Pozdravljeni! - Razvoj · 2012. 9. 7. · Največja sprostitev je zame potepanje po kolesarskih...

Dol pri Ljubljani Ivančna Gorica Kamnik Litija

Lukovica Mengeš Šentrupert Šmartno pri Litiji

Z aktivnim športnim življenjem se ukvarjam že skoraj 30 let. Odkar sem pred osmimi leti tekaške copate zamenjal za kolo, sem s kole-som prevozil že velik del Evrope in sveta. Še vedno me najbolj navdi-huje domača pokrajina med posavskimi hribi, od koder sem doma. Vedno znova odkrivam nove poti za kolesarjenje in ostale neodkrite kotičke našega podeželja. Bistvo užitka pri kolesarjenju je zame prav v odkrivanju. Prek pogovorov z domačini in stika z naravo se lahko stalno učimo. Največja sprostitev je zame potepanje po kolesarskih poteh, kolovozih, gozdnih poteh in manj znanih stezah. In teh je v osrčju Slovenije na pretek. Srce Slovenije je nekaj posebnega, saj na pragu Ljubljane ponuja 32 kolesarskih poti za družine, občasne kolesarje in zahtevnejše re-kreativce. Kolo je le eden od načinov za odkrivanje čudovite narave, prijaznih ljudi in prelepih razgledov. Vzemite si čas in naredite nekaj dobrega za svoje telo in dušo.

Pridite in prebudite srce!

Radovan Skubic Hilarij,ultramaratonec

Pozdravljeni!

1

Pred odhodom na pot Razgibano območje Srca Slovenije vzhodno od Ljubljane je s številnimi naravnimi lepotami in ohranjeno kulturno dediščino idealna izbira za kolesarski izlet ali počitnice. Prav za vsakega kolesarja se najde primerna pot.

Vodič S kolesom po Srcu Slovenije ponuja široko paleto kolesarskih tur in vam tako omogoča lažjo izbiro kolesarskih izletov po Srcu Slovenije. Za treking kolesarje smo trase poti pripravili po stranskih poteh in ob zanimivih točkah, pri čemer smo izpostavili odseke, ki so primerni za družine. Cestne poti potekajo zgolj po asfaltnih cestah ter so daljše in zahtevnejše, za gorske kolesarje pa smo pripravili zelo razgibane možnosti po utrjenih gozdnih poteh, kolovozih in makadamskih cestah z vzponi različnih težavnosti. Poskrbeli smo, da vam v Srcu Slovenije na kolesu ne bo nikoli dolgčas – na voljo je namreč 1.448 km skupne dolžine poti za kar 91 ur kolesarjenja.

Kolesarske poti potekajo skozi občine Dol pri Ljubljani, Ivančna Gorica, Kamnik, Litija, Lukovica, Mengeš, Šentrupert in Šmartno pri Litiji, sem in tja pa se priključijo tudi na druge kolesarske poti v sosednjih občinah. Za vsako od poti smo pripravili ključne infor-macije – to je kratek opis, višinski profil trase, iz katerega je razvidna zahtevnost poti, ter namige za kratek oddih ob poti, med katerimi dajejo vodniku posebno vrednost predstavljene naravne in kulturne znamenitosti.

Poti smo po težavnostih in tipih razdelili glede na našo oceno težavnosti, vendar si iz osnovnih podatkov o trasi vsak lahko naredi svojo, pri čemer tudi kritično oceni svoje zmožnosti.

Izbor poti so naredili kolesarji, ki vsakodnevno kolesarijo po Srcu Slovenije, kar pomeni, da so poti preverjene. Kolesarske trase so povezane v mrežo, tako da jih lahko tudi sami kombinirate med seboj. Ne bojte se vprašati domačinov za nasvet in po njihovih na-vodilih spremeniti smer. Vsak kolesar si lahko najde svojo najljubšo traso, na katero se bo rad vračal.Za doživeto kolesarjenje vam priporočamo najem lokalnega kole-sarskega vodnika, ki vas bo znal najbolje in najvarneje voditi po poteh in hkrati predstaviti lepote, skrivnosti in kulinarično ponudbo območja. Kolesarski vodič je eden od prvih turističnih produktov, ki izhajajo iz Strategije razvoja in trženja turizma Srca Slovenije za obdobje 2011-2018.

32 RAZLIČNIH KOLESARSKIH POTI

4 ZVRSTI KOLESARJENJA

1.448 KM SKUPNE DOLŽINE POTI

ZA 26.290 M VZPONOV

ZA 91 UR KOLESARJENJA

NAD 100 NAMIGOV ZA OGLEDE

POTI POVEZUJEJO 17 OBČIN

Več informacij najdete na www.srce-slovenije.si/turizem.

Posebna zahvala gre vsem, ki so sodelovali pri trasiranju poti: Janezu Jarmu iz Kolesarskega društva Alpe, Tinetu Zupančiču iz podjetja LB&T Vegov hram, Jerneju Muzgi in Žigi Kroflu iz Planin-skega društva Litija, TKO za gorsko kolesarjenje, članom Turističnega društva Šentrupert, Planinskega društva Polet Šentrupert in Planin-skega društva Blagovica, Jožetu Vahtarju in Francu Zabretu iz Kole-sarskega društva Mengeš ter Vladu Kostevcu in Franciju Kalarju pa tudi vsem vključenim zaposlenim na partnerskih občinah.

2 3

Treking in družinske poti

Cestne poti

Gorske poti

6 34 50

Nasveti za na pot

Dodatne informacije, servisi Vse ključne informacije glede info točk, kolesarskih vodnikov in servisov so navedene na zadnjih straneh vodiča.

Dostop do kolesarskih potiNa vseh izhodiščnih točkah lahko parkirate svoje vozilo, pri večih poteh pa vam ponujamo tudi možnost, da se na izhodišče pripeljete z vlakom (Kamnik, Laze pri Dolskem, Litija, Ivančna Gorica, Šentrupert). Prav tako lahko kombinirate vožnjo z vlakom na določenih odsekih poti. Vlaki Slovenskih železnic, na katere lahko vzamete svoje kolo, so v voznih redih označeni s posebnim pikto-gramom. Na njih je dovolj prostora za 4 kolesa, za večje skupine pa je potrebna najava na telefonski številki za skupinska potovanja (00386 1 29 12 554). Doplačilo za kolo je 3,2 EUR na dan, kar lahko vključuje več voženj.

Previdnost na potiDoločene opisane poti se na krajših odsekih priključijo glavnim ces-tam, zato na tistih odsekih vozite previdneje in bližje robu cestišča. Uporaba čelad je obvezna za otroke do starosti 14 let, zaželena pa je tudi za vse ostale. Čelada je priporočena tudi za starejše in pred-stavlja pomemben del varnosti v prometu. Na kolesarskih izletih z otroki, kjer je potrebno voziti v koloni, je najbolje, da otroci kole-sarijo med dvema odraslima. Če si želite še večje varnosti in brezskrbnosti na izletu, vam svetu-jemo najem kolesarskega vodnika, ki vas bo vodil po najvarnejših poteh ter vas obogatil z obilo podrobnostmi o zanimivostih ob poti.

Kazalo:

4 5

Treking in družinske

kolesarske poti v Srcu Slovenije

Tre

kin

g in

dru

žin

ske

kole

sars

ke

poti

v S

rcu

Slo

ven

ije

Kolesarjenje je tako za posameznike kot družine vse bolj priljubljen način preživljanja prostega časa. V nadaljevanju predstavljene poti so v osnovi primerne za treking kolesarje, saj vsebujejo tudi vzpone. Posamezni odseki, na katere smo v vodiču posebej opozorili, pa so primerni tudi za družine, ki si želijo manj zahtevne in za sproščeno kolesarjenje dovolj varne cestne poti skozi vasice in polja. Zbrane poti so primerne za vse tiste, ki si radi vzamejo čas za drobne zanimivosti ob poti. Poti imajo izhodišče v različnih krajih in so vsaka na svoj način slikovite. Preizkusite jih!

76

T1 S kolesom po Deželi Jurija Vege

Izhodiščna točka za izlet je gostilna s prenočišči Vegov hram – kole-sarska točka Srca Slovenije, kjer si lahko izposodite kolesa in kole-sarsko opremo ali najamete kolesarskega vodnika. Pot vas bo vodila proti zahodu po dolini, za katero se je v preteklosti v povezavi z graščino v Dolu uporabljalo ime Lusttal – dolina veselja in slasti. Na poti si lahko ogledate graščinska paviljona in graščino v Dolu pri Ljubljani. Pot nadaljujete mimo podeželskih vasic z zanimivimi imeni vse tja do Beričevega, ki je znano po dolgi zelenjadarski tradiciji. Za Kmetskim domom zavijete desno proti Pšati in se zapeljete skozi podvoz pod magistralno cesto Ljubljana-Litija. Kolesarite v nepo-sredni bližini transformatorske postaje, zapeljete v vas Pšata, mimo gostilne Janežič prečkate most in tam zavijete desno proti Mali Loki. Po približno 1 km sredi polja zavijete levo v Malo Loko in nadaljujete naravnost do konca (približno 2 km), nato pa desno proti Ihanu. Ko pridete v Ihan, zavijete desno na glavno cesto. V Ihanu imate dve možnosti za nadaljevanje poti. Po 200 m vožnje po glavni cesti lahko zavijete levo mimo nogometnega igrišča in nato desno proti Brdu. Po 1 km vzpona se nato preko vasi Vinje spustite do izhodišča v Dolskem. Lažja in ravninska pot vas vodi naravnost po glavni cesti čez Selo in ravnico med polji. Tik preden se glavna cesta, po kateri kolesarite, ne priključi na magistralno cesto Ljubljana-Litija, zavijete

Dežela Jurija Vege je dobila svoje ime po znamenitem matematiku baronu Juriju Vegi, ki se je rodil daljnega leta 1754 na domačiji pri Vehovcu v vasici Zagorica. Tega znanega Slovenca, čigar ime poznajo tudi širom po svetu, je življenjska pot vodila od pastirja do barona, od vojaka do polkovnika, od učitelja matematike do znanstvenika. V vasici nad reko Savo je preživel svojo mladost.

levo pri podjetju RotoPrint. Naprej kolesarite ob Mlinščici čez vas Zaboršt, nato pa skozi Zajelše proti Podgori, Petelinjam in Kamnici. Pot lahko tukaj zaključite in se vrnete v Dolsko, lahko pa se odločite za precej zahteven vzpon v Zagorico, kjer vas bo pot pripeljala mimo Vegove domačije in cerkve sv. Križa v Križevsko in Veliko vas. Od tam se spustite navzdol proti Senožetim. Pot nadaljujete proti magistralni cesti Ljubljana-Litija ter se zapeljete skozi krožišče proti Jevnici čez lesen most. V Jevnici zavijete desno proti Lazam. Ves čas boste kolesarili ob železnici v prijetnem hladu reke Save. Na koncu Laz pot zavije desno na most čez Savo in manjšo Mlinščico proti Dolskemu. V prvem križišču zavijete desno in vozite po manjši vaški cesti, ki se zaključi pred Vegovim hramom.

Namigi za ogled: Domačija Pr’ Krač (Dolsko)Graščinski paviljoni (Kleče)Sotočje rek Save, Kamniške Bistrice in LjubljaniceŠportno-rekreacijski center Korant Rojstna hiša Jurija Vege (Zagorica)Lesen most čez reko Savo (Jevnica)

Trasa: Dolsko–Dol pri Ljubljani–Beričevo–Pšata–Ihan–Zaboršt–Zajelše–Petelinje–Kamnica–(Zagorica–Senožeti–Jevnica–Laze)–Dolsko

Višinski profil poti:

0 9 18 km

300

500

m

37,627

Dolsko265

547

265

Korant Dolsko

Zagorica

385

Kategorija: treking in družinsko kolesarjenje IzhodIšče: Dolsko, kolesarska točka Srca Slovenije – Vegov hramdostop do IzhodIšča: z vlakom – železniška postaja Laze pri Dolskem, z avtom

dolžIna potI: 37,6 kmpredvIden čas brez postankov: 2,5 ureskupna vIšInska razlIka: 470 mzahtevnost: družinski odsek nezahteven, z vzponom v Zagorico delno zahtevnavrsta In kvalIteta cest: asfalt

Primernost za družine:Za družine je primeren prvi del poti čez Beričevo, Pšato, Ihan in nazaj čez Zajelše do Kamnice ali odsek od Dolskega do Jevnice, pri čemer se vrnete v Dolsko po isti poti.

S ko

leso

m p

o D

ežel

i Jur

ija

Veg

eT1

98

Trasa: Dolsko–Podgrad–Besnica–Prežganje–(Janče–Tuji Grm–Velika Štanga)–Štangarske Poljane–Litija–Kresnice–Laze–Dolsko

Kategorija: treking in družinsko kolesarjenjeIzhodIšče: Dolsko, kolesarska točka Srca Slovenije – Vegov hramdostop do IzhodIšča: z vlakom – železniška postaja Laze pri Dolskem, z avtom

dolžIna potI: 61,1 km predvIden čas brez postankov: 4 urskupna vIšInska razlIka: 1090 mzahtevnost: srednje zahtevna (čez Volavlje–Janče–Tuji Grm)vrsta In kvalIteta cest: asfalt, makadam

Vzp

on n

ad s

otoč

jem

rek

do Šmartnega pri Litiji. V Šmartnem zavijete levo proti Litiji. V Litiji se lahko odločite, da greste skupaj s kolesi na vlak v smeri proti Ljubljani do postaje Laze. Lahko pa po stari cesti po desnem bregu reke Save prekolesarite še nadaljnjih ravninskih 20 km do Dolskega.

Namigi za ogled: Cerkev sv. Marjete (Prežganje)Planinski dom na JančahCerkev sv. Antona Padovanskega (Velika Štanga)Veliki okljuk reke Save (Podšentjur)

Namigi za priključitev na sosednje kolesarske poti: Možnost kombiniranja poti s potmi na rekreacijskem portalu lju-bljanske urbane regije Gremo na pot: Atomski klin, Gremo v sredo, Valvazorjva slava, Veveričji skok, Min in max, Trotočje, Savski prod

Primernost za družine:Za družine je primeren odsek poti čez Podgrad in nato po sliko-viti dolini Besnice. Tu se pot počasi vzpenja, zato lahko obrnete ter se vrnete po isti poti na izhodišče, ko ne zmorete več. Prim-eren je tudi odsek od Laz do Litije ob reki Savi, pri čemer se lahko vrnete na izhodišče iz Jevnice, Kresnic ali Litije s kolesom ali vlakom.

0 20

200

400

m

40

600Dolsko

265Dolsko265

Janče792

Litija238

Prežganje658

61,1km

Pri Podgradu se nahaja edinstvena naravna vrednota – sotočje rek Save, Kamniške Bistrice in Ljubljanice. Na tej slikoviti točki, kjer tvori Sava svoja prodišča, imajo svoje prebivališče številne rastline in živali, med njimi tudi sulec. Pogled na sotočje je boljši z desnega brega Save pri Podgradu, prodišče pod sotočjem pa je dostopno z leve strani, in sicer s savskih teras pod Dolom.

Vzpon nad sotočjem rek

Izhodišče za izlet je v Dolskem pred gostilno Vegov hram, kjer je možna tudi izposoja koles in najem kolesarskega vodnika. Z vaške ceste čez Dolsko zavijete levo proti Lazam čez savski most. Od tam se pot odcepi desno proti Podgradu. Vmes si lahko spočijete oči na sotočju rek. V Podgradu zavijete pri gostilni Pecelj levo v podvoz pod železnico in nato nadaljujete po dolini Besnice vse do Velikega Trebeljevega. Za bolj pogumne kolesarje z veliko mero kondicije je primerna pot na Janče, ki nudi prelep razgled na vse strani. Z Janč se vozite po slemenu hriba do Velike Štange in se nato spustite v Štangarske Poljane. Če ne greste na Janče, se v Velikem Trebeljevem držite glavne ceste, po kateri se boste spustili

T2


T2

1110

Mengeški bizgec je preprosta mengeška jed, sestavljena iz kislega zelja, kisle repe, ječmenove kaše oziroma ješprenja in mesa. Jed je bila razširjena v 19. stoletju, nato pa je izginila. Na podlagi zapi-sov pisatelja in etnologa Janez Trdine, ki je svojo mladost preživel v Mengšu, so jed obudili. Danes jo strežejo v gostilni na Mengeški koči ter v Trdinovem hramu.

Po z

dra

vje

v T

unji

ce,

po r

azgl

ed n

a G

obav

ico

Pri bencinski črpalki v Domžalah se držite desno, peljete se čez center in železniško progo mimo bazena in takoj za nogometnim štadionom zavijete levo, da se priključite makadamski rekreativno-kolesarski poti ob Kamniški Bistrici, po kateri se vrnete do izhodišča v Kamnik.

Namigi za ogled: Staro mestno jedro (Kamnik)Mali grad (Kamnik)Šutna (Kamnik)Uršulinski samostan (Mekinje) Zdravilni gaj Tunjice (Tunjice)Grad Jablje (Mengeš)

Namigi za priključitev na sosednje kolesarske poti: Možnost kombiniranja poti s potmi na rekreacijskem portalu ljubljanske urbane regije Gremo na pot: Žejni volk, Trzinska skirca

Trasa: Kamnik–Tunjice–Moste pri Komendi–Mengeš–Mengeška koča–grad Jablje–Domžale–po poti ob Kamniški Bistrici do Kamnika–Kamnik

Kategorija: treking in družinsko kolesarjenjeIzhodIšče: Kamnik, Glavni trg (TIC) dostop do IzhodIšča: z vlakom – železniška postaja Kamnik, z avtom

dolžIna potI: 37,2 kmpredvIden čas brez postankov: 2,5 ureskupna vIšInska razlIka: 290 mzahtevnost: nezahtevnavrsta In kvalIteta cest: asfalt

Primernost za družine: Po začetnem vzponu do Tunjic je pot skoraj v celoti primerna tudi za družine, še zlasti pa je primeren odsek poti iz Domžal proti Kamniku ob Kamniški Bistrici, ki je zelo slikovit in se polagoma vzpenja.

0 9

300400

m

18

500

27

Kamnik390

Kamnik390301

Domžale431

Mengeška koča

km 37,2

Začetek poti je pred TIC-em v starem mestnem jedru Kamnika. Kole-sarite v smeri Kamniške Bistrice in čez 500 m zavijete levo proti vasi Tunjice. Od tu vas bo pot vodila proti Komendi, kjer se boste mimo hipodroma peljali do glavne ceste Mengeš-Kranj. Tik preden bi se priključili na glavno cesto, zavijete levo v smeri Kamnik, po približno 300 metrih vožnje pa zavijete desno v stransko ulico, kjer pri bencin-ski črpalki in šolskem igrišču prečkate glavno cesto Mengeš-Kranj. Pot nadaljujete po stranski cesti vse do Mengša. V Mengšu se za kratek čas priključite na kolesarsko stezo ob glavni cesti, nato pa se držite bolj desno, peljete se mimo nogometnega igrišča proti Trzinu. Kondicijsko močnejši kolesarji se lahko preizkusite na krat-kem, a zelo strmem vzponu na Mengeško kočo.

Pot iz Mengša vodi mimo gradu Jablje do Trzina, kjer zavijete levo in kolesarite ob glavni cesti Ljubljana-Trzin-Domžale do Domžal.

Po zdravje v Tunjice, po razgled na Gobavico

T3


T3

12 13

Pot začnete pred TIC-em v starem mestnem jedru Kamnika. Na relaciji od Kamnika do Stahovice se glavni cesti za Kamniško Bistrico, ki je zelo prometna, izognete tako, da v krožišču zavijete desno, nato pa pri nogometnem parku zavijete levo in pot nadaljujete mimo mekinjskega samostana proti Godiču. Od tu vas pot pelje proti izviru Kamniške Bistrice ob njenem divjem gorskem toku. Pot nadaljujete do nihalke, ki vozi na Veliko planino. Če želite, lahko pustite kolo na postaji nihalke in se podate na samo planino. Od spodnje postaje vas do izvira Kamniške Bistrice loči še nekaj prijetnih minut vožnje. Vrnete se po isti poti vse do Kamnika.V Stahovici se lahko podate še enemu kolesarskemu izzivu naproti, ki bo gotovo zanimiv za zahtevnejše treking kolesarje. Tu se priključite na glavno cesto Kamnik-Gornji Grad, od tu pa sledi zahteven vzpon na prelaz Črnivec (902 m), kjer pred prelazom zavijete desno na makadam in nadaljujete s krajšim vzponom.

Od bistrega izvira do EKO term

Terme Snovik so najvišje ležeče terme v Sloveniji, ki se nahajajo v umirjenem zelenem okolju Tuhinjske doline. Obiskovalcem nudijo pokrito termalno riviero z možnostjo rekreacije in sprostitve vse dni v letu. Prve v Sloveniji so dobile EU-marjetico – znak kakovosti za okolju prijazne turistične namestitve. Njihovo osnovno bogastvo je visoko kakovostna termalna voda.

Od

bis

treg

a iz

vira

do

EKO

ter

m

Nato sledi dokaj zahteven spust skozi vas Bela Peč do Snovika, kjer se lahko ustavite in zaplavate v najvišje ležečih termah v Sloveniji ali pa se zapeljete čez cesto do Potoka, kjer je izvir pitne termalne vode, ki je zelo priljubljena. Od izvira se vrnete na glavno cesto in kolesarite nazaj proti srednjeveškemu mestu Kamnik.

Namigi za ogled: Staro mestno jedro (Kamnik)Plečnikov lovski dvorec (Kamniška Bistrica)Izvir Kamniške Bistrice Velika planinaIzvir termalne vode (Potok)EKO Terme Snovik (Snovik)

Namigi za priključitev na sosednje kolesarske poti: Možnost kombiniranja poti s potmi na rekreacijskem portalu ljubljanske urbane regije Gremo na pot: Žejni volk

Trasa: Kamnik–Mekinje–Stahovica–Kamniška Bistrica–Velika planina–Stahovica–(Črnivec–Terme Snovik)–Kamnik

Kategorija: treking in družinsko kolesarjenjeIzhodIšče: Kamnik, Glavni trg (TIC)dostop do IzhodIšča: z vlakom – železniška postaja Kamnik, z avtom

dolžIna potI: 49,2 kmpredvIden čas brez postankov: 3,5 ureskupna vIšInska razlIka: 790 mzahtevnost: zahtevna (zahteven vzpon na Črnivec ter spust po makadamu do Snovika) vrsta In kvalIteta cest: asfalt in makadam

Primernost za družine:Kolesarska pot je primerna za družine v delu od Kamnika do izvira Kamniške Bistrice in nazaj. Ta odsek je fizično dokaj nezahteven. Priporočamo tudi ogled Velike planine, na katero vozi nihalka s postaje v Kamniški Bistrici.

0 10

400600

m

20

800

30

1000

40

Kamnik390

Kamnik390

600izvir K. B.

Stahovica434

Črnivec902

km 49,2

T4


T4

1514

Poleg trškega jedra, mnogih cerkva, čebelarske tradicije in pristne kulinarike je Gradiško jezero gotovo eden izmed zakladov doline Črnega grabna. To preprosto umetno zajezeno jezero v bližini kraja Gradišče je med obiskovalci zelo priljubljeno. Malo manj kot 5 km dolga sprehajalna pot, ki vodi okrog jezera, je obdana z bogato floro in favno in tako idealna za kratek oddih v naravi. Ob jezeru se vije tudi del Rokovnjaške poti.

Trasa: Lukovica–Brdo–Zlato Polje–Pšajnovica–Gabrovi-ca–Vrh nad Krašnjo–Blagovica–Krašnja–Zgornje Prapreče–Gradišče–Gradiško jezero–Preserje–Spodnje Koseze–Spodnje Prapreče–Lukovica

Lažja varianta: Lukovica–Zgornje Prapreče–Gradišče–Gradiško jezero–Preserje–Spodnje Koseze–Spodnje Prapreče–Lukovica

Kategorija: treking in družinsko kolesarjenjeIzhodIšče: Lukovica, Stari trgdostop do IzhodIšča: z avtom

dolžIna potI: 37,6 kmpredvIden čas brez postankov: 3 ureskupna vIšInska razlIka: 660 mzahtevnost: srednje zahtevnavrsta In kvalIteta cest: asfalt

Primernost za družine: Za družine in ljudi z nekoliko manj kondicije je primeren izlet na Gradiško jezero. Pot začnete v Lukovici na trgu. Nato kolesarite v smeri proti Blagovici in po približno 1 km zavijete desno čez most nad avtocesto v vas Gradišče pri Lukovici. Sledite oznakam za Gradiško jezero. Na poti nazaj se zapeljete čez vasi Preserje in Videm pri Lukovici do začetne točke in tako sklenete krožno pot.

Nato se spustite do Vrha nad Krašnjo, kjer zavijete levo za Blagovico, lahko pa se spustite kar v Krašnjo. Po koncu spusta v Blagovici zavijete desno in nadaljujete pot po regionalni cesti do Podpeči, kjer zavijete levo preko avtoceste na krog okoli Gradiškega jezera, Preserij in Vidma pri Lukovici. Preko Spodnjih Prapreč in ponovno preko avtoceste pridete na izhodišče na glavni trg v Lukovici.

Namigi za ogled: Grad Brdo (Brdo pri Lukovici)Gradiško jezero (Gradišče)Cerkev sv. Luka (Spodje Prapreče)

0 9

300

500

m

18

700

27

Lukovica334

Lukovica334

Gabrovnica720

Gradiško jezero360

km 37,6

Nekoliko bolj zahtevna tura, ki ponuja izjemen pogled na Tuhinjsko dolino, Trojane, Kamniško-Savinjske Alpe ter Ljubljansko kotlino, vas pelje iz središča Lukovice mimo Čebelarskega centra na Brdu pri Lukovici in nato mimo Kersnikovega gradu na Brdu čez Zlato polje, kjer se vseskozi vzpenjate. Nato se pot nekoliko zravna. Skozi vasi Pšajnovica in Gabrovica lahko uživate v razgledih na obe smeri.

Odkrijte zaklade Črnega grabna

T5


Od

kri

jte

zak

lad

e Č

rneg

a gr

abna

T5

1716

Širše območje Vač sodi med pomembnejša arheološka najdišča v Sloveniji. Poleg povečane situle z Vač lahko obiščete še farno cerkev sv. Andreja z božjim grobom, tovorno tehtnico, staro perišče, vodn-jak, mizo z gradu Mačkovec, Geometrično središče Slovenije (GEO-SS), pustolovski park, razgledno točko pri cerkvici sv. Neže in mnoge druge zanimivosti.

V s

red

išče

Slo

ven

ije

Trasa: Litija–Ponoviče–Sava–Vače–Klenik–GEOSS–Slivna–Vače–Ponoviče–Litija

Kategorija: treking in družinsko kolesarjenjeIzhodIšče: Litija, Valvazorjev trgdostop do IzhodIšča: z vlakom – železniška postaja Litija, z avtom

dolžIna potI: 29,4 kmpredvIden čas brez postankov: 2 uriskupna vIšInska razlIka: 530 mzahtevnost: srednje zahtevnavrsta In kvalIteta cest: asfalt, makadam

Primernost za družine: Pot v središče Slovenije je manj primerna za družinske kole-sarje, saj je precej zahtevna. Nezahteven je le odsek od Litije do vasi Sava, ki poteka po levem bregu reke Sava. Predlagamo vrnitev po isti poti.

0 7

200

400

m

14

600

21

Litija238

Slivna645

Sava235 236 238

LitijaPonoviče

km 29,4

V središče Slovenije

Kolesarski izlet začnete v središču Litije, prečkate most čez reko Savo in takoj v križišču zavijete desno v smeri Ponovič po levem bregu reke Save. Ko prispete v vas Sava, takoj na začetku naselja zavijete levo proti Zasavski Sveti gori. Približno na pol poti vzpona zavijete levo za Vače, ki so priljubljena izletniška točka.

S kolesom se lahko zapeljete naprej do geometrijskega središča Slovenije (GEOSS) in nato naprej v Zgornjo Slivno, kjer je ob cerkvi sv. Neže razgledna točka. Na poti nazaj se spuščate po glavni cesti skozi Vače proti Hotiču, kjer približno 300 m naprej od Vač pri veliki hiši in poslopju na levi strani zavijete levo proti Boltiji. Po krajšem vzponu čez sedlo sledi spust v smeri Ponovič. V Ponovičah zavijete desno in zaključite pot v Litiji.

Namigi za ogled: Lesen most na reki Savi (Sava)Poustvaritev Vaške situle (Klenik) Cerkev sv. Andreja (Vače)Fosilna morska obala (Vače)Pustolovski park GEOSS (Sp. Slivna)GEOSS Cerkev sv. Neže (Zg. Slivna)

Namigi za priključitev na sosednje kolesarske poti: Možnost kombiniranja poti s potmi na rekreacijskem portalu ljubljanske urbane regije Gremo na pot: Gremo v sredo

T6Višinski profil poti:

T6

1918

Krka je ena izmed najzanimivejših kraških rek na Slovenskem. Po-gled na njen izvir je zelo slikovit – iz pod skal pride na dan v vasi Krka malo pod Krško jamo, v kateri živi človeška ribica in si jo obiskovalci lahko tudi ogledajo. Vožnja po mirni Krki je primerna za vse člane družine, še posebej pa je privlačna za kajakaše in ribiče. V preteklosti so ob Krki delovali številni mlini in žage.

Osv

ežit

ev o

b K

rki

Kategorija: treking in družinsko kolesarjenjeIzhodIšče: Ivančna Gorica, Sokolska ulicadostop do IzhodIšča: z vlakom – železniška postaja Ivančna Gorica, z avtom

dolžIna potI: 32,6 kmpredvIden čas brez postankov: 2 uriskupna vIšInska razlIka: 390 mzahtevnost: srednje zahtevna vrsta In kvalIteta cest: asfalt, makadam

Trasa: Ivančna Gorica–Višnja Gora–Polževo–Male Vrhe–Krka–Muljava–Malo Črnelo–Ivančna Gorica

Primernost za družine: Za družine predlagamo pot od Ivančne Gorice do izvira reke Krke ter vrnitev po isti poti. Tu si lahko izposodite čoln in se podate na raziskovanje Krke.

Na poti nazaj v vas Krka prečkate most preko reke in nadaljujete pot po stranskih poteh skozi vas Znojile vse do Muljave. Na poti od Muljave do Ivančne Gorice se dober kilometer držite glavne ceste, nato pa zavijete levo na stransko pot skozi vas Črnelo in nazaj do Ivančne Gorice, kjer ste začeli vaš kolesarski izlet.

Namigi za ogled: Staro mesto jedro (Višnja Gora)Bazen in kamp (Višnja Gora)Cerkev sv. Duha (Polževo) Krška jama in kraški izvir reke Krke (Krka)Jurčičeva rojstna hiša (Muljava)Jurčičeva pohodniška pot (Višnja Gora–Muljava)

Namigi za priključitev na sosednje kolesarske poti: Možnost kombiniranja poti s potmi na rekreacijskem portalu ljubljanske urbane regije Gremo na pot: Valvazorjeva slava


0 8

300

500

m

16 24

Iv. Gorica329

594Polževo

Višnja Gora384 Krka

260

Iv. Gorica329

km 32,6

Pot začnete na Sokolski cesti v Ivančni Gorici. Nadaljujete po stari cesti do Višnje Gore. V Višnji Gori sledite oznakam za Polževo, sledi vzpon na dinarsko-kraško planoto Polževo, ki se nahaja južno od Višnje Gore. Pot nadaljujete mimo vasic Male in Velike Vrhe. V Velikih Vrhah se držite desne smeri, ki vodi po makadamski poti čez polje v gozd, nato se priključite na glavno makadamsko cesto Krka-Grosuplje in zavijete levo proti samemu izviru reke Krke.

Osvežitev ob Krki T7 T7

2120

Začetek poti, ki je v osnovi namenjena zahtevnejšim treking kole-sarjem, je pri gradu Bogenšperk pri Šmartnem pri Litiji. Od tam kolesarite v smeri Ivančne Gorice, kjer po prevalu zavijete levo proti Vinjemu vrhu. Sledite makadamski cesti. Ne zavijete levo v dolino, temveč se držite desne smeri in krajših vzponov. Po približno 5 km poti dosežete Vinji vrh, kjer imate dve možnosti. Prva pot gre po dolini Mišjega potoka do Brega pri Velikem Gabru in nato na desno proti Stični. Druga pot poteka tako, da se od Vinjega vrha naprej držite levo in glavne ceste ter kolesarite do Žubine in nato v Stranje, kjer zavijete desno proti Radohovi vasi. V Radohovi vasi se za kratek čas priključite regionalni cesti, s katere v Pristavlji vasi zavijete desno proti Stični in cistercijanskemu samostanu, v katerem še vedno živijo menihi. Iz Stične pot nadaljujete proti severu. Na poti do Metnaja imate možnost, da zavijete desno proti Lavričevi koči na Gradišču ali pa se povzpnete na Pristavo nad Stično. Obe možnosti ponujata krasno panoramo na okoliške hribe in doline. Kolesarji z več kondicije lahko

Z vinskih goric na čaj k opatom

Cistercijanski samostan Stična je najstarejši samostan v Sloveniji. Zgradili so ga že v 12. stoletju. Prvim menihom je po legendi prostor pokazal ptič, ki naj bi nad lokacijo kasnejšega samostana vztrajno prepeval: “Sit hic! Tu naj bo!" Menihi so postavili samostan, kraj je dobil ime Stična, vztrajni ptič pa mesto v stiškem grbu. Samostan je postal poznan tudi po patru Simonu Ašiču, enemu največjih sloven-skih zeliščarjev.

Z vi

nsk

ih g

oric

na

čaj k

opa

tom

naredite ovinek in od Metnaja sledite tablam za Obolno. Po približno 2 km zavijete po asfaltni cesti desno navzdol, se zno-va povzpnete in zavijete desno na makadamsko cesto v Debeče. Pot nadaljujete mimo Javorja, vseskozi naravnost, dokler se ne priključite na glavno cesto Šmartno-Ivančna Gorica, kjer zavijete levo in prikolesarite nazaj do izhodišča.

Namigi za ogled: Grad Bogenšperk Cistercijanski samostan StičnaLavričeva koča na Gradišču

Namigi za priključitev na sosednje kolesarske poti: Možnost kombiniranja poti s potema Valvazorjeva slava na re-kreacijskem portalu ljubljanske urbane regije Gremo na pot in Kolesarska pot ob reki Temenici na portalu Po poteh dediščine Dolenjske in Bele krajine.

Kategorija: treking in družinsko kolesarjenjeIzhodIšče: Grad Bogenšperkdostop do IzhodIšča: z avtom

dolžIna potI: 41,8 kmpredvIden čas brez postankov: 3 ureskupna vIšInska razlIka: 880 mzahtevnost: zahtevna vrsta In kvalIteta cest: asfalt, makadam

Trasa: Bogenšperk–Vinji vrh–Žubina–Šentvid pri Stični– Stična–Metnaj–Debeče–Javorje–Bogenšperk

Zahtevnejša varianta poti: Stična–Lavričeva koča na Gradišču–Pristava nad Stično–Metnaj–Obolno–Bogenšperk

Primernost za družine:Za družinske kolesarje je primeren odsek poti od Velikega Gabra do Stične in vrnitev po isti poti.


0 10

300

500

m

20 30

700

412Bogenšperk

Bogenšperk

357412 Stična

Debeče570Poljane

565

km 41,8

T8 T8

2322

Zelo lepo, a zahtevno kolesarsko turo začnete v središču Litije. Od tu nas pot vodi preko starega mestnega jedra na krajši vzpon do Šmartnega pri Litiji. Pri cerkvi sv. Martina se držite leve smeri, ki vas preko nizkega prevala in kamnoloma pripelje v Jablaniško dolino, kjer vas glavna pot vodi vse do Pustovega mlina. V ozki dolini se prične 6 km dolg enakomeren vzpon na Veliko Presko. Po dobrem kilometru spusta zavijete levo proti Polšniku. V Polšniku se obrnete nazaj in na najvišjem delu zavijete desno proti Mamolju, kjer vas nato pot vodi po planoti z odličnim pogledom na Triglav. Pot se pre-ko Gradišča spusti nazaj v Jablaniško dolino, kjer v Gradiških Lazah zavijete desno. Slab kilometer kolesarite po dolini, nato pa ponovno zavijete desno čez vasi Tenetiše in Breg, kjer lahko poskusite domači sir na domačiji Paternoster ali pa si ogledate vaško zbirko savskih prodnikov. Iz Brega se po stranski poti vrnete na izhodišče v Litiji.

Okusi Posavskega hribovja

Oku

si P

osa

vsk

ega

hri

bovj

a

Trasa: Litija–Šmartno pri Litiji–Cerovica–Velika Preska–Polšnik–Mamolj–Breg pri Litiji–Litija

Kategorija: treking in družinsko kolesarjenjeIzhodIšče: Litija, Valvazorjev trgdostop do IzhodIšča: z vlakom – železniška postaja Litija, z avtom

dolžIna potI: 38,0 kmpredvIden čas brez postankov: 3 ureskupna vIšInska razlIka: 890 mzahtevnost: zahtevna vrsta In kvalIteta cest: asfalt, makadam

Namigi za ogled: Cerkev sv. Nikolaja (Litija)Zbirka savskih prodnikov (Breg pri Litiji)Cerkev sv. Martina (Šmartno pri Litiji)

Namigi za priključitev na sosednje kolesarske poti: Možnost kombiniranja poti s potjo Valvazorjeva slava na rekreacijskem portalu ljubljanske urbane regije Gremo na pot

Primernost za družine: Manj zahtevnim kolesarjem priporočamo kolesarjenje z obiskom Šmartnega in Jablaniške doline. Možna je tudi izposoja koles v Tenetišah.


0 9

200

500

m

18 27

800

Litija238

Litija238

788 750

SlopVel. Preska

km 38,0

Polšnik je vasica v Posavskem hribovju. Z vseh strani jo obdajajo hribi s cerkvicami, ki so povezane v dobro označeno pohodno pot. V bližini leži vas Velika Preska, kjer se nahaja edini leseni pločnik v Sloveniji. Poleg prijaznih ljudi je tukaj čudovita pokrajina, ki navdušuje z razgledi. Za vsa razvojna prizadevanja je bil Polšnik v letu 2012 nagrajen z evropsko nagrado za razvoj podeželja.

T9 T9

2524

Naokrog v Oglarsko deželo

Oglarska dežela se nahaja na dolski planoti v vzhodnem delu Srca Slovenije. Oglarstvo so pred več kot sto leti sem zanesli italijanski oglarji. Danes oglari na Dolah pri Litiji še 16 oglarskih domačij, ki vs-ako leto skuhajo do 30 kop. Način priprave kope in življenje oglarske družine lahko doživite na Oglarski domačiji Brinovec. Za pohodnike in tiste, ki se želijo pobližje spoznati z oglarjenjem, je zelo zanimiv pohod po Oglarski deželi v maju.

Nao

kro

g v

Ogl

arsk

o d

ežel

o

kjer greste na levo in sledite Mirni oz. Mirenščici do mostu, kjer se Bistrica izliva vanjo. Zavijete levo in nadaljujete po lepi makadamski poti ob potoku Bistrica do prehoda čez železniško progo in naprej do glavne ceste, ki pelje iz Mokronoga proti Trebnjem. Nadalju-jete pot v vas Bistrica, kjer zavijete desno pri kapelici v vas, pridete na makadamsko pot in se nato usmerite proti izhodišču - trgu v Šentrupertu.

Namigi za ogled: Dežela kozolcev (Šentrupert)Cerkev sv. Ruperta (Šentrupert)Oglarski muzej (Slavina)Tonina hiša (Moravče pri Gabrovki)Resnikova kašča (Moravče pri Gabrovki)

Namigi za priključitev na sosednje kolesarske poti: Možnost kombiniranja poti s potema Po poti sakralnih zakladov in Na vinski gorici Čatež in Gradišče na portalu Po poteh dediščine Dolenjske in Bele krajine

Kategorija: treking in družinsko kolesarjenjeIzhodIšče: Šentrupert, trg pred cerkvijo sv. Rupertadostop do IzhodIšča: z vlakom – železniška postaja Šentrupert, z avtom

dolžIna potI: 43,9 kmpredvIden čas brez postankov: 3 ureskupna vIšInska razlIka: 700 mzahtevnost: zahtevnavrsta In kvalIteta cest: asfalt, makadam

Trasa: Šentrupert–Smolaj–Dole pri Litiji–Brezovo–Gabrovka–Moravče pri Gabrovki–Gornje Ravne–Mirna–Šentrupert

Primernost za družine: Pot po ravnini med Šentupertom in Mirno je zelo primerna za družinske kolesarje. Oglarska dežela je za kolesarjenje zahtevnejša, a zelo zanimiva za ogled zlasti v pomladnih in jesenskih mesecih, ko tamkajšnji oglarji izdelujejo kope.


0 10

200

400

m

20 30

600

Šentrupert280

Dole675

Brezovo607

Mirna282

Šentrupert280

km 43,9

Pot začnete na trgu v Šentrupertu, se usmerite po cesti severno ob cerkvi in se peljete proti vasi Draga. Na razcepu zavijete levo in se usmerite po dolini reke Bistrice proti Oglarski deželi, ki se razteza okrog Dol pri Litiji.Območje poti odlikujeta neokrnjena narava in izjemna kulturna krajina. Ko prispete na Dole pri Litiji, ne zavijete ne desno in ne levo, temveč se približno 1km spustite naravnost navzdol. Nato sledi krajši vzpon na Brezovo. Pred vami se odpre dolina in pogled na do-lenjsko gričevje z vinogradi. Sledi zaslužen spust vse do Gabrovke, nato pa se usmerite levo proti Trebnjem. Rahlo se spuščate približno 5 km, nato pa v vasi Ravne za vogalom večje hiše z vrtom zavijete levo proti vasi Cirnik. Kolesarite naravnost, dokler se ne priključite na glavno cesto Gabrovka-Mirna. Zavijete desno in se spustite proti Mirni, pred mostom pod gradom pa zavijete desno ob bajerju in na-daljujete do rečice Mirne, kjer zavijete levo po glavni cesti čez kam-niti most. Peljete se pol kilometra, ko se v blagem desnem ovinku usmerite levo na Trstenik (odcepni pas). Greste čez vas Straža, na Šentrupertski ravnici pa zavijete desno proti osamljeni kmetiji. Za kmetijo preidete na kolovozno pot med polji, ki se na Rakovniku levo priključi na glavno cesto. V Prelesju zavijete desno po gozdni poti do travnika, nato pa desno po travniški poti do potoka Mirna,

T10 T10

2726

Izhodišče poti je na parkirnem prostoru pri Kulturnem domu Mengeš. Pot vas vodi po športnem parku, mimo Športnega centra Harmonija, po Pristavi in Malem Mengšu do Cegvanškega bajerja ter v nadaljevanju mimo Lovske koče po cesti do Loke. Na križišču Na Gmajni pot lahko nadaljujete v dve smeri. Pot na Dobeno (549 m) se od običajne poti Na Gmajni loči proti Dobensko-Rašiškemu pogorju. Mimo Ručigajevega studenca, kjer se lahko odžejate, vas pot vodi do priljubljene izletniške točke na Dobenu. Po isti poti se vrnete v Loko. Če se odločite za drugo pot, se odpeljete mimo cerkvice sv. Primoža in Felicijana vse do gradu Jablje. Vrnete se po cesti do vasi Loka, prečkate glavno cesto Mengeš-Trzin in se po poljskih poteh peljete do drevoreda Lipica. Izberete smer proti Mengšu in se vrnete na izhodiščno točko. Od tu lahko spretni kolesarji nadaljujete z vzponom na Mengeško kočo na Gobavici (435 m).

Namigi za ogled: Cerkev sv. Mihaela (Mengeš)Grad Jablje (Mengeš)Mengeška koča (Gobavica)

Namigi za priključitev na sosednje kolesarske poti: Možnost kombiniranja poti s potmi na rekreacijskem portalu ljubljanske urbane regije Gremo na pot: Žejni volk, Trzinska skirca

Grad Jablje se nahaja na zahodnem obrobju Mengeškega polja v Loki pri Mengšu. Prvič je bil omenjen v 14. stoletju, današnjo po-dobo pa so mu dali Lambergi v 16. stoletju. Danes je lepo obnovljen, od bogate in prestižne baročne opreme v notranjosti pa so se žal ohranile le nekatere freske. Podobo gradu dopolnjujeta hleva, delno ohranjen park, kamnita mostova, cerkvica in vila rustica.

Men

gešk

o po

lje

s ko

lesa

Trasa: Mengeš–Mengeška koča–Dobeno–Jablje–Mengeško polje–Mengeš

Kategorija: treking in družinsko kolesarjenjeIzhodIšče: Mengeš, Kulturni dom Mengešdostop do IzhodIšča: z avtom

dolžIna potI: 17,6 kmpredvIden čas brez postankov: 1 uraskupna vIšInska razlIka: 320 mzahtevnost: nezahtevna, srednje zahtevna sta odcepa na Dobeno in na Mengeško kočo vrsta In kvalIteta cest: asfalt

Primernost za družine: Pot v ravninskem delu je primerna za družine z majhnimi otroki, saj je brez večjih vzponov, večinoma makadamska in brez avto-mobilskega prometa. Pazljivost je potrebna pri prečkanju glavnih prometnic.


0 4

300

500

m

8 12

Mengeš431

Mengeška koča Dobeno525

316

km 17,6

Mengeško polje s kolesa

T11 T11

2928

Začetek kolesarske poti je v središču Ivančne Gorice. Vožnja poteka po Cesti 2. grupe odredov preko železniške proge do krožišča, kjer zavijete proti cerkvi sv. Jožefa. Od tu dalje sledite usmerjevalnim tablam, ki vodijo preko avtocestnega nadvoza do vasi Mrzlo Polje in Škrjanče ter regionalne ceste Ivančna Gorica-Muljava. Pot nadalju-jete do Gorenje vasi in proti Bojanjemu Vrhu, kjer se nahaja najbolj ohranjena nekdanja rimska cesta.

Kmalu za Velikimi in Malimi Kompoljami in na križišču lokalne ceste, ki pelje proti vasi Sušica, zavijete na gozdno pot po delno ohran-jeni rimski cesti do Kobiljeka pod Kitnim Vrhom, kjer je bila nekoč rimska postojanka. Vožnjo nadaljujete mimo Tolčan in se po neko-liko daljšem vzponu po lepi asfaltni cesti pripeljete do Valične vasi. Pot vas nato pelje mimo cerkvice. Po rahlem spustu vas čaka krajši vzpon pod vasjo Vrh pri Križu, od koder sledi spust po asfaltni cesti do Vrhovega, kjer vas usmerjevalna oznaka usmeri na kolovozno

Po rimski cesti nad dolino Krke

Rimska cesta iz Ivančne Gorice skozi Žužemberk in Dvor pro-ti Črnomlju je svoj čas predstavljala glavno povezavo v tem delu Slovenije. Kasneje je bila po njeni trasi speljana cesarska trgovska pot. V uporabi je bila vse do leta 1859, ko so zgradili novo cesto po dolini Krke. Ob rimski cesti stoji veliko naravnih in kulturnih zname-nitosti, med drugimi tudi Naralov križ v bližini Trebče vasi. Ostanki rimske ceste so lepo vidni pri cerkvici sv. Marjete nad vasjo Vrh pri Križu in v Zafari pri Žužemberku.

Po r

imsk

i ces

ti n

ad d

olin

o K

rke

pot. Po gozdni poti potujete do Zgornjega Cviblja. Skozi vas Zafaro vas pot pripelje do Trebče vasi, od koder imate le še 3 km do cilja. Skozi Sadinjo vas in po spustu pridete do obnovljenega plavža nek-danjega industrijskega obrata v Dvoru ob Krki.

Za vrnitev na izhodiščno točko svetujemo isto traso, saj je pot označena tudi v obratni smeri.

Namigi za ogled: Rimski miljnik (Ivančna Gorica) Etnološka zbirka Nose (Bojanji Vrh)Cerkev sv. Martina (Valična vas)Rimski vodnjak (Vrh pri Križih)Naralov križ (Trebča vas)

Namigi za priključitev na sosednje kolesarske poti: Možnost kombiniranja poti s potmi Valvazorjeva slava na rekreacij-skem portalu ljubljanske urbane regije Gremo na pot in Spomin na rimsko cesto in Po poti sakralnih zakladov na portalu Po poteh dediščine Dolenjske in Bele krajine

Trasa: Ivančna Gorica–Mrzlo Polje–Kompolje–Valična vas–Žužemberk–Sadinja vas–Dvor

Kategorija: treking in družinsko kolesarjenjeIzhodIšče: Ivančna Gorica, Sokolska ulicadostop do IzhodIšča: z vlakom – železniška postaja Ivančna Gorica, z avtom

dolžIna potI: 24,7 kmpredvIden čas brez postankov: 1,5 ureskupna vIšInska razlIka: 190 mzahtevnost: nezahtevna vrsta In kvalIteta cest: asfalt, makadam

Primernost za družine: Pot je zanimiva za družine, saj ni posebej zahtevna. Otroci bodo navdušeni nad zgodbo Rimske ceste iz preteklih antičnih časov.


0 6

200

400

m

12 18

Iv. Gorica329

192Dvor

Valična vas403

Kompolje320

km 24,7

T12 T12

3130

Velika zasavska tura

Zgornja Jablanica je vasica z značilnim podeželskim videzom v Posavskem hribovju. Razvijati se je začela vzporedno s starim rudarstvom, ki sega v rimsko dobo. Številni dvojni kozolci in gosp-odarska poslopja z mojstrsko obdelavo iz Levstikovega časa pričajo o rodovitnosti tega območja. Domačini so vedrega značaja, radi po-jejo in skrbijo za ohranjanje svoje kulturne dediščine.

Vel

ika

zasa

vska

tur

a

Trasa: Litija–Cerovica–Velika Goba–Dole pri Litiji–Podkum–Zagorje–Čolnišče–Šentlambert–Zasavska Sveta gora–Podbukovje–Sava–Litija

Kategorija: treking kolesarjenjeIzhodIšče: Litija, Valvazorjev trgdostop do IzhodIšča: z vlakom – železniška postaja Litija, z avtom

dolžIna potI: 72,1 kmpredvIden čas brez postankov: 4,5 ureskupna vIšInska razlIka: 1.850 mzahtevnost: zelo zahtevna vrsta In kvalIteta cest: asfalt, makadam

Primernost za družine: Trasa sodi med zelo zahtevne treking poti z veliko višinsko raz-liko, zato za družine ni primerna. Večina trase je primerna tudi za cestne kolesarje, z izjemo utrjene makadamske ceste v dolini Sopote in vzpona na Podkum v dolžini okoli 7 km.

do najnižje točke naše poti, in sicer v dolino reke Save. V dolini Save 1 km kolesarite po regionalni cesti, zato bodite tu še posebno previdni. Preko mostu desno prečkate Savo, se peljete čez Zagorje ob Savi, kjer se na koncu mesta držite leve in smerokazov za Čolnišče. Tu vas čaka dobrih 4 km strmega vzpona do vasi Kal, nato se rahlo spuščate do vasi Brezovica, od koder vas preko vasi Rovišče čaka še zaključni vzpon na najvišji del poti Zasavske Svete gore na 852 m nadmorske višine, kjer je čudovita razgledna točka. Pri spustu pazite, da pred naseljem Rovišče zavijete desno v smeri Vač, kjer se nato ves čas spuščate do naselja Sava. Tukaj zavijete desno proti izhodišču v Litiji.

Namigi za ogled: Cerkev sv. Nikolaja (Litija)Zbirka savskih prodnikov (Breg pri Litiji)Oglarski muzej (Slavina)Dolina reke SopoteZasavska Sveta gora


0 20

200

500

m

40 60

800

Litija238

Podkum744

V. Goba710

reka Sava219

852

Zasavska Sveta gora

Litija238

km 72,1

T13

Treking kolesarsko turo začnete v središču Litije na Valvazorjevem trgu. Od tu se odpeljete v smeri proti Zagorju in na koncu Litije na krožnem križišču zavijete desno v klanec. Po 500 m se v ostrem desnem ovinku na vrhu klanca odcepi cesta levo navzdol proti Bregu pri Litiji. Pot vas pelje preko Tenetiš navzgor po Jablaniški dolini, kjer zavi-jete levo navzgor proti Veliki Preski. Čaka vas prvi vzpon, na sredini katerega vas smerokazi usmerijo desno proti vasi Velika Goba, pred katero se začne Oglarska dežela. Od tu se preko vasi Čeplje spustite v dolino Bistrice. Tu boste lahko prvič opazili oglarske kope. Do središča Oglarske dežele pridete po krajšem vzponu proti Dolam pri Litiji. Od tu nadaljujete levo preko planote z manjšimi vzponi ter s spustom v neokrnjeno dolino reke Sopote, kjer na makadamski cesti zavijete desno v smeri toka reke. Pri zaselku Medvešek zavijete levo v vzpon do vasi Podkum. Podkum je tudi izhodišče za planin-ske poti Kumu, ki je s 1.220 m najvišji vrh Posavskega hribovja. V Podku-mu sledite oznakam za Zagorje, ki vas po daljšem spustu pripeljejo

T13

3332

Cestne kolesarske poti v Srcu Slovenije

S hitrimi cestnimi kolesi se vozijo večinoma dobro pripravljeni kole-sarji. Pokrajina Srca Slovenije je zelo razgibana z dobrimi cestami tudi v odročnejših krajih, kar predstavlja za cestne kolesarje neome-jeno število možnosti za kolesarjenje. Kolesarske poti so trasirane tako, da lahko kolesarji spoznate celotno območje Srca Slovenije in prevozite kar največ kilometrov v enem dnevu. Prepletene so v mrežo, tako da si jih lahko tudi sami brez večjih težav prilagodite v sebi najljubšo turo. Vse poti potekajo le po asfaltiranih cestah. Cestni kolesarji se sicer nič kaj radi ne ustavljate, a vas vseeno vabimo, da uporabite kakšen namig za kratek oddih.Zdaj pa na hitro dirko po Srcu Slovenije!

Ces

tne

kole

sars

ke

poti

v

Srcu

Slo

ven

ije

3534

Med tremi izviri Kamniške Bistrice je najbolj poznan tisti, ki se na-haja v bližini Doma v Kamniški Bistrici. Voda priteče na dan izpod skal, poraslih z mahom, nato pa se za kratek čas ustavi v umetnem jezeru. Kamniška Bistrica je v tem začetnem toku zelo slikovita. Ok-rog soteske Predaselj vas vodi sprehajalna pot.

Pri cerkvi sledite oznakam za Bogenšperk in Novo mesto. Čaka vas vzpon mimo gradu Bogenšperk, od koder se kmalu spustite v dolino reke Temenice.

Po krajšem vzponu se pri gostilni Jap v levem ovinku držite desno in kolesarite po dolenjskem ravniku preko Šentvida pri Stični do glavne poti, od katere se po dobrih 500 m v zaselku Griže odcepi cesta proti Stični. Od tu se usmerite proti jugu in preko Ivančne Gorice in Muljave prikolesarite do Krke, kjer pri cerkvi sledite smero-kazom za izvir Krke. Pot se zaključi pri mogočnem kraškem izviru Krke pod Krško jamo.

Namigi za ogled: Izvir Kamniške BistriceStaro mestno jedro (Kamnik)Arboretum Volčji PotokGrad Brdo (Brdo pri Lukovici)Trg v Lukovici GEOSS Poustvaritev Vaška situla (Klenik) Cerkev sv. Martina (Šmartno pri Litiji)Grad Bogenšperk Cisterijanski samostan Stična Rojstna hiša Josipa Jurčiča (Muljava)Krška jama in kraški izvir reke Krke (Krka)

Trasa: Izvir Kamniške Bistrice–Kamnik–Radomlje–Lukovica–Moravče–Slivna–Litija–Šmartno pri Litiji–Šentvid pri Stični–Stična–Muljava–izvir Krke

0 20 40 60

200

400

600m

Izvir K. B. GEOSS Bogenšperkizvir Krke600 645 412

268

km 92,7


Kategorija: cestno kolesarjenje IzhodIšče: izvir Kamniške bistricedostop do IzhodIšča: z avtom

dolžIna potI: 92,7 kmpredvIden čas brez postankov: 4,5 urskupna vIšInska razlIka: 1.000 mzahtevnost: zahtevnavrsta In kvalIteta cest: asfalt

Od

izvi

ra d

o iz

vira

Pot začnete ob izviru Kamniške Bistrice z veličastnimi pogledi na Kamniško-Savinjske Alpe. Nato se spustite po dolini Kamniške Bis-trice preko Kamnika in mimo Volčjega potoka do Radomelj, kjer v krožišču zavijete levo v smeri vasi Rova. Po Rafolčah pri kapeli zavijete ostro levo, nadaljujete mimo Kersnikovega gradu na Brdu pri Lukovici in se spustite do starega trškega jedra v Lukovici.

Od tu naprej prečka cestna kolesarska pot avtocesto in vodi sko-zi vasi Spodnje Prapreče, Dole pri Kraščah vse do Moravč, kjer sledite glavni cesti v smeri Kandrš. V zaselku Trata se usmerite desno v klanec proti GEOSS-u in Vačam.

Za vasjo Vače zavijete levo in se preko Boltije spustite v dolino Save do Ponovič. Tu zavijete desno proti Litiji. V Litiji prečkate Savo in se preko starega mestnega jedra vzpnete do Šmartnega pri Litiji, ki ga nakazuje kulisa mogočne cerkve sv. Martina.

Od izvira do izviraC1 C1

3736

Iz srednjeveškega Kamnika, kjer začnete vašo pot, se odpeljete proti zeleni Tuhinjski dolini. Cesta vodi ob vaseh Tuhinjske doline, mimo Term Snovik in čez preval Kozjak vse do Motnika. Zavijete v vas ter se od tu povzpnete na preval Strmec in naprej do Trojan, ki slovijo po odličnih krofih. S Trojan vas pot po regionalni cesti vodi v Blago-vico v Črnem grabnu, kot dolino imenujejo že od nekdaj. V Blago-vici zavijete desno in se dvignete na Pšajnovico – vasico, ki leži na grebenu med Črnim grabnom in Tuhinjsko dolino. Pot vas vodi še do vasice Zgornje Palovče, ki je znana po 350 let stari Budnarjevi domačiji s črno kuhinjo. Iz Zgornjih Palovč se spustite proti Kamniku mimo odcepa za Stari grad, ki ponuja lep razgled na Kamnik.

Namigi za ogled: Staro mestno jedro (Kamnik)Stari grad (Kamnik)Budnarjeva domačija (Zgornje Palovče)EKO Terme Snovik (Snovik)Trg v MotnikuTrojane (trojanski krofi)

Pozdrav Tuhinjski dolini

Pozd

rav

Tuh

injs

ki d

olin

i

Trasa: Kamnik–Motnik–Trojane–Blagovica–Pšajnovica–Zgornje Palovče–Kamnik

Kategorija: cestno kolesarjenje IzhodIšče: Kamnik, Glavni trg (TIC)dostop do IzhodIšča: z vlakom – železniška postaja Kamnik, z avtom

dolžIna potI: 61,5 kmpredvIden čas brez postankov: 3 ureskupna vIšInska razlIka: 1.310 mzahtevnost: zahtevnavrsta In kvalIteta cest: asfalt

0 20 40

400

600

800

m

Kamnik Kamnik

Kozjak Češnjice

390

700

390

655

km 61,5


C2

Motnik je eden izmed trgov v občini Kamnik. Tržne pravice mu je že leta 1423 podelil Ernest Železni, ki je bil kot zadnji vojvoda, ustoličen na Gosposvetskem polju v slovenskem jeziku. Motnik je bil zgodovinsko gledano zelo pomemben kraj, saj je v srednjem veku kasnejša t. i. cesarska cesta kakih 200 let potekala prav čez ta kraj in ne čez Trojane ter Črni graben kot danes.

C2

3938

Izpo

d g

ora

med

dol

enjs

ko g

riče

vje

Trasa: Kamnik–Domžale–Dolsko–Sostro–Pance–Višnja Gora–Ivančna Gorica–Bogenšperk–Litija

Kategorija: cestno kolesarjenje IzhodIšče: Kamnik, Glavni trg (TIC)dostop do IzhodIšča: z vlakom – železniška postaja Kamnik, z avtom, povratek – železniška povezava Litija–Ljubljana–Kamnik

dolžIna potI: 79,4 kmpredvIden čas brez postankov: 3,5 ureskupna vIšInska razlIka: 730 mzahtevnost: srednje zahtevnavrsta In kvalIteta cest: asfalt

0 20 40

200

400

600

m

60

KamnikLitija

Pance

Dolsko

Bogenšperk

390265

492 412

238

Iv. Gorica329

km 79,4


Pot nadaljujete s spustom v Šmartno pri Litiji mimo cerkve svete-ga Martina. Preko krajšega vzpona vas pot pripelje v Litijo, kjer je zaključek na Trgu svobode pred Plečnikovem spomenikom.

Namigi za ogled:Staro mestno jedro (Kamnik)Domačija Pr` Krač (Dolsko)Sotočje rek Save, Kamniške Bistrice in LjubljaniceStaro mesto jedro (Višnja Gora)Cistercijanski samostan StičnaGrad Bogenšperk Cerkev sv. Martina (Šmartno pri Litiji)

Kolesarska pot se začne v mestu Kamnik v smeri proti jugu, kjer na krožišču zavijete za Domžale. V Domžalah sledite smerokazom za avtocesto, po prečkanju mostu preko Kamniške Bistrice pa za-vijete desno preko Ihana, Vidma in Dola pri Ljubljani do Dolskega, kjer zavijete desno v smeri Laz in prečkate most čez Savo. Takoj za mostom pot nadaljujete desno v smeri proti Ljubljani ob reki Savi. Po prečkanju mostu čez Ljubljanico in prihodu v Zalog zavijete levo pod železnico v smeri Sostra. V Zgornjem Kašlju ponovno prečkate Ljubljanico. Od tu naprej se začne cesta rahlo vzpenjati vse do vrha Panc. Po kratkem spustu prikolesarite v Dole. Na koncu spusta za-vijete najprej desno, nato pa v drugem križišču levo v smeri vasi Polica in pot nadaljujete naravnost do Višnje Gore. Po križišču sledi 1 km vzpona, nato se cesta uravna do Spodnjega Brezovega. Sledi spust proti Višnji gori. Pot se nadaljuje ob dolenjski avtocesti vse do Ivančne Gorice. Naselje prečkate po glavni cesti in nato mimo Šentvida pri Stični proti Radohovi vasi. Ob razcepu ceste izberite levo smer, ki poteka po razgibanem terenu vse do gradu Bogenšperk.

Izpod gora med dolenjsko gričevje

C3

Na gradu Bogenšperk je v drugi polovici 17. stoletja deloval kranjski polihistor Janez Vajkard Valvasor, član angleške Kraljeve družbe v Londonu. Evropejec po duhu in izobrazbi ter Kranjec po domovini sodi med najznamenitejše može, ki so živeli in delali na slovenski zemlji ter dosegli evropsko raven in ugled.

C3

4140

Izpred parkirišča pred Kulturnim domom Dolsko se peljete v smeri proti Ljubljani čez Dolsko ter zavijete na levo proti Lazam čez Sav-ski most. Od tam se pot odcepi na desno proti Podgradu, kjer se vozite ob železniški povezavi Zidani Most-Ljubljana. Vmes si lahko spočijete oči na sotočju treh rek – Ljubljanice, Save in Kamniške Bistrice. V Podgradu pri gostilni Pecelj zavijete levo v podvoz pod železnico in nato nadaljujete po dolini potoka Besnica vse do preva-la na Velikem Trebeljevem. Po vzponu vas čaka prijeten spust po ovinkasti cesti do Šmartnega pri Litiji, nato pa se pot dviguje vse do prevala Javorski Pil, od koder se odpre čudovit razgled na Moravče, Gabrovko in Moravško Goro, posejano z vinogradi in zidanicami. Po spustu, ki vodi v Moravče se prične težji del poti, saj se preko naselja Dole pri Litiji, pot vzpne vse do najvišje točke 760 m. Z najvišje točke celotne kolesarske poti pa se po 8 km dolgem spustu spustite za 450 m proti Strmcu. Že ste v dolini, do trga v Šentrupertu vas loči le nekaj sto metrov.

Namigi za ogled: Domačija Pr` Krač (Dolsko)Sotočje rek Save, Kamniške Bistrice in Ljubljanice Cerkev sv. Martina (Šmartno pri Litiji)Resnikova kašča (Moravče pri Gabrovki)Oglarski muzej (Slavina)Cerkev sv. Ruperta (Šentrupert)

Dežela kozolcev je edinstven muzej na prostem, v katerega je bilo prestavljenih 19 kozolcev iz širše Mirenske doline. Predstavlja družabno središče doline, saj poleg samih kozolcev ponuja še strok-ovno vodenje po muzeju, izobraževalne delavnice, igre za otroke in odrasle, “team buildinge“ za podjetja in organizacije, mednarodne razstave, koncerte, modne revije, nočitve na kozolcu in posebne po-roke. Muzej bo uradno odprt od junija 2013.

V d

ežel

o ko

zolc

ev

Kategorija: cestno kolesarjenje IzhodIšče: Dolsko, kolesarska točka Srca Slovenije – Vegov hramdostop do IzhodIšča: z vlakom – železniška postaja Laze pri Dolskem, z avtom

dolžIna potI: 73,3 kmpredvIden čas brez postankov: 3,5 ureskupna vIšInska razlIka: 1.330 mzahtevnost: zahtevnavrsta In kvalIteta cest: asfalt

Trasa: Dolsko–Podgrad–Trebeljevo–Šmartno pri Litiji–Gabrovka–Dole pri Litiji–Šentrupert

0 20 40

200

500

800m

60

Dolsko

V. Trebeljevo

Šmartno

Javorski Pil

Šentrupert265

556

250

580

280

760Prelesje

km 73,3


V deželo kozolcev C4 C4

4342

Muljava je prijazna dolenjska vasica, ki jo poznamo predvsem po Josipu Jurčiču. Tu je preživljal mladostna leta in pozneje v literarnih podobah ohranil utrip svojega časa in poteze ljudi. Čas se ustavi na dvorišču njegove rojstne hiše, ki je preurejena v muzej. V Letnem gledališču domača gledališka skupina tradicionalno uprizarja Jurčičeva dela, na katera so domačini upravičeno ponosni.

Pot začnete na trgu v Šentrupertu, kjer zavijete na glavno cesto proti Mirni. Pod Veselo goro pod gozdom zavijete desno v hrib in nadaljujete pot čez vas Trstenik. Kmalu se pot priključi na glavno cesto, ki vodi na Mirno. Po glavni poti kolesarite do odcepa za Brezovico pri Mirni, kjer greste desno v hrib. Pot nadaljujete po

Pot v deželo Desetega brata

Pot

v d

ežel

o D

eset

ega

brat

a

Trasa: Šentrupert–Čatež–Velika Loka–Dobrnič–Žužemberk–Zagradec–Muljava–Ivančna Gorica

Kategorija: cestno kolesarjenje IzhodIšče: Šentrupert, trg pred cerkvijo sv. Rupertadostop do IzhodIšča: z vlakom – železniška postaja Šentrupert, z avtom

dolžIna potI: 63,0 kmpredvIden čas brez postankov: 2,5 ureskupna vIšInska razlIka: 610 mzahtevnost: nezahtevnavrsta In kvalIteta cest: asfalt

0 20 40

200

400

mČatež

ŽužemberkIv. GoricaŠentrupert

280 450220

329

km 63,0


glavni cesti skozi vas Račje selo, zavijete desno in se peljete skozi vasi Blato in Velika Ševnica. Sledi vzpon na Sejenice in Čatež. Od tam se po glavni cesti spustite mimo Velike Loke do vasi Štefan, kjer zavijete ostro desno čez vas Zidani most in se povzpnete po klancu. Zavijete levo čez avtocesto skozi vas Občine, nadaljujete do Dobrniča, kjer se držite glavne poti, ki zavije desno ob kamnitem obzidju. Nadaljujete po glavni cesti čez vas Dobrava. Ko prispete v Žužemberk, v glavnem križišču zavijete desno na glavno cesto proti Ivančni Gorici. Pot vas pelje po regionalni cesti po dolini reke Krke mimo vasi Zagradec, Gabrovčec, Muljava vse do Ivančne Gorice.

Namigi za ogled: Cerkev sv. Ruperta (Šentrupert) Križev pot na Veseli GoriDolina reke KrkeKrška jama in kraški izvir reke Krke (Krka)Rojstna hiša Josipa Jurčiča (Muljava)

C5 C5

4544

Trojane so preval na 569 metrih nadmorske višine, zgodovinsko pomembna mejna točka in cestna postojanka. Pod Trojanami ob stari cesti še vedno stoji mejni kamen med deželama Kranjsko in Štajersko. Danes je kraj poznan predvsem po odličnih trojanskih krofih, ki jih že pol stoletja cvrejo v Gostinskem podjetju Trojane.

Rek

reat

ivn

o po

Src

u

Trasa: Kamnik–Radomlje–Ihan–Dol pri Ljubljani–Dolsko–Kresnice–GEOSS–Kandrše–Izlake–Trojane–Lukovica–Dob–Kamnik

Kategorija: cestno kolesarjenje IzhodIšče: Kamnik, Glavni trg (TIC)dostop do IzhodIšča: z vlakom – železniška postaja Kamnik, z avtom

dolžIna potI: 89,5 kmpredvIden čas brez postankov: 4 ureskupna vIšInska razlIka: 850 mzahtevnost: zahtevnavrsta In kvalIteta cest: asfalt

0 20 40

200

400

m

600

60

390Kamnik Kamnik

390Sp. Hotič

GEOSS

Izlake

Trojane

313255

645 569

km 89,5


Kresnicah se usmerite čez most na glavno cesto Ljubljana-Litija, po kateri kolesarite do Zgornjega Hotiča, kjer zavijete levo proti Vačam. Na prevalu med Vačami in Slivno zavijete desno proti Kandršam, se spustite po poti navzdol ter se na koncu desno priključite regiona-lni cesti Moravče-Zagorje. V Izlakah se začne cesta vzpenjati proti Trojanam. Od tu se vrnete po regionalni cesti skozi Črni graben v Blagovico in nato v Lukovico. Trasa se od Trojan ves čas polago-ma spušča vse do Doba, kjer zavijete desno proti Radomljam in se mimo Volčjega potoka vrnete na izhodišče na Glavni trg v Kamniku.

Namigi za ogled:Staro mestno jedro (Kamnik)Arboretum Volčji PotokGraščinski paviljoni (Kleče)Domačija Pr` Krač (Dolsko)Lesen most čez reko Savo (Jevnica)Poustvaritev Vaška situla (Klenik) GEOSS Trojane (trojanski krofi)Trg v LukoviciGrad Brdo (Brdo pri Lukovici)

Cestna kolesarska pot se začne v mestu Kamnik in nadaljuje mimo Vočjega Potoka skozi Radomlje in Ihan vse do glavne ceste Ljublja-na-Litija, ki jo na Vidmu prečkate. Pot nadaljujete skozi Dol pri Lju-bljani do Dolskega, kjer zavijete desno v smeri Laz in prečkate most čez Savo. Pot nadaljujete ob reki Savi in železnici vse do Kresnic. V

Rekreativno po Srcu

C6 C6

4746

Začetek cestne rekreativne poti je v središču Ivančne Gorice, od koder vas pot vodi proti Višnji Gori. Iz Višnje Gore vas preko Kriške vasi čaka prvi daljši vzpon na Polževo. Po strmem spustu v dolino vas od Muljave do Krke čaka nekaj razgibanega kolesarjenja, nato pa hud vzpon na najvišjo točko poti, ki ga z 597 m nadmorske višine predstavlja Veliki Korinj. S Korinja sledi spust do Ambrusa, kjer se pot v vasi obrne, tako da se vrnete proti dolini reke Krke, kjer zavijete levo. Po regionalni cesti kolesarite do Muljave, kjer se pot odcepi desno mimo cerkve v smeri Kompolj, Lučarjevega Kala, Hrastovega Dola do Doba. V križišču na Dobu zavijete desno, nato pa se po dobrem kilometru z zavojem levo priključite regionalni cesti v smeri Radohove vasi. Tik pred železniško progo zavijete desno proti Velikem Gabru, a se že po 500 m odcepite levo. Po rahlem vzponu se dvignete do vasi Cesta, kjer prečkate most čez železnico, za kat-erim zavijete desno ter že v prvi vasi pridete v dolino reke Temenice, po kateri kolesarite proti severu vse do Sobrač, kjer obrnete. Ob

Prijetno domače s kolesa

Prij

etn

o d

omač

e s

kole

sa

Trasa: Ivančna Gorica–Višnja Gora–Polževo–Muljava–Krka–Ambrus–Zagradec –Muljava–Hrastov Dol–Dob–Temenica–Sobrače–Šentvid pri Stični–Stična–Metnaj–Ivančna Gorica

Kategorija: cestno kolesarjenje IzhodIšče: Ivančna Gorica, Sokolska ulicadostop do IzhodIšča: z vlakom – železniška postaja Ivančna Gorica, z avtom

dolžIna potI: 88,6 kmpredvIden čas brez postankov: 4,5 ureskupna vIšInska razlIka: 1.440 mzahtevnost: zahtevnavrsta In kvalIteta cest: asfalt

0 20 40

200

400

m

600

60

Iv. Gorica329

MetnajPolževo Korinj594 597 550

239Krka260

ZagradecIv. Gorica

329

km 88,6


vračanju iz Sobrač se v naselju Praproče pri Temenici držite glavne poti in se po manjšem vzponu na začetku spusta v levem ovinku odcepite desno navzdol preko vasi Šentpavel do Šentvida pri Stični. V križišču z regionalno cesto zavijete desno za dobrih 500 m, nato pa vas desni odcep pripelje do Stične. V Stični imate možnost, da se povzpnete še na krog v severni del občine Ivančna Gorica v vasi Mekinje, Dobrava in Metnaj ali pa predčasno zaključite proti Ivančni Gorici.

Ob informativnih tablah, ki stojijo v vseh krajevnih skupnosti občine Ivančna Gorica, lahko zberete žige. Kartonček lahko prevzamete na Občini Ivančna Gorica.

Namigi za ogled:Staro mestno jedro (Višnja Gora)Jurčičeva rojstna hiša (Muljava)Krška jama in kraški izvir reke Krke (Krka)Cistercijanski samostan Stična

C7

Zamisel o Jurčičevi poti, ki bi pohodnike popeljala iz Višnje Gore do Muljave, se je porodila ob 150-letnici rojstva našega pisatelja Josipa Jurčiča. S svojimi 15 kilometri povezuje bogato naravno in kulturno dediščino občine Ivančna Gorica, ki jo dopolnjujejo liter-arna prizorišča. Domačini poskrbijo s prijetnim vzdušjem in odlično kulinariko, da se počutijo gostje pri njih “prijetno domače”.

C7

4948

Gorskekolesarske poti v Srcu Slovenije

Gor

ske

kole

sars

ke

poti

v

Srcu

Slo

ven

ije

Gorski kolesarji obožujete razgibane poti z vzponi in spusti, saj ste zelo izurjeni v vožnji in imate veliko kondicije. Radi imate gozdne, kolovozne in makadamske poti, strme vzpone in zahtevne spuste. Vse to smo pri pripravi gorskih kolesarskih poti upoštevali. Pripravili smo več poti, ki so odmaknjene od vrveža glavnih cest in se sem in tja približajo atraktivnim turističnim točkam. Držite se naslednjih priporočil: kolesarite samo po utrjenih poteh, ne puščajte za seboj smeti, ne plašite živali, prilagodite vožnjo svojim sposobnostim, odstopite prednost hitrejšim kolesarjem in načrtujte svojo pot vnaprej. Poti v naravi niso označene, zato je priporočljivo, da poleg vodiča in zemljevida uporabljate tudi GPS zapis poti, ki je na voljo na www.srce-slovenije.si/turizem. Za večjo varnost priporočamo uporabo čelad in dodatne zaščitne opreme. Adrenalina polne poti vas vabijo!

5150

Začetek poti je na Glavnem trgu v Kamniku. V prvem delu se peljete po asfaltirani glavni cesti proti dolini Kamniške Bistrice, kjer pri spodnji postaji nihalke zavijete levo in prečkate Kamniško Bistrico. Pot nadaljujete po dolini Korošice, kjer dvakrat zavijete levo navzgor, kjer pot zavije pod severno pobočje Kamniškega vrha. Pot se vzpen-ja do nadmorske višine približno 1.000 m, kjer zavije desno navzdol, prečka potok in se spusti nazaj proti dolini Kamniške Bistrice. Držite se leve smeri do lovskega doma, kjer se pot uravna in zavije levo navzgor po dolini Kamniške Bistrice. Nadaljujete do soteske Predaselj, ki jo tudi prečkate in se po nekaj metrih priključite na cesto, ki vodi do Doma v Kamniški Bistrici. Od Godiča uporabite manj prometno pot po levem bregu Kamniške Bistrice mimo samostana v Mekinjah.

Za d

evet

imi g

oram

i

Trasa: Kamnik–Stahovica–dolina Kamniške Bistrice– dolina Korošice–dolina Kamniške Bistrice–Stahovica–Kamnik

0 9

400600

m

18 27

8001000

390Kamnik

390

1000

zatrep doline Korošice

Kamniksoteska Predaseljsp. postaja nihalke541 560

km 37,4


Za devetimi gorami

Kategorija: gorsko kolesarjenje IzhodIšče: Kamnik, Glavni trg (TIC)dostop do IzhodIšča: z vlakom – železniška postaja Kamnik, z avtom

dolžIna potI: 37,4 kmpredvIden čas brez postankov: 3 ureskupna vIšInska razlIka: 740 mzahtevnost: zelo zahtevnavrsta In kvalIteta cest: asfalt, makadam z deloma zelo strmimi vzponi in spusti

Namigi za ogled:Staro mestno jedro (Kamnik)Dolina Kamniške BistriceSoteska Predaselj (Kamniška Bistrica)Velika planinaUršulinski samostan (Mekinje)

V srednjem veku je bil Kamnik cvetoče trgovsko mesto z lastno kovnico denarja. V njem so imele sedež znane plemiške družine. Na njegove slavne dni spominjajo čudovita arhitektura in sakralna dediščina ter številne legende. Najbolj znana med njimi je legenda o zakleti grofični Veroniki – pol deklici, pol kači – varuhinji skritega zaklada.

G1 G1

5352

Levstikova pot od Litije do Čateža je tradicionalna pohodniška prireditev, na kateri se vsako leto zbere okoli 25.000 pohodnikov različnih starosti iz vse Slovenije. Na poti lahko pohodniki podoživijo pot, ki jo je v slovensko zgodovino zapisal Fran Levstik v potopisu Popotovanje od Litije do Čateža. Park vabi na pravo doživljajsko pustolovščino med drevesi.

Ob

Levs

tiko

vi p

oti

prot

i Šen

trup

ertu

Pri Grmadci pridete na cesto proti Jelši. Tu zavije cesta navzdol, vi pa sledite kolovozu, ki vas pelje naravnost čez travnik do zaselka Bič. Tu se spustite na cesto, po njej kolesarite navzgor do Liberge in naprej do Preske nad Kostrevnico. Pot nadaljujete še naprej v isti smeri proti vrhu Grmade. Tu zavijete levo in se mimo zaselka Cerovec pripeljete na preval Javorski Pil. Prečkate regionalno cesto Litija-Gabrovka, nadaljujete naravnost proti Javorju pri Gabrovki in naprej skozi Veliko Gobo v Čeplje. Iz Čepelj se spustite v dolino potoka Bistrica. Ko pridete v dolino, zavijete ostro desno in se po kolovozu ponovno spustite navzdol ob potoku. Pot se iz doline dvigne proti Hudim Ravnam in se potem spet spusti nazaj v dolino Bistrice. Sledite cesti, ki vas ob potoku pripelje v Šentrupert.

Namigi za ogled: Kozolec pri Rozi (Jelša)Sušilnica sadja (Liberga)Vinska cesta z zidanicami (Preska nad Kostrevnico)Spomenik NOB (Javorski Pil)Dežela kozolcev (Šentrupert)Cerkev sv. Ruperta (Šentrupert)Cerkev sv. Frančiška Ksaverija (Vesela Gora)

Kategorija: gorsko kolesarjenje IzhodIšče: Litija, Valvazorjev trgdostop do IzhodIšča: z vlakom – železniška postaja Litija, z avtom

dolžIna potI: 31,5 kmpredvIden čas brez postankov: 2 uriskupna vIšInska razlIka: 760 mzahtevnost: srednje zahtevnavrsta In kvalIteta cest: makadam, gozdna pot, asfalt

Trasa: Litija–Mala Kostrevnica–Jelša–Preska–Zaplaz–Javorje pri Gabrovki–Velika Goba–Čeplje–Hude Ravne–Šentrupert

0 7

200

400

m

14 21

800

600Litija238

Zaplaz

280

V. Goba

Hude Ravne700 710

525Šentrupert

465Jelša

km 31,5

Višinski profil poti:Kolesarska pot se začne v starem mestnem jedru Litije ter vas vodi do Brega pri Litiji. Tu pred mostom čez Jablaniški potok zavijete desno ob industrijski coni, čez 100 m pa se znajdete na začetku planinske poti na Tisje. Začetni del je zelo strm, potem pa pridete na položen kolovoz, ki vas pelje po rahlo se vzpenjajočem grebenu. Prečkate cesto Mala Kostrevnica-Cerovica in še naprej sledite kolo-vozu po grebenu.

Ob Levstikovi poti proti Šentrupertu

G2 G2

5554

Dogajanje v Višnji Gori je bilo skozi zgodovino zelo živahno, saj se je nahajala ob rimski cesti. Njen simbol je polž, priklenjen na zlato verigo.Po legendi je bil v bitki pri Sisku ranjen sin žene beneškega doža. Zelo poškodovanega viteza je našla hči višnjegorskega grofa, Sofija Višnjegorska, ki je za viteza skrbela dokler ni okreval. Vitezova mati, kraljica Beneške republike, je višnjegorskim grofom v zahvalo po-darila pozlačeno polžjo hišico, okrašeno z diamanti, ki pa se je kas-neje izgubila.

Po s

led

eh V

išn

jan

skeg

a po

lža

Kategorija: gorsko kolesarjenje IzhodIšče: Šmartno pri Litiji, cerkev sv. Martinadostop do IzhodIšča: z vlakom (le do železniške postaje Litija), z avtom

dolžIna potI: 35,3 kmpredvIden čas brez postankov: 3 ureskupna vIšInska razlIka: 1.120 mzahtevnost: zahtevnavrsta In kvalIteta cest: asfalt, makadam, gozdna pot

Trasa: Šmartno pri Litiji–Štangarske Poljane–Gozd Reka–Obolno–Poljane pri Stični–Leskovec–Višnja Gora–Polževo

0 8

200

400

m

16 24

800

600

238

Litija

Mali Vrh665

Obolno776

665

Leskovec PolževoVišnja Gora

384

630Gozd Reka340

km 35,3


Malo pred Obolnim kolovoz zavije levo proti kmetiji Gregorc, vi pa sledite desno slabšemu kolovozu, ki vas pripelje na vrh Obolnega. Z vrha vodi manjša pot na jug čez travnik, kmalu pridete na kolovoz in potem na cesto, ki vas pripelje v Poljane pri Stični. Po kolovozu se spustite v dolino Stiškega potoka in kolesarite navzgor ob potoku. Cesta vas preko zelo strmega vzpona pripelje v Leskovec. Iz Leskovca se po asfaltirani cesti odpeljete navzdol skozi Mlake do Vrha pri Višnji Gori. Tukaj se po travniškem kolovozu spustite v Višnjo Goro. Iz starega mestnega jedra Višnje Gore zavijete levo v strmo pohodniško pot proti staremu gradu. Gozdna učna pot vas pripelje do Pristave pri Višnji Gori. S Pristave kolesarite po asfaltirani cesti na planoti v smeri Zavrtač, od koder vas kolovoz mimo hotela pripelje na vrh Polževega do cerkvice sv. Duha na 630 m. Za podaljšanje ture lahko izkoristite oznake Jurčičeve poti proti Muljavi ali kolesarsko pot G5.

Namigi za ogled: Cerkev sv. Martina (Šmartno pri Litiji)Kmetija Čož (Leskovec)Staro mestno jedro (Višnja Gora)

Iz Šmartnega pri Litiji sledite cesti, ki vas pripelje po dolini potoka Reka skozi Zavrstnik in Štangarske Poljane do vzpona, na začetku katerega zavijete levo do zaselka Reka. Tu zavijete ostro desno in se vzpnete proti Velikemu Trebeljevemu. V vasi zavijete levo in se povzpnete do križišča, kjer lahko zavijete desno do Malega vrha z lepo razgledno točko ali pa naravnost na makadamsko cesto, ki pelje v Leskovec. Na makadamski poti zavijete ostro levo navzdol in nadaljujete po kolovozu proti Obolnemu.

Po sledeh Višnjanskega polža

G3 G3

5756

Začnete na Valvazorjevem trgu v Litiji, od koder s parkirišča ob cerkvi sv. Nikolaja vodi ozka asfaltna cesta ob robu hriba Sitarjevec. Ta vas pripelje v naselje Podsitarjevec. Peljete v smeri Zavrstnik in zavijete desno navzgor na makadamsko cesto, ki vas pripelje na vrh Sitarjev-ca. Z vrha se spustite po poti proti severu, na prvem odcepu zavijete levo in prečite po poti proti Oblakovemu hribu. Ko pridete na neizrazito sedlo, na križišču zavijete levo in takoj desno na kolovoz, ki vas pripelje na makadamsko cesto. Na križišču kole-sarite naravnost navzgor mimo kmetije Arh in sledite naprej gozdni cesti po grebenu. Pot vas vodi mimo kmetije Šmic, kjer greste v križišču naravnost in nato mimo Omahna. Cesta se začne vzpenjati vse dokler ne pridete pod Kamplov hrib. Na križišču zavijete levo in nadaljujete pot do kmetije Tinček. Po makadamski cesti se peljete po grebenu v smeri Janč. V Tujem Grmu pridete na asfaltno cesto, ki ji sledite do Janč.

Nad

rud

nik

om S

itar

jeve

c


dolžIna potI: 19,7 kmpredvIden čas brez postankov: 1,5 ureskupna vIšInska razlIka: 670 mzahtevnost: srednje zahtevnavrsta In kvalIteta cest: makadam, gozdna pot, asfalt

Trasa: Litija–Sitarjevec–Širmanski Hrib–Koške Poljane–Tuji Grm–Janče–Laze

0 4

200

400

m

8 12

800

600

16

238Litija

792

540

Janče

Širmanski hrib

Laze pri Dolskem270

km 19,7


Nad rudnikom Sitarjevec

Z Janč se spustite po asfaltu na sever. Na prvem ostrem desnem ovinku peljete naravnost na stransko cesto, ki vas vodi po grebenu mimo kmetij Tončk in Hribovec. Pri kmetiji Jernač s ceste zavijete levo in sledite markacijam, ki vas pripeljejo na Laze. Iz Laz se lahko v Litijo vrnete z vlakom.

Namigi za ogled: Muzej brodarstva, rudarstva in železne ceste (Litija)Planinski dom na JančahSotočje rek Save, Kamniške Bistrice in LjubljaniceDomačija Pr’ Krač (Dolsko)

G4

Litija spada med najstarejše rudarske kraje na Slovenskem. Na vrhu Sitarjevca nad mestom so arheologi odkrili ostanke železnodobne naselbine. Rudnik Sitarjevec se prvič omenja v 16. stoletju, največji razcvet pa je doživel v 19. in začetku 20. stoletja, ko je sodil med največje rudnike svinca v Evropi. Rudnik Sitarjevec je še danes bogat z minerali, ki so ne le slovenskega, ampak tudi evropskega pomena.

G4

5958

V južnem gričevnatem delu Posavskega hribovja leži vas Gradišče, priljubljena razgledna in izletniška točka. V preteklosti je bilo območje znano zlasti po stožčasti Primskovi gori z znamenito božjo potjo s tremi svetišči ter številnimi vinogradi. Na vrhu Primskove gore so ostanki enega mogočnejših obrambnih taborov na Slovenskem s konca 15. stoletja. Tu je služboval župnik Jurij Humar, “čudodelnik s Primskovega”, homeopat, ki je slovel kot ljudski zdravnik, izreden radiestezist, bioenergetik in telepat.

Po p

olžj

e na

Pri

msk

ovo

goro

Kategorija: gorsko kolesarjenje IzhodIšče: Polževo, gostišče Polževo dostop do IzhodIšča: z avtom

dolžIna potI: 33,1 kmpredvIden čas brez postankov: 2,5 ureskupna vIšInska razlIka: 610 mzahtevnost: srednje zahtevnavrsta In kvalIteta cest: gozdna pot, makadam, asfalt

Trasa: Polževo–Znojile–Hrastov Dol–Dob–Cesta–Blatnice–Dolnji Vrh–Primskova gora

0 8

300

500

m

16 24

700 594Polževo

296Hrastov DolKrka

590

300260

Primskova gora

Blatnice

km 33,1


regionalno cesto ter se čez vas vzpnete proti gozdu. V gozdu vas ponovno pričaka makadam do vasi Sušica, kjer pri cerkvi nadaljujete naravnost navkreber proti vasi. V vasi se morate med prvimi hišami prebiti naravnost na poljsko in kasneje malo slabšo gozdno pot preko vzpetine. V gozdu se držite levo, kar vas pripelje na južni rob naselja Lučarjev Kal. Od tu dalje do konca Hrastovega Dola koristite lokalno cesto. Po Hrastovem Dolu pred gozdom zavijete desno po makadamu, ki vas pripelje na sleme, od koder kolesarite desno v vas Sad. Na koncu vasi se na levo odcepi poljska pot, na kateri morate takoj zatem zaviti desno. V gozdu vseskozi uporabljate nasuto pot, zavijete levo ter se počasi spustite nazaj proti Podborštu. Za Podborštom prečkate avtocesto ter pri križišču z nogometnim igriščem zavijete desno. Pot vseskozi nadaljujete naravnost do vasi Cesta. Vmes pot postane makadamska, vzpon pa nadaljujete po poljski poti. Za vasjo nadaljujete desno do vasi Blatnice, kjer na-daljujete po makadamski poti in pri prvem mostu zavijete desno. Mimo kmetije se začnete vzpenjati po gozdni vlaki in na križišču zavijete ostro levo proti Sevnem. Zadnji del se zaključi s strmim vzponom križevega pota do cerkve sv. Nikolaja na Primskovi gori.

Namiga za ogled: Cerkev sv. Duha (Polževo)Cerkev sv. Nikolaja (Primskova gora)

Pot lahko izberete kot nadaljevanje trase G3, saj se začne na Polževem. Najprej se morate od hotela Polževo povzpeti po smučišču do cerkve sv. Duha na vrhu, kjer vas planinske oznake usmerijo proti Muljavi. Poljska in gozdna pot vas pripeljeta v vas Velike Vrhe, kjer pri kapelici zavijete desno in se na koncu vasi držite desne smeri. Takoj po vasi se prične makadamska pot, po kateri se vozite do gozda, kjer zavijete levo navzdol na gozdno pot. Cesta se vseskozi močno spušča, pri čemer morate biti pozorni na desni odcep, ki vas priključi utrjeni makadamski poti. Le-ta vas v na-daljnjem spustu mimo jase na desni strani pripelje do vasi Znojile, kjer zavijete desno po asfaltirani poti v smeri Krke. Po spustu iz vasi Znojile pri osamljeni hiši zavijete levo proti Krški vasi, prečkate

Po polžje na Primskovo goro

G5 G5

6160

Pot začnete v Šmartnem pri Litiji na regionalni cesti, ki pelje proti Bogenšperku. Kmalu pri obračališču za avtobuse pri šoli zavijete ostro desno v novo naselje. Cesta vas pripelje nad naselje, kjer se asfalt konča. Ne nadaljujete po makadamu, ampak izberete levi odcep, ki vas čez travnik pripelje na kolovozno pot, ki ji sledite do sv. Večera, od koder se spustite na asfaltno cesto, ki vas proti jugu pripelje do osamljene kmetije. Od tu naprej vas kolovoz pelje po grebenu, ki se spusti do asfaltne ceste. Sledite ji v južni smeri do Ravnega Osredka, kjer se začne makadam, na začetku strm, kas-neje položen, ki se priključi cesti Debeče-Osredek. Zavijete levo navzdol proti Debečam, nato na križišču desno navzdol v dolino potoka Bukovica. Iz doline se cesta vzpne na preval, kjer na križišču zavijete levo proti lovski koči. Držite se kolovoza, ki vas pripelje v Pristavo nad Stično. Tam sledite travniškemu kolovozu in se pripeljete v Dobra-vo pri Stični. Spet zavijete levo na travniški kolovoz, ki vas pripelje do asfaltne ceste, ki obkroži Gradišče. Malo po odcepu za vrh za-vijete levo in se po kolovozu pripeljete v Pristavljo vas. Od tam po cesti v Šentvid pri Stični in naprej v Male in Velike Češnjice. V Predulcah se asfalt konča, vi pa se po makadamu pripeljete mimo Malega Kala v Bukovico. Pri kmetiji Kajar se držite desno ob robu travnika. Kolovoz vas pripelje na sedlo, kjer se držite navzgor proti severu in nato desno. Kolovoz vas nato pripelje v Sobrače. V Sobračah zavijete desno na glavno cesto in na prvem križišču takoj levo po dolini potoka Ješka. V križišču zavijete desno proti Mišjem Dolu, nato še enkrat desno ter se vzpnete na vrh Prim-skove gore.

Na

kolo

s s

veti

m M

arti

nom

Namiga za ogled: Cerkev sv. Martina (Šmartno pri Litiji)Cerkev sv. Nikolaja (Primskova gora)

Kategorija: gorsko kolesarjenje IzhodIšče: Šmartno pri Litiji, cerkev sv. Martinadostop do IzhodIšča: z vlakom (le do železniške postaje Litija), z avtom

dolžIna potI: 31,5 kmpredvIden čas brez postankov: 2,5 ureskupna vIšInska razlIka: 1.070 mzahtevnost: zahtevnavrsta In kvalIteta cest: makadam, gozdna pot, asfalt

Trasa: Šmartno pri Litiji–Osredek nad Stično–Pristava–Šentvid pri Stični– Velike Češnjice–Sobrače–Primskova gora

0 7

300

500

m

14 21

700

250Šmartno pri Litiji

590Primskova gora

Pristava nad Stično695

Šentvid pri Stični332

km 31,5


Na kolo s svetim Martinom

Šmartno pri Litiji je trško naselje na pomembnem križišču cest, ki povezujejo Dolenjsko, Zasavje in Ljubljano. Že Valvazor omenja, da je bilo tu mnogo obrtnikov, predvsem usnjarjev, krznarjev, kovačev in furmanov. Sredi trga se v nebo dviguje cerkev sv. Martina, ne-ogotska katedrala iz 1901. leta.

G6 G6

6362

Pot začnete v starem delu Litije, nadaljujete preko reke Save in takoj za mostom zavijete desno. Po 4 km vožnje od izhodišča zagledate grad Ponoviče ter nadaljujete do zaselka Mačkovina. V križišču zavi-jete levo in kolesarite po dolini potoka Vidrnica. Ko cesta zavije desno v strm klanec, nadaljujete ob potoku po makadamski cesti. Ob raz-potju so vidne ruševine Piškovega mlina. Kmalu pridete do obnov-ljene stavbe grajskega mlina. Na križišču zavijete desno navzgor in kmalu pridete na travnik. Bližate se domačiji pri gradu Ljubek.

Zasavska Sveta gora je skupaj s cerkvijo Marijinega rojstva med na-jbolj obiskanimi razglednimi točkami v tem delu Slovenije. Leži na grebenu hribovja, ki se na eni strani spušča v dolino reke Save, na drugi pa v ozko dolino Kandršice. V preteklosti je bila priljubljena zlasti med Marijinimi častilci, ki so se množično zbirali na gori ob njenih praznikih, danes pa jo imajo radi tudi vsi tisti, ki ljubijo nara-vo, čist zrak in lep razgled. Po

raz

gled

na

Zasa

vsko

Sve

to g

oro

Trasa: Litija–Ponoviče–Vače–Klenik–Vovše–Zasavska Sveta gora

0 4

200

500

m

8 12

800

238Litija

Zasavska Sv. gora852

Vače525

236Ponoviče

km 16,5


Po razgled na Zasavsko Sveto goro


dolžIna potI: 16,5 kmpredvIden čas brez postankov: 1-1,5 ureskupna vIšInska razlIka: 680 mzahtevnost: zahtevna (Zadnji del je na enem mestu izpostavljen in tudi malce nevaren. Če niste prepričani vase, priporočamo, da greste ta del ob kolesu.)vrsta In kvalIteta cest: makadam, gozdna pot, asfalt

Nadaljujete rahlo navzgor do priključka asfaltne ceste, zavijete levo pri znamenju. Nadaljujete po asfaltni cesti, na Vačah zavijete desno proti Kleniku. Peljete po makadamski cesti mimo Cveteža do Vovš. Na Vovšah stoji dobro ohranjen zidan svinjak, ki je zaščiten kul-turni spomenik. Na Vovšah zavijete na kolovoz, ki se vzpenja proti Zasavski Sveti gori. Sledite poti, ki vas pripelje na vrh.

Namigi za ogled: Grad Ponoviče (Ponoviče)Cerkev sv. Andreja (Vače)Vaška situla (Klenik)Fosilna morska obala (Vače)

G7 G7

6564

Trasa: Litija–Veliki Vrh–Kresniški Vrh–Kresnice–Slivna–Vače–Konj–Svibno–Litija

0 7

200

400

m

14 21

600

238Litija

Litija238

622

257

645 477

Veliki vrh

Kresnice

Slivna Svibno

km 30,9



dolžIna potI: 30,9 kmpredvIden čas brez postankov: 2,5 ureskupna vIšInska razlIka: 1.110 mzahtevnost: zahtevnavrsta In kvalIteta cest: asfalt, makadam, gozdna pot

Začnete v Litiji in se po stranski cesti po desnem bregu Save peljete proti Podšentjurju. Ko cesta prečka potok pri kmetiji Beden, zavijete ob potoku levo. Na prvem križišču zavijete ostro desno navzgor proti Velikem Vrhu. Na koncu vasi zavijete desno z asfalta na strm kolovoz, ki vas pelje severno od Velikega Vrha do znamenja na drugi strani vrha. Nadaljujete po grebenu proti kmetiji Kofelač. Ko pridete na asfalt, zavijete desno in se spustite proti Kresniškemu Vrhu. Ko cesta zavije desno, nadaljujete naravnost po kolovozu. Ko pridete spet na cesto, jo samo prečkate in nadaljujete navzdol po poti. Pot ni za vsakogar, zato lahko ta del odpeljete tudi po lokalni cesti. V Kresnicah prečkate Savo in zavijete levo na glavna cesto Litija-Ljubljana. Kmalu zavijete desno navzgor proti vasi Dešen. Tu ponovno zavijete desno in prečite pobočje. Nadaljujete mimo Za-podja, skozi Mala Sela in Močila proti prevalu Klanec. Del poti od Klanca do Vač ni za vsakogar, zato lahko ta del odpeljete po cesti. Z Vač se spustite do Ržišča. Na ostrem desnem ovinku se peljete naravnost na gozdno cesto, ki vas mimo Kržaca pripelje do vasi Konj. Spuščate se naprej proti prevalu, kjer prečkate lokalno cesto Hotič-Ponoviče. Nadaljujete po kolovozu naravnost navzgor po grebenu, malo pred vrhom Strešnega vrha pa nadaljujete po izo-hipsi mimo vrha. Pri klopi pod Strešnim vrhom se spustite desno navzdol po gozdni učni poti v Litijo.

Namigi za ogled:Cerkev sv. Andreja (Vače)Fosilna morska obala (Vače)GEOSSPustolovski park GEOSS (Sp. Slivna)Panoramski pogledi na dolino reke Save (Konj)

G8

Pustolovski park GEOSS se nahaja v vasi Slivna, blizu geometričnega središča Slovenije. Namenjen je zabavi in preizkušanju spretnosti otrok in odraslih. Ponuja pet plezalnih poti različnih težavnosti, ki so postavljene na višini med 1 in 11 metri med drevesnimi debli in krošnjami. V parku se boste lahko s tal dvignili med drevesne krošnje in se odpravili na pravo pustolovščino med drevesi.

Pustolovski vzponi v središču Slovenije

G8

6766

Pust

olov

ski v

zpon

i v

sred

išču

Slo

ven

ije

S trga v Šentrupertu se spustite po južni strani ob obzidju cerkve sv. Ruperta in nato zavijete levo. Usmerite se naravnost po asfaltni ces-ti, ki preide v makadamsko poljsko pot (smerokaz Steklasova pot). Pot pelje do križevega pota, kjer se usmerite levo na asfaltno cesto in nato desno na glavno asfaltno cesto. V naslednjih dveh križiščih se držite desno, ko se po strmem vzponu povzpnete na Veselo goro. Pot nadaljujete do križišča, kjer se usmerite levo v vas Ravnik (smerokaz Steklasova pot), v križišču sredi gozda pa zavijete levo na makadamsko pot, ki se začne naglo spuščati. Po dobrem kilometru prispete na asfaltno pot in zavijete desno. Peljete po dolini, za osa-mljeno kmetijo zavijete levo čez potok na makadamsko cesto, ki se

Dolini gradov, kakor so svoj čas rekli Mirenski dolini, dajejo poseben čar in lepoto številne cerkve in kapelice. Ena takšnih priljubljenih izletniških in romarskih točk je Vesela gora pri Šentrupertu, ki je znana po križevem potu, cerkvici sv. Marjete in Barbovi graščini. V graščini je na ogled razstava Živa zgodovina, čebelarska soba ter stalna razstava drevesnih vrst in starega kmečkega orodja.

Ves

elo

med

vin

ogra

di

vzpenja do kmetije Ogrin, kjer pot preide na asfalt. Sledite glavni cesti do vasi Selo pri Mirni, kjer zavijete desno na regionalno cesto do kraja Tihaboj, kjer v prvem križišču zavijete levo. Pot preide na makadam med travniki. V prvem odcepu se držite desne, v drugem pa leve, ki vas v rahlem vzponu preko gozda pripelje do vasi Kom-polje. Po zmernem vzponu se v prvem križišču v gozdu usmerite levo na makadam, ki kmalu preide na asfalt in nato v vas Brezje vse do glavne ceste, kjer zavijete desno. Čez 1,5 kilometra zavijete levo na makadamsko cesto, ki se začne strmo vzpenjati do križišča s kapelico, pri kateri zavijete desno. Sledite glavni makadamski cesti po grebenu hriba, ki pripelje na asfaltno cesto v Zagriču, kjer greste naravnost naprej. V trikotnem križišču se držite leve, ko prispete v vas Gornji Vrh (križ sredi križišča) pa zavijete desno. Čez dobra 2 kilometra se držite leve in se povzpnete k cerkvi na Primskovem.

Namigi za ogled:Cerkev sv. Nikolaja (Primskova gora)Križev pot na Veseli GoriCerkev sv. Ruperta (Šentrupert)

Trasa: Šentrupert–Selo pri Mirni–Tihaboj– Tlaka–Čateška Gora–Križišče pri Čatežu–Gornji Vrh–Primskova gora

0 6

300

500

m

12 18

280Šentrupert

Primskova gora590

Tihaboj374Ravnik

306

451Čateška Gora

Tlaka375

km 23,3


Veselo med vinogradi

Kategorija: gorsko kolesarjenje IzhodIšče: Šentrupert, trg pred cerkvijo sv. Rupertadostop do IzhodIšča: z vlakom – železniška postaja Šentrupert, z avtom

dolžIna potI: 23,3 kmpredvIden čas brez postankov: 2,5 ureskupna vIšInska razlIka: 320 mzahtevnost: zahtevnavrsta In kvalIteta cest: makadam, gozdna pot, asfalt

G9 G9

6968

Cerkev sv. Ruperta se mogočno dviguje s trškega jedra v Šentrupertu in že od daleč pozdravlja obiskovalce. Oglejski misijonarji naj bi že leta 796 tu postavili kapelo, predhodnico cerkve. Sedanjo cerkev so začeli graditi Celjski grofje konec 14. stoletja, njena gradnja pa je potekala več kot 100 let. Z arhitekturnega vidika se uvršča v vrh slovenske gotske stavbne umetnosti. Zgodovina cerkve je povezana tudi s kneginjo Hemo Krško.

Čez

drn

in s

trm

pre

ko N

ebes

Trasa: Šentrupert–Brinje–Draga–Dole pri Litiji–Dobovica–Kostanjevica–Hom (Nebesa)–Hrastno–Kamnje–Šentrupert

0 9

300

500

m

18 27

700

900

280Šentrupert

Nebesa602

760

675Dole pri Litiji

Prelesje

280Šentrupert

km 36,6


in skozi gozd. Po spustu po makadamski cesti pridete do križišča, kjer zavijete desno mimo zapuščenega kamnoloma v Kostanjevici. Spustite se do doline, kjer se takoj usmerite levo po asfaltni cesti navkreber (18 % klanec). Ko pridete na vrh, zavijete levo proti Nebe-som (smer Viher). Na vrhu hriba zavijete ponovno na desno (tabla Izletniška kmetija Nebesa) na makadam in pridete na jaso v Nebesa. Nato se vrnete po asfaltni cesti. Ko se spustite do pašnika, zavi-jete levo, kjer cesta za nekaj metrov preide v makadam. Po rahlem vzponu se usmerite desno na asfaltno cesto proti Hrastnem in nato do doline, kjer ob manjšem potoku zavijete zopet desno. Na vrhu gomile zavijete desno v vas Kamnje, nato se spustite na izhodišče v Šentrupert.

Namigi za ogled:Dežela kozolcev (Šentrupert)Cerkev sv. Ruperta (Šentrupert)Cerkev sv. Frančiška Ksaverija (Vesela Gora)Barbova graščina (Vesela Gora)Oglarski muzej (Slavina)Razgled z Nebes

Kategorija: gorsko kolesarjenje IzhodIšče: Šentrupert, trg pred cerkvijo sv. Rupertadostop do IzhodIšča: z vlakom – železniška postaja Šentrupert, z avtom

dolžIna potI: 36,6 kmpredvIden čas brez postankov: 3 ureskupna vIšInska razlIka: 810 mzahtevnost: zahtevnavrsta In kvalIteta cest: makadam, asfalt

Pot vas s trga v Šentrupertu vodi po glavni poti v smeri Slovenske vasi na Veselo goro, mimo Barbove graščine in cerkve sv. Frančiška Ksaverija. Od tu se odpravite do Škrljevega, kjer se nahaja eden izmed najstarejših gradov na Slovenskem. Ko prečkate manjši most v vasi, zavijete levo, nato nadaljujete pot skozi vas rahlo navkreber do gozdne jase. Med travniki v prvem križišču zavijete desno, pri-dete v vas Draga, kjer zavijete levo na glavno cesto, po nekaj metrih pa v središču vasi na desno. Spustite se do potoka Bistrice, kjer pri ribogojnici zavijete levo. Pot nadaljujete po makadamski cesti, ki po približno 3 kilometrih preide v asfaltno in se prične vzpenjati vse do Dol pri Litiji. Pri cerkvi zavijete desno in nadaljujete z vzponom do križišča, kjer zavijete ostro desno proti vasi Kal pri Dolah. Po glavni cesti nadaljujete mimo vasi Dobovica in Radgonica do Prelesja, kjer se usmerite levo na makadamsko pot, ki se rahlo spusti navzdol. Na naslednjem križišču zavijete levo ter nadaljujete mimo vasi Ježevec

Čez drn in strm preko Nebes

G10 G10

7170

Kolesarka pot se začne v Blagovici, nato sledi regionalni cesti Ljubljana-Maribor do Trojan skozi vasi Podmilj in Šentožbolt. Na Trojanah se od gostilne spustite po regionalni cesti in po 200 m na križišču zavijete levo na lokalno cesto proti gasilskemu domu (leseni smerokaz Planina Lipovec). Pot nadaljujete mimo gasilskega doma do potoka Bolska, ki mu v nadaljevanju sledite po planinskih markacijah. Kolesarite po lepo utrjeni makadamski cesti v lepi dolini potoka Bolska, dokler ne pridete v gozd, kjer pot zavije ostro levo. Tu se začne 3 kilometrski vzpon, ki traja vse do planine Lipovec, kjer je zelo prijetno mesto za počitek. Dobro utrjena gozdna pot se nadaljuje z vzponi in izravnavami z nekaj vmesnimi odcepi. Ves čas se držite leve. Za nekoliko daljšim spustom glavna pot zavije desno proti Kekcu – tu se usmerite levo na kolovoz, ki se vzpenja proti jasi pod Špilkom. Pri samotni hiški zopet zavijete levo in se po strmem spustu pripeljete v vas Gabrje pod Špilkom. Spust nadaljujete po asfaltirani lokalni cesti v dolino, kjer na križišču zavijete levo ob potoku Zlatenščica in nadaljujete do izhodišča v Blagovici.

Namig za ogled:Trojane (trojanski krofi)

Črni Graben je dolina ob porečju reke Radomlje, ki se razteza vse od Prevoj pri Šentvidu in Lukovice pa do Trojan. Že od pradavnine so skozi dolino potekale pomembne cestne povezave. Najprej zna-menita Jantarjeva pot od Aquileie do Baltskega morja, nekaj stoletij kasneje rimska cesta Emona-Atrans-Celeia, ki je bila v srednjem veku opuščena, ter cesta med Trstom in Dunajem, ki je bila obnov-ljena v začetku 18. stoletja. Po

hri

bovs

kih

pot

eh R

okov

nja

čev

Trasa: Blagovica–Trojane–Gaberje–Blagovica

0 5

400

600

m

10 15

800

1000

Blagovica410Blagovica

569Trojane

Špiljk

Blagovica

860

410

km 20,1


Kategorija: gorsko kolesarjenje IzhodIšče: Blagovicadostop do IzhodIšča: z avtom

dolžIna potI: 20,1 kmpredvIden čas brez postankov: 1,5 ureskupna vIšInska razlIka: 520 mzahtevnost: srednje zahtevnavrsta In kvalIteta cest: makadam, asfalt

Po hribovskih poteh Rokovnjačev

G11 G11

7372

Velika planina je največja in za mnoge tudi najlepša slovenska vi-sokogorska pašna planina. Na njej lahko odkrijete kraško jamo, spoznate pastirja Petra, občudujete kamniško murko, se sprehodite med živino na paši ali pa si ogledate starodavno Preskarjevo bajto, preurejeno v muzej.

S ko

leso

m m

ed p

asti

rje

Trasa: Kamnik–Snovik–Črnivec–Kašna planina–Kranjski Rak–Velika planina–Kranjski Rak–Krivčevo–Stahovica–Kamnik

0 10

400

800

m

30 40

1200

1600

20 50

390Kamnik

Črnivec902

1242

1029

1612

390

Kašna planina

Volovjek

Zeleni rob-Velika planina

Kamnik

km 59,8


Kategorija: gorsko kolesarjenje IzhodIšče: Kamnik, Glavni trg (TIC)dostop do IzhodIšča: z vlakom – železniška postaja Kamnik, z avtom

dolžIna potI: 59,8 kmpredvIden čas brez postankov: 5 urskupna vIšInska razlIka: 1.580 mzahtevnost: zelo zahtevnavrsta In kvalIteta cest: asfalt, makadam z deloma zelo strmimi vzponi in spusti

rebri vzpenjate do Kašne planine. Nadaljujete s spustom do Kranj-skega Raka, kjer se začne vzpon na Veliko planino. Nadaljujete v smeri Tihe doline, kjer vas čaka še zadnji vzpon mimo pastirske-ga naselja do Zelenega roba. Z Zelenega roba se do Kranjskega Raka vračate po isti poti, kjer se spustite strmo desno navzdol proti Krivčevemu, kjer se boste na koncu doline priključili regionalni cesti Gornji Grad-Kamnik. Od Godiča uporabite manj prometno pot po levem bregu Kamniške Bistrice mimo samostana v Mekinjah.

Na Veliki planini je dovoljeno kolesarjenje le na utrjenih poteh do Zelenega roba, zato ne smete voziti vsevprek in plašiti živali na paši. Možna je tudi kombinacija poti s spustom v dolino Kamniške Bis-trice z gondolo.

Namigi za ogled:Staro mestno jedro (Kamnik)EKO Terme Snovik (Snovik)Gora sv. Miklavž (Šmartno v Tuhinju)Velika planinaUršulinski samostan (Mekinje)

Začetek zahtevne, a zelo lepe panoramske kolesarske poti je pred Turistično informacijskim centrom na Glavnem trgu v Kamniku. Pot vas najprej vodi proti Tuhinjski dolini, kjer v naselju Potok nadalju-jete v smeri Term Snovik. Od termalnega kopališča po dolini potoka Snovik navzgor. Pot se prične strmo vzpenjati proti kmetiji Osred-kar in zaselku Poljana do Črnivca na 902 m nadmorske višine. Tu prečkate regionalno cesto in se po makadamski cesti okoli Kranjske

S kolesom med pastirje

G12 G12

7574

Kolesarske prireditve v Srcu Slovenije Kolesarstvo je med Slovenci zelo priljubljena oblika preživljanja prostega časa, zato so na voljo številne rekreativne kolesarske prireditve. Več rekreativnih kolesarskih tekmovanj spada med najbolj množične športno-rekreativne prireditve v Sloveniji.

Na območju Srca Slovenije so tradicionalno organizirane naslednje prireditve:

Vzpon na GEOSS, maj, organizator PD Litija, 00386 41 296 953 (Sašo Borišek)

Kolesarski vzpon na Mengeško kočo, konec maja, organizator Kolesarsko društvo Mengeš, 00386 41 519 419 (Primož Jeretina)

Vsi na kolo, rekreativni dan, junij, organizator ŠD Zlato Polje, 00386 41 292 182 (Janez Pogačar)

Maraton treh občin (Ivančna Gorica, Grosuplje, Dobrepolje), prvi vikend v juniju, organizator KD Grosuplje

Tradicionalno popotovanje po Rimski cesti, začetek junija, organizator TD Ivančna Gorica in TD Suha Krajina, 00386 31 806 993 (Franc Kalar ml.)

Mounting bike vzpon Snovik-Velika planina, tretji vikend v juniju, organizator TD Tuhinjska dolina, 00386 41 633 779 (Ivan Hribar)

Calcit mountain bike, konec junija, organizator KD Calcit, 00386 51 316 564 (Mohor Vrhovnik)

Kolesarski vzpon v Nebesa, junij, organizator TD Šentrupert, 00386 7 34 34 560

Maraton Alpe Scott, začetek julija, organizator KD Alpe, 00386 40 264 340 (Janez Jarm)

Kolesarski vzpon k baronu Juriju Vegi, september, organizator ŠD Zagorica, 00386 30 661 221 (Gregor Balon)

Kolesarski vzpon v Oglarsko deželo, (Dole pri Litiji), september, organizator ŠD Dole, 00386 31 64 36 25

76

Pozdravljeni! - Razvoj · 2012. 9. 7. · Največja sprostitev je zame potepanje po kolesarskih...

Documents

Transcript of Pozdravljeni! - Razvoj · 2012. 9. 7. · Največja sprostitev je zame potepanje po kolesarskih...