Pravice EU žrtev trgovine z ljudmi
Transcript of Pravice EU žrtev trgovine z ljudmi
Notranje zadeve
Pravice EUžrtev trgovine
z ljudmi
kg304742_SL_BAT.indd cvIkg304742_SL_BAT.indd cvI 19/09/13 11:4019/09/13 11:40
Veliko dodatnih informacij o Evropski uniji je na voljo na internetu.
Dostop je mogoč na strežniku Europa (http://europa.eu).
Luxembourg: Urad za publikacije Evropske unije, 2013
ISBN 978-92-79-28458-8
doi:10.2837/66419
© Evropska unija, 2013
Reprodukcija je dovoljena z navedbo vira.
Printed in Belgium
Tiskano na papirju, beljenem brez elementarnega klora (ECF)
Europe Direct je služba za pomoč pri iskanju odgovorovna vprašanja v zvezi z Evropsko unijo.
Brezplačna telefonska številka (*):
00 800 6 7 8 9 10 11
(*) Nekateri operaterji mobilne telefonije ne dovoljujejo vzpostavitve zveze s številkami 00 800 ali pa te klice
zaračunavajo.
kg304742_SL_BAT.indd cvIIkg304742_SL_BAT.indd cvII 19/09/13 11:4019/09/13 11:40
1
Uvodna beseda
„Trgovina z ljudmi je suženjstvo
našega časa in huda kršitev
človekovih pravic. Gre za resno
obliko kriminala, ki vpliva na
ženske, moške, dekleta in fante
vseh narodnosti ter žrtvam
povzroča težko in doživljenjsko
škodo. Za zaščito in pomoč žrtvam
trgovine z ljudmi ter čim boljšo
pomoč pri njihovem okrevanju
jim zakonodaja EU zagotavlja
številne pravice – do pravne
pomoči, zdravniške pomoči, začasnega prebivanja in druge. Da bi bile te
pravice znane in bi se učinkovito uporabljale v praksi, morajo imeti žrtve
in izvajalci, ki delujejo na področju boja proti trgovini z ljudmi, jasne in
dostopne informacije o njihovi vsebini. Upam, da bo ta pregled pravic
EU žrtev trgovine z ljudmi pomagal organom v državah članicah EU pri
njihovem vsakdanjem delu za zagotovitev pomoči in zaščite, ki ju žrtve
potrebujejo in zaslužijo.“
Cecilia Malmström,
evropska komisarka za notranje zadeve
kg304742_SL_BAT.indd 1kg304742_SL_BAT.indd 1 19/09/13 11:4019/09/13 11:40
2
Uvod
Boj proti trgovini z ljudmi je prednostna naloga Evropske unije in držav članic. Pristop EU
upošteva, da trgovina z ljudmi vsebuje razsežnost, povezano s spolom. Žrtev in človekove
pravice postavlja v središče ter priznava, da je potreben otrokom prilagojen pristop. Poudarja
potrebo po usklajenem, multidisciplinarnem ukrepanju.
Jasne in dosledne informacije žrtvam trgovine z ljudmi o njihovih pravicah so bistvenega
pomena. Te pravice segajo od (nujne) pomoči in zdravstvenega varstva do pravic iz dela,
pravic glede dostopa do sodišča in odvetnika ter glede možnosti uveljavljanja odškodnine.
Ta dokument vsebuje pregled teh pravic na podlagi Listine Evropske unije o temeljnih pravi-
cah, direktiv EU, okvirnih sklepov in sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice.
Dodatne pravice otrok so vključene na koncu vsakega poglavja.
Ta dokument je namenjen žrtvam in strokovnjakom, ki potrebujejo pregled pravic na podlagi
zakonodaje EU, ter državam članicam, ki pripravljajo podobne preglede pravic žrtev trgovine
z ljudmi na nacionalni ravni. Zakonodaja EU določa minimalne standarde, ki jih lahko države
članice ustrezno nadgradijo.
Pravice na podlagi zakonodaje EU, ki jo morajo države članice prenesti v nacionalno zako-
nodajo po objavi tega dokumenta, so v besedilu označene v poševnem tisku.
S tem dokumentom Evropska komisija izvaja enega od ukrepov iz strategije EU za odpravo
trgovine z ljudmi za obdobje 2012–2016, in sicer v okviru PREDNOSTNE NALOGE A: odkri-
vanje in zaščita žrtev trgovine z ljudmi ter pomoč žrtvam, ukrep 4: zagotavljanje informacij
o pravicah žrtev.
Za pravice in obveznosti v tem dokumentu pomeni „otrok“ vsako osebo, mlajšo od 18 let.
Če starost žrtve ni znana in obstajajo razlogi za domnevo, da je žrtev otrok, se šteje, da je
žrtev otrok.
„Žrtev“ se za namene tega dokumenta nanaša na posameznika, ki je predmet trgovine
z ljudmi.
„Storilec“ in „storilec kaznivega dejanja“ se za namene tega dokumenta nanaša na posamez-
nika ali posameznike, ki so bili obtoženi ali spoznani za krive trgovine z ljudmi.
„Državljan tretje države“ je posameznik, ki ni državljan države članice Evropske unije.
S tem dokumentom Evropska komisija izvaja enega od ukrepov iz strategije EU za odpravo trgovine z ljudmi za obdobje 2012–2016, in sicer v okviru PREDNOSTNE NALOGE A: odkrivanje in zaščita žrtev trgovine z ljudmi ter pomoč žrtvam, ukrep 4: zagotavljanje informacij o pravicah žrtev.
kg304742_SL_BAT.indd 2kg304742_SL_BAT.indd 2 19/09/13 11:4019/09/13 11:40
Pravice EU žrtev trgovine z ljudmi
„Trgovina z ljudmi“, kot je opredeljena v členu 2 Direktive
2011/36/EU:
1. Novačenje, prevoz, premestitev, dajanje zatočišča ali
sprejemanje oseb, vključno z izmenjavo ali prenosom
nadzora nad temi osebami, z uporabo grožnje, sile ali
drugih oblik prisile, ugrabitvijo, goljufi jo, prevaro, zlorabo
pooblastil ali ranljivosti ali dajanjem ali prejemanjem
plačil ali koristi, da se doseže soglasje osebe, ki ima
nadzor nad drugo osebo, zaradi izkoriščanja.
2. Ranljivost pomeni položaj, v katerem zadevna oseba
nima druge resnične ali sprejemljive možnosti, kot da
pristane na zlorabo.
3. Izkoriščanje vključuje najmanj izkoriščanje prostitu-
cije ali drugih oblik spolne zlorabe oseb, prisilno delo ali
storitve, vključno s prosjačenjem, suženjstvom ali podo-
bnimi praksami, služabništvo, izkoriščanje kriminalnih
dejavnosti ali odstranitev organov.
4. Soglasje žrtve trgovine z ljudmi o nameravanem ali
dejanskem izkoriščanju se ne upošteva, če so bila upo-
rabljena sredstva iz odstavka 1.
5. Kadar ravnanje iz odstavka 1 vključuje otroka, se obravnava kot kaznivo dejanje trgovine
z ljudmi, četudi ni bilo uporabljeno nobeno od sredstev iz odstavka 1.
Opis zakonodaje EU in zadevne sodne prakse v tem dokumentu ni izčrpen in torej ne zajema podrobno pogojev za uveljavljanje zajetih pravic ali drugih pravic, ki bi jih posameznik glede na njegov položaj lahko uveljavljal na podlagi zakonodaje EU. Pravice v tem dokumentu lahko žrtve trgovine z ljudmi uveljavljajo tudi, kadar pravice v ustrezni zakonodaji EU veljajo za širšo skupino oseb. Ta dokument sam po sebi ne pomeni nobene zavezujoče obveznosti katere koli stranke, ampak opisuje pravice in obveznosti na podlagi zakonodaje EU, ki jih je treba prenesti v nacio-nalno zakonodajo držav članic. Členi zakonodaje, navedeni v tem dokumentu, so bili točni na dan 1. januarja 2013 (zakonodaja se lahko pozneje spremeni ali razveljavi). Ta dokument nikakor ne predstavlja zavezujoče razlage navedene zakonodaje, ampak je zasnovan kot referenčni dokument za enostavno uporabo.
© iS
tockp
hoto
/Dori O
Connell
3
kg304742_SL_BAT.indd 3kg304742_SL_BAT.indd 3 19/09/13 11:4019/09/13 11:40
Pravice EU žrtev trgovine z ljudmi
4
Pravice EU žrtev trgovine z ljudmi
Namen tega dokumenta je žrtve, strokovnjake in države članice seznaniti s pravicami žrtev v skladu z zakonodajo EU. Nikakor ne predstavlja zavezujoče razlage zakonodaje EU. Vse pravice je treba razlagati ob upoštevanju celotne zakonske določbe in ustrezne zakonodaje.
Poglavje 1: Pomoč in podpora
1.1 Žrtve imajo pravico do pomoči in podpore takoj, ko pristojni organi upravičeno domnevajo,
da so morda žrtev trgovine z ljudmi.
1.2 Žrtve imajo pravico do pomoči in podpore pred in med kazenskim postopkom ter ustrezno
obdobje po zaključku kazenskega postopka.
1.3 Pomoč in podpora ne bi smeli biti pogojeni s pripravljenostjo žrtve, da sodeluje v kazenski
preiskavi, pregonu ali sodni obravnavi; če žrtev v zadevni državi članici ne prebiva zakonito,
bi bilo treba brezpogojno zagotoviti pomoč in podporo vsaj v obdobju za razmislek.
1.4 Pomoč in podpora se lahko zagotovita samo takrat, ko je bila žrtev informirana o svojih
pravicah in je dala svoje soglasje.
1.5 Žrtve imajo pravico vsaj do minimalnega življenjskega standarda, primerne in varne
nastanitve ter materialne pomoči.
1.6 Žrtve imajo pravico do potrebne zdravniške oskrbe, vključno s psihološko pomočjo, sve-
tovanjem in informacijami.
1.7 Žrtve imajo pravico do storitev prevajanja in tolmačenja, kadar je to primerno.
1.8 Poskrbeti je treba za žrtve s posebnimi potrebami (zlasti potrebe v povezavi z nosečnostjo,
zdravjem, invalidnostjo, telesno ali duševno boleznijo ali žrtve, ki so utrpele resno fi zično,
spolno ali psihološko nasilje).
1.9 Žrtve imajo v skladu s svojimi potrebami pravico dostopa do zaupnih storitev za podporo žrtvam, ki so brezplačne ter v korist žrtev, in sicer pred kazenskim postopkom, med njim in ustrezno obdobje po njem. Družinski člani imajo dostop do storitev za podporo žrtvam v skladu s svojimi potrebami in obsegom škode, ki so jo utrpeli zaradi škode, povzročene žrtvi s kaznivim dejanjem.
1.10 Specializirane službe za podporo morajo zagotoviti (a) zatočišča ali drugo ustrezno začasno nastanitev za žrtve, ki potrebujejo varno zavetje zaradi neposredne grožnje sekun-darne in ponovne viktimizacije, ustrahovanja in maščevanja; (b) usmerjeno in celovito podporo
4
kg304742_SL_BAT.indd 4kg304742_SL_BAT.indd 4 19/09/13 11:4019/09/13 11:40
Pravice EU žrtev trgovine z ljudmi
5
žrtvam s posebnimi potrebami, vključno z žrtvami spolnega nasilja in žrtvami nasilja na podlagi spola, vključno s pomočjo in svetovanjem po travmatični izkušnji.
1.11 Žrtve, ki so državljani tretjih držav, je treba obvestiti o obdobju za razmislek in obdobju
za okrevanje ter jim zagotoviti informacije o možnostih pridobitve mednarodne zaščite.
1.12 Žrtve imajo pravico zaprositi za azil in biti obveščene o možnostih za pridobitev medna-
rodne zaščite ter bi morale biti zaščitene pred vrnitvijo (vrnitev v državo, kjer obstaja tveganje
smrti, mučenja ali drugega nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja).
Otroci žrtve
1.13 Prednostno se upošteva, kaj je najboljše za otroka, in to se presodi za vsak primer pose-
bej. Prevladati mora pristop, ki je prilagojen otrokom ter pri katerem se ustrezno upoštevajo starost in raven zrelosti otroka ter njegovi pogledi, potrebe in skrbi. Otrok in nosilec starševske odgovornosti ali drugi pravni zastopnik, če ga ima, sta obveščena o vseh ukrepih ali pravicah, ki so posebej usmerjene k otroku.
1.14 Otroci žrtve imajo pravico do pomoči in podpore ob upoštevanju njihovih posebnih
okoliščin. Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe, da bi zagotovile trajno rešitev, ki temelji
na posamezni oceni koristi za otroka.
1.15 Če je nosilcem starševske odgovornosti onemogočeno uveljavljanje načela največje
koristi otroka in/ali zastopanje otroka, se otroku žrtvi dodeli skrbnik ali zastopnik.
Poglavje 2: Zaščita žrtev trgovine z ljudmi
Zaščita pred kazenskim postopkom
2.1 Žrtve imajo pravico do ustrezne zaščite na podlagi ocene tveganja posameznega primera.
Ocena posameznega primera bi morala biti pravočasna, njen cilj pa bi moral biti opredeliti posebne potrebe in ugotoviti, ali in v kakšnem obsegu bi imele žrtve v kazenskem postopku dostop do posebnih ukrepov zaradi velike izpostavljenosti sekundarni in ponovni viktimizaciji, ustrahovanju in maščevanju.
2.2 Žrtev trgovine z ljudmi se ne bi smelo preganjati ali kaznovati zaradi njihove vpletenosti
v kazniva dejanja, ki so jih bile prisiljene izvesti kot neposredno posledico dejstva, da so bile
žrtve trgovine z ljudmi, v skladu z nacionalno zakonodajo.
2.3 Osebni podatki žrtve se lahko od nje zahtevajo le za posebne, jasno določene in zakonite
namene v okviru nalog pristojnega organa ter se lahko obdelujejo le za enak namen, za
katerega so bili ti podatki zbrani. Obdelava podatkov mora biti zakonita, primerna, ustrezna
in ne preobsežna (glede na namen, za katerega so bili zbrani).
2.4 Osebne podatke žrtve je treba izbrisati ali anonimizirati, ko niso več potrebni za namen,
za katerega so bili zbrani.
2.5 Žrtve imajo pravico do informacij od prvega stika s pristojnimi organi (kot so policija,
sodni organi itd.) in kolikor je le mogoče v splošno razumljivih jezikih.
2.6 Žrtve imajo pravico do informacij o naslednjem:
kg304742_SL_BAT.indd 5kg304742_SL_BAT.indd 5 19/09/13 11:4019/09/13 11:40
Pravice EU žrtev trgovine z ljudmi
6
• vrsti služb ali organizacij, na katere se lahko obrnejo za pomoč;
• vrsti pomoči, ki jo lahko dobijo;
• kje in kako lahko naznanijo kaznivo dejanje;
• postopkih, ki sledijo taki naznanitvi, ter njihovi vlogi v zvezi s takimi postopki;
• kako in pod kakšnimi pogoji lahko pridobijo zaščito;
• v kakšnem obsegu in pod kakšnimi pogoji imajo dostop do pravnih nasvetov, pravne pomoči
ali katere koli druge vrste nasvetov;
• zahtevah, ki jih morajo izpolniti, da so upravičene do odškodnine;
• vseh posebnih ureditvah, ki so jim na voljo za zaščito njihovih interesov, če stalno bivajo
v drugi državi članici;
• kako do povračila stroškov, ki so nastali kot posledica njihovega sodelovanja v kazenskem postopku.
Zaščita med kazenskim postopkom in po njem
2.7 V skladu z oceno posameznega primera, ki jo izvede pristojni organ, imajo žrtve pod
določenimi pogoji pravico do posebne obravnave zaradi preprečevanja sekundarne viktimi-
zacije, in sicer se je treba izogniti nepotrebnemu ponavljanju zaslišanj med preiskavo, sodnim
pregonom ali sodnim postopkom, vidnemu stiku med žrtvijo in storilcem, javnemu pričanju
na sodišču ter nepotrebnim vprašanjem glede zasebnega življenja žrtve.
2.8 Žrtve imajo nemudoma dostop do pravnega svetovanja in zastopanja, vključno za namen
uveljavljanja odškodnine.
2.9 Če žrtev nima zadostnih fi nančnih sredstev, je pravno svetovanje in zastopanje brezplačno.
2.10 Žrtve imajo v skladu z njihovo vlogo v ustreznem sistemu kazenskega pravosodja pravico zahtevati presojo odločitve, da se pregon ne izvede.
2.11 Žrtve imajo pravico razumeti in biti razumljene v kazenskih postopkih ter prejemati sporočila na razumljiv način, ob upoštevanju osebnih vidikov, kot je invalidnost.
2.12 Žrtve imajo pod določenimi pogoji pravico, da jih spremlja nekdo po njihovi izbiri, ki jim lahko pomaga razumeti ali biti razumljen pri prvem stiku s pristojnim organom, razen če bi bilo to v nasprotju z interesi žrtve ali postopka.
2.13 Če vložijo uradno prijavo, imajo žrtve pravico do pisnega potrdila o prijavi, do prevajalske ali potrebne jezikovne pomoči za vložitev prijave.
2.14 Žrtve morajo biti obveščene, da so upravičene do informacij o kazenskem postopku, ki je posledica prijave (odločitve, da se preiskava ustavi ali da kazenski postopek proti storilcu ne bo uveden, katere obtožbe bodo vložene proti storilcu kaznivega dejanja, čas in datum sojenja, končna sodba in stanje kazenskega postopka) brez nepotrebnega odlašanja, v skladu z željami žrtve.
2.15 Žrtve lahko zahtevajo, da jih brez nepotrebnega odlašanja obvestijo, če je storilec kaz-nivega dejanja izpuščen ali pobegne iz pripora.
2.16 V skladu z njihovo uradno vlogo v kazenskem postopku imajo žrtve pravico do brezplačnega tolmačenja med zaslišanji ali izpraševanji v kazenskem postopku pred pre-iskovalnimi in pravosodnimi organi ter za njihovo dejavno sodelovanje na sodnih obravnavah.
2.17 Ob upoštevanju njihove uradne vloge v kazenskem postopku imajo žrtve pravico do brezplačnega prevoda informacij, ki so bistvene za uveljavljanje njihovih pravic v kazenskem postopku, v jezik, ki ga razumejo, v času kazenskega postopka.
kg304742_SL_BAT.indd 6kg304742_SL_BAT.indd 6 19/09/13 11:4019/09/13 11:40
Pravice EU žrtev trgovine z ljudmi
7
2.18 Žrtve lahko za namene prevajanja uporabljajo komunikacijske tehnologije, kot so video-konferenca, telefon ali internet, razen če je fi zična navzočnost tolmača potrebna zato, da žrtev uresničuje svoje pravice ali razume postopek.
2.19 Žrtve imajo pravico prostovoljno sodelovati v programih poravnalne pravičnosti na podlagi premišljenega soglasja, ki ga lahko kadar koli prekličejo. Žrtev ima pravico do celovitih in nepristranskih informacij o postopku. Razprave, ki ne potekajo v javnosti, lahko ostanejo zaupne (razen če ni drugače dogovorjeno z žrtvijo in storilcem ali če je informacije treba objaviti zaradi prevladujočega javnega interesa, kot so grožnje ali nasilna dejanja).
2.20 Evropska odredba o zaščiti se lahko izda, kadar žrtev začasno ali stalno prebiva v drugi državi članici in je bil izdan zaščitni ukrep proti trgovcu z ljudmi, kot je prepoved vstopa v nekatere predele, kraje in območja, kjer žrtev prebiva ali jih obiskuje, ali prepoved ali ure-ditev stikov (vključno po telefonu, pošti). Evropska odredba o zaščiti se uporablja za zaščitni ukrep za žrtev v okviru kazenskega prava v eni državi članici EU, in sicer zadevno zaščito razširi na drugo državo EU, kamor se je zadevna žrtev preselila.
2.21 Države članice morajo zmanjšati morebitne težave pri sporazumevanju (na primer, če
govorijo drug jezik ali imajo motnje sluha ali govora) za žrtve, ki so priče ali so vključene
v postopek na druge načine, tako da lahko razumejo njihovo vključenost v vsako fazo
kazenskega postopka.
Otroci žrtve
2.22 Zaslišanja otrok žrtev se izvedejo brez neutemeljenih zamud. Otroci žrtve imajo pravico,
da zaslišanja po potrebi potekajo v prostorih, ki so zasnovani ali prilagojeni za ta namen.
2.23 Zaslišanja otrok žrtev bi morale opraviti iste osebe, če je to mogoče, število zaslišanj bi
moralo biti čim manjše, opraviti pa bi se morala le, če so nujno potrebna za namene kazenske
preiskave in kazenskega postopka. Žrtev lahko spremlja pravni zastopnik ali odrasla oseba
po otrokovi izbiri (če je primerno), razen če je bila v povezavi s to osebo sprejeta utemeljena
odločitev o njeni neustreznosti.
2.24 Zaslišanja otrok, ki so žrtve kaznivih dejanj, bi bilo treba opraviti brez prisotnosti javnosti
in brez neposredne prisotnosti otroka, ki je lahko sicer zaslišan z uporabo ustreznih komu-
nikacijskih sredstev (kot so video povezave itd.).
2.25 Države članice lahko preprečijo javno razširjanje vseh informacij, ki bi lahko vodile do razkritja identitete otroka žrtve.
2.26 Kadar je mogoče in v skladu z okoliščinami posameznega primera, če je žrtev otrok,
lahko države članice odložijo pregon storilcev za obdobje do polnoletnosti otroka žrtve.
kg304742_SL_BAT.indd 7kg304742_SL_BAT.indd 7 19/09/13 11:4019/09/13 11:40
Pravice EU žrtev trgovine z ljudmi
Poglavje 3: Odškodnina
3.1 Žrtve imajo pravico dostopa do obstoječih shem odškodnin za žrtve nasilnih naklepnih
kaznivih dejanj.
3.2 Države članice bi morale spodbujati ukrepe za spodbujanje storilcev, da žrtvam med kazenskim postopkom zagotovijo ustrezno odškodnino.
3.3 Žrtve so med kazenskim postopkom upravičene v razumnem roku pridobiti odločitev
o odškodnini, katere plačilo se naloži storilcu, razen če nacionalno pravo določa, da se takšna
odločitev sprejme v drugem pravnem postopku.
3.4 Žrtve imajo pravico do vračila njihove lastnine (razen če je nujno potrebna za kazenski
postopek), ki je bila izterjana ali zasežena med kazenskim postopkom, brez odlašanja.
Dostop do shem odškodnin v čezmejnih primerih
3.5 Žrtve imajo pravico v državi članici svojega običajnega prebivališča zaprositi za odškod-
nino v državi članici, v kateri je bilo kaznivo dejanje storjeno.
3.6 Žrtve imajo pravico do osnovnih informacij o možnostih, da zaprosijo za odškodnino. To
vključuje informacije in smernice o tem, kako izpolniti prošnjo, o morebitni dokazni doku-
mentaciji in o zahtevkih za dodatne informacije.
3.7 Žrtve imajo pravico, da takoj, ko je to mogoče, prejmejo informacijo o kontaktni osebi
ali službi, ki je odgovorna za obravnavo njihove prošnje za odškodnino, potrdilo o prejemu
vloge, (če je možno) navedbo časa, v katerem bo odločitev o njihovi prošnji sprejeta, in
o sprejeti odločitvi.
© iS
tockp
hoto
/Juanm
onin
o
8
kg304742_SL_BAT.indd 8kg304742_SL_BAT.indd 8 19/09/13 11:4019/09/13 11:40
Pravice EU žrtev trgovine z ljudmi
9
Poglavje 4: Pravice do integracije in pravice iz dela
4.1 Državljani EU imajo pravico, da ostanejo na ozemlju držav članic do treh mesecev pod
pogojem, da imajo veljaven potni list ali osebni dokument, ob upoštevanju omejitev in pogojev.
4.2 Državljani EU imajo pravico, da ostanejo kjer koli v EU, pod pogojem, da imajo zakonito
zaposlitev ali študirajo na priznani izobraževalni ustanovi in imajo celovito zdravstveno
zavarovanje (ali imajo dovolj denarja, da lahko zagotovijo, da oni ali njihovi družinski člani ne
postanejo breme sistema socialne varnosti države gostiteljice) ali imajo družinskega člana,
ki izpolnjuje katerega od teh pogojev.
4.3 Vsak državljan EU ima pravico do izobraževanja ter dostopa do poklicnega in nadaljnjega
usposabljanja.
4.4 Vsak državljan EU ima svobodo izbire poklica in pravico do dela v kateri koli državi članici
(ob upoštevanju nekaterih omejitev), državljani tretjih držav, ki imajo delovno dovoljenje
na ozemlju držav članic, pa imajo pravico do enakih delovnih pogojev kot državljani Unije.
4.5 Vsak delavec ima pravico do poštenih in pravičnih delovnih pogojev, ki spoštujejo njegovo
zdravje, varnost in dostojanstvo, ter omejenega delovnega časa, dnevnega in tedenskega
počitka ter plačanega letnega dopusta.
Državljani tretjih držav
4.6 Države članice bi morale določiti pravila, v skladu s katerimi imajo žrtve, ki so državljani
tretjih držav in imajo dovoljenje za prebivanje, dostop do trga dela, poklicnega usposabljanja
in izobraževanja v času trajanja veljavnosti dovoljenja za prebivanje.
4.7 Žrtve, ki so državljani tretjih držav, morajo imeti dostop do obstoječih programov ali shem,
katerih cilj je vrnitev v normalno življenje, vključno s tečaji, ki se po potrebi organizirajo za
izboljšanje njihovih poklicnih spretnosti ali pripravo na vrnitev v državo izvora.
4.8 Žrtve, ki so državljani tretjih držav, imajo pravico do enakega obravnavanja kot državljani države članice, v kateri prebivajo, glede delovnih pogojev, vključno s plačo in odpovedjo ter zdravjem in varnostjo na delovnem mestu, svobodo združevanja, izobraževanjem in poklic-nim usposabljanjem, priznavanjem diplom, spričeval in drugih poklicnih kvalifi kacij v skladu z ustreznimi nacionalnimi postopki, področji socialne varnosti, davčnimi ugodnostmi, dosto-pom do blaga in storitev ter dobavo blaga in opravljanjem storitev, ki so na voljo javnosti, vključno s postopki za pridobitev nastanitve v skladu z nacionalno zakonodajo.
4.9 Žrtve, ki so nezakonito prebivajoči državljani tretjih držav, imajo pravico do pritožbe zoper
svojega delodajalca, in sicer neposredno ali prek tretjih strani, kot so sindikati ali združenja.
4.10 Žrtve, ki so nezakonito prebivajoči državljani tretjih držav, imajo pravico od svojega
delodajalca zahtevati neporavnana plačila (plače), tudi če se je žrtev vrnila v državo izvora.
O njihovih pravicah bi jih bilo treba sistematično in nepristransko informirati pred izvršitvijo
vsake odločitve o vrnitvi.
4.11 Stopnja nadomestila bi morala biti najmanj v višini plače, določene z zakoni o minimalni
plači, kolektivnimi pogodbami ali v skladu z ustaljeno prakso v ustreznih poklicnih panogah,
razen če stranke dokažejo nasprotno.
4.12 Žrtev, ki je nezakonito prebivajoči državljan tretje države, lahko vloži zahtevek ali
v danem primeru uveljavi sodbo zoper delodajalca za vsa neporavnana plačila.
kg304742_SL_BAT.indd 9kg304742_SL_BAT.indd 9 19/09/13 11:4019/09/13 11:40
Pravice EU žrtev trgovine z ljudmi
10
Otroci žrtve
4.13 Otroci žrtve, ki so državljani tretjih držav, imajo pravico dostopa do izobraževalnega
sistema pod enakimi pogoji kot domači otroci v razumnem roku.
Poglavje 5: Obdobje za razmislek in dovoljenje za prebivanje za žrtve, ki so državljani tretjih držav
Obdobje za razmislek
5.1 Državljani tretjih držav, ki so žrtve trgovine z ljudmi, imajo pravico do obdobja za razmislek.
Namen tega je, da se jim omogoči okrevanje in osvoboditev izpod vpliva storilcev, tako da
se lahko zavestno odločijo, ali bodo sodelovali s policijo in pravosodnimi organi.
5.2 Žrtev v obdobju za razmislek ni mogoče izgnati iz države.
5.3 Obdobje za razmislek se lahko zaključi, če žrtev obnovi stik s storilcem ali zaradi razlogov,
povezanih z javnim redom in varovanjem nacionalne varnosti.
5.4 Žrtve imajo pravico vsaj do nujne zdravniške oskrbe in posebnih storitev, vključno s psi-
hološkimi storitvami za najbolj ranljive med obdobjem za razmislek.
Dovoljenje za prebivanje
5.5 Po koncu obdobja za razmislek državljana tretje države ima žrtev pravico, da se jo
obravnava za dovoljenje za prebivanje na podlagi tega, ali:
• je njena prisotnost potrebna za preiskovalni ali sodni postopek;
• je pokazala jasen namen sodelovanja;
• je prekinila vse stike z ljudmi ali osebo, ki je odgovorna za trgovino z njo/njim;
• ne bi predstavljala nevarnosti za javni red ali javno varnost.
Dovoljenje mora veljati vsaj šest mesecev in se lahko podaljša na podlagi enakih pogojev.
5.6 Po izdaji dovoljenja za prebivanje ima žrtev, ki nima zadostnih sredstev, še naprej pravico,
da se ji odobri vsaj življenjski standard, ki zagotavlja zadostna sredstva za preživljanje, dostop
do nujne zdravniške oskrbe ter, kjer je to primerno, storitve prevajanja in tolmačenja. Posebno
skrb bi bilo treba zagotoviti za potrebe najbolj ranljivih, vključno s psihološkimi storitvami.
Prav tako je treba v skladu z nacionalno zakonodajo upoštevati potrebe glede varnosti in
zaščite. Podpora lahko vključuje brezplačno pravno pomoč v skladu z nacionalno zakonodajo.
5.7 Dovoljenje za prebivanje se lahko odvzame, če žrtev obnovi stik z ljudmi ali osebami, ki so
odgovorne za trgovino z njo, če je sodelovanje žrtve lažno ali je pritožba lažna ali nepravilna,
bi lahko pomenila tveganje za javni red in varovanje nacionalne varnosti, preneha sodelovati
ali če se organi odločijo prekiniti postopek.
kg304742_SL_BAT.indd 10kg304742_SL_BAT.indd 10 19/09/13 11:4019/09/13 11:40
Pravice EU žrtev trgovine z ljudmi
11
Rezidenti za daljši čas
5.8 Žrtev, ki je državljan tretje države in je zakonito prebivala v državi članici najmanj pet
let, ima pravico do statusa rezidenta za daljši čas. To je odvisno od tega, ali ima žrtev dovolj
sredstev za lastno vzdrževanje in vzdrževanje družinskih članov, ne da bi za to potrebovala
socialno ali zdravstveno zavarovanje.
Poglavje 6: Vrnitev
6.1 Če se žrtvi, ki je državljan tretje države, ne dovoli ostati v EU in se torej mora vrniti
v državo izvora, se žrtvi običajno odobri obdobje za prostovoljni odhod, in sicer od sedem
do trideset dni.
6.2 To obdobje se lahko podaljša zaradi upoštevanja posebnih okoliščin, kot so družina,
socialne vezi ali otroci, ki obiskujejo šolo, in dolžina bivanja.
6.3 Žrtvam trgovine z ljudmi, ki jim je bilo izdano dovoljenje za prebivanje ter sodelujejo
s policijo in pravosodnimi organi, ni mogoče prepovedati vstopa na ozemlje države članice
za določeno obdobje, če spoštujejo obveznost vrnitve, pod pogojem, da ne predstavljajo
nevarnosti za javni red ali javno varnost.
6.4 Žrtev ima vedno možnost pritožbe pri organu in pridobitve pravnega svetovanja, pravnega
zastopanja in tolmačenja (če je potrebno).
6.5 Odstranitev je treba odložiti, če bi bilo kršeno načelo nevračanja. Prav tako se lahko
odloži zaradi drugih razlogov, ob upoštevanju posebnih okoliščin posameznega primera, zlasti
fi zičnega ali duševnega stanja žrtve, ali tehničnih razlogov, kot je pomanjkanje prevoznih
zmogljivosti ali pomanjkanje identifi kacijskih podatkov žrtve.
6.6 Države, ki so z Evropsko unijo podpisale sporazum o ponovnem sprejemu, so obvezane
samodejno ponovno sprejeti svoje državljane, njihove (neporočene) otroke in njihove zakonce
ali tiste, ki imajo ali so imeli veljaven vizum ali dovoljenje za prebivanje.
Otroci žrtve
6.7 Otrok žrtev, ki je državljan tretje države, brez spremstva starša ali skrbnika se lahko vrne
le potem, ko je bila upoštevana največja korist otroka in se država članica prepriča, da se bo
otrok vrnil k družini, izbranemu skrbniku ali ustreznim sprejemnim centrom.
kg304742_SL_BAT.indd 11kg304742_SL_BAT.indd 11 19/09/13 11:4019/09/13 11:40
Pravice EU žrtev trgovine z ljudmi
12
Referenčni dokumenti
Poglavje 1: Pomoč in podpora1.1 Direktiva 2011/36/EU, člen 11, odstavek 2:2. Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe, s katerimi zago-
tovijo, da sta osebi zagotovljeni pomoč in podpora takoj,
ko pristojni organi utemeljeno sumijo, da je bilo zoper njo
storjeno katero koli izmed kaznivih dejanj iz členov 2 in 3.
1.2 Direktiva 2011/36/EU, člen 11, odstavek 1:1. Države članice z ustreznimi ukrepi poskrbijo, da sta žrtvam
zagotovljena pomoč in podpora pred in med kazenskim
postopkom ter ustrezno obdobje po zaključku kazenskega
postopka, da se jim omogoči uveljavljanje pravic iz Okvir-
nega sklepa 2001/220/PNZ ter iz te direktive.
1.3. Direktiva 2011/36/EU, člen 11, odstavek 3:3. Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe, s katerimi zago-
tovijo, da pomoč in podpora žrtvi nista pogojeni s pripravlje-
nostjo žrtve, da sodeluje v kazenski preiskavi, pri pregonu
ali sojenju, pri tem pa ne posegajo v Direktivo 2004/81/ES
ali podobne nacionalne predpise.
Direktiva 2011/36/EU, uvodna izjava 18:18. Če žrtev v zadevni državi članici ne prebiva zakonito, bi
bilo treba brezpogojno zagotoviti pomoč in podporo, vsaj
v obdobju za razmislek. Če žrtev po zaključku postopka
identifi kacije ali poteku obdobja za razmislek ni spoznana
za upravičeno do dovoljenja za prebivanje ali sicer nima
pravice do zakonitega prebivanja v državi članici ali če je
žrtev zapustila ozemlje te države članice, ji zadevna država
članica ni dolžna še naprej zagotavljati pomoči in podpore
na podlagi te direktive.
Direktiva 2004/81/ES, člen 1:Namen te direktive je opredeliti pogoje za izdajo dovoljenj za
prebivanje z omejenim rokom veljavnosti, povezanim s tra-
janjem ustreznih nacionalnih postopkov, državljanom tretjih
držav, ki sodelujejo v boju proti nedovoljeni trgovini z ljudmi
ali proti dejanjem omogočanja nezakonitega priseljevanja.
Direktiva 2004/81/EC, člen 6, odstavek 2:2. Med rokom za premislek in med čakanjem na sklep
pristojnih organov imajo zadevni državljani tretjih držav
dostop do oskrbe iz člena 7, odredbe o njihovem izgonu pa
ni mogoče izvršiti.
Direktiva 2004/81/ES, člen 7:1. Države članice zagotovijo, da se zadevnim državljanom
tretjih držav brez ustreznih sredstev nudi življenjski standard,
ki jim lahko zagotovi preživljanje in dostop do nujne zdra-
vniške oskrbe. Skrbijo za posebne potrebe najbolj ranljivih,
pri čemer po potrebi in če je tako predpisano z nacionalno
zakonodajo, vključijo psihološko pomoč.
2. Države članice ob uporabi te direktive ustrezno upoštevajo
potrebo po varnosti in zaščiti zadevnih državljanov tretjih
držav, skladno z nacionalno zakonodajo.
3. Države članice zadevnim državljanom tretjih držav po
potrebi nudijo storitve prevajanja in tolmačenja.
4. Države članice lahko zadevnim državljanom tretjih držav
nudijo brezplačno pravno pomoč, če ta obstaja, in pod pogoji
nacionalne zakonodaje.
Direktiva 2004/81/ES, člen 9:1. Države članice zagotovijo, da se imetnikom dovoljenja za
bivanje brez zadostnih sredstev omogoči vsaj takšna oskrba,
kot je določena v členu 7.
2. Države članice nudijo nujno zdravniško ali drugo oskrbo
zadevnim državljanom tretjih držav brez zadostnih sredstev
in s posebnimi potrebami, kakršne so nosečnice, invalidi ali
žrtve spolnega in drugega nasilja in, če imajo države članice
možnost iz člena 3(3), mladoletniki.
1.4–7 Direktiva 2011/36/EU, člen 11, odstavek 5:5. Ukrepi pomoči in podpore iz odstavkov 1 in 2 se izvajajo
na podlagi soglasja in seznanjenosti ter vključujejo najmanj
življenjske standarde, ki žrtvam lahko zagotovijo preži-
vljanje, in sicer z ukrepi, kot so zagotavljanje ustrezne in
varne namestitve ter materialna pomoč, potrebno zdravljenje,
med drugim psihološka pomoč, svetovanje in obveščanje ter
po potrebi prevajalske storitve in tolmačenje.
1.8 Direktiva 2011/36/EU, člen 11, odstavek 7:7. Države članice poskrbijo za žrtve s posebnimi potrebami,
kadar so te potrebe zlasti posledica nosečnosti, njihovega
zdravstvenega stanja, invalidnosti, duševnih ali psiholoških
motenj ali hujših oblik psihološkega, telesnega ali spolnega
nasilja, ki so ga utrpele.
12
kg304742_SL_BAT.indd 12kg304742_SL_BAT.indd 12 19/09/13 11:4019/09/13 11:40
13
Pravice EU žrtev trgovine z ljudmi
1.9 Direktiva 2012/29/EU, člen 8, odstavka 1 in 2:1. Države članice zagotovijo, da imajo žrtve v skladu s svojimi potrebami dostop do zaupnih storitev za podporo žrtvam, ki so brezplačne in ki delujejo v korist žrtev, in sicer pred postopkom, med njim in ustrezno obdobje po njem. Družinski člani imajo dostop do storitev za podporo žrtvam v skladu s svojimi potre-bami in obsegom škode, povzročene žrtvi s kaznivim dejanjem.
2. Države članice spodbujajo pristojne organe, ki so prejeli pri-javo kaznivega dejanja, ali drugega zadevnega subjekta k napo-titvi žrtev k storitvam za podporo žrtvam.
1.10 Direktiva 2012/29/EU, člen 8, odstavek 3:3. Države članice sprejmejo ukrepe za vzpostavitev brezplačnih in zaupnih specialističnih storitev za podporo poleg splošnih storitev za podporo žrtvam ali kot sestavni del slednjih, ali da omogočijo organizacijam za podporo žrtvam, da se obrnejo na obstoječe specializirane subjekte, ki nudijo tovrstno specialistično podporo. Žrtve imajo v skladu s svojimi posebnimi potrebami dostop do takšnih storitev, njihovi družinski člani pa imajo dostop v skladu z njihovimi posebnimi potrebami in obsegom škode, povzročene žrtvi s kaznivim dejanjem.
Direktiva 2012/29/EU, člen 9:1. V okviru storitev za podporo žrtvam iz člena 8(1) se zago-tavljajo vsaj:(a) informacije, nasveti in podpora, ki so relevantni za pra-
vice žrtev, vključno z načini dostopa do nacionalnih shem odškodnin za poškodbe zaradi kaznivih dejanj, ter njihovo vlogo v kazenskem postopku, vključno s pripravo na udeležbo na sojenju;
(b) informacije o kakršnih koli zadevnih delujočih specialis-tičnih storitvah za podporo ali neposredna napotitev nanje;
(c) čustvena in psihološka, če je slednja na voljo, podpora;(d) nasveti o fi nančnih in praktičnih vprašanjih, ki izvirajo iz
kaznivega dejanja;(e) nasveti o grožnji sekundarne in ponovne viktimizacije,
ustrahovanja in maščevanja ter o tem, kako ta dejanja pre-prečiti, razen če se ti nasveti drugače zagotavljajo v okviru drugih javnih ali zasebnih storitev.
2. Države članice spodbujajo, naj se v okviru storitev za podporo žrtvam posebna pozornost nameni posebnim potrebam žrtev, ki so utrpele znatno škodo zaradi resnosti kaznivega dejanja.
3. V okviru specialističnih storitev za podporo iz člena 8(3) se vzpostavljajo in zagotavljajo – razen če je drugače zagotovljeno z drugimi javnimi ali zasebnimi storitvami – vsaj: (a) zatočišča ali druga ustrezna začasna nastanitev za žrtve,
ki potrebujejo varno zavetje zaradi neposredne grožnje sekundarne in ponovne viktimizacije, ustrahovanja in maščevanja;
(b) usmerjena in celovita podpora žrtvam s posebnimi potre-bami, kot so žrtve spolnega nasilja, žrtve nasilja na podlagi spola in žrtve nasilja v odnosih z bližnjimi, vključno s pomočjo po travmatični izkušnji in svetovanjem.
1.11 Direktiva 2011/36/EU, člen 11, odstavek 6:6. V okviru seznanitve iz odstavka 5 se po potrebi zagotovijo
informacije o roku za premislek in obdobju za okrevanje
v skladu z Direktivo 2004/81/ES ter informacije o možnosti
priznanja mednarodne zaščite v skladu z Direktivo Sveta
2004/83/ES z dne 29. aprila 2004 o minimalnih standardih
glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih
držav ali osebe brez državljanstva, da se jim prizna status
begunca ali osebe, ki iz drugih razlogov potrebuje medna-
rodno zaščito, in o vsebini te zaščite (1) in Direktivo Sveta
2005/85/ES z dne 1. decembra 2005 o minimalnih standar-
dih glede postopkov za priznanje ali odvzem statusa begunca
v državah članicah (2) ali na podlagi drugih mednarodnih
instrumentov ali drugih podobnih nacionalnih predpisov.
1.12 Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 18:Ob upoštevanju pravil Ženevske konvencije z dne
28. julija 1951 in Protokola z dne 31. januarja 1967 o statusu
beguncev in v skladu s Pogodbo o Evropski uniji in Pogodbo
o delovanju Evropske unije (v nadaljevanju „Pogodbi“) je
priznana pravica do azila.
Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 19:1. Kolektivni izgoni so prepovedani.
2. Nihče se ne sme odstraniti, izgnati ali izročiti državi, v
kateri obstaja zanj resna nevarnost, da bo podvržen smrtni
kazni, mučenju ali drugemu nečloveškemu ali ponižujočemu
ravnanju ali kaznovanju.
Direktiva 2011/95/EU, člen 2, 2(d):(d)„begunec“ pomeni državljana tretje države, ki se zaradi utemeljenega strahu pred preganjanjem zaradi rasne, verske, nacionalne pripadnosti, političnega prepričanja ali pripadnosti določeni družbeni skupini nahaja izven države, katere drža-vljan je, in ne more ali zaradi tega strahu noče izkoristiti zaščite te države, ali osebo brez državljanstva, ki se nahaja izven države prejšnjega običajnega prebivališča zaradi enakih razlogov, kot so navedeni zgoraj, in se ne more ali zaradi tega strahu noče vrniti vanjo, in za katera se ne uporablja člen 12.
Direktiva 2004/83/EU, člen 21:1. Države članice spoštujejo načelo nevračanja skladno s svo-
jimi mednarodnimi obveznostmi.
2. Kadar jim tega ne prepovedujejo mednarodne obveznosti
iz odstavka 1, lahko države članice begunca vrnejo ne glede
na to, ali so mu tak status formalno priznale ali ne, če:
(a) obstajajo utemeljeni razlogi, da se ga obravnava kot nevar-
nega za varnost države članice, v kateri se nahaja; ali
(b) po pravnomočni obsodbi za izredno težko kaznivo dejanje
predstavlja nevarnost za skupnost te države članice.
3. Države članice lahko prekličejo, odpravijo ali zavrnejo
podaljšanje dovoljenja za prebivanje beguncu, za katerega
se uporablja odstavek 2.
kg304742_SL_BAT.indd 13kg304742_SL_BAT.indd 13 19/09/13 11:4019/09/13 11:40
Pravice EU žrtev trgovine z ljudmi
14
Otroci žrtve
1.13 Direktiva 2011/36/EU, člen 13, odstavka 1 in 2:1. Otrokom, ki so žrtve trgovine z ljudmi, se zagotovijo
pomoč, podpora in zaščita. Pri uporabi te direktive je korist
otroka primarna skrb.
2. Države članice zagotovijo, da se žrtev trgovine z ljudmi,
katere starost je negotova in za katero se domneva, da je
otrok, šteje za otroka in ima zato takojšen dostop do pomoči,
podpore in zaščite v skladu s členoma 14 in 15.
Direktiva 2012/29/EU, člen 1, odstavka 1 in 2:1. Namen te direktive je zagotoviti, da se žrtvam kaznivih dejanj zagotovijo ustrezne informacije, podpora in zaščita ter sodelovanje v kazenskem postopku.
Države članice zagotovijo, da se žrtve spoznajo za žrtve in se obravnavajo spoštljivo, uvidevno, po meri, strokovno in nediskri-minatorno v vseh stikih v okviru storitev za pomoč žrtvam ali storitev poravnalne pravičnosti ali v stikih z vsemi pristoj-nimi organi, ki delujejo v okviru kazenskega postopka. Pravice, določene s to direktivo, se za žrtve uporabljajo nediskrimina-torno, tudi kar zadeva njihov status bivanja.
2. Države članice zagotovijo, da se pri uporabi te direktive v primerih, ko je žrtev otrok, prednostno upošteva, kaj je najboljše za otroke, kar pa se presodi za vsak primer posebej. Prevladati mora pristop, ki je prilagojen otrokom ter pri katerem se ustrezno upoštevajo starost in raven zrelosti otroka ter njegovi pogledi,
potrebe in skrbi. Otrok in nosilec starševske odgovornosti ali drugi pravni zastopnik, če ga ima, sta obveščena o vseh ukrepih ali pravicah, ki so posebej usmerjene k otroku.
1.14 Direktiva 2011/36/EU, člen 14, odstavek 1:1. Države članice z ustreznimi ukrepi zagotovijo, da se
posebni kratkoročni in dolgoročni ukrepi za zaščito, pomoč
in podporo otrokom, ki so žrtve trgovine z ljudmi, pri nji-
hovem fi zičnem in psihosocialnem okrevanju sprejmejo
na podlagi ocene posebnih okoliščin vsakega posameznega
otroka, ki je žrtev, ob upoštevanju otrokovih pogledov, potreb
in skrbi, da bi se za otroka našla trajna rešitev.
Direktiva 2011/36/EU, člen 16, odstavka 1 in 2:1. Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe, s katerimi
zagotovijo, da pri posebnih ukrepih pomoči in podpore za
otroke, ki so žrtve trgovine z ljudmi, v skladu s členom 14(1)
ustrezno upoštevajo osebne in posebne razmere otroka, ki je
žrtev in je brez spremstva.
2. Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe, da bi našle
trajno rešitev, ki temelji na posamezni oceni koristi za otroka.
1.15 Direktiva 2011/36/EU, člen 14, odstavek 2:2. Države članice dodelijo otroku, ki je žrtev trgovine
z ljudmi, skrbnika ali zastopnika od trenutka, ko organi
otroka odkrijejo, če se nosilcem starševske odgovornosti
zaradi navzkrižja interesov med njimi in žrtvijo po nacio-
nalnem pravu prepreči uveljavljanje načela največje koristi
otroka in/ali zastopanje otroka.
kg304742_SL_BAT.indd 14kg304742_SL_BAT.indd 14 19/09/13 11:4019/09/13 11:40
15
Pravice EU žrtev trgovine z ljudmi
Poglavje 2: Zaščita žrtev trgovine z ljudmiZaščita pred kazenskim postopkom
2.1 Direktiva 2011/36/EU, člen 12, odstavek 3:3. Države članice zagotovijo, da so žrtve trgovine z ljudmi
deležne ustrezne zaščite na podlagi ocene tveganja posa-
meznega primera, med drugim z dostopom do programov
za zaščito prič ali do drugih podobnih programov, če je to
potrebno, in v skladu z razlogi, ki jih opredeljuje nacionalno
pravo ali postopki.
Direktiva 2012/29/EU, člen 22:1. Države članice zagotovijo, da se žrtve v skladu z nacionalnimi postopki pravočasno in individualno ocenijo, da bi ugotovili posebne potrebe po zaščiti in določili, ali in v kolikšni meri bi žrtve zaradi njihove velike izpostavljenosti sekundarni in ponovni viktimizaciji, ustrahovanju in maščevanju v okviru kazenskega postopka lahko uveljavljale posebne ukrepe iz členov 23 in 24.
2. Pri individualni oceni se upoštevajo zlasti: (a) osebne značilnosti žrtve;
(b) vrsta ali narava kaznivega dejanja ter (c) okoliščine kaznivega dejanja.
3. V okviru individualne ocene se posebna pozornost nameni žrtvam, ki so utrpele znatno škodo zaradi resnosti kaznivega dejanja; žrtvam kaznivega dejanja, zagrešenega zaradi pred-sodkov ali diskriminacije, ki se lahko zlasti nanaša na osebne značilnosti žrtve; žrtvam, ki so zaradi odnosa s storilcem in odvisnosti od njega posebej ranljive. V zvezi s tem se ustrezno upoštevajo žrtve terorizma, organiziranega kriminala, trgovine z ljudmi, nasilja na podlagi spola, nasilja v odnosu z bližnjimi, spolnega nasilja, izkoriščanja ali zločinov iz sovraštva ter žrtve, ki so invalidi.
4. Za namene te direktive se šteje, da imajo otroci žrtve posebne potrebe po zaščiti, ker so izpostavljeni sekundarni in ponovni viktimizaciji, ustrahovanju in maščevanju. Da bi določili, ali in v kolikšni meri bi lahko uveljavljali posebne ukrepe iz členov 23 in 24, se otroke žrtve individualno oceni, kot je določeno v odstavku 1 tega člena.
© iS
tockp
hoto
/Arn
e U
ebel
15
kg304742_SL_BAT.indd 15kg304742_SL_BAT.indd 15 19/09/13 11:4019/09/13 11:40
Pravice EU žrtev trgovine z ljudmi
16
5. Obseg individualne ocene se lahko prilagodi glede na resnost kaznivega dejanja ter stopnjo očitne škode, ki jo je utrpela žrtev.
6. Individualne ocene se izvede v tesnem sodelovanju z žrtvami in upošteva njihove želje, vključno s tem, če ne želijo uveljavljati posebnih ukrepov iz členov 23 in 24.
7. Če se elementi, ki so podlaga za individualno oceno bistveno spremenijo, države članice zagotovijo, da se jo med potekom kazenskega postopka posodablja.
Evropsko sodišče za človekove pravice, zadeva Rantsev proti Cipru in Rusiji (vloga št. 25965/04)286. Kot pri členih 2 in 3 Konvencije lahko člen 4 v določe-
nih primerih zahteva, da država sprejme operativne ukrepe
za zaščito žrtev ali potencialnih žrtev trgovine z ljudmi (glej,
smiselno, Osman, navedeno zgoraj, § 115; in Mahmut Kaya proti Turčiji, št. 22535/93, § 115, ECHR 2000-III). Da
v okoliščinah posameznega primera nastane pozitivna obvez-
nost sprejetja operativnih ukrepov, mora biti dokazano, da
so državni organi poznali ali bi morali poznati okoliščine,
ki pomenijo razumen sum, da je bil določen posameznik
v dejanski in neposredni nevarnosti, da postane žrtev trgo-
vine z ljudmi ali izkoriščanja v smislu člena 3(a) Palermskega
protokola in člena 4(a) Konvencije o ukrepanju proti trgo-
vini z ljudmi. V primeru pritrdilnega odgovora bo prišlo do
kršitve člena 4 Konvencije, če pristojni organi ne sprejmejo
ustreznih ukrepov v okviru svojih pristojnosti, da posamez-
nika umaknejo iz zadevnega položaja ali tveganja (glej, smi-
selno, Osman, navedeno zgoraj, §§116 do 117; in Mahmut
Kaya, navedeno zgoraj, §§ 115 do 116).
2.2 Direktiva 2011/36/EU, člen 8:Države članice v skladu s temeljnimi načeli svojih pravnih
sistemov sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da
imajo pristojni nacionalni organi pravico, da žrtev trgovine
z ljudmi ne preganjajo ali kaznujejo zaradi njihove vpletenosti
v kriminalne dejavnosti, ki so jih bile prisiljene izvesti kot
neposredno posledico zaradi dejstva, da so bile žrtve katerega
koli od dejanj iz člena 2.
Direktiva 2011/36/EU, uvodna izjava 14:14. Žrtve trgovine z ljudmi bi bilo treba v skladu s temeljnimi
načeli pravnih sistemov zadevnih držav članic zaščititi pred
pregonom ali kaznovanjem za kriminalne dejavnosti, kot
so uporaba ponarejenih dokumentov, ali kazniva dejanja,
določena v zakonodaji na področju prostitucije ali pri-
seljevanja, ki so jih bile prisiljene storiti kot neposredno
posledico dejstva, da so bile žrtve trgovine z ljudmi. Cilj
take zaščite je varovanje človekovih pravic žrtev, izogibanje
nadaljnji viktimizaciji in spodbujanje žrtev, da v kazenskem
postopku pričajo proti storilcem. To varovanje ne sme
izključevati pregona ali kaznovanja za kazniva dejanja, ki
jih je oseba storila prostovoljno ali je v njih sodelovala.
2.3 Okvirni sklep Sveta 2008/977/PNZ, člen 3, odstavek 1:1. Pristojni organi lahko osebne podatke zbirajo le za
posebne, jasno določene in zakonite namene v okviru svojih
nalog, in jih lahko obdelujejo le za namen, za katerega so
bili ti osebni podatki zbrani. Obdelava podatkov je zakonita
in primerna, ustrezna in ne preobsežna v zvezi z nameni, za
katere so bili zbrani.
2.4 Okvirni sklep Sveta 2008/977/PNZ, člen 4, odstavek 2:2. Osebni podatki se izbrišejo ali anonimizirajo, ko niso
več potrebni za namene, za katere so bili zakonito zbrani
ali za katere se zakonito nadalje obdelujejo. Ta določba se
ne nanaša na arhiviranje navedenih podatkov v posebnem
nizu podatkov za ustrezno obdobje v skladu z nacionalno
zakonodajo.
2.5 Okvirni sklep Sveta 2001/220/PNZ, člen 4, odstavek 1:1. Vsaka država članica zagotovi, da imajo žrtve od svojega
prvega stika z organi pregona predvsem dostop z vsemi
sredstvi, ki jih država članica šteje za primerne in kolikor
je le mogoče v splošno razumljivih jezikih, do informacij,
pomembnih za zaščito njihovih interesov.
2.6 Okvirni sklep Sveta 2001/220/PNZ, člen 4, odstavek 1:1. (a) vrsta služb ali organizacij, na katere se lahko obrnejo
po pomoč;
(b) vrsta pomoči, ki jo lahko dobijo;
(c) kje in kako lahko naznanijo kaznivo dejanje;
(d) postopki, ki sledijo taki naznanitvi, ter njihova vloga
v zvezi s takimi postopki;
(e) kako in pod kakšnimi pogoji lahko pridobijo zaščito;
(f) v kakšnem obsegu in pod kakšnimi pogoji imajo
dostop do:
(i) pravnih nasvetov ali
(ii) pravne pomoči, ali
(iii) druge vrste nasvetov, če so v primerih iz točke (i)
in (ii) upravičeni do prejema;
(g) zahteve, ki so jim postavljene, da so upravičeni do
odškodnine;
(h) če stalno bivajo v drugi državi, vse posebne ureditve,
ki so jim na voljo za zaščito njihovih interesov.
Direktiva 2012/29/EU, člen 4, odstavek 1: 1. Države članice zagotovijo, da se žrtvam brez nepotrebnega odlašanja od prvega stika s pristojnim organom z namenom dostopa do pravic, določenih v tej direktivi, zagotovijo naslednje informacije:(a) o vrsti pomoči, ki jo lahko dobijo, in od koga, vključno,
kadar je primerno, z osnovnimi informacijami o dostopu do zdravstvene pomoči, morebitne specialistične pomoči, vključno s psihološko pomočjo, in nadomestni namestitvi;
(b) o postopkih glede prijave v zvezi s kaznivim dejanjem in njihovi vlogi v zvezi s temi postopki;
kg304742_SL_BAT.indd 16kg304742_SL_BAT.indd 16 19/09/13 11:4019/09/13 11:40
17
Pravice EU žrtev trgovine z ljudmi
(c) o tem, kako in pod kakšnimi pogoji lahko pridobijo zaščito, vključno z zaščitnimi ukrepi;
(d) o tem, kako in pod kakšnimi pogoji imajo lahko dostop do pravnega svetovanja, pravne pomoči in katerih koli drugih nasvetov;
(e) o tem, kako in pod kakšnimi pogoji lahko prejmejo odškodnino;
(f) o tem, kako in pod kakšnimi pogoji so upravičene do tol-mačenja in prevajanja;
(g) če imajo prebivališče v državi članici, ki ni država članica, v kateri je bilo storjeno kaznivo dejanje, o vseh posebnih ukrepih, postopkih ali ureditvah, ki so na voljo za zaščito njihovih interesov v državi članici, kjer pride do prvega stika s pristojnim organom;
(h) o postopkih za vložitev pritožb, ki so na voljo, kadar pristojni organi ne spoštujejo njihovih pravic v okviru kazenskega postopka;
(i) o kontaktnih podatkih osebe, s katero lahko komunicirajo o svoji zadevi;
(j) o storitvah poravnalne pravičnosti, ki so na voljo;(k) o tem, kako in pod katerimi pogoji se jim lahko povrnejo
stroški, ki so jih imeli zaradi sodelovanja v kazenskem postopku.
Zaščita med kazenskim postopkom in po njem
2.7 Direktiva 2011/36/EU, člen 12, odstavek 4:4. Brez poseganja v pravice do obrambe države članice zago-
tovijo, da imajo žrtve trgovine z ljudmi na podlagi individu-
alne ocene osebnih okoliščin, ki jo opravijo pristojni organi,
pravico do posebne obravnave, namenjene preprečevanju
sekundarne viktimizacije, pri čemer se je treba v največji
možni meri v skladu z razlogi, ki jih opredeljuje nacionalno
pravo, in pravili sodne diskrecije, sodno prakso ali smerni-
cami sodišč izogibati naslednjemu:
(a) nepotrebnemu ponavljanju zaslišanj med preiskavo, pre-
gonom in sojenjem;
(b) vizualnemu stiku med žrtvijo in obdolžencem, tudi med
dokaznim postopkom, tj. med zaslišanjem in navzkrižnim
zaslišanjem, z ustreznimi sredstvi, vključno z uporabo
ustreznih komunikacijskih tehnologij;
(c) pričanju na javni obravnavi; ter
(d) nepotrebnemu zasliševanju glede zasebnega življenja.
2.8 Direktiva 2011/36/EU, člen 12, odstavek 2:2. Države članice zagotovijo, da imajo žrtve trgovine z ljudmi
nemudoma dostop do pravnega svetovanja in, v skladu
z vlogo žrtve v zadevnem pravosodnem sistemu, do pravnega
zastopanja, vključno za namen uveljavljanja odškodnine.
2.9 Direktiva 2011/36/EU, člen 12, odstavek 2:2. Pravno svetovanje in pravno zastopanje je brezplačno, ko
žrtev nima zadostnih fi nančnih sredstev.
Direktiva 2012/29/EU, člen 13:Države članice zagotovijo, da imajo žrtve dostop do pravne pomoči, kadar imajo status stranke v kazenskem postopku. Pogoji ali postopkovna pravila za dostop žrtev do pravne pomoči se določijo z nacionalnim pravom.
2.10 Direktiva 2012/29/EU, člen 11, odstavki 1, 2 in 3:1. Države članice zagotovijo, da imajo žrtve v skladu z nji-hovo vlogo v ustreznem sistemu kazenskega pravosodja pravico zahtevati presojo odločitve, da se ne izvede pregon. Postopkovna pravila za tako presojo se določijo z nacionalnim pravom.
2. Če se v skladu z nacionalnim pravom vloga žrtve v ustreznem sistemu kazenskega pravosodja določi šele po sprejetju odločitve o pregonu storilca, države članice zagotovijo, da imajo vsaj žrtve hudih kaznivih dejanj pravico zahtevati presojo odločitve, da se ne izvede pregon. Postopkovna pravila za tako presojo se določijo z nacionalnim pravom.
3. Države članice zagotovijo, da se žrtve brez nepotrebnega odlašanja uradno obvestijo o pravici, da prejmejo zadostne informacije, da bi se lahko odločile, ali naj zahtevajo presojo posamezne odločitve, da se pregon ne izvede, in da te informa-cije, če zanje zaprosijo, tudi prejmejo.
2.11 Direktiva 2012/29/EU, člen 3, odstavka 1 in 2:1. Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe za pomoč žrtvam, da razumejo in da se jih lahko razume od prvega stika dalje in med vsemi nadaljnjimi potrebnimi stiki, ki jih imajo s pristoj-nim organom v okviru kazenskega postopka, tudi kadar naveden organ zagotavlja informacije.
2. Države članice zagotovijo, da komunikacija z žrtvami poteka v enostavnem in dostopnem jeziku, in sicer ustno ali pisno. Pri takšni komunikaciji se upoštevajo osebne značilnosti žrtve, vključno z morebitno invalidnostjo, ki bi lahko vplivala na zmožnost razumeti ali biti razumljen.
2.12 Direktiva 2012/29/EU, člen 3, odstavek 3:3. Razen če bi bilo v nasprotju z interesi žrtve ali pa bi posegalo v potek postopka, države članice dovolijo žrtvam, da jih ob prvem stiku s pristojnim organom spremlja oseba, ki jo same izberejo, če žrtev zaradi učinka kaznivega dejanja potrebuje pomoč, da bi razumela ali da bi se jo razumelo.
2.13 Direktiva 2012/29/EU, člen 5:1. Države članice zagotovijo, da žrtve prejmejo pisno potrdilo njihove uradne prijave, ki so jo vložile pri pristojnem organu države članice, v katerem so navedeni osnovni elementi v zvezi s kaznivim dejanjem, v primeru kakršne koli uradne prijave kaznivega dejanja.
2. Države članice zagotovijo, da se žrtvam, ki želijo prijaviti kaznivo dejanje in ne razumejo ali govorijo jezika pristojnega organa, omogoči prijava v jeziku, ki ga razumejo, ali pa se jim zagotovi potrebna jezikovna pomoč.
kg304742_SL_BAT.indd 17kg304742_SL_BAT.indd 17 19/09/13 11:4019/09/13 11:40
Pravice EU žrtev trgovine z ljudmi
18
3. Države članice zagotovijo, da se žrtvam, ki ne razumejo ali govorijo jezika pristojnega organa, če za to zaprosijo, zagotovi brezplačen prevod pisnega potrdila o njihovi prijavi iz odstavka 1 v jezik, ki ga razumejo.
2.14 Direktiva 2012/29/EU, člen 6, odstavki 1, 2, 3 in 4:1. Države članice zagotovijo, da so žrtve brez nepotrebnega odlašanja obveščene o pravici do prejema v nadaljevanju nave-denih informacij o kazenskem postopku, uvedenem na podlagi prijave v zvezi s kaznivim dejanjem, storjenim zoper žrtev, ter da žrtve te informacije, če zanje zaprosijo, tudi dobijo:(a) o morebitni odločitvi, da se preiskava ali ne nadaljuje ozi-
roma se konča ali da kazenski postopek proti storilcu ne bo uveden;
(b) o času in kraju sojenja ter vrsti obtožbe zoper storilca.
2. Države članice zagotovijo, da so žrtve v skladu z njihovo vlogo v njihovem sistemu kazenskega pravosodja brez nepotrebnega odlašanja obveščene o pravici do prejema v nadaljevanju nave-denih informacij o kazenskem postopku, začetem na podlagi prijave kaznivega dejanja zoper njih, ter da žrtve te informacije, če zanje zaprosijo, tudi dobijo:(a) o vsaki pravnomočni sodbi v postopku;(b) informacij, ki žrtvi omogočajo, da se seznani s stanjem
kazenskega postopka, razen če v izjemnih primerih tako obvestilo lahko negativno vpliva na ustrezno obravnavanje zadeve.
3. Informacije, zagotovljene na podlagi odstavka 1(a) in odsta-vka 2(a), vključujejo obrazložitev ali kratek povzetek razlogov za zadevno odločbo, razen v primeru odločitve porote ali odločitve, katere razlogi so tajni, zaradi česar obrazložitev po nacionalnem pravu ni predvidena.
4. Odločitev žrtev o tem, ali želijo prejemati informacije ali ne, je za pristojne organe zavezujoča, razen če je te informacije treba zagotoviti zaradi upravičenosti žrtve do dejavnega sodelovanja v kazenskem postopku. Države članice žrtvam omogočijo, da svojo odločitev o tem kadar koli spremenijo, nato pa takšno spremembo tudi upoštevajo.
2.15 Direktiva 2012/29/EU, člen 6, odstavka 5 in 6:5. Države članice zagotovijo, da se žrtvam ponudi možnost uradne obvestitve brez nepotrebnega odlašanja, kadar je oseba, ki je priprta, se kazensko preganja ali je obsojena za kaznivo dejanje, ki te žrtve zadeva, izpuščena iz pripora ali je iz pri-pora pobegnila. Poleg tega države članice zagotovijo, da so žrtve obveščene o vseh ustreznih ukrepih, sprejetih za njihovo zaščito v primeru izpustitve ali pobega storilca.
6. Žrtve prejmejo informacije iz odstavka 5, če zanje zaprosijo, vsaj v primerih, kadar zanje obstaja nevarnost ali je ugotovljeno tveganje, da bi žrtvi lahko bila povzročena škoda, razen če je ugotovljeno tveganje, da bi bila zaradi uradne obvestitve lahko povzročena škoda storilcu.
2.16 Direktiva 2012/29/EU, člen 7, odstavek 1:1. Države članice zagotovijo, da se žrtvam, ki ne razumejo ali ne govorijo jezika zadevnega kazenskega postopka, na njihovo zahtevo v skladu z njihovo vlogo v ustreznem sistemu kazenskega pravosodja v kazenskem postopku priskrbi brezplačno tol-mačenje, vsaj med kakršnim koli zaslišanjem ali izpraševanjem žrtve v kazenskem postopku pred preiskovalnimi in pravosod-nimi organi, vključno s policijskim zaslišanjem, ter tolmačenje za njihovo dejavno sodelovanje na sodnih obravnavah in na vseh potrebnih vmesnih zaslišanjih.
2.17 Direktiva 2012/29/EU, člen 7, odstavka 3 in 6:3. Države članice zagotovijo, da se žrtvam, ki ne razumejo ali ne govorijo jezika zadevnega kazenskega postopka, na njihovo zah-tevo in v skladu z njihovo vlogo v ustreznem sistemu kazenskega pravosodja v kazenskem postopku priskrbi brezplačno preva-janje informacij, ki so bistvene za uveljavljanje njihovih pravic v kazenskem postopku, če so te informacije na voljo žrtvam, in sicer v jezik, ki ga žrtve razumejo. Prevajanje takšnih informacij vključuje vsaj informacije o kakršni koli odločitvi o prenehanju kazenskega postopka v zvezi s kaznivim dejanjem zoper žrtev, na zahtevo žrtve pa tudi o obrazložitvi ali kratkem povzetku obrazložitve takšne odločitve, razen v primeru odločitve porote ali odločitve, katere razlogi so tajni, zaradi česar obrazložitev po nacionalnem pravu ni predvidena.
6. Ne glede na odstavka 1 in 3 se lahko namesto pisnega prevoda zagotovi ustni prevod ali ustni povzetek bistvenih dokumentov, pod pogojem, da takšen ustni prevod ali ustni povzetek ne posega v pravičnost postopka.
2.18. Direktiva 2012/29/EU, člen 7, odstavek 2:2. Brez poseganja v pravice do obrambe in v skladu s pravili sodne diskrecije se lahko uporabi komunikacijske tehnologije, kot so videokonference, telefon ali internet, razen če ni potrebna osebna navzočnost tolmača, da žrtve ustrezno uveljavljajo svoje pravice ali razumejo postopek.
2.19 Direktiva 2012/29/EU, člen 12:1. Države članice sprejmejo ukrepe za zaščito žrtve pred sekun-darno in ponovno viktimizacijo, pred ustrahovanjem in pred maščevanjem, ki se uporabljajo pri zagotavljanju katerih koli storitev poravnalne pravičnosti. S takšnimi ukrepi se zagotovi, da imajo žrtve, ki se odločijo za sodelovanje v postopkih poravnalne pravičnosti, dostop do varnih in pristojnih storitev poravnalne pravičnosti, pod vsaj naslednjimi pogoji:(a) storitve poravnalne pravičnosti se uporabljajo samo, če so
v interesu žrtve in ustrezne z vidika varnosti ter temeljijo na prostovoljnem in premišljenem soglasju žrtve, ki ga lahko kadar koli prekliče;
(b) žrtvi se pred podajo soglasja o sodelovanju v postopku poravnalne pravičnosti zagotovijo celovite in nepristranske informacije glede tega postopka in morebitnih rezultatov ter informacije glede postopkov nadziranja izvajanja kakršnega koli dogovora;
(c) storilec je priznal osnovna dejstva v zadevi;(d) kakršen koli dogovor je treba doseči prostovoljno in se ga
lahko upošteva v vsakem nadaljnjem kazenskem postopku;
kg304742_SL_BAT.indd 18kg304742_SL_BAT.indd 18 19/09/13 11:4019/09/13 11:40
19
Pravice EU žrtev trgovine z ljudmi
(e) razprave v postopkih poravnalne pravičnosti, ki niso javne, so zaupne in se jih naknadno ne razkriva, razen s soglasjem strank oziroma kot zahteva nacionalno pravo zaradi pre-vladujočega javnega interesa.
2. Če je primerno, države članice spodbujajo napotitev zadev na reševanje z uporabo storitev poravnalne pravičnosti, vključno z določitvijo postopkov ali smernic glede pogojev za tako napotitev.
2.20 Direktiva 2011/99/EU, člen 5: Evropska odredba o zaščiti se lahko izda le, če je država izdaje predhodno sprejela zaščitni ukrep, ki zoper osebo, ki povzroča nevarnost, izreka eno ali več naslednjih prepovedi ali omejitev: (a) prepoved vstopa na določene kraje, mesta ali opredeljena
območja, na katerih zaščitena oseba prebiva ali jih obiskuje; (b) prepoved ali ureditev stikov z zaščiteno osebo v vseh oblikah,
tudi po telefonu, elektronski ali navadni pošti, faksu ali kako drugače; ali
(c) prepoved ali ureditev približevanja zaščiteni osebi na krajšo razdaljo od predpisane.
Direktiva 2011/99/EU, člen 6, odstavek 1:1. Evropska odredba o zaščiti se lahko izda, če se zaščitena oseba odloči, da bo prebivala v drugi državi članici, ali tam že prebiva ali če se zaščitena oseba odloči, da se bo zadrževala v drugi državi članici, ali se tam že zadržuje. Pri odločitvi o izdaji evropske odredbe o zaščiti pristojni organ v državi izdaje med drugim upošteva predvideni čas, ki ga namerava zaščitena oseba prebiti v državi izvršitve, in nujnost potrebe po zaščiti.
2.21 Okvirni sklep Sveta 2001/220/PNZ, člen 5:Vsaka država članica sprejme v zvezi z žrtvami, ki imajo status
prič ali strank v postopku, potrebne ukrepe za zmanjšanje
težav pri sporočanju, ki nastanejo v zvezi z njihovim razu-
mevanjem ali vključenostjo v določene faze zadevnega
kazenskega postopka, v obsegu, ki je primerljiv z ukrepi te
vrste, sprejetimi v zvezi z obtoženci.
Otroci žrtve
2.22 Direktiva 2011/36/EU, člen 15, odstavek 3:3. Brez poseganja v pravice do obrambe države članice
v kazenskih preiskavah in postopkih zaradi katerih koli kaz-
nivih dejanj iz členov 2 in 3 z ustreznimi ukrepi zagotovijo:
(a) da se zaslišanja otrok žrtev izvedejo brez neutemeljenih
zamud, potem ko so bili pristojni organi obveščeni o
dejstvih;
(b) da zaslišanja otroka žrtve po potrebi potekajo v prostorih,
ki so zasnovani ali prilagojeni za te namene;
2.23 Direktiva 2011/36/EU, člen 15, odstavek 3(c), (d), (e) in (f):3. (c) da zaslišanja otroka žrtve, kadar je to potrebno, opra-
vijo strokovnjaki, usposobljeni za te namene, ali se ta
zaslišanja izvedejo z njihovo pomočjo;
(d) da z otrokom žrtvijo vsa zaslišanja opravijo iste osebe,
če je to mogoče in kadar je to primerno;
(e) da je število zaslišanj čim manjše in da se opravijo le,
če so nujno potrebna za namene kazenskih preiskav
in kazenskih postopkov;
(f) da lahko otroka žrtev spremlja njegov pravni zastopnik
ali po potrebi odrasla oseba po njegovi izbiri, razen če je
bila v povezavi s to osebo sprejeta utemeljena odločitev,
ki temu nasprotuje.
2.24 Direktiva 2011/36/EU, člen 15, odstavek 4:4. Države članice z ustreznimi ukrepi zagotovijo, da je v
kazenskih preiskavah katerih koli kaznivih dejanj iz členov 2
in 3 mogoče posneti vsa zaslišanja otrok žrtev ali po potrebi
tista, v katerih kot priča nastopa otrok, in da je mogoče
takšna posneta zaslišanja v kazenskih postopkih predložiti
kot dokaze v skladu s pravili njihovega nacionalnega prava.
Direktiva 2011/36/EU, člen 15, odstavek 5:5. Države članice z ustreznimi ukrepi zagotovijo, da se lahko
v kazenskih postopkih v zvezi s katerimi koli kaznivimi
dejanji iz členov 2 in 3 zahteva:
(a) da zaslišanje poteka brez prisotnosti javnosti; in
(b) da je otrok žrtev zaslišan, ne da bi bil prisoten na sodišču,
in sicer z uporabo ustreznih komunikacijskih tehnologij.
2.25 Direktiva 2012/29/EU, člen 21, odstavek 1:1. Države članice zagotovijo, da lahko pristojni organi med
kazenskim postopkom sprejmejo ustrezne ukrepe za varstvo
zasebnosti, vključno z osebnimi značilnostmi žrtve, ki se
upoštevajo v individualni oceni iz člena 22, ter slikovnim
materialom žrtev in njihovih družinskih članov. Države
članice poleg tega zagotovijo, da lahko pristojni organi
sprejmejo vse zakonske ukrepe, da bi preprečili javno razšir-
janje kakršnih koli podatkov, ki bi lahko privedli do identi-
fi kacije otroka žrtve.
2.26 Direktiva 2011/36/EU, člen 9, odstavek 2:2. Države članice z ustreznimi ukrepi zagotovijo, da se omo-
goči pregon kaznivega dejanja iz členov 2 in 3 v ustreznem
obdobju po polnoletnosti žrtve, če to zahteva narava zadev-
nega dejanja.
19
kg304742_SL_BAT.indd 19kg304742_SL_BAT.indd 19 19/09/13 11:4019/09/13 11:40
Pravice EU žrtev trgovine z ljudmi
20
Poglavje 3: Odškodnina3.1 Direktiva 2011/36/EU, člen 17:Države članice zagotovijo, da imajo žrtve trgovine z ljudmi
dostop do veljavnih shem za odškodnino žrtvam nasilnih
naklepnih kaznivih dejanj.
3.2 Direktiva 2012/29/EU, člen 16:1. Države članice zagotovijo, da so žrtve med kazenskim postopkom upravičene v razumnem roku pridobiti odločitev o odškodnini, katere plačilo se naloži storilcu, razen če nacio-nalno pravo določa, da se takšna odločitev sprejme v drugem pravnem postopku.
2. Države članice spodbujajo ukrepe, da storilce spodbudijo k zagotovitvi ustrezne odškodnine žrtvam.
3.3 Okvirni sklep Sveta 2001/220/PNZ, člen 9, odstavek 1:1. Vsaka država članica zagotovi, da so žrtve kaznivih dejanj
upravičene v razumnem roku, med kazenskim postopkom,
pridobiti odločbo o odškodnini, ki jo izplača storilec kaz-
nivega dejanja, razen kjer v določenih primerih nacionalna
zakonodaja določa, da se odškodnina dodeli na drug način.
3.4 Okvirni sklep Sveta 2001/220/PNZ, člen 9, odstavek 3:3. Razen če ni nujno potrebno za kazenski postopek, se
vračljivo premoženje, ki pripada žrtvam in ki je bilo zaseženo
med kazenskim postopkom, le-tem nemudoma vrne.
Dostop do odškodnine v čezmejnih primerih
3.5 Direktiva 2004/80/ES, člen 1:Države članice zagotovijo, da ima prosilec, ki zaprosi za
odškodnino za nasilno naklepno kaznivo dejanje, storjeno
v državi članici, ki ni država članica njegovega stalnega pre-
bivališča, pravico vložiti prošnjo organu ali kakemu drugemu
telesu v državi članici stalnega prebivališča.
3.6 Direktiva 2004/80/ES, člen 4:Države članice zagotovijo, da imajo morebitni prosilci za
odškodnino dostop do osnovnih informacij o možnostih, da
zaprosijo za odškodnino, na kateri koli način, ki ga države
članice štejejo za primernega.
Direktiva 2004/80/ES, člen 5:1. Pomožni organ prosilcu posreduje informacije iz člena
4 in potrebne obrazce na podlagi priročnika, sestavljenega
skladno s členom 13(2).
2. Pomožni organ prosilcu na prošnjo nudi splošne smernice
in informacije o tem, kako izpolniti prošnjo, in o morebitni
dokazni dokumentaciji.
3. Pomožni organ prošnje ne ocenjuje.
3.7 Direktiva 2004/80/ES, člen 7:Ob prejemu prošnje, prenesene skladno s členom 6, organ
za odločanje pomožnemu organu in prosilcu kar najhitreje
pošlje naslednje informacije:
(a) ime kontaktne osebe ali oddelka, pristojnega za obra-
vnavo zadeve;
(b) potrdilo o prejemu prošnje;
(c) če je mogoče, približno navedbo časa, v katerem bo
odločitev o prošnji sprejeta.
Poglavje 4: Pravice do integracije in pravice iz dela4.1 Pogodba o delovanju Evropske unije, člen 21, odstavek 1:Vsak državljan Unije ima pravico prostega gibanja in pre-
bivanja na ozemlju držav članic ob upoštevanju omejitev in
pogojev, določenih s Pogodbama in ukrepi, ki so bili sprejeti
za njuno uveljavitev.
Direktiva 2004/38/ES, člen 6:1. Državljani Unije imajo pravico prebivati na ozemlju druge
države članice v obdobju do treh mesecev brez kakršnih koli
pogojev ali kakršnih koli formalnosti, razen zahteve, da imajo
veljavno osebno izkaznico ali potni list.
2. Določbe odstavka 1 se uporabijo tudi za družinske člane,
ki imajo veljavni potni list, ki niso državljani države članice
in ki spremljajo ali se pridružijo državljanu Unije.
Uredba (ES) št. 562/2006, Zakonik o schengenskih mejah, člen 2, odstavek 5:5. „osebe, ki uživajo pravico Skupnosti do prostega gibanja“
pomeni:
(a) državljane Unije v smislu člena 17(1) Pogodbe in drža-
vljane tretjih držav, ki so družinski člani državljana Unije
in uveljavljajo svojo pravico do prostega gibanja, za katere
se uporablja Direktiva 2004/38/ES Evropskega parla-
menta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o pravici državljanov
kg304742_SL_BAT.indd 20kg304742_SL_BAT.indd 20 19/09/13 11:4019/09/13 11:40
21
Pravice EU žrtev trgovine z ljudmi
Unije in njihovih družinskih članov, da se prosto gibajo
in prebivajo na ozemljih držav članic (1);
(b) državljane tretjih držav in njihove družinske člane ne
glede na njihovo državljanstvo, ki imajo v skladu s pogod-
bami med Skupnostjo in njenimi državami članicami
na eni strani in temi tretjimi državami na drugi strani
pravico do prostega gibanja, ki je enakovredna pravici
državljanov Unije;
4.2 Direktiva 2004/38/ES, člen 7, odstavek 1:1. Vsi državljani Unije imajo pravico prebivati na ozemlju
druge države članice v obdobju, daljšem od treh mesecev, če:
(a) so delavci ali samozaposlene osebe v državi članici gosti-
teljici ali
(b) imajo dovolj sredstev zase in za svoje družinske člane,
da med njihovim prebivanjem ne bodo postali breme
sistema socialne pomoči v državi članici gostiteljici in
če imajo celovito zavarovalno kritje za primer bolezni
v državi članici gostiteljici ali
(c) – so vpisani v zasebno ali javno ustanovo, ki jo država
članica gostiteljica pooblasti ali fi nancira na osnovi
svoje zakonodaje ali upravne prakse, prvenstveno z
namenom, da študirajo, kar vključuje poklicno uspo-
sabljanje, in
– imajo celovito zavarovalno kritje za primer bolezni v
državi članici gostiteljici in zagotovijo ustreznemu naci-
onalnemu organu, z izjavo ali na kakšen drug enakovre-
den način, ki ga lahko izberejo, da imajo dovolj sredstev
zase in za svoje družinske člane, da med njihovim prebi-
vanjem ne bodo postali breme sistema socialne pomoči
v državi članici gostiteljici ali
(d) so družinski člani, ki spremljajo ali so se pridružili drža-
vljanu Unije, ki izpolnjuje pogoje, navedene v točkah
(a), (b) ali (c).
4.3 Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 14: Pravica do izobraževanja
1. Vsakdo ima pravico do izobraževanja in dostopa do poklic-
nega in nadaljnjega usposabljanja.
2. Ta pravica vključuje možnost brezplačnega obveznega
šolanja.
3. Svoboda ustanavljanja izobraževalnih zavodov ob spošto-
vanju demokratičnih načel in pravica staršev, da svojim
otrokom zagotovijo vzgojo in izobraževanje v skladu s svojimi
verskimi, svetovnonazorskimi in pedagoškimi prepričanji, se
spoštujeta v skladu z nacionalnimi zakoni, ki urejajo njuno
uresničevanje.
4.4 Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 15: 1. Vsakdo ima pravico do dela in do opravljanja svobodno
izbranega ali sprejetega poklica.
2. Vsakemu državljanu Unije je v kateri koli državi članici
zagotovljena svoboda iskanja zaposlitve, dela, ustanavljanja
in opravljanja storitev.
3. Državljani tretjih držav, ki smejo delati na ozemlju držav
članic, imajo pravico do enakih delovnih pogojev kot drža-
vljani Unije.
4.5 Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 31:1. Vsak delavec ima pravico do zdravih in varnih delov-
nih pogojev ter delovnih pogojev, ki spoštujejo njegovo
dostojanstvo.
2. Vsak delavec ima pravico do omejenega delovnega časa,
dnevnega in tedenskega počitka ter plačanega letnega
dopusta.
Državljani tretjih držav
4.6 Direktiva 2004/81/ES, člen 11, odstavek 1:1. Države članice določijo pravila, po katerih se imetnikom
dovoljenj za bivanje dovoli dostop do trga dela, poklicnega
in strokovnega izobraževanja.
4.7 Direktiva 2004/81/ES, člen 12:1. Zadevnim državljanom tretjih držav se omogoči dostop
do obstoječih programov ali projektov, ki jih izvajajo države
članice ali nevladne organizacije ali združenja s posebnimi
dogovori z državami članicami, katerih cilj je ponoven vstop
v običajno družabno življenje, vključno s tečaji, ki se po
potrebi organizirajo za izboljšanje njihovega poklicnega
znanja, ali pripravo na vrnitev v njihovo izvorno državo.
Države članice lahko ponudijo posebne programe in pro-
jekte, namenjene zadevnim državljanom tretjih držav.
2. Kadar država članica sklene uvesti in izvesti programe ali
projekte iz odstavka 1, lahko izdajo ali podaljšanje dovoljenja
za prebivanje pogojuje z udeležbo v omenjenih programih
ali projektih.
4.8 Direktiva 2011/98/EU, člen 12, odstavek 1:1. Delavci iz tretjih držav iz točk (b) in (c) člena 3(1) so v državi članici, v kateri prebivajo, deležni enakega obravna-vanja kot državljani te države članice glede:(a) delovnih pogojev, vključno s plačilom in odpovedjo, kot tudi
zdravjem in varnostjo na delovnem mestu;(b) svobode združevanja in pripadnosti ter članstva v orga-
nizaciji, ki zastopa delavce ali delodajalce, ali v kateri koli organizaciji, katere člani opravljajo specifi čen poklic, vključno s koristmi, ki jih nudijo takšne organizacije, brez poseganja v nacionalne predpise o javnem redu in javni varnosti;
(c) izobraževanja in poklicnega usposabljanja; (d) priznavanja diplom, spričeval in drugih poklicnih kvalifi -
kacij v skladu z ustreznimi nacionalnimi postopki;
kg304742_SL_BAT.indd 21kg304742_SL_BAT.indd 21 19/09/13 11:4019/09/13 11:40
Pravice EU žrtev trgovine z ljudmi
22
(e) področij socialne varnosti, kakor so opredeljena v Uredbi (ES) št. 883/2004;
(f) davčnih ugodnosti, v kolikor delavec v zadevni državi čla-nici šteje za rezidenta za davčne namene;
(g) dostopa do blaga in storitev ter dobav blaga in opravljanja storitev, danih na voljo javnosti, vključno s postopki za pri-dobitev nastanitve, kakor jih predvideva nacionalno pravo, brez poseganja v pogodbeno svobodo v skladu s pravom Unije in nacionalnim pravom;
(h) svetovalnih storitev, ki jih nudijo zavodi za zaposlovanje.
4.9 Direktiva 2009/52/ES člen 13, odstavek 1:1. Države članice zagotovijo učinkovite mehanizme, preko
katerih lahko nezakonito zaposleni državljani tretjih držav
vložijo pritožbe zoper svoje delodajalce, in sicer neposredno
ali preko tretjih strani, ki so jih pooblastile države članice,
kot so sindikati, druga združenja ali pristojni organi države
članice, če je to določeno z nacionalno zakonodajo.
4.10–12 Direktiva 2009/52/ES, člen 9, odstavek 1(d):(d) kršitev je storil delodajalec, ki sicer ni bil obtožen ali
obsojen kaznivega dejanja na podlagi Okvirnega sklepa
2002/629/PNZ, vendar pa izkorišča delo ali storitve nezako-
nito prebivajočega državljana tretje države, za katerega ve, da
je žrtev trgovine z ljudmi.
Direktiva 2009/52/ES, člen 6:1. Države članice v zvezi z vsako kršitvijo prepovedi iz člena
3 zagotovijo, da je delodajalčeva odgovornost, da plača:
(a) nezakonito zaposlenemu državljanu tretje države vsa
morebitna še neporavnana plačila. Dogovorjena višina
plačila je najmanj v višini plače, določene z veljavnimi
zakoni o minimalni plači, kolektivnimi pogodbami ali v
skladu z ustaljeno prakso v ustreznih poklicnih panogah,
razen če delodajalec ali zaposleni ne dokaže drugače, ob
upoštevanju obvezujočih nacionalnih določb o plačah,
kadar je ustrezno;
(b) znesek, ki je enak vsem davkom in prispevkom za soci-
alno varnost, ki bi jih delodajalec moral plačati, če bi
bil državljan tretje države zakonito zaposlen, vključno z
denarnimi kaznimi za zamudo in zadevnimi upravnimi
denarnimi kaznimi;
(c) kadar je ustrezno, vse stroške za pošiljanje neporavnanih
plačil v državo, kamor se je državljan tretje države vrnil
ali je bil vrnjen.
2. Za zagotovitev dostopnosti učinkovitih postopkov za izva-
janje odstavka 1(a) in (c) ter ob ustreznem upoštevanju člena
13 države članice sprejmejo mehanizme za zagotovitev, da
lahko nezakonito zaposleni državljani tretjih držav:
(a) v roku, določenem v nacionalni zakonodaji, vložijo zah-
tevek ali v danem primeru uveljavijo sodbo zoper delo-
dajalca za vsa neporavnana plačila, tudi v primeru, da so
se vrnili ali so bili vrnjeni, ali
(b) če je to določeno v nacionalni zakonodaji, pozovejo
pristojne organe države članice, da sprožijo postopke za
izterjavo neporavnanih plačil, ne da bi moral državljan
tretje države v tem primeru vložiti zahtevek za izterjavo.
Nezakonito zaposleni državljani tretjih držav so sistematično
in nepristransko obveščeni o svojih pravicah iz tega odstavka
in iz člena 13, pred izvršbo morebitne odločbe o vrnitvi.
3. Za uporabo odstavka 1(a) in (b) države članice omogočijo,
da se domneva, da, med drugim, delovno razmerje traja vsaj
tri mesece, če delodajalec ali zaposleni ne dokaže drugače.
4. Države članice zagotovijo vzpostavitev potrebnih mehaniz-
mov za zagotovitev, da nezakonito zaposleni državljani tretjih
držav lahko prejmejo vsa neporavnana plačila iz odstavka
1(a), ki se izterjajo z zahtevki iz odstavka 2, tudi v primeru,
da so se vrnili ali so bili vrnjeni.
5. Glede primerov izdaje dovoljenj za prebivanje s časov-
nimi omejitvami po členu 13(4) države članice v nacionalni
zakonodaji opredelijo pogoje za podaljševanje veljavnosti teh
dovoljenj, dokler državljan tretje države ne prejme vseh nepo-
ravnanih plačil, izterjanih na podlagi odstavka 1 tega člena.
Otroci žrtve
4.13 Direktiva 2011/36/EU, člen 14, odstavek 1:1. Države članice v skladu s svojim nacionalnim pravom
v razumnem času otrokom žrtvam in otrokom žrtev, ki pre-
jemajo pomoč in podporo v skladu s členom 11, zagotovijo
dostop do izobraževanja.
Direktiva 2004/81/ES, člen 10(b):(b) Države članice zagotovijo, da imajo mladoletniki dostop
do izobraževalnega sistema pod enakimi pogoji kot drža-
vljani. Države članice lahko določijo, da mora biti takšen
dostop omejen na javni izobraževalni sistem.
kg304742_SL_BAT.indd 22kg304742_SL_BAT.indd 22 19/09/13 11:4019/09/13 11:40
23
Pravice EU žrtev trgovine z ljudmi
Poglavje 5: Obdobje za razmislek in dovoljenje za prebivanje za žrtve, ki so državljani tretjih državObdobje za razmislek
5.1 Direktiva 2011/36/EU, člen 11, odstavek 6:6. V okviru seznanitve iz odstavka 5 se po potrebi zagotovijo
informacije o roku za premislek in obdobju za okrevanje
v skladu z Direktivo 2004/81/ES ter informacije o možnosti
priznanja mednarodne zaščite v skladu z Direktivo Sveta
2004/83/ES z dne 29. aprila 2004 o minimalnih standardih
glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih
držav ali osebe brez državljanstva, da se jim prizna status
begunca ali osebe, ki iz drugih razlogov potrebuje medna-
rodno zaščito, in o vsebini te zaščite (1) in Direktivo Sveta
2005/85/ES z dne 1. decembra 2005 o minimalnih standar-
dih glede postopkov za priznanje ali odvzem statusa begunca
v državah članicah (2) ali na podlagi drugih mednarodnih
instrumentov ali drugih podobnih nacionalnih predpisov.
Direktiva 2004/81/ES, člen 6, odstavek 1:1. Države članice zadevnim državljanom tretjih držav zago-
tovijo rok za premislek, med katerim lahko okrevajo in se
rešijo vpliva storilcev kršitev, tako da se lahko utemeljeno
odločijo, ali bodo sodelovali s pristojnimi organi.
5.2 Direktiva 2004/81/ES, člen 6, odstavek 2:2. Med rokom za premislek in med čakanjem na sklep
pristojnih organov imajo zadevni državljani tretjih držav
dostop do oskrbe iz člena 7, odredbe o njihovem izgonu pa
ni mogoče izvršiti.
5.3 Direktiva 2004/81/ES, člen 6, odstavek 4:4. Država članica lahko kadarkoli prekine rok za premislek,
če pristojni organi ugotovijo, da je zadevna oseba dejavno,
prostovoljno in na lastno pobudo obnovila stik s storilci krši-
tev iz člena 2(b) in (c), ali iz razlogov, povezanih z javnim
redom in varovanjem nacionalne varnosti.
5.4 Direktiva 2004/81/ES, člen 7, odstavek 1:1. Države članice zagotovijo, da se zadevnim državljanom
tretjih držav brez ustreznih sredstev nudi življenjski standard,
ki jim lahko zagotovi preživljanje in dostop do nujne zdra-
vniške oskrbe. Skrbijo za posebne potrebe najbolj ranljivih,
pri čemer po potrebi in če je tako predpisano z nacionalno
zakonodajo, vključijo psihološko pomoč.
Dovoljenje za prebivanje
5.5 Direktiva 2004/81/ES, člen 8:1. Po poteku roka za premislek ali pred tem, če pristojni
organi menijo, da je zadevni državljan tretje države že izpolnil
merilo iz pododstavka (b), lahko države članice presodijo:
(a) možnost, ki jo podaljšanje bivanja na njihovem območju
pomeni za preiskovanje ali sodni postopek; in
(b) ali je državljan pokazal jasen namen sodelovanja; in
(c) ali je prekinil vse stike z osumljenci za dejanja, ki lahko
spadajo med kršitve iz člena 2(b) in (c).
2. Za izdajo dovoljenja za prebivanje in brez poseganja
v razloge, povezane z javnim redom in varovanjem nacio-
nalne varnosti, se zahteva izpolnitev pogojev iz odstavka 1.
3. Brez poseganja v določbe o odvzemu iz člena 14 dovoljenje
za prebivanje velja vsaj šest mesecev. Podaljša se, če se pogoji
iz odstavka 2 tega člena še naprej izpolnjujejo.
5.6 Direktiva 2004/81/ES, člen 9:1. Države članice zagotovijo, da se imetnikom dovoljenja za
bivanje brez zadostnih sredstev omogoči vsaj takšna oskrba,
kot je določena v členu 7.
2. Države članice nudijo nujno zdravniško ali drugo oskrbo
zadevnim državljanom tretjih držav brez zadostnih sredstev
in s posebnimi potrebami, kakršne so nosečnice, invalidi ali
žrtve spolnega in drugega nasilja in, če imajo države članice
možnost iz člena 3(3), mladoletniki.
5.7 Direktiva 2004/81/ES, člen 14: Dovoljenje za prebivanje se lahko kadarkoli odvzame, če
pogoji za izdajo več niso izpolnjeni. Dovoljenje za prebivanje
se lahko odvzame zlasti v naslednjih primerih:
(a) če je imetnik dejavno, prostovoljno in na lastno pobudo
obnovil stike z osumljenci za kršitve iz člena 2(b) in (c);
ali
(b) če pristojni organ verjame, da je sodelovanje žrtve lažno
ali da je njena pritožba lažna ali nepravilna; ali
(c) iz razlogov, povezanih z javnim redom ali varovanjem
nacionalne varnosti; ali
(d) kadar žrtev preneha sodelovati; ali
(e) kadar pristojni organi sklenejo prekiniti postopek.
Rezidenti za daljši čas
5.8 Direktiva 2003/109/ES, člen 3:1. Ta direktiva se uporablja za državljane tretjih držav, ki
zakonito prebivajo na območju države članice.
2. Ta direktiva se ne uporablja za državljane tretjih držav, ki:
(a) bivajo zaradi študija ali poklicnega usposabljanja;
(b) imajo pravico bivati v državi članici zaradi začasnega
varstva ali so zaprosili za dovoljenje za prebivanje na tej
podlagi in čakajo na odločitev o njihovem statusu;
kg304742_SL_BAT.indd 23kg304742_SL_BAT.indd 23 19/09/13 11:4019/09/13 11:40
Pravice EU žrtev trgovine z ljudmi
(c) imajo pravico bivati v državi članici na podlagi subsi-
diarne oblike varstva v skladu z mednarodnimi obvez-
nostmi, nacionalnim pravom ali običaji držav članic ali
so zaprosili za dovoljenje za prebivanje na tej podlagi in
čakajo na odločitev o njihovem statusu.
Direktiva 2003/109/ES, člen 4, odstavek 1:1. Države članice podelijo status rezidentov za daljši čas
državljanom tretjih držav, ki so pred predložitvijo ustrezne
vloge pet let zakonito in neprekinjeno prebivali na njihovem
ozemlju.
Direktiva 2003/109/ES, člen 5, odstavek 1:1. Države članice od državljanov tretjih držav zahtevajo, da
zagotovijo dokazila o tem, da imajo zase in za vzdrževane
družinske člane:
(a) stalne in redne vire, ki zadostujejo za njihovo vzdrževanje
in vzdrževanje njihovih družinskih članov, ne da bi upo-
rabljali sistem socialne pomoči zadevne države članice.
Države članice ovrednotijo te vire glede na njihovo
naravo in rednost ter lahko upoštevajo raven minimalnih
plač in pokojnin pred vlogo za status rezidenta za daljši
čas;
(b) zdravstveno zavarovanje za vsa tveganja, ki so običajno
vključena za njihove državljane v zadevnih državah
članicah.
Direktiva 2004/83/ES, člen 29, odstavek 1:1. Države članice zagotovijo, da imajo upravičenci do sta-
tusa begunca ali subsidiarne zaščite dostop do zdravstvenega
varstva pod enakimi pogoji za upravičenost kot državljani
države članice, ki jim je ta status podelila
© iS
tockp
hoto
/Juanm
onin
o
24
kg304742_SL_BAT.indd 24kg304742_SL_BAT.indd 24 19/09/13 11:4019/09/13 11:40
25
Pravice EU žrtev trgovine z ljudmi
Poglavje 6: Vrnitev6.1 Direktiva 2008/115/ES, člen 7, odstavek 1:1. V odločbi o vrnitvi se določi ustrezno obdobje za prosto-
voljni odhod, in sicer od sedem do trideset dni, brez pose-
ganja v izjeme iz odstavkov 2 in 4. Države članice lahko
v svoji nacionalni zakonodaji navedejo, da je tako obdobje
zagotovljeno le, če zadevni državljan tretje države za to
zaprosi. V tem primeru države članice obvestijo zadevne
državljane tretjih držav o možnosti vložitve takšne vloge.
Obdobje, določeno v prvem pododstavku, ne izključuje
možnosti, da zadevni državljani tretje države odidejo prej.
6.2 Direktiva 2008/115/ES, člen 7, odstavek 2:2. Države članice lahko, kadar je to potrebno, obdobje
za prostovoljni odhod podaljšajo za ustrezno obdobje, ob
upoštevanju posebnih okoliščin posameznega primera, kot
so dolžina prebivanja, šoloobvezni otroci ter druge družinske
in socialne vezi.
6.3 Direktiva 2008/115/ES, člen 11, odstavek 3:3. Države članice preučijo preklic ali začasen odlog prepovedi
vstopa, če lahko državljan tretje države, za katerega je bila
izdana prepoved vstopa v skladu z drugim pododstavkom
odstavka 1, dokaže, da je zapustil ozemlje države članice
v celoti v skladu z odločbo o vrnitvi.
Za žrtve nedovoljene trgovine z ljudmi, katerim je bilo odo-
breno dovoljenje za prebivanje po Direktivi Sveta 2004/81/
ES z dne 29. aprila 2004 o dovoljenju za prebivanje, izdanem
prebivalcem tretjih držav, ki so žrtve nedovoljene trgovine
z ljudmi ali so bili predmet dejanj omogočanja nezakonitega
priseljevanja, ki sodelujejo s pristojnimi organi, ne velja pre-
poved vstopa, brez poseganja v točko (b) prvega pododsta-
vka odstavka 1 in pod pogojem, da zadevni državljan tretje
države ne predstavlja grožnje za javni red, javno varnost ali
nacionalno varnost. Države članice se lahko v posameznih
primerih vzdržijo izdaje prepovedi vstopa, jo prekličejo ali
začasno odložijo iz humanitarnih razlogov. Države članice
lahko v posameznih primerih ali določenih vrstah primerov
prekličejo ali začasno odložijo prepoved vstopa iz drugih
razlogov.
6.4 Direktiva 2008/115/ES, člen 13:1. Zadevnemu državljanu tretje države se zagotovi učinkovito
pravno sredstvo, da se pritoži zoper odločbo v zvezi z vrnit-
vijo iz člena 12(1) ali zagotovi njen ponovni pregled pred
pristojnim sodnim ali upravnim organom ali pred pristojnim
telesom, katerega člani so nepristranski in neodvisni.
2. Organ ali telo iz odstavka 1 je pristojno za pregled odločb
v zvezi z vrnitvijo iz člena 12(1), vključno z možnostjo začasne
odložitve njihove izvršitve, razen če se začasna odložitev že
uporablja po nacionalni zakonodaji.
3. Zadevni državljan tretje države ima možnost dostopa do
pravnega svetovanja, zastopanja in, kadar je potrebno, pre-
vajalske pomoči.
4. Države članice zagotovijo, da se na zahtevo zagotovi
potrebna pravna pomoč in/ali pravno zastopanje brezplačno
v skladu z ustrezno nacionalno zakonodajo ali pravili glede
pravne pomoči ter lahko določijo, da za takšno brezplačno
pravno pomoč in/ali pravno zastopstvo veljajo pogoji iz člena
15(3) do (6) Direktive 2005/85/ES.
6.5 Direktiva 2008/115/ES, člen 9:1. Države članice odložijo odstranitev:
(a) če bi odstranitev kršila načelo nevračanja, ali
(b) toliko časa, za kolikor se v skladu s členom 13(2) zagotovi
suspenzivni učinek.
2. Države članice lahko ob upoštevanju posebnih okoliščin
posameznega primera odložijo odstranitev za ustrezno
obdobje. Pri tem upoštevajo zlasti:
(a) fi zično ali duševno stanje državljana tretje države;
(b) tehnične razloge, kot je pomanjkanje prevoznih zmoglji-
vosti, ali neizvedljivost odstranitve zaradi pomanjkanja
identifi kacijskih podatkov.
3. Če se odstranitev odloži, kot je določeno v odstavkih 1
in 2, se lahko zadevnemu državljanu tretje države naložijo
obveznosti iz člena 7(3).
6.6 Direktiva 2008/115/ES, člen 3, odstavek 3:3. „vrnitev“ pomeni proces vračanja državljana tretje države –
bodisi prostovoljno izpolnitev obveznosti vrnitve ali prisilno
vrnitev – v:
– državo izvora, ali
– državo tranzita, v skladu s sporazumi Skupnosti ali dvos-
transkimi sporazumi o ponovnem sprejemu ali drugimi
sporazumi.
Otroci žrtve
6.7 Direktiva 2008/115/ES, člen 10:1. Preden se izda odločba o vrnitvi mladoletnika brez sprem-
stva, se zagotovi pomoč ustreznih organov, ki niso organi,
ki izvajajo prisilno vračanje, pri tem pa se upošteva največja
korist otroka.
2. Preden je mladoletnik brez spremstva odstranjen z ozemlja
države članice, se organi te države članice prepričajo, da bo
vrnjen članu družine, izbranemu skrbniku ali ustreznim spre-
jemnim centrom v državi vrnitve.
kg304742_SL_BAT.indd 25kg304742_SL_BAT.indd 25 19/09/13 11:4019/09/13 11:40
26
Pravice EU žrtev trgovine z ljudmi
Sklici na zakonodajo EU
2012/C 326/47 Prečiščena različica Pogodbe o delovanju Evropske unije
2012/29/EU Direktiva 2012/29/EU Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi minimalnih standardov na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj ter o nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2001/220/PNZ (rok za prenos je 16. november 2015)
2011/99/EU Direktiva 2011/99/EU Evropskega parlamenta in Sveta o evropski odredbi o zaščiti (rok za prenos je 11. januar 2015)
2011/98/EU Direktiva 2011/98/EU Evropskega parlamenta in Sveta o enotnem postopku obravnavanja vloge za enotno dovoljenje za državljane tretjih držav za prebivanje in delo na ozemlju države članice ter o skupnem nizu pravic za delavce iz tretjih držav, ki zakonito prebivajo v državi članici (rok za prenos je 25. december 2013)
2011/95/EU Direktiva 2011/95/EU o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite (prenovitev) (rok za prenos določenih členov je 21. december 2013)
2011/36/EU Direktiva 2011/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta o
preprečevanju trgovine z ljudmi in boju proti njej ter zaščiti njenih
žrtev in o nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2002/629/PNZ
Evropsko sodišče za človekove pravice, zadeva Rantsev proti Cipru in
Rusiji, vloga št. 25965/04
2010/C 83/02 Listina Evropske unije o temeljnih pravicah
2009/52/ES Direktiva 2009/52/ES Evropskega parlamenta in Sveta o minimalnih
standardih glede sankcij in ukrepov zoper delodajalce nezakonito
prebivajočih državljanov tretjih držav
2008/977/PNZ Okvirni sklep Sveta 2008/977/PNZ o varstvu osebnih podatkov, ki
se obdelujejo v okviru policijskega in pravosodnega sodelovanja v
kazenskih zadevah
2008/115/ES Direktiva 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih
standardih in postopkih v državah članicah za vračanje nezakonito
prebivajočih državljanov tretjih držav
(ES) št.562/2006 Uredba (ES) št. 562/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o Zakoniku
Skupnosti o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik
o schengenskih mejah)
2004/83/ES Direktiva Sveta 2004/83/ES o minimalnih standardih glede pogojev,
ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez
državljanstva, da se jim prizna status begunca ali osebe, ki iz drugih
razlogov potrebuje mednarodno zaščito, in o vsebini te zaščite
26
kg304742_SL_BAT.indd 26kg304742_SL_BAT.indd 26 19/09/13 11:4019/09/13 11:40
27
Pravice EU žrtev trgovine z ljudmi
2004/81/ES Direktiva Sveta 2004/81/ES o dovoljenju za prebivanje, izdanem
prebivalcem tretjih držav, ki so žrtve nedovoljene trgovine z ljudmi
ali so bili predmet dejanj omogočanja nezakonitega priseljevanja, ki
sodelujejo s pristojnimi organi
2004/80/ES Direktiva Sveta 2004/80/ES o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj
2004/38/ES Direktiva 2004/38/ES Evropskega parlamenta in Sveta o pravici
državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja
in prebivanja na ozemlju držav članic, ki spreminja Uredbo (EGS) št.
1612/68 in razveljavlja direktive 64/221/EGS, 68/360/EGS, 72/194/
EGS, 73/148/EGS, 75/34/EGS, 75/35/EGS, 90/364/EGS, 90/365/EGS in
93/96/EGS
2003/109/ES Direktiva Sveta 2003/109/ES o statusu državljanov tretjih držav, ki so
rezidenti za daljši čas
2001/220/PNZ Okvirni sklep Sveta 2001/220/PNZ o položaju žrtev v kazenskem
postopku
kg304742_SL_BAT.indd 27kg304742_SL_BAT.indd 27 19/09/13 11:4019/09/13 11:40
kg304742_SL_BAT.indd 28kg304742_SL_BAT.indd 28 19/09/13 11:4019/09/13 11:40
Evropska komisija
Pravice EU žrtev trgovine z ljudmi
Luxembourg: Urad za publikacije Evropske unije
2013 – 27 str. – 21 × 29,7 cm
ISBN 978-92-79-28458-8
doi:10.2837/66419
KAKO DO PUBLIKACIJ EVROPSKE UNIJE
Brezpla ne publikacije: • en izvod:
na spletni strani EU Bookshop (http://bookshop.europa.eu);
• ve kot en izvod ter plakati in zemljevidi: pri predstavništvih Evropske unije (http://ec.europa.eu/represent_sl.htm), pri delegacijah v državah, ki niso lanice EU (http://eeas.europa.eu/delegations/index_sl.htm), pri službi Europe Direct (http://europa.eu/europedirect/index_sl.htm) ali s klicem na telefonsko številko 00 800 6 7 8 9 10 11 (brezpla na številka za celotno EU) (*). (*) Informacije so brezpla ne, kakor tudi ve ina klicev (nekateri operaterji, telefonske govorilnice ali hoteli lahko klic zara unajo).
Publikacije, ki so naprodaj: • na spletni strani EU Bookshop (http://bookshop.europa.eu).
Pla ljive naro nine: • pri prodajnih zastopnikih Urada za publikacije Evropske unije
(http://publications.europa.eu/others/agents/index_sl.htm).
kg304742_SL_BAT.indd cvIIIkg304742_SL_BAT.indd cvIII 19/09/13 11:4019/09/13 11:40
DR-3
2-1
3-0
53
-SL-N
ec.europa.eu/home-aff airsec.europa.eu/anti-traffi cking
ISBN 978-92-79-28458-8
kg304742_SL_BAT.indd cvIVkg304742_SL_BAT.indd cvIV 19/09/13 11:4019/09/13 11:40