9. 10. 2016 Stran/Termin: 16

Naslov:

Avtor:

Rubrika/Oddaja: MAGAZIN Žanr:

Površina/Trajanje: 648,05 Naklada: 31.501,00

Gesla: GRADBENA ZAKONODAJA, ARHITEKTURA, ARHITEKT

Tomaž Krištof, arhitekt

Vsak osmi potresno ogrožen,subvencije so pa za stiropor in barvoOpozarja na veliko potresno ogroženost prebivalstva

in na ne samo neučinkovito, ampak celo nevarno

energetsko sanacijo stanovanjskih objektov, na»prenaseljenost« premajhnih m nezdravih stanovanj,neučinkovito zakonodajo. Tomaž Krištof ve, o čem govori,

saj deli usodo več sto tisoč državljanov, ki živijo vpremajhnem, potresno nevarnem in energetsko neučinkovitem

stanovanju.Brane Maselj

Alokacija blizuŠpice, kjer delLjubljanice začneodtekati v Grubarjev

prekop, mu jetako pri srcu, daje42letni arhitekt

iz Maribora našel izvirno rešitev,kako izboljšati kakovost bivanja vstarejših blokih. Zasnoval je celovito

prenovo, imenuje se Dominum,ki poleg energetske prinaša tudiprotipotresno, statično, prostorskoin funkcionalno obnovo starejšihvečstanovanjskih blokov.

Zdi se, da v naši arhitekturi prevladujev glavnem samo še prenavljanje

že obstoječih objektov, ni panačrtovanja novih.Zdi se, da je res tako. Med sedmimi

projekti, ki so zdaj na mizahv našem biroju, sta samo dva za

novogradnji, pri drugih gre za prenovo

obstoječih stavb ali prostorov.Družba, ki se ustavi in ne gradi večnovega, ima pač čas za prenovo inizboljšanje obstoječega. To ni nujnoslabo. Ravnokar sem se vrnil z arhitekturne

konference na Kitajskem,kamor so me povabili ravno zaradimojih raziskav možnosti prenovestanovanjskih blokov z razširitvijoin nadzidavo, torej z izboljšanjembivalnih razmer. Iz naše perspektivese zdi, da so nas Kitajci v arhitekturni

produkciji že zelo prehiteli,pogled od blizu pa razkrije, da gre zazgolj nekaj izjemnih novih stavb, ki

11

Vsak osmi potresno ogrožen, subvencije so pa za stiropor in barvo

Brane Maselj

POROČILO

Nedelo

LINK: SLOVENIJA

9. 10. 2016 Nedelo Stran/Termin: 16

SLOVENIJA

12

odmevajo po vsem svetu, kakovostbivalnega okolja večine prebivalstvapa je daleč pod kakovostjo v Evropi.

Če bi imeli veliko naročil, se verjetnone bi imeli časa ukvarjati s

podobnimi

raziskovalnimi projekti.Če bi res imel veliko naročil, bi imelprimerno večji biro in bi se s takšnimi

projekti ukvarjal še več. Velikose ukvarjam z nujnostjo iracionalnega

v arhitekturi, na to temopripravljam

tudi doktorat, v kateremraziskujem vpetost arhitekture vširši družbeni koncept. Arhitektura

oziroma gradnja stavb je namrečkot ena dražjih človekovih dejavnosti

velikokrat pomenila sredstvorazkazovanja družb in družbenihskupin.

Arhitektura je z dvorci, gradovi incerkvami nekoč res ustvarjala fizično

ločenost med različnimi razrediin sloji družbe, v kapitalizmu pa toni več tako pomembno. Seje s temzmanjšal tudi pomen arhitekture?Zgodovinsko gledano so kot glavneteme arhitekturnega ustvarjanjazelo dolgo prevladovale zgradbe, namenjene

elitam. Šele 19. stoletje kotnovo temo uvede javne zgradbe, kotso knjižnice, muzeji, postaje, v 20.

stoletju pa se z modernizmom najvidnejši

arhitekti začnejo ukvarjatitudi s socialno gradnjo. Po koncumodernizma se je to malce izgubilo,a razvoj arhitekture niha sem ter tja,zdaj smo spet v fazi, ko se arhitektizelo zavedamo svoje družbene odgovornosti.

Kako pa je lahko arhitektura vzrokdaljnosežnih sprememb v družbi,ali ni tehnologija pametnih telefonov

denimo bolj pomembna zaspremembe v družbi kot različneoblike vzpostavljanja prostorov?Spomnim se slogana, s katerimje Apple oglaševal svoje telefone:

softver nadomešča hardver. Znovimi tehnologijami, ki spadajov domeno softvera, programskeopreme, se zmanjšuje pomen lokacije,

prostora, s tem pa tudi pomen

arhitekture, hardvera, strojneopreme. Duh nadomešča telo. Z

vztrajanjem pri pomenu prostorapostajamo arhitekti podobni razvojnim

pedagogom, ki pridigajo,da morajo otroci prebiti več zunajin manj za računalnikom. Velikihdružbenih pretresov, če naj odgovorim

na vprašanje, arhitekturaseveda ne more generirati, lahko pauvaja drobne spremembe, izboljšujekakovost bivanja, išče probleme injih odpravlja, raziskuje in omogočanove oblike bivanja in sobivanja ljudi.

Dokler imamo telo, bo pomembentudi prostor.

Kakšne pa so zdaj smernice v večstanovanjski

gradnji?V večstanovanjski arhitekturi staaktualna pojma identifikacija inindividualizacija in v tem se bistveno

razlikuje od stanovanjskegradnje preteklega stoletja. Verjetno

ste opazili, da balkoni in oknana novejših fasadah stanovanjskihblokov pogosto niso več poravnaniv stolpcu drug nad drugim, ampakso razporejeni skoraj naključno pofasadi. Tukaj ne gre za kakšno gra

fično izživljanje arhitekta, ampak zazelo premišljen način omogočanjaidentifikacije - stanovalcu takšnarazporeditev daje občutek, daje njegov

balkon drugačen od drugih, intako se lahko identificira z njim, potem in drugih posebnostih prepozna

svoje stanovanje v bloku že nafasadi.

Sicer pa so glavna hiba stanovanjskega

načrtovanja prevelikezahteve po racionalnosti, ki so vzadnjih dveh desetletjih preseglevse meje. Danes mora arhitekt računati

razmerje med volumnomstavbe in fasadno površino, med površino

bivalnih in komunikacijskihprostorov, med skupno površino inštevilom sob. Vse te številke morajobiti skrajno optimizirane. Posledicaje, da lepi razvejeni tlorisi, kot jih jepred petdesetimi leti lahko risal denimo

arhitekt Ilija Arnautovič, nisoveč dovoljeni. Vsi bloki so postalikompaktni, škatlasti, natančno seve, kakšna mora biti globina blokapri orientaciji S-J ali pri orientaciji

V-Z, tlorisi stanovanj si postajajoenaki kot jajce jajcu. Morda so tudizato fasade postale tako igrive, to ješe edino področje eksperimenta, kinam je ostalo.

Pri gradnji individualnih hiš ni tegastiskanja?Ne, v gradnji individualnih hiš jeohranjeno veliko več raznolikosti,saj jih investitorji večinoma gradijozase in ne za trg in dobiček. Vedetipa moramo, daje slovensko kulturno

krajino uničila prav individualnagradnja po drugi svetovni vojni.

Uničila jo je najprej zaradi svojerazpršenosti, zaradi česar Slovenija

iz zraka deluje kot otroška soba,

polna naključno nametanih legokock. Zdi se mi skoraj smešno, kovidim v kakšni reviji fotografijo t. i.

ničenergijske stavbe, ki stoji nekjena samem v pokrajini. Takšna hišamorda res ne porabi nič ali skorajnič energije za delovanje, a do njegre kilometer ceste, kilometer ceviza vodovod, kilometer kablov zaelektriko, v službo se je vsak dantreba odpraviti z avtom, poleg tegaje običajno postavljena tako, da zaradi

kakovostnega razgleda lastnikahiše pokvari razgled vsem drugim.

9. 10. 2016 Nedelo Stran/Termin: 16

SLOVENIJA

13

Drugi način uničenja krajine zindividualno gradnjo so bili tipskiprojekti, ki so bili enaki po vsejSloveniji in že v osnovi arhitekturno

slabi. Rešitve v teh projektih,od oken, napuščev, naklona streh,izvedbe fasad, so povsod enake.Občine takrat še niso predpisovaledenimo naklona strehe, novi gradbeni

materiali pa so žal omogočalienako gradnjo v alpskem, primorskem

ali prekmurskem svetu. Tehiše so bile tudi veliko prevelike inso zdaj mlinski kam en okrog vratupredvsem starejšim stanovalcem.

Ali imamo Slovenci, glede na svojoravnodušnost do javnih zadev,

ki je, se zdi, del narodnega značaja,

kaj posluha za javni prostor?V preteklih letih sem sodelovalpri prenovi Slovenske in Cankarjeve

ceste v Ljubljani. Že medprojektiranjem, še bolj pa v časugradnje, je bilo nešteto pobud,klicev, intervencij občanov, ki jimni bilo vseeno, kaj nastaja. Skorajsmo se več ukvarjali s tem kot pas samim prostorom. Tako da ne birekel, da smo Slovenci ravnodušnido javnega prostora. Še vedno paje smiselno, kot to počne skupinaProstorož, prebivalce učiti, kakouporabljati javni prostor, da denimo

ni nič narobe, če postaviš žar vjavnem parku in si spečeš nedeljsko

kosilo.Predstavljamo si, da je kaj takšnega

v nasprotju z občinskimiodloki.Ne, nobenega takšnega občinskegaodloka ni. Ko sem pred leti prvičpraznoval otrokov rojstni dan s

piknikom na travniku med bloki,je neka gospa celo prišla protesti¬rat, da česa tako nezaslišanega paše ne. V samo nekaj letih pa je topostala povsem običajna praksa,vsaj pri nas na Prulah.

Zdaj so priljubljene energetskeprenove večstanovanjskih objektov,

kar se vam zdi nesmiselno incelo nevarno.Na našem bloku so se pojavile diagonalne

konstrukcijske razpoke nafasadnih stenah, vendar lahko že

jutri pridobimo sredstva Eko sklada

in jih skrijemo s toplotno izolacijo.

Seveda potem ne moremo večspremljati, kako se te razpoke širijo.

Zame je to popolna norost. Privlaganju sredstev v fasade hiš, kiimajo v resnici pomembnejše, resnejše

probleme, se lahko postavitudi vprašanje politične odgovornosti

tistih, ki to dopuščajo oziromacelo spodbujajo.

Kaj ponuja vaša ideja celovite prenove?

Moja ideja celovite prenove je, daobstoječo stavbo razširimo na vsehštirih straneh za do kar tri metrein tako dobimo večjo površinoobstoječih stanovanj, hkrati pa s

tem plaščem objekt protipotresnozavarujemo. Stanovanja se povečajo

s slabih 50 na skoraj 80 kvadratnihmetrov, dvosobno stanovanje

lahko postane štirisobno, stavbidodamo dvigala, ki jih prej ni imela.

Zaradi povečane konstrukcijsketrdnosti lahko na vrhu zgradimonove etaže in s prodajo stanovanjv njih skoraj v celoti financiramoprojekt. Stanovalci bodo plačalisamo sanacijo fasade, povečanjestanovanj in nova dvigala pa bododobili zastonj!Kako daleč ste z uresničitvijo ideje?

Ta ideja se mi je porodila leta2011, resneje sem začel iskati in -

vestitorje pred tremi leti in v temčasu seje okrog projekta nabralodovolj ljudi, ki vanj verjamemoin vlagamo svoja sredstva in svojčas. Ravno pred tednom dni smopartnerska podjetja Kostalc, d. d.

Delta union in moj biro StudioKrištof, d. o. o. ustanovili podjetjeffGlavna hibanačrtovanjavečstanovanjskihhiš je prevelikaracionalnost.

Dominum, ki bo na trgu ponujalotovrstne prenove. Zbrana podjetjares dobro pokrivamo vse potrebnedejavnosti - Kostak je gradbenopodjetje, z veliko izkušnjami tudi s

prenovami in eno redkih še vednotrdno stoječih pri nas, Delta unionse ukvarja s prodajo in posredovanjem

nepremičnin in vsemi povezanimi

postopki, Studio Krištof paseveda s projektiranjem. Računamo,

da bom o maja prihodnje letože lahko odprli prvo gradbišče.Kako na to gleda občina?

Ljubljanska občina zelo dejavnopodpira naš projekt: res je neverjetno,

zgodi se, da na kak sestanekpride pet, šest predstavnikov občine,

vsi dobro pripravljeni, vsak s

svojimi rešitvami za svoje področje.Marsikatera vrata nam je odprlo

tudi pismo podpore podžupanaprof. Janeza Koželja. Naš projektje namreč skladen z urbanističnopolitiko občine, po kateri se Ljubljana

v prihodnje ne bo več širilanavzven, ampak navznoter; netorej z novimi stavbami na obrobjumesta, ampak z zapolnjevanjempraznin znotraj mesta in s povečevanjem

zmogljivosti obstoječihnaselij.Ali zakonodaja omejuje takšneprojekte, kot je vaš?

Ne le omejuje, skoraj preprečuje!Nedavno tega sem si na pobudostanovalcev ogledal stanovanjskiblok iz 50. let, ki ni potresno varen.

V njem živi približno 60 ljudi.Če ga želimo konstrukcijsko ojačiti,

potrebujemo gradbeno dovoljenje.Vendar je stopnišče nekoliko

preozko glede na današnje standarde

požarne varnosti, kar pomeni,da za njegovo prenovo nikoli

ne bomo mogli dobiti gradbenegadovoljenja. Zakonodaja pač ne dajenikakršnih odpustkov pri tovrstnih

prenovah. Stališče države,kakor se izraža z zakonodajo, je, davelja počakati, da se objekt poruši,potem pa bodo zgradili novega, kibo skladen z vsemi trenutnimi pravilniki.

Ne glede na to, da v njembiva 60 potencialnih žrtev! No,tudi na ministrstvu imajo posluhza takšne prenove in menda bonova gradbena zakonodaja takšneanomalije odpravila.

9. 10. 2016 Nedelo Stran/Termin: 16

SLOVENIJA

14

Koliko je še podobnih objektov vSloveniji?Po statistikah Eurostata živi vSloveniji v večstanovanjskihzgradbah, ki so bile sezidane preduveljavitvijo prvih pravilnikovprotipotresne gradnje, najmanj250 tisoč ljudi. Ob večjem potresu,

kakršen je bil zadnji v Italiji, jetorej ogrožena kar osmina prebivalstva

Slovenije, kar pomeni potencialno

socialno bombo ali celohumanitarno katastrofo.

Po teoriji je življenjska dobastavbe kakšnih 60 let, po tem časupa potrebuje korenito prenovo.Sedanje energetske prenove so tologiko zaobšle oziroma prehitele,saj se ne izvajajo zaradi samegastaranja objektov, ampak zaradinapredka družbe - ta se je v nekitočki pač začela zavedati, daje naglobalni ravni nujno zmanjšatiporabo energije. Nedvomno gre zapozitiven premik in vsaj v osnoviza dobre namene, a kakor semže rekel, pravi problemi starejšihvečstanovanjskih stavb so povemdrugje.Hkrati pa so arhitekti najbolj glasni

kritiki barv, ki se pojavljajo nafasadah.Barve stavb pomembno vplivajona videz urbanega okolja oziromakulturne krajine, zato je odziv stroke

na pojav kričečih barv slovenskih

primestnih fasad razumljiv inpotreben. Kljub vsemu pa gre pribarvi fasad za (dobesedno) površinsko

temo, ki tudi ni pretiranodaljnosežna - napačne barve jevedno mogoče zamenjati. Glede

na silovitost kritike napačnihbarv in odsotnost kritike drugihnesmislov pri prenovah bi skorajlahko rekel, daje stroka tu delomaodpovedala.

ARHITEKTOVA STATISTIKA

250, 000Slovencev živi v blokih in podobnih

stavbah, grajenih v času predletom 1963, ko protipotresnagradnja še ni bila predpisana.Samo v Ljubljani bi bilo v močnejšem

potresu poškodovanihpribližno 28. 000 stavb.

TRETJINAslovenskih stanovanj, tako kažestatistika, je v stanju, ki bi galahko opisali kot vsaj delno nezdravo,

STROŠKIza ogrevanje se z energetskosanacijo zmanjšajo, če pa je izvedena

nestrokovno, prinaša kupnovih nevšečnosti. Kar prihranimo

na ogrevanju, izgubimo prilastnem zdravju.

Idejna zasnova projekta DominumObstoječo stavbo razširimo na vseh štirih straneh za do kar tri metre in takodobimo večjo površino obstoječih stanovanj, hkrati pa s tem plaščem zagotovimo

protipotresno varnost. Stanovanja se povečajo na skoraj 80 kvadratnihmetrov, stavbi dodamo dvigala, kijih prej ni imela. Zaradi povečane konstrukcijsketrdnosti lahko zgoraj zgradimo nove etaže in s prodajo stanovanj vnjih skoraj vceloti financiramo projekt.

9. 10. 2016 Nedelo Stran/Termin: 16

SLOVENIJA

15

Tomaž Krištof Foto Mavric Pivk