) Vrednost blaga, ki ga po zakonskem pooblastilu prodaja davčni organ, se ugotavlja v skladu z 205. členom ZDavP-2.

75. člen (brezplačen odstop blaga)

(1) Blago se pod pogojem iz prvega odstavka 203.a člena in iz prvega odstavka 206. člena ZDavP-2 lahko brezplačno odstopi državnim organom, humanitarnim organizacijam ali javnim zavodom, če ga ti potrebujejo za opravljanje svoje dejavnosti. O brezplačnem odstopu odloča minister, pristojen za finance, s sklepom.

(2) Državnim organom in organizacijam se brezplačno lahko odstopi tudi blago, ki ga po posebnih predpisih ni dovoljeno sprostiti v prosti promet (orožje, strelivo, radijske postaje in podobno), če to blago potrebujejo za opravljanje svoje dejavnosti.

(3) Takoj po prevzemu brezplačno odstopljenega neunijskega blaga mora pridobitelj urediti carinski status tega blaga.

76. člen (uničenje blaga)

(1) Če se blago ne proda ali brezplačno ne odstopi v skladu s prejšnjim členom, se uniči.

(2) Davčni organ lahko blago uniči tudi v primerih, ko bi bili stroški hrambe, prodaje in drugi stroški v zvezi z blagom nesorazmerni z izkupičkom od prodaje.

(3) Predlog za uničenje blaga poda tričlanska komisija, ki jo imenuje davčni organ. Komisijo sestavljajo predsednik in dva člana.

(4) Davčni organ na podlagi predloga komisije izda sklep o uničenju in ga izvrši. Komisija nadzira uničenje ter sestavi zapisnik o uničenju.

(5) Uničenje blaga se izvede v skladu s posebnimi predpisi.

DVANAJSTI DEL MEDSEBOJNA UPRAVNA POMOČ MED DRŽAVAMI ČLANICAMI EVROPSKE UNIJE PRI

IZTERJAVI DAVŠČIN IN IZMENJAVI PODATKOV

I. SPLOŠNO

77. člen (vsebina tega dela)

S tem delom se določajo podrobnejša pravila upravnega sodelovanja med državami članicami Evropske unije v skladu z Direktivo Sveta 2011/16/EU z dne 15. februarja 2011 o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja in razveljavitvi Direktive 77/799/EGS, (UL L št. 64 z dne 11. 3. 2011, str. 1), spremenjene z Direktivo sveta 2014/107/EU z dne 9. decembra 2014 o spremembi Direktive Sveta 2011/16/EU glede obvezne avtomatične izmenjave podatkov na področju obdavčenja (UL L št. 359 z dne 16. 12. 2014, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2014/107/EU).

II. MEDSEBOJNA UPRAVNA POMOČ PRI IZTERJAVI DAVŠČIN

78. člen (prenehal veljati)

79. člen (črtan)

http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=201232&stevilka=1402#27. člen

80. člen (črtan)

81. člen (prenehal veljati)

82. člen (črtan)

83. člen (črtan)

III. MEDSEBOJNA UPRAVNA POMOČ PRI IZMENJAVI PODATKOV (črtano)

84. člen (črtan)

85. člen (črtan)

III.A NAČIN IN OBLIKA SPOROČANJA INFORMACIJ O FINANČNIH RAČUNIH NA PODLAGI 255.F ČLENA ZDavP-2

85.a člen (način pošiljanja informacij)

Finančna institucija Slovenije, ki v skladu s III.A poglavjem četrtega dela ZDavP-2 sporoča informacije o finančnih računih, te informacije sporoča v elektronski obliki v skladu z navodilom, ki je Priloga 20 tega pravilnika in je njegov sestavni del.

85.b člen (tretje osebe kot ponudniki storitev)

Poročevalske finančne institucije Slovenije lahko uporabijo storitve tretjih oseb kot ponudnikov storitev pri izpolnjevanju obveznosti iz III.A poglavja četrtega dela ZDavP-2. Poročevalske finančne institucije o tem predhodno obvestijo finančno upravo.

IV. PRISTOJNI ORGAN ZA IZMENJAVO PODATKOV V SKLADU Z MEDNARODNIMI POGODBAMI O IZOGIBU DVOJNEGA OBDAVČEVANJA

86. člen prenos pristojnosti)

http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=201232&stevilka=1402#27. člen

(1) V skladu s prvim odstavkom 265. členom ZDavP-2 minister, pristojen za finance, pooblašča GFU FURS, da: - izmenjuje podatke po mednarodnih pogodbah o izogibanju dvojnega obdavčevanja in

mednarodnih pogodbah o izmenjavi informacij za davčne namene, - opravlja naloge v okviru nudenja pomoči pri pobiranju davkov po mednarodnih pogodbah

o izogibanju dvojnega obdavčevanja in - opravlja naloge v okviru nudenja pomoči pri davčnih zadevah po Konvenciji o

medsebojni upravni pomoči pri davčnih zadevah in Protokola o spremembi Konvencije o medsebojni upravni pomoči pri davčnih zadevah (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 22/10).

(2) V skladu z drugim odstavkom 265. člena ZDavP-2 minister, pristojen za finance, pooblašča GFU FURS za opravljanje nalog v zvezi s postopki skupnega dogovora, ki se vodijo zaradi sklenitve dvostranskih ali večstranskih APA sporazumov, s pristojnimi organi drugih držav po mednarodnih pogodbah o izogibanju dvojnega obdavčevanja, ki obvezujejo Republiko Slovenijo in tako dogovarjanje omogočajo.

V. NAČIN IN OBLIKA SPOROČANJA INFORMACIJ NA PODLAGI SPORAZUMA MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO ZDRUŽENIH DRŽAV AMERIKE O

IZBOLJŠANJU SPOŠTOVANJA DAVČNIH PREDPISOV NA MEDNARODNI RAVNI IN IZVAJANJU FATCA

86.a člen (način pošiljanja informacij)

Finančna institucija Slovenije, ki mora v skladu s VI. poglavjem četrtega dela ZDavP-2 sporočati informacije po Sporazumu med Vlado Republike Slovenije in Vlado Združenih držav Amerike o izboljšanju spoštovanja davčnih predpisov na mednarodni ravni in izvajanju FATCA (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 8/14), te informacije sporoča v elektronski obliki v skladu z navodilom, ki je Priloga 18 tega pravilnika, ter v obliki izjav v skladu z navodilom, ki je Priloga 19 tega pravilnika.

86.b člen (tretje osebe kot ponudniki storitev)

Poročevalske finančne institucije Slovenije lahko uporabijo storitve tretjih oseb kot ponudnikov storitev pri izpolnjevanju obveznosti iz VI. poglavja četrtega dela ZDavP-2. Poročevalske finančne institucije o tem predhodno obvestijo finančno upravo.

VI. IZVAJANJE PRAVIL ZA POROČANJE IN IZMENJAVO POROČIL PO DRŽAVAH NA PODLAGI III.B POGLAVJA ZDavP-2

86.c člen (opredelitev pojmov)

Izrazi, uporabljeni v tem poglavju, pomenijo: - davčna jurisdikcija je državna ali nedržavna jurisdikcija, ki ima fiskalno avtonomijo, - poročevalec je poročevalec mednarodne skupine podjetij iz 255.i člena ZDavP-2.

86.č člen

(viri podatkov CbCR)

(1) V Poročilo po državah (v nadaljnjem besedilu: CbCR) iz 255.j člena ZDavP-2 se vpisujejo podatki iz ene izmed naslednjih vrst poročil: - poročila o konsolidiranih računovodskih izkazih, - letna računovodska poročila, - notranja računovodska poročila za poslovodno odločanje, - finančni izkazi za regulativne namene.

(2) Poročevalec mora pri izpolnjevanju CbCR vsako leto uporabiti isti vir podatkov iz prvega odstavka tega člena. Če poročevalec spremeni vir podatkov, mora v CbCR pojasniti razloge za spremembo in njene posledice.

(3) Podatki iz CbCR ne vplivajo na poročanje o prihodkih, dobičku in davkih za druge namene. Prihodkov, dobička in davka v CbCR ni treba uskladiti s konsolidiranimi računovodskimi izkazi. Prilagoditve tudi niso potrebne zaradi razlik v računovodskih načelih, ki se uporabljajo v različnih davčnih jurisdikcijah.

(4) Poročevalec podatke o poslovni enoti vpiše pod davčno jurisdikcijo, v kateri je poslovna enota, in ne pod davčno jurisdikcijo, katere rezident je pravna oseba (samostojna enota poslovanja), katere del je poslovna enota. Davčna jurisdikcija rezidentstva pravne osebe (samostojne enote poslovanja), katere del je poslovna enota, ne vključuje finančnih podatkov, povezanih s poslovno enoto.

(5) Poročevalec zneske, ki so izraženi v drugi valuti, pretvori v eure po povprečnem menjalnem tečaju za zadevno poslovno leto.

86.d člen (zajem podatkov v CbCR)

(1) V CbCR se vpišejo podatki, ki se nanašajo na poslovno leto poročevalca.

(2) Poročevalec vpiše podatke osebe v sestavi mednarodne skupine podjetij v CbCR tako, da vpiše podatke: - za poslovno leto oseb v sestavi, ki se konča na isti dan kot poslovno leto poročevalca

oziroma, ki se konča v dvanajstmesečnem obdobju pred tem dnem ali - oseb v sestavi, ki poročajo za poslovno leto poročevalca.

(3) Poročevalec pri sestavi CbCR zajame podatke na enega od načinov iz drugega odstavka tega člena, pri tem pa upošteva, da morajo biti zajeti podatki med poslovnimi obdobji primerljivi. Če poročevalec spremeni zajem podatkov, mora to navesti v dodatnih informacijah.

86.e člen (obvestilo o obveznosti poročanja po državah mednarodne skupine podjetij)

(1) Obvestilo o obveznosti poročanja po državah mednarodne skupine podjetij (v nadaljnjem besedilu: obvestilo CbCR), ki ga predloži davčni zavezanec po zakonu, ki ureja obdavčitev dohodkov pravnih oseb, vsebuje: - opredelitev davčnega zavezanca o zavezanosti za poročanje po CbCR za mednarodno

skupino podjetij, katere del je, - opredelitev krovnega matičnega podjetja in mednarodne skupine podjetij, - opredelitev poročevalca in njegove vloge v mednarodni skupini podjetij, - obvestilo davčnega zavezanca o njegovi vlogi v mednarodni skupini podjetij,

- obvestilo davčnega zavezanca, ali lahko v primeru, če CbCR ne bo predložilo krovno matično podjetje, nadomestno matično podjetje ali oseba, imenovana za poročevalca na podlagi 1. točke oddelka II priloge III Direktive Sveta 2016/881/EU z dne 25. maja 2016 o spremembi Direktive 2011/16/EU glede obvezne avtomatične izmenjave podatkov na področju obdavčenja (UL L št. 146 z dne 3. 6. 2016, str. 1), pridobi informacije za pripravo CbCR od svojega krovnega matičnega podjetja.

(2) Obvestilo CbCR se predloži davčnemu organu v elektronski obliki hkrati s predložitvijo obračuna davka od dohodkov pravnih oseb.

(3) Obrazec »Obvestilo o obveznosti poročanja po državah mednarodne skupine podjetij (obvestilo CbCR)« za predložitev podatkov iz prvega odstavka tega člena je objavljen na spletni strani finančne uprave.

86.f člen (predložitev CbCR)

(1) CbCR sestavljajo: - pregled razporeditve dohodka, davkov in poslovne dejavnosti po davčnih jurisdikcijah, - seznam vseh oseb v sestavi mednarodne skupine podjetij, združenih po davčnih

jurisdikcijah, - dodatne informacije.

(2) Poročevalec, ki mora predložiti CbCR, te informacije poroča v elektronski obliki v skladu z navodilom iz Priloge 21, ki je sestavni del tega pravilnika.

86.g člen (dodatne informacije)

Poročevalec v CbCR navede naslednje dodatne informacije: - informacije o viru podatkov iz prvega odstavka 86.č člena tega pravilnika, - informacije o spremembi vira podatkov v skladu z drugim odstavkom 86.č člena tega

pravilnika, vključno z navedbo razlogov za spremembo in njene posledice, - informacije o uporabljenem menjalnem tečaju iz petega odstavka 86.č člena tega

pravilnika, - informacije o načinu zajema podatkov oseb v sestavi iz drugega odstavka 86.d člena

tega pravilnika, - informacije o načinu zajema podatkov iz drugega odstavka 86.d člena tega pravilnika in

razloge za morebitno spremembo zajema podatkov v skladu s tretjim odstavkom 86.d člena tega pravilnika in

- druge informacije v zvezi s sestavljanjem CbCR, za katere poročevalec meni, da so pomembne pri ocenjevanju tveganja zavezanca glede transfernih cen in tveganj, povezanih z zniževanjem davčne osnove in preusmerjanjem dobička.

DVANAJSTI A. DEL VSEBINA VLOG V SKLADU Z ZDoh-2

86.h člen (vloga za uveljavljanje posebne olajšave za vzdrževane družinske člane pri

informativnem izračunu dohodnine)

(1) Vlogo za uveljavljanje posebne olajšave za vzdrževane družinske člane pri informativnem izračunu dohodnine v skladu z drugim odstavkom 270. člena ZDavP-2 vložijo le zavezanci, ki med letom pri izračunu akontacije dohodnine niso uveljavljali posebne olajšave za vzdrževane družinske člane, in zavezanci, ki želijo te podatke spremeniti.

(2) Vloga za uveljavljanje posebne olajšave za vzdrževane družinske člane vsebuje naslednje podatke: - identifikacijski podatki o zavezancu, - identifikacijski podatki o vzdrževanih družinskih članih, ki jih zavezanec pri informativnem

izračunu dohodnine želi uveljavljati kot posebno olajšavo (ime in priimek, davčna številka, leto rojstva, sorodstveno razmerje, čas vzdrževanja, znesek prispevkov za preživljanje),

- identifikacijski podatki drugega zavezanca, od katerega zavezanec želi prevzeti razliko do celotne višine posebne olajšave za vzdrževane družinske člane (ime in priimek, davčna številka),

- identifikacijski podatki o vzdrževanih družinskih članih, ki jih zavezanec pri informativnem izračunu dohodnine ne želi uveljavljati kot posebno olajšavo, kljub temu, da jih je med letom uveljavljal pri izračunu akontacije dohodnine (ime in priimek, davčna številka, leto rojstva).

(3) Obrazec »Vloga za uveljavljanje posebne olajšave za vzdrževane družinske člane pri informativnem izračunu dohodnine« se objavi na spletni strani finančne uprave.

86.i člen (vloga za uveljavljanje olajšave za investiranje v osnovno kmetijsko in osnovno

gozdarsko dejavnost)

(1) Vlogo za uveljavljanje olajšave za investiranje v osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost po drugem odstavku 270. člena ZDavP-2 lahko vložijo zavezanci za vlaganje v osnovna sredstva in opremo v povezavi z osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnostjo na kmečkem gospodinjstvu ali v okviru agrarne skupnosti.

(2) Vloga za uveljavljanje olajšave za investiranje v osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost vsebuje naslednje podatke: 1. identifikacijski podatki o zavezancu; 2. podatki o vlaganjih v okviru kmečkega gospodinjstva:

- vrsta in vrednost vlaganja, - številka računa, - ime organa, ki je izdal odločbo o odobritvi sofinanciranja vlaganja, - številka in datum izdaje odločbe o odobritvi sofinanciranja vlaganja, - znesek sofinanciranja vlaganja;

3. podatki o vlaganjih zavezanca v okviru agrarne skupnosti: a) podatki o agrarnih skupnostih in deležih članov kmečkih gospodinjstev v agrarnih

skupnostih: - KMG-MID agrarne skupnosti, - ime in sedež agrarne skupnosti, - podatki o članu kmečkega gospodinjstva, ki ima delež v agrarni skupnosti

(davčna številka, ime in priimek, delež v agrarni skupnosti); b) podatki o vlaganjih v posamezni agrarni skupnosti:

- KMG-MID agrarne skupnosti, - vrsta vlaganja in vrednost vlaganja, številka računa, - ime organa, ki je izdal odločbo o odobritvi sofinanciranja vlaganja, - številka in datum odločbe o odobritvi sofinanciranja vlaganja, - znesek sofinanciranja vlaganja;

4. priloge (popis dokumentov, ki jih zavezanec prilaga k vlogi).

(3) Obrazec »Vloga za uveljavljanje olajšave za investiranje v osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost« se objavi na spletni strani finančne uprave.

86.j člen (vsebina obvestila o uveljavljanju olajšave za vzdrževane družinske člane pri izračunu

akontacije dohodnine)

(1) Davčni zavezanec – rezident, ki v skladu s 114. členom ZDoh-2 uveljavlja olajšavo za vzdrževane družinske člane pri izračunu akontacije dohodnine od dohodka iz delovnega razmerja, pokojnine, ki se izplačuje za mesečno obdobje, ali od drugega dohodka, ki ga prejema redno za mesečno obdobje, o tem pisno obvesti glavnega delodajalca, izplačevalca pokojnine ali izplačevalca drugega dohodka.

(2) Obvestilo o uveljavljanju olajšave za vzdrževane družinske člane pri izračunu akontacije dohodnine v skladu z drugim odstavkom 287. člena ZDavP-2 vsebuje naslednje podatke: - identifikacijski podatki o davčnem zavezancu, - identifikacijski podatki o glavnem delodajalcu/ izplačevalcu pokojnine/ izplačevalcu

drugega dohodka, - podatki o uveljavljanih vzdrževanih družinskih članih (ime in priimek uveljavljanega

vzdrževanega družinskega člana, leto rojstva, davčna številka, sorodstveno razmerje).

86.k člen (zahtevek za zmanjšanje davčne osnove od odhodka iz drugega pogodbenega

razmerja zaradi uveljavljanja dejanskih stroškov pri informativnem izračunu dohodnine)

(1) Zavezanec vloži zahtevek za zmanjšanje davčne osnove od dohodka iz drugega pogodbenega razmerja zaradi uveljavljanja dejanskih stroškov pri informativnem izračunu dohodnine v skladu s prvim odstavkom 289. člena ZDavP-2.

(2) Zahtevek za zmanjšanje davčne osnove od dohodka iz drugega pogodbenega razmerja zaradi uveljavljanja dejanskih stroškov vsebuje naslednje podatke: 1. identifikacijski podatki o plačniku davka (izplačevalcu) in podatki o prejetem dohodku iz

drugega pogodbenega razmerja; 2. podatki o dejanskih stroških v zvezi z opravljanjem dela in storitev:

a) dejanski stroški prevoza na delo in z dela po mesecih in v skupnem znesku: - običajno prebivališče, - mesec, - davčna številka izplačevalca, - mesto opravljanja dela, - javno prevozno sredstvo (vrsta, skupni znesek vozovnice), - lastno prevozno sredstvo (število kilometrov, znesek), - skupni znesek (vozovnic, kilometrov, kilometrine);

b) dejanski stroški prevoza na službenem potovanju po datumu izplačila in v skupnem znesku: - davčna številka izplačevalca, - mesto začetka/konca, - mesto opravljanja dela, - javno prevozno sredstvo (vrsta, skupni znesek vozovnice), - lastno prevozno sredstvo (število kilometrov, znesek, cestnina, parkirnina);

c) dejanski stroški nočitve po izplačevalcu in v skupnem znesku (davčna številka izplačevalca, mesto opravljanja dela, število nočitev, znesek);

3. priloge (popis dokumentov, ki jih zavezanec prilaga k zahtevku).

(3) Obrazec »Vloga za zmanjšanje davčne osnove od odhodka iz drugega pogodbenega razmerja zaradi uveljavljanja dejanskih stroškov pri informativnem izračunu dohodnine« se objavi na spletni strani finančne uprave.

86.l člen (vsebina zahtevka za zmanjšanje davčne osnove od dohodka iz drugega pogodbenega

razmerja zaradi uveljavljanja dejanskih stroškov)

(1) Zahtevek za zmanjšanje davčne osnove od dohodka iz drugega pogodbenega razmerja zaradi uveljavljanja dejanskih stroškov iz četrtega odstavka 41. člena ZDoh-2, ki ga v skladu s tretjim odstavkom 289. člena ZDavP-2 vloži davčni zavezanec, nerezident v 15 dneh od izplačila dohodka, vsebuje naslednje podatke: - identifikacijske podatke o davčnem zavezancu, nerezidentu, - podatke o plačniku davka, - podatke o prejetem dohodku iz drugega pogodbenega razmerja (datum izplačila

dohodka, znesek prejetega dohodka, znesek davka, ki ga je plačnik davka odtegnil od dohodka iz drugega pogodbenega razmerja),

- podatke o dejanskih stroških v zvezi s prejetim dohodkom iz drugega pogodbenega razmerja,

- podatke o številki transakcijskega računa.

(2) Obrazec »Vloga za zmanjšanje davčne osnove od dohodka iz drugega pogodbenega razmerja zaradi uveljavljanja dejanskih stroškov« se objavi na spletni strani finančne uprave.

86.m člen (vloga za priglasitev davčne obravnave ob prenehanju opravljanja dejavnosti in

nadaljevanju po drugi osebi)

(1) Vloga za priglasitev davčne obravnave ob prenehanju opravljanja dejavnosti in nadaljevanju po drugi osebi v skladu s prvim odstavkom 303. člena ZDavP-2 vsebuje: - podatke o zavezancu, ki preneha z opravljanjem dejavnosti, in o zavezancu, ki nadaljuje

dejavnost celotnega podjetja ali dela podjetja oziroma o pravni osebi, na katero se prenaša podjetje ali del podjetja, ter

- izjave o izpolnjevanju pogojev, določenih z ZDoh-2 (izjavo zavezanca, ki preneha z opravljanjem dejavnosti, in izjavo zavezanca, ki nadaljuje dejavnost celotnega podjetja ali dela podjetja oziroma izjavo odgovorne osebe pravne osebe, na katero se prenaša podjetje ali del podjetja).

(2) Obrazec »Vloga za priglasitev davčne obravnave ob prenehanju opravljanja dejavnosti in nadaljevanju po drugi osebi« se objavi na spletni strani finančne uprave.

86.n člen (zahtevek za uveljavljanje višjih normiranih stroškov ali dejanskih stroškov davčnega

zavezanca, nerezidenta – nastopajočega izvajalca ali športnika)

(1) Zahtevek za uveljavljanje višjih normiranih stroškov ali dejanskih stroškov davčnega zavezanca, nerezidenta – nastopajočega izvajalca ali športnika po 311.a členu ZDavP-2 vsebuje podatke o: - plačniku davka (potrebne za identifikacijo plačnika), - aktivnosti, v zvezi s katero davčni zavezanec, nerezident uveljavlja višje normirane

stroške ali dejanske stroške, pravni podlagi in datumu ali obdobju opravljanja aktivnosti, - prejetemu dohodka davčnega zavezanca, nerezidenta (datum izplačila, višina dohodka,

znesek normiranih stroškov in davčni odtegljaj), - izpolnjevanju pogojev davčnega zavezanca, nerezidenta za višje normirane stroške, ki

sicer veljajo za vstop in obstoj v sistemu normiranih odhodkov, določenih v zakonu, ki ureja dohodnino,

- dejanskih stroških davčnega zavezanca, nerezidenta (razčlenitev dejanskih stroškov in znesek),

- transakcijskem (osebnem) računu davčnega zavezanca, nerezidenta in - prilogah.

(2) K zahtevku se priložijo: - dokument, na podlagi katerega je davčni zavezanec, nerezident opravil posamezno

aktivnost, - dokazilo o višini prihodkov iz dejavnosti v davčnem letu pred davčnim letom prejema

(izplačila) dohodka, ki so ugotovljeni po pravilih oziroma predpisih države rezidentstva davčnega zavezanca, nerezidenta,

- če prihodki iz dejavnosti iz prejšnje alineje presegajo 50.000 eurov (in so hkrati nižji od 100.000 eurov), se priloži tudi dokazilo, da je bila pri davčnem zavezancu, nerezidentu po pravilih oziroma predpisih njegove države rezidentstva, obvezno zavarovana vsaj ena oseba za polni delovni čas neprekinjeno najmanj pet mesecev,

- dokazila (račune) o nastanku dejanskih stroškov, ki se nanašajo na opravljanje posamezne aktivnosti.

(3) Obrazec »Zahtevek za uveljavljanje višjih normiranih stroškov ali dejanskih stroškov nerezidenta – nastopajočega izvajalca ali športnika« se objavi na spletni strani finančne uprave.

86.o člen (obvestilo o uveljavljanju davčne osnove od obresti od dolgoročno vezanih denarnih

sredstev in dolgoročnega varčevanja pri bankah in hranilnicah)

(1) Obvestilo o uveljavljanju davčne osnove od obresti od dolgoročno vezanih denarnih sredstev in dolgoročnega varčevanja pri bankah in hranilnicah v skladu s prvim odstavkom 327. člena ZDavP-2, ki ga davčni zavezanec, rezident, predloži ob sklenitvi pogodbe o varčevanju oziroma vezavi denarnih sredstev, vendar najpozneje do konca davčnega leta, v katerem je bila pogodbe sklenjena, vsebuje naslednje podatke: - identifikacijske podatke o davčnem zavezancu, rezidentu, - identifikacijske podatke o banki ali hranilnici, - izjavo davčnega zavezanca, rezidenta, da v skladu s 327. členom ZDavP-2 uveljavlja

možnost, da se v davčno osnovo od obresti, doseženih v primeru vezanih denarnih sredstev in dolgoročnega varčevanja pri bankah in hranilnicah, vštejejo obresti, obračunane za obdobje davčnega leta, do katerih je upravičen na podlagi sklenjenih pogodb,

- podatke o pogodbah, sklenjenih o vezavi denarnih sredstev in dolgoročnega varčevanja pri bankah in hranilnicah (datum sklenitve, številka in predmet pogodbe),

- kraj in datum predložitve obvestila oziroma sklenitve pogodbe, v katero lahko banka ali hranilnica vključi predpisane podatke za uveljavljanje davčne osnove po 84. členu ZDoh-2.

(2) Podatki iz prvega odstavka so lahko vključeni v besedilo pogodbe iz drugega odstavka 327. člena ZDavP-2.

(3) Obrazec »Obvestilo o uveljavljanju davčne osnove od obresti od dolgoročno vezanih denarnih sredstev in dolgoročnega varčevanja pri bankah in hranilnicah« se objavi na spletni strani finančne uprave.

TRINAJSTI DEL VRSTE, VSEBINA, NAČINI IN ROKI ZA POŠILJANJE POROČIL AGENCIJE REPUBLIKE

SLOVENIJE ZA JAVNOPRAVNE EVIDENCE IN STORITVE FINANČNI UPRAVI REPUBLIKE SLOVENIJE

I. SPLOŠNA DOLOČBA

II. VRSTE IN VSEBINE POROČIL

87. člen (obveznost pošiljanja podatkov)

Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (v nadaljnjem besedilu: AJPES) v skladu z 297. in 358. členom ZDavP-2 pošilja Finančni upravi Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: davčni organ) poročila s podatki, ki so potrebni za izvajanje nalog davčnega organa, in sicer: - iz poslovnega registra Republike Slovenije; - iz drugih registrov, evidenc in zbirk podatkov, določenih z drugimi predpisi, ki jih za

potrebe Republike Slovenije oziroma državnih organov vodi AJPES; - iz letnih poročil poslovnih subjektov; - iz letnih poročil o premoženjskem in finančnem položaju ter poslovnem izidu družb in

podjetnikov ter drugih poslovnih subjektov; - izplačanih plačah; - rezultatih drugih statističnih raziskav, ki jih opravlja AJPES.

88. člen (podatki, ki jih posreduje AJPES)

(1) Iz poslovnega registra Republike Slovenije posreduje AJPES davčnemu organu naslednje podatke o posameznem poslovnem subjektu: - identifikacijsko številko; - firmo oziroma ime (tudi skrajšano firmo oziroma ime); - sedež in naslov; - datum akta o ustanovitvi; - podatke o vpisu pri registrskem organu (organ, datum, in zaporedno številko vpisa); - glavno dejavnost; - pravno organizacijsko obliko; - datum začetka poslovanja; - ime in priimek ustanovitelja; - poreklo ustanovitvenega kapitala (domači, tuji, mešani); - države ustanovitvenega kapitala; - vrsto lastnine; - ime in priimek zastopnika; - podatke za povezavo (za povezane oziroma združene oblike);

- dejavnosti (registrirane oziroma določene s predpisom ali z aktom o ustanovitvi); - telefon, teleks, telefaks, elektronska pošta; - o spremembah (vrsto in datum); - o poslovanju (posluje: da, ne); - o velikostnem razredu (glede na število zaposlenih); - številko računa, ki ga poslovni subjekt odpre pri organizaciji za plačilni promet.

(2) O podružnicah in podružnicah tujih poslovnih subjektov posreduje AJPES davčnemu organu naslednje podatke: - identifikacijsko številko; - ime in firmo; - sedež in naslov; - državo sedeža poslovnega subjekta, kadar gre za podružnice tujih poslovnih subjektov

tudi; - vrsto podružnice; - datum vpisa; - dejavnosti; - ime in priimek zastopnika; - vrsto in datum sprememb.

89. člen (posredovanje podatkov iz letnih poročil poslovnih subjektov)

Iz letnih poročil poslovnih subjektov posreduje AJPES davčnemu organu naslednje podatke: a) za družbe in podjetnike:

- vse podatke iz bilance stanja za vse poslovne subjekte; - vse podatke iz izkaza poslovnega izida za vse poslovne subjekte; - vse podatke iz izkaza finančnega izida za družbe iz prvega odstavka 57. člena Zakona o

gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/06 in 60/06 – popr., v nadaljnjem besedilu: ZGD-1);

- vse podatke iz izkaza gibanja kapitala za družbe iz prvega odstavka 57. člena ZGD-1; b) za društva:

- vse podatke iz bilance stanja; - vse podatke iz izkaza poslovnega izida;

c) za ostale pravne osebe zasebnega prava: - vse podatke iz bilance stanja; - vse podatke iz izkaza prihodkov in odhodkov;

d) za pravne osebe javnega prava: - vse podatke iz bilance stanja; - vse podatke iz izkaza prihodkov in odhodkov – drugih uporabnikov oziroma vse podatke

iz izkaza prihodkov in odhodkov – določenih uporabnikov; - vse podatke iz izkaza prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov po vrstah

dejavnosti.

90. člen (posredovanje podatkov iz letnih poročil družb in podjetnikov ter drugih poslovnih

subjektov)

Iz letnih poročil o premoženjskem in finančnem položaju ter poslovnem izidu družb in podjetnikov ter drugih poslovnih subjektov posreduje AJPES davčnemu organu naslednje podatke: - vse podatke posameznega poslovnega subjekta;

- zbirne podatke poslovnih subjektov posamezne dejavnosti; - izračun temeljnih kazalnikov.

91. člen (črtan)

92. člen (pošiljanje podatkov o izplačanih plačah in drugih osebnih prejemkih)

V zvezi s podatki o izplačanih plačah in drugih osebnih prejemkih AJPES posreduje davčnemu naslednje podatke: - ime in davčno številko poslovnega subjekta; - matično številko poslovnega subjekta; - število zaposlenih; - vrsto izplačila; - šifro izplačila; - znesek izplačila; - datum izplačila; - obdobje, na katero se izplačilo nanaša; - številko računa, s katerega se izplačujejo plače in regres za letni dopust; - kumulativni znesek, izplačan iz naslova uspešnosti poslovanja.

93. člen (črtan)

III. NAČIN POŠILJANJA POROČIL

94. člen (način pošiljanja poročil)

Poročila iz 88. do 93. člena tega pravilnika AJPES pošilja v varni elektronski obliki. Obliko poročil dogovorita davčni organ in AJPES.

IV. ROKI ZA POŠILJANJE POROČIL

95. člen (roki za pošiljanje podatkov iz letnih poročil)

(1) AJPES pošilja davčnemu organu podatke iz letnih poročil poslovnih subjektov v naslednjih rokih: - za vse poslovne subjekte takoj, ko so na razpolago, vendar najpozneje do konca maja

tekočega leta za preteklo leto; - za velike in srednje družbe in tiste majhne družbe, s katerih vrednostnimi papirji se trguje

na organiziranem trgu, ter družbe, ki sestavljajo konsolidirana letna poročila, pa še dodatno podatke iz revidiranih letnih poročil takoj, ko so na razpolago, vendar najpozneje do konca oktobra tekočega leta za preteklo leto.

(2) Na posebno zahtevo davčnega organa pošlje AJPES v petih dneh po prejemu zahteve podatke iz letnega poročila posameznega poslovnega subjekta še pred roki, določenimi v prvem odstavku tega člena.

96. člen (roki za pošiljanje podatkov iz letnih poročil o premoženjskem in finančnem položaju

ter poslovnem izidu)

AJPES pošilja davčnemu organu podatke iz letnih poročil o premoženjskem in finančnem položaju ter poslovnem izidu družb in podjetnikov ter drugih poslovnih subjektov do 30. aprila v letu za preteklo leto.

97. člen (črtan)

98. člen (črtan)

Priloga 1: (črtana)


Priloga 3: Opis datoteke za prenos podatkov












http://pisrs.si/Pis.web/npb/2018-01-1843-2006-01-6164-npb14-p3.pdf




Priloga 18: Navodilo za dostavo informacij v skladu s sporazumom med Vlado Republike Slovenije in Vlado Združenih držav Amerike o izboljšanju spoštovanja davčnih predpisov na mednarodni ravni in izvajanju FATCA

Priloga 19: Navodilo za dostavo informacij v obliki izjav

Priloga 20: Navodilo o obliki, vsebini in načinu dostave informacij o finančnih računih poročevalskih finančnih institucij Republike Slovenije Finančni upravi Republike Slovenije

Priloga 21: Navodilo o obliki, vsebini in načinu dostave poročil po državah poročevalcev mednarodnih skupin podjetij Finančni upravi Republike Slovenije

Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 141/06) vsebuje naslednje prehodne in končno določbo:

»ŠTIRINAJSTI DEL PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA

99. člen (prehodna določba glede zagotovitve izvajanja informacijske varnostne politike Carinske

uprave Republike Slovenije)

Ne glede na 17. člen tega pravilnika Carinska uprava Republike Slovenije zagotovi podporo sistemu informacijskega varovanja in možnost naknadnega ugotavljanja obravnave podatkov, ki so davčna tajnost, najkasneje do 31. 12. 2008.

100. člen (prehodna določba glede upoštevanja dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske

dejavnosti)

Kot dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti se za leto 2006 upošteva dohodek, kot je opredeljen v 58. členu Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 59/06 – uradno prečiščeno besedilo, v nadaljnjem besedilu: ZDoh-1), zmanjšan za oprostitve iz 61. člena ZDoh-1, znižanja iz 62. člena ZDoh-1 ter oprostitve in znižanja iz prvega odstavka 137. člena ZDoh-1.

101. člen (veljavnost in uporaba izdanih instrumentov zavarovanja)










http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2006141&stevilka=6164

Instrumenti zavarovanja, ki jih je davčni organ sprejel kot ustrezne za zavarovanje izpolnitve oziroma plačila davčne obveznosti pred začetkom uporabe tega pravilnika, se lahko uporabljajo do konca njihove veljavnosti.

102. člen (prenehanje veljavnosti)

Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o ravnanju z zaupnimi podatki in načinu varovanja zaupnih podatkov v carinski službi (Uradni list RS, št. 40/02).

103. člen (veljavnost pravilnika)

Ta pravilnik začne veljati 1. januarja 2007.«.

Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 46/07) vsebuje naslednjo končno določbo:

»4. člen

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Pravilnik o spremembah in dopolnitvi Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 102/07) vsebuje naslednjo končno določbo:

»5. člen


Pravilnik o spremembah Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 28/09) vsebuje naslednjo končno določbo:

»12. člen





Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 101/11) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:

»PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA

29. člen

Postopki odpisa, delnega odpisa, odloga in obročnega plačila davka, ki do dneva uveljavitve tega pravilnika še niso pravnomočno končani, se končajo po Pravilniku o izvajanju Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 141/06, 46/07, 102/07 in 28/09).

30. člen

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Pravilnik o spremembah Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 24/12) vsebuje naslednjo končno določbo:

»KONČNA DOLOČBA

2. člen


Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku – ZDavP-2E (Uradni list RS, št. 32/12) vsebuje naslednji končni določbi:

»KONČNI DOLOČBI

27. člen

V Pravilniku o izvajanju Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 141/06, 46/07, 102/07, 28/09 in 101/11) prenehajo veljati v 77. členu besedilo »pri izterjavi davščin in« in prva alineja ter 78. in 81. člen.

28. člen

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.







http://www.uradni-list.si/_pdf/2012/Ur/u2012032.pdf


»4. člen


Pravilnik o dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 45/14) vsebuje naslednjo končno določbo:

»3. člen



»12. člen

Ta pravilnik začne veljati 1. januarja 2015.«.

Pravilnik o dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 39/15) vsebuje naslednjo končno določbo:

»3. člen




http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlurid=20141838

http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlurid=20144077

http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?sop=2015-01-1618


»6. člen


Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 85/16) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:

»PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA

33. člen

Spremenjeni tretji odstavek 43. člena pravilnika se uporablja za postopke, ki so bili v skladu z zakonom, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in postopke prisilnega prenehanja, uvedeni po 26. aprilu 2016.

34. člen

Ta pravilnik začne veljati 1. januarja 2017, razen novega 26.b člena pravilnika, ki začne veljati 6. februarja 2017.«.


»6. člen


Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 37/18) vsebuje naslednji končni določbi:

»5. člen

(1) Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o vsebini zahtevka za uveljavljanje višjih normiranih stroškov ali dejanskih stroškov nerezidenta – nastopajočega izvajalca ali športnika (Uradni list RS, št. 79/17).

(2) Z dnem uveljavitve tega pravilnika se prenehajo uporabljati:


https://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?sop=2017-01-1605

https://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?sop=2018-01-1843

- Pravilnik o obrazcu zahtevka za zmanjšanje davčne osnove od dohodka iz zaposlitve (iz drugega pogodbenega razmerja) zaradi uveljavljanja dejanskih stroškov (Uradni list RS, št. 138/06),

- Pravilnik o obrazcu za priglasitev davčne obravnave ob prenehanju opravljanja dejavnosti in nadaljevanju po drugi osebi (Uradni list RS, št. 103/10),

- Pravilnik o obrazcu zahtevka za uveljavljanje dejanskih stroškov nerezidenta – nastopajočega izvajalca ali športnika (Uradni list RS, št. 9/11),

- Pravilnik o obvestilu za uveljavljanje olajšave za vzdrževane družinske člane pri izračunu akontacije dohodnine (Uradni list RS, št. 138/06),

- Pravilnik o obrazcu obvestila o uveljavljanju davčne osnove po 84. členu ZDoh-2 od obresti od dolgoročno vezanih denarnih sredstev in dolgoročnega varčevanja pri bankah in hranilnicah (Uradni list RS, št. 138/06) in

- Pravilnik obrazcu vloge za uveljavljanje posebne olajšave za vzdrževane družinske člane, obrazcu vloge za uveljavljanje olajšave za investiranje v osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost ter obrazcu zahtevka za zmanjšanje davčne osnove od dohodka iz drugega pogodbenega razmerja zaradi uveljavljanja dejanskih stroškov (Uradni list RS, št. 101/15).

6. člen


PRILOGA 3

Obvezne karakteristike datoteke:

1. ASCII znakovna datoteka 2. fiksna širina zapisa 3. konec zapisa je zaključen s CR in LF 4. naziv datoteke: PROD_NNNNN.DAT, kjer pomeni: NNNNN oznaka banke, po šifrantu

Banke Slovenije Opis zloga datoteke:

Zap. št.

Pozicija Dolžina Opis podatka v polju Tip podatka

1 001-005 5 oznaka izvajalca plačilnega prometa numeričen

2 006-013 8 davčna številka imetnika računa numeričen

3 014-028 15 transakcijski račun imetnika računa numeričen

4 029-033 4 leto, za katero banka pošilja podatke numeričen

5 034-036 3 šifra valute numeričen

6 037-048 12 prilivi – prvi kvartal (cele vrednosti, brez decimalk)

numeričen

7 049-060 12 odlivi – prvi kvartal (cele vrednosti, brez decimalk)

numeričen

8 061-072 12 prilivi – drugi kvartal (cele vrednosti, brez decimalk)

numeričen

9 073-084 12 odlivi – drugi kvartal (cele vrednosti, brez decimalk)

numeričen

10 085-096 12 prilivi – tretji kvartal (cele vrednosti, brez decimalk)

numeričen

11 097-108 12 odlivi – tretji kvartal (cele vrednosti, brez decimalk)

numeričen

12 109-120 12 prilivi – četrti kvartal (cele vrednosti, brez decimalk)

numeričen

13 121-132 12 odlivi – četrti kvartal (cele vrednosti, brez decimalk)

numeričen

OPOMBA: Zneski so v formatu 999999999999 (brez ločil za tisočice). Polja 1-4 so levo poravnana, polja 5-12 so desno poravnana. Polje 2 ostane prazno, če imetnik računa nima davčne številke.

Priloga 18

NAVODILO ZA DOSTAVO INFORMACIJ V SKLADU S SPORAZUMOM MED VLADO REPUBLIKE

SLOVENIJE IN VLADO ZDRUŽENIH DRŽAV AMERIKE O IZBOLJŠANJU SPOŠTOVANJA

DAVČNIH PREDPISOV NA MEDNARODNI RAVNI IN IZVAJANJU FATCA

Poročevalska finančna institucija Slovenije mora Generalnemu finančnemu uradu Finančne uprave

Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: FURS) do 30. junija tekočega leta dostaviti vse

informacije v zvezi z vsakim računom, o katerem se poroča, v skladu z 266. g členom Zakona o

davčnem postopku – ZDavP-2 (Uradni list RS, št. 13/11 - uradno prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12,

101/13 - ZDavNepr, 111/13, 25/14 - ZFU, 40/14 - ZIN-B, 90/14, 91/15 in 63/16).

Poročevalska finančna institucija Slovenije informacije sporoča v skladu z veljavno shemo XML, ki je

objavljena na uradni spletni strani Uprave za notranje prihodke ZDA (»Internal Revenue Service –

IRS«; v nadaljnjem besedilu: IRS): http://www.irs.gov/Businesses/Corporations/FATCA-XML-

Schemas-and-Business-Rules-for-Form-8966.

Glede obveznih in opcijskih podatkov, ki jih mora poročevalska finančna institucija Slovenije sporočati,

se upoštevajo pravila, opisi in vrednosti elementov, kot je določeno v objavljeni shemi XML.

Poročevalska finančna institucija Slovenije sporočilo odda v elektronski obliki preko portala eDavki.

Sporočilo je sestavljeno iz oznake različice sheme XML, glave sporočila in telesa sporočila.

V primeru, da poročevalska finančna institucija Slovenije ne identificira računov ZDA, o katerih se

poroča, mora o tem obvestiti FURS. V tem primeru poročevalska finančna institucija v skladu z shemo

XML izvede ničelno poročanje, kar pomeni, da izpolni samo sklop »ReportingFI« (poročevalska

finančna institucija), kot je opredeljen med elementi sporočila v poglavju II tega navodila ter sklop

»Ničelno poročanje«, kot opredeljeno med elementi sporočila v poglavju IV tega navodila.

Tehnični protokol za pošiljanje podatkov po FATCA sporazumu je objavljen na spletni strani FURS v

rubriki Mednarodna izmenjava/FATCA v razdelku Tehnične informacije.

OZNAKA RAZLIČICE

FATCA_OECD version (FATCA_OECD različica) – vpiše se različica sheme, v kateri se informacije

poročajo. Vpiše se kot numerična vrednost, in sicer dve številki, ki sta ločeni s piko. Prva številka

predstavlja glavno različico, druga številka pa predstavlja posamezno različico glavne. Pravilnost

sheme se kontrolira (validira) v skladu z glavno različico sheme.

GLAVA SPOROČILA

SendingCompanyIN (identifikacijska številka pošiljatelja) – vpiše se globalna posredniška

identifikacijska številka (»Global Intermediary Identifying Number – GIIN«; v nadaljnjem besedilu:

GIIN). Če sporočilo posreduje agent ali posrednik, ki ni sponzorski subjekt, potem se kot

identifikacijska številka pošiljatelja vpiše GIIN finančne institucije, pri kateri je odprt poročevalski

finančni račun ali izvaja plačila, ki so predmet poročanja (poročevalska finančna institucija), in ne GIIN

agenta ali posrednika. GIIN je 19 mestni alfanumerični znak, ki ga finančna institucija pridobi z

registracijo pri IRS in se vpiše z ustreznimi znaki (pika, vejica). Primer: 98Q96B.00000.LE.250.

TransmittingCountry (država pošiljateljica) – vpiše se koda države pošiljateljice kot 2-mestni

alfanumerični znak v skladu z ISO 3166-1 Alpha 2 standardom. Vpiše se ISO koda SI.

http://www.irs.gov/Businesses/Corporations/FATCA-XML-Schemas-and-Business-Rules-for-Form-8966

http://www.irs.gov/Businesses/Corporations/FATCA-XML-Schemas-and-Business-Rules-for-Form-8966

ReceivingCountry (država prejemnica) – vpiše se koda države prejemnice kot 2-mestni

alfanumerični znak v skladu z ISO 3166-1 Alpha 2 standardom. Vpiše se ISO koda US.

MesssageType (vrsta sporočila) – vpiše se vrsta sporočila. Edina dovoljena vrednost, ki se vpiše v

to polje, je »FATCA«.

Contact (kontaktna oseba) – vpiše se ime in priimek, telefonska številka in elektronski naslov osebe

v poročevalski finančni instituciji, ki jo lahko FURS po potrebi kontaktira glede dostavljenega sporočila.

MessageRefID (enolična oznaka sporočila) – vpiše se enolična sklicna številka sporočila, ki jo

določi poročevalska finančna institucija in pošiljatelju omogoča identifikacijo posredovanega sporočila.

Enolična oznaka velja za konkretno poročevalsko finančno institucijo. Struktura elementa je določena

v tehničnem protokolu.

CorrMessageRefID (sklic na začetno sporočilo) – vpiše se enolična sklicna številka spremembe

(popravek, dopolnitev, storno sporočila), ki omogoča identifikacijo prvotno poslanega (začetnega)

sporočila. Struktura elementa je določena v tehničnem protokolu.

ReportingPeriod (obdobje poročanja) – vpiše se zadnji dan koledarskega leta, za katerega se

podatki poročajo v formatu LLLL-MM-DD. Na primer: če se podatki poročajo za račune ali izplačila

izvršena v koledarskem letu 2016, se polje izpolni na način 2016-12-31.

Timestamp (časovni žig) – element vsebuje informacijo o tem, kdaj je bilo sporočilo generirano.

Element se izpolni v formatu LLLL-MM-DD'T'uu:mm:ss, na primer: 2015-03-15T09:45:30.

TELO SPOROČILA

I. PODATKI O IMETNIKU RAČUNA

Ia) V primeru, da je imetnik računa fizična oseba, se izpolnijo naslednji elementi o imetniku

računa, ki so v shemi XML organizirani v sklopu »PersonParty_Type«:

ResCountryCode (koda države rezidentstva) – vpiše se koda države davčnega rezidentstva za

posameznika, o katerem se poroča. Vpiše se koda kot 2-mestni alfanumerični znak v skladu z ISO

3166-1 Alpha 2 standardom.

TIN (identifikacijska številka davkoplačevalca) – vpiše se identifikacijska številka imetnika računa

ali pretežnega lastnika (oziroma obvladujoče osebe), ki je imetniku računa oziroma pretežnemu

lastniku (oziroma obvladujoči osebi) dodeljena v Združenih državah Amerike, kamor se podatki

poročajo. Kot identifikacijska številka davkoplačevalca se lahko vpiše ZDA številka socialnega

zavarovanja ali davčna identifikacijska številka posameznika, ki jo je izdala IRS. Poročevalska

finančna institucija, pri poročanju podatkov za leto 2017, 2018 in 2019, ni dolžna poročati

identifikacijske številke davkoplačevalca v zvezi z računom, ki ga vodi na dan 30. junij 2014, če so

izpolnjeni naslednji pogoji:

- poročevalska finančna institucija pridobi in poroča podatek o datumu rojstva (v elementu

BirthDate v sklopu PersonParty_Type) imetnika računa ali obvladujoče osebe, za katero ZDA

TIN ni poročan;

- poročevalska finančna institucija od imetnika računa vsako leto zahteva predložitev

manjkajoče ZDA TIN in

- pred poročanjem poročevalska finančna institucija izvede elektronsko poizvedbo po lastni bazi

podatkov za manjkajočo ZDA TIN.

Če so izpolnjeni navedeni pogoji se v element TIN vpiše devet (9) velikih črk A, na način AAAAAAAAA. V skladu z navedenim je element obvezen za informacije, ki se poročajo za leto 2020 in naslednja leta.

TIN – issuedBy (izdajatelj identifikacijske številke) – vpiše se koda jurisdikcije, ki je izdala

identifikacijsko številko. Element se vpiše kot 2-mestni alfanumerični znak v skladu z ISO 3166-1

Alpha 2 standardom. V primeru, če element ne bo izpolnjen, se za namene FATCA šteje, da so to

ZDA.

FirstName (ime) – vpiše se ime imetnika računa. V primeru, če poročevalska finančna institucija nima

celotne informacije o imenu imetnika računa, lahko vpiše začetnico imena, kot npr. J.T. V kolikor pa

poročevalska finančna institucija nima nobene informacije o imenu imetniku računa, se vpiše »NFN« -

no first name (ni podatka o imenu).

MiddleName (ime sestavljeno iz dveh besed) – element se lahko izpolni, če ima imetnik ime

sestavljeno iz dveh besed. Vpiše se lahko drugo ime ali začetnica drugega imena.

LastName (priimek) – vpiše se priimek imetnika računa. V polje se lahko vpiše tudi predpona ali

pripona, ki jo zakonito uporablja imetnik računa. V primeru, da ima več imetnikov računa ali pretežnih

lastnikov (oziroma obvladujočih oseb) isto ime in priimek, se lahko uporabi element »ime sestavljeno

iz dveh besed«.

CountryCode (koda države) – vpiše se koda države, kjer ima imetnik računa stalno prebivališče oz.

naslov. ISO koda se vpiše kot 2-mestni alfanumerični znak v skladu z ISO 3166-1 Alpha 2

standardom.

AddressFree (naslov – prost format) – vpiše se naslov stalnega prebivališča imetnika računa. V

kolikor poročevalska finančna institucija ne razpolaga z informacijo o naslovu stalnega prebivališča, se

vpiše poštni naslov, ki ga uporablja finančna institucija za kontakte z imetnikom računa, ko se

sporočilo sestavlja. Uporabiti se mora strukturiran format naslova, razen v primeru, ko poročevalska

finančna institucija ne more določiti različnih delov naslova imetnika računa. V kolikor poročevalska

finančna institucija informacij ne more zagotoviti v strukturiranem formatu, se lahko informacije o

naslovu vpišejo v prostem formatu tako, da se vsi deli naslova vpišejo kot niz bitov neomejene

vrednosti, kjer se ločijo s presledkom, poševnico ali znakom »CR LF«.

AddressFix (naslov-strukturiran format) – poročevalska finančna institucija naslov vpiše v

strukturiranem formatu tako, da se kot ločen element vpiše informacija o Street (ulica),

BuildingIdentifier (številka zgradbe), SuiteIdentifier (številka stanovanja), FloorIdentifier

(številka nadstropja), DistrictName (ime okrožja), POB (poštni predal), PostCode (poštna

številka), City (mesto), CountrySubentity (deželno področje).

BirthDate (datum rojstva) – vpiše se datum rojstva posameznika, ki je imetnik računa. Datum rojstva

se ne vpiše, če finančna institucija z njim ne razpolaga ali če poročevalska finančna institucija vpiše

identifikacijsko številko davkoplačevalca - TIN. Datum rojstva se vpiše v formatu LLLL-MM-DD.

Ib) V primeru, da je imetnik računa ali prejemnik plačil subjekt, se izpolnijo naslednji elementi o

subjektu, ki so v shemi XML organizirani v sklopu »OrganizationParty_Type«:

TIN (identifikacijska številka davkoplačevalca) – vpiše se identifikacijska številka subjekta, ki je

imetniku računa dodeljena v Združenih državah Amerike, kamor se podatki poročajo. Podatkovni

element se lahko ponovi, če je na razpolago tudi druga identifikacijska številka.

Primeri:

- TIN za sodelujočo tujo finančno institucijo, poročevalsko finančno institucijo in registrirano tujo

finančno institucijo, domnevno skladno s FATCA, je GIIN, ki je izdana takšnemu subjektu,

- TIN sponzorskega subjekta je GIIN izdana takšnemu subjektu, kadar nastopa v vlogi

sponzorskega subjekta,

- TIN subjekta, ki je določena oseba ZDA, je ZDA identifikacijska številka delodajalca

(»Employer Identification Number – EIN«, v nadaljevanju: EIN),

- TIN subjekta, ki je teritorialno organizirana finančna institucija (»territory organized financial

institution – TOFI«; v nadaljnjem besedilu: TOFI) in o kateri se poroča kot o posredniku, je

njegova ZDA EIN. Če TOFI nima EIN, potem se kot TIN vpiše EIN, ki jo uporablja davčna

administracija relevantnega teritorija ZDA za identifikacijo TOFI.

TIN - issuedBy (izdajatelj identifikacijske številke) – vpiše se koda jurisdikcije, ki je izdala

identifikacijsko številko. Element se vpiše kot 2-mestni alfanumerični znak v skladu z ISO 3166-1

Alpha 2 standardom. V primeru, če element ne bo izpolnjen, se za namene FATCA šteje, da je to

ZDA.

ResCountyCode (koda države rezidentstva) – vpiše se koda države davčnega rezidentstva za

subjekt, za katerega oz. o katerem se poroča. Element se vpiše kot 2-mestni alfanumerični znak v

skladu z ISO 3166-1 Alpha 2 standardom.

Name (ime oz. naziv) – vpiše se ime oz. naziv subjekta, za katerega se poroča oz. o katerem se

poroča.

Address (naslov) – vpiše se naslov subjekta na način, kot je določen za fizične osebe v sklopu

PersonParty Type.

II) PODATKI O POROČEVALSKI FINANČNI INSTITUCIJI

Reporting FI (poročevalska finančna institucija) – vpišejo se elementi, ki omogočajo identifikacijo

poročevalske finančne institucije in so v shemi XML organizirani v sklopu »OrganizationParty_Type«,

kot je opredeljeno v poglavju Ib: ResCountyCode (koda države rezidentstva), TIN (identifikacijska

številka davkoplačevalca), TIN – issuedBy (izdajatelj identifikacijske številke), Name (ime oz.

naziv) in Address (naslov). Vpišejo se tudi elementi, ki omogočajo identifikacijo posameznega sklopa

sporočila in so opredeljeni v podatkovnem elementu DocSpec (identifikacija sklopa) ter element, ki

omogoča identifikacijo pošiljatelja sporočila v okviru FilerCategory (vrsta poročevalca).

Če ima poročevalska finančna institucija podružnice zunaj svoje države davčnega rezidentstva, potem

je GIIN za poročevalsko finančno institucijo GIIN, ki je dodeljena podružnici poročevalske finančne

institucije, ki vodi finančni račun.

ReportingGroup (poročevalska skupina) – poročevalsko skupino sestavljajo naslednji podatkovni

elementi: Sponzor (sponzor) in Intermediary (posrednik), ki se izpolnita glede na status

poročevalske finančne institucije. Vsako FATCA sporočilo mora imeti izpolnjene elemente iz sklopa

AccountReport (račun poročanja).

Sponsor (sponzor) – vpišejo se naslednji elementi, ki omogočajo identifikacijo sponzorskega

subjekta in so v shemi XML organizirani v sklopu »OrganizationParty_Type«, kot je opredeljeno v

poglavju Ib: ResCountyCode (koda države rezidentstva), TIN (identifikacijska številka

davkoplačevalca), TIN – issuedBy izdajatelj identifikacijske številke), Name (ime oz. naziv) in

Address (naslov) sponzorskega subjekta. Vpišejo se tudi elementi, ki omogočajo identifikacijo

posameznega sklopa sporočila in so opredeljeni v DocSpec (identifikacija sklopa) ter element, ki

omogoča identifikacijo pošiljatelja sporočila v okviru FilerCategory (vrsta poročevalca) – sponzorski

subjekt za sponzorirani investicijski subjekt vpiše vrednost »FATCA607« (subjekt, ki je sponzorski

subjekt sponzorirane tuje finančne institucije).

TIN sponzorskega subjekta je GIIN, ki je izdana takšnemu subjektu v vlogi sponzorja. TIN skrbnika

dokumentiranega skrbniškega sklada je GIIN, ki ga skrbnik pridobi, ko se registrira za skrbnika

dokumentiranega skrbniškega sklada. GIIN v tem primeru vključuje tudi »SP«.

Intermediary (posrednik) – vpišejo se elementi, ki omogočajo identifikacijo TOFI, ki je posrednik za

poročevalski finančni račun ali za subjekt, ki je prejemnik plačil, o katerih se poroča. Vpišejo se

elementi, ki omogočajo identifikacijo posrednika in so v shemi XML organizirani v sklopu

»OrganisationParty_Type«, kot je opredeljeno v poglavju Ib: ResCountyCode (koda države

rezidentstva), TIN (identifikacijska številka davkoplačevalca), TIN – issuedBy (izdajatelj

identifikacijske številke), Name (ime oz. naziv) in Address (naslov) posrednika. Vpišejo se tudi

elementi, ki omogočajo identifikacijo posameznega sklopa sporočila in so opredeljeni v DocSpec

(identifikacija sklopa) ter element, ki omogoča identifikacijo pošiljatelja sporočila v okviru

FilerCategory (vrsta poročevalca).

Če je posrednik TOFI, ki ni oseba ZDA, se vpiše TIN, ki jo je TOFI izdala IRS.Če IRS TOFI ni izdala

TIN, se kot TIN vpiše EIN, ki je bila subjektu izdana s strani relevantnega teritorija ZDA. Če pa je

posrednik kvalificiran kot domnevno skladen s FATCA v vlogi posrednika, subjekt ne bo imel GIIN,

ZDA TIN ali EIN, se element TIN ne izpolni.

FilerCategory (vrsta poročevalca) – vpišejo se elementi, ki omogočajo identifikacijo poročevalske

finančne institucije oz. poročevalske skupine (sponzor, posrednik), ki poroča podatke o računu in je

lahko:

- »FATCA601« – poročevalska finančna institucija, ki je sodelujoča finančna institucija (razen

tuja finančna institucija, ki poroča v skladu z modelom 2 IGA in vključno s podružnico ZDA, ki

ni oseba ZDA);

- »FATCA602« – poročevalska finančna institucija, ki je registrirana finančna institucija,

domnevno skladna s FATCA (vključno s finančno institucijo, ki poroča po modelu 1 IGA);

- »FATCA603« – poročevalska finančna institucija, ki je omejena podružnica ali omejena

finančna institucija;

- »FATCA604« – poročevalska finančna institucija, ki poroča v skladu z modelom 2 IGA;

- »FATCA605« – poročevalska finančna institucija, ki je kvalificiran posrednik (QI), tuje

partnerstvo, odgovorno za odtegljaje (WP) ali tuji skrbniški sklad, odgovornem za odtegljaje

(WT);

- »FATCA606« – poročevalska finančna institucija, ki je nefinančni tuji subjekt, ki neposredno

poroča;

- »FATCA607« – subjekt, ki je sponzorski subjekt sponzorirane tuje finančne institucije;

- »FATCA608« – subjekt, ki je sponzorski subjekt sponzoriranega nefinančnega tujega

subjekta, ki je registriran za neposredno poročanje;

- »FATCA609« – subjekt, ki je skrbnik dokumentiranega skrbniškega sklada;

- »FATCA610« – poročevalska finančna institucija, ki je zastopnik, odgovoren za odtegljaje

(vključno z ZDA podružnico sodelujoče tuje finančne institucije, finančno institucijo, ki poroča v

skladu z modelom 1 IGA, tujo finančno institucijo, ki poroča v skladu z modelom 2 IGA,

registrirano finančno institucijo, domnevno skladno s FATCA, ki se obravnava kot oseba ZDA,

in ZDA podružnico poročevalske finančne institucije, ki poroča v skladu z modelom 1 IGA

vključno s katerokoli drugo registrirano finančno institucijo, domnevno skladno s FATCA)

omejena tuja finančna institucija, ki ni oseba ZDA.

- »FATCA611« – teritorialno organizirana finančna institucija, ki se obravnava kot oseba ZDA.

Poročevalska finančna institucija Slovenije, ki podatke poroča po modelu 1 IGA prek FURS, element

FilerCategory (Vrsta poročevalske FI) izpolni kot »FATCA602«.

III. PODATKI O RAČUNU POROČANJA

AccountReport (račun poročanja) – sestavljajo naslednji elementi, ki omogočajo identifikacijo

poročevalskega računa: AccountNumber (številka računa), AccountClosed (račun zaprt),

AccountHolder (imetnik računa), SubstantialOwner (pretežni lastnik), AccountBalance (stanje

na računu) in Payment (plačilo) ter DocSpec (identifikacija sklopa).

AccountNumber (številka računa) – vpiše se številka računa, na podlagi katerega je poročevalska

finančna institucija identificirala imetnika računa ali prejemnika plačila.

V primeru, če poročevalska finančna institucija nima številke računa, se vpiše druga enolična oznaka,

ki omogoča identifikacijo imetnika računa ali prejemnika plačila.

Številka računa je obvezna za poročevalsko finančno institucijo, ki ima številko računa (vključno z

alfanumerično oznako računa).

V kolikor poročevalska finančna institucija nima številke računa, se vpiše »NANUM« (No account

number). »NANUM« se vpiše tudi v primeru, ko je poročevalska finančna institucija zastopnik,

odgovoren za odtegljaje in poroča podatke o odtegnjenih plačilih izvedenih prejemniku, ki ni imetnik

računa ter v primeru, ko je poročevalska finančna institucija nefinančni subjekt, ki neposredno poroča.

Primeri navedbe številke računa:

- številka skrbniškega računa ali depozitnega računa;

- koda (ISIN ali druga), ki se nanaša na lastniško ali dolžniško terjatev (če ni del skrbniškega

računa);

- identifikacijska koda zavarovalne pogodbe z odkupno vrednostjo ali pogodbe rentnega

zavarovanja.

AcctNumber_Type (vrsta številke računa) – vpiše se ena izmed vrednosti:

- »OECD601« – v primeru IBAN (International Bank Account Number);

- »OECD602« – v primeru OBAN (Other Banc Account Number);

- »OECD603« – v primeru ISIN (International Securities Information Number);

- »OECD604« – v primeru OSIN (Other Securities Information Number);

- »OECD605« – v primeru drugih vrst številke računa (npr. zavarovalna pogodba).

AccountClosed (račun zaprt) – če je račun zaprt, se vpiše »true«, sicer se ne poroča.

AccountHolder (imetnik računa) – vpišejo se elementi, ki omogočajo identifikacijo imetnika računa

ali prejemnika plačil, ki je lahko subjekt ali posameznik.

V primeru skupnih računov, se za vsakega imetnika računa ločeno poroča podatke o računu tako, da

se vsakemu imetniku računa pripiše celotno stanje ali vrednost skupnega računa.

Individual (posameznik) – kadar je imetnik računa fizična oseba, se vpišejo identifikacijski elementi

imetnika računa, ki so v shemi XML organizirani v sklopu »PersonParty_Type«, kot je opredeljeno v

poglavju Ia: TIN (identifikacijska številka davkoplačevalca), TIN – issuedBy (izdajatelj

identifikacijske številke), ResCountryCode (koda države rezidentstva), FirstName (ime),

MiddleName (ime sestavljeno iz dveh besed), LastName (priimek), CountryCode (koda države),

Address (naslov) in BirthDate (datum rojstva).

Organization (subjekt) – kadar imetnik računa ni fizična oseba, se vpišejo identifikacijski elementi o

subjektu, ki so v shemi XML organizirani v sklopu »OrganisationParty_Type«, kot je opredeljeno v

poglavju Ib: ResCountyCode (koda države rezidentstva), TIN (identifikacijska številka

davkoplačevalca), TIN – issuedBy (izdajatelj identifikacijske številke), Name (ime) in Address

(naslov).

AcctHolderType (vrsta imetnika računa) – vpišejo se elementi, ki omogočajo identifikacijo imetnika

računa kot subjekta ali prejemnika plačila, pri katerem so možni naslednji vnosi:

- »FATCA101« – Finančna institucija z dokumentiranimi lastniki, ki so določeni lastniki ZDA,

- »FATCA102« – Pasivni nefinančni tuji subjekt s pretežnimi lastniki ZDA (oziroma z

obvladujočo osebo),

- »FATCA103« – Nesodelujoča finančna institucija,

- »FATCA104« – Določena oseba ZDA.

Element se mora izpolniti, če je imetnik poročevalskega finančnega računa subjekt ali je plačilo

izvedeno zgoraj navedenemu subjektu.

SubstantialOwner (pretežni lastnik) – vpišejo se elementi, ki identificirajo določene lastnike imetnika

računa ali prejemnika plačil in pretežne lastnike ZDA (oziroma obvladujoče osebe) pasivnega

nefinančnega tujega subjekta, ki je registriran za neposredno poročanje. Elementi so v shemi XML

organizirani v sklopu »PersonParty_Type«, kot je opredeljeno v poglavju Ia.

Element se ne izpolni, če je subjekt nesodelujoča tuja finančna institucija ali določena oseba ZDA.

Dovoljen je vnos več določenih oseb ZDA, pretežnih lastnikov ZDA (oziroma obvladujočih oseb).

AccountBalance (Stanje na računu) – vpiše se stanje na računu ali vrednost računa, o katerem se

poroča. V element je mogoče vpisati tudi vrednosti nič (0.00) ali negativno vrednost stanja na računu.

Na splošno je stanje na računu povprečno stanje ali vrednost na računu, če finančna institucija poroča

povprečno stanje ali vrednost osebi, ki je imetnik računa, za koledarsko leto. V nasprotnem primeru se

vpiše stanje ali vrednost na računu ob koncu koledarskega leta.

Če se račun med letom zapre ali v celoti prenese s strani osebe, ki je imetnik računa, je stanje na

računu znesek ali vrednost, ki je bila dvignjena ali prenesena z računa v povezavi z zaprtjem oziroma

prenosom računa.

Zastopnik, odgovoren za odtegljaje, ki poroča o plačilih o davčnih odtegljajih, izvedenih na račun

dokumentiranih lastnikov tuje finančne institucije, vpiše povprečno stanje ali vrednostna računu

koledarskega leta, če se takšen znesek poroča dokumentiranim lastnikom tuje poročevalske finančne

institucije. V nasprotnem primeru se vpiše stanje ali vrednost na računu ob koncu koledarskega leta.

Če je prejemnik plačil pasivni tuji nefinančni subjekt, se kot stanje na računu vpiše 0.00.

Če poročevalska finančna institucija poroča o določenem znesku prejemnika, izplačanega

nesodelujoči tuji finančni instituciji, se kot stanje na računu vpiše 0.00.

AccountBalance - currCode (Koda valute) – vpiše se koda valute, v kateri je izraženo stanje na

računu ali vrednost računa.

Payment (plačilo) – vpiše se znesek plačila na poročevalski finančni račun prejemniku ali lastniku.

Če se poroča o več kot eni vrsti plačila, se element ponovi.

Primeri:

Če je poročevalska finančna institucija tista, ki poroča o finančnem računu, se plačila na račun vpišejo

kot:

- Depozitni računi: skupni bruto znesek obresti vplačanih ali pripisanih na račun med

koledarskim letom. Vpiše se vrsta plačila »FATCA502«.

- Skrbniški računi:

o Skupni bruto znesek dividend vplačanih ali pripisanih na račun med koledarskim

letom. Vpiše se vrsta plačila »FATCA501«;

o Skupni bruto znesek obresti vplačanih ali pripisanih na račun med koledarskim letom;

Vpiše se vrsta plačila »FATCA502«;

o Skupni bruto iztržek od prodaje ali odkupa premoženja, ki se vplača ali pripiše na

račun med koledarskim letom, v zvezi z s katerim je poročevalska finančna institucija

Slovenije delovala kot skrbnik, borzni posrednik, pooblaščenec ali kako drugače kot

zastopnik imetnika računa. Vpiše se vrsta plačila »FATCA503«;

o Skupni bruto znesek vseh drugih dohodkov, vplačanih ali pripisanih na račun med

koledarskim letom, zmanjšan za poročani znesek obresti, dividend in bruto iztržka.

Vpiše se vrsta plačila »FATCA504«.

- Dolžniški ali lastniški računi: skupni bruto znesek plačil, vplačanih ali pripisanih na račun med

koledarskim letom, vključno zneskom plačil v zvezi z odkupom (v celoti ali delno). Vpiše se

vrsta plačila »FATCA504«.

- Računi, ki jih predstavljajo zavarovalne pogodbe z odkupno vrednostjo in pogodbe rentnega

zavarovanja: skupni bruto znesek plačil vplačanih ali pripisanih na račun med koledarskim

letom, vključno s skupnim zneskom plačil v zvezi z odkupom (v celoti ali delno). Vpiše se vrsta

plačila »FATCA504«.

- Tuji poročevalski zneski (samo za leto 2015 in 2016):

o skupni bruto znesek tujih poročevalskih zneskov vplačanih ali pripisanih nesodelujoči

tuji finančni instituciji se lahko poročajo deljeno glede na vrsto plačila (vpiše se vrsta

plačila »FATCA501«, »FATCA502«, »FATCA503« in/ali »FATCA504«) ali pa se

poroča celoten znesek kot »FATCAOther« (kjer se vpiše vrsta plačila »FATCA504«);

o kot alternativo lahko poročevalska finančna institucija poroča celoten dohodek, bruto

iztržek ali odkup (ne glede na vir), izplačan nesodelujoči tuji finančni instituciji med

koledarskim letom, kjer se vpiše vrsta plačila »FATCA504«.

Type (Vrsta plačila) – vpiše se vrsta plačila iz spodnjega seznama:

- FATCA501 – dividende,

- FATCA502 – obresti,

- FATCA503 – bruto iztržek/odkup,

- FATCA504 – ostalo – FATCA (npr. tuji poročevalski znesek).

PaymentAmnt (Znesek plačila) – vpiše se numerična vrednost na dve decimalni mesti natančno, kot

ločilo se uporabi pika. Primer: tisoč ameriških dolarjev se vpiše kot 1000.00.

PaymentAmnt – currCode (Koda valute) – vpiše se koda valute plačila.

IV. NIČELNO SPOROČANJE

Ničelno sporočanje se izvede, kadar finančna institucija nima računov, o katerih se poroča. V okviru

ničelnega sporočanja se izpolnijo elementi o NoAccountToReport (ni računa za poročanje) in DocSpec

(identifikacija sklopa).

NoAccountToReport (ni računa za poročanje) – v primeru, ko ni računov za sporočanje, se vpiše

»yes«.

V. PODATKI O IDENTIFIKACIJI SKLOPA

DocSpec (identifikacija sklopa) – sestavljajo naslednji elementi: DocTypeIndic (identifikator

zapisa), DocRefID (identifikacija zapisa), CorrMessageRefID (sklic na začetno sporočilo ) in

CorrDocRefID (identifikacija zapisa, ki se popravlja).

DocTypeIndic (identifikator zapisa) – vpiše se zgolj ena izmed spodaj navedenih vrednosti

(kombinacija novih, popravkov, storno in dopolnitev ni mogoča), ki omogoča identifikacijo

posredovanega sporočila:

- »FATCA1« – novo – vrednost se poroča v primeru posredovanja informacij, ki jih IRS še ni

sprejela ali so bile predhodno stornirane. V primeru, da pri oddaji sporočila pride do napake

(obvezni ali validacijski elementi niso bili izpolnjeni) oziroma težave pri sprejemu,

poročevalska finančna institucija ponovno posreduje celotno datoteko, in v element

»DocTypeIndic (identifikator zapisa)« vpiše »FATCA1«.

- »FATCA2« – popravki – vrednost se poroča, če FURS od IRS dobi obvestilo o napaki, ki je

privedla do nepravilnega ali nepopolnega poročanja. V primeru ugotovljenega večjega

neizpolnjevanja obveznosti, mora poročevalska finančna institucija neizpolnjevanje obveznosti

odpraviti v 18-ih mesecih po prejemu obvestila od IRS. Vrednost FATCA2 se lahko vpiše zgolj

v primeru, ko poročevalska finančna institucija posreduje popravek informacij, za katere je od

IRS prejela obvestilo o napaki. Ponovno se poroča popravek sklopa, ki se popravlja.

- »FATCA3« – storno – vrednost se poroča, če poročevalska finančna institucija želi stornirati

prvotno sprejete zapise na IRS. Storno zapis se lahko posreduje zgolj v naslednjih primerih:

o ni podatka o TIN imetnika računa ali pretežnega lastnika ZDA (oziroma obvladujoče

osebe),

o nepravilen podatek o TIN imetnika računa ali pretežnega lastnika ZDA (oziroma

obvladujoče osebe),

o nepravilen podatek o imenu imetnika računa ali pretežnega lastnika ZDA (oziroma

obvladujoče osebe),

o nepravilen podatek o imenu in naslovu imetnika računa ali pretežnega lastnika ZDA

(oziroma obvladujoče osebe),

o ni podatka o TIN ali o datumu rojstva posameznega imetnika računa ali pretežnega

lastnika ZDA (oziroma obvladujoče osebe),

o ni podatka TIN ali nepravilen podatek o datumu rojstva posameznega imetnika ali

pretežnega lastnika ZDA (oziroma obvladujoče osebe).

Prvotno poslani zapisi se morajo ponovno poslatii z vrednostjo »FATCA3«, s katero se razveljavi

prvotno poslane zapise. Spremenjeni zapisi se morajo poslatii z vrednostjo »FATCA1« kot novo.

- »FATCA4« – dopolnitve – vrednost se poroča, če poročevalska finančna institucija sama

ugotovi napake v informacijah, ki so bile predhodno poslane, in jih je IRS že sprejela in

obdelala.

Kadar poročevalska finančna institucija pošlje popravke (»FATCA2«), storno (»FATCA3«) ali

dopolnitve (»FATCA4«), se v elementu CorrMessRefID (sklic na začetno sporočilo) vpiše ustrezen

prvotni sklic sporočila, ki se popravlja.

DocRefID (identifikacija zapisa) – vpiše se enolična oznaka zapisa. Enolična oznaka se določi za

vsako ničelno sporočilo, poročilo o računu ali skupinsko poročanje ter za vsako poročevalsko finančno

institucijo, sponzorja ali posrednika (če obstaja). Isti DocRefId (identifikacija zapisa) se ne sme

ponovno uporabiti v okviru FATCA poročanja.

CorrMessageRefID (sklic na začetno sporočilo) – vpiše se identifikacija sporočila, ki se ga

popravlja, dopolnjuje ali stornira in se sklicuje na MesageRefID iz prvotno posredovanega sporočila.

CorrMessageRefId (sklic na začetno sporočilo) se izpolni v kombinaciji z DocTypeIndic

(identifikator zapisa) vrednostmi »FATCA2«, »FATCA3« ali »FATCA4«. Pri posredovanju inicialnega

sporočila (»FATCA1«) se CorrMessageRefId (sklic na začetno sporočilo) ne izpolnjuje.

CorrDocRefID (identifikacija zapisa, ki se popravlja) – vpiše se identifikacija zapisa, ki se ponovno

pošilja, popravlja ali stornira, in se sklicuje na DocRefID (identifikacija zapisa) iz prvotno poslanega

sporočila. CorrDocRefID (identifikacija zapise, ki se popravlja) se izpolni v kombinaciji z DocTypeIndic

(identifikator zapisa) vrednostmi »FATCA2«, »FATCA3« ali »FATCA 4«. Pri pošiljanju inicialnega

sporočila (»FATCA1«) se CorrDocRefId (sklica na začetno sporočilo) ne izpolnjuje.

Priloga 19

NAVODILO ZA DOSTAVO INFORMACIJ V OBLIKI IZJAV

Na podlagi prvega odstavka 266.g člena Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11 –

uradno prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12, 101/13 – ZDavNepr, 111/13, 22/14 – odl. US, 25/14 – ZFU,

40/14 – ZIN-B in 90/14; v nadaljnjem besedilu: ZDavP-2) mora poročevalska finančna institucija

Slovenije Finančni upravi Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: FURS) sporočiti informacije iz

četrtega odstavka 266.c člena in četrtega odstavka 266.d člena ZDavP-2 ter drugega odstavka 28.

člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 90/14; v

nadaljnjem besedilu: ZDavP-2H).

Te informacije skupaj z identifikacijskimi podatki, ki so opisani v elementih sklopa »Reporting FI«

(poročevalska finančna institucija) v Navodilu za dostavo informacij v skladu s Sporazumom med

Vlado Republike Slovenije in Vlado Združenih držav Amerike o izboljšanju spoštovanja davčnih

predpisov na mednarodni ravni in izvajanju FATCA, ki je Priloga 18 Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku, FURS sporoči tako, da predloži naslednje izjave:

1. Finančna institucija v skladu s četrtim odstavkom 266.c člena ZDavP-2 izjavlja, da je v

koledarskem letu _ _ _ _ :

– uporabila izjemo glede vseh že obstoječih računov posameznikov oziroma jasno

opredeljene skupine računov: – (navesti opis skupine)

– uporabila izjemo glede vseh novih računov posameznikov oziroma jasno opredeljene

skupine računov: – (navesti opis skupine)

– uporabila izjemo glede vseh že obstoječih računov subjektov oziroma jasno opredeljene

skupine računov: – (navesti opis skupine)

– uporabila izjemo glede vseh novih računov subjektov oziroma jasno opredeljene skupine

računov: – (navesti opis skupine)

2. Finančna institucija v skladu s četrtim odstavkom 266.d člena ZDavP-2 izjavlja, da v

koledarskem letu _ _ _ _ :

– uporablja posebna pravila v zvezi s povezanimi subjekti in podružnicami, ki so nesodelujoče

finančne institucije, in izpolnjuje zahteve iz pododstavka a) do c) petega odstavka 4. člena

Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Združenih držav Amerike o izboljšanju

spoštovanja davčnih predpisov na mednarodni ravni in izvajanju FATCA.

3. V skladu z drugim odstavkom 28. člena ZDavP-2H finančna institucija izjavlja, da ni izvršila

nobenih plačil nesodelujočim finančnim institucijam.

Izjave morajo biti datirane, podpisane in v formatu pdf. Izjave z navedeno vsebino je treba vložiti v

sistem eDavki z uporabo storitve »Lastni dokument«.

PRILOGA 20

NAVODILO O OBLIKI, VSEBINI IN NAČINU DOSTAVE INFORMACIJ O FINANČNIH RAČUNIH POROČEVALSKIH FINANČNIH INSTITUCIJ REPUBLIKE SLOVENIJE FINANČNI UPRAVI REPUBLIKE SLOVENIJE

1 OBLIKA IN VSEBINA SPOROČILA

Poročevalska finančna institucija Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: poročevalska FI)

informacije sporoča v skladu z veljavno shemo XML, ki je del standarda OECD za avtomatično

izmenjavo informacij o finančnih računih za namene obdavčevanja (v nadaljnjem besedilu: standard

OECD). Glede obveznih in opcijskih podatkov, ki jih mora poročevalska FI poročati, se upoštevajo

pravila, opisi in vrednosti elementov, kakor so določeni v shemi XML, ki je objavljena na spletni strani

Finančne uprave Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: FURS), razen če je v tem dokumentu

navedeno drugače.

Sporočilo je sestavljeno iz oznake različice sheme XML, glave sporočila (MessageHeader) in telesa

sporočila (CrsBody).

Poročevalske FI in FURS bodo pri izmenjavi informacij uporabljale naslednje vrste sporočil:

Začetno sporočilo – v njem bo poročevalska FI za določeno davčno leto prvič sporočila FURS

podatke o vsakem računu, o katerem mora poročati.

Popravljalno sporočilo – v njem bo poročevalska FI sporočila FURS popravke predhodno

poslanih podatkov o računih za določeno davčno leto.

Ničelno sporočilo – poročevalska FI bo tako sporočilo poslala v primeru, če podatkov za

poročanje za določeno davčno leto ne bo imela na voljo.

Statusno sporočilo – to sporočilo bo poročevalski FI poslal FURS kot povratno informacijo na

prejeta sporočila (začetno sporočilo, popravljalno sporočilo, ničelno sporočilo). S statusnim

sporočilom FURS sprejme ali zavrne sporočilo poročevalske FI. Če sporočilo zavrne, pomeni,

da poročevalska FI ni poročala podatkov. Poročevalska FI statusnih sporočil ne pošilja.

Poročevalske FI imajo pri poročanju FURS naslednje možnosti glede obveznosti sporočanja

posameznih elementov:

»Obvezen« pomeni, da mora poročevalska FI element obvezno vpisati. FURS bo tak element

kontroliral v skladu s poslovnimi pravili, ki so navedena v nadaljevanju navodila v ustrezni

preglednici (stolpec Opis/vrednost) in v skladu s tehničnimi pravili, ki so podrobneje razložena

v tehničnem protokolu.

»Opcijski« pomeni, da mora poročevalska FI element vpisati, če ga ima na voljo.

»Opcijski/obvezen« pomeni, da poročevalska FI element vpiše v skladu s poslovnimi pravili, ki

so navedena v nadaljevanju navodila v posamezni preglednici (stolpec Opis/vrednost).

Vrednosti elementov v sporočilih se vpisujejo brez dodatnih ločil in presledkov, razen če to ni posebej

zahtevano.

1.1 OZNAKA RAZLIČICE

Vsako sporočilo, ki ga poročevalska FI dostavi FURS, mora vsebovati podatek o zadnji veljavni

različici sheme CRS_OECD (CRS_OECD version), v kateri se podatki sporočajo (na primer

version="1.0").

1.2 GLAVA SPOROČILA

Glava sporočila vsebuje identifikacijske elemente o poročevalski FI in vrsti sporočila. Uporablja se za

začetno, popravljalno in ničelno sporočilo. Elementi glave sporočila so podrobneje predstavljeni v

preglednici 1.

1 Podatek o kontaktu je opcijski, vendar je zaželeno, da ga poročevalska FI vpiše zaradi lažje vzpostavitve stika.

2 Poročevalska FI statusnih sporočil ne pošilja in v elementu MessageTypeIndic ne vpisuje vrednosti »FURS4«. Vrednost

»FURS4« bo vpisala FURS v primeru pošiljanja statusnega sporočila.

Element (eng) Element Opis/vrednost

Obveznost

poročanja

FURS

SendingCompanyIN Identifikacijska

številka pošiljatelja

Vpiše se davčna številka poročevalske FI, ki podatke

sporoča. Obvezen

TransmittingCountry Država pošiljateljica Vpiše se koda »SI«. Obvezen

ReceivingCountry Država prejemnica Vpiše se koda »SI«. Obvezen

MessageType Vrsta sporočila Vpiše se vrsta sporočila. Edina dovoljena vrednost je

»CRS«. Obvezen

Warning Opozorilo Element se ne vpiše.

Contact Kontaktna oseba

Vpišejo se ime in priimek, telefonska številka in elektronski

naslov osebe v poročevalski FI, s katero lahko FURS po

potrebi vzpostavi stik glede dostavljenega sporočila.

Opcijski1

MessageRefID Enolična oznaka

sporočila

Vpišejo se davčna številka poročevalske FI, leto, za katero

se podatki poročajo, in enolična sklicna številka sporočila,

ki jo določi poročevalska FI in pošiljatelju omogoča

identifikacijo poslanega sporočila. Struktura elementa je

določena v tehničnem protokolu.

Obvezen

MessageTypeIndic Oznaka vrste

sporočila

Vpiše se ena izmed vrednosti:

o »CRS701« – sporočilo vsebuje nove podatke

(začetno sporočilo);

o »CRS702« – sporočilo vsebuje popravke prvotno

poslanih podatkov;

o »CRS703« – ni podatkov za poročanje;

o »FURS4« – statusno sporočilo, ki vsebuje povratno

informacijo o prejetih sporočilih (začetno,

popravljalno, ničelno sporočilo)2.

Obvezen

Preglednica 1: Elementi glave sporočila

1.3 TELO SPOROČILA

Telo sporočila (CrsBody) je sestavljeno iz dveh sklopov: poročevalske FI in poročevalske skupine, ki jo

sestavljajo poročila o računih.

1.3.1 Poročevalska FI

V sklopu »poročevalska FI« (ReportingFI) se vpišejo elementi, ki omogočajo identifikacijo

poročevalske FI, ki vodi finančni račun, o katerem se poroča, ali ki opravi plačilo, ki je predmet

poročanja.

Poročevalska FI vpiše elemente, ki so določeni v sklopu »subjekt« (OrganisationParty) v preglednici 2

in sklopu »podrobni opis (DocSpecType)« v preglednici 3.

ReportingPeriod Obdobje poročanja

Vpiše se zadnji dan koledarskega leta, za katerega se

podatki poročajo, v formatu LLLL-MM-DD. Primer: če se

podatki poročajo za račune ali plačila, izvršena v

koledarskem letu 2016, se polje izpolni na način 2016-12-

31.

Obvezen

Timestamp Časovni žig

Element vsebuje informacijo o času sporočila. Element se

vpiše v formatu LLLL-MM-DD'T'uu:mm:ss, na primer:

2017-03-15T09:45:30.

Obvezen


Obveznost

poročanja

FURS

ResCountryCode Koda države

rezidentstva Vpiše se koda »SI«. Obvezen

IN

Identifikacijska

številka (IN) Vpiše se slovenska davčna številka poročevalske FI. Obvezen

Izdajatelj

identifikacijske

številke (IssuedBy)

Vpiše se koda »SI«. Obvezen

Vrsta identifikacijske

številke (INType) Vpiše se »TIN«. Obvezen

NameOrganisation

Ime subjekta (Name) Vpiše se dolgo ime poročevalske FI. Obvezen

Vrsta imena

(NameType) .Vpiše se vrednost »OECD207« - pravno. Opcijski

Preglednica 2: Elementi v sklopu »subjekt« (OrganizationParty)

Preglednica 3: Elementi v sklopu »podrobni opis zapisa« (DocSpecType)

1.3.2 Poročevalska skupina

Poročevalsko skupino (ReportingGroup) sestavlja poročilo o računu (AccountReport). V sporočilu je

dovoljena samo ena poročevalska skupina. V poročevalski skupini mora biti navedeno eno poročilo o

vsakem računu, o katerem se poroča.

3 Podatki o naslovu poročevalske FI se vpišejo v prosti (AddressFree) in/ali strukturirani (AddressFix) obliki. Obvezno je

poročanje naslova poročevalske FI v vsaj enem od obeh formatov, zato sta označena kot opcijsko/obvezna.

Address3

Vrsta naslova

(LegalAddressType) Vpiše se vrednost »OECD303« - poslovno. Opcijski

Koda države

(CountryCode)

Vpiše se koda države naslova poročevalske FI v skladu s

standardom ISO 3166-1 Alpha 2. Obvezen

Strukturirana oblika

(AddressFix)

Vpiše se naslov poročevalske FI v strukturiranem formatu

kot je opredeljeno v preglednici 6 za element AddressFix.

Opcijski/

obvezen

Prost format

(AddressFree)

Vpiše se naslov poročevalske Fi v prostem formatu kot je

opredeljeno v preglednici 6 za element AddressFree.

Opcijski/

obvezen


Obveznost

poročanja

FURS

DocTypeIndic Oznaka vrste zapisa


o »OECD0« – pri pošiljanju popravkov v sklopu

»poročilo o računu«, če se podatki o FI ne

spreminjajo;

o »OECD1« – pri novih podatkih;

o »OECD2« – pri popravkih;

o »OECD3« – pri razveljavitvi podatkov.

Vrednost elementa(DocTypeIndic) OECD0 se uporablja

samo za sklop »poročevalska FI« (ReportingFI).

Obvezen

DocRefID Identifikacija zapisa Vpiše se enolična oznaka zapisa. Struktura elementa je

določena v tehničnem protokolu. Obvezen

CorrDocRefID Identifikacija zapisa,

ki se popravlja

Vpiše se identifikacija zapisa (DocRefID), ki se popravlja.

Obvezna je v primeru, kadar ima element

MessageTypeIndic oznako CRS702

Opcijski/

obvezen

1.3.2.1 Poročilo o računu

V vsakem sporočilu morajo biti vpisani podatki iz sklopa »poročilo o računu« (AccountReport), razen v

primeru, ko je za oznako vrste sporočila (MessageTypeIndic) vpisana vrednost »CRS703« (ni

podatkov za poročanje). Elementi v sklopu »poročilo o računu« (AccountReport) so opredeljeni v preglednici 4.

4 Številka računa OECD601 (IBAN) mora ustrezati predpisanemu standardu mednarodne številke bančnega računa. 5 Številka računa OECD603 (ISIN) mora ustrezati predpisanemu mednarodnemu standardu ISO 6166.

Element (eng) Element Opis/vrednost Obveznost

poročanja FURS

DocSpec Podrobni opis

elementa Glej preglednico 3. Obvezen

AccountNumber

Številka računa

Vpiše se številka računa, ki ga je identificirala

poročevalska FI. Vnos številke računa (vključno z

alfanumerično oznako računa) je obvezen, če jo ima

finančna institucija na voljo.

Če poročevalska FI nima številke računa, se vpiše

druga enolična oznaka, ki omogoča identifikacijo

računa.

Če ni podatka o številki računa ali drugi enolični

oznaki, ki omogoča identifikacijo računa, se vpiše

vrednost »NANUM« (no account number).

Obvezen

Vrsta številke

računa (Account

NumberType)


o »OECD601« – v primeru IBAN4 (International

Bank Account Number);

o »OECD602« – v primeru OBAN (Other Bank

Account Number);

o »OECD603« – v primeru ISIN5 (International

Securities Information Number);

o »OECD604« – v primeru OSIN (Other Securities

Information Number);

o »OECD605« – v primeru drugih vrst številke

računa (npr. zavarovalna pogodba).

Če ni podatka o številki računa, se podatek o vrsti

številke računa ne sporoča.

Opcijski/obvezen

Nedokumentirani

račun

(Undocumented

Account)

Če je račun nedokumentiran, se vpiše »true«, sicer

»false« ali pa se ne poroča Opcijski/obvezen

Zaprti račun

(ClosedAccount)

Če je račun zaprt, se vpiše »true«, sicer »false« ali pa

se ne poroča. Opcijski/obvezen

Mirujoči račun

(DormantAccount)

Če je račun mirujoč, se vpiše »true«, sicer pa »false«

ali pa se ne poroča. Opcijski/obvezen

AccountHolder Imetnik računa

Imetnik računa je lahko posameznik (individual) ali

subjekt (organization).

Glej poglavje 1.3.2.1.1

Obvezen

ControllingPerson Obvladujoča oseba Vpišejo se podatki o obvladujoči osebi. Glej

preglednico 7. Opcijski/obvezen

AccountBalance

Stanje na računu

Vpiše se stanje na računu ali vrednost računa, o

katerem se poroča. Vpisana numerična vrednost mora

biti podana na dve decimalni mesti natančno, kot

ločilo se uporabi pika (.) Primer: če je vrednost 1000

USD, se vpiše 1000.00 USD.

Vrednost elementa mora biti večja ali enaka 0 (>=0).

Ob zaprtju računa poročevalska FI ne poroča o stanju

ali vrednosti računa pred zaprtjem ali ob njem,

sporočiti pa mora, da je bil račun zaprt.

Za zaprti račun se vpiše vrednost nič (0.00) in hkrati

se vpiše »true« v zaprti račun (Clossed Account) v

sklopu številka računa (Account number).

Obvezen

Koda valute

(CurrencyCode)

Vpiše se koda valute v skladu s standardom ISO 4217

Alpha 3. Obvezen

Payment

Plačilo

Za vsako opravljeno plačilo se morajo vpisati elementi

vrsta plačila (PaymentType), znesek plačila

(PaymentAmount) in koda valute (CurrencyCode).

Element se lahko večkrat ponovi, če se poroča o več

kot eni vrsti plačila.

Vrsta plačila

(PaymentType)

Vrsta plačila (PaymentType) se nanaša na naslednje

račune:

o Depozitni račun:

‒ skupni bruto znesek obresti, plačanih ali

pripisanih na račun med koledarskim letom.

o Skrbniški račun:

‒ skupni bruto znesek dividend, vplačanih ali

pripisanih na račun med koledarskim letom;

‒ skupni bruto znesek obresti, vplačanih ali

pripisanih na račun med koledarskim letom;

‒ skupni bruto iztržek od prodaje ali odkupa

finančnih sredstev, ki se vplača ali pripiše

na račun med koledarskim letom, v zvezi s

katerim je poročevalska FI delovala kot

skrbnik, borzni posrednik, pooblaščenec ali

kako drugače kot zastopnik imetnika

računa;

‒ skupni bruto znesek drugih dohodkov,

vplačanih ali pripisanih na račun med

Opcijski/obvezen

Preglednica 4: Elementi v sklopu »poročila o računu« (AccountReport)

1.3.2.1.1 Imetnik računa

Imetnik računa je lahko posameznik (Individual) ali subjekt (Organisation).

Kadar je imetnik računa posameznik (Individual), se vpišejo identifikacijski elementi o imetniku računa,

kakor so opredeljeni v sklopu »posameznik« (PersonParty) v preglednici 5.

koledarskim letom.

o Dolžniški ali lastniški račun:

‒ skupni bruto znesek plačil, vplačanih ali

pripisanih na račun med koledarskim letom,

vključno s skupnim zneskom plačil v zvezi z

odkupom.

o Zavarovalne pogodbe z odkupno vrednostjo in

pogodbe rentnega zavarovanja:

‒ skupni bruto znesek plačil, vplačanih ali

pripisanih na račun med koledarskim letom,

vključno s skupnim zneskom plačil v zvezi z

odkupom.


o »CRS501« – dividende;

o »CRS502« – obresti;

o »CRS503« – bruto iztržek/odkup;

o »CRS504« – drugo – CRS (primer: drugi

ustvarjeni dohodki glede na premoženje na

računu).

Znesek plačila

(PaymentAmount)

Vpiše se znesek plačila, ki je bil opravljen na poročan

finančni račun med poročevalskim obdobjem.

Vpiše se numerična vrednost na dve decimalni mesti

natančno, kot ločilo se uporabi pika. Primer: 1000

USD se zapiše kot 1000.00.

Opcijski/obvezen

Koda valute

(CurrencyCode)

Vpiše se koda valute v skladu s standardom ISO 4217

Alpha 3.

Podatek se vpiše, če se poroča o plačilu.

Opcijski/obvezen


Obveznost

poročanja

FURS


rezidentstva

Vpiše se koda države davčnega rezidentstva

posameznika, o katerem se poroča. Če je posameznik

davčni rezident v več državah, se element ponovi. Vpiše

se koda države v skladu z ISO 3166-1 Alpha 2

standardom.

Pri nedokumentiranih računih se vpiše koda »SI« in hkrati

se vpiše«true« v nedokumentirani račun

Obvezen

6 Identifikacijska številka zavezanca za davek (TIN) se lahko ponovi (vpišejo se vse identifikacijske številke in

države izdajateljice, če obstajajo). 7 Ime posameznika (NamePerson) se lahko ponovi.

(UndocumentedAccount) v sklopu številka računa

(AccountNumber).

TIN6

Identifikacijska

številka zavezanca

za davek (TIN)

Vpiše se identifikacijska številka zavezanca za davek

(TIN), ki je imetniku računa, o katerem se poroča,

dodeljena v državi rezidentstva.

Identifikacijska številka zavezanca za davek (TIN) je

obvezen podatek pri novih računih.

Opcijski/obvezen

Država izdajateljica

identifikacijske


Vpiše se koda države izdajateljice identifikacijske številke

zavezanca za davek v skladu s standardom ISO 3166-1

Alpha 2.

Podatek se vpiše, če se poroča o identifikacijski številki

zavezanca za davek (TIN).

Opcijski/obvezen

NamePerson7

Vrsta imena

(NameType)


o »OECD202« – posameznik;

o »OECD203« – psevdonim;

o »OECD204« – vzdevek;

o »OECD205« – drugo ime;

o »OECD206« – ime, pod katerim subjekt deluje;

o »OECD207« – pravno;

o »OECD208« – ob rojstvu.

Opcijski

Predpona

(PrecedingTitle) Opcijski

Naziv (Title) Opcijski

Ime (FirstName)

Vpiše se ime posameznika, o katerem se poroča, kot je

zapisano v evidenci poročevalske FI. Če poročevalska FI

nima vseh podatkov o imenu posameznika, o katerem se

poroča, lahko vpiše začetnico imena ali »NFN« – No First

Name (ni podatka o imenu).

Obvezen

Srednje ime

(MiddleName) Opcijski

Priimek (LastName)

Vpiše se priimek posameznika, o katerem se poroča, kot

je zapisano v evidenci poročevalske FI. V polje se lahko

vpiše tudi predpona ali pripona, ki jo zakonito uporablja

posameznik.

Obvezen

Identifikator

generacije

(GenerationIdentifier)

Opcijski

Pripona (Suffix) Opcijski

Preglednica 5: Elementi v sklopu »posameznik« (PersonParty)

Podatki o naslovu se vpišejo v prosti (AddressFree) in/ali strukturirani (AddressFix) obliki. Uporabiti je

treba strukturirano obliko naslova, razen v primeru, ko poročevalska FI ne more določiti različnih delov

naslova osebe, o kateri se poroča. Če ima oseba, o kateri se poroča, več naslovov, se sklop »naslov«

ponovi.

V naslov – prosti format (AddressFree) se vpišejo podatki o naslovu prebivališča osebe, o kateri se

poroča, in o naslovu za vročanje, ki ga uporablja poročevalska FI za stike z imetnikom računa, ko se

sporočilo sestavlja, če ima poročevalska FI podatek o naslovu na voljo.


Obveznost

poročanja

FURS

LegalAddressType Vrsta naslova


o »OECD301« – bivalno ali poslovno;

o »OECD302« – bivalno;

o »OECD303« – poslovno;

o »OECD304« – registrirana pisarna;

o »OECD305« – neopredeljeno.

Opcijski

Splošna pripona

(GeneralSuffix) Opcijski

Address Naslov Glej preglednico 6. Element se lahko ponovi. Obvezen

BirthInfo

Datum rojstva

(BirthDate)

Datum rojstva (Birth Date) – vpiše se datum rojstva

posameznika, o katerem se poroča. Podatek je obvezen

pri novih računih. Pri že obstoječih računih se datum

rojstva ne vpiše, če podatka o njem poročevalska FI nima

na voljo. Datum rojstva se vpiše v formatu LLLL-MM-DD.

Vrednost elementa mora biti v razponu >=1900 in <

trenutno leto.

Opcijski/obvezen

Mesto (City) Opcijski

Mestno okrožje

(CitySubentity) Opcijski

Informacije o državi

(CountryInfo)

Vpiše se eno izmed vrednosti za:

o trenutno državo – koda države (Country Code), kjer

se vpiše koda države ISO 3166-1 kot 2-mestni

alfanumerični znak

o nekdanjo državo – ime nekdanje države (Former

Country Name).

Navesti je treba eno izmed vrednosti, če se poroča mesto

(City) ali mesto (City) in mestno okrožje (CitySubentity).

Opcijski/obvezen


Obveznost

poročanja

FURS

CountryCode Koda države

Vpiše se koda države naslova osebe, o kateri se poroča, v

skladu s standardom ISO 3166-1 Alpha 2. Za

nedokumentirane račune se vpiše koda »SI«.

Obvezen

AddressFree Naslov – prosti

format

Če poročevalska finančna institucija podatka o naslovu ne

more zagotoviti v strukturiranem formatu, se podatek o

naslovu poroča v prostem formatu. Vsi deli naslova se

vpišejo ločeno s presledkom kot niz znakov, kjer se

posamezni deli naslova ločijo s presledkom, poševnico ali

kombinacijo »CR+LF«. Za nedokumentirane račune se

vpiše »nedokumentirani račun«.

Opcijski/obvezen

AddressFix

Ulica (Street) Opcijski

Številka zgradbe

(BuildingIdentifier) Opcijski

Številka stanovanja

(SuiteIdentifier) Opcijski

Številka nadstropja

(FloorIdentifier) Opcijski

Ime okrožja

(DiscrictName) Opcijski

Poštni predal

(POB) Opcijski

Poštna številka

(PostCode) Opcijski

Mesto

(City) Obvezen

Deželno okrožje

(CountrySubentity) Opcijski

Preglednica 6: Elementi v sklopu »naslov« (Address)

Kadar je imetnik računa subjekt, se vpišejo identifikacijski elementi o subjektu, kakor so opredeljeni v

sklopu »subjekt« (OrganisationParty) v preglednici 7.


Obveznost

poročanja

FURS


rezidentstva

Vpiše se koda države davčnega rezidentstva subjekta, o

katerem se poroča. Če je subjekt davčni rezident v več

državah, se podatek ponovi. Vpiše se koda države v

skladu s standardom ISO 3166-1 Alpha 2.

Za nedokumentirane račune se vpiše koda »SI« in hkrati

Obvezen

se vpiše «true« v nedokumentirani račun

(UndocumentedAccount) v sklopu številka računa

(AccountNumber).

IN

Identifikacijska

številka

Vpiše se identifikacijska številka subjekta, ki je imetnik

računa, o katerem se poroča.

Vpiše se identifikacijska številka, ki je vpisana v elementu

»vrsta identifikacijske številke« (INType).

Če ima subjekt več identifikacijskih številk, se element

ponovi.

Identifikacijska številka je obvezen podatek pri novih

računih.

Opcijski/obvezen

Izdajatelj

identifikacijske


Vpiše se koda države, ki je izdala identifikacijsko številko.

Element se vpiše v skladu s standardom ISO 3166-1

Alpha 2.

Opcijski

Vrsta identifikacijske

številke (INType)

Vpiše se vrednost, ki omogoča opredelitev vrste

identifikacijske številke, npr.: TIN (davčna identifikacijska

številka), US GIIN (globalna posredniška identifikacijska

številka zavezanca za davek v ZDA), registracijska številka

družbe, globalna identifikacijska številka subjekta (EIN) ali

druga podobna identifikacijska številka, ki jo izda davčni

organ.

Opcijski

NameOrganisation Ime subjekta Vpiše se uradno ime subjekta. Če ima subjekt več imen,

se element ponovi. Obvezen

Vrsta imena

(NameType)


o »OECD202« – posameznik;

o »OECD203« – psevdonim;

o »OECD204« – vzdevek;

o »OECD205« – drugo ime;

o »OECD206« – ime, pod katerim subjekt deluje;

o »OECD207« – pravno;

o »OECD208« – ob rojstvu.

Opcijski

Address Naslov Glej preglednico 6. Obvezen

AcctHolderType Vrsta imetnika

računa

Vpiše se ena izmed naslednjih vrednosti:

o »CRS101« – pasivni NFS z eno ali več obvladujočimi

osebami, o katerih se poroča;

o »CRS102« – oseba, o kateri se poroča;

o »CRS103« – pasivni NFS, ki je oseba, o kateri se

poroča.

Ko je imetnik računa, o katerem se poroča, subjekt, ki je

hkrati pasivni NFS z eno ali več obvladujočimi osebami, se

v prvem poročilu o računu poročajo samo podatki o

pasivnem NFS z vrednostjo vrste imetnika računa

(AccountHolderType) »CRS103« brez podatkov o

obvladujočih osebah. V drugem poročilu o računu pa se

podatki o pasivnem NFS poročajo z vrednostjo vrste

Obvezen

imetnika računa (AccountHolderType) »CRS101« skupaj s

podatki o vseh obvladujočih osebah, ki so osebe, o katerih

se poroča.

ControllingPerson

(Obvladujoča oseba)

Posameznik

(PersonParty)

Vpišejo se elementi, ki omogočajo identifikacijo

obvladujoče osebe pasivnega NFS, ki je oseba, o kateri se

poroča.

Podatki se izpolnijo, če je imetnik računa pasivni NFS z

eno obvladujočo osebo ali več obvladujočimi osebami, o

katerih se poroča. Če ima pasivni NFS več kot eno

obvladujočo osebo, o kateri se poroča, potem se vpišejo

imena vseh oseb, o katerih se poroča.

Za obvladujoče osebe se poročajo elementi iz sklopa

»posameznik«, ki so prikazani v preglednici 5.

Element se poroča, če je vrednost elementa vrste imetnika

računa (AccountHolderType) enaka »CRS101«.

Če je vrednost elementa vrsta imetnika računa

(AccountHolderType) enaka »CRS102« ali »CRS103«, se

element ne poroča.

Opcijski/obvezen

Vrsta obvadujoče

osebe

(CtrlgPersonType)

Element se poroča, če je vrednost vrste imetnika računa

(AccountHolderType) enaka »CRS101«.

Če je vrednost vrste imetnika računa (AccountHolderType)

enaka »CRS102« ali »CRS103«, se element ne poroča.

Vpiše se vrsta obvladujoče osebe kot:

o »CRS801« – obvladujoča oseba pravne osebe –

lastniški nadzor;

o »CRS802« – nadzor z drugimi sredstvi (npr. na

podlagi pogodbe);

o »CRS803« – obvladujoča oseba pravne osebe – višji

vodstveni delavec (zakoniti zastopniki, člani uprave,

poslovodstvo ipd.);

o »CRS804« – obvladujoča oseba skrbniškega sklada

– ustanovitelj;


– skrbnik;


– nadzornik;


– upravičenec;


– drugo;

o »CRS809« – obvladujoča oseba pravnega dogovora

(ni skrbniški sklad) – enakovredno kot ustanovitelj;


(ni skrbniški sklad) – enakovredno kot skrbnik;


(ni skrbniški sklad) – enakovredno kot nadzornik;


(ni skrbniški sklad) – enakovredno kot upravičenec;

Opcijski/obvezen

Preglednica 7: Elementi v sklopu »subjekt« (OrganizationParty)

2 NAČIN DOSTAVE PODATKOV

Poročevalska FI mora informacije, ki se poročajo, sporočiti FURS najpozneje do 30. junija leta po

koledarskem letu, na katero se informacije nanašajo.

Poročevalska FI sporočilo odda v elektronski obliki prek portala eDavki.

Podatki morajo biti zapisani v predpisani shemi XML, ki je objavljena na spletni strani FURS na

naslovu www.fu.gov.si/crs v razdelku tehnične informacije.

Za pripravo dokumentov za zgoraj predpisano shemo bo FURS pripravil tehnični protokol in ga objavil

na spletni strani FURS www.fu.gov.si/crs v razdelku tehnične informacije.


(ni skrbniški sklad) – drugo.

http://www.fu.gov.si/crs

http://www.fu.gov.si/crs

Priloga 21

NAVODILO O OBLIKI, VSEBINI IN NAČINU DOSTAVE POROČIL PO DRŽAVAH POROČEVALCEV MEDNARODNIH SKUPIN PODJETIJ FINANČNI UPRAVI REPUBLIKE SLOVENIJE

1 OBLIKA IN VSEBINA SPOROČILA

Poročevalec mednarodne skupine podjetij (v nadaljnjem besedilu: poročevalec) mora Generalnemu

finančnemu uradu Finančne uprave Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: FURS) predložiti

poročilo po državah (v nadaljnjem besedilu: CbC poročilo) v skladu z veljavno OECD CbC XML

shemo. Glede obveznih in opcijskih podatkov, ki jih mora poročevalec poročati se upoštevajo pravila,

opisi in vrednosti elementov, kakor so določeni v OECD CbC XML shemi, ki je objavljena na spletni

strani FURS na naslovu www.fu.gov.si/cbcr v razdelku Tehnične informacije, razen če je v tem

dokumentu navedeno drugače.

Poročevalci in FURS bodo pri izmenjavi informacij uporabljali naslednje vrste sporočil:

Začetno sporočilo – v njem bo poročevalec za določeno poslovno leto prvič sporočil FURS

podatke iz CBC poročila.

Popravljalno sporočilo – v njem bo poročevalec FURS sporočil popravke predhodno

poslanih podatkov iz CbC poročila za določeno poslovno leto.

Statusno sporočilo – to sporočilo bo poročevalcu poslal FURS kot povratno informacijo na

prejeto CBC poročilo (začetno ali popravljalno). S statusnim sporočilom FURS sprejme ali

zavrne CBC poročilo poročevalca. Če sporočilo zavrne pomeni, da poročevalec ni oddal CbC

poročila. Poročevalec statusnih sporočil ne pošilja.

Poročevalci imajo pri poročanju FURS naslednje možnosti glede obveznosti sporočanja posameznih elementov:

»Obvezen« pomeni, da mora poročevalec element obvezno vpisati. FURS bo tak element kontroliral v skladu s poslovnimi pravili, ki so navedena v nadaljevanju navodila v ustrezni preglednici (stolpec Opis/vrednost) in v skladu s tehničnimi pravili, ki so podrobneje razložena v Tehničnem protokolu.

»Opcijski« pomeni, da mora poročevalec element vpisati, če ga ima na voljo.

»Opcijski/obvezen« pomeni, da poročevalec vpiše element v skladu s poslovnimi pravil, ki so navedena v nadaljevanju navodila posamezni preglednici (stolpec Opis/vrednost).

CbC poročilo je sestavljeno iz oznake različice sheme XML, glave sporočila (MessageHeader) in

telesa sporočila (CbCBody).

http://www.fu.gov.si/cbcr

1.1 OZNAKA RAZLIČICE

Vsako sporočilo, ki ga poročevalec dostavi FURS, mora vsebovati podatek o zadnji veljavni različici sheme CBC_OECD različica (CBC_OECD version), v kateri se podatki poročajo (na primer version=«1.0«).

1.2 GLAVA SPOROČILA

Glava sporočila (MessageHeader) vsebuje informacije o pošiljatelju, prejemniku, vrsti sporočila in

poročevalskem obdobju. Uporablja se za začetno in popravljalno sporočilo. Poročevalec vpiše

elemente iz preglednice 1:

1 Podatek o kontaktu je opcijski, vendar je zaželeno, da ga Poročevalec vpiše zaradi lažje vzpostavitve stika.

Element (eng) Element Opis/Vrednost

Obveznost

poročanja

FURS

SendingCompanyIN Identifikacijska številka

poročevalca Vpiše se davčna številka poročevalca.

Obvezen

TransmittingCountry Država pošiljateljica Vpiše se koda SI. Obvezen

ReceivingCountry Država prejemnica Vpiše se koda SI. Obvezen

MessageType Vrsta sporočila Vpiše se vrsta sporočila. Edina dovoljena vrednost je »CBC«. Obvezen

Language Jezik

Vpiše se jezik, v katerem so navedene informacije v elementu

Dodatne informacije (AdditionalInfo).

Vpiše se vrednost »EN«.

Obvezen

Warning Opozorilo Element se ne izpolnjuje za CbC poročanje. /

Contact Kontaktna oseba

Vpiše se ime in priimek, telefonska številka in el. naslov osebe

poročevalca, ki jo lahko FURS po potrebi kontaktira glede

dostavljenih sporočil.

Opcijski1

MessageRefID Enolična oznaka

sporočila

Vpiše se enolična oznaka sporočila. Struktura elementa je

določena v Tehničnem protokolu.

Obvezen

MessageTypeIndic Oznaka vrste sporočila


o CBC401: sporočilo vsebuje nove podatke (začetno

sporočilo);

o CBC402: sporočilo vsebuje popravke prvotno poslanih

podatkov (popravljalno sporočilo);

Obvezen

CorrMessageRefID

Sklic na začetno

sporočilo

Element se ne izpolnjuje za CbC poročanje.

/

ReportingPeriod Obdobje poročanja

Vpiše se zadnji dan poročevalskega obdobja (torej poslovnega leta

mednarodne skupine podjetij) na katerega se sporočilo nanaša v

formatu LLLL-MM-DD (primer, če se podatki poročajo poslovno

leto 2016: 2016-12-31).

Obvezen

Timestamp Časovni žig

Element vsebuje informacijo o tem, kdaj je bilo silo generirano.

Element se vpiše v formatu LLLL-MM-DD'T'uu:mm:ss (primer:

2017-03-15T09:45:30).

Obvezen

Preglednica 1: Elementi glave sporočila

1.3 TELO SPOROČILA

Telo sporočila (CbCBody) vsebuje informacije, ki so določene v oddelku III Priloge III Direktive

2016/881/EU.

Sestavljeno je iz sledečih vrhnjih (angl. top-level) elementov: Poročevalec (Reporting Entity), CbC

poročila (CbCReports) in Dodatne informacije (AdditionalInfo), ki so prikazani v preglednici 2 in

podrobneje v preglednicah 3, 4, 5, 6, 7.

Vrhnji element Element Opis/Vrednost

Obveznost

poročanja

FURS

Poročevalec

(Reporting Entity)

.

Subjekt

(Entity)

Element vsebuje identifikacijske podatke

poročevalca. Vpišejo se elementi sklopa »Subjekt«

(Organisation_Party), ki so navedeni v preglednici 6.

Obvezen

Vloga pri poročanju

(ReportingRole)

Element opredeljuje vlogo poročevalca pri CbC

poročanju. Vpiše se ena izmed vrednosti:

o »CBC701« - krovno matično podjetje;

o »CBC702« - nadomestno matično

podjetje;

o »CBC703« - oseba v sestavi v skladu z

oddelkom II Priloge III Direktive

2016/881/EU.

Obvezen

Podrobni opis zapisa

(DocSpecType) Vpišejo se elementi, ki so navedeni v preglednici 7.

Obvezen

CbC Poročila

(CbCReports)


(DocSpecType) Vpišejo se elementi, ki so navedeni v preglednici 7.

Obvezen

Koda države davčne

jurisdikcije osebe v sestavi

(ResCountryCode)

Vsebuje ISO kodo države davčne jurisdikcije osebe

v sestavi, na katero se podatki nanašajo.

Vpiše se koda države v skladu z ISO 3166-1 Alpha-

2 standardom.

Obvezen

Opis

(Summary)

Vpišejo se podatki kot so navedeni v preglednicah 3

in 4.

Obvezen

Osebe v sestavi

(ConstEntities)

Vsebuje seznam oseb v sestavi (vključno s

poročevalcem) kot je navedeno v preglednici 5.

Obvezen

Dodatne informacije

(AdditionalInfo)


(DocSpecType)

Vpišejo se elementi, ki so navedeni v preglednici 7.

Obvezen

Druge informacije

(OtherInfo)

Z največ 4.000 znaki, mora poročevalec v prostem

formatu vpiše:

- informacije o viru podatkov, ki je bil

uporabljen pri pripravi CbC poročila

(poročila o konsoilidiranih računovodskih

izkazih; letna računovodska poročila;

notraja računovodska poročila za

poslovodno odločanje ali finančni izkazi

za regulativne namene)

- informacije o spremembi vira podatkov,

vključno z navedbo razlogov za

Obvezen

1.3.1 Sklopi vrhnjega elementa CbC Poročila (CbCReports)

Vrhnji element CbC Poročila (CbCReports) vključuje za vsako davčno jurisdikcijo kjer mednarodna

skupina podjetij posluje, opis ključnih indikatorjev kot tudi seznam vseh oseb v sestavi in njihove

spremembo in njene posledice,

- informacije o uporabljenem menjalnem

tečaju (v kolikor se je zneske iz druge

valute pretvorilo v eure);

- informacije o načinu zajema podatkov

oseb v sestavi – vezano na obdobje

zajema podatkov (poročevalec vpiše

podatke osebe v sestavi mednarodne

skupine podjetij v CbC poročilo na način,

da vpiše podatke za poslovno leto oseb

v sestavi, ki se konča na isti datum kot

poslovno leto poročevalca ali, ki se

konča v dvanajstmesečnem obdobju

pred tem datumom, ali oseb v sestavi, ki

poročajo za poslovno leto poročevalca);

- informacije o spremembi načina zajema

podatkov oseb v sestavi ter razloge za

spremembo,

- naziv mednarodne skupine podjetij, če

se le-ta razlikuje od naziva poročevalca

(v tem primeru se v elementu Opisna

referenca (SummaryReference) vpiše

vrednost »CBC611«) ter

- druge informacije v zvezi s

sestavljanjem CbC poročila, za katere

poročevalec meni, da so pomembne z

vidika ocenjevanja tveganja zavezanca

glede transfernih cen in tveganj,

povezanih z zniževanjem davčne

osnove in preusmerjanjem dobička.

Informacije se vpišejo v angleškem jeziku.

V primeru več kot 4.000 znakov, se element ponovi.

Koda države

(ResCountryCode)

Za vsak element Dodatne informacije, je mogoče

vnesti, ali se informacije nanašajo posebej na eno

ali več jurisdikcij – v tem primeru se vpiše koda

države v skladu z ISO 3166-1 Alpha-2 standardom.

Opcijski

Opisna referenca

(SummaryReference)

Za vsak element Dodatne informacije, je mogoče

označiti, ali se informacija nanaša na enega ali več

specifičnih elementov Opis (Summary). Možne

vrednosti so:

o »CBC601« - prihodki-nepovezani;

o »CBC602« - prihodki-povezani;

o »CBC603« - prihodki-skupno;

o »CBC604« - dobiček ali izguba;

o »CBC605« - plačan davek;

o »CBC606« - obračunan davek;

o »CBC607« - izkazan kapital;

o »CBC608« - nerazporejen dobiček;

o »CBC609« - število zaposlenih;

o »CBC610« - opredmetena sredstva.

o »CBC611« – naziv mednarodne skupine

podjetij

Opcijski

Preglednica 2: Vrhnji elementi Telesa sporočila (CbCBody)

glavne ekonomske dejavnosti. Element se mora ponoviti za vsako davčno jurisdikcijo, kjer

mednarodna skupina podjetij deluje preko ene ali več oseb v sestavi.

1.3.1.1 Sklop Opis (Summary)

Sklop Opis (Summary) vsebuje zbirne podatke o mednarodni skupini podjetij, po posamezni jurisdikciji v skladu s splošnimi in posebnimi navodili za predložitev CbC poročila oddelka III Priloge III Direktive 2016/881/EU. Poročevalec vpiše elemente kot je prikazano v preglednicah 3 in 4. Vsi zneski se vpisujejo v celih številkah, brez pik in decimalk (npr. 1928374). Vse negativne vrednosti se morajo vpisati z oznako »-« pred vrednostjo (npr. -23456). Vsi zneski se vpišejo s kodo valute EUR. Poročevalec zneske, ki so izraženi v drugi valuti, pretvori v eure po povprečnem menjalnem tečaju za zadevno poslovno leto. V tem primeru vpiše to informacijo, vključno z informacijo o uporabljenem menjalnem tečaju, v element Dodatne informacije (AdditionalInfo).

Element (eng)

Element

Obveznost

poročanja FURS

Revenues Prihodki (vpišejo se elementi, ki so navedeni v preglednici 4).

Obvezen

ProfitOrLoss

Dobiček (izguba) pred plačilom davkom na dobiček

Vpiše se vsoto dobičkov (izgub) pred plačilom davka na dobiček

za vse osebe v sestavi, ki so rezidenti za davčne namene v

zadevni davčni jurisdikciji. Dobiček (izguba) pred davkom na

dobiček vključuje vse izredne prihodke in odhodke.

Obvezen

currCode Koda valute Obvezen

TaxPaid

Plačan davek od dohodkov

Vpiše se skupni znesek davka od dohodkov, ki so ga v zadevnem

poslovnem letu dejansko plačale vse osebe v sestavi, ki so

rezidenti za davčne namene v zadevni davčni jurisdikciji. Plačani

davki vključujejo vse davke, ki jih je oseba v sestavi plačala

neposredno davčni jurisdikciji rezidentstva in vsem drugim

davčnim jurisdikcijam. Plačani davki vključujejo davčne odtegljaje,

ki so jih plačale druge osebe (povezane in nepovezane osebe) v

zvezi s plačili osebe v sestavi. Če gospodarska družba A, ki je

rezident v davčni jurisdikciji A, prejme obresti v davčni jurisdikciji

B, davek odtegnjen v davčni jurisdikciji B, navede gospodarska

družba A.

Obvezen


TaxAccrued

Obračunan davek od dohodkov (za tekoče leto)

Vpiše se vsoto obračunanih tekočih davčnih obveznosti v zvezi z

obdavčljivim dobičkom ali izgubo v letu poročanja za vse osebe v

sestavi, ki so rezidenti za davčne namene v zadevni davčni

jurisdikciji. Tekoče davčne obveznosti se nanašajo na poslovanje

v tekočem letu in ne vključujejo odloženih davkov ali rezervacij za

negotove davčne obveznosti.

Obvezen


Capital

Izkazani kapital

Vpiše se vsoto izkazanega kapitala vseh oseb v sestavi, ki so

rezidenti za davčne namene v zadevni davčni jurisdikciji. Za

stalne poslovne enote izkazani kapital poroča pravni subjekt, ki

mu zadevna stalna poslovna enota pripada, razen če v davčni

jurisdikciji stalne poslovne enote obstaja opredeljena kapitalska

zahteva za regulativne namene.

Obvezen


Earnings Nerazporejen dobiček

1.3.1.2 Sklop Opis – Prihodki (Revenues)

Vpiše se vsoto nerazporejenih dobičkov vseh oseb v sestavi, ki

so rezidenti za davčne namene v zadevni davčni jurisdikciji, glede

na stanje ob koncu leta. Za stalne poslovne enote nerazporejeni

dobiček poroča pravni subjekt, ki mu zadevna poslovna enota

pripada.

Obvezen


NbEmployes

Število zaposlenih

Vpiše se skupno število zaposlenih na podlagi ekvivalenta

polnega delovnega časa vseh oseb v sestavi, ki so rezidenti za

davčne namene v zadevni davčni jurisdikciji. Število zaposlenih

se lahko navede glede na stanje ob koncu leta, na podlagi

povprečnih ravni zaposlenosti za leto ali na kateri koli drugi

podlagi, ki se dosledno uporablja v vseh davčnih jurisdikcijah in iz

leta v leto. Za ta namen se lahko kot zaposleni navedejo

samostojni pogodbeni izvajalci, ki sodelujejo pri običajnem

poslovanju oseb v sestavi. Število zaposlenih je dovoljeno

razumno zaokrožiti ali približati, če takšno zaokroževanje ali

približek bistveno ne izkrivlja relativne porazdelitve zaposlenih po

različnih davčnih jurisdikcijah. Iz leta v leto in za različne subjekte

je treba uporabljati dosleden pristop.

Obvezen

Assests

Vrednost opredmetenih sredstev razen denarja in denarnih

ustreznikov

Vpiše se vsoto čiste knjigovodske vrednosti opredmetenih

sredstev vseh oseb v sestavi, ki so rezidenti za davčne namene v

zadevni davčni jurisdikciji. Za stalne poslovne enote se sredstva

poročajo v zvezi z davčno jurisdikcijo, v kateri se stalna poslovna

enota nahaja. Opredmetena sredstva za ta namen ne vključujejo

denarnih sredstev in njihovih ustreznikov ter neopredmetenih in

finančnih sredstev.

Obvezen


Preglednica 3: Elementi sklopa Opis (Summary)

Element (eng)

Element

Obveznost

poročanja

FURS

Unrelated

Prihodki - nepovezane osebe

Vpiše se vsoto prihodkov vseh oseb v sestavi mednarodne

skupine podjetij v zadevni davčni jurisdikciji, ki so bili ustvarjeni s

transakcijami z nepovezanimi osebami.

Prihodki vključujejo prihodke od prodaje blaga in zalog,

premoženja in storitev ter licenčnine, obresti, premije in druge

zneske. Prihodki izključujejo plačila, prejeta od drugih Subjektov

v sestavi, ki se v davčni jurisdikciji plačnika obravnavajo kot

dividende.

Obvezen


Related

Prihodki - povezane osebe

Vpiše se vsoto prihodkov vseh oseb v sestavi mednarodne

skupine podjetij v zadevni davčni jurisdikciji, ki so bili ustvarjeni s

transakcijami s povezanimi osebami.

Prihodki vključujejo prihodke od prodaje blaga in zalog,

premoženja in storitev ter licenčnine, obresti, premije in druge

zneske. Prihodki izključujejo plačila, prejeta od drugih Subjektov

v sestavi, ki se v davčni jurisdikciji plačnika obravnavajo kot

dividende.

Obvezen


Total

Skupaj

Vpiše se seštevek vsot prihodkov, ustvarjenih s transakcijami z

nepovezanimi osebami, in vsot prihodkov, ustvarjenih s

Obvezen

1.3.1.3 Sklop Osebe v sestavi (Constituent Entities)

Poročevalec glede na posamezno davčno jurisdikcijo in po nazivu pravnega subjekta vpiše vse osebe

v sestavi (vključno s poročevalcem) mednarodne skupine podjetij, ki so rezidenti za davčne namene v

zadevni davčni jurisdikciji. Stalna poslovna enota se navede v zvezi z davčno jurisdikcijo, v kateri se

nahaja. Vpisati je treba pravni subjekt, ki mu stalna poslovna enota pripada.

Sklop Osebe v sestavi (ConstEntities) vsebuje opredelitev posamezne osebe v sestavi mednarodne

skupine podjetij. Sklop se mora ponoviti za vsako osebo v sestavi, ki je rezident za davčne namene ali

je zavezan plačilu davka preko stalne poslovne enote v relevantni davčni jurisdikciji.

Poročevalec vpiše elemente kot je prikazano v preglednici 5:

povezanimi osebami.


Preglednica 4: Elementi sklopa Opis - Prihodki (Revenues)


Obveznost

poročanja

FURS

ConstEntitity

Oseba v sestavi

Element vsebuje identifikacijske podatke osebe

v sestavi. Vpišejo se elementi sklopa

»Subjekt«, ki so navedeni v preglednici 6.

Obvezen

IncorpCountryCode

Koda države

organizacije ali

ustanovitve

Vpiše se koda davčne jurisdikcije pod katero je

oseba v sestavi mednarodne skupine podjetij

organizirana ali ustanovljena, če se takšna

davčna jurisdikcija razlikuje od davčne

jurisdikcije osebe v sestavi.

Vpiše se koda države v skladu z ISO 3166-1

Alpha-2 standardom.

Opcijski/obvezen

BizActivities

Vrsta glavnih

ekonomskih

dejavnosti

Vpiše se vrsta glavnih ekonomskih dejavnosti

osebe v sestavi. Možen je vnos več vrednosti.

Obvezen je vnos vsaj ene izmed dovoljenih

vrednosti:

o »CBC501« - Raziskave in razvoj;

o »CBC502« - Lastništvo ali

upravljanje intelektualne lastnine;

o »CBC503« - Nabava ali naročila;

o »CBC504« - Izdelava ali

proizvodnja;

o »CBC505« - Prodaja, trženje ali

distribucija;

o »CBC506« - Upravljanje, vodenje

ali podporne storitve;

o »CBC507« - Zagotavljanje storitev

nepovezanim osebam;

o »CBC508« - Finančne storitve

znotraj skupine;

o »CBC509« - Regulirane finančne

storitve;

o »CBC510« - Zavarovalništvo;

o »CBC511« - Razpolaganje z

delnicami ali drugimi lastniškimi

instrumenti;

Obvezen

1.3.2 Sklop »Subjekt« (Organisation_Party)

Sklop »Subjekt« (Organisation_Party) se uporablja tako za identifikacijo poročevalca kot tudi

identifikacijo vsake osebe v sestavi.

Poročevalec vpiše elemente, ki so določeni v preglednici 6:

o »CBC512« - Mirujoč subjekt;

o »CBC513« - Drugo – se izbere le,

če ni mogoče določiti vrste glavne

ekonomske dejavnosti; v tem

primeru je treba vrsto dejavnosti

opisati v elementu Druge

informacije (OtherEntityInfo).

OtherEntityInfo

Druge informacije

glede osebe v

sestavi

V prostem formatu se vpiše kakršnekoli

informacije, ki so pomembne z zvezi s

posamezno povezano osebo. Če se informacije

nanašajo na mednarodno skupino podjetij kot

celoto, se te informacije vnese v element

Dodatne informacije (AdditionalInfo).

Opcijski

Preglednica 5: Elementi sklopa Osebe v sestavi (Constituent Entities)


Obveznost

poročanja

FURS

ResCountryCode Koda države davčne jurisdikcije

Vpiše se kodo države davčne jurisdikcije

naslova poročevalca/osebe v sestavi (v

primeru stalne poslovne enote se vpiše

koda države jurisdikcije, v kateri je stalna

poslovna enota obdavčena).

Vpiše se koda države v skladu z ISO

3166-1 Alpha-2 standardom.

Obvezen

TIN

Identifikacijska številka zavezanca za

davek

Vpiše se identifikacijska številka

zavezanca za davek, ki jo uporablja davčni

organ v jurisdikciji poročevalca/osebe v

sestavi.

V primeru, da oseba v sestavi nima

identifikacijske številke zavezanca za

davek, se vpiše vrednost »NOTIN«.

Obvezen

Izdajatelj

(issuedBy)

Vpiše se jursdikcija, ki je izdala

identifikacijsko številko zavezanca za

davek v skladu z ISO 3166-1 Alpha-2

standardom.

Opcijski/

obvezen

IN

Druga identifikacijska številka

Vpiše se lahko še druga identifikacijska

številka (kot je npr. matična številka, DDV

številka).

Opcijski

Izdajatelj

(issuedBy)

Vpiše se jurisdikcijo, ki je izdala drugo

identifikacijsko številko, v skladu z ISO

3166-1 Alpha-2 standardom Če jurisdikcija

ni znana, se element lahko izpusti.

Opcijski

Vrsta

(INType)

Vpiše se vrsta druge identifikacijske

številke (npr. Registration number, VAT

number).

Opcijski

Name

Naziv

Vpiše se dolg naziv, vključno z domačo

ozanko vrste pravne osebe (npr. d.d.) kot

je navedeno v aktih o ustanovitvi ali

podobnih dokumetnih (v primeru stalne

poslovne enote, se poleg naziva vpiše še

kratica »P.E.«).

Obvezen

Address Vrsta naslova

(legalAddressType)

Vpiše se vrednost »OECD303« –

poslovno.

Opcijski

1.3.3 Sklop »Podrobni opis zapisa« (DocSpecType) Elementi sklopa omogočajo identifikacijo posameznega zapisa znotraj CbC poročila (zaradi morebitnih

popravkov mora vsak zapis znotraj CbC poročila imeti svojo enolično oznako) kot je razvidno iz

preglednice 7:

Koda države

(CountryCode)

Vpiše se koda države, kjer je naslov, v

skladu z ISO 3166-1 Alpha 2 standardom

Obvezen

Naslov – prost format

(AddressFree)

V kolikor poročevalec podatka o naslovu

ne more zagotoviti v strukturiranem

formatu, se podatek o naslovu poroča v

prostem formatu. Vsi deli naslova se

vpišejo ločeno s presledkom kot niz

znakov, kjer se posamezni deli naslova

ločijo s presledkom, poševnico ali

kombinacijo »CR+LF«.

Opcijski/

obvezen

Naslov - strukturiran format

(AddressFix)

Ulica

(Street) Opcijski

Številka zgradbe

(BuildingIdentifier) Opcijski

Številka stanovanja

(SuiteIdentifer) Opcijski

Številka nadstropja

(FloorIdentifier) Opcijski

Ime okrožja

(DistrictName) Opcijski

Poštni predal

(POB) Opcijski

Poštna številka

(PostCode) Opcijski

Mesto

(City) Obvezen

Deželno okrožje

(CountrySubentity) Opcijski

Preglednica 6: Elementi sklopa »Subjekt« (Organisation_Party)

Element (eng)

Element Opis/Vrednost

Obveznost

poročanja

FURS

DocTypeIndic

Oznaka vrste zapisa


»OECD0« – ponovno poslani podatki o

Poročevalcu (ReportingEntity). Dodatno

se pošiljajo zapisi vrhnjih elementov CbC

Poročila (CbCReports) in/ali Dodatne

informacije (AdditionalInfo) za isto

poročevalsko obdobje, in se podatki o

Poročevalcu (ReportingEntity) ne

spreminjajo;

o »OECD1« - pri novih podatkih;

o »OECD2« - pri popravkih;

o »OECD3« - pri razveljavitvi

podatkov.

Vrednost elementa »OECD0« se uporabi

samo za vrhnji element Poročevalec

(ReportingEntity) v primeru predložitve

novih zapisov vrhnjih elementov CbC

Poročila (CbCReports) in/ali Dodatne

Obvezen

2 NAČIN DOSTAVE CbC POROČILA

Poročevalec mora FURS predložiti CbC poročilo za poslovno leto poročanja najpozneje v 12 mesecih

od zadnjega dne poslovnega leta poročanja mednarodne skupine podjetij.

Poročevalec odda CbC poročilo v elektronski obliki prek portala eDavki.

Podatki morajo biti zapisani v predpisani OECD CbC XML shemi, ki je objavljena na spletni strani

FURS na naslovu www.fu.gov.si/cbcr v razdelku Tehnične informacije.

Za pripravo dokumentov za zgoraj predpisano shemo, bo FURS pripravil Tehnični protokol in ga

objavil na spletni strani FURS www.fu.gov.si/cbcr v razdelku Tehnične informacije.

informacije (AdditionalInfo), kadar so

podatki o Poročevalcu (ReportingEntity)

že predloženi in se ne spreminjajo.

DocRefID Identifikacija zapisa

Vpiše se enolična oznaka zapisa.

Struktura elementa je določena v

Tehničnem protokolu.

Obvezen

CorrDocRefID Identifikacija zapisa, ki se popravlja

Vpiše se identifikacija zapisa (DocRefID),

ki se popravlja. Obvezna je v primeru

popravkov – kadar ima element

MessageTypeIndic oznako CBC402.

Opcijski/obvezen

Preglednica 7: Elementi sklopa »Podrobni opis zapisa« (DocSpecType)



PRAVILNIK 1. - mf.gov.si · pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako...

Documents

Transcript of PRAVILNIK 1. - mf.gov.si · pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako...