Univerzitet „Sv. Kiril i Metodij“ – SkopjeFilolo{ki fakultet „Bla`e Koneski“ – Skopje

Studiski i predmetni programi za postdiplomski studii

nau~na oblastmakedonski jazik

Skopje, mart 2009

1

dekan:prof. d-r Maksim Karanfilovski

Odbor za postdiplomski studiiod nau~nata oblast makedonski jazik:

prof. d-r @ivko Cvetkovskiprof. d-r Qudmil Spasovprof. d-r Stojka Bojkovskaprof. d-r Dimitar Pandevprof. d-r ^edomir Stojmenovi}prof. d-r Emilija Crvenkovskaprof. d-r Katerina Veljanovska, pretsedatelprof. d-r Elena Petroskadoc. d-r Tomislav Trenevski, sekretar

2

Studiski i predmetni programi za postdiplomskite studii

od nau~nata oblast makedonski jazik

Op{ti odredbi za odvivawe na nastavata:

Nastavata na postdiplomskite studii na Grupata za makedonski jazik se izveduva vo tek na dve akademski godini, odnosno vo ~etiri semestri.

Vo prviot semestar se izveduva nastava po predmetot op{ta lingvistika (preku kursevite predvideni vo negovite ramki), po predmetot tehnika na nau~nata rabota i po predmetot balkanski jazik (po izbor od balkanskite jazici zastapeni na Filolo{kiot fakultet). Vo vtoriot semestar prodol`uva nastavata po predmetot op{ta lingvistika i nastavata po predmetot balkanski jazik. Vo tretiot semestar se izveduva nastava po predmetite specijalni predavawa I i II. Vo ~etvrtiot semestar se izveduva mentorska nastava i podgotvitelniot del od rabotata na magisterskiot trud.

Vo nastavata na postdiplomskite studii na grupata Makedonski jazik se zastapeni slednite zadol`itelni i izborni predmeti:

A. Zadol`itelni predmeti:- op{ta lingvistika- tehnika na nau~nata rabota

B. Izborni predmeti:Izbor na dva od predlo`enite kursevi od specijalnite predavawa.Izbor na eden balkanski jazik. Studentite izbiraat eden balkanski jazik {to ne go slu{ale vo tekot na redovnite studii.

Kursevite i nivnite programi se obnovuvaat najmalku sekoja treta generacija na postdiplomci.

Postdiplomskite studii se izveduvaat spored kreditniot sistem.Studentot e dol`en da dobie 60 krediti/ bodovi za da se

kvalifikuva za izrabotka na magisterski trud.Vo tekot na studiite studentot e dol`en da napravi dva prikaza

(edna usna prezentacija i eden pismen prikaz od razli~ni oblasti) na knigi po op{ta lingvistika i da izraboti edna seminarska rabota od specijalnite predavawa.

3

Prijavuvaweto tema za izrabotka na magisterskiot trud e regulirano so Pravilnik za postdiplomski studii i dobivawe doktorat na nauki na Filolo{kiot fakultet „Bla`e Koneski“ – Skopje.

STUDISKA PROGRAMA

1. Op{ta lingvistika (prv i vtor semestar 45 + 45 ~asa, vkupno 90 ~asa)

Prv semestar I 1. Makedonskiot jazik kako (ju`no)slovenski jazik 2. Makedonskiot jazik vo balkanski kontekst 3. Kontrastivna i konfrontativna gramatika 9 ~asa 3 kredita

II 1. Fonetika i fonologija 2. Pismo 9 ~asa 3 kredita

III 1. Morfologija 2. Sintaksa 9 ~asa 3 kredita

IV 1. Leksikologija 2. Leksikografija 3. Frazeologija 9 ~asa 3 kredita

V 1. Dijalektologija 2. Onomastika 9 ~asa 3 kredita II semestar I 1. Semiotika (semiologija) 9 ~asa 3 kredita

II 1. Semantika 2. Pragmatika 9 ~asa 3 kredita

III 1. Stilistika 2. Retorika 9 ~asa 3 kredita

IV 1. Sociolingvistika

4

2. Psiholingvistika 9 ~asa 3 kredita

V 1. Tekstlingvistika 9 ~asa 3 kredita

vkupno: 90 ~asa 30 kredita

- usten kolokvium po prv semestar - usten ispit po vtor semestar

2. Tehnika na nau~nata rabota (prv semestar) 10 ~asa Nastavata po ovoj predmet e zadol`itelna, no ne se polaga ispit. Predmetot se ocenuva preku predvidenata seminarska rabota po specijalnite predavawa.

3. Balkanski jazik (prv i vtor semestar) Studentot izbira eden od balkanskite jazici {to se zastapeni vo nastavnite programi na Filolo{kiot fakultet (albanski, romanski, turski, novogr~ki, starogr~ki, latinski i osmanskoturski). Studentite koi vo redovnite studii ne u~ele staroslovenski jazik mo`at da go izberat staroslovenskiot.

Prv semestar 30 ~asa Vtor semestar 30 ~asa vkupno: 60 ~asa 10 kredita

- ispit: usten po vtoriot semestar. 4. Specijalni predavawa I 15 ~asa 10 kredita 5. Specijalni predavawa II 15 ~asa 10 kredita vkupno: 30 ~asa 20 kredita - ispiti: usten ispit po tret semestar od: - specijalni predavawa I - specijalni predavawa II

Mentorska nastava ~etvrti semestar 45 ~asa

5

Mentorskata nastava predviduva individualna rabota na mentorot so kandidatot vrz podgotovkata na magisterskata tema.

vkupno 60 kredita

STUDISKA PROGRAMA Zadol`itelnipredmeti

Op{talingvistikaTehnika nanau~nata rabota

I-II

I

90

10

Izbornipredmeti

Specijalnipredavawa ISpecijalnipredavawa IIBalkanski jazik

III

III

I-II

15

15

60

ZADOL@ITELNI PREDMETI1. Op{ta lingvistika

Kursevi ^asovi Krediti Sem. rabota nastavniciMak. jazik kako ju`noslovenskijazikMak. jazik kako

9 3 Da M. Miovski;M. Markovi}

6

balkanski jazikKontrastivna i konfrontativnagramatikaFonetika ifonologijaPismo

9 3 Da Q. Spasov;E. Crvenkovska

MorfologijaSintaksa

12 3 Da @. Cvetkovski;A. Du~evska

LeksikologijaLeksikografijaFrazeologija

9 3 Da K. Veljanovska

Istorija na jazikot (dijahroniska lingvistika)DijalektologijaOnomastika

9 3 Da Q. Spasov;S. Bojkovska;S. Sazdov

vtor semestarSemiotika(Semiologija)

9 3 Da D.. Pandev

SemantikaPragmatika

9 3 Da Q. Spasov;E. Petroska

StilistikaRetorika

6 3 Da D. Pandev

SociolingvistikaPsiholingvistika

9 3 Da E. Crvenkovska;E. Petroska;T. Trenevski;T.Go~kova-Stojanovska

Tekstlingvistika 9 3 Da A. Du~evska

Tehnika na nau~nata rabota

kurs Broj na ~asovi nastavniciTehnika na nau~nata rabota

10 S. Bojkovska;Q. Spasov;E. Crvenkovska

IZBORNI PREDMETI

Balkanski jazik

Kurs Broj na ~asovi Kredit Seminarska rabota

Balkanski jazik 60 10 ne

Specijalni predavawa

7

Kurs Broj na ~asovi Kredit Seminarska rabotanastavnici

Metodolo{ki osnovi za izrabotka na tolkoven re~nik

15 10 da@. Cvetkovski

Gramati~ki kategorii

15 10 da Q. Spasov;@. Cvetkovski

Metodologija na obrabotka na stari rakopisi

15 10 da E. Crvenkovska

Metodika na nastavata po makedonski jazik

15 10 da S. Bojkovska;

Dijalektologija na makedonskiot jazik

15 10 da S. Bojkovska;K. Peev

Istorija na makedonskiot jazik

15 10 da Q. Spasov

Balkanska lingvistika

15 10 da D.Pandev;^. Stojmenovi};M. Markovi};P. Atanasov;A. Poloska

PREDMETNI PROGRAMI

PROGRAMA PO OP[TA LINGVISTIKA

1. Makedonskiot jazik kako (ju`no)slovenski jazik. Konfrontacija i komparacija. Mestoto na makedonskiot jazik vo slovenskata jazi~na zaednica. Makedonskiot jazik nasprema drugite ju`noslovenski jazici.

2. Makedonskiot jazik vo balkanski kontekst. Ulogata na gr~kiot, balkanskiot latinski, romanskiot, albanskiot i balkanskiot turski jazik vo balkanskiot jazi~en sojuz. Slovenskite jazici - ~lenovi na balkanskiot jazi~en sojuz. Balkanizmite vo makedonskiot jazik. Balkanolo{kite prou~uvawa (pregled). Pra{kiot lingvisti~ki kru`ok i

8

tretmanot na balkanskite jazi~ni fenomeni. Novi obidi za sinteti~ko prika`uvawe na problematikata na balkanskiot jazi~en sojuz (Civjan, Cihun, Usikova, Fridman).

3. Kontrastivna i konfrontativna gramatika. Jazi~ni univerzalii. Jazik-posrednik na oddelni mikrosistemi na jazi~nata struktura. Konfrontativna gramatika na srodnite jazici. Konfrontativna gramatika vo sinhronijata i vo dijahronijata. Zna~eweto na konfrontativnata gramatika za nastavniot proces.

4. Fonetika i fonologija. Teorii za fonemata vo sovremenata lingvistika. Prozodiski sredstva. Principi na dijahroniskata fonologija. Fonolo{kata situacija vo makedonskiot standarden jazik.

5. Pismo. Paleografija. Grafiski sistemi. Grafolo{ka lingvistika. 6. Morfologija. Gramati~ki kategorii. Zborovni klasi. 7. Sintaksa. Pregled na prou~uvawata (strukturalna,

transformativno-generativna, upravuva~ko-povrzuva~ka teorija, gramatika na generaliziranata frazna struktura, leksi~ko-funkcionalna gramatika). U~eweto za sintagmata. Sostojbite vo makedonskata sintaksa.

8. Stilistika. Istoriski pregled na stilisti~kite prou~uvawa. Sovremeni sostojbi. Makedonskata stilistika.

9. Leksikologija. Na~ini na zboroobrazuvawe. Zaemki i kalki. Leksi~ki sostav (op{t i osnoven re~ni~ki fond), aktiven i pasiven vokabular. Pro{iruvawe na leksikata (dijalektna, narodna, kni`evna leksika). Leksikografija. Makedonska, slovenska i balkanska leksikografija (re~nici - vidovi, enciklopedii - vidovi). Frazeologija. Semanti~ki i sintaksi~ki osobenosti na frazeolo{kite izrazi (frazeolo{ka edinica, frazeolo{ki izraz, idiomi, idiomatski izrazi). Klasifikacija na frazeologizmite: poslovici, pogovorki i gatanki.

10. Dijalektologija. Dijalekt i jazik. Metodite na lingvisti~kata geografija. Socijalna diferencijacija na dijalektite.

11. Onomastika. Pregled na onomasti~kite prou~uvawa. Sostojbata na makedonskata onomastika.

12. Semiologija i semiotika. Op{ta semiologija, semiologija na komunikacijata i semiologija na zna~eweto. Sovremeni semioti~ki prou~uvawa.

13. Semantika. Zna~ewe na zborot. Referencija. Zna~ewe na re~enicata. Dvosmislenost i neopredelenost. Semantikata i gramatikata. Gramati~kite kategorii od semanti~ka gledna to~ka.

14. Pragmatika. Definirawe na pragmatikata. Pra{awa; deiksis; struktura na konverzacija; presupozicii; govorni ~inovi. Pragmatikata nasprema sociolingvistikata i psiholingvistikata.

15. Sociolingvistika. Jazikot kako sredstvo za komunikacija. Jazikot kako odraz na op{testvenoto ureduvawe i na sostojbata na kulturata vo edna sredina. Standarden jazik. Norma i realizacija. Jazi~no planirawe. Jazicite vo kontakt. Makedonskata sociolingvisti~ka situacija.

16. Psiholingvistika. Usvojuvawe na jazikot.

9

17. Tekstlingvistika. Definirawe na tekstot. Koherencija i kohezija na tekstot. Sredstva na koherencijata i sredstva na kohezijata na tekstot.

LITERATURA PO OP[TA LINGVISTIKA

1. Bahtin, Mihail. Marksizam i filozofija jezika, Nolit, Beograd 1980.2. Bally, Charles. Linguistique generale et linguistique francaise, Editions Franche, Berne 1965.3. Bart, Rolan. Knjizevnost - mitologija - semiologija, Nolit, Beograd 1979.4. Benvenist, Emil. Problemi opste lingvistike, Nolit, Beograd 1975. 5. Berco-Gleason J. Psycholinguistics, Harcourt Btace Publishers, 1998.6. Bugarski, Ranko. Jezik u drustvu, Prosveta, Beograd 1986.

10

7. Chomsky, Noam. Aspects of the Theory of Sintax, The Hague 1964. 8. Comski, Noam. Sintaksicke strukture, Dnevnik, Novi Sad 1984. 9. Croce, Benedetto. Estetika kao nauka o izrazu i op}a lingvistika (Teorija i historija), Naprijed, Zagreb 1960.10. Dikro, O., C. Todorov, Enciklopedijski re~nik nauka o jeziku (I, II), Prosveta, Beograd 1987.11. Umberto, Eko i dr., Estetika i teorija informacije, Prosveta, Beograd 1977.12. Fernando, C.H. Idioms and Idiomacity, Oxford University Press, 1996.13. Filipec, J., F. ^ermak, ^e{ka leksikologija, Praha 1995.14. Filipovi} Rudolf, Teorija jezika u kontaktu, JAZU, [kolska knjiga, Zagreb 1986.15. Fishman, A. Joshua, Sociologija jezika, Svjetlost, Sarajevo 1978. 16. Fomina, M.I, Leksikologi/, Moskva, 1990.17. Gleason, H. A., An Introduction to Descriptive Linguistics, New York 1955.18. Grin, D`udit, Mi{ljenje i jezik, Nolit, Beograd 1978.19. Hajmz, Del, Etnografija komunikacije, BIGZ, Beograd 1980.20.Halliday, M. A. and Ruqaiya Hasan, Cohesion in English, Longman, New York 1984.20. Hjelmslev, Louis, Prolegomena teoriji jezika, Biblioteka Teka, GZH, Zagreb 1980. 21. Hockett, F. Charles, A Course in Modern Linguistics, The Macmillan Comp., New York 1964. 22. Hudson R. A., Sociolinguistics, Cambridge University Press 1986. 23. Jakobson, Roman. Lingvistika i poetika, Nolit, Beograd 1966. 24. Jakobson, Roman. [est predavanja o zvuku i zna~enju, Knji`evna zajednica Novog Sada 1986. 25. Jespersen, Otto. Language, its nature, development and origin, London-New York 1934. 26. Joci}, M., S. Savi}. Modeli u sintaksi de~jeg govora, Institut za lingvistiku, Novi Sad, 1974.27. Kalve, Luj @an. Lingvistika i kolonijalizam, BIGZ, Beograd 1981. 28. Kempson, Ruth. Semantic Theory. Cambridge University Press Cambridge 198429. Lepscy, G. C., La linguistica structurale, Einadi, Torino 1968; ili na angliski: A Survey of Structural Linguistics, Andre Deutch Limited, London 1982.30. Lyons, John, Introduction to Theoretical Linguistics, Cambridge University Press 1977.31. Lyons, John, Semantics (I, II), Cambridge University Press 1979.32. Li~, Edmund, Kultura i komunikacija, Prosveta, Beograd 1983. 33. Levinson, Stephen. Pragmatics. Cambridge University Press Cambridge 198334. Lotman, J. M., Struktura umetni~kog teksta, Nolit, Beograd 1976.35. Lurija, A. R. Osnovi neurolingvistike, Nolit, Beograd 1982. 36. Martinet, Andre. Osnove op}e lingvistike, Biblioteka Teka, GZH, Zagreb 1982.

11

37. Martine, Andre. Indoevropski jezik i "Indoevropljani", Knji`evna zajednica Novog Sada, Novi Sad 1987.38. Mi{~evi}, Nenad. Filozofija jezika, Naprijed, Zagreb 1981. 39. Moris, ^arls, Osnove teorije o znacima, BIGZ, Beograd 1975. 40. Mulja~i}, @arko. Op}a fonologija i fonologija suvremenoga talijanskoga jezika, [kolska knjiga, Zagreb 1972.41. Munen, @or`. Lingvistika i filozofija, BIGZ, Beograd 1981.42. Peri}, Aleksandar, Savremena nauka o jeziku - Generativna sintaksa i semantika, Svetozar Markovi}, Beograd 1983.43. Pija`e, @an. Strukturalizam, BIGZ, Beograd 1978.44. Radovanovi}, Milorad, Sociolingvistika, Dnevnik, Novi Sad 1986.45. Ri|anovi}, Midhat. Jezik i njegova stuktura, Svjetlost, Sarajevo, 1985.46. Sapir, Edward. Language, A Harvest Book, New York 1949.47. Sapir Edvard, Ogledi iz kulturne antropologije, Prosveta, Beograd 1984. 54. Shopen, Timothy (ed). Language typology and syntatic description: vol I Clause structure 1990, vol II Complex eoustrictions 1985, vol III Gramatical caregories aud the lexicon 1986.55. [af, Adam. Uvod u semantiku, Nolit, Beograd 1965.56. [kiljan, Dubravko, Dinamika jezi~nih struktura, Biblioteka Teka, Zagreb 1976.57. [kiljan, Dubravko, Govor realnosti i realnost jezika, [kolska knjiga, Zagreb 1985.58. [kiljan, Dubravko. U pozadini znaka, Zagreb 1985.59. To{ovi}, Branko. Funkcionalni stilovi, Svjetlost, Sarajevo 1988.60. Vasi}, S. Psiholingvistika, Institut za pedago{ka ispitivanja, Beograd 1994.61. Vel~i}, Mirna. Uvod u lingvistiku teksta, [kolska knjiga, Zagreb 1987.62. Vigotski, Lav. Mi{ljenje i govor, Nolit, Beograd 1977. 63. Vorf, Bend`amin, Li. Jezik, misao i stvarnost, BIGZ, Beograd 1979.

- Bol\[oj ]nciklopedi~eskij slovar\, ?zykoznanie, red. V.N. ?rceva, Bol\[a/ Rossijska/ ]nciklopedi/, Moskva 1998.- Enciklopedijski re~nik moderne rlingvistike, Dejvid Kristal, Nolit, Beograd 1988.- The Cambridge Encyclopedia of Language, David Crystal, Cambridge University Press 1992.

12

TEHNIKA NA NAU^NATA RABOTA

Izbor na temata. Tragawe po dokumentacija. Sobirawe na gra|ata. Raspored i organizacija na sobranata gra|a. Redigirawe na rakopisot. Dokumentarna podloga na rakopisot. Odbrana na tezata. Oformuvawe bibliografija, fusnoti. Kompjuterska obrabotka na podatoci (Izbor na korpusot. Formirawe na baza na podatoci. Bazi na tekstualni, grafi~ki, zvu~ni i animirani podatoci. Glavna baza i bazi na bibliografija i na izvori na temata). Kreirawe na bazata. Ureduvawe na bazata. Pravewe izve{tai. Kompjutersko oformuvawe na tezata. Podgotovka na temata za prezentacija.

SPECIJALNI PREDAVAWA

Metodolo{ki osnovi za izrabotka na tolkoven re~nik

Cel, namena i obem. Ekscerpcija i izvori. Aktuelnata funkcionalnost na leksemite kako osnoven kriterium na izborot. Zaglavniot zbor i varijantite. Leksi~ko-gramati~ki karakteristiki na zborovite. Na~ini na tolkuvawe na zna~ewata (opisno, upatuva~ko, objasnuva~ko, uto~nuva~ko, so sinonimija/antonimija i dr.). Osnovnoto i vtori~nite zna~ewa. Kvalifikatori vo vrska so oddelni funkcionalni stilovi: kni`even, naroden, dijalekten, terminolo{ki, poetski, pejorativen, istoriski, `argonski, redok zbor i dr. Mestoto i obrabotkata na frazeologizmite vo tolkovniot re~nik. Re~ni~kata statija vo odnos na strukturata, tehni~koto i grafi~koto ureduvawe, skratenicite i sli~no. Posebni dodatoci kon re~nikot: li~ni i geografski imiwa, izrazi na tu| jazik, skratenici i dr.

Literatura: K. Koneski, Osnovno upatstvo za izrabotuvawe na tolkovniot re~nik na makedonskiot jazik, IMJ, Skopje 2002. Zbornik Makedonskata leksikologija i leksikografija, IMJ, Skopje 2001. Zbornik Re~nik i norma, IMJ, Skopje 2002.

Gramati~ki kategorii

Na~ini na izrazuvawe na gramati~kite zna~ewa. Pokazateli na kategorijalnoto zna~ewe. Definiraweto na gramati~kite kategorii. Zborovnite grupi i gramati~kite kategorii. Vidovi gramati~ki

13

kategorii. Semanti~kite i gramati~kite kategorii. Gramati~kite kategorii na imenskite zborovi. Gramati~kite kategorii na glagolot. Osvrt vrz istoriskiot razvoj na oddelni kategorii vo makedonskiot jazik. Literatura: Zuzana Topoliwska, Gramatika na imenskata fraza, MANU, Skopje 1994 (vtoro izdanie). - statii za oddelni gramati~ki kategorii vo Makedonski jazik, Prilozi na MANU, Literaturen zbor, Godi{en zbornik na Filolo{kiot fakultet i drugi (Vl. Pjanka, Z. Topoliwska, L. M. \urkova, H. Galton, R. Usikova, V. Fridman, O. M. Tomi} i dr.),

- monografii i zbornici za oddelni gramati~ki kategorii.

Metodologija na obrabotka na stari rakopisi

Tekstolo{ka i kodikolo{ka analiza na stari tekstovi (sostav i struktura na starite makedonski rakopisi). Paleografska i grafi~ka analiza.

Osnovni i specifi~ni osobenosti na makedonskata varijanta na crkovnoslovenskiot jazik (nasprema drugite isto~noslovenski i ju`noslovenski varijanti). Osobenosti na dvete makedonski srednovekovni kni`evni {koli (Ohridskata i Lesnovskata).

Jazi~na analiza na stari rakopisi (pravopisni, fonolo{ki, morfolo{ki, morfosintaksi~ki, sintaksi~ki, zboroobrazuva~ki i leksi~ki osobenosti).

Re~nici na staroslovenskiot i na crkovnoslovenskiot jazik. Re~nikot na crkovnoslovenskiot jazik od makedonska redakcija. Korpus na tekstovi. Vidovi kartoteki. Etimolo{ki re~nici.

Literatura:

Bicevska Kita, Pravopisni i fonetski osobenosti vo rakopisite od severna Makedonija od XIII i XIV vek, Skopje 2000.Despodova V. (red.), Bicevska K., Pandev D., Mitrevski Q., Karpinsko evangelie, Prilep-Skopje 1995.Despodova Vangelija, Studii za makedonskata srednovekovna leksika, Skopje-Prilep 1997.}timologi~eskij slovar\ slav/nskih /zykov, Praslav/nskij leksi~eskij fond, vyp.1-23, Moskva 1996.red. L.P. @ukovska/, Drevnerusskij literaturnyj /zyk v ego otno[enii k staroslav/nskomou, ANSSSR, Moskva 1987.red. L.P. @ukovska/, Metodi~eskie rekomendacii po opisaniw slav/no-russkih rukopisej dl/ Svodnogo kataloga rukopisej, hran/qihs/ v SSSR, Vypusk 2, ^ast I i II, ANSSSR, Moskva 1976.Zbornik: Kliment Ohridski, studii, Skopje 1986.Zbornik: Rusistika. Slavistika. Indoevropeistika, Sbornik k 60-letiw Andre/ Anatol\evi~a Zalizn/ka, "Indrik", Moskva 1996.Blahova Emilie, Hauptova Zoe, Strumi~ki (Makedonski) apostol, Skopje 1990.Ilievska Krasimira, Mazurinska krm~ija, Skopje 1999.Ilievski Petar Hr., Krninski damaskin, Skopje1972.

14

Koneski Bla`e , Vrane{ni~ki apostol, Skopje 1956.Makarijoska Liljana, Radomirov psaltir, Skopje 1997.Makarijoska Liljana, Deverbativnite imenki vo makedonskite crkovnoslovenski rakopisi, Skopje 2002.Miovski Mito, Hludov parimejnik, Skopje 1996.Mo{in Vladimir, Makedonsko evangelie na pop Jovana, Skopje 1954.Mo{in Vladimir, Slovenska paleografija, Skopje 2000.Pop-Atanasova Stoja, Lingvisti~ka analiza na Bitolskiot triod, Skopje 1995.Ribarova Zdenka, Hauptova Zoe, Grigorovi~ev parimejnik, Skopje 1998.Trajkova Katica, Leksikata na Stanislavoviot prolog, Skopje 2002.Ugrinova-Skalovska Radmila, Ribarova Zdenka, Radomirovo evangelie, Skopje 1988.Ugrinova-Skalovska Radmila, Despodova Vangelija, Dobromirovo evangelie II, Skopje-Prilep 1992.red. Ugrinova-Skalovska R, Ribarova Z., Re~nik na crkovnoslovenskiot jazik od makedonska redakcija, Skopje 2000.Crvenkovska Emilija, Zagrepski triod, Skopje 1999.red. Comrie Bernard and Corbett G. Greville, The Slavonic Languages, Routledge, London and New York 1993.

Metodika na makedonskiot jazik

Lingvisti~kata teorija za jazikot i metodite na u~eweto (istoriski i sovremeni tolkuvawa). Teorijata i praktikata na u~eweto na jazikot. Izbor na metodi i sredstva vo istra`uvawata na nastavno-obrazovniot proces. Problemi vo nastava po jazik (metodi i formi na izgraduvawe na kultura na usno i pismeno izrazuvawe; struktura na nastavata po jazik; od problemsko kon funkcionalno u~ewe na jazikot). Prou~uvawa, istra`uvawa i razvojna politika na obrazovniot sistem. Nastavno-obrazovniot sistem i sovremenoto op{testvo. Obrazovniot sistem vo epohata na op{testvenite promeni. Sovremeni koncepcii na obrazovniot sistem vo R. Makedonija. Sovremeni osnovi na programskite sodr`ini. Metodologija i tehnologija na izrabotka nastavni planovi i programi vo uslovi na tranzicija. Primena na sovremenite didakti~ki metodi i principi vo nastavata orienitirana kon u~enikot.

Metodika na makedonskiot jazik kako nemaj~in (stranski). Funkcijata na sporedbenoto i kontrastivnoto u~ewe vo sovladuvaweto na nemaj~iniot (vtoriot) jazik. Tendencii i perspektivi na sovremenata teorija za u~ewe na vtoriot jazik. Izborot na problemi kako faktor vo uspe{noto nau~uvawe na nemaj~iniot jazik. Metodi, formi i sredstva vo u~eweto na makedonskiot jazik kako nemaj~in, stranski.

Literatura: Zbornik: Ocenuvawe i postignuvawe na u~enicite, Biro za razvoj na obrazovanieto - Oddelenie za ocenuvawe, Skopje 2001. S (tojka) Bojkovska: Izve{taj od Me|unarodnata konferencija, Razmena za promeni vo obrazovanieto, Ministerstvo za obrazovanie i nauka, Skopje, 1998.

15

Gimnazisko obrazovanie (izborni predmeti i matura), Ministerstvo za obrazovanie, Biro za razvoj na obrazovanieto, Skopje 2001.

Dijalektologija na makedonskiot jazik

Razvojot i sostojbata na dijalektolo{kite prou~uvawa vo Makedonija. Dijalektologijata i drugite lingvisti~ki disciplini (sli~nosti, razliki, zaemnost). Metodologija vo sovremenata arealna lingvistika (izraborka na pra{alnici za sobirawe i bele`ewe dijalekten materijal, dijalektni atlasi i sl.) faktori za dijalektnoto diferencirawe na makedonskiot jazik. Fonetsko-fonolo{ki zapis na dijalekten materijal (izvori, sredstva, uslovi; fonetska transkripcija) Etnolo{kiot i toponomiskiot materijal vo prilog na dijalektolo{kata nauka. Dijalektna terminologija. Dijalektna leksikologija i leksikografija (dijalektni re~nici).

Literatura:B. Vidoeski, Dijalektite na makedonskiot jazik 1-3 tom, MANU, Skopje 2000 godina.

Istorija na prou~uvawata na makedonskiot jazik

I. Prou~uvawata na makedonskiot jazik do 1945 godinaProu~uvawata vo ruskite istoriskofilolo{ki i lingvisti~ki centri.

Prou~uvawata vo germanskite istoriskofilolo{ki i lingvisti~ki centri. Makedonskiot jazik vo prou~uvawata na makedonskite filolozi. Odnosot na bugarskite i na srpskite prou~uva~i sprema makedonskiot jazik. Prou~uvawata vo francuskite lingvisti~ki centri. Prou~uvawata vo polskite lingvisti~ki centri. II. Prou~uvawata na makedonskiot jazik po 1945 godina

Prou~uvawata vo makedonskata lingvistika. Prou~uvawata na makedonskiot jazik vo drugite lingvisti~ki centri. Nagledna literatura: oddelni statii, publikacii i monografii za makedonskiot jazik; spisanija so makedonska problematika i spisanieto Makedonski jazik, IMJ, Skopje.

Balkanska lingvistika

Makedonskiot me|u balkanskite jazici. Bugarskiot i srpskiot kako balkanski jazici. Romanskiot i aromanskiot kako balkanski jazici. Gr~kiot kako balkanski jazik. Albanskiot kako balkanski jazik. Turskiot jazik me|u balkanskite jazici. Osnovna literatura:Ilievski Hr. Petar, Balkanolo{ki lingvisti~ki studii, Skopje 1988.

16

T. V. Civ\/n, Lingvisti~eskie osnovy balkanskoj modeli mira, "Nauka", Moskva 1990.T.V. Civ\/n, Dvi`enie i put\ v balkanskoj modeli mira, issledovani\ po strukture teksta, "Indrik", Moskva 1999.Balkanskie ~teni/ 1, Institut slav/novedeni/ i balkanistiki, ANSSSR, Moskva 1990.Balkanskie ~teni/ 3, Institut slav/novedeni/ i balkanistiki, RAN, Moskva 1994.Balkanskie ~teni/ 4, Institut slav/novedeni/ i balkanistiki, RAN, Moskva 1997.Znaki Balkan, ^ast\ I, ^ast\ II, Institut slav/novedeni/ i balkanistiki, RAN, Moskva 1994.

17