Posodobitev kurikularnega procesa na OŠ in GIMN

Spodbujanje okoljske ozaveščenosti skozi kurikularne povezave.Prispevek na srečanju 19.9.2012

Prof.ddr. Barica Marentič Požarnik

Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za izobraževanje,

znanost, kulturo in šport.

Okoljska vzgoja kot vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj (VITR)

• Se vključuje v razne predmete in dejavnosti kot kroskurikularno - medpredmetno tematsko področje, ki “razvija in krepi sposobnost posameznikov, skupin, skupnosti, organizacij in držav za sprejemanje ocen in odločitev vprid trajnostnega razvoja. “ (UNECE, 2006)

Trajnostni razvoj (sustainable development)

opredeljujemo (po Gro Harlem Brundtland, 1987) kot “razvoj, v katerem ljudje zadovoljujejo sedanje potrebe, ne da bi ogrozili možnosti prihodnjih generacij za zadovoljevanje njihovih potreb«.

Gre med drugim za smotrno izkoriščanje surovin in energije, prostora, drugih omejenih naravnih virov itd.

Govorimo tudi o sonaravno trajnostnem razvoju (Plut) – takem, ki upošteva nosilne sposobnosti planeta.

Okoljska vzgoja ima osrednje mesto v vzgoji in izobraževanju za trajnostni razvoj (UNECE)

Iz “varstva narave” se širi na obravnavanje zapletenih odnosov med

Naravo

družbo in ekonomijo.

Shallcross (2006)poudarja, da moramo te tri elemente videti in obravnavati v povezavi, pri čemer mora imeti narava prednost, saj družba in ekonomija dolgoročno ne moreta obstajati brez podpore planeta Zemlje.

Okoljska vzgoja kot VITR “sloni na pojmovanju interdisciplinarnega (medpredmetno povezanega) učenja in pridobivanja dinamičnih učnih lastnosti pri učencih, ki niso le pasivni sprejemniki znanja, ampak ga aktivno gradijo – konstruirajo.

Pridobljeno znanje povezuje s področjem družbeno pomembne akcije in terja, da se sprašujemo o podmenah in vrednotah, ki so v ozadju okoljskih dilem in odločitev. Končno tudi spodbuja premišljeno in odgovorno akcijo.« (Mednarodni projekt ESIP)

Splošni cilj okoljske vzgoje kotVITR

Učenci se zavedo povezanosti in soodvisnosti naravnih, družbenih, ekonomskih pojavov in trendov, posebej še možnih kvarnih vplivov človekovih aktivnosti na okolje, kompleksnosti iz tega nastajajočih problemov in se usposobijo za načine njihovega reševanja v demokratični družbi.

V ta namen pa jim moramo nuditi priložnost, da pridobe znanje, razumevanje, kritično presojo, stališča in vrednote, zavzetost in usposobljenost za odločanje v prid sonaravno trajnostnega razvoja

Seznaniti mlade ljudi s stanjem v okolju, vzroki za okoljske

probleme ter alternativami in demokratičnimi strategijami

sprememb.

Razviti čut osebne odgovornosti ter spoštovanje pravic drugih.

Razviti ljubezen do narave in spoštovanjevseh oblik življenja

Usposobiti za ravnanje, ki zagotavlja trajnostni razvoj - razvoj, ki zadovoljuje

potrebe sedanjih generacij, ne da bi ogrozil možnosti prihodnjih generacij, da bodo tudi

te lahko zadovoljevale svoje potrebe

Pri uresničevanju ciljev in načel okoljske vzgoje gre za povezanost učenja

o okolju

Razvoj trdne osnove znanja, razumevanja in spretnosti, ki jih učenci potrebujejo, da dojamejo zapletenost okoljskih problemov

v okolju

Neposredne izkušnje v naravnem in grajenem okolju, v šoli, njeni okolici

za okoljeUčenje zavzetih aktivnosti na raznih ravneh – v šoli, okolici, kraju…, ki uveljavljajo trajnostne, sonaravne rešitve

To pomeni

razširitev okoljske vzgoje tako glede ciljev kot

vsebinskih/tematskih področij in uporabljenih metod in pristopov

na vse predmete.

poudarek na vrednotah

spoštovanje do soljudi, do sebe, do narave, do okolja in njegovih virov, do sedanjih in prihodnjih

generacij, do raznolikosti – biotske in kulturne, do našega planeta v celoti.

Slovenščina

tuji jeziki špor

tna

vzgo

ja

likov

na v

zgoj

a

glas

bena

vzg

oja

sociologija

psihologija

filozofija

Dnevi dejavnosti

Dnevi dejavnostiMedpredmetni teden

Medpredmetni teden

ProjektiProjektiNaravoslovni dneviNaravoslovni dnevi

Načela (širše pojmovane) okoljske vzgoje

poudarja celosten -holističen pristop

zasnovana na medpredmetnem povezovanju interdisciplinarnosti in multidisciplinarnosti

naravnana problemsko goji zavest o kompleksnosti

problemov in pojavov

proaktivna

premišljena izkustvena

zasnovana na vrednotah

zakoreninjena v delovanju celotne šole

usklajuje stališča in ravnanje

sloni na pozitivnem čustvenem odnosu

usposablja za demokratične akcije

Metode za razvijanje kritičnega mišljenja: Problemsko usmerjeni dialog.

Debate za - proti. Igre vlog in simulacije …

Metode za spodbujanje ustvarjalnega mišljenja

Možganske nevihte. Didaktične igre. Metoda 741. Metode dela s slikami in

besedili. Metode dopolnjevanja ...

Metode za ozaveščanje stališč in vrednot

Kje stojim. Metoda diamanta. . Razprava o dilemah, Za in proti.

Igre vlog in simulacije…

Raziskovalni pristop Laboratorijsko in terensko delo …

Projektni pristopProjektno učno delo …

Aktiviranje obstoječega znanja in izkušenj na dinamičen, sodelovalen način

Ugotavljanje predznanja in izkušenj dijakovUgotavljanje predznanja in izkušenj dijakov

“Kje stojim?”

• Cilji: ozaveščanje o različnih stališčih, njihovi utemeljenosti, osnova za informirano spreminjanje

• Faze: fizična postavitev, skupinsko delo na osnovi gradiv, razprava ZA PROTI, analiza in evalvacija

• (Silan, gimn. J. Plečnika)

Ste ZA ali PROTI Ste ZA ali PROTI pitju ustekleničene pitju ustekleničene

vode?vode?

Razprava o okoljskih problemih in dilemah

• Spodbuja prehod na višjo stopnjo moralnega razvoja (po Kohlbergu)

• “etika argumentativnega diskurza”• Okoljski problemi praviloma nimajo ene same

pravilne rešitve, so “slabo strukturirani” • Velikokrat gre za sporna vprašanja , npr.

konflikt ekologija – ekonomija (uveljavljanje sonaravnega kmetovanja, alternativnih virov energije…); tajkuni – naravovarstveniki

Primer: intenzivno kmetijstvo – pomori čebel, 1. raz. gimn. (D. Silan)

Kako rešiti dilemo intenzivno kmetijstvo - čebele? Nekaj odgovorov dijakov:

• Zmanjšati uporabo pesticidov,• Uvesti čebelam neškodljiva škropiva.

A tudi odgovori, ki terjajo nadaljnjo razpravo, spodbudo k razmisleku o posledicah, k iskanju alternativ…:

• Tudi sami bi lahko pridelali to, kar dajejo čebele• Še naprej bi uporabljali pesticide in uvažali med• Človek mora preživeti, zato je bolje, da škropimo kot da

stradamo. Tako ali tako živimo v svetu, kjer je vse umetno.

Gimnazijci razpravljajo o dilemah ob pomoru čebel

Projekti, projektno učno delo

Prednosti projektov• omogočanje aktivnega,

celostnega učenja;• povezovanje spoznavnega,

čustvenega, socialnega in akcijskega vidika;

• dopuščanje iniciative dijakom; …Nevarnost: • izgubljanje v podrobnostih brez “rdeče niti”,

opuščanje sinteze, sklepnih pogovorov, poglobitve in razširitve;

Kaj pa, če pridejo dijaki do ugotovitev, ki so kritične do ukrepov v njihovem okolju?

Načrtovanje in izvajanje projektovNačrtovanje in izvajanje projektov

Pozitivni primeri medpredmetno načrtovanih in izvedenih projektov na šolah

• Ekološki problemi sodobnega sveta: Zdrava prehrana ljudi - III. Gimnazija Maribor

vodja Ana Hartman

Načrtovanje in izvajanje projektovNačrtovanje in izvajanje projektov

NARAVNA NARAVNA DEDIŠČINADEDIŠČINA

NATURA 2000NATURA 2000LIFELIFE

ODMAKNJENAODMAKNJENA BLIŽ BLIŽ INAINA

KULTURNAKULTURNA DEDIŠČINADEDIŠČINA

SOŽITJE NARAVESOŽITJE NARAVEIN ČLOVEKA,IN ČLOVEKA,TRADICIJE IN TRADICIJE IN SODOBNOSTI,SODOBNOSTI,TEMELJI TRAJN.TEMELJI TRAJN.RAZVOJA RAZVOJA

Pozitivni primeri medpredmetno načrtovanih in izvedenih projektov na šolah

Projekt: Zlato jabolko Gimnazija Celje – Center, vodja Bernarda Špegel Berdič

Načrtovanje in izvajanje projektovNačrtovanje in izvajanje projektov

“Akcijsko močni” didaktični pristopi

Pripravljenost na okoljsko pomembne akcijePripravljenost na okoljsko pomembne akcije

Terensko delo kot “akcijsko močan” pristop

Nudi priložnost za smiselno učenje, ima prednosti in “pasti”, npr.: •(pre)podrobna navodila, instrumenti, … za merjenje, kartiranje, predstavitev rezultatov, …•Premalo prostora iniciativi dijakov•Ostajanje na ravni množice podatkov, brez vključevanja v “veliko sliko” okoljskih dilem, trajnostnega razvoja, …

Uvajanje raziskovalnih aktivnosti v poukUvajanje raziskovalnih aktivnosti v pouk

Terensko delo

Pozitiven primer: “Suha travišča na Vetrniku” • ne le ugotavljanje značilnosti (geoloških,

bioloških…) suhih travišč in razlik z intenzivno gojenimi travniki,

Uvajanje raziskovalnih aktivnosti v poukUvajanje raziskovalnih aktivnosti v pouk

• ampak tudi ugotavljanje razlogov, sklepanje o prednostih sonaravnega gospodarjenja, iskanje možnosti zanj, …

(Del projekta Zlato jabolko. B. Špegel Berdič, Gimnazija Celje – Center)

Terensko delo kot “akcijsko močan” pristop

Nudi priložnost za smiselno učenje, ima prednosti in “pasti”, npr.: •(Pre)podrobna navodila, instrumenti, … za merjenje, kartiranje, predstavitev rezultatov, Premalo prostora iniciativi dijakov•Ostajanje na ravni množice podatkov, brez vključevanja v “veliko sliko” okoljskih dilem, trajnostnega razvoja, …

Uvajanje raziskovalnih aktivnosti v poukUvajanje raziskovalnih aktivnosti v pouk

Raziskovalni tabori

MEDNARODNI TABOR – MENATA 2 (D. Silan, Gimnazija J. Plečnika)

• Vsebinski okvir tabora - energija ter njene pretvorbe v živem svetu

• Poudarek na medsebojni prepletenosti raznih fizikalnih, kemijskih ter bioloških procesov v naravi.

Načrtovanje raziskovalnih taborovNačrtovanje raziskovalnih taborov

Izbirni predmet Študij okolja - Okolje in trajnostni razvoj

• Možnosti za kurikularno povezovanje,• Za izbor dijakom zanimivih vsebin in problemov• Primer: Gimnazija F. Miklošiča, Ljutomer• (kem. – geogr. – sociol.) • kombinacija metod: Skupinsko projektno delo,

igre vlog, snemanje filmov, analize vode, ogled centra odpadkov in čistilnih naprav, eko kmetije, akcije… pisanje v šolski časopis…

» M. Godec, S. Ferčak

Kaj imamo – česa nimamo?

• Imamo:• Učni načrt Okoljska vzgoja kot VITR,• Učni načrt za izbirni predmet Študij okolja (1999) oz.

Okolje in trajnostni razvoj (2009),• Didaktični priročnik Okoljska vzgoja,• Veliko dobrih zgledov, gradiv(tudi nevladne organizacije)• Nimamo (oz. premalo):• Študijskih oz. mentorskih skupin, seminarjev, spodbud,

časa…

• Vključevanje VITR v pouk je še vedno preveč odvisno od zavzetosti posameznih učiteljev, ravnateljev, ozračja na šoli… Ovire:

• v predmetni zamejenosti,• v prenatrpanosti učnih načrtov,• v prevladujočem načinu pouka kot “prenosa

gotovih znanj” s prevelikim poudarkom na dejstvih, podatkih, učenju na pamet,

• v kriterijih in testih ocenjevanja znanja• v preslabi usposobljenosti učiteljev…

In vendar…

• se povezujemo, zavzeto delujemo

• žanjemo prve uspehe…