PORO^ILO O DELU DR@AVNEGA ZBORA V MANDATNEM …

REPUBLIKA SLOVENIJADR@AVNI ZBOR

RE

PU

BL

IK

A

SL

OV

EN

IJ

A

–

DR

@A

VN

I

Z

BO

R

OKTOBER 2004

PORO^ILOO DELU

DR@AVNEGAZBORA

2000 – 2004

V MANDATNEMOBDOBJU

PORO^ILO O DELU DR@AVNEGA ZBORA V

MANDATNEM OBDOBJU

2000 - 2004

1

CIP - Katalo`ni zapis o publikaciji

Narodna in univerzitetna knji`nica, Ljubljana

342.532(497.4)"2000-2004"(047)

SLOVENIJA. Dràvni zbor

Poro~ilo o delu Dràvnega zbora v obdobju 2000-2004 / �gradivo

zbrali in obdelali sodelavci Raziskovalno-dokumentacijskega sektorja

Dràvnega zbora Republike Slovenije ; uredila Tatjana Kra{ovec, Igor

Zobavnik�. - Ljubljana : Dràvni zbor Republike Slovenije, 2004.

- (Knji`na zbirka Dràvnega zbora Republike Slovenije)

ISBN 961-6415-11-5

1. Kra{ovec, Tatjana, 1956-

216136704

POROÎLO O DELU DR@AVNEGA ZBORA V MANDATNEM OBDOBJU 2000 - 2004

Zbirka: Knji`na zbirka Dràvnega zbora Republike Slovenije, ki jo izdaja Slu`ba za odnose z javnostmi.

Urednik zbirke: mag. Du{an Benko

Gradivo zbrali in obdelali: sodelavci Raziskovalno-dokumentacijskega sektorja Dràvnega zbora Republike Slovenije,

(uredila: mag. Tatjana Kra{ovec, mag. Igor Zobavnik)

Naslov izdajatelja: Dràvni zbor Republike Slovenije, Ljubljana, [ubi~eva 4

Telefon: +386 1 478 94 00

Produkcija: Slu`ba za odnose z javnostmi

Oblikovanje in priprava za tisk: Multigraf, d.o.o

Tisk: Tiskarna Dràvnega zbora RS

Naklada: 600 izvodov

Lektoriranje: Dokumentacijsko-knji`ni~ni oddelek (sejni zapiski)

2

3

OB POROÎLUO DELU DR@AVNEGA ZBORA REPUBLIKE SLOVENIJE -Uvodne besede predsednikov Dràvnega zbora Republike SlovenijeBoruta Pahorja in Ferija Horvata

Poro~ilo o delu Dràvnega zbora Republike Slovenije (v

nadaljnjem besedilu: dràvni zbor) v tretjem mandatu je

podroben prikaz opravljenega dela v preteklih {tirih letih.

V tem mandatu je bilo opravljeno veliko delo po obsegu

in pomembno delo po vsebini, kronano pa je bilo z vsto-

pom v Evropsko unijo in Nato. Dràvni zbor zaklju~uje

svoj tretji mandat kot zakonodajno telo v dràvi, ki je v

letu 2004 postala ~lanica obeh evroatlantskih povezav: s

1. majem letos ~lanica Evropske unije, è v marcu 2004 pa

tudi ~lanica Severnoatlantskega zavezni{tva - zveze Nato.

Seveda to ni nastalo samo od sebe, ampak je za tem veliko

odgovornega dela, za kar gre zahvala vsem poslankam in

poslancem.

Oba ta dva prelomna dogodka sta terjala tudi prilagoditev

temeljnega dokumenta - ustave, saj smo s ~lanstvom v teh

mednarodnih oziroma naddràvnih povezavah prenesli

izvr{evanje dolo~enega dela suverenih pravic v izvajanje in-

stitucijam, ki presegajo nacionalne okvire. Potrebno je bilo

sprejeti ustrezne ustavne spremembe - v za~etku marca

2003 je dràvni zbor sprejel spremembe I. poglavja ustave

ter 47. in 68. ~lena ustave, dràvljani pa so na referendumu z

velikim deleèm glasov "ZA" pritrdili vklju~itvi v EU in Nato.

V ustavo je dràvni zbor kot ustavodajalec tudi zapisal ob-

veznost vlade, da dràvni zbor obve{~a o predlogih tistih

aktov in o tisti svoji dejavnosti, kjer z drugimi vladami

odlo~a v okviru institucij mednarodnih organizacij in nad-

dràvnih povezav. Dràvni zbor je s posebnim zakonom

o sodelovanju z vlado v zadevah Evropske unije {e pred

dejanskim ~lanstvom v EU v marcu 2004 uredil medseboj-

na razmerja z vlado. V maju pa je ta razmerja, kakor tudi

ustrezne prilagoditve organizacije dràvnega zbora in

pravil notranjega delovanja, {e podrobneje razdelal s

spremembami poslovnika dràvnega zbora in pa z usta-

novitvijo Odbora za zadeve EU ter dopolnitvijo nalog, ki

jih opravlja Odbor za zunanjo politiko. S temi aktivnostmi

je dràvni zbor izpolnil vse institucionalne predpogoje za

u~inkovito in uspe{no delovanje v pogojih ~lanstva v EU.

Za nami so tudi è prve prakti~ne izku{nje. Povsem real-

no lahko trdimo, da se je dràvni zbor dobro pripravil na

delovanje v pogojih ~lanstva v EU.

Dr̀ avni zbor je sprejel tudi deklaracijo o stali{~ih za za~etek delo-

vanja Republike Slovenije v institucijah EU v letu 2004 in s tem

za~rtal temeljne okvire za delovanje vlade oziroma dolo~il temelj-

na stali{~a in prioritete Republike Slovenije v EU v teko~em letu.

V zvezi z EU in procesom prilagajanja ~lanstvu je dràvni

zbor prek svojih predstavnikov aktivno sodeloval v delu

Konvencije o prihodnosti EU in v Evropskem parlamentu.

Poleg sprememb ustave, povezanih z vklju~evanjem v med-

narodne in naddràvne povezave, pa je dràvni zbor tik pred

zaklju~kom mandata sprejel {e tri spremembe ustave, in sicer

spremembo 14. ~lena, s katerim je invalidom z ustavo izrecno

zagotovljen enakopraven poloàj, spremembo 43. ~lena, ki

izpostavlja ukrepe za spodbujanje enakih mo`nosti mo{kih

in ènsk pri kandidiranju na volitvah v dràvne organe in or-

gane lokalnih skupnosti, in spremembo 50. ~lena, ki dràvlja-

nom, pod pogoji, dolo~enimi z zakonom, zagotavlja pravico

do socialne varnosti, vklju~no s pravico do pokojnine.

Dràvni zbor se je v celotnem mandatu intenzivno ukvarjal

s precej{njim naborom predlogov za ustavne spremembe,

vendar za ostale, razen za è na{tete, ni uspel najti tak{nih

re{itev, ki bi imele dvotretjinsko podporo poslancev, in so

se postopki kon~ali brez ustreznih ustavnih sprememb.

Med pomembnej{e aktivnosti v tretjem mandatu dràvne-

ga zbora sodi tudi sprejetje novega poslovnika dràvnega

zbora. Poslovnik predstavlja pomembno novost in veliko

spremembo zlasti v zakonodajnem postopku. Zakonodaj-

ni postopek je bolj pregleden, precej kraj{i, pove~ana je

vloga mati~nih delovnih teles, poslanskih skupin. Pove~ale

so se pristojnosti kolegija predsednika dràvnega zbora.

Ena od pomembnih pridobitev novega poslovnika je pred-

vidljivost dela dràvnega zbora in ve~ja na~rtnost dela.

Dràvni zbor je decembra 2001 obeleìl 10-letnico sprejetja

nove ustave z obse`nim zbornikom vseh gradiv, ki so nasta-

jala od za~etnih razprav do sprejetja ustave leta 1991. De-

3

4

cembra 2002 pa smo praznovali tudi 10. rojstni dan dràv-

nega zbora s sre~anjem poslancev vseh treh sklicev in s

spominsko publikacijo, v kateri je bila v besedi, {tevilkah

in sliki prikazana kratka zgodovina slovenskega parla-

menta.

Dràvni zbor je v tem mandatu zaklju~il prenovo velike

razpravne dvorane z vso potrebno avdio, video in drugo

opremo ter s sodobnim avdio-video studiem, ki omogo~a

nemoteno spremljanje in snemanje sej ter oddajanje signa-

lov za prenos sej vsem zainteresiranim medijem. S tem in s

celoto informacij, ki jih dràvni zbor nudi prek svetovnega

spleta in svojega glasila, je odprtost do javnosti in pregled-

nost svojega delovanja {e pove~al in omogo~il ustanovam

in posameznikom, vklju~no s socialnimi partnerji in civilno

dru`bo ter mediji, da lahko stalno spremljajo delo zakono-

dajnega telesa in se na ustrezne na~ine nanj odzivajo.

Tudi v tem mandatu se je potrdilo pravilo, da je dobra

strokovna in sodobna tehni~na podpora za delo poslank

in poslancev izjemnega pomena. Z gotovostjo lahko

re~emo, da so se parlamentarne slu`be in slu`be poslan-

skih skupin izkazale za nepogre{ljiv ~len in kakovostno

podporo vsakodnevnemu poslanskemu delu. Zaradi obi-

lice gradiv, raznovrstnih informacij, razli~nih interesov,

{tevilnih obveznosti v volilnih sredinah, obse`ne medna-

rodne dejavnosti, s katerimi so vsakodnevno soo~eni po-

slanci, so bile sprejete in izvedene tudi nekatere organiza-

cijske in kadrovske spremembe in s tem olaj{ano delo iz-

voljenim predstavnikom ljudstva. Sprejet je bil nov odlok

o organizaciji in delu slu`b dràvnega zbora in nov akt o

sistemizaciji, ki z visoko postavljenimi standardi glede

izobrazbe in funkcionalnih znanj zaposlenih v slu`bah in

v poslanskih skupinah tudi v bodo~e zagotavlja ustrezno

podporo poslanskemu delu.

Statisti~ni podatki, ki so prikazani v poro~ilu, potrjujejo, da

je dràvni zbor delal veliko, da pa je hkrati delal tudi dobro.

Poleg è navedenih sprememb ustave je nujno omeniti za-

kone, s katerimi je bil slovenski pravni red usklajen z evrop-

skim pravnim redom. Dràvni zbor je kljub nekaterim zaga-

tam in poslovni{ko pogojenim dolgim postopkom uspel

pravo~asno sprejeti vse "tako imenovane EU-zakone" in s

tem dràvi dokon~no odpreti vrata v Evropsko unijo.

V tem mandatu je dràvni zbor pravo~asno izvedel obrav-

navo prora~unskih aktov in jih sprejel dovolj zgodaj, tako

da je financiranje dràve normalno potekalo. Poslanke in

poslanci so vladi in ministrom zastavili {tevilna poslanska

vpra{anja, uveljavljena je bila praksa, da predsednik vlade

odgovarja na prva {tiri poslanska vpra{anja. Znatno se je

pove~alo {tevilo obstrukcij, kar na nek na~in opozarja na

omejeno mo~ opozicije, ki velikokrat zaradi majhnega {te-

vila ni uspela na drug na~in opozoriti na svoje nestrinjanje.

Ena od pomembnih zna~ilnosti dràvnega zbora v tem

mandatu je tudi izredno razvejana mednarodna dejav-

nost, in to tako predsednika zbora kot Odbora za zunanjo

politiko, Komisije za evropske zadeve, ve~ine odborov in

pa stalnih delegacij ter skupin prijateljstva.

V dràvnem zboru je ob koncu mandata delovalo devet

komisij in deset odborov, ki so pripravili predloge

odlo~itev, ki jih je dràvni zbor obravnaval in praviloma

tudi potrdil na svojih sejah. Delovna telesa so opravila

ogromno koli~ino dela.

Dràvni zbor je odredil tudi dve parlamentarni preiskavi,

in to obe v letu 2001. Ustanovljeni sta bili dve preiskovalni

komisiji: prva za ugotovitev odgovornosti odgovornih

oseb in nosilcev javnih pooblastil glede nakupa in proda-

je elektri~ne energije, zaradi ~esar je bila domnevno pov-

zro~ena gospodarska {koda v sistemu slovenskega elek-

trogospodarstva, in druga za ugotovitev ozadja in vzro-

kov napada na Mira Petka ter morebitno vpletenost in po-

liti~no odgovornost nosilcev javnih funkcij.

Poro~ilo preiskovalne komisije za ugotovitev ozadja in vzro-

kov napada na Mira Petka ter morebitno vpletenost in poli-

ti~no odgovornost nosilcev javnih funkcij je bilo sprejeto,

poro~ila preiskovalne komisije za ugotovitev odgovornosti

odgovornih oseb in nosilcev javnih pooblastil glede nakupa

in prodaje elektri~ne energije, zaradi ~esar je bila domnevno

povzro~ena gospodarska {koda v sistemu slovenskega elek-

trogospodarstva, pa dràvni zbor ni sprejel.

Spisek vsega opravljenega dela je dolg, zato velja povabi-

lo k podrobnemu ogledu nadaljnjih strani te publikacije.

Poro~ilo je namenjeno vsem tistim, ki so pri njegovem

delu aktivno sodelovali, namenjen je tudi dràvljanom in

dràvljankam Slovenije, ki vsaka {tiri leta presojajo delo

svojih predstavnikov v dràvnem zboru, pa tudi tistim, ki

jih delo in rezultati dela dràvnega zbora zanimajo, ali iz

strokovnih ali iz politi~nih razlogov.

Ljubljana, 7. oktober 2004

Predsednika Dràvnega zbora RS

v mandatnem obdobju 2000 - 2004

Borut Pahor

Franc Feri Horvat

4

5

VSEBINA

1 UVODNA POJASNILA IN METODOLO[KA OBRAZLO@ITEV 7

2 SPLO[NI PODATKI 11

2.1 Poslanci Dràvnega zbora Republike Slovenije v mandatnem obdobju 2000 - 2004 12

2.2 Poslanske skupine 18

2.3 Struktura poslancev po spolu, izobrazbi, starosti; poslanci ùpani in ponovno izvoljeni poslanci 19

2.4 Vodstvo Dràvnega zbora Republike Slovenije 21

2.5 Poslanske pisarne 21

2.6 Razmerje koalicija – opozicija, poslanca italijanske in madàrske narodne skupnosti ter samostojni poslanec 22

3 ZASEDANJA DR@AVNEGA ZBORA 25

3.1 Seje dràvnega zbora 26

3.2 Prekinitve sej in obstrukcije 28

3.3 Predlagani in sprejeti zakoni in drugi akti 29

3.3.1 [tevilo predlaganih in sprejetih zakonov glede na predlagatelja 31

3.3.2 [tevilo sprejetih zakonov glede na vrsto zakonodajnega postopka 32

3.3.3 [tevilo sprejetih EU-zakonov 33

3.4 Pobude in zahteve, vloène na podlagi zakona o referendumu in o ljudski iniciativi 34

3.5 Amandmaji 37

3.6 Pobude in predlogi Dràvnega sveta Republike Slovenije 40

3.6.1 Aktivnosti dràvnega sveta v zakonodajnem postopku 40

3.6.2 Druge aktivnosti dràvnega sveta 40

3.7 Poslanska vpra{anja in pobude 41

3.8 Interpelacije 42

3.9 Odlo~anje o imuniteti 43

3.10 Postopki pred ustavnim sodi{~em 44

4 DELOVNA TELESA (ODBORI, KOMISIJE) IN DRUGE OBLIKE DELOVANJA DR@AVNEGA ZBORA RS 47

4.1 Sestava in vodilne funkcije v delovnih telesih in drugih oblikah delovanja Dràvnega zbora

Republike Slovenije 50

4.2 Podatki o delu delovnih teles 57

4.2.1 Primerjava {tevila sej delovnih teles po posameznih delovnih telesih 57

4.2.2 Primerjava trajanja sej po posameznih delovnih telesih 57

4.2.3 Primerjava {tevila obravnavanih to~k po posameznih delovnih telesih 58

4.3 Delovne skupine in pododbori 66

4.4 Preiskovalne komisije 67

4.5 Neformalne oblike delovanja dràvnega zbora 70

4.5.1 GLOBE Slovenija 70

4.5.2 Skupine prijateljstva 71

5 POSLANSKE SKUPINE 73

5.1 Sestava poslanskih skupin in spremembe sestave 74

5.1.1 Struktura poslank in poslancev po spolu, izobrazbi in drugih kazalcih po poslanskih skupinah 77

5.2 Dejavnost poslanskih skupin 80

5.2.1 Poslanske skupine na zasedanjih dràvnega zbora 80

5

6

5.2.2 Predlagani in sprejeti zakoni po poslanskih skupinah 83

5.2.3 Predlagani in sprejeti amandmaji po PS 84

5.2.4 Poslanska vpra{anja in pobude po poslanskih skupinah 86

5.3 Poslanske skupine in delovna telesa 88

6 KOLEGIJ PREDSEDNIKA DZ 93

7 MEDNARODNA DEJAVNOST 95

7.1 Dejavnost na podro~ju multilateralnih odnosov 96

7.1.1 Parlamentarna skup{~ina Sveta Evrope 96

7.1.2 Parlamentarna konferenca Srednjeevropske pobude 97

7.1.3 Parlamentarna skup{~ina Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) 97

7.1.4 Parlamentarna skup{~ina Nata 98

7.1.5 Skup{~ina Zahodnoevropske unije 99

7.1.6 Interparlamentarna unija 99

7.1.7 Jadransko - jonska pobuda 100

7.1.8 Parlamentarna dimenzija Kvadrilaterale 100

7.1.9 Druga multilateralna sre~anja 100

7.1.10 Evropska unija 101

7.2 Dejavnost na podro~ju bilaterale 102

7.3 Protokolarni obiski 104

8 PETICIJE 105

9 VOLITVE IN IMENOVANJA 107

9.1 Sestava Vlade Republike Slovenije (predsednik vlade, ministri in spremembe) 108

9.2 Sprejeti odloki oziroma sklepi po predlagateljih 111

9.3 Objave sprememb ~lanov v sestavi delovnih teles 114

10 PRORAÛN DR@AVNEGA ZBORA 115

11 NAMESTO ZAKLJU^KA 117

12 SLU@BE 125

12.1 Splo{no 126

12.1.1 Zaposleni v slu`bah dràvnega zbora 126

12.2 Predstavitev slu`b dràvnega zbora 132

12.2.1 Sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve (Zakonodajno-pravna slu`ba) 132

12.2.2 Oddelek za informiranje (Slu`ba za odnose z javnostmi) 133

12.2.3 Kabinet predsednika Dràvnega zbora RS 135

12.2.4 Urad generalnega sekretarja 135

12.2.5 Sekretariat dràvnega zbora 138

12.2.6 Raziskovalni sektor (Raziskovalno - dokumentacijski sektor) 143

12.2.7 Informacijsko-dokumentacijski sektor (Informacijski sektor) 145

12.2.8 Operativno-tehni~ni sektor 149

12.2.9 Organigram Dràvnega zbora Republike Slovenije 151

6

7

1 UVODNA POJASNILA

IN METODOLO[KA OBRAZLO@ITEV

7

8 1 UVODNA POJASNILA IN METODOLO[KA OBRAZLO@ITEV

Poro~ilo o delu Dràvnega zbora Republike Slovenije za

mandatno obdobje 2000 – 2004 sodi v krog publikacij, ki

jih dràvni zbor redno izdaja z namenom seznanjanja

strokovne in druge javnosti o delu dràvnega zbora in nje-

govih slu`b.

Poro~ila o delu dràvnega zbora imajo svojo "zgodovino",

saj v razli~nih oblikah izhajajo è od samega nastanka

dràvnega zbora dalje. Zamisel za obse`nej{o obliko

poro~ila pa sega v leto 1998, ko je pri~el delati Raziskoval-

ni sektor.

Prvo obse`nej{e poro~ilo smo oblikovali za mandat 1996 -

2000. Poro~ilo o delu dràvnega zbora za mandatno ob-

dobje 2000 - 2004 vsebinsko in oblikovno sledi prvemu.

Prav tako je sestavljeno iz dveh zvezkov, v prilagojeni ob-

liki je na voljo tudi v angle{kem jeziku za tuje uporabnike.

Nekatere podatke pa smo v poro~ilo uvrstili na novo, in

sicer smo pri tem sledili strukturi letnih poro~il. Tak{en

primer je posebno poglavje o delu in sestavi poslanskih

skupin. Novost so tudi primerjave s preteklim mandatom

za posamezne kategorije podatkov.

V prvem delu poro~ila prikazujemo opisne in statisti~ne

podatke o delu dràvnega zbora. Splo{nim podatkom o

konstituiranju dràvnega zbora (izvoljeni poslanci, struk-

tura poslancev po spolu, izobrazbi, starosti itn) sledi po-

glavje o zasedanjih dràvnega zbora, kjer je osrednji pou-

darek na zna~ilnostih in rezultatih dela plenuma. Prikazu-

jemo {tevilo rednih in izrednih sej, {tevilo javnih sej in sej

zaprtih za javnost, trajanje sej, {tevilo nastopov, {tevilo

to~k dnevnega reda, prekinitve sej, obstrukcije in podob-

no. V tem okviru predstavljamo tudi {tevilo poslanskih

pobud in vpra{anj, podatke o interpelacijah, imuniteti in

druge podatke ter tudi tiste aktivnosti dràvnega sveta, ki

so v neposredni povezavi z delom dràvnega zbora.

êtrto poglavje se nana{a na delo delovnih teles, delo

preiskovalnih komisij in opis drugih oblik delovanja

dràvnega zbora. Peto poglavje posve~amo aktivnostim

in splo{nim zna~ilnostim poslanskih skupin (sestava po-

slanskih skupin, {tevilo vloènih amandmajev po poslan-

skih skupinah itd.), {esto poglavje vsebuje podatke o delu

kolegija predsednika dràvnega zbora. V sedmem po-

glavju pri mednarodni dejavnosti predstavljamo dejavno-

sti na podro~ju multilaterale in bilaterale. V osmem po-

glavju govorimo o peticijah (podatki o {tevilu vlog in pri-

to`b), v devetem poglavju pa o volitvah in imenovanjih

(podatki o predlagateljih predlogov za volitve, imenova-

nja, razre{itve in soglasja, podatki o izvolitvi predsedni-

kov vlade in imenovanju ministrov in pa podpoglavje o

nosilcih vodilnih javnih in drugih funkcij). Zadnje, deseto

poglavje zajema prikaz prora~una dràvnega zbora.

V poro~ilu predstavljamo tudi delo slu`b dràvnega zbo-

ra. Pri~enjamo s kadrovsko strukturo in nadaljujemo s

predstavitvijo in opisom nalog in opravljenega dela posa-

meznih slu`b, oddelkov, pododdelkov. Maja letos je bil

sprejet nov Odlok o organizaciji in delu slu`b dràvnega

zbora (Ur. l. RS {t.19/04). Pri{lo je do nekaterih organiza-

cijskih sprememb, ki pa bodo v polni meri zaìvele {ele v

naslednjem mandatnem obdobju. Na ustreznih mestih

smo uporabili le nekatere nove nazive za poimenovanje

dolo~enih oddelkov oziroma slu`b dràvnega zbora, si-

cer pa je delo slu`b prikazano po stari organizacijski she-

mi.

Pri iskanju in zbiranju razli~nih podatkov smo uporabili

uveljavljene metode zbiranja: standardizirani vpra{alnik o

delu delovnih teles, na katerega nam odgovarjajo sekre-

tarji delovnih teles. Sekretarji so pripravili tudi kratka

poro~ila o delu delovnih teles, ki so zbrana v dodatku

poro~ila. Za opisno predstavitev posameznih sektorjev,

oddelkov in pododdelkov smo zaprosili vodje. Pri posa-

meznih delih poro~ila smo izrecno navedli, kdo je posre-

doval podatke oziroma celo prispeval tekst, prav tako pa

smo vire {e enkrat zbirno (ne poimensko) prikazali na

koncu poro~ila. Dolo~en del podatkov smo uporabili iz

letnih poro~il o delu dràvnega zbora, ve~ino podatkov

pa iz podatkovnih zbirk dràvnega zbora v okolju Lotus

Notesa. Nekatere podatke pa vodimo neposredno v Razi-

skovalno-dokumentacijskem sektorju.

Poro~ilu smo v posebnem zvezku priloìli:

1. seznam sprejetih zakonov in aktov,

2. seznam odlokov oziroma sklepov, ki jih je dràvni

zbor sprejel na predlog Komisije za volitve, imenova-

nja in administrativne zadeve oz. Mandatno-volilne

komisije,

3. seznam sprejetih EU-zakonov (uradni seznam Slu`be

Vlade RS za evropske zadeve),

4. seznam zakonov in aktov v zakonodajnem postopku,

5. pregled poslancev v delovnih telesih,

6. pregled dela delovnih teles,

7. multilaterala (seznam),

8. skupine prijateljstva.

Dodatek k poro~ilu vsebuje podrobnej{i prikaz tistih za-

dev, ki jih zaradi obsega ni bilo mogo~e zajeti v osrednjem

delu poro~ila, so pa pomemben pokazatelj dela dràvne-

ga zbora. Gre za zbir razli~nih prilog.

8

1 UVODNA POJASNILA IN METODOLO[KA OBRAZLO@ITEV 9

Poro~ilo je bilo pripravljeno ob sodelovanju {tevilnih so-

delavcev iz slu`b dr`avnega zbora, ki se jim ob tem naj-

lep{e zahvaljujemo. Brez njihove pomo~i in aktivnega so-

delovanja bi bilo poro~ilo vsebinsko manj kvalitetno in

po obsegu skromnej{e.

Raziskovalno-dokumentacijski sektor

9

10

10

11

2 SPLO[NI PODATKI1

1 Ve~ino podatkov je pripravila slu`ba Mandatno-volilne komisije.

11

12 2 SPLO[NI PODATKI

Dràvni zbor Republike Slovenije je sestavljen iz 90 po-

slancev. Poslanci so voljeni s splo{nim, enakim, nepo-

srednim in tajnim glasovanjem. V dràvni zbor sta izvolje-

na tudi predstavnika italijanske in madàrske narodne

skupnosti. Mandatno obdobje dràvnega zbora je {tiri leta

(Ustava RS, 80. ~len).

Tretje parlamentarne volitve v dràvni zbor so potekale

15. oktobra 2000.

2.1 Poslanci Dràvnega zboraRepublike Slovenije v man-datnem obdobju 2000 - 2004

V tem podpoglavju prikazujemo nekaj temeljnih podat-

kov o poslankah in poslancih (v nadaljevanju poslanci)

Dràvnega zbora Republike Slovenije.

Pri predstavitvi podatkov smo uporabili naslednje kratice:

DZ RS Dràvni zbor Republike Slovenije

DS RS Dràvni svet Republike Slovenije

PS Poslanska skupina in poslanski klub (pri LDS)

LDS Liberalna demokracija Slovenije

SDS Socialdemokratska stranka Slovenije

(od 19.9.2003 Slovenska demokratska stranka)

ZLSD Zdruèna lista socialnih demokratov

SLS Slovenska ljudska stranka (do 15.3.2002

Poslanska skupina SLS+SKD)

NSi Nova Slovenija

DeSUS Demokrati~na stranka upokojencev Slovenije

SMS Stranka mladih Slovenije

SNS Slovenska nacionalna stranka

NS poslanca italijanske in madàrske narodne

skupnosti

SP Samostojni poslanec

Pomen ostalih uporabljenih kratic je naveden v sprotnih

legendah na koncu tabel.

V tabeli {tevilka 2.1 prikazujemo seznam vseh poslancev

dràvnega zbora, ki so opravljali poslansko funkcijo v

mandatnem obdobju 2000 - 2004, in spremembe v sestavi.

Z zaporedno {tevilko smo ozna~ili le imena poslancev, ki

so funkcijo opravljali ob koncu mandata 2000 - 2004.

Tabela {t. 2.1: Poslanci Dràvnega zbora Republike Slovenije v mandatnem obdobju2000 - 2004

PRIIMEK IN IMEPOSLANSKA

SKUPINASPREMEMBA V SESTAVI

1. ANDERLI^ Anton LDS

2. AREH LAVRI^ Sonja SNS

3. AV[I^ Joè LDS

4. BAJUK dr. Andrej NSi

5. BAROVI^ Bogdan SNS

6. BATTELLI Roberto

Poslanec itali-

janske narod-

ne skupnosti

BAVÂR Igor LDS30.11.2000 imenovan za ministra za evropske zadeve

24. 1. 2002 prenehanje mandata poslanca

7. BERNIK dr. Joèf NSi

12




8. BEUERMANN Richard LDS

Od 19.12.2000 opravlja funkcijo poslanca namesto mag. Janeza

Kopa~a

27.12.2002 potrjen mandat poslanca namesto dr. Janeza Dr-

nov{ka

9. BEVK Samo ZLSD

BOHINC dr. Rado ZLSD

27.1.2003 potrjen mandat poslanca namesto Danice Sim{i~; od

tega dne mu mandat poslanca miruje ker je bil 19.12.2002 ime-

novan za ministra za notranje zadeve

10. BO@I^ Ivan SLS Do 15.3.2002 Poslanska skupina SLS+SKD

BREJC dr. Mihael SDS

20.7.2004 pri~el uresni~evati mandat poslanca v Evropskem par-

lamentu

20.7.2004 prenehanje mandata poslanca

11. BRENÎ^ Stanislav SLS Do 15.3.2002 Poslanska skupina SLS+SKD

12. BUTOLEN Anton LDS 11.6.2002 potrjen mandat poslanca namesto Andreja Geren~erja

13. CIMPERMAN Janez SDS

14. CUKJATI France SDS

15. ÊBULJ Franc SLS

Do 14.12.2001 Poslanska skupina SDS

Od 14.12.2001 do 3.2.2003 samostojni poslanec

Od 3.2.2003 Poslanska skupina SLS

16. ÊLIGOJ Vojko DeSUS

ÔK dr. Lucija LDS

30.11.2000 imenovana za ministrico za {olstvo in {port oz.11.1.

2001 za ministrico za {olstvo, znanost in {port

20.12.2002 prenehanje mandata poslanke

17. ^RNUGELJ Silva ZLSD

DELAK Anton DeSUS 6.3.2002 preminil

18. DIACI mag. Marko SP Do 2.9.2004 je bil ~lan Poslanske skupine SMS

DRNOV[EK dr. Janez LDS

16.11.2000 izvoljen za predsednika Vlade Republike Slovenije

1.12.2002 izvoljen za predsednika Republike Slovenije


19. DROBNI^ mag. Janez NSi

20. D@UBAN Geza LDS

21. FABJAN Andrej SLS Do 15.3.2002 Poslanska skupina SLS+SKD

22. FALKNER Matja` NSi 22.7.2004 potrjen mandat poslanca namesto Alojza Peterleta

13




GABER dr. Slavko LDS 19.12.2002 imenovan za ministra za {olstvo, znanost in {port

GASPARI mag. Mitja LDS27.3.2001 imenovan za guvernerja Banke Slovenije, 1.4.2001

prenehanje mandata poslanca

23.GASPARINI Mario LDS

Od 19.12. 2000 opravlja funkcijo poslanca namesto dr. Lucije

ôk

27.12. 2002 potrjen mandat poslanca namesto dr. Lucije ôk

GERENÊR Andrej LDSImenovan za veleposlanika Republike Slovenije na Madàr-

skem, 15.5.2002 prenehanje mandata poslanca

24.GERMI^ Ljubo LDS

25.GERMOV[EK Sini{a SDS 22.7.2004 potrjen mandat poslanca namesto dr. Mihaela Brejca

26. GRA^NER mag. Zoran LDS

27. GRO[ELJ Leopold ZLSD

28. HORVAT Franc (Feri) ZLSD

29. JAKI^ Roman LDS

Od 19.12.2000 opravlja funkcijo poslanca namesto Igorja

Bav~arja

25.1.2002 potrjen mandat poslanca namesto Igorja Bav~arja

30. JANC Branko LDS

31. JAN[A Ivan (Janez) SDS

32. JELINÎ^ PLEMENITI

ZmagoSNS

33. JERI^ Miran LDS

34.JEROV[EK Joèf SDS

35. JURI Aurelio ZLSD

KACIN Jelko LDS


lamentu


36. KANGLER Franc SLS Do 15.3.2002 Poslanska skupina SLS+SKD

37. KAVÎ^ mag. Bla` LDS

38. KAVTI^NIK Joè

(Joèf)LDS

39. KEBRI^ Ivan DeSUS

40. KELEMINA Branko SDS

14




41. KOMLJANEC Janez LDSOd 27.12.2002 opravlja funkcijo poslanca namesto dr. Slavka

Gabra

42. KONTI^ Bojan ZLSD

KOPA^ mag. Janez LDS30.11.2000 imenovan za ministra za okolje in prostor oz.

19.12.2002 imenovan za ministra za okolje, prostor in energijo

43. KOPU[AR Milan LDS

44. KRAMBERGER mag. Ja-

nezSLS Do 15.3.2002 Poslanska skupina SLS+SKD

45. KREM@AR Leopold

(Leo)LDS

46. LAVRINC Maksimiljan LDS

47. LAVTI@AR BEBLER Dar-

jaLDS 22.7.2004 potrjen mandat poslanke namesto Jelka Kacina

48. LENKO Franc DeSUS 19.3.2002 potrjen mandat poslanca namesto Antona Delaka

49. LEVI^ Peter SP Do 2.9.2004 je bil ~lan Poslanske skupine SMS

50. MAJNIK Lidija LDS

51. MALOVRH Jurij SLS Do 15.3.2002 Poslanska skupina SLS+SKD

52. MAMI] Ivan NSi

53. MAR[I^ Dorijan LDS

54. MRZEL Jerica ZLSDOd 27.1.2003 opravlja funkcijo poslanke namesto dr. Rada Bo-

hinca

MERLO Aleksander LDS

Od 19.12.2000 opravlja funkcijo poslanca namesto dr. Dimitrija

Rupla

6.7.2004 preneha opravljati funkcijo poslanca, ki jo je opravljal

namesto ministra dr. Rupla

55. MOGE Rudolf LDS

PAHOR Borut ZLSD


lamentu


56. PARTLJI^ Anton

(Tone)LDS

57. PAVLINI^ KREBS Irma LDS

58. PE^AN Breda ZLSD 22.7.2004 potrjen mandat poslanke namesto Boruta Pahorja

15




59. PEÊ Sa{o SNS

60. PETAN Rudolf SDS

PETERLE Alojz NSi


lamentu


61. PODOBNIK Janez SLS Do 15.3.2002 Poslanska skupina SLS+SKD

62. POHOREC Valentin DeSUS

63. POTRATA mag. Majda ZLSD

64. POTR^ Miran ZLSD

65. POZSONEC Maria

Poslanka

madàrske

narodne

skupnosti

66. PUCKO Ciril LDS

67. PUK[I^ Franc SDS

68. ROKAVEC Franci SLS Do 15.3.2002 Poslanska skupina SLS+SKD

ROP mag. Anton LDS30.11.2000 imenovan za ministra za finance oz. 11.12.2002 izvo-

ljen za predsednika Vlade Republike Slovenije

69. RUPAR Pavel SDS

70. RUPEL dr. Dimitrij SDS

30.11.2000 oz. 19.12.2002 imenovan za ministra za zunanje za-

deve

5.6.2004 razre{en funkcije ministra za zunanje zadeve

6.7. 2004 ponovno poslanec

Od 3.11.2000 do 30.11.2000 Poslanska skupina LDS

6.7.2004 samostojni poslanec

Od 7.7.2004 Poslanska skupina SDS

SIM[I^ Danica ZLSDIzvoljena za ùpanjo mestne ob~ine Ljubljana, 20.12.2002 prene-

hanje mandata poslanke

71. SOK Alojz NSi

72. STOPAR Stanislava LDSOd 11.4.2001 opravlja funkcijo poslanke namesto mag. Antona

Ropa

73. SU[NIK Franc SDS

74. [IRCA Majda LDS

16




75. [KOL^ Joèf LDS

Od 19.12.2000 opravlja funkcijo poslanca namesto mag. Antona

Ropa

11.4.2001 potrjen mandat poslanca namesto mag. Mitje Gasparija

76. [PINDLER Joèf LDS

77. [TEMBERGER Igor SPOd 5.11.2000 do 1.5.2004 Poslanska skupina SMS

od 1.5.2004 samostojni poslanec

[UKLJE Borut LDS

Od 30.11.2000 opravlja funkcijo poslanca namesto dr. Janeza

Drnov{ka

30.3.2001 imenovan za izrednega in poobla{~enega veleposlani-

ka RS v Zvezni Republiki Jugoslaviji, funkcijo poslanca preneha

opravljati 2.5.2001

78. [VAGAN Matja` LDS

79. TANKO Joè SDS

80. TERÔN Davorin LDS

81. TISOVIC Marija Ana NSi

82. TROFENIK Vili SLS Do 15.3.2002 Poslanska skupina SLS+SKD

83. VEBER Janko ZLSD

84. VIZJAK mag. Andrej SDS

85. VNUÊC Bogomir SDS Do 2.9.2004 je bil ~lan Poslanske skupine SMS

86. VU^KO Du{an LDS

87. ZALOKAR ORA@EM

CvetaLDS

88. ZAMERNIK Bogomir

(Mirko)SDS

89. ZLOBEC LUKI^ Ja{a LDS

Od 22.5.2001 opravlja funkcijo poslanca namesto dr. Janeza Dr-

nov{ka

Od 27.12.2002 opravlja funkcijo poslanca namesto mag.Janeza

Kopa~a

90. ZUPAN MAJDA NSi

Vir: Podatkovne zbirke slu`be Mandatno-volilne komisije.

Dràvni zbor se konstituira na prvi seji, ko je potrjenih ve~ kot polovica mandatov poslancev. Prva konstitutivna seja

dràvnega zbora v mandatnem obdobju 2000 - 2004 je bila 27.10.2000 in se je nadaljevala 10.11.2000. Prvo sejo dràvnega

zbora je sklical predsednik Republike Slovenije (gl. 81. ~len ustave RS). V skladu z 12. ~lenom (10. ~len v starem poslovni-

ku) poslovnika dràvnega zbora sejo vodi do izvolitve predsednika dràvnega zbora najstarej{i poslanec.

17


2.2 Poslanske skupine

V skladu s poslovnikom dràvnega zbora (11. ~len) se do ustanovitve poslanskih skupin {teje, da poslansko skupino se-

stavljajo vsi poslanci, ki so bili izvoljeni z istoimenskih list, poslanci, ki so bili izvoljeni z list volivcev, in poslanca narod-

nih skupnosti. Osnova za sestavo poslanske skupine je poro~ilo o izidu volitev.

Tabela {tevilka 2.2 prikazuje sestavo – {tevilo ~lanov v posamezni poslanski skupini na dan konstituiranja in ob zaklju~ku

mandata.

Tabela {t. 2.2: Poslanske skupine

POSLANSKA SKUPINA DAN KONSTITUIRANJA 2000 2004

1. PK Liberalne demokracije Slovenije 3.11.2000 34 33

2. PS Slovenske demokratske stranke 2.11.2000 14 15

3. PS Zdruène liste socialnih demokratov 27.10.2000 11 11

4. PS SLS Slovenske ljudske stranke 27.10.2000 9 10

5. PS Nove Slovenije 2.11.2000 8 8

6. PS Demokrati~ne stranke upokojencev Slovenije 27.10.2000 4 4

7. PS Nacionalne stranke Slovenije 27.10.2000 4 4

8. PS Stranke mladih Slovenije 5.11.2000 4 -

9. Poslanca italijanske in madàrske narodne skupnosti 27.10.2000 2 2

10. Samostojni poslanec* 3


Legenda:

*Samostojni poslanec:

Franc êbulj od 14.12. 2001 do 3.2.2003, ko je postal ~lan PS SLS;

Igor [temberger od 1.5.2004 (pred tem je bil ~lan PS SMS);

dr. Dimitrij Rupel, 6. 7. 2004 (od 3.11.2000 do 30.11.2000 je bil ~lan PS LDS; od 7.7.2004 je ~lan PS SDS);

mag. Marko Diaci je od 2.9.2004 samostojni poslanec (pred tem je bil ~lan PS SMS);

Peter Levi~ je od 2.9.2004 samostojni poslanec (pred tem je bil ~lan PS SMS).

Opomba:

Upo{tevati je treba, da so bile v letih 2000 - 2004 tudi naslednje spremembe v imenu poslanske skupine oziroma {tevilu

~lanov in {tevilu samostojnih poslancev:

PS SLS: od 27.10. 2000 do 15.3.2002 Poslanska skupina SLS+SKD;

PS SDS: od 1.11.2000 do 19.9.2003: Socialdemokratska stranka Slovenije; od 19.9.2003 dalje: Slovenska demokratska

stranka;

PS SMS: od 2.9.2004 niso bili ve~ izpolnjeni pogoji za njeno delovanje (Bogomir Vnu~ec je s tem dnem postal ~lan PS SDS;

mag. Marko Diaci in Peter Levi~ sta postala samostojna poslanca).

18


Poslanca italijanske in madàrske narodne skupnosti imata v skladu z 29. ~lenom poslovnika dràvnega zbora poloàj

poslanske skupine.

2.3 Struktura poslancev po spolu, izobrazbi, starosti; poslanci ùpa-ni in ponovno izvoljeni poslanci

Prikaz strukture poslancev po spolu, starostno strukturo, izobrazbeno strukturo, {tevilo ponovno izvoljenih poslancev in

poslancev – ùpanov na za~etku in ob koncu mandata prikazujejo tabele od {tevilke 2.3 do 2.7.

Na tem mestu prikazujemo le skupne podatke o vseh poslancih po izobrazbi, starosti in {tevilu ponovno izvoljenih po-

slancev. Tabele o starostni in izobrazbeni strukturi in strukturi po spolu po poslanskih skupinah prikazujemo v poseb-

nem poglavju o poslanskih skupinah (gl. peto poglavje poro~ila).

Tabela {t. 2.3: Struktura poslank in poslancev po spolu

LETO [TEVILO ODSTOTEK

M @ M @

2000 78 12 87 13

2004 76 14 84 16


Tabela {tevilka 2.3 prikazuje {tevilo poslank in poslancev. Na za~etku mandatnega obdobja je bilo v dràvnem zboru 12

poslank in 78 poslancev, ob koncu mandatnega obdobja pa 76 poslancev in 14 poslank. V prej{njem mandatnem obdob-

ju (1996 - 2000) je bilo {tevilo poslank ni`je - na za~etku 7, kasneje pa 11 poslank.

Tabela {t. 2.4: Starostna struktura poslancev

Do 30 let 30-39 let 40-49 let 50- 59 let 60-69 let 70 in ve~ let SKUPAJ

[tevilo % [tevilo % [tevilo % [tevilo % [tevilo % [tevilo %

2000 3 3 16 18 34 38 29 32 5 6 3 3 90

2004 - - 8 9 32 36 28 31 20 22 2 2 90


Iz preglednice o starostni strukturi {tevilka 2.4 izhaja, da je bilo najve~ poslancev, ki so v tem mandatnem obdobju oprav-

ljali to funkcijo, starih od 40-49 let in od 50-59 let. Situacija v prej{njem mandatnem obdobju je bila podobna.

19


Tabela {t. 2.5: Izobrazbena struktura poslancev

VISOKA STROKOVNA USPOSOBLJENOST VI[JA STRO-

KOVNA USPO-

SOBLJENOST

SREDNJA STRO-

KOVNA USPO-

SOBLJENOST

SKUPAJDoktorji Magistri Drugi

[tevilo % [tevilo % [tevilo % [tevilo % [tevilo % [tevilo

2000 7 8 8 9 38 42 19 21 18 20 90

2004 3 3 8 9 37 41 24 27 18 20 90


Ve~ina poslancev (tako na za~etku kot na koncu mandata) ima visoko izobrazbo, med njimi je tudi nekaj poslancev dok-

torjev oziroma magistrov. Iz tabele {tevilka 2.5 izhaja, da se je na koncu mandata v primerjavi z njegovim za~etkom

zmanj{al dele` doktorjev in pove~al dele` poslancev z vi{jo strokovno usposobljenostjo. V prej{njem mandatnem obdob-

ju je bila izobrazbena struktura precej podobna.

Tabela {t. 2.6: [tevilo ponovno izvoljenih poslancev

POSLANSKA SKUPINA SKUPAJ

LDS SDS ZLSD SLS NSi DeSUS SNS SMS NS

2000 14 8 7 9 - 2 2 - 2 44

2004 16 7 6 10 - 1 2 - 2 44


V dràvni zbor je bilo 44 ponovno izvoljenih poslancev (tabela {tevilka 2.6), za razliko od prej{njega mandatnega obdob-

ja (leta 1996), ko je bilo ponovno izvoljenih le 29 poslancev. Ko govorimo o {tevilu ponovno izvoljenih poslancev, je tre-

ba upo{tevati, da se ta struktura lahko v mandatnem obdobju spreminja. Funkcijo poslanca namre~ lahko opravlja nekdo,

ki je v parlament vstopil kot nadomestni poslanec, na primer zaradi imenovanja poslanca na ministrsko funkcijo ipd.

[tevilo poslancev - ùpanov se je v mandatnem obdobju nekoliko spremenilo. Na za~etku mandata je bilo 16 poslancev -

ùpanov, ob koncu mandata pa 18 (tabela {tevilka 2.7). Podatki za prej{nje mandatno obdobje kaèjo, da je bilo poslan-

cev, ki so hkrati opravljali tudi ùpansko funkcijo, na za~etku mandata 25, ob koncu mandata pa le {e 15.

Tabela {t. 2.7: [tevilo poslancev – ùpanov

POSLANSKA SKUPINA SKUPAJ

LDS SDS ZLSD SLS NSi DeSUS SNS SMS NS

2000 5 6 2 3 - 16

2004 7 5 2 3 - - 1 - - 18


20


2.4 Vodstvo Dràvnega zboraRepublike Slovenije

V nadaljevanju predstavljamo vodstveno strukturo dràv-

nega zbora: predsednika in podpredsednike dràvnega

zbora in funkcionarki dràvnega zbora.

Predsednik Dràvnega zbora:

BORUT PAHOR - do 9.7.2004

FRANC FERI HORVAT - od 12.7.2004

Podpredsedniki:

dr. MIHAEL BREJC - do 12.7.2004

ANTON DELAK, 6.3. 2002 preminil

IRMA PAVLINI^ KREBS

VALENTIN POHOREC, od 23. 4. 2002

Funkcionarki Dràvnega zbora:

Generalna sekretarka Dràvnega zbora:

JO@ICA VELI[ÊK

Sekretarka Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve

oz. (od 15.7.2002) Zakonodajno-pravne slu`be:

TINA BITENC PENGOV

2.5 Poslanske pisarne

V skladu s 35. ~lenom zakona o poslancih, sklepom Ko-

misije dràvnega zbora za volitve, imenovanja in admini-

strativne zadeve ter odlo~itvijo poslancev so bile organizi-

rane poslanske pisarne dràvnega zbora. Poslanske pisar-

ne so praviloma delovale vsak delovni ponedeljek.

Ajdov{~ina - 2 pisarni (dr. Mihael Brejc - do 20.7.2004,

Ivan Mami})

Bohinska Bistrica (Du{an Vu~ko)

Borovnica - 2 pisarni (Richard Beuermann, France

Cukjati)

Breìce - 2 pisarni (Joè Av{i~, mag. Andrej Vizjak)

Cerklje (Franc êbulj)

Cerkno (Samo Bevk, mag.Bla` Kav~i~)

Cerknica - 2 pisarni (Stanislav Bren~i~, Majda Zupan)

^ren{ovci (Ciril Pucko)

^rnomelj (Andrej Fabjan)

Destrnik (Franc Puk{i~)

Dobrovnik (Ciril Pucko)

Dobrovo (Ivan Mami})

Domàle (Cveta Zalokar Oraèm)

Gorenja vas (dr. Andrej Bajuk)

Grosuplje (Janez Jan{a)

Hrastnik (Leopold Gro{elj, Miran Jeri~)

Idrija (Samo Bevk, Janez Podobnik)

Ig (Janez Cimperman)

Ilirska Bistrica (Vojko êligoj, Igor [temberger)

Izola (Mario Gasparini)

Kamnik (Maksimiljan Lavrinc)

Kidri~evo (Anton Butolen)

Kobilje (Ciril Pucko)

Ko~evje (Janko Veber)

Koper - 3 pisarne ( Roberto Battelli, Aurelio Juri, Dorijan

Mar{i~)

Kranj (Jelko Kacin - do 20.7.2004)

Krièvci (Joèf [pindler)

Kr{ko (Branko Janc)

Lenart (mag. Janez Kramberger)

Lendava - 2 pisarni (Maria Pozsonec, Ciril Pucko)

Litija (Franci Rokavec)

Ljubljana – 4 pisarne (Silva ^rnugelj, Roman Jaki~, Peter

Levi~, Jerica Mrzel, Danica Sim{i~ - do 20.12.2002, Miran

Potr~, Joèf [kol~)

Ljutomer (Joèf [pindler)

Logatec – 2 pisarni (Stanislav Bren~i~, Majda Zupan)

Lo{ki Potok (Joè Tanko)

Lovrenc na Pohorju (Ljubo Germi~)

Lukovica (Stanislava Stopar)

Lu~e (Bogomir Zamernik)

Maribor – 4 pisarne (Franc Kangler, Rudolf Moge, Tone

Partlji~, Sa{o Pe~e, mag. Majda Potrata)

Miklav` na Dravskem polju (Leopold Kremàr)

Mislinja (Janez Komljanec)

Morav~e (Stanislava Stopar)

Moravske Toplice (Geza Dùban)

Murska Sobota (Andrej Geren~er do - 15.5.2002)

Nova Gorica – 2 pisarni (Ivan Mami}, Borut Pahor - do

20.7.2004)

Novo mesto (Alojz Peterle - do 20.7.2004)

Odranci (Ciril Pucko)

Ormo` – 2 pisarni (Alojz Sok, Vili Trofenik)

Pesnica (Valentin Pohorec)

Podnanos (Ivan Mami})

Postojna (Vojko êligoj, Aleksander Merlo do 6.7.2004,

Igor [temberger)

Ptuj – 2 pisarni (Lidija Majnik, Franc Puk{i~)

Radenci (Franc (Feri) Horvat)

Radovljica (Bogomir Vnu~ec)

Ravne na Koro{kem (Irma Pavlini~ Krebs)

21


Ribnica – 2 pisarni (mag. Janez Drobni~, Joè Tanko)

Ru{e – 2 pisarni (Ljubo Germi~, Ivan Kebri~)

Selnica ob Dravi (Ljubo Germi~)

Sevnica (Branko Kelemina)

Slovenska Bistrica (Joèf Jerov{ek)

Slovenj Gradec – 2 pisarni (Sonja Areh Lavri~, Janez

Komljanec)

Slovenske Konjice – 2 pisarni (Rudolf Petan, Ana Marija

Tisovic)

Sodraìca (Joè Tanko)

[entilj (Valentin Pohorec)

[entjur pri Celju – 2 pisarni (mag. Marko Diaci, Jurij

Malovrh)

[kofja Loka – 3 pisarne (dr. Andrej Bajuk, dr. Joèf Ber-

nik, mag. Bla` Kav~i~)

Tolmin (Ivan Boì~)

Trbovlje - 2 pisarni (Bogdan Barovi~, mag. Zoran

Gra~ner)

Trebnje (Alojz Peterle do 20.7.2004)

Trì~ (Pavel Rupar)

Tuni{~e (Ciril Pucko)

Velenje – 2 pisarni (Joèf Kavti~nik, Bojan Konti~, Milan

Kopu{ar)

Velika Polana (Ciril Pucko)

Verèj (Joèf [pindler)

Vipava (Ivan Mami})

Vransko (Franc Su{nik)

Vrhnika – 2 pisarni (Richard Beuermann, France Cukjati)

Zagorje (Matja` [vagan)

Zgornja Kungota (Valentin Pohorec)

@alec (Anton Delak - do 6.3.2002, Franc Lenko)

@elezniki (dr. Andrej Bajuk)

@etale (Anton Butolen)

@iri (dr. Andrej Bajuk)

Opomba: Upo{tevani so podatki, ki so jih poslanke in

poslanci posredovali slu`bi Mandatno-volilne komisije

do vklju~no 30.7.2004. Kjer ni posebej navedeno {tevilo

poslanskih pisarn, gre le za eno poslansko pisarno.

2.6 Razmerje koalicija – opozicija, poslanca italijanske in madàrskenarodne skupnosti ter samostojni poslanec

V tabeli {tevilka 2.8 prikazujemo razmerje med koalicijo, opozicijo, poslancema italijanske in madàrske narodne skup-

nosti in samostojnim(i) poslancem (poslanci) na za~etku in koncu mandatnega obdobja 2000 - 2004.

Tabela {t. 2.8: Sestava koalicije in opozicije, poslanca italijanske in madàrske narodneskupnosti ter samostojni poslanec na za~etku in ob koncu mandata 2000 - 2004

ZAÊTEK MANDATA KONEC MANDATA

Koalicija -

poslanska sku-

pina in {tevilo

poslancev

Opozicija -

poslanska skupi-

na in {tevilo po-

slancev

Poslanca italijanske

in madàrske na-

rodne skupnosti;

Samostojni po-

slanec - {tevilo

Koalicija -

poslanska sku-

pina in {tevilo

poslancev

Opozicija -

poslanska sku-

pina in {tevilo

poslancev

Poslanca italijanske

in madàrske na-

rodne skupnosti;

Samostojni po-

slanec/poslanci -

{tevilo

PS LDS - 34 PS SDS - 14

2

PS LDS - 33 PS SDS - 15

2 + 3

PS ZLSD - 11 PS PS NSi - 8 PS ZLSD - 11 PS PS NSi - 8

PS SLS - 9 PS SNS - 4 PS DeSUS - 4 PS SLS - 10

PS DeSUS - 4 PS SMS - 4 PS SNS - 4

58 poslancev 30 poslancev 2 poslanca 48 poslancev 37 poslancev 5 poslancev

SKUPAJ 90 POSLANCEV SKUPAJ 90 POSLANCEV


22


Opomba:

PS SDS je imela do 14.12.2001 14 ~lanov; od 14.12. 2001 do 7.7.2004 je imela 13 ~lanov; od 7.7.2004 je imela 14 ~lanov; od

2.9.2004 je imela 15 ~lanov;

PS SMS je imela do 1.5.2004 4 ~lane; z dnem 2.9.2004 so prenehali pogoji za njeno delovanje;

PS LDS je imela do 6.7. 2004 34 ~lanov;

PS SLS s seznanitvijo dr`avnega zbora dne 9. aprila 2004 o odstopu njenih ministrov preneha delovati kot koalicijska po-

slanska skupina.

23

24

24

25

3 ZASEDANJA DR@AVNEGA ZBORA

25

26 3 ZASEDANJA DR@AVNEGA ZBORA

3.1 Seje dràvnega zbora

Dràvni zbor dela na rednih in izrednih sejah, ki so pravi-

loma javne. Redne seje sklicuje predsednik dràvnega

zbora v ~asu letnih zasedanj dràvnega zbora, praviloma

vsak mesec v zadnjih sedmih delovnih dneh. Pomladan-

sko zasedanje je med 10.1. in 30.7. (po novem poslovniku

15.7.), jesensko pa med 10.9. (po novem poslovniku 1.9.)

in 20.12. Po sklepu dràvnega zbora ali po dogovoru v ko-

legiju se lahko redne seje skli~ejo tudi v drugih dneh.

Izredne seje sklicuje predsednik dràvnega zbora na zah-

tevo najmanj ~etrtine poslancev ali predsednika republi-

ke in v dolo~enih primerih na predlog vlade ali po sklepu

kolegija. Po starem poslovniku je lahko predsednik

dràvnega zbora skliceval izredne seje tudi na svojo po-

budo in na zahtevo delovnega telesa dràvnega zbora.

Predlog dnevnega reda seje pripravi predsednik dràvne-

ga zbora po posvetovanju v kolegiju v skladu s progra-

mom dela dràvnega zbora, sklepi dràvnega zbora ozi-

roma z zahtevami predlagateljev sklica. Po novem po-

slovniku predsednik dràvnega zbora tudi uvrsti na dnev-

ni red na predlog vsake opozicijske poslanske skupine po

eno zadevo, ~e ta izpolnjuje poslovni{ke pogoje.

Dràvni zbor ne more odlo~ati o zadevah, glede katerih

poslancem ni bilo prej poslano oziroma izro~eno ustrez-

no gradivo, ali (praviloma) o zadevah, do katerih ni zav-

zelo stali{~a mati~no delovno telo.

Seji dràvnega zbora predseduje predsednik dràvnega

zbora ali podpredsednik, ki ga dolo~i predsednik. Predla-

gatelju vsake to~ke dnevnega reda je na za~etku obravna-

ve omogo~eno, da poda dopolnilno obrazloìtev; ta je

obvezna, ~e tako sklene dràvni zbor. Za predlagateljem

dobijo besedo poro~evalci delovnih teles, predstavnik

vlade, ~e ta ni predlagateljica to~ke, in predstavniki po-

slanskih skupin in poslanci. Z novim poslovnikom so raz-

prave ~asovno omejene. Kolegij dolo~i ~as trajanja posa-

mezne to~ke dnevnega reda, ~as razprav poslanskih sku-

pin (ne manj kot deset minut) in drugih udeleèncev seje

(ne manj kot pet minut).

Dràvni zbor se je v mandatnem obdobju sestal na 38 red-

nih in 51 izrednih sejah. Podrobnej{i podatki o delu na se-

jah so podani v tabeli 3.1:

Tabela {t. 3.1: Redne in izredne seje dràvnega zbora 2000 - 2004

SEJE DR@AVNEGA ZBORA

REDNE SEJE

SKUPAJ

REDNE


IZREDNE SEJE

SKUPAJ

IZREDNESKUPAJ

Sklicane na podlagi 81. ~lena ustave

(konstitutivna seja)

1 Sklicane na zahtevo predsednika RS 1 2

Sklicane na pobudo dràvnega

zbora

Sklicane skladno s programom dela

Sklicane po dogovoru na kolegiju

37Sklicane na pobudo dràvnega

zbora

Sklicane po sklepu kolegija predsed-

nika dràvnega zbora

30 67

Sklicane na predlog vlade


Sklicane na zahtevo vlade


5 5

Sklicane na zahtevo1/4 poslancev

Sklicane po sklepu dràvnega zbora

Sklicane na zahtevo 1/4 poslancev

Sklicane na zahtevo najmanj 1/4

poslancev

15 15

Javna seja 38 Javna seja 51 89

Zaprta za javnost 2* Zaprta za javnost 2*

SKUPNO [TEVILO REDNIH SEJ 38 SKUPNO [TEVILO IZREDNIH SEJ 51 89

26



REDNE SEJE

SKUPAJ

REDNE


IZREDNE SEJE

SKUPAJ

IZREDNESKUPAJ

Trajanje v dnevih 214 Trajanje v dnevih 93 307

Trajanje v urah in minutah 1122:40 Trajanje v urah in minutah 473:31 1596:21

[t. to~k dnevnega reda 1100 [t. to~k dnevnega reda 297 1397

[t. umikov to~ke 46 [t. umikov to~ke 5 51

Poraba ~asa ** 65% Poraba ~asa ** 73% 67%

[t. raz{iritev dnevnega reda 40 [t. raz{iritev dnevnega reda 13 53

[t. to~k, prenesenih na naslednje seje

[t. to~k, preloènih na naslednje seje

87 [t. to~k, prenesenih na naslednje seje

[t. to~k, preloènih na naslednje seje

20 107

[t. tajnih glasovanj 7 [t. tajnih glasovanj 1 8

[tevilo razpravljavcev 3136 [tevilo razpravljavcev 1845 4981

[tevilo nastopov: [tevilo nastopov:

- mati~no delovno telo 442 - mati~no delovno telo 140 582

- poslanske skupine 2597 - poslanske skupine 925 3522

- vlada 3024 - vlada 739 3763

- poslanci 10044 - poslanci 4281 14325

- dràvni svet 10 - dràvni svet 4 14

- Sekretariat za zakonodajo

- Zakonodajno-pravna slu`ba

1046 - Sekretariat za zakonodajo

- Zakonodajno-pravna slu`ba

41 1087

- drugi 46 - drugi 34 80

Vir: Podatki Sekretariata dràvnega zbora, podatkovne zbirke Raziskovalno-dokumentacijskega sektorja.

Legenda:

Po{evni tisk - nazivi po novem poslovniku.

* Deloma zaprte za javnost.

** Od veljave novega poslovnika vklju~no 19. redna in 25. izredna seja, podatki Sekretariata dràvnega zbora, izra~un Ra-

ziskovalno-dokumentacijskega sektorja.

V primerjavi s prej{njim mandatnim obdobjem se je bistveno pove~alo {tevilo rednih sej (z 21 na 38) ter rahlo zmanj{alo

{tevilo izrednih sej (s 55 na 51). Seje so v teko~em mandatnem obdobju v povpre~ju trajale manj dni kot v prej{njem, a so

bile dalj{e (merjeno po urah trajanja) kot v mandatnem obdobju 1996 - 2000. [tevilo to~k dnevnega reda je ostalo prib-

li`no enako, {tevilo spremeb dnevnega reda pa se je nekoliko pove~alo. [tevilo nastopov je ostalo skoraj na istem nivoju,

s tem da se je pove~alo {tevilo nastopov v imenu poslanske skupine, zmanj{alo pa {tevilo nastopov poslancev.

27


3.2 Prekinitve sej in obstrukcije

Sejo dràvnega zbora predsedujo~i prekine, ~e to zahteva (po novem poslovniku pred odlo~anjem) vodja poslanske sku-

pine zaradi posvetovanja v skupini. Po novem poslovniku lahko posamezna poslanska skupina zahteva tak{no prekini-

tev samo enkrat pri posamezni to~ki dnevnega reda. Tak{na prekinitev sme trajati najve~ 45 minut, razen ~e dràvni zbor

ne odlo~i druga~e.

Predsedujo~i prekine delo, ~e seja ni ve~ sklep~na, ~e so pred odlo~anjem potrebna posvetovanja, ~e dràvni zbor odlo~i,

da je treba pridobiti mnenja delovnih teles, zakonodajno-pravne slu`be ali vlade ter v drugih primerih.

Tabela 3.2 prikazuje prekinitve in obstrukcije:

Tabela {t. 3.2: Prekinitve sej in obstrukcije 2000 - 2004

PREKINITVE SEJ IN OBSTRUKCIJE REDNE SEJE IZREDNE SEJE SKUPAJ

Prekinitve:

Na zahtevo poslanskih skupin* 80 33 113

Zaradi pridobitve mnenja (delovnih teles, vlade) 6 7 13

Zaradi nesklep~nosti 96 44 140

Drugo 29 27 56

SKUPAJ prekinitve 211 110 321

Obstrukcije 49 62 111

Vir: Podatkovne zbirke Raziskovalno-dokumentacijskega sektorja.

Legenda:

* Podrobna porazdelitev prekinitev po poslanskih skupinah je v posebnem poglavju poslanske skupine.

S prej{njim mandatom se lahko (zaradi spremembe meto-

dologije) primerja le {tevilo prekinitev na zahtevo poslan-

skih skupin, ki se je skoraj prepolovilo, ter {tevilo ob-

strukcij, ki se je bistveno pove~alo.

Po obstrukciji, ki je skrajno sredstvo nasprotovanja spre-

jetju nekaterih odlo~itev, so poslanci v celotnem mandat-

nem obdobju posegli 111-krat, od tega na rednih sejah 49-

krat in na izrednih sejah 62-krat. V primerjavi s preteklim

mandatom 1996 - 2000, kjer je bilo obstrukcij le 6, se je nji-

hovo {tevilo v teko~em mandatu znatno pove~alo. Ve~ino

obstrukcij so napovedale poslanske skupine SDS, NSi in

SNS. Razlogi za obstrukcije so bili predvsem:

- nestrinjanje s postopkom,

- nestrinjanje s sklepi,

- zaradi neizpolnitve zahtev dolo~enih poslanskih

skupin,

- zaradi prekratkega ~asa za pripravo na sejo zaradi

no~nih sej,

- zaradi kr{itev poslovnika po mnenju poslanske skupi-

ne, ki je obstruirala.

To~ke dnevnega reda, ob obravnavi in sprejemanju kate-

rih so bile napovedane obstrukcije:

- zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o zdrav-

ljenju neplodnosti in postopkih umetne oploditve z

biomedicinsko pomo~jo; predlog poslovnika dràv-

nega zbora; predlog zakona o izvr{evanju prora~una

za leti 2002 in 2003; predlog zakona o izvr{evanju pro-

ra~una Republike Slovenije za leti 2003 in 2004; pri na-

daljevanju obravnave zakona o postopku za ustanovi-

tev ob~in ter dolo~itvi njihovih obmo~ij; predlog zako-

na o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic; pred-

log zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o

28


sodni{ki slu`bi; pri vmesnem poro~ilu Preiskovalne

komisije Dràvnega zbora Republike Slovenije za ugo-

tovitev ozadja in vzrokov napada na novinarja Mira

Petka; pri glasovanju o zakonu o vojnih grobi{~ih; pri

predlogu odloka o spremembah in dopolnitvah odlo-

ka o programu prodaje dràvnega, finan~nega in

stvarnega premoènja za leti 2003 in 2004; pri odloku

o programu prodaje dràvnega finan~nega in stvarne-

ga premoènja za leti 2004 in 2005; pri predlogu zako-

na o stalnem prebivanju tujcev z dràvljanstvom dru-

gih dràv naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Slove-

niji, ki so imeli na dan 23.12.1990 in 25.2.1992 v Re-

publiki Sloveniji prijavljeno stalno prebivali{~e; pri

odlo~anju o referendumski pobudi v povezavi s prav-

kar omenjenim zakonom o stalnem prebivali{~u tuj-

cev, ki jo je vloìl mag. Branko Grims, pri predlogu od-

loka o sprejemanju strategije prostorskega razvoja Slo-

venije; pri predlogu odloka o spremembah odloka o

razpisu naknadnega zakonodajnega referenduma o

zakonu o izvr{itvi 8. to~ke odlo~be Ustavnega sodi{~a

Republike Slovenije; pri predlogu za za~etek postop-

ka za spremembe ustave Republike Slovenije z osnut-

kom ustavnega zakona (pokrajine); pri kon~nem po-

ro~ilu o parlamentarni preiskavi za ugotovitev odgo-

vornosti oseb in nosilcev javnih pooblastil glede naku-

pa in prodaje elektri~ne energije, zaradi ~esar je bila

domnevno povzro~ena gospodarska {koda v sistemu

slovenskega elektrogospodarstva; pri obravnavi to~ke

o odgovornosti dràvnih institucij in nosilcev javnih

funkcij v povezavi s poslovanjem javnih podjetij v

ve~inski dràvni lasti, s predlogi sklepov; pri predlogu

sklepa o spremembi odloka o ustanovitvi Ustavne ko-

misije Dràvnega zbora Republike Slovenije.

3.3 Predlagani in sprejeti zakoniin drugi akti

Ustava dolo~a, da zakonodajno funkcijo v Republiki Slo-

veniji opravlja dràvni zbor, ki v okviru svojih pristojnosti

in v skladu z ustavo Republike Slovenije ter svojim po-

slovnikom sprejema razli~ne akte. Novi poslovnik iz leta

2002 v 107. ~lenu dolo~a, da so to ustavni zakoni o spre-

membi ustave, zakoni, avtenti~ne razlage zakonov,

dràvni prora~un, rebalans dràvnega prora~una, spre-

membe dràvnega prora~una in zaklju~ni ra~un dràvne-

ga prora~una, poslovnik dràvnega zbora, odloki, resolu-

cije, deklaracije, priporo~ila in sklepi ter uradna

pre~i{~ena besedila zakonov.

V tabelah so na{teti vsi zakoni in akti, ki jih je dràvni zbor

sprejel v mandatu 2000 - 2004. Sprejeti zakoni so v tabeli

3.3 razdeljeni v ve~ postavk, kjer so s postavko zakoni

mi{ljeni zakoni, ki na novo urejajo dolo~eno problemati-

ko in torej ne gre za spremembe oziroma dopolnitve è

obstoje~ih zakonov, ki jih zajema naslednja postavka: za-

koni o spremembah in dopolnitvah. V tabeli so vklju~eni

tudi ustavni zakoni o spremembi ustave, ki jih po novem

poslovniku z odlokom razgla{a dràvni zbor.

Mednarodne pogodbe, tako dvostranske kot tudi

ve~stranske, ratificira dràvni zbor z zakoni (postavka ra-

tifikacije).

V mandatnem obdobju 2000 - 2004 je bilo sprejetih 679

zakonov. V prej{njem mandatnem obdobju, 1996 - 2000,

je bilo skupno {tevilo vseh sprejetih zakonov nekoliko

manj{e. Podatki za prej{nje mandatno obdobje kaèjo, da

je bilo precej manj sprejetih zakonov o spremembah in

dopolnitvah, nekoliko ve~ pa je bilo sprejetih zakonov, ki

so na novo urejali dolo~eno problematiko, ter ratifikacij.

Tabela {t. 3.3: Sprejeti zakoni, spremembe zakonov in ratifikacije

SPREJETI ZAKONI 2000 - 2001 2002 2003 2004 SKUPAJ

Ustavni zakoni - - 1 3 4

Zakoni 43 53 38 35 169

Zakoni o spremembah in dopolnitvah 68 63 57 75 263

Ratifikacije 64 58 48 73 243

SKUPAJ 175 174 144 186 679

Vir: Podatkovne zbirke Dràvnega zbora Republike Slovenije, zajeto: 8.10.2004.

29



drugih aktov. Najve~ jih je bilo sprejetih v prvem letu

mandata, tabela 3.4 pa prikazuje njihova razmerja glede

na vrsto akta.

Avtenti~na razlaga (po prej{njem poslovniku obvezna

razlaga) je akt, s katerim zakonodajno telo poda tol-

ma~enje posameznih zakonskih dolo~b.

S poslovnikom dràvni zbor ureja svojo organizacijo in

na~in dela ter uresni~evanje pravic in dol`nosti poslank in

poslancev. V tabeli so prikazane spremembe in dopolni-

tve poslovnika dràvnega zbora pa tudi poslovniki drugih

teles, za katerih sprejetje je pristojen dràvni zbor (na pri-

mer: poslovnika Komisije za nadzor obve{~evalnih in var-

nostnih slu`b ter Komisije za prepre~evanje korupcije).

Zakon lahko dolo~i, da mora dràvni zbor z nacionalnim

programom opredeliti programe dejavnosti na posamez-

nih podro~jih, ki se financirajo iz prora~unskih ali drugih

javnih sredstev. Po novem poslovniku nacionalni pro-

gram ni ve~ samostojen akt, temve~ ga dràvni zbor spre-

jema z resolucijo. Z resolucijo dràvni zbor tudi ocenjuje

stanje in dolo~a politiko, medtem ko z deklaracijami

izraà splo{na stali{~a do vpra{anj notranje in zunanje po-

litike ter drugih za vso dràvo pomembnih vpra{anj. Po-

slovnik predvideva {e priporo~ila, s katerim dràvni zbor

predlaga ukrepe za delo dràvnih organov, organizacij in

posameznikov, ki opravljajo javne slu`be ali izvr{ujejo

javna pooblastila. Veliko {tevilo razli~nih odlo~itev spre-

jema dràvi zbor z odlokom, saj z njim ureja na~in dela in

razmerja v samem zboru. Z njim razpisuje referendum,

odreja parlamentarno preiskavo ter v skladu z zakonom

ustanavlja javne zavode in javna podjetja itd.

S sklepi dràvni zbor odlo~a o volitvah, imenovanjih in

razre{itvah, odlo~a o postopkovnih vpra{anjih in o drugih

vpra{anjih iz svoje pristojnosti.

Do sprejetja novega poslovnika je dràvni zbor s sklepom

odlo~al o postopkovnih vpra{anjih in zavzemal stali{~a

do posameznih vpra{anj iz svoje pristojnosti (gl. 173. ~len

prej{njega poslovnika). Z odlokom pa je urejal notranjo

organizacijo, na~in dela in razmerja v dràvnem zboru,

odlo~al je o volitvah in imenovanjih, razre{itvah, ustanav-

ljal je javne zavode in javna podjetja, dajal soglasja k nji-

hovim aktom ter urejal druge zadeve splo{nega pomena v

skladu z zakonom.

Zadeve, ki jih je do sprejetja novega poslovnika dràvni

zbor sprejemal z odlokom, jih po novem poslovniku

ve~inoma sprejema s sklepom.

Po vsaki spremembi ali dopolnitvi zakona zakonodajno-

pravna slu`ba pripravi uradno pre~i{~eno besedilo zako-

na. Uradno pre~i{~eno besedilo potrdi dràvni zbor in se

objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in v elektron-

ski obliki na spletnih straneh dràvnega zbora.

Vsi prihodki in izdatki dràve morajo biti zajeti v poseb-

nem aktu zakonodajnega telesa - dràvnem prora~unu

za posamezno leto. Posebej pa so navedene tudi spre-

membe, rebalans ter zaklju~ni ra~un dràvnega pro-

ra~una.

Tabela {t. 3.4: Drugi sprejeti akti

DRUGI SPREJETI AKTI2000 in

20012002 2003 2004 SKUPAJ

Avtenti~ne (obvezne) razlage - - 1 2 3

Poslovniki 3 2 1 3 9

Nacionalni programi - 3 - - 3

Prora~uni 3 1 1 - 5

Spremembe prora~una (po novem poslovniku) - 1 1 - 2

Rebalansi prora~una - 1 1 - 2

30


DRUGI SPREJETI AKTI2000 in

20012002 2003 2004 SKUPAJ

Zaklju~ni ra~uni - 3 1 1 5

Resolucije 1 2 1 7 11

Deklaracije 2 2 1 1 6

Odloki 149 70 8 11 238*

Sklepi 2 11 11 21 45*

Parlamentarne preiskave 2 - - - 2

Razpisi referendumov 1 2 4 - 7

Priporo~ila - 1 - - 1

Uradna pre~i{~ena besedila zakonov (po novem

poslovniku)- 9 55 60 124

Poro~ila - - 1 1 2

Drugi akti 5 - 2 4 11

SKUPAJ 168 108 89 111 476


Legenda:

* Za popolne podatke o {tevilu sklepov in odlokov, ki jih je v mandatnem obdobju 2000 - 2004 sprejel dràvni zbor, glej {e

tabelo 9.1 v poglavju "Volitve in imenovanja".

3.3.1 [tevilo predlaganih in sprejetih zakonov glede na predlagatelja

Zakone lahko predlagajo vlada, poslanec, dràvni svet ali najmanj 5000 volivcev.

V mandatnem obdobju 2000 - 2004 je bilo predlaganih 602, sprejetih pa 679 zakonov2. Najve~ jih je bilo predlaganih in

sprejetih v zadnjem letu mandata, tabela 3.5 in graf 3.1 pa prikazujeta njihova razmerja glede na predlagatelja.

2 [tevilo sprejetih zakonov je ve~je od {tevila predlaganih zakonov zaradi tega, ker je dràvni zbor sprejemal tudi zakone, ki so bili vloèni è v prej{njem

mandatnem obdobju.

31


Tabela 3.5: [tevilo predlaganih in sprejetih zakonov po posameznih letih glede napredlagatelja

ZAKONI GLEDE NA

PREDLAGATELJE2000 - 2001 2002 2003 2004 SKUPAJ

Predla-

ganiSprejeti

Predla-

ganiSprejeti

Predla-

ganiSprejeti

Predla-

ganiSprejeti

Predla-

ganiSprejeti

Poslanci 19 14 26 7 34 8 18 8 97 37

Vlada 34 161 148 167 146 136 174 178 502 642

Dràvni svet 1 - - - - - 1 - 3 -

SKUPAJ 54 175 174 174 181 144 193 186 602 679


Graf 3.1: [tevilo predlaganih in sprejetih zakonov po posameznih letih glede napredlagatelja

3.3.2 [tevilo sprejetih zakonov gledena vrsto zakonodajnega postopka

Poslovnik predvideva za sprejemanje zakonov redni, nuj-

ni ali skraj{ani postopek. Redni zakonodajni postopek

obsega tri obravnave.

Predlagatelj zakona lahko tudi predlaga, naj dràvni zbor

obravnava predlog zakona v skraj{anem postopku, ~e

gre za:

- manj zahtevne spremembe in dopolnitve zakona,

- prenehanje veljavnosti posameznega zakona ali

njegovih posameznih dolo~b,

- manj zahtevne uskladitve zakona z drugimi zakoni ali

s pravom Evropske unije,

- spremembe in dopolnitve zakona v zvezi s postop-

kom pred ustavnim sodi{~em oziroma z dolo~bo us-

tavnega sodi{~a.

Dràvni zbor v skraj{anem postopku opravi drugo in tret-

jo obravnavo na isti seji.

32


Kadar je sprejem zakona nujen zaradi interesov varnosti

ali obrambe dr`ave ali zaradi odprave posledic naravnih

nesre~ ali zato, da se prepre~ijo te`ko popravljive posledi-

ce za delovanje dr`ave, lahko vlada predlaga sprejem za-

kona po nujnem postopku (po prej{njem poslovniku hitri

postopek, ki pa ga je lahko predlagal vsak kvalificirani

predlagatelj). Druga in tretja obravnava se v takih oko-

li{~inah opravita na isti seji.

V mandatnem obdobju 2000 - 2004 je bilo 148 zakonov

sprejetih po rednem postopku, 188 po nujnem postopku,

100 po skraj{anem postopku, ratifikacij pa je bilo 243. Ta-

bela 3.6 in graf 3.2 prikazujeta razmerje med razli~nimi vr-

stami postopkov po posameznih letih.

Tabela 3.6: [tevilo sprejetih zakonov glede na vrsto zakonodajnega postopka po letih

SPREJETI ZAKONI 2000 - 2001 2002 2003 2004 SKUPAJ

Redni postopek 23 50 42 33* 148

Nujni (hitri) postopek 60 42 26 60 188

Skraj{ani postopek 28 24 28 20 100

Ratifikacija 64 58 48 73 243

SKUPAJ 175 174 144 186 679


Legenda:

* Med zakoni, sprejetimi po rednem postopku, so {teti tudi ustavni zakoni, ki so bili sprejeti po dvofaznem postopku.

Graf 3.2: [tevilo sprejetih zakonov glede na vrsto zakonodajnega postopka v mandatnemobdobju 2000 - 2004

3.3.3 [tevilo sprejetih EU-zakonov

Zaradi usklajevanja s pravnim redom Evropske unije je

bilo potrebno pred vklju~itvijo v EU sprejeti dolo~eno {te-

vilo zakonov. Tabela 3.7 prikazuje te EU-zakone.


EU-zakonov. Najve~ jih je bilo sprejetih v letu 2002 in v

zadnjem letu mandata.

33


Tabela 3.7: [tevilo sprejetih EU-zakonov po posameznih letih

2000 - 2001 2002 2003 2004 SKUPAJ

EU-zakoni 36 58 36 60 190

Vir: Slu`ba Vlade RS za evropske zadeve, zajeto: 8.10.2004

3.4 Pobude in zahteve, vloènena podlagi zakona o referen-dumu in o ljudski iniciativi

Podatki o vloènih pobudah in zahtevah ter izvedenih re-

ferendumih na podlagi Zakona o referendumu in o ljud-

ski iniciativi - ZRLI (Ur. l. RS {t. 15/94 s spremembami) so

pridobljeni iz evidence glavne pisarne dràvnega zbora,

evidence podatkov, ki jih vodijo v kabinetu predsednika

dràvnega zbora, informacijske baze dràvnega zbora ter

poro~il Republi{ke volilne komisije v Uradnem listu RS.

V tem mandatnem obdobju je bilo vloènih 24 referen-

dumskih zahtev in pobud, izvedenih pa je bilo 7 referen-

dumov (v mandatnem obdobju 1996 - 2000 je bilo

vloènih 14 referendumskih zahtev in pobud ter izveden

1 referendum). Posamezne referendumske zahteve in po-

bude ter izvedeni referendumi so prikazani v tabeli {tevil-

ka 3.8 in 3.9.

Tabela {t. 3.8: [tevilo vloènih pobud oziroma zahtev za razpis zakonodajnega referenduma

VLO@ENE REFERENDUMSKE

ZAHTEVE IN POBUDE

2000

20012002 2003 2004 SKUPAJ

Zahteve za razpis

predhodnega zakonodajnega referenduma- 2 1 - 3

Zahteve za razpis

naknadnega zakonodajnega referenduma1 - 1 1 3

Pobude za razpis

predhodnega zakonodajnega referenduma2 3 4 5 14

Pobude za razpis

naknadnega zakonodajnega referenduma2 1 1 - 4

Skupaj 5 6 7 6 24

Vir: Podatkovne zbirke Dràvnega zbora Republike Slovenije, podatkovne zbirke Raziskovalno-dokumentacijskega sektorja.

Tabela {t. 3. 9: [tevilo izvedenih referendumov

IZVEDENI REFERENDUMI2000

20012002 2003 2004 SKUPAJ

Predhodni zakonodajni referendum - 2 1 - 3

Naknadni zakonodajni referendum 1 - - 1* 2

Referendum na podlagi drugega odstavka

3.a ~lena ustave RS- - 2 - 2

Skupaj 1 2 3 1 7

Vir: Podatkovne zbirke Dràvnega zbora Republike Slovenije, podatkovne zbirke Raziskovalno-dokumentacijskega sektorja.

34


Legenda:

* Naknadni zakonodajni referendum v letu 2004 je bil iz-

veden na podlagi zahteve za razpis naknadnega zakono-

dajnega referenduma, ki je bila vloèna konec leta 2003.

Leti 2000 in 2001

Novembra leta 2000 je bila vloèna pobuda volivcem za

vloìtev zahteve za razpis zakonodajnega referenduma o

zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o Vladi Re-

publike Slovenije. Pobuda se je nana{ala na razpis nak-

nadnega zakonodajnega referenduma, vendar ni bilo

zbranih dovolj podpisov.

Februarja 2001 je bila vloèna pobuda za vloìtev zahteve

za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o

zakonu o preoblikovanju prostih carinskih prodajaln na

cestnih mejnih prehodih z dràvami ~lanicami Evropskih

skupnosti, ki delujejo v okviru EU, v mejne prodajalne in

o posebnih ukrepih nadzora teh prodajaln. Za razpis refe-

renduma ni bilo zbranih dovolj podpisov.

Marca 2001 je bila vloèna pobuda za vloìtev zahteve za

razpis predhodnega zakonodajnega referenduma o zako-

nu o spremembah in dopolnitvah zakona o referendumu

in o ljudski iniciativi. Za izvedbo ni bilo zbranih dovolj

podpisov.

Marca 2001 je bila vloèna pobuda za vloìtev zahteve za

razpis predhodnega zakonodajnega referenduma o zako-

nu o telekomunikacijah. V ~asu razpisanega 60-dnevnega

roka za zbiranje podpisov je pobudnik navedeno pobudo

umaknil.

Aprila 2001 je skupina poslancev vloìla zahtevo za razpis

naknadnega zakonodajnega referenduma o zakonu o

spremembah in dopolnitvah zakona o zdravljenju ne-

plodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko

pomo~jo. Dràvni zbor je razpisal referendum, ki je bil iz-

veden 17.6.2001. Na referendumu je glasovalo 35,66% vo-

lilnih upravi~encev. Od teh se je "za" izreklo 26,38%, "pro-

ti" pa 72,36%. Na podlagi tega izida navedeni zakon ni

stopil v veljavo.

Leto 2002

Maja 2002 je bila vloèna pobuda volivcem za vloìtev

zahteve za razpis naknadnega zakonodajnega referendu-

ma o zakonu o sistemu pla~ v javnem sektorju. Pobudniki

v dolo~enem roku niso zbrali dovolj podpisov za vloìtev

zahteve.

Maja 2002 sta bili vloèni pobudi razli~nih pobudnikov za

vloìtev zahteve za razpis predhodnega zakonodajnega

referenduma o zakonu o invalidskih organizacijah. En

pobudnik je zbral dovolj podpisov za vloìtev zahteve za

razpis predhodnega zakonodajnega referenduma, vendar

kasneje ni vloìl take zahteve. Drugi pobudnik pa ni zbral

dovolj podpisov za vloìtev zahteve.

Maja 2002 je bila vloèna pobuda volivcem za vloìtev

zahteve za razpis predhodnega zakonodajnega referen-

duma o zakonu o za~asni prepovedi privatizacije Nove

Ljubljanske banke in Nove Kreditne banke Maribor. Po-

budniku ni uspelo zbrati dovolj podpisov za vloìtev zah-

teve za razpis predhodnega zakonodajnega referenduma.

Novembra 2002 je bil na podlagi zahteve {tirideset tiso~

volivcev razpisan predhodni zakonodajni referendum o

zakonu o preoblikovanju in privatizaciji javnega podjetja

Slovenske èleznice, d.d. Glasovanje na referendumu je

bilo izvedeno 19.1.2003. Z besedo "za" je odgovorilo

236.534 volivcev ali 47,17% od vseh oddanih glasovnic, z

besedo "proti" pa 254.904 volivcev ali 50,84% od vseh od-

danih glasovnic.

Decembra 2002 je bil na podlagi zahteve {tirideset tiso~ vo-

livcev razpisan predhodni zakonodajni referendum o

zakonu o vra~anju vlaganj v javno telekomunikacijsko

omre`je. Glasovanje na referendumu je bilo izvedeno

19.1.2003. Z besedo "za" je odgovorilo 384.925 volivcev ali

76,72% od vseh oddanih glasovnic oziroma z besedo "pro-

ti" 111.143 volivcev ali 22,15% od vseh oddanih glasovnic.

Leto 2003

Februarja 2003 je bila vloèna pobuda volivcem za vloìtev

zahteve za razpis predhodnega zakonodajnega referendu-

ma o zakonu o spremembi zakona o trgovini. Pobudniki so

v dolo~enem roku zbrali dovolj podpisov za vloìtev zahte-

ve. Na podlagi zahteve {tirideset tiso~ volivcev, z dne

7.7.2003, je bil razpisan predhodni zakonodajni referen-

dum o zakonu o spremembi zakona o trgovini. Glasovanje

na referendumu je bilo izvedeno 21.9.2003. Z besedo »za«

je odgovorilo 256.461 volivcev ali 57,53 % od {tevila odda-

nih glasovnic. Z besedo »proti« pa je odgovorilo 185.773 vo-

livcev ali 41,67 % od {tevila oddanih glasovnic.

V letu 2003 sta bila izvedena dva referenduma na podlagi

drugega odstavka 3. a ~lena ustave Republike Slovenije.

Prvi in drugi odstavek 3. a ~lena ustave RS dolo~ata, da

lahko Slovenija z mednarodno pogodbo, ki jo ratificira

dràvni zbor z dvotretjinsko ve~ino glasov vseh poslan-

35


cev, prenese izvr{evanje dela suverenih pravic na medna-

rodne organizacije, ki temeljijo na spo{tovanju ~loveko-

vih pravic in temeljnih svobo{~in, demokracije in na~el

pravne dràve, ter vstopi v obrambno zvezo z dràvami,

ki temeljijo na spo{tovanju teh vrednot. Pred ratifikacijo

tak{ne mednarodne pogodbe lahko dràvni zbor razpi{e

referendum. Predlog je na referendumu sprejet, ~e zanj

glasuje ve~ina volivcev, ki so veljavno glasovali. Dràvni

zbor je vezan na izid referenduma. ê je bil referendum

izveden, glede zakona o ratifikaciji take mednarodne po-

godbe referenduma ni dopustno razpisati.

Marca 2003 sta bila na podlagi drugega odstavka 3. a ~lena

ustave RS izvedena referenduma o vstopu Republike Slove-

nije v Evropsko unijo in o vstopu Republike Slovenije v Or-

ganizacijo Severnoatlantske pogodbe (Nato). V prvem pri-

meru (Evropska unija) je z besedo »za« odgovorilo 869.171

volivcev ali 89,64% od veljavnih glasovnic, z besedo »proti«

pa 100.503 volivcev ali 10,36% od veljavnih glasovnic. V

drugem primeru (Nato) je z besedo »za« odgovorilo 637.882

volivcev ali 66,08% od veljavnih glasovnic, z besedo »proti«

pa 327.463 volivcev ali 33,92% od veljavnih glasovnic.

Junija 2003 je bila vloèna pobuda volivcem za vloìtev

zahteve za razpis naknadnega zakonodajnega referendu-

ma o zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o pre-

kr{kih zoper javni red in mir. Pobudniku v dolo~enem

roku ni uspelo zbrati dovolj podpisov za vloìtev zahteve

za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma.

Septembra in oktobra 2003 je en pobudnik vloìl tri pobu-

de volivcem za vloìtev zahteve za razpis predhodnega

zakonodajnega referenduma o zakonu o izvr{itvi 8. to~ke

odlo~be Ustavnega sodi{~a RS {t. U-I-246/02-28. V ome-

njenih treh primerih je bilo referendumsko vpra{anje raz-

li~no, vendar v nobenem primeru ni bil dolo~en rok za

zbiranje podpisov volivcev za vloìtev zahteve za razpis

zakonodajnega referenduma, ker pobude niso bile

vloène v skladu z ZRLI.

Decembra 2003 je bila vloèna pobuda za zbiranje podpi-

sov za zahtevo za razpis naknadnega zakonodajnega re-

ferenduma o zakonu o izvr{itvi 8. to~ke odlo~be Ustavne-

ga sodi{~a Republike Slovenije {t. U-I-246/02-28, vendar

pa ni bil dolo~en rok za zbiranje podpisov volivcev, ker je

bila isti dan vloèna tudi zahteva 30 poslancev za razpis

naknadnega zakonodajnega referenduma o zgoraj nave-

denemu zakonu. Dràvni zbor je na podlagi 16. ~lena

ZRLI od ustavnega sodi{~a zahteval, naj presodi, ali bi z

zavrnitvijo omenjenega zakona nastale protiustavne po-

sledice. Ustavno sodi{~e je zaradi zamude roka iz 16. ~l.

ZRLI zahtevo zavrglo, zato je dràvni zbor sprejel odlok o

razpisu naknadnega zakonodajnega referenduma o zako-

nu o izvr{itvi 8. to~ke odlo~be Ustavnega sodi{~a Republi-

ke Slovenije, {t. U-I-246/02-28. Triintrideset poslancev

dràvnega zbora pa je na ustavno sodi{~e naslovilo zahte-

vo za oceno ustavnosti odloka o razpisu naknadnega za-

konodajnega referenduma o zakonu o izvr{itvi 8. to~ke

odlo~be Ustavnega sodi{~a Republike Slovenije, {t. U-I-

246/02-28, s predlogom za za~asno zadrànje. Ustavno

sodi{~e je odlo~ilo, da se do dokon~ne odlo~itve zadrì

izvajanje odloka o razpisu naknadnega zakonodajnega

referenduma o zakonu o izvr{itvi 8. to~ke odlo~be Ustav-

nega sodi{~a Republike Slovenije, {t. U-I-246/02-28. Sku-

pina 33-ih poslancev je dopolnila zahtevo za presojo us-

tavnosti odloka o razpisu referenduma, podpisniki so us-

tavnemu sodi{~u tudi predlagali, naj se o dopolnitvi zah-

teve izjasnita vlada in dràvni zbor, dotlej pa naj odloì

odlo~anje o zahtevi in izvajanje referendumskega odloka.

Ustavno sodi{~e je zavrglo zahtevo 33-ih poslancev za

oceno ustavnosti odloka o razpisu naknadnega zakono-

dajnega referenduma o zakonu o izvr{itvi 8. to~ke

odlo~be Ustavnega sodi{~a Republike Slovenije, {t. U-I-

246/02-28, in naloìlo dràvnemu zboru, naj dolo~i nov

datum izvedbe referenduma. Dràvni zbor je dolo~il 4.

april kot datum izvedbe naknadnega zakonodajnega refe-

renduma. Glasovanje na referendumu je bilo izvedeno 4.

aprila 2004. Z besedo "za" je odgovorilo 19.984 volivcev

ali 3,89% od {tevila oddanih glasovnic, z besedo "proti" pa

485.356 volivcev ali 94,59% od {tevila oddanih glasovnic.

Leto 2004

V letu 2004 je bilo v zvezi z zakonom o stalnem prebiva-

nju tujcev z dràvljanstvom drugih dràv naslednic nek-

danje SFRJ v Republiki Sloveniji, ki so imeli na dan

23.12.1990 in 25.2.1992 v Republiki Sloveniji prijavljeno

stalno prebivali{~e, vloènih pet pobud volivcem za

vloìtev zahteve za razpis predhodnega zakonodajnega

referenduma. Prva pobuda je bila vloèna februarja, dve

pobudi marca, ena aprila ter dve pobudi maja. Ker nobe-

na od petih pobud ni zadostila zakonsko predpisanim po-

gojem, ni bil dolo~en rok za zbiranje podpisov.

Avgusta je skupina poslancev vloìla zahtevo za razpis

predhodnega zakonodajnega referenduma o zakonu o

stalnem prebivanju tujcev z dràvljanstvom drugih dràv

naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji, ki so imeli

na dan 23.12.1990 in 25.2.1992 v Republiki Sloveniji pri-

javljeno stalno prebivali{~e. Dràvni zbor referenduma ni

razpisal.

36


3.5 Amandmaji

V mandatnem obdobju je bilo vloènih skupno 14587, sprejetih pa 8279 amandmajev. Tabela {tevilka 3.10 in graf {tevilka

3.3 prikazujeta razmerja med predlaganimi in sprejetimi amandmaji glede na predlagatelja.

Tabela {t. 3.10: [tevilo amandmajev po vlagatelju

VLAGATELJ

2000 - 2001 2002 2003 2004 SKUPAJ

Predla-

ganiSprejeti

Predla-

ganiSprejeti

Predla-

ganiSprejeti

Predla-

ganiSprejeti

Predla-

ganiSprejeti

ZAKONI

Delovno telo 703 648 1028 882 974 889 1160 1118 3865 3537

Poslanci* 1005 356 1922 502 1591 630 1412 594 5930 2091

Vlada 1338 989 1060 743 90 60 98 50 2582 1842

SKUPAJ zakoni 3046 1993 4010 2127 2655 1579 2670 1762 12381 7461

AKTI

Delovno telo 94 71 96 87 48 29 205 181 443 368

Poslanci* 678 162 427 80 212 37 371 120 1688 399

Vlada 54 36 3 3 1 1 17 11 75 51

SKUPAJ akti 826 269 526 170 261 67 593 312 2206 818

ZAKONI IN AKTI

Delovno telo 797 719 1124 969 1022 918 1365 1299 4308 3905

Poslanci* 1683 518 2349 582 1803 667 1783 714 7618 2481

Vlada 1392 1025 1063 746 91 61 115 61 2661 1893

SKUPAJ zakoni

in akti3872 2262 4536 2297 2916 1646 3263 2074 14587 8279

Vir: Podatki Oddelka za razvoj informacijskega sistema (poro~ila o delu dràvnega zbora), za leto 2004 podatki Oddelka

za razvoj informacijskega sistema z dne 26.10.2004, izra~un Raziskovalno-dokumentacijskega sektorja.

Legenda:

*Po poslanskih skupinah je to podro~je posebej obdelano v 5. poglavju.

V celotnem mandatnem obdobju so bili deleì vloènih amandmajev po posameznih predlagateljih naslednji: poslanci

52%, vlada 18% in delovno telo 30%.

37


Graf {t. 3.3 : [tevilo predlaganih in sprejetih amandmajev glede na predlagatelja po letih

Zakonodajni postopek je bil na podro~ju vlaganja amandmajev z novim poslovnikom precej spremenjen. Pomemben

poudarek je dan drugi obravnavi zakonov na mati~nem delovnem telesu. V drugi obravnavi na seji dràvnega zbora je na-

mre~ zmanj{ano {tevilo poobla{~enih predlagateljev, amandmaji pa se lahko vlagajo le k tistim ~lenom predloga zakona,

h katerim je mati~no delovno telo sprejelo amandmaje. Poseben poudarek je dan tudi uskladitvenim amandmajem v tretji

obravnavi, ki so zato tudi lo~eno prikazani.

Vpliv novega poslovnika se je izrazito pokazal prav pri {tevilu amandmajev, ki jih je vloìla vlada. [tevilo se je izrazito

zmanj{alo, kar kaè tudi graf 3.3.

Tabeli {tevilka 3.11 in 3.12 prikazujeta predlagane in sprejete amandmaje k predlogu zakonov v posameznih fazah po-

stopka po starem in novem poslovniku.

Tabela {t. 3.11: [tevilo amandmajev k predlogom zakonov po fazi postopka - stari poslovnik

FAZA POSTOPKA

2000 2001 2002 SKUPAJ

Predla-

ganiSprejeti

Predla-

ganiSprejeti

Predla-

ganiSprejeti

Predla-

ganiSprejeti

1. obravnava - - 32 19 10 8 42 27

2. obravnava 20 - 726 450 1272 653 2018 1103

3. obravnava - - 449 328 347 235 796 563

Ratifikacija - - 3 - 2 2 5 2

Hitri postopek 85 50 1586 1060 700 517 2371 1627

Skraj{ani p. - -0 145 86 150 79 295 165

SKUPAJ 105 50 2941 1943 2481 1494 5527 3487

Vir: Podatki Oddelka za razvoj informacijskega sistema.

38


Tabela {t. 3.12: [tevilo amandmajev k predlogom zakonov po fazi postopka - novi poslovnik

FAZA POSTOPKA

2002 2003 2004 SKUPAJ

Predla-

ganiSprejeti

Predla-

ganiSprejeti

Predla-

ganiSprejeti

Predla-

ganiSprejeti

Redni zakonodajni posto-

pek

2. obravnava v MDT 129., 131.

~len1089 416 1647 1022 1248 763 3984 2201

2. obravnava v DZ 135.(1) ~len 113 53 259 135 234 66 606 254

3. obravnava v DZ 140. (3)

~len52 25 80 36 31 7 163 68


~len (uskladitveni amandma)20 19 19 18 19 19 58 56

SKUPAJ redni postopek 1274 513 2005 1211 1532 855 4811 2579

Skraj{ani postopek


in 142. ~len22 14 245 152 163 114 430 280

2. obravnava v DZ 135. ~len 4 1 48 16 35 17 87 34

3. obravnava v DZ 140. (3) ~len - - 6 5 5 4 11 9


~len

(uskladitveni amandma)

1 1 2 2 6 6 9 9

SKUPAJ skraj{ani postopek 27 16 301 175 209 141 537 332

Nujni postopek


in 142. ~len185 81 269 171 815 700 1269 952

2. obravnava v DZ 135. ~len,

144. ~len36 19 73 16 96 60 205 95


~len4 3 1 1 7 4 12 8


~len (uskladitveni amandma)1 1 5 5 2 2 8 8

SKUPAJ nujni postopek 226 104 348 193 920 766 1494 1063

Ratifikacija 2 - 1 - 9 - 12 1

Vir: Podatki Oddelka za razvoj informacijskega sistema.

Vlaganje amandmajev po poslanskih skupinah je obdelano posebej v poglavju 5.

39


3.6 Pobude in predlogi Dràvne-ga sveta Republike Slovenije

Ustava Republike Slovenije (97. ~len) dolo~a naslednje

pristojnosti dràvnega sveta:

- dràvni svet lahko predlaga dràvnemu zboru sprejem

zakonov (zakonodajna iniciativa);

- dràvnemu zboru daje mnenje o vseh zadevah iz nje-

gove pristojnosti;

- dràvni svet lahko zahteva, da dràvni zbor pred raz-

glasitvijo zakona o njem {e enkrat odlo~a (odloìlni

veto);

- lahko zahteva razpis referenduma;

- zahteva preiskavo o zadevah javnega pomena (parla-

mentarna preiskava).

Poleg tega mora dràvni svet izre~i mnenje o posamezni

zadevi, ~e dràvni zbor tako zahteva.

3.6.1 Aktivnosti dràvnega sveta v za-konodajnem postopku

Podatki kaèjo (gl. tabelo {t. 3.13), da je v mandatnem ob-

dobju 2000 - 2004 dràvni svet predlagal sprejem treh

predlogov zakonov oziroma zakonov o spremembah in

dopolnitvah zakona. Dràvni zbor je en predlog zakona

zavrnil, o dveh predlogih pa {e ni odlo~al. V prej{njem

mandatnem obdobju, 1996 - 2000, je dràvni svet predla-

gal 11 zakonov.

Dràvni svet je dràvnemu zboru posredoval 42 mnenj k

zakonskim predlogom in drugim aktom (v prej{njem

mandatnem obdobju 37 mnenj).

Dràvni svet je zahteval osem suspenzivnih vetov (v

prej{njem mandatu 23). Vseh osem zakonov je bilo po po-

novnem odlo~anju dràvnega zbora sprejetih.

Tabela {t. 3.13: [tevilo predlaganih in sprejetih zakonov ter {tevilo suspenzivnih vetovpo posameznih letih

ZAKONI/LETO2000

20012002 2003 2004 SKUPAJ

Predlagani zakoni 1 - 1 1 3

Sprejeti zakoni - - -* -* 0

Mnenja 10 4 13 15 42

SUSPENZIVNI VETO 1 3 2 2 8

Sprejet zakon po ponovnem glasovanju 1 3 2 2 8

Nesprejet zakon po ponovnem glasovanju - - - - 0

Vir: Dràvni svet Republike Slovenije.

Legenda:

*Dràvni zbor o predlogu zakona {e ni odlo~al.

3.6.2 Druge aktivnosti dràvnega sveta

V okvir "drugih aktivnosti" dràvnega sveta bi lahko uvr-

stili zahteve za referendum oziroma za parlamentarno

preiskavo. Dràvni svet ni sprejel nobene zahteve za raz-

pis zakonodajnega referenduma (prej{nji mandat eno) in

nobene odreditve parlamentarne preiskave (v prej{njem

mandatnem obdobju dve). V novem poslovniku dràvne-

ga zbora je dolo~eno, da lahko vsakdo, ki je lahko predla-

gatelj zakona, poda predlog za sprejem avtenti~ne razlage

40


zakona. Dràvni svet je podal tri predloge za avtenti~no

razlago, eno je dràvni zbor zavrnil, o dveh pa {e ni

odlo~al.

3.7 Poslanska vpra{anja in po-bude

Poslanec lahko vladi, ministru ali generalnemu sekretarju

vlade postavi vpra{anje ali poda pobudo za ureditev po-

sameznih zadev oziroma za sprejem dolo~enih ukrepov s

podro~ja delovanja vlade oziroma posameznega ministrs-

tva ali vladne slu`be (240. ~len poslovnika dràvnega

zbora). Poslanska vpra{anja so lahko ustna ali pisna,

medtem ko so poslanske pobude lahko le pisne. Obrav-

navajo se enkrat mese~no na seji dràvnega zbora. Ko se

obravnava ta to~ka dnevnega reda, morajo biti na seji

dràvnega zbora navzo~i predsednik vlade, ministri in ge-

neralni sekretar vlade (240. ~len poslovnika dràvnega

zbora).

Poslanec lahko na eni seji postavi najve~ dve ustni

vpra{anji. Prva {tiri vpra{anja postavijo trije poslanci opo-

zicije in poslanec vladajo~e koalicije, sicer pa predsedu-

jo~i skrbi za to, da pridejo na vrsto poslanci iz razli~nih

poslanskih skupin. Na prva {tiri vpra{anja poda odgovor

predsednik vlade, ~e se ta nana{ajo na oblikovanje ali ure-

sni~evanje vladne politike (244. ~len). Predsednik vlade,

minister oziroma generalni sekretar vlade odgovori na isti

seji v najve~ petih minutah, ~e pa odgovora ne more dati

na isti seji, to ustno obrazloì in najkasneje v 30 dneh

po{lje pisni odgovor (245. ~len).

Poslanec lahko zahteva dopolnitev odgovora, ~e z odgo-

vorom, ki ga je dobil na seji ni zadovoljen. Poleg tega lah-

ko predlaga, naj dràvni zbor sklene, da se na naslednji

seji opravi razprava o odgovoru vlade, ministra ali gene-

ralnega sekretarja vlade (gl. 246. ~len poslovnika).

Podrobnej{e podatke o {tevilu postavljenih vpra{anj in

pobud po poslanskih skupinah prikazujemo v petem po-

glavju poro~ila. V tabeli {tevilka 3.14 pa prikazujemo {te-

vilo postavljenih poslanskih vpra{anj in pobud v mandat-

nem obdobju 2000 - 2004 po posameznih letih, {tevilo po-

slanskih vpra{anj in pobud, na katere je bilo odgovorjeno,

in {tevilo poslanskih vpra{anj in pobud, na katere ni bilo

odgovorjeno, in sicer glede na predlagatelja: koalicija,

opozicija, poslanca narodnih skupnosti in samostojni

poslanci.

V mandatnem obdobju 2000 - 2004 je bilo postavljenih

skupaj 2459 poslanskih vpra{anj in pobud. Na dan

13.10.2004 je bilo neodgovorjenih {e 157 poslanskih

vpra{anj in pobud. Najve~ poslanskih vpra{anj in pobud

je bilo postavljenih v letu 2003 (750). Poslanci opozicije so

v celotnem mandatnem obdobju zastavili 1895 poslan-

skih vpra{anj in pobud, poslanci koalicije pa 445 vpra{anj

in pobud (gl. tabelo {t. 3.14). ê podatke primerjamo s

prej{njim mandatnim obdobjem, ugotovimo, da je bilo v

letih od 1996 - 2000 postavljenih bistveno manj vpra{anj

in pobud - 1586.

V mandatnem obdobju 2000 - 2004 je bilo opravljenih tudi

ve~ razprav o odgovoru vlade, ministra oziroma general-

nega sekretarja vlade (gl. 29. ~len starega poslovnika ozi-

roma 246. ~len novega poslovnika dràvnega zbora): leta

2001 tri na zahtevo poslanskih skupin, leta 2002 {est na

zahtevo poslanskih skupin, leta 2003 pa pet razprav.

41


Tabela {t. 3.14: [tevilo odgovorjenih in neodgovorjenih poslanskih vpra{anj in pobudpo posameznih letih

POSLANSKA VPRA[ANJA

IN POBUDE

2000

20012002 2003 2004 SKUPAJ

KOALICIJA

Odgovorjene

Neodgovorjene

151

141

10

107

98

9

130

129

1

57

56

1

445

424

21

OPOZICIJA

Odgovorjene

Neodgovorjene

439

401

38

330

308

22

599

593

6

527

463

64

1895

1765

130

POSLANCA NARODNIH

SKUPNOSTI

Odgovorjene

Neodgovorjene

30

28

2

14

13

1

21

20

1

9

9

0

74

70

4

SAMOSTOJNI POSLANEC

Odgovorjene

Neodgovorjene

-

-

-

3

3

0

-

-

-

42

40

2

45

43

2

Vir: Podatkovne zbirke Dràvnega zbora Republike Slovenije, datum zajema podatkov 13.10.2004

Opomba:

Poslanska vpra{anja in pobude, ki jih je postavila PS SLS do 9.4.2004, smo {teli h koaliciji, po tem datumu pa k opoziciji.

3.8 Interpelacije

Interpelacija je sredstvo nadzora nad delovanjem vlade in

posameznega ministra. Ustava Republike Slovenije v 118.

~lenu dolo~a, da lahko najmanj deset poslancev v dràv-

nem zboru sproì interpelacijo o delu vlade ali posamez-

nega ministra. ê po razpravi o interpelaciji ve~ina vseh

poslancev izre~e nezaupnico vladi ali posameznemu mi-

nistru, dràvni zbor vlado ali ministra razre{i. Postopek v

zvezi z interpelacijo je podrobneje urejen v poslovniku

dràvnega zbora, in sicer v ~lenih 250 - 253.

[tevilo prejetih in obravnavanih interpelacij v tem man-

datnem obdobju je bilo manj{e kot v mandatnem obdobju

1996 - 2000, ko je bilo 7 prejetih in 5 obravnavanih

interpelacij.

Interpelacije v mandatnem obdobju 2000 - 2004:

- [tevilo prejetih interpelacij: 4

- [tevilo obravnavanih interpelacij: 4*

Legenda:

* V enem primeru so poslanci o interpelaciji zgolj razprav-

ljali in na koncu razprave o interpelaciji niso odlo~ali.

1. Interpelacija o delu in odgovornosti ministra za

okolje in prostor mag. Janeza Kopa~a

Vlo`nik: skupina poslancev (prvopodpisani mag. An-

drej Vizjak)

Datum vloìtve: 3.10.2001

Datum odlo~anja v dràvnem zboru: 29.1.2002 (12.

redna seja)

Rezultat glasovanja: navzo~ih 81 poslancev, za 28,

proti 43

42



notranje zadeve dr. Rada Bohinca

Vlo`nik: Skupina poslancev (prvopodpisani dr. Miha

Brejc)



redna seja)

Rezultat glasovanja: navzo~ih 79 poslancev, za 30,

proti 46


zdravje dr. Du{ana Kebra

Vlo`nik: skupina poslancev (prvopodpisani mag. Ja-

nez Drobni~)



redna seja)

Rezultat glasovanja: navzo~ih: 82 poslancev, za 28,

proti 47

4. Interpelacija o delu in odgovornosti Vlade Re-

publike Slovenije

Vlo`nik: skupina poslancev (prvopodpisani Janez

Jan{a)


Datum razprave v dràvnem zboru: 31.8. in 1.9.2004

(50. izredna seja)

3.9 Odlo~anje o imuniteti

Ustava Republike Slovenije dolo~a, da poslanec dràvne-

ga zbora ni kazensko odgovoren za mnenje ali glas, ki ga

je izrekel na sejah dràvnega zbora ali v njegovih delov-

nih telesih (poklicna imuniteta). Prav tako ne sme biti pri-

prt niti se zoper njega, v primeru, da se sklicuje na imuni-

teto, ne sme za~eti kazenski postopek brez dovoljenja

dràvnega zbora, razen v primeru, ~e je zaloten pri kazni-

vem dejanju, za katerega je predpisana kazen zapora nad

pet let (nepoklicna imuniteta). Dràvni zbor lahko prizna

poslancu imuniteto tudi v primeru, da se nanjo ne sklicuje

ali so ga zalotili pri kaznivem dejanju. Ustava Republike

Slovenije zagotavlja imuniteto tudi sodnikom in sodni-

kom ustavnega sodi{~a. Na podlagi zakona o varuhu ~lo-

vekovih pravic uìva imuniteto tudi varuh ~lovekovih

pravic in njegovi namestniki.

V mandatnem obdobju 2000 - 2004 je dràvni zbor obrav-

naval deset zadev, povezanih s priznanjem imunitete po-

slancem. Dràvni zbor je odlo~al o priznanju imunitete

sedmim poslancem v njihovih kazenskih zadevah. Za pri-

merjavo z mandatnim obdobjem 1996 - 2000: dràvni

zbor je takrat obravnaval trinajst imunitetnih zadev v ka-

zenskih zadevah osmih poslancev.

Dràvni zbor v tem mandatnem obdobju ni obravnaval

nobene zadeve, povezane s priznanjem imunitete sodni-

kom, sodnikom ustavnega sodi{~a, varuhu ~lovekovih

pravic in njegovim namestnikom.

V tabeli 3.15 prikazujemo {tevilo zadev, v katerih je

dràvni zbor odlo~al o priznanju imunitete poslancem,

bodisi da so se sklicevali na imuniteto bodisi da se niso

sklicevali nanjo. V tabeli 3.16 pa prikazujemo posamezne

kazenske zadeve poslancev, v katerih je dràvni zbor

odlo~al o priznanju imunitete.

Tabela {t. 3. 15: [tevilo imunitetnih zadev

IMUNITETNE ZADEVE [TEVILO ZADEV 2000 - 2004

Dràvni zbor priznal imuniteto - poslanec se ni skliceval na imuniteto -

Dràvni zbor priznal imuniteto - poslanec se je skliceval na imuniteto 2

Dràvni zbor ni priznal imunitete - poslanec se je skliceval na imuniteto 6

Dràvni zbor ni priznal imunitete - poslanec se ni skliceval na imuniteto 2

Skupaj 10

Vir: Mandatno-volilna komisija.

43


Tabela {t. 3. 16: Priznanje imunitete v posameznih kazenskih zadevah

POSLANEC KAZENSKA ZADEVASKLICEVANJE

NA IMUNITETO

PRIZNANJE

IMUNITETE

Anton Anderli~Kaznivo dejanje àljive obdolìtve (opr. {t. I K

92/2003)NE NE

Slavko GaberKaznivo dejanje àljive obdolìtve (opr. {t. I K

441/99)NE NE

Zmago Jelin~i~ PlemenitiKaznivo dejanje pomo~i h kaznivemu dejanju

poskusa umora (opr. {t. K 196/2001-2)DA NE

Zmago Jelin~i~ Plemeniti Kaznivo dejanje nasilni{tva (opr. {t. I K 546/98) DA NE

Zmago Jelin~i~ Plemenitikaznivo dejanje po{kodovanja tuje stvari (opr. {t.

I K 655/2002)DA DA

Joèf Jerov{ekKaznivo dejanje ogroànja varnosti pri delu (opr.

{t. Kpr 70/2001)DA NE

Jerica Mrzel

Kaznivo dejanje grdega ravnanja, kaznivo deja-

nje ogroànja varnosti in kaznivo dejanje po{ko-

dovanja tuje stvari (opr. {t. II K 292/2000)

DA NE

Franc Puk{i~Kaznivo dejanje àljive obdolìtve (opr. {t. II K

607/2001)DA NE

Pavel Rupar Kaznivo dejanje obrekovanja (opr. {t. K 118/99) DA DA

Pavel RuparKaznivo dejanje zlorabe uradnega poloàja in

uradnih pravic (opr. {t. K 92/2000)DA NE

Vir: Mandatno-volilna komisija.

3.10 Postopki pred ustavnimsodi{~em

Ustavno sodi{~e Republike Slovenije je po dolo~bi 160.

~lena ustave Republike Slovenije in po dolo~bah zakona

o ustavnem sodi{~u pristojno za odlo~anje o ustavnosti

zakonov ter o ustavnosti in zakonitosti drugih splo{nih

aktov dràvnega zbora. Poleg tega ima ustavno sodi{~e

tudi druge pristojnosti, ki zadevajo akte dràvnega zbora,

in sicer iz naslova obravnavanja razli~nih ustavnih pri-

to`b, sporov o pristojnosti, vpra{anj predlaganja in razpi-

sovanja referendumov, poslanskih mandatov itd.

Razmerje dràvnega zbora do ustavnega sodi{~a je posebej

urejeno v poslovniku dràvnega zbora (262. - 271. ~len).

V zvezi s postopkom pred ustavnim sodi{~em je bilo v tem

mandatnem obdobju dràvnemu zboru s strani ustavnega

sodi{~a poslano v pojasnilo 426 pobud za pri~etek postop-

ka za presojo ustavnosti zakonov ali poslovnika dràvnega

zbora in v odgovor 44 zahtev za presojo ustavnosti.

V tem mandatnem obdobju je ustavno sodi{~e izdalo 49

odlo~b, v katerih je razveljavilo posamezne zakonske

dolo~be in 34 odlo~b, v katerih je ugotovilo neustavnost

posameznih zakonskih dolo~b, ki jih mora z ustreznimi

spremembami in dopolnitvami dràvni zbor odpraviti v

dolo~enem roku. V tem trenutku je na podlagi odlo~b o

ugotovitvi neskladnosti dràvni zbor obvezan, da v

dolo~enem roku uskladi z ustavo 12 zakonov, od tega je

pri 6-ih zakonih è pretekel rok, ki ga je dolo~ilo ustavno

sodi{~e.

44


Tabela {t. 3.17: Zadeve za presojoustavnosti oziroma zakonitosti predpisov

ZADEVE[TEVILO ZADEV

2000 - 2004

Zadeve, poslane v dràvni zbor 470

Od tega poslano v odgovor ali po-

jasnila dràvnemu zboru232

Od tega zaklju~eno v dràvnem

zboru*171**

Zadeve, re{ene na ustavnem

sodi{~u*363

Vir: Zakonodajno pravna slu`ba.

Legenda:

* Vklju~ene so tudi zadeve iz prej{njega mandata, 1996 -

2000.

** 26 zadev je {e v postopku priprave, 35 zadev {e ~aka

mnenje vlade.

Tabela {t. 3.18: Vrste odlo~itev ustavnegasodi{~a*

ODLOÎTVE USTAVNEGA

SODI[Â

[TEVILO

ZADEV

Ugotovitev skladnosti z ustavo 76

Ugotovitev neskladnosti z ustavo 34

Razveljavitev zakona oz. poslovnika 49

Zavrnitev pobude oz. zahteve oz.

zahteve za sodno varstvo137

Zavrènje pobude oz. zahteve 206

Ustavitev postopka 35


Legenda:

*Posamezna odlo~ba US lahko vsebuje ve~ razli~nih

odlo~itev, zato {tevilo odlo~itev US ni enako {tevilu

re{enih zadev.

Tabela {t. 3.19: Razlogi za zavrènjepobude oz. zahteve

RAZLOGI ZA ZAVR@ENJE[TEVILO

ZADEV

Nepristojnost ustavnega sodi{~a 12

Ni pravnega interesa 169

Zamuda roka 1

Ni legitimacije za vloìtev pobude

oz. zahteve20

Niso iz~rpana vsa pravna sredstva 2

Neupravi~en predlagatelj 2


45

46

46

47

4 DELOVNA TELESA (ODBORI, KOMISIJE) IN DRUGE

OBLIKE DELOVANJA DR@AVNEGA ZBORA RS

47

48 4 DELOVNA TELESA (ODBORI, KOMISIJE) IN DRUGE OBLIKE DELOVANJA DR@AVNEGA ZBORA RS

Poslovnik dolo~a, da se v dràvnem zboru ustanovijo de-

lovna telesa za spremljanje stanja na posameznih po-

dro~jih, za pripravo odlo~itev o politiki na teh podro~jih,

za oblikovanje stali{~ do posameznih vpra{anj ter za

obravnavo predlogov zakonov in drugih aktov dràvnega

zbora. Dràvni zbor ustanovi delovno telo in dolo~i nje-

gove naloge na predlog kolegija.

Vsako delovno telo ima predsednika, praviloma enega

podpredsednika in ~lane. Mesta predsednikov in pod-

predsednikov delovnih teles praviloma pripadajo poslan-

cem razli~nih poslanskih skupin.

Kolegij ob dolo~itvi {tevila ~lanov v vseh delovnih telesih,

ki pripadajo posamezni poslanski skupini, upo{teva veli-

kost ({tevilo ~lanov) posamezne poslanske skupine, ob

dolo~itvi mest v posameznem delovnem telesu pa

upo{teva razmerje med poslanci vladajo~e koalicije in po-

slanci opozicije. Vsaki poslanski skupini se praviloma za-

gotovi vsaj eno mesto v vsakem delovnem telesu.

V dràvnem zboru delujeta dve vrsti delovnih teles: odbo-

ri in komisije. Odbori so praviloma ustanovljeni za po-

dro~ja, za katera so ustanovljena ministrstva, lahko pa

tudi za ve~ med seboj povezanih podro~ij. Komisije so na-

menjene prou~evanju dolo~enih skupnih vpra{anj ali po-

sameznih zadev. Nekatere komisije so v poslovniku (35.

~len) dolo~ene kot stalne, in sicer: mandatno-volilna ko-

misija, komisija za poslovnik, komisija za narodni skup-

nosti, komisija za nadzor prora~una in drugih javnih fi-

nanc ter komisija za nadzor nad delom varnostnih in

obve{~evalnih slu`b.

Ob koncu mandatnega obdobja 2000 - 2004 je v Dràv-

nem zboru Republike Slovenije skupaj delovalo devet ko-

misij in deset odborov. Iz naslednje preglednice so razvid-

ni podatki o ustanovitvi, izvolitvi oziroma sestavi posa-

meznih delovnih teles in slovenskega dela Pridruìtvene-

ga parlamenarnega odbora, pri ~emer so zajeta tudi tista

delovna telesa, ki ob zaklju~ku mandatnega obdobja ne

delujejo ve~. Opozoriti je treba tudi na sprejetje novega

poslovnika v letu 2002, kar je prineslo dolo~ene spre-

membe v zvezi z delovnimi telesi.

Tabela {t. 4.1: Podatki o ustanovitvi in izvolitvi delovnih teles dràvnega zbora

DELOVNO TELO AKT O USTANOVITVI/IZVOLITVI/SESTAVI

DATUM USTA-

NOVITVE/IZVO-

LITVE

Komisije po 35. ~lenu poslovnika

DZ

Mandatno-volilna komisija*Odlok o sestavi in izvolitvi Mandatno-volilne komisije

(Uradni list RS, {t. 63/2002)12.7.2002

Mandatno-imunitetna komisija*Odlok o izvolitvi predsednika in ~lanov Mandatno-imuni-

tetne komisije (Uradni list RS, {t. 101/2000)27.10.2000

Komisija za volitve, imenovanja in ad-

ministrativne zadeve*

Odlok o izvolitvi predsednika, podpredsednika in ~lanov

Komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve

(Uradni list RS, {t. 101/2000)

27.10.2000

Komisija za poslovnik

Odlok o sestavi in izvolitvi Komisije Dràvnega zbora Re-

publike Slovenije za poslovnik (Uradni list RS, {t.

109/2000)

21.11.2000

Komisija za narodni skupnosti

Odlok o sestavi in izvolitvi Komisije Dràvnega zbora Re-

publike Slovenije za narodni skupnosti (Uradni list RS,

{t.109/2000)

21.11.2000

48



DATUM USTA-

NOVITVE/IZVO-

LITVE

Komisija za nadzor prora~una in dru-

gih javnih financ

Odlok o ustanovitvi Komisije Dràvnega zbora Republike

Slovenije za nadzor prora~una in drugih javnih financ


21.12.2000

Komisija za nadzor nad delom var-

nostnih in obve{~evalnih slu`b


Slovenije za nadzor nad delom varnostnih in obve{~eval-

nih slu`b (Uradni list RS, {t. 124/2000)

21.12.2000

Druge komisije

Komisija po zakonu o nezdru`ljivosti

opravljanja javne funkcije s pridobit-

no dejavnostjo

Odlok o ustanovitvi, nalogah in sestavi Komisije po zako-

nu o nezdru`ljivosti opravljanja javne funkcije s pridobit-

no dejavnostjo (Uradni list RS, {t. 6/93);

Odlok o izvolitvi predsednika in {tirih ~lanov Komisije po

zakonu o nezdru`ljivosti opravljanja javne funkcije s pri-

dobitno dejavnostjo (Uradni list RS, {t. 109/2000)

21.11.2000

Komisija za peticijeOdlok o ustanovitvi Komisije Dràvnega zbora Republike

Slovenije za peticije (Uradni list RS, {t.9/2001)1.2.2001

Komisija za odnose s Slovenci v za-

mejstvu in po svetu


Slovenije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu


27.3.2001

Komisija za evropske zadeve**Odlok ustanovitvi Komisije Dràvnega zbora Republike

Slovenije za evropske zadeve (Uradni list RS, {t.24/2001)27.3.2001

Ustavna komisijaOdlok o ustanovitvi Ustavne komisije Dràvnega zbora

Republike Slovenije (Uradni list RS, {t.86/2001)25.10.2001

Odbori

Odbor za zadeve evropske unije**

Odlok o ustanovitvi Odbora Dràvnega zbora Republike

Slovenije za zadeve Evropske unije (Uradni list RS, {t.

60/2004)

21.5.2004

Odbor za zunanjo politiko***Odlok o ustanovitvi Odbora Dràvnega zbora Republike

Slovenije za zunanjo politiko (Uradni list RS, {t. 109/2000)21.11.2000

Odbor za zunanjo politiko***Odlok o ustanovitvi Odbora Dràvnega zbora Republike

Slovenije za zunanjo politiko (Uradni list RS, {t. 60/2004)21.5.2004

Odbor za notranjo politiko


Slovenije za notranjo politiko (Uradni list RS, {t.

104/2000)

10.11.2000

Odbor za finance in monetarno politi-

ko


Slovenije za finance in monetarno politiko (Uradni list RS,

{t. 109/2000)

21.11.2000

49



DATUM USTA-

NOVITVE/IZVO-

LITVE

Odbor za gospodarstvoOdlok o ustanovitvi Odbora Dràvnega zbora Republike

Slovenije za gospodarstvo (Uradni list RS, {t. 109/2000)21.11.2000

Odbor za zdravstvo, delo, druìno,

socialno politiko in invalide


Slovenije za zdravstvo, delo, druìno, socialno politiko in

invalide (Uradni list RS, {t. 109/2000)

21.11.2000

Odbor za infrastrukturo in okolje


Slovenije za infrastrukturo in okolje (Uradni list RS, {t.

109/2000)

21.11.2000

Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in

prehrano


Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (Uradni

list RS, {t. 109/2000)

21.11.2000

Odbor za obramboOdlok o ustanovitvi Odbora Dràvnega zbora Republike

Slovenije za obrambo (Uradni list RS, {t. 109/2000)21.11.2000

Odbor za kulturo, {olstvo, mladino,

znanost in {port


Slovenije za kulturo, {olstvo, mladino, znanost in {port


21.11.2000

Druge oblike delovanja Dràvnega

zbora

Slovenski del Pridruìtvenega parla-

mentarnega odbora **

Odlok o ustanovitvi slovenskega dela Pridruìtvenega

parlamentarnega odbora (Uradni list RS, {t. 9/2001)1.2.2001


Legenda:

* Z dnem izvolitve Mandatno-volilne komisije (12.7.2002) prenehata delo Mandatno-imunitetna komisija in Komisija za

volitve, imenovanja in administrativne zadeve.

** Z dnem ustanovitve Odbora za zadeve evropske unije (12.5.2004) prenehata delo Komisija za evropske zadeve in Slo-

venski del Pridruìtvenega parlamentarnega odbora.

*** Z ustanovitvijo Odbora za zunanjo politiko dne 21.5.2001 preneha delo Odbor za zunanjo politiko, ustanovljen

21.11.2000.

4.1 Sestava in vodilne funkcije v delovnih telesih in drugih oblikahdelovanja Dràvnega zbora Republike Slovenije

Preteèn del sprememb v sestavi delovnih teles in drugih stalnih oblik delovanja dràvnega zbora po izvolitvi oziroma

imenovanju je bil posledica zamenjav posameznih ~lanov, ki so jih predlagale poslanske skupine, le manj{i del spre-

memb pa se je, prav tako na predlog poslanskih skupin, nana{al na spremembo {tevil~ne zastopanosti poslanskih skupin

v sestavi posameznega delovnega telesa oziroma druge stalne oblike delovanja dràvnega zbora. Pri naslednjem pregle-

du je bilo upo{tevano tudi dejstvo, da od 9.4.2004 PS SLS ni ve~ koalicijska poslanska skupina.

50


Tabela {t. 4.2: Sestava in vodenje delovnih teles in drugih oblik delovanja Dr`avnegazbora RS glede na to, ali so poslanci iz vrst koalicije ali opozicije -stanje na za~etku delovanja in ob koncu mandata

NAZIV DELOVNEGA

TELESA

PREDSED-NIK*

KOALICIJA DRUGI

ZASTOPANOST

POSLANCEV

KOALICIJEV %

SKUPAJ*

ZD KM ZD KM ZD KM

Komisije po 35. ~lenu po-

slovnika DZ:

Mandatno-volilna komisija K 14 12 9 11 64,28 52,17 23

Mandatno-imunitetna komisi-

ja**D 4 4 50,00 8

Komisija za volitve, imenova-

nja in administrativne zadeve**K 14 9 60,86 23

Komisija za poslovnik K 8 7 5 5 61,53 53,85 12

Komisija za narodni skupnosti D 3 3 4 5 42,85 37,50 8

Komisija za nadzor prora~una

in drugih javnih financD 4 3 5 6 44,44 33,33 9

Komisija za nadzor nad delom

varnostnih in obve{~evalnih

slu`b

D 4 3 5 6 44,44 33,33 9

DRUGE KOMISIJE:

Komisija po zakonu o nez-

dru`ljivosti opravljanja javne

funkcije s pridobitno dejav-

nostjo***

- 2 1 3 3 40,00 25,00 4

Komisija za peticije D 4 3 3 3 57,14 50,00 6

Komisija za odnose s Slovenci

v zamejstvu in po svetuD 5 4 5 6 50,00 40,00 10

Komisija za evropske zadeve** D 5 5 50,00 10

Ustavna komisija K 15 13 9 10 62,50 56,52 23

Odbori:

Odbor za zadeve Evropske

unijeK 13 10 56,52 23

Odbor za zunanjo politiko K 15 13 8 10 65,21 56,52 23

Odbor za notranjo politiko K 14 12 7 9 66,66 57,14 21

51


NAZIV DELOVNEGA

TELESA

PREDSED-NIK*

KOALICIJA DRUGI

ZASTOPANOST

POSLANCEV

KOALICIJEV %

SKUPAJ*

ZD KM ZD KM ZD KM

Odbor za finance in monetar-

no politikoK 13 11 5 7 72,22 61,11 18

Odbor za gospodarstvo K 11 10 6 8 64,70 55,55 18

Odbor za zdravstvo, delo,

druìno, socialno politiko in

invalide

D 12 9 8 10 60,00 47,37 19

Odbor za infrastrukturo in

okoljeK 18 15 8 12 69,23 55,55 27

Odbor za kmetijstvo, gozdars-

tvo in prehranoD 10 8 7 11 58,82 42,10 19

Odbor za obrambo D 8 7 6 7 57,14 50,00 14

Odbor za kulturo, {olstvo,

mladino, znanost in {portK 15 14 9 11 56,52 56,00 25

Druge oblike delovanja

Dràvnega zbora:

Slovenski del Pridruìtvenega

parlamentarnega odbora**** K 8+6 4+6 66,66 12+12

Mednarodne delegacije:

Delegacija v Parlamentarno

skup{~ino Sveta Evrope*****K 2 1 1 2 66,66 33,33 3


skup{~ino Organizacije za var-

nost in sodelovanje v EvropiD 2 2 2 1 66,66 66,66 3

Delegacija s statusom pri-

druène partnerke v

Skup{~ino Zahodnoevropske

unije

K 2 2 2 2 50,00 50,00 3


konferenco Srednjeevropske

pobude

D 2 2 1 1 66,66 66,66 3


skup{~ino NataD 2 1 1 2 66,66 33,33 3

^lana in namestnika v Kon-

venciji o prihodnosti Evro-

pe*****

D,K 1 1 50,00 2

52


NAZIV DELOVNEGA

TELESA

PREDSED-NIK*

KOALICIJA DRUGI

ZASTOPANOST

POSLANCEV

KOALICIJEV %

SKUPAJ*

ZD KM ZD KM ZD KM

Delegacija opazovalcev v

Evropskem parlamentuD,K 5 2 71,42 7

Vir: Podatkovne zbirke Dràvnega zbora Republike Slovenije, podatkovne zbirke slu`be Mandatno-volilne komisije.

Legenda:

ZD Za~etek delovanja

KM Konec mandata

K Poslanci koalicije

D Poslanci, ki niso ~lani poslanskih skupin strank podpisnic koalicijske pogodbe.

* Upo{tevano je stanje na koncu mandata oziroma ob prenehanju delovanja posameznega delovnega telesa oziroma dru-

ge oblike delovanja dràvnega zbora; pri mednarodnih delegacijah se vodja v tej tabeli vodi kot predsednik.

** Ta delovna telesa ne delujejo ve~.

*** V komisiji sta dva predstavnika dràvnega sveta, tako da je skupaj s predsednikom sedem (ob zaklju~ku mandata {est

~lanov).

**** Upo{tevani so tudi nadomestni ~lani; ta oblika delovanja dràvnega zbora ne obstaja ve~.

***** Niso upo{tevani namestniki ~lanov.

Opomba:

Upo{tevana so mesta, ki pripadajo posamezni poslanski skupini, ne glede na dejansko zasedenost.

Konvencija o prihodnosti Evrope je prenehala delati v juliju 2003.

Sedem~lanska delegacija opazovalcev v Evropskem parlamentu je bila dolo~ena 28. marca 2003 na 58. seji kolegija pred-

sednika dràvnega zbora, na predlog Komisije DZ za evropske zadeve, v skladu z 275. ~lenom poslovnika dràvnega

zbora. S pristopom Republike Slovenije k Evropski uniji 1.5.2004 je na{im poslancem prenehal status opazovalcev.

Tabela {t. 4.3: Seznam nosilcev vodilnih funkcij v delovnih telesih in drugih oblikahdelovanja dràvnega zbora

NAZIV DELOVNEGA TELESA OZIROMA DRUGE

OBLIKE DELOVANJA DZ RS

PREDSEDNIK IN ÂS TRAJANJA FUNKCIJE

PODPREDSEDNIK IN ÂS TRAJANJA FUNKCIJE

Komisije po 35. ~lenu poslovnika DZ:

Mandatno-volilna komisija

PREDSEDNIK:

Joèf [KOL^, od 12.7.2002

PODPREDSEDNIKA:

Franc SU[NIK, od 12.7.2002

Sa{o PEÊ, od 12.7.2002

Mandatno-imunitetna komisija - od 27.10.2000 do

12.7.2002*

PREDSEDNIK:

Valenin POHOREC, od 27.10.2000 do 21.11.2000

Sa{o PEÊ, od 21.11.2000 do 12.7.2002

53






Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zade-

ve - od 27.10.2000 do 12.7.2002*

PREDSEDNIK:

Ciril PUCKO, od 27.10.2002 do 19.1.2001

Joèf [KOL^, od 11.1.2001 do 11.4.2001 in od 12.4. 2001

do12.7.2002

PODPREDSEDNIK:

Franc PUK[I^, 27.10.2000 do 20.2.2001 in od 27.3.2001

do 12.4.2001

Franc SU[NIK, od 12.4.2001 do 12.7.2002


PREDSEDNIK:

Bojan KONTI^, od 21.11.2000

PODPREDSEDNIK:

Du{an VU^KO, od 21.11.2000

Komisija za narodni skupnosti

PREDSEDNIK:

Maria POZSONEC, od 21.11.2000 do 8.12.2002

Roberto BATTELLI, od 18.12.2002 do 29.1.2004

PODPREDSEDNIK:

Roberto BATTELLI, od 21.11.2000 do 18.12.2002

Maria POZSONEC, od 18.12.2002

Komisija za nadzor prora~una in drugih javnih financ

PREDSEDNIK:

dr.Andrej BAJUK, od 27.3.2001 do 17.6.2004

PODPREDSEDNIK:

Peter LEVI^, od 21.12.2000 do 20.12.2000

mag. Marko DIACI, od 20.12.2001 do 2.9.2004

Komisija za nadzor nad delom varnostnih in obve{~eval-

nih slu`b

PREDSEDNIK:

Joèf JEROV[EK, od 11.1.2001 do 20.2.2001 in od

27.3.2001

PODPREDSEDNIK:

Zmago JELINÎ^ PLEMENITI, od 21.12.2000

Druge komisije:

Komisija po zakonu o nezdru`ljivosti opravljanja javne

funkcije s pridobitno dejavnostjo

PREDSEDNIK:

Bogomir VNUÊC, od 21.11.2000 do 2.9.2004

Komisija za peticije

PREDSEDNIK

mag. Janez DROBNI^, od 1.2.2001 do 20.2.2001 in od

27.3.2001

Komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu

PREDSEDNIK:

Franc PUK[I^, od 27.3.2001

PODPREDSEDNIK:

Joè AV[I^, od 27.3.2001

Komisija za evropske zadeve**

PREDSEDNIK:

Alojz PETERLE, od 27.3.2001

PODPREDSEDNIK:

Bogdan BAROVI^, od 27.3.2001

54






Ustavna komisija

PREDSEDNIK:

Borut PAHOR, od 25.10.2001 do 20.7.2004

Miran POTR^, od 1.9.2004

PODPREDSEDNIK:

France CUKJATI, od 25.10.2001

Odbori:

Odbor za zadeve Evropske unije (od 21.5.2004)

PREDSEDNIK:

Ljubo GERMI^, od 21.5.2004

PODPREDSEDNIK:

dr. Mihael BREJC, od 21.5.2004 do 20.7.2004

Alojz SOK, od 21.5.2004

Odbor za zunanjo politiko

PREDSEDNIK:

Jelko KACIN, od 21.11.2000 do 27.7.2004

Roman JAKI^, od 22.7.2004

PODPREDSEDNIKA:

Janez PODOBNIK, od 21.11.2000

ZMAGO JELINÎ^ PLEMENITI, od 21.11.2000


PREDSEDNIK:

Maksimiljan LAVRINC, od 10.11.2000

PODPREDSEDNIKI:

Pavel RUPAR, od 10.11.2000 do 20.2.2001 in od

27.3.2001

mag. Majda POTRATA, od 10.11.2000

Franc KANGLER, od 10.11.2000

Odbor za finance in monetarno politiko

PREDSEDNIK:

mag. Janez KOPA^, od 21.11.2000 do 30.11.2000

Ciril PUCKO, od 11.1.2001

PODPREDSEDNIK:

Vili TROFENIK, od 21.11.2000

Odbor za gospodarstvo

PREDSEDNIK:

Franc (Feri) HORVAT, od 21.11.2000

PODPREDSEDNIKA:

mag. Bla` KAVÎ^, od 21.11.2000

Valentin POHOREC, od 21.11.2000

Odbor za zdravstvo, delo, druìno, socialno politiko in

invalide

PREDSEDNIK:

Stanislav BRENÎ^, od 21.11.2000

PODPREDSEDNIKI:

Cveta ZALOKAR ORA@EM, od 21.11.2000 do 28.11.2003

Ljubo GERMI^, od 28.11.2003

Danica SIM[I^, od 21.11.2000 do 20.12.2002

Silva ^RNUGELJ, od 29.1.2003

Igor [TEMBERGER, od 21.11.2000 do 1.5.2004 in od

21.5.2004 (samostojni poslanec)

55






Odbor za infrastrukturo in okolje

PREDSEDNIK:

Andrej GERENÊR, od 21.11.2000 do 15.5.2002

Branko JANC, od 31.5.2002

PODPREDSEDNIK:

Janko VEBER, od 21.11.2000

Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

PREDSEDNIK:

mag. Janez KRAMBERGER, od 21.11.2000

PODPREDSEDNIK:

Geza D@UBAN, od 21.11.2000

Odbor za obrambo

PREDSEDNIK:

Rudolf PETAN, od 11.1.2001 do 20.2.2001 in od

27.3.2001

PODPREDSEDNIK:

Dorijan MAR[I^, od 21.11.2000 do 7.10.2004

Odbor za kulturo, {olstvo, mladino, znanost in {port

PREDSEDNIK:

Rodolf MOGE, od 21.11.2000

PODPREDSEDNIKA:

Vojko ÊLIGOJ, od 21.11.2000

Peter LEVI^, od 21.11.2000 do 2.9.2004

Druge oblike delovanja dràvnega zbora:

Slovenski del Pridruìtvenega parlamentarnega odbora**

PREDSEDNIK:

dr. Slavko GABER, od 1.2.2001 do 19.12.2002

Roman JAKI^, od 29. 1. 2003

PODPREDSEDNIK:

mag. Janez KRAMBERGER od 1.2.2001


Delegacija v Parlamentarno skup{~ino Sveta EvropeVODJA:

Roman JAKI^, od 1.2.2001

Delegacija v Parlamentarno skup{~ino Organizacije za

varnost in sodelovanje v Evropi

VODJA:

Roberto BATTELLI, od 1.2.2001

Delegacija s statusom pridruène partnerke v Skup{~ino

Zahodnoevropske unije

VODJA:

Tone PARTLJI^, od 1.2.2001

Delegacija v Parlamentarno konferenco Srednjeevrop-

ske pobude

VODJA:

Joè TANKO, od 24.4.2001

Delegacija v Parlamentarno skup{~ino NataVODJA:

mag. Andrej VIZJAK, od 24.4.2001

^lana in namestnika v Konvenciji o prihodnosti Evrope

^LAN:

dr. Slavko GABER, od 30.1.2002 do 19.12.2002

Jelko KACIN, od 24.1.2003

NADOMESTNI ^LAN:

Danica SIM[I^, od 30.1.2002 do 20.12.2002

Franc (Feri) HORVAT, od 24.1.2003

Vir: Podatkovne zbirke Dràvnega zbora Republike Slovenije, podatkovne zbirke slu`be Mandatno-volilne komisije

56


Legenda:

* V tem ~asu so veljale dolo~be prej{njega poslovnika Dràvnega zbora.

** Do 21. maja 2004.

4.2 Podatki o delu delovnih teles

Delo delovnih teles dràvnega zbora je prikazano s pomo~jo ve~ kvantitativnih kazalcev. Najpomembnej{i kazalci, ki so

tudi grafi~no prikazani, so: {tevilo sej, njihovo trajanje in {tevilo obravnavanih to~k. Poleg tega pa so v tabelah prikazani

tudi drugi zanimivi podatki, kot so: {tevilo vabljenih, {tevilo raziskav, {tevilo javnih predstavitev mnenj, {tevilo obravna-

vanih zakonov in drugih aktov (po posameznih fazah postopka), {tevilo amandmajev itd. Delo slovenskega dela Pri-

druìtvenega parlamentarnega odbora je v tem pregledu izena~eno z delom delovnih teles.

4.2.1 Primerjava {tevila sej delovnih teles po posameznih delovnih telesih

Delovna telesa so se v tem mandatnem obdobju sestala na 1173 sejah. V primerjavi s prej{njim mandatnim obdobjem, v

katerem je bilo sej skupaj 1486, je torej zaznati padec {tevila sej delovnih teles. Najve~ sej je imel Odbor za zunanjo politi-

ko, in sicer 179.

Graf 4.1: [tevilo sej delovnih teles

4.2.2 Primerjava trajanja sej po posameznih delovnih telesih

V tem mandatnem obdobju so vsa delovna telesa skupaj zasedala 2713 ur in 49 minut. Tudi v tem pogledu je zaznati upad

v primerjavi s prej{njim mandatnim obdobjem, ko so delovna telesa skupaj zasedala 3169 ur in 43 minut. Najve~ je glede

na ~as trajanja sej v tem mandatnem obdobju zasedal Odbor za notranjo politiko, in sicer 402 uri in 44 minut.

57


Graf 4.2: Skupno trajanje sej delovnih teles

4.2.3 Primerjava {tevila obravnavanih to~k po posameznih delovnih telesih

V tem mandatnem obdobju so delovna telesa skupaj obravnavala 4095 to~k, v prej{njem pa 5888. Najve~ to~k je obravna-

val Odbor za zunanjo politiko, in sicer skupaj 891.

Graf 4.3: Število to~k, obravnavanih na sejah delovnih teles

58


Tabela {t. 4.4: Podatki o delu delovnih teles v obdobju 2000 - 2004 (seje)

DELOVNO TELO

S E J E

SKUPAJ Nujne Izredne*Kores-pond.

ZaprteOdprte

TrajanjeSeje iz-ven DZV celoti Delno

Komisije po 35. ~lenu poslovni-

ka DZ

Mandatno-volilna komisija 33 9 - 1 1 28 3 25:21 -

Mandatno-imunitetna komisija** 17 - - - - 17 - 4:16 -

Komisija za volitve, imenovanja in

administrativne zadeve** 34 - 5 1 - 33 - 38:17 -

Komisija za poslovnik 29 12 5 - - 29 - 46:24 -

Komisija za narodni skupnosti 19 6 - 2 - 17 - 31:34 1

Komisija za nadzor prora~una in

drugih javnih financ 36 3 1 - - 36 - 110:11 -


nostnih in obve{~evalnih slu`b 48 12 6 - 37 4 7 200:01 1

Druge komisije

Komisija po zakonu o nezdru`ljivo-

sti opravljanja javne funkcije s pri-

dobitno dejavnostjo23 1 - 2 21 - - 16:31 -

Komisija za peticije 30 - - 1 - 29 - 40:11 -


mejstvu in po svetu 44 10 4 6 - 37 1 68:37 -

Komisija za evropske zadeve*** 44 16 1 1 2 38 3 65:36 -

Ustavna komisija 18 1 1 - - 18 - 61:06 -

Odbori

Odbor za zadeve Evropske unije 8 2 - - 7 1 - 15:34 -

Odbor za zunanjo politiko 179 49 32 27 55 85 12 305:16 1

Odbor za notranjo politiko 107 26 30 1 - 106 - 402:44 1

Odbor za finance in monetarno

politiko114 39 25 - 1 112 1 240:11 -

Odbor za gospodarstvo 73 16 7 - - 73 - 178:47 1


socialno politiko in invalide 63 7 13 - - 63 - 191:53 1

59


DELOVNO TELO

S E J E

SKUPAJ Nujne Izredne*Kores-pond.

ZaprteOdprte

TrajanjeSeje iz-ven DZV celoti Delno

Odbor za infrastrukturo in okolje 85 21 7 - - 85 - 254:34 1


prehrano80 20 11 2 2 76 - 201:25 6

Odbor za obrambo 32 7 3 1 2 26 3 49:00 2


znanost in {port 39 2 5 - - 38 1 124:49 0

Druge oblike delovanja Dràv-

nega zbora

Slovenski del Pridruìtvenega par-

lamentarnega odbora 18 2 - - 6 11 1 41:31 1

SKUPAJ 1173 261 156 45 134 962 32 2713:49 16

Vir: Podatki, ki so jih zagotovili sekretarji delovnih teles.

Legenda:

* Ti podatki so bili zbrani samo za obdobje do sprejetja novega poslovnika. Po uveljavitvi novega poslovnika pa sej ni ve~

mogo~e sklicevati v kraj{em roku od predpisanega (po novem {tirinajst dni, prej 7 dni) na podlagi zahteve predsednika

dràvnega zbora oziroma desetih poslancev.

** Po dolo~ilih novega poslovnika sta Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve ter Mandatno-imunitetna

komisija prenehali delovati, namesto njiju pa je bila ustanovljena Mandatno-volilna komisija.

*** Delovala je do 21.5.2004.

Tabela {t. 4.5: Podatki o delu delovnih teles ({tevilo to~k dnevnega reda, vabljeni na seje,subjekti civilne dru`be, izvedene raziskave, javne predstavitve mnenj)

DELOVNO TELO

Obravnavane to~ke

Vabljeni naseje*

Subjekti ci-vilne dru`be

po ~lenu41/3 poslov-

nika**

Izvedeneraziskave

Javnepredstavitve

mnenjSKUPAJLastnapobuda

Komisije po 35. ~lenu poslovnika

DZ

Mandatno-volilna komisija 156 76 94 - - -

Mandatno-imunitetna komisija*** 63 10 - - - -

Komisija za volitve, imenovanja in ad-

ministrativne zadeve*** 168 122 - - - -

60


DELOVNO TELO

Obravnavane to~ke

Vabljeni naseje*



nika**

Izvedeneraziskave

Javnepredstavitve


Komisija za poslovnik 76 4 22 - - -

Komisija za narodni skupnosti 55 49 177 2 7 -

Komisija za nadzor prora~una in dru-

gih javnih financ99 32 249 2 1 2


nostnih in obve{~evalnih slu`b 136 90 144 - 3 1

Druge komisije

Komisija po zakonu o nezdru`ljivosti

opravljanja javne funkcije s pridobit-

no dejavnostjo73 38 - - - -

Komisija za peticije 120 120 61 - 1 -


mejstvu in po svetu130 123 245 45 2 -

Komisija za evropske zadeve**** 166 128 179 - - -

Ustavna komisija 73 13 104 150 11 14

Odbori

Odbor za zadeve Evropske unije 28 26 7 - - -

Odbor za zunanjo politiko 891 263 794 - - -

Odbor za notranjo politiko 366 5 480 31 - 4

Odbor za finance in monetarno

politiko262 8 519 46 3 1

Odbor za gospodarstvo 177 21 490 50 - 3


socialno politiko in invalide 234 87 644 43 - 2

Odbor za infrastrukturo in okolje 294 88 537 60 1 4


prehrano213 91 449 7 - -

Odbor za obrambo 100 69 125 - - 1


znanost in {port126 47 286 42 - 1

61


DELOVNO TELO

Obravnavane to~ke

Vabljeni naseje*



nika**

Izvedeneraziskave

Javnepredstavitve


Druge oblike delovanja Dràvnega

zbora

SLOVENSKI DEL PRIDRUÌTVENEGA

PARLAMENTARNEGA ODBORA89 73 - - - -

SKUPAJ 4095 1583 5427 478 29 33


Legenda:

* Podatki o vabljenih na seje so bili zbrani tako za obdobje do sprejetja novega poslovnika (gre za {tevilo vabljenih zuna-

njih strokovnjakov in predstavnikov zainteresirane javnosti, ki so bili vabljeni na podlagi 157. ~lena starega poslovnika in

so se dejansko tudi udeleìli seje), kot tudi za vabljene predlagatelje oziroma njihove predstavnike, predstavnike vlade,

predstavnike institucij, katerih delo je neposredno povezano z vsebino obravnavanih vpra{anj, strokovnjake in predstav-

nike zainteresirane javnosti po 1. in 2. odstavku 51. ~lena novega poslovnika.

** Gre za dolo~bo novega poslovnika, sprejetega v letu 2002.

*** Po dolo~ilih novega poslovnika sta Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve ter Mandatno-imunitet-

na komisija prenehali delovati, namesto njiju pa je bila ustanovljena Mandatno-volilna komisija.

**** Delovala je do 21.5.2004.

Tabela {t. 4.6: Podatki o delu delovnih teles (zakoni in drugi akti, veta in mnenjadràvnega sveta)

DELOVNO TELOObravna-vani zako-

ni MDT

Obravna-vani zako-

ni ZDTZ HNP* Z SP

Obrav-navani

drugi akti

Veta DS nepod-pira

Veto DSpodpira

Obravna-vana mne-

nja DS

Komisije po 35. ~lenu po-

slovnika DZ

Mandatno-volilna komisija 3 - 1 1 214 - - -

Mandatno-imunitetna komisi-

ja**- 1 - - - - - -

Komisija za volitve, imenova-

nja in administrativne zadeve** - 1 1 - 334 - - -

Komisija za poslovnik 8 - - - 3 - - 1

Komisija za narodni skupnosti 1 16 - - 21 - - -

Komisija za nadzor prora~una

in drugih javnih financ 4 2 3 2 35 - - 1

62



ni MDT

Obravna-vani zako-

ni ZDTZ HNP* Z SP

Obrav-navani

drugi akti

Veta DS nepod-pira

Veto DSpodpira

Obravna-vana mne-

nja DS

Komisija za nadzor nad delom

varnostnih in obve{~evalnih

slu`b5 13 - 1 28 - - 2

Druge komisije



funkcije s pridobitno

dejavnostjo

- 3 - 1 - - - -

Komisija za peticije - - - - - - - -

Komisija za odnose s Slovenci

v zamejstvu in po svetu 1 7 1 - - - - -

Komisija za evropske zade-

ve***4 6 1 1 23 - - -

Ustavna komisija 26 - - - 5 - - 2

Odbori


unije4 6 1 1 23 - - -

Odbor za zunanjo politiko 273 7 5 2 120 - - 1

Odbor za notranjo politiko 220 6 33 32 105 2 - 46

Odbor za finance in monetar-

no politiko108 8 85 32 52 3 - 18

Odbor za gospodarstvo 61 1 32 14 52 1 - 13



invalide76 4 19 19 42 - - 27


okolje79 4 42 15 77 - - 34

Odbor za kmetijstvo, gozdars-

tvo in prehrano41 18 18 10 10 1 - 29

Odbor za obrambo 13 6 4 1 4 - - 1


mladino, znanost in {port 46 4 5 14 32 - - 20

63



ni MDT

Obravna-vani zako-

ni ZDTZ HNP* Z SP

Obrav-navani

drugi akti

Veta DS nepod-pira

Veto DSpodpira

Obravna-vana mne-

nja DS

Druge oblike delovanja

Dràvnega zbora

Slovenski del Pridruìtvenega

parlamentarnega odbora - - - 1 2 - - -

SKUPAJ 969 74 210 146 1159 7 - 195

Vir: Podatki, ki so jih zagotovili sekretarji delovnih teles in podatkovne zbirke Dràvnega zbora Republike Slovenije.

Legenda:

MDT mati~no delovno telo

ZDT zainteresirano delovno telo

Z HNP {tevilo zakonov v hitrem in v nujnem postopku

Z SP {tevilo zakonov v skraj{anem postopku

* Podatki o {tevilu obravnavanih zakonov po hitrem postopku so bili zbrani samo za obdobje do sprejetja novega poslov-

nika, podatki o {tevilu obravnavanih zakonov po nujnem postopku pa so bili zbrani za obdobje po sprejetju novega po-

slovnika v letu 2002.

**Po dolo~ilih novega poslovnika dràvnega zbora sta Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve ter Man-

datno-imunitetna komisija prenehali delovati, namesto njiju pa je bila ustanovljena Mandatno-volilna komisija.

*** Delovala je do 21.5.2004.

Tabela {t. 4.7: Podatki o delu delovnih teles v obdobju 2000 - 2004 (amandmaji)

DELOVNO TELOAMANDMAJI

MDTAMANDMAJI ZDT

USKLADITVENIAMANDMAJI

Komisije po 35. ~lenu poslovnika DZ

Mandatno-volilna komisija - - -

Mandatno-imunitetna komisija* - - -

Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve* - - -

Komisija za poslovnik - - -

Komisija za narodni skupnosti - 3 -

Komisija za nadzor prora~una in drugih javnih financ 21 5 -

Komisija za nadzor nad delom varnostnih in obve{~evalnih slu`b 20 1 -

Druge komisije

Komisija po zakonu o nezdru`ljivosti opravljanja javne funkcije s

pridobitno dejavnostjo- 35 -

64


DELOVNO TELOAMANDMAJI

MDTAMANDMAJI ZDT

USKLADITVENIAMANDMAJI

Komisija za peticije - - -

Komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu - 5 -

Komisija za evropske zadeve** - 12 -

Ustavna komisija - - -

Odbori

Odbor za zadeve Evropske unije - 12 -

Odbor za zunanjo politiko 42 - 27

Odbor za notranjo politiko 907 - -

Odbor za finance in monetarno politiko 727 1 2

Odbor za gospodarstvo 358 - 4

Odbor za zdravstvo, delo, druìno, socialno politiko in invalide 365 13 -

Odbor za infrastrukturo in okolje 838 27 -

Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano 274 26 -

Odbor za obrambo 15 - -

Odbor za kulturo, {olstvo, mladino, znanost in {port 170 - -

Druge oblike delovanja Dràvnega zbora

Slovenski del Pridruìtvenega parlamentarnega odbora - - -

SKUPAJ 3737 128 33

Vir: Podatki, ki so jih zagotovili sekretarji delovnih teles in podatkovne zbirke Dràvnega zbora Republike Slovenije.

Legenda:

MDT - mati~no delovno telo

A ZDT - zainteresirano delovno telo

* Po dolo~ilih novega poslovnika dràvnega zbora sta Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve ter Man-

datno-imunitetna komisija prenehali delovati, namesto njiju pa je bila ustanovljena Mandatno-volilna komisija.

** Delovala je do 21.5.2004.

65


4.3 Delovne skupine in podod-bori

V okviru Odbora za gospodarstvo delujeta Pododbor za

turizem in Pododbor za lastninsko preoblikovanje in pri-

vatizacijo. V okviru Odbora za kulturo, {olstvo, mladino,

znanost in {port deluje Delovna skupina za podro~je jezi-

kovnega na~rtovanja in jezikovne politike.

Pododbor za turizem je bil ustanovljen (s sklepom) na 15.

seji Odbora Dràvnega zbora Republike Slovenije za

gospospodarstvo 19.9.2001. Pododbor za lastninsko

preoblikovanje in privatizacijo je bil ustanovljen (s skle-

pom) na 23. seji istega odbora 13.3.2002. Delovna skupi-

na za podro~je jezikovnega na~rtovanja in jezikovne poli-

tike je bila ustanovljena na 2. seji Odbora za kulturo, {ols-

tvo, mladino, znanost in {port 22.2.2001, ko je bil sprejet

sklep, da je treba status delovne skupine, ki sicer deluje è

od leta 1994, ohraniti tudi v sedanjem mandatu dràvnega

zbora.

Tabela 4.8: Podatki o delu pododborov in delovnih skupin 2000 - 2004 (seje)

PODODBOR/

DELOVNA SKUPINA

S E J E

SKUPAJ Nujne IzredneKores-pond.

ZaprteOdprte

TrajanjeSeje iz-ven DZV celoti Deloma

Pododbor za lastninsko

preoblikovanje in priva-

tizacijo

7 - 2 - - 7 - 16:14 -

Pododbor za turizem 9 - - - - 9 - 13:02 -

Delovna skupina za po-

dro~je jezikovnega

na~rtovanja in jezikovne

politike

13 - - - - 13 - 31:26 -


Tabela 4.9: Drugi podatki o delu pododborov in delovnih skupin 2000 - 2004 (seje)

PODODBOR/

DELOVNA SKUPINA[tevilo obrav-

navanih to~k

[tevilo drugih

obravnavanih

aktov

Obravnavana

mnenja DS

Druge aktiv-

nosti

Pododbor za lastninsko preoblikovanje in

privatizacijo29 15 - -

Pododbor za turizem 15 4 - -

Delovna skupina za podro~je jezikovnega

na~rtovanja in jezikovne politike29 17 - 1


66


4.4 Preiskovalne komisije

Parlamentarna preiskava pomeni uresni~evanje ene iz-

med funkcij {ir{ega dru`benega nadzora. Namenjena je

raziskovanju nepravilnosti, kr{itev, nedopustnih ravnanj,

zlorab pooblastil, javnih funkcij ipd. Uvedba parlamentar-

ne preiskave je tako pri nas kot v ve~ini dràv ~lanic

Evropske unije ustavna pravica parlamentov. To podro~je

je urejeno s posebnimi zakoni in poslovniki. Na{ Zakon o

parlamentarni preiskavi (Ur. l. RS, {t. 63/93) ureja namen,

vsebino preiskave, temeljna na~ela organiziranja in izved-

be preiskave, poloàj udeleèncev v postopku, pooblasti-

la preiskovalne komisije, razmerja preiskovalne komisije

do sodi{~ in drugih dràvnih organov, varovanje tajnosti

in sankcije za oviranje preiskave. Poslovnik o parlamen-

tarni preiskavi (Ur. l. RS, {t. 63/93, Ur. l. RS, {t. 33/03) pa

ureja vpra{anja v zvezi z uvedbo in izvedbo parlamentar-

ne preiskave. Splo{no dolo~bo o parlamentarni preiskavi

(2. ~len) pa vsebuje tudi poslovnik Dràvnega zbora Re-

publike Slovenije.

Vsebina in obseg preiskave sta dolo~ena s sklepom o us-

tanovitvi komisije oziroma uvedbi preiskave. V glavnem

velja, da preiskovalne komisije ne morejo preiskovati za-

dev, ki ne sodijo v ustavno pristojnost parlamenta. Komi-

sija vodi preiskavo v imenu parlamenta.

Mandat preiskovalnih komisij je praviloma omejen, kar

pomeni, da so ustanovljene za dolo~eno obdobje. Svojo

dejavnost prenehajo, ko zaklju~ijo preiskavo in izdelajo

poro~ilo, ki ga predloìjo parlamentu v obravnavo, oziro-

ma s konecem mandata. Pod dolo~enimi pogoji je mo`na

tudi prekinitev oziroma ustavitev parlamentarne

preiskave.

Na podlagi 93. ~lena ustave Republike Slovenije in v skla-

du z dolo~ili zakona in poslovnika o parlamentarni prei-

skavi, dràvni zbor odredi preiskavo o zadevah javnega

pomena ter imenuje preiskovalno komisijo. Splo{na pri-

merjava s prej{njim mandatom nam razkrije predvsem

{tevil~no razliko glede imenovanja preiskovalnih komisij.

Tako je bilo v mandatnem obdobju 1996 - 2000 imenova-

nih kar pet preiskovalnih komisij, medtem ko sta bili v

mandatnem obdobju 2000 - 2004 odrejeni naslednji prei-

skavi o zadevah javnega pomena in imenovani dve prei-

skovalni komisiji, in sicer:

Preiskovalna komisija Dràvnega zbora Republike

Slovenije za ugotovitev odgovornosti odgovornih oseb in

nosilcev javnih pooblastil glede nakupa in prodaje elek-

tri~ne energije, zaradi ~esar je bila domnevno pov-

zro~ena gospodarska {koda v sistemu slovenskega elek-

trogospodarstva. Preiskava je bila odrejena na zahtevo

tretjine poslancev (v nadaljevanju PK 1).

Preiskovalna komisija Dràvnega zbora Republike Slove-

nije za ugotovitev ozadja in vzrokov napada na Mira

Petka ter morebitno vpletenost in politi~no odgovornost

nosilcev javnih funkcij. Preiskava je bila odrejena na zah-

tevo tretjine poslancev (v nadaljevanju PK 2).

Tabela {t. 4.10: Odrejene preiskave in sestava preiskovalnih komisij

USTANOVITEV IN SESTAVA PK 1 PK 2

Akt o odreditvi parlamentarne

preiskave sprejet dne:

Odreditev : 20. julij 2001

Ur. l. RS, {t. 62/2001

Odreditev : 24. oktober 2001

Ur. l. RS, {t.85/2001

Akt sprejet na podlagi

USTAVA: - 93. ~len

POSLOVNIK O PARLAMENTARNI

PREISKAVI:

- drugi odstavek 1. ~lena


USTAVA: - 93. ~len

POSLOVNIK O PARLAMENTARNI

PREISKAVI:



Ustanovitev in imenovanje 25.7.2001 20.12. 2001

[tevilo in zastopanost poslanskih sku-

pin ob ustanovitvi in imenovanju8 9

- LDS 1 1 (namestnik predsednika)

67


USTANOVITEV IN SESTAVA PK 1 PK 2

- SDS 1 (predsednik) 1 (predsednik)

- ZLSD 1 (namestnik predsednika) 1

- SLS 1 1

- NSi 1 1

- DeSUS 1 1

- SNS 1 1

- SMS 1 1

- Posl. narodne skupnosti 1

Spremembe v sestavi


pin se ni spremenilo;

3 x sprememba ~lana komisije *


pin se ni spremenilo;

1x sprememba ~lana komisije **


pin ob zaklju~ku mandatnega

obdobja

89

- LDS 1 1 (namestnik predsednika)

- SDS 1 (predsednik) 1 (predsednik)

- ZLSD 1 (namestnik predsednika) 1

- SLS 1 1

- NSi 1 1

- DeSUS 1 1

- SNS 1 1

- SMS 1 1

- Posl. narodne skupnosti 1

Datum prve seje 17.10. 2001 13.2. 2002

Datum zadnje seje 2. 6. 2004 9. 6. 2004

Vir: Dokumentacija preiskovalnih komisij Dràvnega zbora Republike Slovenije, odloki o sestavi in imenovanju predsed-

nika, namestnika predsednika in ~lanov preiskovalnih komisij, Poslovnik o parlamentarni preiskavi, podatkovne zbirke

Dràvnega zbora Republike Slovenije, dokumentacija in podatkovne zbirke slu`be Mandatno-volilne komisije.

Legenda:

* Z odlokom o spremembi odloka o sestavi in imenovanju predsednika, namestnika predsednika in ~lanov preiskovalne

komisije, ki ga je Dràvni zbor Republike Slovenije sprejel na seji 20.12.2001 je bil razre{en dol`nosti ~lana preiskovalne

komisije Sa{o Pe~e (Poslanska skupina SNS) in imenovana ~lanica Sonja Areh Lavri~ (Poslanska skupina SNS).

Dràvni zbor je na seji 12.7.2002 razre{il Francija Rokavca (Poslanska skupina SLS) in dr. Joèta Bernika (Poslanska skupi-

na NSi) dol`nosti ~lanov preiskovalne komisije in imenoval Jurija Malovrha (Poslanska skupina SLS) in Majdo Zupan (Po-

slanska skupina NSi) za ~lana te preiskovalne komisije.

** Z izvolitvijo Danice Sim{i~ (poslanska skupina ZLSD) za ùpanjo mesta Ljubljane ji je 20.12.2002 prenehal poslanski

mandat ter ~lanstvo v preiskovalni komisiji. Poslanski mandat je pripadal dr. Radu Bohincu, ki pa je bil imenovan za mini-

stra za notranje zadeve. Zato je Dràvni zbor na 22. seji sprejel sklep, da Jerca Mrzel (poslanska skupina ZLSD) opravlja

68


funkcijo poslanke namesto dr. Rada Bohinca. Na podlagi sprememb v sestavi poslanske skupine ZLSD je z obvestilom o

spremembi sestave delovnega telesa od 27.1.2003 dalje ~lanica omenjene komisije Jerca Mrzel (poslanska skupina

ZLSD).

Tabela {t. 4.11: Delo preiskovalnih komisij v mandatnem obdobju 2000 - 2004

PK 1 PK 2

DELO

PREISKOVALNIH

KOMISIJ

2001 2002 2003 2004 2001 2002 2003 2004

Pripravljalna preisko-

valna dejanja

- {t. oseb

- trajanje

-

-

-

-

-

-

-

-

-

-

8

10 ur 20

min.

2

2 uri 30

min.

-

-

[tevilo zasli{anih pri~ 4 9 5 - - 11 10 2

Trajanje zasli{anj5 ur 50

min.

21 ur 10

min.

6 ur 10

min.- -

29 ur 46

min.

10 ur 50

min.

2 uri 8

min.

[tevilo postavljenih

izvedencev- - - - - - - -

Obseg pisne

dokumentacije

25

fasciklov

15

fasciklov

6

fasciklov

1

fascikel

- 23

fasciklov

5

fasciklov

2

fascikla

Podatki o uporabi pri-

silnih ukrepov- - - - - - - -

Vmesno oz. kon~no

poro~ilo- - -

sprejeto

kon~no

poro~ilo *

- -

sprejeto

vmesno

poro~ilo**

sprejeto

kon~no

poro~ilo***

Vir: Dokumentacija preiskovalnih komisij, zajeto 15.7. 2004.

Legenda:

* Kon~no poro~ilo je bilo sprejeto na drugem nadaljevanju 16. seje preiskovalne komisije. Na 44. izredni seji dràvnega

zbora je bil sprejet sklep, da se poro~ilo (t.j. ugotovitve) dopolni. Dopolnitev je bila sprejeta na 17. seji preiskovalne komi-

sije. Podani pa sta bili tudi dve lo~eni mnenji. Dopolnitev poro~ila je bila nato obravnavana na 38. seji dràvnega zbora, ki

je zavrnil predloge sklepov dopolnitve poro~ila, o ugotovitvah dopolnitve poro~ila in lo~enih mnenjih pa ni bilo glasova-

nja.

** Vmesno poro~ilo je bilo skupaj s predlogoma sklepov sprejeto na 15. seji preiskovalne komisije. Poro~ilo je bilo nato

skupaj s spremenjenima predlogoma sklepov sprejeto na 23. seji dràvnega zbora. Ta del seje je bil zaradi zaupne narave

poro~ila zaprt za javnost.

*** Kon~no poro~ilo je bilo sprejeto na 34. seji preiskovalne komisije. Podano je bilo tudi lo~eno mnenje k poro~ilu.

Poro~ilo je bilo z lo~enim mnenjem obravnavano in sprejeto na 38. seji dràvnega zbora.

69


4.5 Neformalne oblike delovanjadràvnega zbora

4.5.1 GLOBE Slovenija

V mandatnem obdobju 2000 - 2004 je bila 3. 11. 2000 po-

novno oìvljena Parlamentarna skupina GLOBE-Sloveni-

ja. Kratica G(global) L(legislators) of B(balanced) E(envi-

ronment) pomeni, da so v njej zdruèni zakonodajalci, ki

se zavzemajo za uravnoteèno okolje in trajnostni razvoj.

To je parlamentarna skupina (poslancev in svetnikov), ki

se v Sloveniji, Evropi in v svetu povezuje na podro~ju za-

konodaje varovanja okolja in doseganja trajnostnega raz-

voja. GLOBE-Slovenija je organizirana po bruseljski listini

iz leta 1989 in je ~lanica GLOBE-International ter GLOBE-

Europe. Parlamentarna skupina GLOBE-Slovenija izvaja

svojo dejavnost na osnovi resolucije GLOBE-Slovenija, ki

jo je sprejela 8. oktobra 1996. Vsako leto organizira posvet

z naslovom Odprt in u~inkovit parlament.

V tabeli {t. 4.12 je prikazana sestava Parlamentarne skupi-

ne GLOBE-Slovenija.

Tabela {t: 4.12: Zastopanost poslancev in dràvnih svetnikov v GLOBE - Slovenija

POSLANCI

KOALICIJE

DRUGI POSLANCI

DZ

DR@AVNI

SVETNIKISKUPAJ

Za~etek mandata 15 4 11 30

Konec mandata 14 7 7 28*

Vir. Podatki, ki jih je posredovala nacionalna koordinatorica GLOBE-Slovenija.

Legenda:

*Konec mandata nista upo{tevana dva poslanca, ki sta bila izvoljena v evropski parlament; eden je iz koalicije in drugi iz

opozicije.

V obdobju 2000 - 2002 je parlamentarni skupini GLOBE-Slovenija predsedoval poslanec Richard Beuermann, podpred-

sednik pa je bil dràvni svetnik Bojan Koro{ec, v obdobju 2003 - 2004 pa je bila predsednica poslanka Silva ^rnugelj, pod-

predsednik pa prof. dr. Janvit Golob, dràvni svetnik.

V tabeli {tevilka 4.13 so prikazane aktivnosti Parlamentarne skupine GLOBE-Slovenija v obdobju 2000 - 2004.

Tabela {t. 4.13: Aktivnosti GLOBE-Slovenija

AKTIVNOSTI 2000 2001 2002 2003 2004

Redne seje 1 (konst. seja) 2 1 1 1

Tematske seje - 2 1 4 5

Seje izvr{ilnega odbora - 1 3 5 6

Javne predstavitve - 1 - 1

Konference, posveti - 2 1 3 2

Mednarodna sre~anja,

konference- 4 3 4 2

Delovni in pripravljalni sestanki 8 24 32 36 42

Skupaj 9 36 41 54 58

Vir: Podatkovne zbirke Dràvnega zbora Republike Slovenije in podatki, ki jih je posredovala nacionalna koordinatorica

GLOBE- Slovenija.

70


4.5.2 Skupine prijateljstva

V mandatnem obdobju 2000 - 2004 je delovalo 43 skupin

prijateljstva.

Tabela {t. 4.14: Skupine prijateljstva

SKUPINA

PRIJATELJ-

STVA/DR@AVA

PREDSEDNIK

Argentina dr. Joèf Bernik NSi

Avstralija Ciril Pucko LDS

Avstrija Leo Kremàr LDS

Belgija Ja{a Zlobec Luki~ LDS

BiH Leo Kremàr LDS

Ciper Richard Beuerman LDS

ê{ka Branko Janc LDS

Danska Irma Pavlini~ - Krebs LDS

Finska Ljubo Germi~ LDS

Francija

Aleksander Merlo LDS (do

6.7.2004, ko mu je prenehal man-

dat poslanca)

Gr~ija Joèf Jerov{ek SDS

Hrva{ka Joè Av{i~ LDS

Iran

Jelko Kacin LDS (do julija 2004, ko

je postal poslanec Evropskega

parlamenta)

Irska Du{an Vu~ko LDS

Islandija Dorijan Mar{i~ LDS

Italija Majda [irca LDS

Izrael dr. Andrej Bajuk NSi

Japonska Janez Podobnik SLS

Kanada Roman Jaki~ LDS

Kitajska



parlamenta)

Ju`na Koreja Franc Kangler SLS

Kuba Zmago Jelin~i~ Plemeniti SNS

SKUPINA

PRIJATELJ-

STVA/DR@AVA

PREDSEDNIK

Kuvajt

dr. Mihael Brejc SDS (do julija

2004, ko je postal poslanec Evrop-

skega parlamenta)

Latvija Bogomir Vnu~ec SDS

Luksemburg Ja{a Zlobec Luki~ LDS

Madàrska Ciril Pucko LDS

Makedonija Valentin Pohorec DeSUS

Mehika dr. Andrej Bajuk NSi

Moldova mag. Janez Drobni~ NSi

Nizozemska Ivan Kebri~ DeSUS

Norve{ka Bogdan Barovi~ SNS

Poljska mag. Janez Kramberger SLS

RomunijaMaria Pozsonec Posl. mad`. nar.

skupnosti

Ruska federacija Janez Podobnik SLS

Slova{ka Joèf Kavti~nik LDS

Dr`. skup. Srbije

in ^rne goreMatja` [vagan LDS

[panija Aurelio Juri ZLSD

[vedska Miran Potr~ ZLSD

[vica Franci Rokavec SLS

Ukrajina Franc êbulj SLS

Velika Britanija Dorijan Mar{i~ LDS

ZDA



parlamenta)

ZRN Franc (Feri) Horvat ZLSD

Vir: Podatkovne zbirke slu`be Mandatno-volilne komisije

in Oddelka za mednarodno dejavnost, protokol in preva-

janje.

71

72

72

73

5 POSLANSKE SKUPINE

73

74 5 POSLANSKE SKUPINE

Poslanec ima pravico skupaj z drugimi poslanci ustanoviti

poslansko skupino, se v~laniti v è ustanovljeno poslan-

sko skupino in v njej enakopravno sodelovati ali pa iz nje

izstopiti. Poslovnik tudi dolo~a, da je poslanec lahko ~lan

le ene poslanske skupine (28. ~len poslovnika).

Pogoj za ustanovitev poslanske skupine je, da so v njej

najmanj trije poslanci, sicer pa lahko poslansko skupino

ustanovijo tudi poslanci, ki so bili izvoljeni z list volivcev,

ne glede na {tevilo. Poslanca narodnih skupnosti imata

poloàj poslanske skupine (29. ~len poslovnika).

Poslovnik omogo~a tudi zdruèvanje poslanskih skupin v

eno poslansko skupino, dolo~a pogoje v primeru razdeli-

tve politi~ne stranke, ~e se na tej osnovi ustanovi nova po-

liti~na stranka, ali ~e razpade koalicija politi~nih strank, ki

so vloìle skupne istoimenske liste. Poslanci, ki jim je pre-

nehalo ~lanstvo v politi~ni stranki, in poslanci, ki so bili

izvoljeni z list volivcev, lahko ustanovijo poslansko skupi-

no nepovezanih poslancev ali k njej pristopijo, ~e è ob-

staja. V enem mandatu se lahko ustanovi le ena tak{na

skupina nepovezanih poslancev. Tudi v tem primeru se

poslanska skupina lahko ustanovi, ~e {teje vsaj 3 ~lane

(gl. 31. ~len poslovnika).

5.1 Sestava poslanskih skupinin spremembe sestave

V mandatnem obdobju 2000 - 2004 je bilo ustanovljenih 9

poslanskih skupin. V nadaljevanju prikazujemo datum

ustanovitve in sestavo poslanskih skupin (vodje in ~lane,

spremembe sestave) in samostojne poslance, ki niso obli-

kovali svoje poslanske skupine.

POSLANSKI KLUB LIBERALNEDEMOKRACIJE SLOVENIJE

Ustanovljen: 3.11.2000

Vodja:

dr. Janez DRNOV[EK - 16.11.2000 je izvoljen za predsed-

nika Vlade RS, zato s tem dnem preneha opravljati funkci-

jo poslanca.

Anton ANDERLI^ - od 21.11.2000 vodja poslanskega kluba.

^lani:

Anton ANDERLI^ - od 21.11.2000 vodja poslanskega

kluba.

Joè AV[I^

Igor BAVÂR - 30.11.2000 imenovan za ministra brez re-

sorja, odgovornega za podro~je evropskih zadev,

24.1.2002 mu preneha funkcija ministra brez resorja, od-

govornega za podro~je evropskih zadev, zato ponovno

opravlja funkcijo poslanca; 24.1.2002 poda izjavo, da ne

namerava ve~ opravljati funkcije poslanca, zato mu s

tem dnem preneha mandat poslanca.

Richard BEUERMAN - od 19.12.2000 opravlja funkcijo

poslanca namesto mag. Janeza Kopa~a; 27.12.2002 dobi

potrjen poslanski mandat namesto dr. Janeza Drnov{ka

in preneha opravljati funkcijo poslanca namesto mag.

Janeza Kopa~a.

Anton BUTOLEN - 11.6.2002 dobi potrjen poslanski

mandat namesto Andreja Geren~erja.

dr. Lucija ÔK - 30.11.2000 imenovana za ministrico za

{olstvo in {port oziroma za ministrico za {olstvo, zna-

nost in {port; 19.12.2002 preneha opravljati teko~e posle

ministrice za {olstvo, znanost in {port v Vladi RS v od-

stopu, zato s tem dnem ponovno opravlja funkcijo po-

slanke;, 20.12.2002 poda izjavo, da ne namerava ve~

opravljati funkcije poslanke, zato ji s tem dnem preneha

mandat poslanke.

dr. Janez DRNOV[EK - 16.11.2000 je izvoljen za pred-

sednika Vlade RS, zato s tem dnem preneha opravljati

funkcijo poslanca; 19.12.2002 preneha opravljati teko~e

posle predsednika Vlade RS v odstopu in ponovno

opravlja funkcijo poslanca; 19.12.2002 poda izjavo, da

ne namerava ve~ opravljati funkcije poslanca, zato mu s

tem dnem preneha mandat poslanca.

Geza D@UBAN

dr. Slavko GABER - 19.12.2002 imenovan za ministra za

{olstvo, znanost in {port.

mag. Mitja GASPARI - 27.3.2001 imenovan za guvernerja

Banke Slovenije, mandat poslanca mu preneha 1.4.2001.

Mario GASPARINI - od 19.12.2000 opravlja funkcijo po-

slanca namesto dr. Lucije ôk; 19.12.2002 preneha

opravljati funkcijo poslanca namesto dr. Lucije ôk;

27.12.2002 se mu potrdi poslanski mandat namesto dr.

Lucije ôk.

Andrej GERENÊR - 15.5.2002 mu preneha mandat po-

slanca, ker junija 2002 nastopi funkcijo veleposlanika

Republike Slovenije na Madàrskem.

Ljubo GERMI^

mag. Zoran GRA^NER

Roman JAKI^ - od 19.12.2000 opravlja funkcijo poslanca

namesto Igorja Bav~arja; 24.1.2002 preneha opravljati

fukcijo poslanca, 25.1.2002 dobi potrjen poslanski man-

dat namesto Igorja Bav~arja.

Branko JANC

Miran JERI^

74


Jelko KACIN - 20.7.2004 mu preneha mandat poslanca

zaradi potrditve mandata poslanca iz Republike Sloveni-

je v Evropskem parlamentu.

mag. Bla` KAVÎ^

Joèf KAVTI^NIK

Janez KOMLJANEC - od 27.12.2002 opravlja funkcijo po-

slanca namesto dr. Slavka Gabra.

mag. Janez KOPA^ - 30.11.2000 imenovan za ministra za

okolje in prostor, 19.12.2002 imenovan za ministra za

okolje in prostor.

Milan KOPU[AR

Leopold KREM@AR

Maksimiljan LAVRINC

Darja LAVTI@AR BEBLER - 22.7.2004 dobi potrjen po-

slanski mandat namesto Jelka Kacina.

Lidija MAJNIK

Dorijan MAR[I^

Aleksander MERLO - od 19.12.2000 opravlja funkcijo po-

slanca namesto dr. Dimitrija Rupla; 6.7.2004 mu preneha

mandat poslanca.

Rudolf MOGE

Anton PARTLJI^

Irma PAVLINI^ KREBS

Ciril PUCKO

mag. Anton ROP - 30.11.2000 imenovan za ministra za

finance; 11.12.2002 izvoljen za predsednika Vlade Re-

publike Slovenije.

dr. Dimitrij RUPEL - 30.11.2000 imenovan za ministra za

zunanje zadeve; 19.12.2002 imenovan za ministra za zu-

nanje zadeve, od 6.7.2004 ponovno opravlja funkcijo

poslanca; od 6.7.2004 ni ve~ ~lan PS LDS.

Stanislava STOPAR - od 11.4.2001 opravlja funkcijo po-

slanke namesto mag. Antona Ropa.

Majda [IRCA

Joèf [KOL^ - od 19.12.2000 opravlja funkcijo poslanca

namesto mag. Antona Ropa; 11.4.2001 dobi potrjen po-

slanski mandat namesto mag. Mitje Gasparija; 11.4.2001

preneha opravljati funkcijo poslanca namesto mag. An-

tona Ropa.

Joèf [PINDLER

Borut [UKLJE - od 30.11.2000 opravlja funkcijo poslanca

namesto poslanca, ki je prevzel funkcijo v vladi (dr. Ja-

neza Drnov{ka); 30.3.2001 imenovan za izrednega in

poobla{~enega veleposlanika RS v Zvezni Republiki Ju-

goslaviji, funkcija poslanca mu preneha 2.5.2001.

Matja` [VAGAN

Davorin TERÔN

Du{an VU^KO

Cvetka ZALOKAR ORA@EM

Ja{a ZLOBEC LUKI^ - od 22.5.2001 opravlja funkcijo po-

slanca namesto dr. Janeza Drnov{ka; 19.12.2002 prene-

ha opravljati funkcijo poslanca namesto dr. Janeza Dr-

nov{ka; 27.12.2002 opravlja funkcijo poslanca namesto

mag. Janeza Kopa~a.

Sekretarka: Varja SIMÎ^

POSLANSKA SKUPINASOCIALDEMOKRATSKE STRANKESLOVENIJE od 19.9.2003 - POSLANSKASKUPINA SLOVENSKE DEMOKRATSKESTRANKE

Ustanovljena: 2.11.2000

Vodja:

Janez JAN[A - do 5.9.2001

mag. Andrej VIZJAK - od 5.9.2001 do 12.3.2003

France CUKJATI - od 12.3.2003

^lani:

dr. Mihael BREJC - 20.7.2004 mu preneha mandat po-

slanca, zaradi potrditve mandata poslanca iz Republike

Slovenije v Evropskem parlamentu.

Janez CIMPERMAN

France CUKJATI

Franc ÊBULJ - do 14.12.2001

Sini{a GERMOV[EK - 22.7.2004 dobi potrjen poslanski

mandat namesto dr. Mihaela Brejca.

Janez JAN[A

Joèf JEROV[EK

Branko KELEMINA

Rudolf PETAN

Franc PUK[I^

Pavel RUPAR

dr. Dimitrij RUPEL - od 8.7.2004

Franc SU[NIK

Joè TANKO

mag. Andrej VIZJAK

Bogomir VNUÊC - od 2.9.2004

Bogomir ZAMERNIK

Sekretar: mag. Lovro LONÂR

POSLANSKA SKUPINA ZDRU@ENE LISTESOCIALNIH DEMOKRATOV


Vodja: Miran POTR^

75


^lani:

Samo BEVK

dr. Rado BOHINC - 27.1.2003 se mu potrdi poslanski

mandat; 27.1.2003 je bil sprejet sklep, da ne more oprav-

ljati funkcije poslanca, ker opravlja funkcijo ministra.

Silva ^RNUGELJ

Leopold GRO[ELJ

Franc (Feri) HORVAT

Aurelio JURI

Bojan KONTI^

Jerica MRZEL - od 27.1.2003 opravlja funkcijo poslanke

namesto dr. Rada Bohinca.

Borut PAHOR - 20.7.2004 mu preneha mandat poslanca



Breda PEÂN- 22.7.2004 ima potrjen poslanski mandat

namesto Boruta Pahorja.

mag. Majda POTRATA

Miran POTR^

Danica SIM[I^ - 20.12.2002 poda odstopno izjavo, da ne

namerava ve~ opravljati funkcije poslanke, zato ji s tem

dnem preneha mandat poslanke (ùpanja Mestne

ob~ine Ljubljana).

Janko VEBER

Sekretar: Milo{ PROSENC

POSLANSKA SKUPINA SLS+SKDSLOVENSKE LJUDSKE STRANKE - od15.3.2002 POSLANSKA SKUPINASLOVENSKE LJUDSKE STRANKE


Vodja: Janez PODOBNIK

^lani:

Ivan BO@I^

Stanislav BRENÎ^

Franc ÊBULJ - od 4.2.2003

Andrej FABJAN

Franc KANGLER

mag. Janez KRAMBERGER

Jurij MALOVRH

Janez PODOBNIK

Franci ROKAVEC

Vili TROFENIK

Sekretar: Ale{ VEHAR

POSLANSKA SKUPINA NOVA SLOVENIJA


Vodja:

dr. Andrej BAJUK - do 1.3.2003

mag. Janez DROBNI^ - od 1.3.2003

^lani:

dr. Andrej BAJUK

dr. Joèf BERNIK

mag. Janez DROBNI^

Matja` FALKNER - 22.7.2004 dobi potrjen poslanski

mandat namesto Alojza Peterleta.

Ivan MAMI]

Alojz PETERLE - 20.7.2004 mu preneha mandat poslanca



Alojz SOK

Marija Ana TISOVIC

Majda ZUPAN

Sekretar: Marko [TROVS

POSLANSKA SKUPINA DEMOKRATI^NESTRANKE UPOKOJENCEV SLOVENIJE


Vodja:

Anton DELAK - do 21.11.2000

Ivan KEBRI^ - od 21.11.2000

^lani:

Vojko ÊLIGOJ

Anton DELAK - 6.3.2002 je umrl.

Ivan KEBRI^

Franc LENKO - 19.3.2002 dobi potrjen poslanski mandat

namesto Antona Delaka.

Valentin POHOREC

Sekretar: Oto V. Vil~nik

POSLANSKA SKUPINA SLOVENSKENACIONALNE STRANKE


Vodja: Zmago JELINÎ^ PLEMENITI

76


^lani:

Sonja AREH LAVRI^

Bogdan BAROVI^

Zmago JELINÎ^ PLEMENITI

Sa{o PEÊ

Sekretarka: Barbara @gajner

POSLANSKA SKUPINA STRANKE MLADIHSLOVENIJE


Niso ve~ izpolnjeni pogoji za delovanje: 2.9.2004

Vodja:

mag. Marko DIACI - do 1.3.2001

Peter LEVI^ - od 1.3.2001 do 1.1.2003

Igor [TEMBERGER - od 1.1.2003 do 1.5.2004

Bogomir VNUÊC - od 1.5.2004 do 20.8.2004

Mag. Marko DIACI - od 20.8.2004

^lani:

mag. Marko DIACI - do 2.9.2004

Peter LEVI^ - do 2.9.2004

Igor [TEMBERGER - do 1.5.2004

Bogomir VNUÊC - do 2.9.2004

Sekretar: Tadej Slapnik

POSLANSKA SKUPINA ITALIJANSKE INMAD@ARSKE NARODNE SKUPNOSTI


Vodji in ~lana:

Roberto BATTELLI

Maria POZSONEC

Sekretarka: Petra JAMNIK

SAMOSTOJNI POSLANCI

od 14.12.2001

Franc ÊBULJ - do 14.2.2003

od 1.5.2004

Igor [TEMBERGER

od 6.7.2004

dr. Dimitrij RUPEL - do 7.7.2004

od 2.9.2004

mag. Marko DIACI

Peter LEVI^

5.1.1 Struktura poslank in poslancev po spolu, izobrazbi in drugih kazalcihpo poslanskih skupinah

V nadaljevanju predstavljamo podatke o strukturi poslancev po spolu po poslanskih skupinah, podatke o starostni struk-

turi po poslanskih skupinah, in izobrazbeno strukturo poslancev po poslanskih skupinah na za~etku in ob koncu manda-

ta.

Tabela {t. 5.1: Struktura poslank in poslancev po spolu po poslanskih skupinah

POSLANSKA

SKUPINALDS SDS ZLSD SLS NSi DeSUS SNS SMS NS SP SKUPAJ

@enske

2000

2004

5

6

-

-

3

4

-

-

2

2

-

-

1

1

-

-

1

1

-

-

12

14

Mo{ki

2000

2004

29

27

14

15

8

7

9

10

6

6

4

4

3

3

4

-

1

1

-

3

78

76


77


Iz tabele {tevilka 5.1 izhaja, da je najve~ `ensk zastopanih v poslanski skupini LDS, nato v poslanski skupini ZLSD in NSi.

Tabela {t. 5.2: Starostna struktura po poslanskih skupinah

POSLANSKA

SKUPINADo 30 let 30-39 let 40-49 let 50- 59 let 60-69 let 70 in ve~ let SKUPAJ

[tevilo % [tevilo % [tevilo % [tevilo % [tevilo % [tevilo % -

LDS

2000

2004

-

-

-

-

7

2

21

6

16

14

47

42

10

10

29

30

1

7

3

21- -

34

33

SDS

2000

2004

-

-

-

-

2

1

14

7

8

8

57

53

4

5

29

33

-

1

-

7

-

-

-

-

14

15

ZLSD

2000

2004

-

-

-

-

2

-

18

-

4

3

36

27

4

5

36

45

1

3

9

27

-

-

-

-

11

11

SLS

2000

2004

-

-

-

-

3

1

33

10

2

4

22

40

3

3

33

30

1

2

11

20

-

-

-

-

9

10

NSi

2000

2004

-

-

-

-

-

-

-

-

2

2

25

25

5

8

62

25

-

3

-

38

1

1

13

12

8

8

DeSUS

2000

2004

-

-

-

-

-

-

-

-

-

-

-

-

1

-

25

-

1

3

25

75

2

1

50

25

4

4

SNS

2000

2004

1

-

-

-

-

1

-

25

1

1

25

25

2

2

50

50

-

-

-

-

-

-

-

-

4

4

SMS

2000

2004*

2

-

50

-

2

-

50

-

-

-

-

-

-

-

-

-

-

-

-

-

-

-

-

-

4

-

NS

2000

2004

-

-

-

-

-

-

-

-

1

-

50

-

-

1

-

50

1

1

50

50

-

-

-

-

2

2

SP

2000

2004

-

-

-

-

-

3

-

100

-

-

-

--

-

-

-

-

-

-

-

-

-

-

-

-

3


Legenda:

* 2.9.2004 ni ve~ pogojev za delovanje PS SMS.

78


Tabela {t. 5.3: Izobrazbena struktura po poslanskih skupinah

POSLANSKA

SKUPINA

Visoka strokovna usposobljenost Vi{ja

strokovna

usposobljenost

Srednja

strokovna

usposobljenost

SKUPAJDoktorji Magistri Drugi

[tevilo % [tevilo % [tevilo % [tevilo % [tevilo % [tevilo

LDS

2000

2004

4

-

12

-

4

3

12

9

16

15

47

45

7

11

21

33

3

4

9

12

34

33

SDS

2000

2004

1

1

7

7

1

1

7

7

6

7

43

47

-

1

-

7

6

5

43

33

14

15

ZLSD

2000

2004

-

-

-

-

1

1

9

9

6

7

55

64

2

2

18

18

2

1

18

9

11

11

SLS

2000

2004

-

-

-

-

1

1

11

10

3

3

33

30

3

3

33

30

2

3

22

30

9

10

NSi

2000

2004

2

2

25

25

1

1

12

12

3

3

37

38

1

1

12

12

1

1

12

12

8

8

DeSUS

2000

2004

-

-

-

-

-

-

-

-

1

-

25

-

3

4

75

100

-

-

-

-

4

4

SNS

2000

2004

-

-

-

-

-

-

-

-

1

1

25

25

2

2

50

50

1

1

25

25

4

4

SMS

2000

2004*

-

-

-

-

-

-

-

-

2

-

50

-

-

-

-

-

2

-

50

-

4

-

NS

2000

2004

-

-

-

-

-

-

-

-

-

-

-

-

1

1

50

50

1

1

50

50

2

2

SP

2000

2004

-

-

-

-

-

1

-

33

-

1

-

33

-

-

-

-

-

1

-

33

-

3


Legenda:

* 2.9.2004 ni ve~ pogojev za delovanje PS SMS.

79


5.2 Dejavnost poslanskih skupin

V okviru tega podpoglavja predstavljamo konkretno dejavnost poslanskih skupin: {tevilo amandmajev, ki so jih predla-

gale posamezne poslanske skupine, {tevilo postavljenih poslanskih vpra{anj in pobud ter drugo.

5.2.1 Poslanske skupine na zasedanjih dràvnega zbora

V tem podpoglavju prikazujemo dejavnost poslanskih skupin in samostojnih poslancev v zakonodajnem procesu. V tabe-

li 5.4 in 5.5 so predstavljeni nastopi poslanskih skupin na rednih in izrednih sejah dràvnega zbora.

Tabela {t. 5.4: Skupno {tevilo nastopov po poslanskih skupinah na rednih sejahdràvnega zbora v mandatnem obdobju 2000 - 2004

POSLANSKA

SKUPINA

[TEVILO

RAZPRAV

[TEVILO

REPLIKV IMENU PS PROCEDURALNO SKUPAJ

LDS 2446 367 384 111 3308

SDS 2072 319 505 105 3001

ZLSD 779 117 384 14 1294

SLS 1024 187 398 50 1659

NSi 1723 183 521 103 2530

DeSUS 179 29 243 15 466

SNS 638 76 400 29 1143

SMS 247 21 223 4 495

NS 112 26 19 6 163

SP Franc êbulj 11 3 1 2 17

SP Igor [temberger 6 - - - 6

SP mag. Marko Diaci - - - - -

SP Peter Levi~ - - - - -

Vir: Magnetogrami sej dràvnega zbora - podatkovne zbirke Raziskovalno-dokumentacijskega sektorja, zajeto 8.10.2004.

80


Tabela {t. 5.5: Skupno {tevilo nastopov po poslanskih skupinah na izrednih sejahdràvnega zbora v mandatnem obdobju 2000 - 2004

POSLANSKA

SKUPINA

[TEVILO

RAZPRAV

[TEVILO

REPLIKV IMENU PS PROCEDURALNO SKUPAJ

LDS 907 121 120 67 1215

SDS 754 119 154 40 1067

ZLSD 268 32 109 6 415

SLS 399 46 109 23 577

NSi 646 74 177 47 944

DeSUS 85 10 95 6 196

SNS 214 20 134 25 393

SMS 75 3 74 4 156

NS 56 11 18 4 89

SP Franc êbulj 6 - - - 6

SP Igor [temberger 3 - - - 3

SP mag. Marko Diaci - - - - -

SP Peter Levi~ - - - - -

Vir: Magnetogrami sej dràvnega zbora - podatkovne zbirke Raziskovalno-dokumentacijskega sektorja, zajeto: 8.10.2004.

Tabela {t. 5.6: Prekinitve sej

PREKINITVE SEJ REDNE SEJE IZREDNE SEJE SKUPAJ

Prekinitve: (na zahtevo poslanskih skupin)

Na zahtevo DeSUS 2 2 4

Na zahtevo LDS 23 12 35

Na zahtevo SDS 16 3 19

Na zahtevo SMS 2 - 2

Na zahtevo SNS 6 3 9

Na zahtevo ZLSD 1 2 3

Na zahtevo SLS 17 3 20

Na zahtevo NSi 13 7 20

Na zahtevo narodnih skupnosti - 1 1

Na zahtevo samostojnega poslanca - - -

Vir: Podatkovne zbirke Raziskovalno-dokumentacijskega sektorja; podatki Sekretariata dràvnega zbora.

81


Graf {t. 5.1: Razmerja med zahtevami za prekinitev sej po poslanskih skupinah

Tabela {t. 5.7: Obstrukcije 2000 - 2004

POSLANSKA SKUPINAOBSTRUKCIJE NA

REDNIH SEJAH

OBSTRUKCIJE NA

IZREDNIH SEJAHSKUPAJ

DeSUS - - -

LDS - - -

SDS 21 21 42

SMS 1 - 1

SNS 5 11 16

ZLSD - - -

SLS 1 6 7

NSi 21 24 45

NS - - -

SKUPAJ 49 62 111

Vir: Podatkovne zbirke Raziskovalno-dokumentacijskega sektorja; podatki Sekretariata dr`avnega zbora.

82


5.2.2 Predlagani in sprejeti zakoni po poslanskih skupinah

Tabela {t. 5.8: [tevilo predlaganih zakonov, ki so {e v postopku, sprejetih zakonov innesprejetih ter umaknjenih zakonov po poslanskih skupinah ob koncumandata

POSLANSKA

SKUPINA

PREDLAGANI

ZAKONI

SPREJETI

ZAKONI

KONEC POSTOPKA

(NESPREJETI)

UMAKNJENI

ZAKONI

2000-01

2002 2003 2004 SKUPAJ2000-

012002 2003 2004 SKUPAJ

2000-01

2002 2003 2004 SKUPAJ2000-

012002 2003 2004 SKUPAJ

LDS 2 - 1 3 65

+1*4 3 3 16 6 1 1 1 9

2

+1*3 7 - 13

SDS 3 - 3 2 8 1* 1 2 1 5 8 3 8 5 24 2 6 3 2 13

ZLSD 3 - 1 1 51

+1*1 - 3 6 - - - - - 7 2 2 - 11

SLS 1 - 4 2 7 3 - 2 - 5 6 2 12

+1**12 4 2 2 1 9

NSi - 1 1 . 2 - - - 1 1 3 - 7 3 13 - 1 1 - 2

DeSUS - - - 1 1 - - - - - 1 - - - 1 1 1 1 3

SNS 1 1 3 1 6 1* - 1 - 2 1 1 3 - 5 - 5 - 1 6

SMS - - 2 1 3 - 1 - - 1 - - - - - - 1 - 1 2

NS - - - - - 1 - - - 1 - - - - - 1 2 - - 3

SKUPAJ 10 2 15 11 38 14 7 8 8 37 25 7 20 14 66 17 23 16 5 61

Vir: Podatkovne zbirke Dr`avnega zbora Republike Slovenije, zajeto 23.9.2004.

Legenda:

V tabeli smo upo{tevali tudi primere, ko sta en zakon skupaj predlagali dve razli~ni poslanski skupini, in sicer:

+1* je primer {tetja, ko sta predlagatelja poslanca iz razli~nih poslanskih skupin, se prvemu predlagatelju pri{teje {e drugi

iz druge poslanske skupine. Kadar pa sta predlagatelja zakona iz iste poslanske skupine, se ta predlog zakona {teje samo

enkrat.

+1** Enkrat je poslanska skupina SLS vlo`ila v postopek nepopolen predlog zakona. V statisti~ni obdelavi smo ga uvrstili

med nesprejete zakone.

83

E:...Porocilo_DZ.vpFri Nov 05 13:51:53 2004Plate: 1 of 1

Color profile: DisabledBlack 150 lpi at 45 degrees


5.2.3 Predlagani in sprejeti amandmaji po PS

Tabela {t. 5.9: [tevilo predlaganih amandmajev k aktom in zakonom skupaj popredlagateljih

PS 2000-2001 2002 2003 2004 SKUPAJ

P PP P PP P PP P PP

LDS 148 105 143 62 91 48 162 89 848

SDS 137 86 235 2 118 43 58 8 687

ZLSD 36 37 35 9 25 4 41 12 199

SLS 50 23 55 7 25 2 25 - 187

NSi 86 55 105 - 198 1 150 49 644

DeSUS 2 1 20 - 14 1 7 - 45

SNS 66 10 35 - 22 - 1 - 134

SMS 19 14 7 8 6 - 13 - 67

NS 21 6 11 2 3 - - - 43

SP - - - 1 - - - - 1

Vir: Podatkovne zbirke Dr`avnega zbora Republike Slovenije, oktober 2004.

Legenda:

P - predlagatelj je poslanec

PP- predlagatelj je prvopodpisani

Tabela {t. 5.10: [tevilo predlaganih amandmajev k zakonom in aktom skupaj popredlagateljih – poslanskih skupinah in razli~nih kategorijah (sama PS,z drugimi PS)

POSLANSKA SKUPINA2 0 0 0 - 2 0 0 4

S A M A Z D R U G I M I

PRVOPODPISANA NEPRVOPODPISANA

LDS 165 1407 347

SDS 616 510 188

ZLSD 86 0 1769

SLS 327 131 1505

84




POSLANSKA SKUPINA2 0 0 0 - 2 0 0 4

S A M A Z D R U G I M I

PRVOPODPISANA NEPRVOPODPISANA

NSi 579 188 511

DeSUS 26 217 1226

SNS 158 - 2

SMS 260 - 2

NS 72 - -

Vir: Podatkovne zbirke Dr`avnega zbora Republike Slovenije.

Graf {t. 5.2: [tevilo predlaganih amandmajev k zakonom in aktom skupaj popredlagateljih – poslanskih skupinah in razli~nih kategorijah (sama PS,z drugimi PS)

Legenda:

1.P - Prvopodpisana

N1.P - Neprvopodpisana

85


5.2.4 Poslanska vpra{anja in pobude po poslanskih skupinah

O poslanskih pobudah in vpra{anjih smo nekaj splo{nih podatkov nanizali è v tretjem poglavju, ki se nana{a na delo

dràvnega zbora. V tem okviru pa podrobneje prikazujemo aktivnost poslanskih skupin na tem podro~ju. Iz tabele {tevil-

ka 5.11 izhaja, da je najve~ vpra{anj in pobud v tem mandatu postavila poslanska skupina SNS - 658 (v prej{njem mandatu

PS SDS - 499).

Tabela {t. 5.11: [tevilo poslanskih vpra{anj in pobud po poslanskih skupinah poposameznih letih

POSLANSKA

SKUPINAPOSLANSKA VPRA[ANJA IN POBUDE

Leto 2000 - 2001 2002 2003 2004 SKUPAJ

P N P N P N P N P N

LDS 29 2 29 3 43 1 15 - 116 6

SDS 158 9 83 8 185 - 122 11 548 28

ZLSD 65 5 33 4 40 - 20 1 158 10

SLS 48 3 38 2 35 - 32 1 153 6

NSi 108 7 65 3 104 - 69 2 346 12

DeSUS 9 - 7 - 12 - 8 - 36 -

SNS 143 21 130 10 191 4 194 41 658 76

SMS 30 1 52 1 119 2 124 9 325 13

NS 30 2 14 1 21 1 9 - 74 4

SP - - 3 - - - 42 2 45 2

SKUPAJ 620 50 454 32 750 8 635 67 2459 157

Vir: Podatkovne zbirke Dràvnega zbora Republike Slovenije, datum zajema podatkov 13.10.2004.

Legenda:

P - postavljena vpra{anja in pobude

N - neodgovorjena vpra{anja in pobude

V grafu {t 5.3 prikazujemo strukturo postavljenih poslanskih pobud in vpra{anj, v grafu {tevilka 5.4 pa odstotek neodgo-

vorjenih poslanskih vpra{anj in pobud po poslanskih skupinah.

86




Graf 5.3: Struktura postavljenih poslanskih pobud in vpra{anj po poslanskih skupinah

Graf 5.4: Odstotek neodgovorjenih poslanskih pobud in vpra{anj po poslanskihskupinah

87


5.3 Poslanske skupine in delovna telesa

Tabela {t. 5.12: Zastopanost poslanskih skupin v delovnih telesih in drugih oblikahdelovanja Dr`avnega zbora Republike Slovenije ({tevilo ~lanov, vodenje)

NAZIV DELOVNEGA

TELESAPOSLANSKA SKUPINA

LDS SDS ZLSD SLS NSi DeSUS SNS SMS NS SP

Komisije po 35. ~lenu:

Mandatno-volilna komisija

Za~etek delovanja 8 P 4 PP 3 2 2 1 1 PP 1 1 -

Konec mandata oz. delovanja 8 P 5 PP 3 2 2 1 1 PP - 1 -

Mandatno-imunitetna komi-

sija*

Za~etek delovanja 1 1 1 1 1 1 P 1 1 - -

Konec mandata oz. delovanja 1 1 1 1 1 1 1 P 1 - -

Komisija za volitve, ime-

novanja in administrativne

zadeve*

Za~etek delovanja 9 P 3 PP 3 2 2 1 1 1 1 -

Konec mandata oz. delovanja 8 P 3 PP 3 2 2 1 1 1 1 -


Za~etek delovanja 4 PP 1 2 P 1 1 1 1 1 1 -

Konec mandata oz. delovanja 4 PP 1 2 P 1 1 1 1 - 1 -

Komisija za narodni skupno-

sti

Za~etek delovanja 1 1 1 1 1 - - -2 P

PP-

Konec mandata oz. delovanja 2 1 1 1 1 - - -2 P

PP-

Komisija za nadzor pro-

ra~una in drugih javnih fi-

nanc

Za~etek delovanja** 1 2 1 1 1 P 1 1 1 PP - -

Konec mandata oz. delovanja 1 2 1 1 1 P 1 1 - - 1

88


NAZIV DELOVNEGA



Komisija za nadzor nad de-

lom varnostnih in

obve{~evalnih slu`b

Za~etek delovanja** 1 2 P 1 1 1 1 1 PP 1 - -

Konec mandata oz. delovanja 1 2 P 1 1 1 1 1 PP - - 1

Druge komisije:



funkcije s pridobitno dejav-

nostjo***

Za~etek delovanja 1 - - 1 1 - 1 1 P - -

Konec mandata oz. delovanja 1 - - 1 1 - 1 - - -

Komisija za peticije

Za~etek delovanja 1 1 1 1 1 1 1 - - -

Konec mandata oz. delovanja 1 1 1 1 1 P 1 - - - -

Komisija za odnose s Sloven-

ci v zamejstvu in po svetu

Za~etek delovanja 2 PP 1 P 1 1 1 1 1 1 1 -

Konec mandata oz. delovanja 2 PP 1 P 1 1 1 1 1 - 1 1

Komisija za evropske zade-

ve*

Za~etek delovanja 2 1 1 1 1 P 1 1 PP 1 1 -

Konec mandata oz. delovanja 2 1 1 1 1 P 1 1 PP - 1 -

Ustavna komisija

Za~etek delovanja 9 4 PP 3 P 2 2 1 1 1 1 -

Konec mandata oz. delovanja 9 4 PP 3 P 2 2 1 1 - 1 -

Odbori:


unije

Za~etek delovanja 9 P 4 PP 3 2 2 PP 1 1 1 1 -

Konec mandata oz. delovanja 9 P 4 PP 3 2 2 PP 1 1 - 1 -

89


NAZIV DELOVNEGA



Odbor za zunanjo politiko

Za~etek delovanja 10 P 3 2 2 PP 2 1 1 PP 1 2 -

Konec mandata oz. delovanja 10 P 3 2 2 PP 2 1 1 PP - 2 -


Za~etek delovanja 9 P 3 PP 2 PP 2 PP 1 1 1 1 1 -

Konec mandata oz. delovanja 9 P 4 PP 2 PP 2 PP 1 1 1 - 1 -

Odbor za finance in mone-

tarno politiko

Za~etek delovanja 8 P 2 2 2 PP 1 1 1 1 1 -

Konec mandata oz. delovanja 8 P 2 2 2 PP 1 1 1 - - 1

Odbor za gospodarstvo

Za~etek delovanja 7 PP 3 2 P 1 1 1 PP 1 1 - -

Konec mandata oz. delovanja 7 PP 4 2 P 2 1 1 PP 1 - - -



invalide

Za~etek delovanja 7 PP 3 2 PP 2 P 2 1 1 2 - -

Konec mandata oz. delovanja 6 PP 3 2 PP 2 P 2 1 1 - - 2 PP


okolje

Za~etek delovanja 11 P 3 3 PP 3 2 1 1 1 1 -

Konec mandata oz. delovanja 11 P 4 3 PP 4 2 1 1 - 1 -

Odbor za kmetijstvo, goz-

darstvo in prehrano

Za~etek delovanja 5 PP 3 1 3 P 1 1 1 1 1 -

Konec mandata oz. delovanja 6 PP 3 1 4 P 1 1 1 - 1 1

Odbor za obrambo

Za~etek delovanja** 5 PP 3 P 1 1 1 1 1 1 - -

Konec mandata oz. delovanja 5 PP 3 P 1 1 1 1 1 - - 1

90


NAZIV DELOVNEGA




mladino, znanost in {port

Za~etek delovanja 9 P 4 3 2 2 1 PP 1 1 PP 1 -

Konec mandata oz. delovanja 10 P 4 3 2 2 1 PP 1 - 1 1

DRUGE OBLIKE DELOVANJA

DRÀVNEGA ZBORA:

Slovenski del Pridruìtvene-

ga parlamentarnega odbo-

ra****

Za~etek delovanja4+4

P2+1 2+1

1+1

PP1+2 1+0 1+1 0+1 0+1 -

Konec mandata oz. delovanja4+4

P2+1 2+1

1+1

PP1+2 1+0 1+1 0+1 0+1 -



skup{~ino Sveta Evrope*****

Za~etek delovanja 1 P - - 1 1 - - - - -

Konec mandata oz. delovanja 1 P - - 1 1 - - - - -


skup{~ino Organizacije za

varnost in sodelovanje v

Evropi

Za~etek delovanja 1 - 1 - - - - - 1 -

Konec mandata oz. delovanja 1 - 1 - - - - - 1 -

Delegacija s statusom pri-

druène partnerke v

Skup{~ino Zahodnoevropske

unije

Za~etek delovanja 1 - 1 - - - 1 1 - -

Konec mandata oz. delovanja 1 - 1 - - - 1 1 - -


konferenco Srednjeevropske

pobude

Za~etek delovanja 1 1 P - - - 1 - - - -

91


NAZIV DELOVNEGA



Konec mandata oz. delovanja 1 1 P - - - 1 - - - -


skup{~ino Nata

Za~etek delovanja 1 1 P - 1 - - - - - -

Konec mandata oz. delovanja 1 1 P - 1 - - - - - -

^lana in namestnika v Kon-

venciji o prihodnosti Evro-

pe*****

Za~etek delovanja 1 - - - 1 - - - - -

Konec mandata oz. delovanja 1 - - - 1 - - - - -

Delegacija opazovalcev v

Evropskem parlamentu

Za~etek delovanja 3 1 1 1 1 - - - - -

Konec mandata oz. delovanja 3 1 1 1 1 - - - - -

Vir: Podatkovne zbirke slu`be Mandatno-volilne komisije

Legenda:

P - predsednik (v mednarodnih delegacijah vodja)

PP - podpredsednik

* Ta delovna telesa ne delujejo ve~.

** V obeh nadzornih komisijah in v Odboru za obrambo so bili predsedniki iz opozicije imenovani kasneje kot drugi ~lani.

*** V komisiji sta tudi dva predstavnika dràvnega sveta.

**** Upo{tevani so tudi nadomestni ~lani; ta oblika delovanja dràvnega zbora ne obstaja ve~.

***** Upo{tevani niso namestniki ~lanov.

Opombe:

Upo{tevana so mesta, ki pripadajo posamezni poslanski skupini, ne glede na dejansko zasedenost.

Konvencija o prihodnosti Evrope je prenehala delati v juliju 2003.

Sedem~lanska delegacija opazovalcev v Evropskem parlamentu je bila dolo~ena 28. marca 2003 na 58. seji kolegija pred-

sednika dràvnega zbora, na predlog Komisije DZ za evropske zadeve, v skladu z 275. ~lenom poslovnika dràvnega

zbora. S pristopom Republike Slovenije k Evropski uniji 1.5.2004 je na{im poslancem prenehal status opazovalcev.

92

93

6 KOLEGIJ PREDSEDNIKA DZ

93

94 6 KOLEGIJ PREDSEDNIKA DZ

Kolegij predsednika dràvnega zbora je bil do uveljavitve

novega poslovnika v juliju leta 2002 zgolj posvetovalno

telo predsednika dràvnega zbora. V tej vlogi je pomagal

predsedniku pri organiziranju dela dràvnega zbora, pri

usklajevanju dela delovnih teles, pri pripravah na seje

dràvnega zbora ter pri drugih zadevah iz pristojnosti

predsednika dràvnega zbora.

Z novim poslovnikom so se v dolo~eni meri spremenile

tudi pristojnosti in naloge kolegija, ki je poleg posvetoval-

ne vloge v primerih, ki jih dolo~a novi poslovnik dràvne-

ga zbora (21. ~len), pristojen tudi za odlo~anje. Seje kole-

gija so javne. Kolegij sestavljajo predsednik in podpred-

sedniki dràvnega zbora, vodje poslanskih skupin in po-

slanca narodnih skupnosti. Pri delu kolegija sodeluje ge-

neralni sekretar dràvnega zbora, vodja zakonodajno -

pravne slu`be dràvnega zbora, lahko pa tudi predsedni-

ki delovnih teles, predstavniki vlade, strokovni delavci

dràvnega zbora in drugi udeleènci.

Kolegij v skladu z novim poslovnikom odlo~a (21. ~len):

- o predlogu za sprejetje predloga zakona po nujnem

postopku, razen kadar predsednik vlade veè vpra-

{anje zaupnice na sprejetje zakona,

- o predlogu za obravnavo predloga zakona v skraj-

{anem postopku,

- o predlogu, da se opravi predhodna obravnava

zakona,

- o ~asu trajanja seje dràvnega zbora in ~asu obravna-

vanja posameznih to~k dnevnega reda ter o dolo~itvi

~asa trajanja razprav poslancev oz. poslanskih skupin

in drugih udeleèncev seje,

- o {tevilu mest v delovnem telesu, ki pripada posamez-

ni poslanski skupini, ter o tem, kateri poslanski skupi-

ni pripada mesto predsednika ali podpredsednika po-

sameznega delovnega telesa,

- o sestavi delegacij dràvnega zbora v mednarodnih

parlamentarnih institucijah ter v mednarodnih organi-

zacijah in mednarodnih telesih,

- o roku, v katerem lahko dràvni svet poda mnenje o

zadevah z izredne seje dràvnega zbora, o zadevah, ki

so uvr{~ene na raz{irjeni dnevni red seje dràvnega

zbora in o predlogu zakona, ki se predlaga po nujnem

postopku,

- o drugih zadevah, za katere tako dolo~a poslovnik.

Predsednik dràvnega zbora skli~e sejo kolegija, da se

posvetuje o sklicih sej in o predlogih dnevnega reda sej

dràvnega zbora, o drugih zadevah, ki so povezane z de-

lom dràvnega zbora in njegovih delovnih teles, o izpol-

njevanju pogojev za oblikovanje novih poslanskih sku-

pin, o pogojih za delo poslanskih skupin ter o drugih za-

devah, za katere to dolo~a poslovnik (22. ~len). Primerja-

va s prej{njim mandatom kaè na vidno razliko glede {te-

vila rednih sej kolegija. Teh je bilo v mandatnem obdobju

1996 - 2000 skupno 96, v mandatnem obdobju 2000 - 2004

pa kar 125.

Tabela {t. 6.1: Delo kolegija predsednika dràvnega zbora v mandatnem obdobju2000 - 2004

Aktivnosti kolegija Leto 2000/2001 Leto 2002 Leto 2003 Leto 2004 Skupaj

Redne seje 26 25 33 41 125

Vir: Podatkovne zbirke Dràvnega zbora Republike Slovenije

Poleg sej kolegija je predsednik, da bi pridobil informacije in zaradi posvetovanj, uporabil tudi druge oblike dela, kot so

sestanki, posveti, delovni razgovori s podpredsedniki in vodji poslanskih skupin, ki pa niso bile odprte za javnost.

94

95

7 MEDNARODNA DEJAVNOST

95

96 7 MEDNARODNA DEJAVNOST

Poslovnik dràvnega zbora v 274. ~lenu dolo~a, da

dràvni zbor sodeluje s predstavni{kimi telesi drugih

dràv, z mednarodnimi parlamentarnimi institucijami ter

z mednarodnimi organizacijami in mednarodnimi telesi.

V zadevah skupnega interesa dràvni zbor zlasti usklajuje

stali{~a, organizira skupne aktivnosti, organizira skupne

sestanke predstavnikov, izmenjuje delegacije, organizira

{tudijske obiske strokovnjakov ter izmenjuje dokumenta-

cijsko in informativno gradivo. Dràvni zbor oblikuje tudi

skupna delovna telesa s predstavni{kimi telesi drugih

dràv, mednarodnimi institucijami in organizacijami.

V tem mandatnem obdobju je bilo sodelovanje dràvnega

zbora na bilateralnem podro~ju zelo intenzivno na raz-

li~nih ravneh, poleg tega pa je bilo nadpovpre~no visoko

tudi {tevilo skupin prijateljstva s posameznimi dràvami

(43 skupin prijateljstva), ki so v minulih {tirih letih bolj ali

manj intenzivno delovale. Veliko je bilo aktivnosti na po-

dro~ju multilateralnega sodelovanja, saj je zaradi sedaj è

dolgoletnega ~lanstva Republike Slovenije in Dràvnega

zbora Republike Slovenije v razli~nih mednarodnih orga-

nizacijah delo njegovih delegacij postalo {e bolj razvejano

in poglobljeno.

Dràvni zbor je bil tudi gostitelj razli~nih mednarodnih

sre~anj in konferenc.

7.1 Dejavnost na podro~ju mul-tilateralnih odnosov

7.1.1 Parlamentarna skup{~ina SvetaEvrope

Delegacija

Vodja in ~lan: Roman Jaki~

^lana: Janez Podobnik, dr. Joè Bernik

Nadomestni ~lani: Jelko Kacin, dr. Mihael Brejc3, Aurelio

Juri

Parlamentarna skup{~ina Sveta Evrope (PS SE) je parla-

mentarno telo Sveta Evrope, ki je bilo ustanovljeno leta

1949 kot prva evropska skup{~ina v zgodovini te celine in

je hkrati tudi naj{ir{a tovrstna organizacija. Je predvsem

posvetovalno telo, kljub temu pa ima pomembno vlogo

pri vodenju razli~nih dejavnosti Sveta Evrope in dolo~a

njihov vpliv na dràve ~lanice.

V PS SE deluje pet politi~nih skupin, v katere je vklju~ena

ve~ina poslancev, in sicer: Socialisti~na skupina, Skupina

evropske ljudske stranke, Evropska demokratska skupi-

na, Liberalna, demokratska in reformisti~na skupina ter

Skupina zdruène evropske levice.

Posamezni ~lani delegacije dràvnega zbora so bili v pre-

teklem mandatnem obdobju vklju~eni v naslednje poli-

ti~ne skupine: Socialisti~na skupina (Aurelio Juri), Skupi-

na evropske ljudske stranke (Janez Podobnik, dr. Joèf

Bernik, dr. Mihael Brejc4) ter Liberalna, demokratska in

reformisti~na skupina (Roman Jaki~, Jelko Kacin). Poleg

~lanstva v politi~nih skupinah so bili ~lani delegacije

dràvnega zbora v okviru svojega delovanja v PS SE tudi

~lani posameznih odborov. Tako je bil v preteklem man-

datu poslanec Roman Jaki~ ~lan Politi~nega odbora (na-

domestni ~lan dr. Joèf Bernik) in ~lan Odbora za kulturo,

znanost in izobraèvanje (nadomestni ~lan dr. Mihael

Brejc); ~lan Odbora za pravne zadeve in ~lovekove pravi-

ce je bil dr. Mihael Brejc (nadomestni ~lan Jelko Kacin);

Jelko Kacin je sodeloval kot ~lan Odbora za ekonomske

zadeve in razvoj (nadomestni ~lan dr. Joèf Bernik); v Od-

boru za socialne in zdravstvene zadeve ter druìno je

Dràvni zbor zastopal Janez Podobnik (nadomestni ~lan

dr. Mihael Brejc), ki je bil hkrati ~lan Odbora za okolje in

kmetijstvo (nadomestni ~lan Aurelio Juri); kot ~lan Odbo-

ra za poslovnik in imuniteto pa je v preteklem mandatu

sodeloval dr. Joèf Bernik (nadomestni ~lan Janez Podob-

nik). Posamezni ~lani delegacije Dràvnega zbora Repub-

like Slovenije so redno sodelovali na zasedanjih PS SE,

udeleèvali so se sestankov posameznih odborov, opazo-

vanj volitev in drugih dogodkov v okviru PS SE.

Na zimskem zasedanju januarja 2002 je bil za predsednika

enega najpomembnej{ih in {tevil~nej{ih odborov PS SE, t.

j. Politi~nega odbora, izvoljen vodja slovenske delegacije

Roman Jaki~. Mandat funkcionarjev v PS SE traja eno leto

z mo`nostjo dveh ponovnih izvolitev, tako je bil letos ja-

nuarja Roman Jaki~ ponovno izvoljen na omenjeno funk-

cijo. V okviru omenjenega predsedovanja je 8. marca

3 dr. Mihael Brejc je odstopil z mesta nadomestnega ~lana delegacije Parlamentarne skup{~ine Sveta Evrope; 26. aprila 2004 ga je nadomestila poslanka

Sonja Areh Lavri~, ki je prevzela njegovo mesto v vseh odborih kot ~lanica oziroma kot nadomestna ~lanica.

4 Sonja Areh Lavri~, ki je nadomestila nadomestnega ~lana dr. Mihaela Brejca, ni bila ~lanica nobene politi~ne skupine PS SE.

96


2004 v Ljubljani potekalo zasedanje Politi~nega odbora PS

SE.

Tabela {t. 7.1: Aktivnosti delegacije vParlamentarni skup{~iniSveta Evrope

AKTIVNOSTI

DELEGACIJE

2000

20012002 2003 2004

Sku-

paj

Redna letna

zasedanja5 4 4 3 16

Sestanki

odborov26 18 15 7 66

Drugo - - 5 2 7

Vir: Oddelek za mednarodno dejavnost, protokol in pre-

vajanje.

7.1.2 Parlamentarna konferencaSrednjeevropske pobude

Delegacija

Vodja in ~lan: Joè Tanko

^lana: Leopold Kremàr, Valentin Pohorec

Parlamentarna konferenca Srednjeevropske pobude je

parlamentarna dimenzija Srednjeevropske pobude - naj-

starej{a in hkrati naj{tevil~nej{a regionalna organizacija,

ki je nastala v srednji in vzhodni Evropi po razpadu blo-

kovske delitve celine. Ustanovljena je bila leta 1989, kot

Kvadragonala, 1990 se je preoblikovala v Pentagonalo,

1991 v Heksagonalo, novembra 1991 pa je za~ela uporab-

ljati naziv Srednjeevropska pobuda (SEP). Srednjeevrop-

sko pobudo danes sestavljajo naslednje dràve: Avstrija,

Albanija, Bolgarija, Belorusija, Bosna in Hercegovina,

ê{ka, Hrva{ka, Madàrska, Makedonija, Moldavija, Itali-

ja, Poljska, Romunija, Slova{ka, Slovenija, Ukrajina ter Sr-

bija in ^rna gora.

^lani SEP sodelujejo pri delu ad hoc odborov. Znotraj

skup{~ine je oblikovan tudi Stalni odbor, ki je sestavljen iz

vodij delegacij Trojke5 ter predsednikov ad hoc odborov.

^lani slovenske delegacije so bili v preteklem mandatnem

obdobju zastopani v naslednjih ad hoc odborih PK SEP: v

Odboru za boj proti organiziranem kriminalu in civilno

za{~ito (Leopold Kremàr), Odboru za proizvodne dejav-

nosti, kmetijstvo, mala in srednja podjetja (Valentin Poho-

rec) ter Odboru za transport (Joè Tanko).

V okviru svojega predsedovanja Parlamentarni dimenziji

SEP je Dràvni zbor RS organiziral sestanek Parlamentar-

nega odbora SEP, ki je potekal od 18. do 20. marca 2004 v

Ljubljani, ter jesensko zasedanje PS SEP, ki je potekalo od

16. do 18. septembra 2004, prav tako v Ljubljani.

Tabela {t. 7.2: Aktivnosti delegacije vParlamentarni konferenciSrednjeevropske pobude

AKTIVNOSTI

DELEGACIJE

2000

20012002 2003 2004

Sku-

paj

Parlamentarni

odbor1 1 1 1 4

Parlamentarna

skup{~ina1 - 1 1 3

Drugo - 2 4 6 12


vajanje.

7.1.3 Parlamentarna skup{~ina Orga-nizacije za varnost in sodelova-nje v Evropi (OVSE)

Delegacija

Vodja in ~lan: Roberto Battelli

^lana: Ciril Pucko, Franc (Feri) Horvat

Parlamentarna skup{~ina Organizacije za varnost in sode-

lovanje v Evropi (PS OVSE) je bila ustanovljena leta 1991,

potem ko je bila pobuda za njeno ustanovitev podana è v

Pari{ki listini za novo Evropo leta 1990.

5 Trojko sestavljajo predsedujo~a dràva, dràva, ki je PS SEP predsedovala v predhodnem letu, ter dràva, ki bo predsedovanje prevzela v prihodnjem

letu. V letu 2004 sestavljajo Trojko Slovenija, Poljska in Slova{ka. Kadar se govori o raz{irjeni Trojki, je poleg omenjenih dràv mi{ljena tudi Italija.

97


PS OVSE sku{a s svojim delovanjem pospe{iti medparla-

mentarni dialog med dràvami ~lanicami OVSE in hkrati

oceniti uresni~evanje ciljev OVSE.

^lani delegacije Dràvnega zbora RS v parlamentarni

skup{~ini OVSE so sodelovali pri delu vseh treh splo{nih

odborov skup{~ine. Tako je Roberto Battelli sodeloval v

Odboru za demokracijo, ~lovekove pravice in humanitar-

na vpra{anja, Feri Horvat v Odboru za ekonomske zade-

ve, znanost, tehnologijo in okolje ter Ciril Pucko v Odbo-

ru za politi~ne zadeve in varnost.

Na predlog predsednika PS OVSE Bruca Georga je vodja

stalne delegacije dràvnega zbora v PS OVSE Roberto Bat-

telli postal tudi ~lan odbora, ustanovljenega na letnem za-

sedanju v Parizu julija 2001, z nazivom »Ad hoc odbor za

transparentnost in odgovornost«. ^lani delegacije dràv-

nega zbora v PS OVSE so se redno udeleèvali zasedanj

Parlamentarne skup{~ine in Stalnega odbora, prav tako

pa so se redno udeleèvali drugih sre~anj, konferenc in

seminarjev v okviru PS OVSE. Redno so sodelovali tudi v

programu opazovanja volitev.

Tabela {t. 7.3: Aktivnosti delegacije vParlamentarni skup{~iniOVSE

AKTIVNOSTI

DELEGACIJE

2000

20012002 2003 2004

Sku-

paj

Stalni odbor 1 2 - 1 4

Opazovanje

volitev4 - 1 - 5

Redno letno

zasedanje1 2 2 2 7

Drugo 1 10 15 3 29


vajanje.

7.1.4 Parlamentarna skup{~ina Nata

Delegacija

Vodja in ~lan: mag. Andrej Vizjak

^lana: Dorijan Mar{i~, Franc Kangler

Parlamentarna skup{~ina Nata je medparlamentarna or-

ganizacija, ki ni del strukture Nata. Ustanovljena je bila

leta 1955 pod imenom Severnoatlantska skup{~ina, no-

vembra 1998 pa se je preimenovala v Parlamentarno

skup{~ino Nata (PS Nata). Vklju~uje 26 dràv polnoprav-

nih ~lanic in 13 dràv s statusom pridruène delegacije.

Slovenija se je kot opazovalka prvi~ udeleìla 40. zaseda-

nja Severnoatlantske skup{~ine, ki je potekalo od 15. do

18. novembra 1994 v Washingtonu. Na zasedanju ji je bil

podeljen status pridruène delegacije. Slovenija je 29.

marca 2004 postala polnopravna ~lanica PS Nata.

^lani slovenske delegacije so v tem mandatnem obdobju

aktivno sodelovali pri delu na plenumu in pri delu petih

odborov ter njihovih pododborov.

Slovenija je v tem mandatnem obdobju gostila {tevilne

predstavnike PS Nata, tako so v letu 2001 Slovenijo obiskali

~lani Pododbora za srednjo in vzhodno Evropo PS Nata ter

predsednik PS Nata Rafael Estella. V letu 2002 je sledil

obisk Pododbora za razvoj varnostnih in obrambnih kapa-

citet, na letnem obisku (Annual tour) pa so bili tudi ~lani

delegacije PS Nata pod vodstvom podpredsednika Maria

Polomba. Konec leta 2003 je Slovenijo obiskal predsednik

PS Nata Douglas Bereuter. V letu 2004 je poslance dràvne-

ga zbora nagovoril generalni sekretar zveze Nato Jaap de

Hoop Scheffer, za~ele pa so se tudi intenzivne priprave na

spomladansko zasedanje Parlamentarne skup{~ine Nata,

ki bo potekalo od 27. do 31. maja 2005 v Ljubljani.

Tabela {t.7.4: Aktivnosti delegacije vParlamentarni skup{~ini Nata

AKTIVNOSTI

DELEGACIJE

2000

20012002 2003 2004

Sku-

paj

Zasedanja 2 2 2 1 7

Aktivnosti od-

borov in

pododborov

6 6 4 2 18

Drugo - - 11 2 13


vajanje.

98


7.1.5 Skup{~ina Zahodnoevropskeunije

Delegacija

Vodja in ~lan: Tone Partlji~

^lani: mag. Majda Potrata, Zmago Jelin~i~ Plemeniti, Bo-

gomir Vnu~ec

Skup{~ina Zahodnoevropske unije (ZEU) je eden izmed

organov ZEU. V Skup{~ino ZEU je vklju~enih 115 poslan-

cev, ki so predstavniki svojih nacionalnih parlamentov in

hkrati tudi ~lani Parlamentarne skup{~ine Sveta Evrope.

^lani Skup{~ine ZEU so predstavniki Belgije, Francije,

Gr~ije, Italije, Luksemburga, Nem~ije, Nizozemske, Portu-

galske, [panije in Velike Britanije. Slovenija je pridobila sta-

tus pridruène partnerke v Skup{~ini ZEU 25. junija 1996.

Skup{~ina ZEU ima {est stalnih odborov, oblikuje pa lah-

ko tudi posebne preiskovalne odbore.

^lani delegacije dràvnega zbora v PS ZEU so se v prete-

klem mandatu aktivno vklju~evali v razprave. Na zaseda-

njih namenijo ~lani PS ZEU najve~ pozornosti aktualnim

politi~nim temam, razmeram in politi~ni situaciji na Balka-

nu in Bli`njem vzhodu, boju proti mednarodnemu teroriz-

mu, vlogi EU pri re{evanju ira{ke krize in {tevilnim drugim

pomembnim temam. Pomembno mesto v razpravah zavz-

ma tudi razprava o evropski varnostni in obrambni politiki,

oblikovanju evropskih obrambnih sil in druga vpra{anja, ki

se nana{ajo na podro~je varnosti in varnostne politike EU.

Tabela {t. 7.5: Aktivnosti delegacije vSkup{~ini Zahodnoevropskeunije

AKTIVNOSTI

DELEGACIJE

2000

20012002 2003 2004

Sku-

paj

Zasedanja

skup{~ine3 2 2 1 7

Sestanki

odborov23 13 11 4 51

Drugo - - 3 3 6


vajanje.

7.1.6 Interparlamentarna unija

Predsednik nacionalne skupine v Interparlamentarni uniji

(IPU) je bil v mandatu 2000 - 2004 predsednik Odbora za

zunanjo politiko Jelko Kacin (do junija6). V nacionalno

skupino se lahko vklju~ujejo vsi poslanci dràvnega zbo-

ra. V mandatu 2000 - 2004 je bilo v IPU vklju~enih 29 po-

slancev.

IPU je bila ustanovljena leta 1889 in sodi med najstarej{e

mednarodne organizacije, ki v svoje vrste zdruùje parla-

mente suverenih dràv. Sede` organizacije je v @enevi.

[teje 144 ~lanic, pet mednarodnih parlamentarnih

skup{~in pa ima status pridruènega ~lana, to so: Parla-

mentarna skup{~ina Sveta Evrope, Evropski parlament,

Andski parlament, Centralnoameri{ki parlament in Latin-

skoameri{ki parlament.

Na 89. konferenci Interparlamentarne unije, ki je potekala

od 12. do 17. aprila 1993 v New Delhiju, je bila Slovenija

sprejeta v Interparlamentarno unijo kot polnopravna ~la-

nica.

Namen IPU je krepitev sodelovanja in izmenjava izku{enj

med parlamenti in parlamentarci vseh dràv na svetu,

obravnava mednarodno pomembnih vpra{anj in

izraànje svojega mnenja o njih, da bi sproìli akcijo parla-

mentov ter njenih ~lanov za re{evanje teh vpra{anj.

IPU podpira cilje in prizadevanja Organizacije zdruènih

narodov (OZN) in z njo tesno sodeluje. V letu 2003 je IPU

prejela tudi status opazovalke v OZN. Sodeluje tudi z re-

gionalnimi medparlamentarnimi organizacijami ter z

vladnimi in nevladnimi mednarodnimi organizacijami.

V okviru IPU deluje tudi Konferenca o varnosti in sodelo-

vanju v Sredozemlju (KVSM), ki jo sestavlja 24 ~lanic IPU

dràv Sredozemlja, med njimi je tudi Slovenija. V letu 2005

pa se bo KVSM preoblikovala v samostojno organizacijo

in ne bo ve~ delovala v okviru IPU-ja.

6 Roman Jaki~ je junija 2004 z izvolitvijo za poslanca v Evropski parlament prevzel funkcijo predsednika Odbora za zunanjo politiko in predsednika na-

cionalne skupine v IPU.

99


Tabela {t. 7.6: Aktivnosti delegacije vInterparlamentarni uniji

AKTIVNOSTI

DELEGACIJE

2000

20012002 2003 2004

Sku-

paj

Konference 2 1 2 2 7

Drugo 1 3 1 1 6


vajanje.

7.1.7 Jadransko - jonska pobuda

Na pobudo Italije je bila Jadransko-jonska pobuda for-

malno ustanovljena 20. maja 2000 v Anconi. ^lanice po-

bude so naslednje dràve: Albanija, Bosna in Hercegovi-

na, Gr~ija, Hrva{ka, Italija, Slovenija ter Srbija in ^rna

gora. Ob ustanovitvi je pobudo podprla tudi Evropska ko-

misija, katere predstavnik je ~lan Sveta Jadransko-jonske

pobude. Sodelovanje dràv ~lanic poteka na {estih temat-

skih podro~jih: boj proti organiziranemu kriminalu, vars-

tvo okolja in trajnostni razvoj, gospodarstvo, turizem ter

mala in srednja podjetja, promet in pomorsko sodelova-

nje, kultura ter izobraèvanje.

Slovenija je v letu 2003/2004 prevzela predsedovanje

Jadransko-jonski pobudi. Program slovenskega predse-

dovanja Jadransko-jonski pobudi je vklju~eval pospe{eno

izvajanje mednarodnih pogodb za za{~ito Jadrana, celost-

no upravljanje z obalo ter problem balastnih voda. Dodat-

na pozornost pa je bila namenjena nezakonitim migra-

cijam, tatvinam vozil in trgovanju s prepovedanimi droga-

mi.

V okviru slovenskega predsedovanja je 10. maja 2004 na

povabilo predsednika dràvnega zbora Boruta Pahorja v

Portoroù potekalo sre~anje predsednikov in vodij dele-

gacij parlamentov dràv ~lanic Jadransko-jonske pobude.

Temi sre~anja v Portoroù sta bili: vloga parlamentov

dràv ~lanic Jadransko-jonske pobude pri stabilizaciji in

razvoju zahodnega Balkana ter vpliv nacionalnih zakono-

daj pri soo~anju s problemi nezakonitih migracij.

7.1.8 Parlamentarna dimenzija Kva-drilaterale

Parlamentarna dimenzija kvadrilateralnega delovanja po-

teka na ravni predsednikov parlamentov dràv ~lanic Slo-

venije, Madàrske, Italije in Hrva{ke.

V obdobju 2003/2004 je pobudi predsedovala Slovenija.

Predsedovanje je sklenila s sestankom {tirih premierov -

Ropa, Berlusconija, Medgyessyja in Sanaderja - 30. januar-

ja 2004 na Brdu pri Kranju. Program slovenskega predse-

dovanja je vklju~eval razli~ne aktivnosti na podro~ju

obrambnega sodelovanja, notranjih zadev, prometa, kul-

ture, dela in zaposlovanja, informacijske dru`be, varova-

nja okolja ter regionalnega razvoja. Med najve~je dose`ke

slovenskega predsedovanja se uvr{~a tesno obrambno-

voja{ko sodelovanje, ki poteka med tremi ustanovnimi

~lanicami Kvadrilaterale, t.j. med Slovenijo, Italijo in

Madàrsko, v okviru katerega so dràve ~lanice napotile

svoje ~astnike na Kosovo.

Tabela {t. 7.7: Aktivnosti na podro~juKvadrilaterale

AKTIVNOSTI 2001 2002 2003 2004Sku-

paj

Kvadrilateral-

na sre~anja1 - 1 - 2


vajanje.

7.1.9 Druga multilateralna sre~anja

Poslanci dràvnega zbora so sodelovali tudi na drugih

multilateralnih sre~anjih (konferencah, seminarjih, ipd.) v

tujini.

100


Tabela {t. 7.8: Aktivnosti na podro~judrugih multilateralnihsre~anj

AKTIVNOSTI2000

20012002 2003 2004

Sku-

paj

Druga multila-

teralna

sre~anja

29 44 29 21 123


vajanje.

7.1.10 Evropska unija

Na podro~ju odnosov z Evropsko unijo so poslanci dràv-

nega zbora aktivno sodelovali z Evropskim parlamentom

in pri delu Konvencije o prihodnosti Evropske unije, ude-

leèvali pa so se tudi drugih sestankov in seminarjev

(COSAC, obiski, razgovori).

Konvencija je posebno telo s 105 ~lani, ki so ga predsed-

niki vlad in dràv ~lanic EU ustanovili z Laekensko dekla-

racijo decembra 2001. Njen osnovni cilj je bil, da se pri-

pravijo predlogi za institucionalno prenovo Evropske

unije.

Konvencija je delovala v obliki plenarnih zasedanj. Usta-

novitveno zasedanje je bilo 28. februarja 2002.

Vzporedno s plenarnimi zasedanji je predsedstvo ustano-

vilo {est delovnih skupin z jasno definiranimi pristojnost-

mi. Gre za delovne skupine, ki so obravnavale na~elo

subsidiarnosti, Listino temeljnih pravic, vlogo nacionalnih

parlamentov, komplementarne pristojnosti, pravno oseb-

nost EU in ekonomsko upravljanje, podro~je notranjih za-

dev in pravosodja, poenostavitve zakonodajnih postop-

kov, zunanjega delovanja EU in obrambe.

Slovenija je v konvenciji aktivno sodelovala. Na plenarnih

zasedanjih nas je zastopal vladni predstavnik dr. Matja`

Nahtigal, kasneje so namesto njega sodelovali dr. Dimitrij

Rupel (namestnik Janez Lenar~i~) ter parlamentarna

predstavnika dr. Slavko Gaber (namestnica Danica

Sim{i~) in Alojz Peterle (namestnik dr. Miha Brejc). Dvaj-

setega decembra 2002 je dr. Gabra zamenjal Jelko Kacin,

njegov namestnik pa je postal Feri Horvat.

Rezultat ve~ kot {estnajstmese~nega delovanja Konvenci-

je o prihodnosti Evropske unije je bil osnutek ustavne po-

godbe, ki ga je njeno predsedstvo 18. julija 2003 v Rimu

predalo italijanskemu predsedstvu EU.

COSAC je Konferenca odborov parlamentov dràv ~lanic

EU, pristojnih za zadeve EU. COSAC omogo~a redno iz-

menjavo mnenj brez poseganja v pristojnosti parlamen-

tarnih organov Evropske unije.

Tabela {t. 7.9: Odnosi z Evropsko unijo

AKTIVNOSTI2000

20012002 2003 2004 SKUPAJ

Evropski parlament 7 7 35 14 63

Dejavnost, povezana s Konvencijo o prihodnosti Evrope (zase-

danja, prezidiji, forumi, delovne skupine za razli~na podro~ja

in obiski)

- 58 45 - 103

Drugo (obiski, razgovori, COSAC, seminarji) - 13 80 41 134

Vir: Odbor za zadeve Evropske unije

101


7.2 Dejavnost na podro~ju bila-terale

V tem mandatnem obdobju so bilateralni stiki dràvnega

zbora potekali z 52 dràvami: Albanijo, Argentino, Avstra-

lijo, Avstrijo, Belgijo, Bolgarijo, Bosno in Hercegovino,

Brazilijo, Ciprom, ê{ko republiko, ^rno goro, Dansko,

Estonijo, Finsko, Francijo, Gr~ijo, Hrva{ko, Indijo, Ira-

nom, Irsko, Islandijo, Italijo, Izraelom, Japonsko, Kanado,

Kitajsko, Republiko Korejo, Kuvajtom, Latvijo, Madàr-

sko, Makedonijo, Malto, Moldavijo, Nizozemsko, Nor-

ve{ko, Poljsko, Portugalsko, Romunijo, Rusko federacijo,

Slova{ko, Svetim sedeèm, [panijo, [vedsko, [vico, Taj-

sko, Tur~ijo, Ukrajino, Urugvajem, Zdruènimi dràvami,

Zdruènim kraljestvom, Zvezno republiko Jugoslavijo

oziroma Srbijo in ^rno goro ter Zvezno republiko

Nem~ijo. [tevilo bilateralnih stikov se je v primerjavi z

mandatnim obdobjem 1996 - 2000 pove~alo predvsem z

dràvami ~lanicami Evropske unije, tako s starimi ~lanica-

mi kot dràvami kandidatkami oziroma novimi dràvami

~lanicami.

Tabela {t. 7.10: Bilateralni obiski v tujini

DR@AVA2000

20012002 2003 2004 SKUPAJ

Argentina - 2 - - 2

Avstralija - - 1 - 1

Avstrija 4 1 7 4 16

Belgija 1 - 2 - 3

Bolgarija - - 1 - 1

Bosna in

Hercegovina- 2 - 1 3

Brazilija - 1 - - 1

ê{ka

republika- 2 2 2 6

^rna gora 1 - - - 1

Danska 1 1 - 1 3

Estonija - - 1 1 2

Finska - - 1 1 2

Francija 1 - 3 - 4

Hrva{ka 1 - 2 1 4

DR@AVA2000

20012002 2003 2004 SKUPAJ

Irska 1 1 - - 2

Islandija - 1 - - 1

Italija 5 2 4 2 13

Izrael - 1 - - 1

Japonska - - - 1 1

Kanada - - - 1 1

Kitajska 1 - 1 - 2

Madàrska 5 4 1 6 16

Makedonija 1 - 1 2 4

Nizozemska - - 2 1 3

Norve{ka - 1 - - 1

Poljska - 1 - - 1

Romunija - - 1 - 1

Ruska

federacija1 1 2 - 4

Slova{ka 1 - 1 2 4

[panija 1 - - - 1

[vedska 1 1 1 1 4

[vica 1 - - - 1

Tur~ija - 1 - - 1

Ukrajina - - 1 - 1

Urugvaj - 1 - - 1

Zdruène

dràve

Amerike

1 2 1 2 6

Zdruèno

kraljestvo1 1 - - 2

Zvezna repub-

lika Jugoslavi-

ja/Srbija in

^rna gora

3 3 3 1 10

Zvezna repub-

lika Nem~ija4 2 8 5 19

SKUPAJ 36 32 47 35 150


vajanje.

102


Tabela {t. 7.11: Bilateralni obiski vRepubliki Sloveniji

DR@AVA2000

20012002 2003 2004 SKUPAJ

Albanija - - - 1 1

Argentina - - 1 - 1

Avstralija - 3 - - 3

Avstrija 1 5 5 1 12

Belgija 3 2 1 - 6

Bolgarija 1 1 - - 2

Bosna in

Hercegovina1 2 3 - 6

Ciper - - 1 1 2

ê{ka

republika2 3 1 - 6

Danska - 5 2 - 7

Estonija - - - 1 1

Finska - 1 1 3 5

Francija 1 3 1 2 7

Gr~ija - 3 - - 3

Hrva{ka 3 3 1 2 9

Indija - 1 - - 1

Iran - 1 - - 1

Irska 1 2 2 - 5

Islandija - - 1 - 1

Italija 1 3 3 3 10

Izrael - 1 2 1 4

Japonska - - - 1 1

Kanada - 1 - 3 4

Kitajska - 3 - 4 7

Koreja - - 1 1 2

Kuvajt - 1 - - 1

Latvija - 1 1 1 3

Madàrska - 2 3 - 5

Makedonija - 1 2 - 3

DR@AVA2000

20012002 2003 2004 SKUPAJ

Malta - - - 1 1

Moldova - 1 - 1 2

Nizozemska 1 1 1 - 3

Norve{ka - 3 - - 3

Poljska - 3 1 - 4

Portugalska - - 1 - 1

Romunija - 1 - 3 4

Ruska

federacija1 1 - 2 4

Slova{ka 1 4 2 2 9

Sveti sede` - 1 - - 1

[panija 1 2 - - 3

[vedska - 2 3 5 10

[vica - - - 1 1

Tajska - - - 1 1

Ukrajina - - 1 - 1

Zdruène

Dràve

Amerike

- 9 1 - 10

Zdruèno

kraljestvo- 4 - 3 7

Zvezna repub-

lika Jugoslavi-

ja/Srbija in

^rna gora

1 3 2 3 9

Zvezna repub-

lika Nem~ija5 7 9 1 22

SKUPAJ 24 90 53 48 215


vajanje.

103


7.3 Protokolarni obiski

V spodnji tabeli je prikazano {tevilo mednarodnih proto-

kolarnih obiskov pri predsedniku in podpredsednikih

dr`avnega zbora ter posameznih delovnih telesih dr`av-

nega zbora.

Tabela {t. 7.12: Protokolarni obiski

OBISKI2000

20012002 2003 2004 SKUPAJ

Protokolarni

obiski186 137 90 35 448

Vir: Oddelek za protokol.

104

105

8 PETICIJE

105

106 8 PETICIJE

V Republiki Sloveniji imajo dràvljani pravico do peticije

na podlagi 45. ~lena ustave.

Dràvni zbor je ustanovil Komisijo za peticije z Odlokom

o ustanovitvi Komisije Dràvnega zbora Republike Slove-

nije za peticije na seji 1. 2. 2001.

[tevilo obravnavanih in zaklju~enih peticij po posamez-

nih letih je razvidno iz tabele 8.1, pri ~emer so za leto 2001

upo{tevane tudi vloge, prejete od 27.10.2000 do

31.12.2000, za leto 2004 pa vloge, ki jih je komisija prejela

do 30.9.2004. [tevilo zaklju~enih vlog/zadev prikazuje

zaklju~ene vloge za posamezno leto do 31.7.2004.

Tabela {t. 8.1: [tevilo peticij

PETICIJE2000

20012002 2003 2004 SKUPAJ

[tevilo vseh

prejetih peticij347 426 340 261 1374

[evilo za-

klju~enih

zadev

290 356 285 149 1080

Vir: Podatkovne zbirke slu`be Komisije za peticije, zajeto

30. 9. 2004.

Podrobnej{i podatki o prejetih in zaklju~enih vlogah od

2.1.2001 do 30.9.2004 so razvidni v tabeli 8.2:

Tabela {t. 8.2: Peticije po strukturi vlog

KATEGORIJA Prejete Zaklju~ene

Delo pravosodnih organov 376 342

@rtve vojnega nasilja 77 76

Stanovanjske zadeve 109 93

Prostorsko-komunalne

zadeve132 72

Delovno-pravne zadeve 44 39

KATEGORIJA Prejete Zaklju~ene

Pokojninsko in invalidsko

zavarovanje79 72

Socialna varnost 85 77

Davki 40 25

Temeljne ~lovekove

pravice56 48

Dràvljanstvo 28 15

Denacionalizacija, razlasti-

tev, privatizacija67 42

Ostalo 242 151

Skupaj 1335 1052

Vir: Podatkovne zbirke slu`be Komisije za peticije dne 30.

9. 2004.

Razlika v celotnem {tevilu prejetih in zaklju~enih vlog

med tabelo 8.1 in tabelo 8.2 je v metodologiji zbiranja po-

datkov. V tabeli {tevilka 8.2 nista upo{tevana zadnja dva

meseca v letu 2000.

Glede na celotno {tevilo vlog v {tiriletnem obdobju se je

najve~ vlog, skoraj tretjina, nana{alo na delo pravosodnih

organov (376 vlog ali 28,2 %). Na prostorsko-komunalne

zadeve se je nana{alo 132 vlog ali 9,9 %, 109 vlog ali 8,2 %

na stanovanjske zadeve, 85 vlog ali 6,4 % na podro~je so-

cialne varnosti, 77 vlog ali 5,8 % na problematiko `rtev

vojnega nasilja, 79 vlog ali 5,9 % na pokojninsko, invalid-

sko in zdravstveno zavarovanje, 67 vlog ali 5,0 % na po-

dro~je denacionalizacije, 56 vlog ali 4,2 % na problemati-

ko s podro~ja temeljnih ~lovekovih pravic in svobo{~in,

44 vlog ali 3,3 % na podro~je delovno-pravne zakonodaje,

40 vlog ali 3,0 % na podro~je davkov in 28 vlog ali 2,1 % na

podro~je dràvljanstva. 242 vlog ali 18,1 % pa se je na-

na{alo na problematiko, ki je ni mogo~e uvrstiti v katero

od na{tetih kategorij.

106

107

9 VOLITVE IN IMENOVANJA

107

108 9 VOLITVE IN IMENOVANJA

Dràvni zbor je na podlagi ustave, zakonov in poslovnika

pristojen za volitve, imenovanja, razre{itve in dajanje so-

glasij k imenovanjem nosilcev javnih funkcij. Dràvni

zbor voli, imenuje in razre{uje predsednika vlade, mini-

stre, predsednika in podpredsednike dràvnega zbora,

generalnega sekretarja dràvnega zbora, sodnike ustav-

nega sodi{~a, sodnike, mednarodne sodnike in predstav-

nike v drugih institucijah Evropske unije, pet ~lanov Sod-

nega sveta, guvernerja, viceguvernerje in ~lane sveta Ban-

ke Slovenije, ~lane Ra~unskega sodi{~a, varuha ~loveko-

vih pravic in njegove namestnike, poobla{~enca za do-

stop do informacij javnega zna~aja, predsednika in ~lane

Dràvne revizijske komisije, predsednika, namestnika

predsednika in ~lane Komisije za prepre~evanje korupci-

je, predsednika Vrhovnega sodi{~a, generalnega dràvne-

ga toìlca in pravobranilca ter druge nosilce javnih funk-

cij, kadar tako dolo~a ustava, zakon ali poslovnik dràv-

nega zbora.

Z novim poslovnikom dràvnega zbora (Ur. l. RS, {t.

35/2002) je ve~ji del pristojnosti v zvezi z volitvami, imeno-

vanji in razre{itvami za nosilce vodilnih funkcij v dràvnem

zboru pre{el na kolegij predsednika dràvnega zbora.

Tako konkretne kadrovske re{itve predlagajo poslanske

skupine, razen ~e gre za predsednika in podpredsednike

dràvnega zbora; te predlagajo skupine desetih poslancev.

Dràvni zbor ustanovi delovna telesa, ~lane delovnih te-

les pa po novem poslovniku ne imenuje ve~. O {tevilu

mest v delovnem telesu, ki pripada posamezni poslanski

skupini, in o tem, kateri poslanski skupini pripada mesto

predsednika ali podpredsednika delovnega telesa, odlo~i

kolegij predsednika dràvnega zbora (21. ~len poslovni-

ka) na predlog poslanskih skupin. Poslanska skupina pa

poimensko dolo~i svoje ~lane v delovnih telesih in o tem

obvesti predsednika. Sestavo delovnega telesa in more-

bitne kasnej{e spremembe se objavi v uradnem glasilu

dràvnega zbora (33. ~len poslovnika in tabelo {t. 9.3).

Pred uveljavitvijo novega poslovnika je predlog tak{nih

odlo~itev pripravljala Komisija za volitve, imenovanja in

administrativne zadeve (v nadaljevanju KVIAZ), o sestavi

delovnih teles in spremembah pa je na njen predlog

odlo~al dràvni zbor.

V skladu z novim poslovnikom imenuje kolegij predsed-

nika tudi stalne delegacije dràvnega zbora v mednarod-

nih parlamentarnih institucijah in mednarodnih organiza-

cijah in sekretarko oziroma vodjo Zakonodajno-pravne

slu`be (21. in 27. ~len poslovnika). Ostale aktivnosti, po-

vezane z drugimi funkcijami, so v pristojnosti Mandatno-

volilne komisije.

Predlagatelji in funkcije, na katere se posamezni predlogi

nana{ajo, so razvidni iz tabele {tevilka 9.1. Predloge, po-

vezane z volitvami, imenovanji, razre{itvami in soglasji k

imenovanju, o katerih odlo~a dràvni zbor (razen za

predsednika vlade in ministre), pripravi Mandatno-volil-

na komisija (prej KVIAZ). V primerih, ko je {lo za volitve,

imenovanja in razre{itve, ki so se nana{ale na funkcionar-

je dràvnega zbora, ali ko je bil po zakonu za volitve, ime-

novanja in razre{itve ter soglasja k imenovanju pristojen

dràvni zbor, sta KVIAZ oziroma Mandatno-volilna komi-

sija (razen za funkcionarje v dràvnem zboru) opravila ce-

loten kandidacijski postopek. Pri tem sta praviloma k so-

delovanju povabili vse poslanske skupine, ki so ob

upo{tevanju nalog in pristojnosti konkretne funkcije

predlagale kandidate. V posameznih primerih sta pri zbi-

ranju predlogov za mo`ne kandidate povabili tudi ostale

strokovne oziroma zainteresirane subjekte. V ta okvir sodi

objava javnih pozivov in razpisov za nekatere funkcije.

Na podlagi tako zbranih predlogov kandidatov sta uskla-

jene predloge posredovali v izvolitev oziroma imenova-

nje dràvnemu zboru. Kadar so bili predlagatelji kandida-

tov po zakonu predsednik republike, vlada, pristojni mi-

nister itd. in so kandidacijske postopke opravili predlaga-

telji, sta komisiji njihove predloge dràvnemu zboru pre-

sojali z vidika upo{tevanja zakonskih dolo~il in oblikovali

usmeritve za odlo~anje dràvnega zbora o predlaganih

kandidatih. Enako je veljalo tudi v primerih, ko je bil na

podlagi zakonskih dolo~il dràvni zbor pristojen za daja-

nje soglasij k imenovanju posameznih funkcionarjev.

Po predhodni obravnavi zadev, ki sta jih v skladu s svoji-

mi pristojnostmi obravnavali obe komisiji in oblikovali

predloge za obravnavo in odlo~itev na seji dràvnega

zbora, je Dràvni zbor Republike Slovenije sprejel skupaj

325 odlokov oziroma sklepov o volitvah, imenovanjih,

razre{itvah in soglasjih k imenovanjem; v dvanajstih pri-

merih predlogov ni sprejel.

9.1 Sestava Vlade RepublikeSlovenije (predsednik vlade,ministri in spremembe)

Med zna~ilnosti tega mandatnega obdobja sodijo tudi

spremembe v vladi pri premierski funkciji (zaradi izvoli-

tve predsednika vlade za predsednika dràve) in pri od-

stopu ministrov. Strukturo t.i. prve in druge vlade podrob-

neje predstavljamo v nadaljevanju.

108


VLADA REPUBLIKE SLOVENIJE *2000 – 2002

PREDSEDNIK:

dr. Janez DRNOV[EK

izvoljen 16.11.2000, (Ur. l. RS, {t. 106/2000) do 19.12.2002,

(Ur. l. RS, {t. 115/2002) /ODSTOP/

MINISTER ZA DELO, DRU@INO IN SOCIALNE ZADEVE:

dr. Vlado DIMOVSKI

imenovan 30.11.2000, (Ur. l. RS, {t. 112/2000)

MINISTER ZA FINANCE:

mag. Anton ROP

imenovan 30.11.2000, (Ur. l. RS, {t. 112/2000)

MINISTRICA ZA GOSPODARSKE DEJAVNOSTI:

dr. Tea Petrin

imenovana 30.11.2000, (Ur. l. RS, {t. 112/2000)

* * MINISTRICA ZA GOSPODARSTVO:

dr. Tea PETRIN

imenovana, 11.1.2001, (Ur. l. RS, {t. 3/2001)

MINISTER ZA KMETIJSTVO, GOZDARTSVO

IN PREHRANO:

mag. Franc BUT

imenovan 30.11.2000, (Ur. l. RS, {t. 112/2000)

MINISTRICA ZA KULTURO:

Andreja RIHTER


MINISTER ZA NOTRANJE ZADEVE:

dr. Rado BOHINC

imenovan 30.11.2000, (Ur. l. RS, {t. 112/2000)

MINISTER ZA OBRAMBO:

dr. Anton GRIZOLD

imenovan 30.11.2000, (Ur. l. RS, {t. 112/2000)

MINISTER ZA OKOLJE IN PROSTOR:

mag. Janez KOPA^

imenovan 30.11.2000, (Ur. l. RS, {t. 112/2000)

MINISTER ZA PRAVOSODJE:

Ivan BIZJAK

imenovan 30.11.2000, (Ur. l. RS, {t. 112/2000)

MINISTER ZA PROMET IN ZVEZE:

Jakob Prese~nik

imenovan 30.11.2000, (Ur. l. RS, {t. 112/2000)

* * MINISTER ZA PROMET:

Jakob PRESE^NIK

imenovan, 11.1.2001, (Ur. l. RS, {t.3/2001)

MINISTRICA ZA [OLSTVO IN [PORT:

dr. Lucija ôk


* * MINISTRICA ZA [OLSTVO, ZNANOST IN [PORT:

dr. Lucija ÔK

imenovana, 11.1.2001, (Ur. l. RS, {t.3/2001)

MINISTER ZA ZDRAVSTVO:

dr. Du{an Keber

imenovan 30.11.2000, (Ur. l. RS, {t. 112/2000)

* ** MINISTER ZA ZDRAVJE /od 27.4.2001 dalje/:

dr. Du{an KEBER

MINISTER ZA ZUNANJE ZADEVE:

dr. Dimitrij RUPEL

imenovan 30.11.2000, (Ur. l. RS, {t. 112/2000)

MINISTER BREZ RESORJA, ODGOVOREN ZA

PODRO^JE EVROPSKIH ZADEV:

Igor BAVÂR

imenovan 30.11.2000, (Ur. l. RS, {t. 112/2000) do

24.1.2002 (Ur. l. RS, {t. 7/2002)

dr. Janez POTO^NIK

imenovan 24.1.2002, (Ur. l. RS, {t. 7/2002)

* * MINISTER ZA INFORMACIJSKO DRU@BO:

dr. Pavel GANTAR

imenovan 11.1.2001, (Ur. l. RS, {t. 3/2001)

Legenda:

* Zakon o Vladi Republike Slovenije (Ur. l. RS, {t. 4/93,

71/94-ZODPM, 23/96, 47/97, 23/99-ZSOVA)

** Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o Vladi

Republike Slovenije (Ur. l. RS, {t. 119/2000)

* ** Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o orga-

nizaciji in delovnem podro~ju ministrov (Ur. l. RS, {t.

30/2001 z dne 6.4.2001, ki je za~el veljati naslednji dan po

objavi v Ur. l. RS – spremba naziva ministrstva in s tem

ministra)

109


Opomba:

Prenehanje mandata 19. decembra 2002, ko je prisegla

nova vlada.

VLADA REPUBLIKE SLOVENIJE2002 – 2004 (druga)

PREDSEDNIK:

mag. ANTON ROP

izvoljen 11.12.2002, (Ur. l. RS, {t. 108/2002)

MINISTER ZA DELO, DRU@INO IN SOCIALNE ZADEVE:

dr. Vlado DIMOVSKI

imenovan 19.12. 2002, (Ur. l. RS, {t. 115/2002)

MINISTER ZA FINANCE:

dr. Du{an MRAMOR

imenovan 19.12. 2002, (Ur. l. RS, {t. 115/2002)

MINISTRICA ZA GOSPODARSTVO:

dr. Tea PETRIN

imenovana 19.12. 2002, (Ur. l. RS, {t. 115/2002) do

20.4.2004 (ODSTOP)* *

MINISTER ZA GOSPODARSTVO:

dr. Matej LAHOVNIK

imenovan 20.4.2004 (Ur. l. RS, {t. 42/2004)

MINISTER ZA INFORMACIJSKO DRU@BO:

dr. Pavel GANTAR

imenovan 19.12. 2002, (Ur. l. RS, {t. 115/2002)

MINISTER ZA KMETIJSTVO, GOZDARTSVO IN

PREHRANO:

mag. Franc BUT

imenovan 19.12. 2002, (Ur. l. RS, {t. 115/2002) do

20.4.2004 (ODSTOP)* *

dr. Milan POGA^NIK

imenovan 20.4.2004, (Ur. l. RS, {t. 42/2004)

MINISTRICA ZA KULTURO:

Andreja RIHTER

imenovana 19.12. 2002, (Ur. l. RS, {t. 115/2002)

MINISTER ZA NOTRANJE ZADEVE:

dr. Rado BOHINC

imenovan 19.12. 2002, (Ur. l. RS, {t. 115/2002)

MINISTER ZA OBRAMBO:

dr. Anton GRIZOLD

imenovan 19.12. 2002, (Ur. l. RS, {t. 115/2002)

MINISTER ZA OKOLJE, PROSTOR IN ENERGIJO:

mag. Janez KOPA^

imenovan 19.12. 2002, (Ur. l. RS, {t. 115/2002)

MINISTER ZA PRAVOSODJE:

mag. Ivan BIZJAK


20.4.2004 (ODSTOP)* *

MINISTRICA ZA PRAVOSODJE:

Zdenka CERAR


MINISTER ZA PROMET:

Jakob PRESE^NIK


20.4.2004 (ODSTOP)* *

dr. Marko PAVLIHA

imenovan 20.4.2004, (Ur. l. RS, {t. 42/2004)

MINISTER ZA [OLSTVO, ZNANOST IN [PORT:

dr. Slavko GABER

imenovan 19.12. 2002, (Ur. l. RS, {t. 115/2002)

MINISTER ZA ZDRAVJE:

dr. Du{an KEBER

imenovan 19.12. 2002, (Ur. l. RS, {t. 115/2002)

MINISTER ZA ZUNANJE ZADEVE:

dr. Dimitrij RUPEL


6.7.2004, ko je bil imenovan nov minister. (RAZRE[ITEV),

(Ur. l. RS, {t. 74/2004)

Ivo VAJGL

imenovan 6.7.2004, (Ur. l. RS, {t. 74/2004)

MINISTER BREZ RESORJA, ZADOL@EN ZA EVROPSKE

ZADEVE:

dr. Janez POTO^NIK


20.4.2004 (ODSTOP)* *

mag. Milan Martin CVIKL

imenovan 20.4.2004, (Ur. l. RS, {t. 42/2004)

110


MINISTRICA BREZ RESORJA, ZADOL@ENA ZA

REGIONALNI RAZVOJ:

mag. Zdenka KOVA^

imenovana 19.12. 2002, (Ur. l. RS, {t. 115/2002)

Legenda:

* Sklep o izvolitvi predsednika Vlade RS (Ur. l. RS, {t.

109/2002);

Sklep o imenovanju ministrov (Ur. l. RS, {t. 115/2002).

** V nadaljevanju 42. izredne seje dràvnega zbora, 9.

aprila 2004 se je dràvni zbor seznanil z obvestilom pred-

sednika vlade o odstopu ministrov; na podlagi 115. ~lena

ustave jim s tem dnem funkcija preneha, morajo pa oprav-

ljati teko~e posle do imenovanja novega ministra. Dràvni

zbor je na 43. izredni seji 20. aprila 2004 imenoval nove

ministre (Ur. l. RS, {t. 42/2004).

9.2 Sprejeti odloki oziroma sklepi po predlagateljih

V tabeli {tevilka 9.1 prikazujemo predlagatelje posameznih predlogov za volitve, imenovanja, razre{itve ter soglasja k

imenovanjem v mandatnem obdobju 2000 - 2004.

Tabela {t. 9.1: Predlagatelji posameznih predlogov za volitve, imenovanja, razre{itveter soglasja k imenovanjem v mandatnem obdobju 2000 - 2004 z navedbofunkcije, na katero se posamezni predlogi nana{ajo

PREDLOGI ZA IZVOLITEV, IMENOVANJE, RAZRE[ITEV, SOGLASJE K IMENOVANJU

P R E D L A G A T E L J

[TEVILO ZADEV

2000 -2002 2002 - 2004SKUPAJ

2000 - 2004

Sodni svet Republike Slovenije

- izvolitev v sodni{ko funkcijo, imenovanje na funkcijo vrhovnega sodnika

- ~lan Komisije za prepre~evanje korupcije

82 75 157

Predsednik Republike Slovenije

- sodniki ustavnega sodi{~a

- kandidati za sodnika Evropskega sodi{~a za ~lovekove pravice

- kandidat za sodnika na Mednarodnem sodi{~u za pomorsko pravo v

Hamburgu

- varuh ~lovekovih pravic

- guverner Banke Slovenije

- ~lani Sodnega sveta

- predsednik Ra~unskega sodi{~a

- prvi namestnik predsednika Ra~unskega sodi{~a

- drugi namestnik predsednika Ra~unskega sodi{~a

- viceguverner Banke Slovenije

- ~lani Sveta Banke Slovenije

- poobla{~enec za dostop do informacij javnega zna~aja

- predsednik in namestnik predsednika Komisije za prepre~evanje korupcije

- kandidati za sodnika na Mednarodnem kazenskem sodi{~u

- kandidat za sodnika na Mednarodnem kazenskem sodi{~u za Ruando

- kandidat za sodnika Sodi{~a Evropskih skupnosti v Luksemburgu (in po-

novljen predlog)

- kandidat za nacionalnega predstavnika v Eurojust (in ponovljen predlog)

- kandidat za ad hoc sodnika za varstvo osebnih podatkov v skupnem nad-

zornem telesu (EU)

7 23 30

111




[TEVILO ZADEV

2000 -2002 2002 - 2004SKUPAJ

2000 - 2004

Vlada Republike Slovenije

- Svet sklada kmetijskih zemlji{~ in gozdov Republike Slovenije

- Dràvna revizijska komisija

- Upravni odbor Pre{ernovega sklada

- ~lan Komisije za prepre~evanje korupcije

- generalni dràvni pravobranilec

- direktorica Sklada kmetijskih zemlji{~ in gozdov Republike Slovenije

- Nacionalni svet za kulturo

5 9 14

Minister za pravosodje

- predsednik Vrhovnega sodi{~a Republike Slovenije

- 2 2

Varuh ~lovekovih pravic

- ~etrti namestnik varuha ~lovekovih pravic

- 1 1

Predsednik Ra~unskega sodi{~a Republike Slovenije

- druga namestnica predsednika ra~unskega sodi{~a

1 - 1

Guverner Banke Slovenije

- namestnik guvernerja Banke Slovenije

1 - 1

Svet RTV Slovenija

- generalni direktor RTV Slovenija – soglasje k imenovanju

- 2 2

Skup{~ina Zavoda za zdravstveno zavarovanje Republike Slovenije

- generalni direktor – soglasje k imenovanju

- 2 2

Predstavniki invalidskih in humanitarnih organizacij in predstavniki

ob~in

- Svet fundacije – sprememba ~lana

- kandidati za ~lane Sveta fundacije

2 3 5

Svet Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organiza-

cij v Republiki Sloveniji in Svet Fundacije za financiranje {portnih or-

ganizacij v Republiki Sloveniji

- direktor

- 2 2

KOMISIJA ZA VOLITVE, IMENOVANJA IN ADMINISTRATIVNE ZADEVE 95 - 95

Funkcije v Dràvnem zboru (73 x):

- predsedniki, podpredsedniki Dràvnega zbora RS

- generalni sekretar Dràvnega zbora RS

- sekretar Sekretariata za zakonodajo Dràvnega zbora RS

- predsednik, podpredsedniki, ~lani odborov in komisij

- predsednik, namestnik predsednika ~lani preiskovalnih komisij

- vodja in ~lani stalnih delegacij Dràvnega zbora RS v mednarodnih parla-

mentarnih organizacijah in institucijah

- predsednik, podpredsednik ~lani in namestniki Slovenskega dela pridruìt-

venega parlamentarnega odbora

- ~lana in namestnika ~lana Konvencije o prihodnosti Evrope

112




[TEVILO ZADEV

2000 -2002 2002 - 2004SKUPAJ

2000 - 2004

Druge funkcije (22 x):

- Svet za radiodifuzijo Republike Slovenije

- Svet za telekomunikacije Republike Slovenije

- Svet Agencije Republike Slovenije za revidiranje lastninskega preoblikova-

nja podjetij

- Svet RTV Slovenija

- Statisti~ni svet Republike Slovenije

- Republi{ka volilna komisija

- Nadzorni odbor Sklada kmetijskih zemlji{~ in gozdov Republike Slovenije

- Nadzorni odbor Agencije Republike Slovenije za prestrukturiranje in

privatizacijo

- Nadzorni odbor Slovenske od{kodninske dru`be

- Nadzorni odbor Sklada Republike Slovenije za sukcesijo

- Nadzorni odbor RTV Slovenija

- Nadzorni svet Dru`be za avtoceste v Republiki Sloveniji

- Svet fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Re-

publiki Sloveniji

- Svet fundacije za financiranje {portnih organizacij v Republiki Sloveniji

MANDATNO-VOLILNA KOMISIJA

- Nadzorni odbor Sklada kmetijskih zemlji{~ in gozdov Republike Slovenije

- Nadzorni odbor Sklada Republike Slovenije za sukcesijo

- Nadzorni odbor RTV Slovenija

- ~lan in namestnik ~lana Sveta za sistem pla~ v javnem sektorju

- Svet Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Re-

publiki Sloveniji

- Svet Fundacije za financiranje {portnih organizacij v Republiki Sloveniji

- Svet za telekomunikacije

- predsednik in dva ~lana Upravnega odbora Sklada za financiranje razgrad-

nje Nuklearne elektrarne Kr{ko in odlaganja radioaktivnih odpadkov iz Nu-

klearne elektrarne Kr{ko

- razre{itve sodnikov delovnih in socialnih sodi{~

- ~lani Statisti~nega sveta Republike Slovenije, ki jih imenuje dràvni zbor

- predsednik in ~lani Dràvne revizijske komisije

- ~lan Komisije za prepre~evanje korupcije, ki ga imenuje dràvni zbor

- poslanke oziroma poslanci dràvnega zbora, ki bodo opravljali funkcijo po-

slank oziroma poslancev Republike Slovenije v Evropskem parlamentu

- 25 25

Skupaj 193 144 337


113


9.3 Objave sprememb ~lanov v sestavi delovnih teles

Tabela {tevilka 9.3 prikazuje {tevilo objav sprememb ~lanov v sestavi delovnih teles

Tabela {t. 9.2: [tevilo objav sprememb ~lanov v sestavi delovnih teles

PREDLAGATELJ 2001 2002 2003 2004 SKUPAJ

Poslanska skupina - 5 20 38 63


114

115

10 PRORA^UN DR@AVNEGA ZBORA

115

116 10 PRORAÛN DR@AVNEGA ZBORA

Dràvni zbor sprejema dràvni prora~un, katerega sestavni del je tudi njegov lasten prora~un. Dràvni zbor se financira iz

prora~una Republike Slovenije.

Podrobneje je bil prora~un dràvnega zbora prikazan è v letnih poro~ilih o delu dràvnega zbora, zato prikazujemo v ta-

beli le porabo po glavnih kategorijah: pla~e, materialni stro{ki in investicije, ostale odhodke pa pod kategorijo drugo.

Tabela {t. 10.1: Pregled sprejetega prora~una dràvnega zbora in njegove realizacije

v mio SIT

KATEGORIJE

PRORAÛNA

SPREJETI PRORAÛN REALIZACIJA ODSTOTEK REALIZACIJE

2000 2001 2002 2003 2000 2001 2002 2003 2000 2001 2002 2003

Pla~e 2602 3350 3087 3606 2393 3159 3034 3252 91,97 94,3 98,3 90,16

Materialni in drugi stro{ki ter

drugi odhodki996 1058 637 1327 940 1032 596 1249 94,38 97,54 94,08 94,13

Investicije in investicijsko

vzdrèvanje911 669 427 496 720 701 330 411 79,03 104,78 77,33 82,89

Drugo 657 771 1085 0 625 731 1086 10 -* -* -* -*

SKUPAJ* 5166 5848 5236 5429 4678 5623 5046 4922 90,55 96,15 96,38 90,65

Vir: Finan~no-ra~unovodski oddelek, izra~un Raziskovalno-dokumentacijski sektor

Legenda:

* V tej kategoriji so po posameznih letih zelo razli~ne podkategorije odhodkov, zato ni smiselno prikazovati odstotka

njihove realizacije.

V letu 2004 je bilo v prvih devetih mesecih realiziranih7 4073 milijonov SIT odhodkov (66% sprejetega prora~una), od tega

za pla~e 2610 milijonov (74% sprejetega prora~una), za materialne in druge odhodke 1043 milijonov (60% sprejetega pro-

ra~una) ter za 192 milijonov investicijskih odhodkov (30% sprejetega prora~una).

7 Podatki o porabi so vzeti iz glavne knjige, kjer je na~elo zajemanja odhodkov po pla~ani realizaciji.

116

117

11 NAMESTO ZAKLJU^KA

118 11 NAMESTO ZAKLJU^KA

Pri~ujo~e poro~ilo o delu dràvnega zbora v tretjem man-

datnem obdobju vsebuje statisti~ne in druge podatke, ki

odraàjo kvantiteto pa tudi vsebino dela predstavni{kega

organa v Republiki Sloveniji. Posebne poudarke temu

delu sta v uvodni besedi predstavila oba predsednika

dràvnega zbora, gospod Borut Pahor in gospod Feri

Horvat, zato jih ne bi ponavljala.

Zdi se mi primerno na za~etku tega prispevka pogledati,

kako so bili uresni~eni predlogi in stali{~a, ki sem jih po-

dala v imenu slu`b dràvnega zbora ob koncu prej{njega

mandata. Naj jih na kratko obnovim:

- dnevne rede sej dràvnega zbora bo treba oblikovati

bolj racionalno z dolo~itvijo prioritet in po mo`nosti z

vsebinsko bolj povezanimi sklopi vpra{anj. Treba bi si

bilo prizadevati, da razen v izjemnih situacijah ostane-

jo dnevni redi tak{ni, kot so dolo~eni v predhodnem

sklicu, ter se ne {irijo;

- trajanje sej dràvnega zbora bi bilo treba ~asovno

omejiti, po mo`nosti brez prekinitev, tako da bi posa-

mezna seja tekla od prvega dne neprekinjeno do dne-

va, ki bi bil dolo~en za konec seje zbora;

- da bi se izognili pogostim in ve~krat nepotrebnim za-

pletom na sejah dràvnega zbora in da bi se odpravile

dolo~ene nejasnosti, bi bilo treba poglobljeno prou~iti

vse tiste dolo~be poslovnika dràvnega zbora, ki ka-

korkoli vplivajo na potek in kvalitetno delo zbora, ter

jih ustrezno izbolj{ati v smislu natan~ne dolo~itve in

jasnosti;

- delu delovnih teles, zlasti mati~nih delovnih teles, bi

bilo treba namenjati ve~ ~asa in pozornosti. Pri tem je

zelo pomembno, da bi imela na voljo dovolj ~asa za

prou~itev obravnavanih gradiv, za katera so pristoj-

na;

- v prihodnje si bo treba prizadevati, da bi bilo sodelo-

vanje dràvnega zbora z vlado bolj intenzivno (na

vseh nivojih glede na pristojnosti), da bi bil pretok in-

formacij sproten ter da bi vlada aùrno spremljala

obravnave dolo~ene problematike na seji dràvnega

zbora;

- v naslednjem mandatu bi bilo dobro nameniti ve~jo

pozornost vpra{anju avtonomije dràvnega zbora.

Ugotovimo lahko, da so bili dani predlogi, predvsem s

sprejetjem novega poslovnika dràvnega zbora v letu

2002, v veliki meri upo{tevani.

Vpliv novega poslovnika izrazito pozitivno u~inkuje na

bolj{o organizacijo in preglednost dela dràvnega zbora

ter njegovih delovnih teles. S programom dela dràvne-

ga zbora se dolo~ijo dnevi zasedanj dràvnega zbora za

posamezno leto, s terminskimi programi za obdobje naj-

manj dveh mesecev pa {e dnevi zasedanj delovnih teles

in seznam predvidoma obravnavanih zadev. Tak na~in

dela omogo~a ustrezno organiziranost dela tako poslan-

kam in poslancem ter slu`bam dràvnega zbora kot tudi

predsedniku vlade in ministrom ter drugim udeleèn-

cem v postopkih v dràvnem zboru. V prihodnje bo tre-

ba nameniti ve~jo pozornost realnej{emu napovedova-

nju ~asa za razpravo, saj je bil izrabljen le v 65%. Termin-

ski programi za naslednjo sejo dràvnega zbora, in s tem

tudi delovnih teles, so se le redko spreminjali, {e manj pa

je bilo umikov oziroma {iritev to~k è sklicane seje

dràvnega zbora. [e vedno pa je dràvni zbor preve~ za-

dev obravnaval na izrednih sejah, ~emur bi se morali izo-

gibati in jih sklicati le v tistih primerih, ko zadev res ni

mogo~e obravnavati na redni seji in ko jih je treba nujno

obravnavati (npr. nujni postopki) ali kadar to narekujejo

ustavni, zakonski ali poslovni{ki roki (npr. izvolitev

mandatarja, imenovanje vlade, sprejetje prora~una, raz-

pis referenduma).

Namen novega poslovnika je bil prenesti bistveni del raz-

prave s plenarnega zasedanja na delo v delovnih telesih,

kar je, tudi primerjalno gledano nesporno pravilna

odlo~itev. S tem je bila delovnim telesom dana pristoj-

nost, da pripravijo dopolnjen predlog zakona, kar hkrati

pomeni tudi ve~jo odgovornost delovnih teles v zakono-

dajnem postopku. Ob pozitivnih u~inkih take re{itve pa je

treba ugotoviti, da so bila delovna telesa ve~krat v situaci-

ji, ko niso imela dovolj ~asa (glede na terminske progra-

me zasedanj dràvnega zbora) za poglobljene vsebinske

in nomotehni~ne razprave, kar se je v postopku sprejema-

nja ve~krat pokazalo kot nere{ljiv oziroma te`ko re{ljiv

problem. V drugi oziroma tretji obravnavi predloga zako-

na namre~ na seji dràvnega zbora ni mogo~e popravljati

tistih dolo~b predloga zakona, ki niso bile spremenjene

oziroma dopolnjene z amandmaji v delovnih telesih ozi-

roma na plenarnem zasedanju. Druga~e povedano, zako-

nodajalec se je nekajkrat zna{el v situaciji, ko zaradi pro-

ceduralnih pravil ni mogel popraviti vsebinskih

pomanjkljivosti.

Kljub manj{emu {tevilu delovnih teles v tem mandatu pa

je {e vedno mogo~e ugotoviti, da je bilo ustanovljeno pre-

veliko {tevilo delovnih teles z velikim {tevilom ~lanov, ~e

primerjamo na{ parlament z drugimi in glede na {tevilo

poslancev v dràvnem zboru. Prakti~no izvajanje pristoj-

nosti dràvnega zbora pa tudi kaè, da z 90 poslanci ni

mogo~e u~inkovito in kvalitetno izvesti vseh nalog so-

dobnega parlamenta.

118


Nov poslovnik dràvnega zbora je odpravil dolo~ene ne-

jasnosti, àl pa so se pojavile nove nedore~enosti oziroma

nekonsistentnosti, ki so od predsedujo~ega zahtevale raz-

lage poslovnika è med sejo dràvnega zbora oziroma od

komisije za poslovnik izven seje. V teh razlagah je ve~krat

prihajalo do tolma~enja glede na konkretne primere, zato

bi bilo treba vse ugotovljene pomanjkljivosti, ki jih je

zbrala komisija za poslovnik, ~imprej odpraviti in s tem

prepre~iti razlage pod vplivom konkretnih primerov.

Glede avtonomije parlamenta lahko ugotovimo, da

dràvni zbor uìva regulativno oziroma proceduralno

avtonomijo, saj s poslovnikom dràvnega zbora in dru-

gimi akti samostojno sprejema pravila za svoje delova-

nje.

S predlogi, ki so bili nujni za upravno avtonomijo parla-

menta, smo uspeli v zakonu o javnih uslu`bencih vgraditi

dolo~be, ki omogo~ajo, da dràvni zbor uredi nekatera

vpra{anja, ki so specifi~na oziroma druga~na od urejanja

le-teh v izvr{ilni veji oblasti. S tem je dràvni zbor dobil

podlago za nadaljnje urejanje v odloku o notranji organi-

zaciji, delovnih mestih in nazivih v slu`bah dràvnega

zbora ter pravilniku o organizaciji in sistemizaciji delov-

nih mest v slu`bah dràvnega zbora.

Pri finan~ni avtonomiji dràvnega zbora se je pokazal na-

predek pri pripravi finan~nega na~rta dràvnega zbora.

Predlog sprememb prora~una za leto 2004 in predlog pro-

ra~una za leto 2005, ki ju je predloìla vlada, sta v celoti

upo{tevala argumentirane predloge dràvnega zbora. Po

dolgoletnemu opozarjanju na spo{tovanje finan~ne avto-

nomije parlamenta je bila prvi~ upo{tevana, kar pa seveda

ni odvezovalo dràvnega zbora odgovornosti za realno

na~rtovanje potreb. Ne moremo pa tega re~i za izvajanje

finan~nega na~rta dràvnega zbora, saj ministrstvo za fi-

nance z nenapovedanimi in nedopustnimi blokadami si-

stema onemogo~a normalno uporabo sredstev dràvnega

zbora, ki jih ima v veljavnem prora~unu. Z vsakoletnim

pravilnikom o zaklju~ku izvr{evanja dràvnega in ob~in-

skih prora~unov pa minister za finance tako reko~ ~ez

no~ oziroma za nazaj prepove neposrednim prora~un-

skim uporabnikom, med katere sodi tudi dràvni zbor,

prevzemati obveznosti za teko~e leto. Letos je minister za

finance to storil s pravilnikom, po katerem so neposredni

prora~unski uporabniki lahko v letu 2004 prevzemali ob-

veznosti, ki zapadejo v pla~ilo v breme prora~una Repub-

like Slovenije za leto 2004 do vklju~no petka, 8. oktobra

2004. Ta pravilnik je bil objavljen v Uradnem listu RS, {t.

109/04 z dne 8. oktobra 2004, uporabniki pa smo ga preje-

li v ponedeljek, 11. oktobra. Tako ravnanje gotovo ne za-

gotavlja finan~ne avtonomije parlamenta, postavlja pa se

tudi vpra{anje njegove ustavne skladnosti. Ustava RS na-

mre~ v 154. ~lenu dolo~a, da morajo biti predpisi objavlje-

ni v uradnem listu, preden za~nejo veljati, ter v 156. ~lenu,

da ne morejo imeti u~inka za nazaj. Samo zakon lahko

dolo~i, da imajo njegove posamezne dolo~be u~inek za

nazaj, ~e to zahteva javna korist in ~e s tem ne posega v

pridobljene pravice. V pravilniku so sicer dolo~ene neka-

tere izjeme in tudi da lahko v izjemnih primerih prevze-

manje obveznosti odobri ministrstvo za finance. Tako rav-

nanje pomeni kr{enje finan~ne avtonomije parlamenta in

na~ela delitve oblasti, saj izvr{ilna oblast posega v sprejeti

finan~ni na~rt dràvnega zbora in s tem v njegovo samo-

stojno delovanje.

Pri varnostni avtonomiji parlamenta se v iztekajo~em

mandatu ni ni~ spremenilo, saj za varovanje parlamenta

{e vedno skrbi enota ministrstva za notranje zadeve.

Glavna naloga v preteklem {tiriletnem obdobju je bila pri-

prava dràvnega zbora na vstop Slovenije v Evropsko

unijo.

Dràvni zbor je med svojim delovanjem opravil izredno

obse`no, zahtevno in odgovorno delo. V tem ~asu je

dràvni zbor, kljub spremljajo~im teàvam proceduralne

in vsebinske narave, ki so se skorajda stalno pojavljale ob

obravnavah posameznih aktov in drugih gradiv na sejah

oziroma med sejami, uspel obravnavati in sprejeti po-

membne in zahtevne sistemske zakone, s katerimi se je

na{a dràva pribliàla sodobni pravni ureditvi drugih

dràv in pravnemu redu Evropske unije.

Na tem mestu je treba posebej izpostavljati, da pri delova-

nju vsakega parlamenta odigrajo pomembno vlogo

slu`be parlamenta, ki nudijo strokovno, administrativno

in tehni~no pomo~ poslancem pri njihovem delu.

Zavedajo~ se pomena predvsem strokovnih slu`b, smo v

dràvnem zboru za~eli na~rtno pridobivati in usposabljati

kadre ter na~rtovati organizacijo dela.

Zgledovali smo se po praksah drugih parlamentov in si

tudi ogledali njihovo delo, seveda kolikor so ~as in

mo`nosti to dopu{~ale. Pri tem bi èlela opozoriti na

naslednje dejstvo. Pri prevzemanju tujih praks smo ved-

no upo{tevali na{e doma~e razmere, okoli{~ine in po-

trebe, kar se je na marsikaterem podro~ju pokazalo kot

dobro.

Vsekakor smo zelo poudarjali izobraèvanje kadrov na

vseh strokovnih podro~jih, u~enje tujih jezikov in ne na-

zadnje tudi osebnostni razvoji, obvladovanje stresnih si-

119


tuacij, re{evanje konfliktov, retoriko in protokolarno ve-

denje (seminarji TAIEX, ECPRD, ASGP).

Na za~etku tega mandata se je izpostavilo vpra{anje od-

nosa med centralnimi slu`bami dràvnega zbora ter stro-

kovno in administrativno podporo poslancem oziroma

poslanskim skupinam. Poslanci so èleli okrepiti strokov-

no pomo~ poslancem na ta na~in, da bi strokovne delavce

iz centralnih slu`b, predvsem tistih, ki delajo pri delovnih

telesih, prerazporedili po poslanskih skupinah. Tako bi

delovna telesa imela le sekretarja, ki bi pomagal pri orga-

nizaciji dela delovnega telesa (sklici sej, priprava poro~il,

svetovanje v proceduralnih vpra{anjih).

Skratka, izpostavilo se je vpra{anje, ali organizirati slu`be

po modelu, ki smo ga poimenovali "avstrijski", ali po

kombiniranem na~elu.

V praksi se je izoblikovala kompromisna re{itev, in sicer:

- V centralnih slu`bah smo naredili posebno analizo in

ugotovili {tevilo potrebnih kadrov. Tiste, ki so od{li ali

so se upokojili, nismo vedno nadome{~ali z novimi.

Za poslanske skupine pa je bil sprejet sklep Mandat-

no-volilne komisije, da se v {tirih letih v prora~unu po-

stopoma zagotovijo dodatna sredstva za strokovno

pomo~ poslanskim skupinam. Sedaj poleg osnovne

pomo~i pripadajo poslanski skupini {e sredstva v

vi{ini pla~e enega strokovnega sodelavca na poslanca

na mesec.

Ne moremo re~i, da smo v popolnosti zadovoljni z na{o

organizacijo slu`b in kvaliteto kadrov, vendar je treba ra-

zumeti, da je to proces, ki ni nikoli kon~an. Lahko pa

re~emo, da so te slu`be v veliki meri pripomogle k temu,

da je Slovenija 1. maja postala polnopravna ~lanica Evrop-

ske unije.

V procesu priblièvanja Evropski uniji smo uveljavili tako

reko~ edinstven model pri sprejemanju pogajalskih izho-

di{~. V sodelovanju z Vlado Republike Slovenije smo se

dogovorili za smiselno uporabo zakona o zunanjih zade-

vah, po kateri je vsa izhodi{~a za pogajanja, ki jih je vlada

zastopala v institucijah Evropske unije, potrjeval parla-

mentarni Odbor za zunanjo politiko. Taka odlo~itev je se-

veda terjala visoko stopnjo organiziranosti in veliko truda

pri prou~evanju gradiv v kratkih rokih, vendar se je obre-

stovala. Dràvni zbor je bil sproti seznanjen z dogajanji ter

je prek Odbora za zunanjo politiko sodeloval pri obliko-

vanju izhodi{~ Republike Slovenije.

Tem dobrim izku{njam smo sledili tudi pri pripravi in

sprejemanju ustavnih dopolnil, ki omogo~ajo Republiki

Sloveniji vstop v Evropsko unijo oziroma prenos izvr{eva-

nja dela suverenih pravic na Evropsko unijo. V njih je tudi

dolo~ena vloga dràvnega zbora po vstopu v Evropsko

unijo. V postopkih sprejemanja pravnih aktov in drugih

odlo~itev vlada sproti obve{~a dràvni zbor o predlogih

takih aktov in odlo~itev ter o svoji dejavnosti. Dràvni

zbor lahko o tem sprejme stali{~a, vlada pa jih upo{teva

pri svojem delovanju. Razmerje med dràvnim zborom in

vlado podrobneje ureja zakon, ki se sprejema z dvotretjin-

sko ve~ino glasov navzo~ih poslancev.

Predlog zakona, ki je bil sprejet marca 2004, smo pripravi-

li po podrobni prou~itvi odnosov med parlamentom in

vlado v drugih dràvah ~lanicah Evropske unije in se

odlo~ili za kombinacijo med finskim in danskim mode-

lom. Zakon zagotavlja dràvnemu zboru, v skladu z us-

tavnimi pristojnostmi, da bo sooblikoval stali{~a Republi-

ke Slovenije, ki jih bo vlada uveljavljala v postopkih

odlo~anja v institucijah Evropske unije. Zakon daje velik

poudarek delu vseh delovnih teles v dràvnem zboru, ki

bodo ob obravnavi posameznih zadev vabila k sodelova-

nju {ir{o strokovno javnost in civilno dru`bo.

S tem smo èleli v najve~ji meri ohraniti vlogo parlamenta

kot predstavni{kega telesa in zmanj{ati tako imenovani

demokrati~ni deficit.

Z organizacijo dela v dràvnem zboru in tudi njegovih

slu`b bo zagotovljeno, da ne bo lo~evanja na t.i. notranje

oziroma doma~e zadeve in zadeve EU, ampak zavedanje,

po katerem bodo zadeve EU sprejemane kot na{e notra-

nje zadeve. To so zadeve, ki se ti~ejo vsakega izmed nas in

niso odtujene v institucijah Evropske unije.

Glede na vse povedano nismo v dràvnem zboru zaradi

vstopa Republike Slovenije v Evropsko unijo oblikovali

povsem novih oziroma posebnih delovnih teles za zade-

ve EU, ampak smo nadgradili delo Komisije za evropske

zadeve in Odbora za zunanjo politiko in drugih delovnih

teles. Tej nadgradnji je sledila tudi prilagoditev slu`b, zato

lahko re~emo naslednje. Izhajajo~ iz osnovnega koncep-

ta, po katerem so tudi zadeve EU doma~e oziroma notra-

nje, smo se izognili velikim reorganizacijam in morebitni

delitvi na bolj ali manj pomembne zadeve. Na ta na~in

smo spontano pre{li v nov odlo~evalski proces, na katere-

ga smo se pripravljali in ga sprejemali sproti na vsaki stop-

nji pridruìtvenega procesa.

Ne glede na povedano se je treba zavedati, da spremem-

ba, ki se je zgodila 1. maja 2004, ne bo enostavna; nikoli

nisi tako dobro pripravljen, da te ne bi moglo ni~ presene-

titi. împrej se bomo morali zavedati, da moramo ne gle-

de na na~elo delitve oblasti na zakonodajno, izvr{ilno in

120


sodno vsi konstruktivno sodelovati pri oblikovanju stali{~

Republike Slovenije ter pri iskanju enako misle~ih za nji-

hovo uveljavitev v institucijah Evropske unije in se ~im-

bolj pribliàti dràvam, ki stali{~a sprejemajo tako reko~ s

konsenzom in dosegajo visoko stopnjo razvoja.

Za konec tega prispevka naj mi bo dovoljen {e vpogled v

prihodnost, in sicer pogled na vlogo dràvnega zbora kot

nacionalnega parlamenta v Evropski uniji.

Za dràvni zbor obstajajo prilo`nosti, da ohrani svojo za-

konodajno in nadzorno funkcijo, ~e pa obstajajo tudi

zmo`nosti za uresni~itev teh prilo`nosti, bo pokazala

praksa, delovanje v konkretnih zadevah in doseèni cilji.

Izhajajo~ iz odlo~itve Republike Slovenije, da postane

polnopravna ~lanica Evropske unije, je dràvni zbor do-

polnil ustavo z dolo~bami 3. a ~lena.

V prvem odstavku je dolo~eno, da Slovenija lahko z med-

narodno pogodbo, ki jo ratificira dràvni zbor z dvotret-

jinsko ve~ino glasov vseh poslancev, prenese izvr{evanje

dela suverenih pravic na mednarodne organizacije.

Na podlagi izvedenega referenduma je dràvni zbor ratifi-

ciral pogodbo med Slovenijo in Evropskimi skupnostmi

in z njo prenesel izvr{evanje dela suverenih pravic na

Evropsko unijo.

Kaj se je s to ratifikacijo zgodilo s pristojnostmi dràvnega

zbora - nacionalnim parlamentom, ki po ustavi izvr{uje

zakonodajno funkcijo?

Ali je izgubil svojo vlogo, ali ga sploh {e potrebujemo, so

vpra{anja, ki se pojavljajo v strokovni in lai~ni javnosti in

na katera so velikokrat dani pritrdilni odgovori.

Res je, da se pravni akti in druge odlo~itve, za katere je

Slovenija prenesla izvr{evanje dela suverenih pravic na

institucije Evropske unije, dokon~no sprejemajo v teh in-

stitucijah in da se je odlo~evalski proces spremenil za vse

veje oblasti v Republiki Sloveniji: zakonodajno, izvr{ilno

in sodno. Nacionalni parlament ne sprejema tistih

odlo~itev, ki se v Evropski uniji sprejemajo z uredbami in

ki se neposredno uporabljajo v vseh dràvah ~lanicah

Evropske unije; vlada, poslanci, dràvni svet in 5000 volil-

cev niso ve~ neposredni predlagatelji teh aktov, sodne

pristojnosti pa se raz{irijo tudi na sodi{~a Evropskih skup-

nosti. Vlada oziroma njeni predstavniki so v skladu z rati-

ficirano pogodbo neposredno pridobili pristojnost sood-

lo~ati v institucijah Evropske unije, vendar sta se politika

in stroka v Sloveniji zavedali v polni meri pomena demo-

krati~nega deficita pri odlo~anju v Evropski uniji in nista

sledili tistim dràvam ~lanicam Evropske unije, ki so na-

cionalni parlament kot predstavni{ko telo, slede~ samo

pogodbi, tako reko~ izpustile iz odlo~evalskega procesa.

Z è omenjeno dopolnitvijo ustave je v ~etrtem odstavku

3. a ~lena in na podlagi pozitivnih izku{enj iz procesa

priblièvanja Slovenije Evropski uniji (po kateri je ob smi-

selni uporabi zakona o zunanjih zadevah vsa izhodi{~a za

pogajanja, ki jih je vlada zastopala v institucijah Evropske

unije, potrjeval dràvni zbor prek parlamentarnega Od-

bora za zunanjo politiko) dana dràvnemu zboru pristoj-

nost sooblikovanja slovenskih stali{~.

Zakon o sodelovanju med dràvnim zborom in vlado v

zadevah EU, ki je bil sprejet z dvotretjinsko ve~ino nav-

zo~ih poslancev v dràvnem zboru, dolo~a, da dràvni

zbor sodeluje pri oblikovanju stali{~ Republike Slovenije

pri tistih zadevah, ki bi po svoji vsebini v skladu z ustavo

in zakoni spadale v njegovo pristojnost. Do teh predlo-

gov sprejme stali{~a Republike Slovenije, ki jih vlada

uveljavlja v poteku pogajanj v institucijah Evropske uni-

je.

Vse povedano pomeni, da bo dràvni zbor oziroma nje-

gova delovna telesa obravnavala tudi v prihodnje vse

predloge zakonodajne narave in da bodo v zvezi z njimi

sprejemala odlo~itve - stali{~a Republike Slovenije. Vlada

je dol`na ta stali{~a uveljavljati. Le v primeru, kadar zaradi

pogajanj v institucijah Evropske unije oceni, da njihova

uveljavitev ali popolna uveljavitev ni izvedljiva ali ne bi

bila v korist Republike Slovenije, lahko odlo~i druga~e,

vendar mora o tem obvestiti dràvni zbor in navesti oko-

li{~ine, ki so utemeljevale tak{no ravnanje.

S temi ustavnimi in zakonskimi re{itvami je dràvni zbor

ohranil v sicer spremenjenem odlo~evalskem procesu

svojo zakonodajno vlogo pa tudi nadzorno funkcijo nad

izvr{ilno oblastjo. êprav mandat, ki ga dràvni zbor daje

vladi, ni pravno zavezujo~, ampak le politi~no, dràvne-

mu zboru ostajajo vsi instrumenti nadzora nad vlado: od

instituta poslanskega vpra{anja, interpelacije vladi ali po-

sameznemu ministru, ustavne obto`be zoper predsedni-

ka vlade ali ministra do nezaupnice vladi v primerih, ko

vlada ne bi spo{tovala ustavnega in zakonskega poloàja

dràvnega zbora oziroma ne bi v skladu z zakonom uve-

ljavljala stali{~ Republike Slovenije, ki jih je sprejel

dràvni zbor.

Predstavljene ustavne in zakonske re{itve so politi~na in

pravna podlaga za delovanje dràvnega zbora in njegovo

maksimalno vklju~enost v odlo~evalske procese v zvezi z

121


zadevami Evropske unije. Ob upo{tevanju uvodne trditve

lahko ugotovimo, da ima dràvni zbor - nacionalni parla-

ment prilo`nost za svoje delovanje v okviru Evropske uni-

je in da je v okviru evropskega sistema in ustavnega reda

Republike Slovenije ohranil svojo zakonodajno in nad-

zorno funkcijo. S takimi re{itvami je Slovenija v najve~ji

mo`ni meri ohranila vlogo predstavni{kega telesa in

zmanj{ala sicer{nji demokrati~ni deficit.

Od tu naprej se postavlja vpra{anje zmo`nosti dràvnega

zbora, da izkoristi dane prilo`nosti, ki so v interesu Slove-

nije in tudi Evropske unije.

Za obravnavo zadev Evropske unije, ki jih dolo~a zakon o

sodelovanju med dràvnim zborom in vlado v zadevah

Evropske unije, je bil dopolnjen poslovnik dràvnega

zbora in sprejeta odloka o ustanovitvi Odbora Dràvnega

zbora za zadeve Evropske unije in Odbora Dràvnega

zbora za zunanjo politiko (za zadeve zunanje in varnost-

ne politike). Ti dve delovni telesi morata biti sestavljeni

sorazmerno glede na {tevilo poslancev, izvoljenih v

dràvni zbor na podlagi istoimenskih list, ker sprejemata

stali{~a Republike Slovenije v imenu celotnega dràvnega

zbora, razen v izjemnih primerih, ko jih sprejema dràvni

zbor na seji. Ugotovimo lahko, da je Odbor za zadeve

Evropske unije sestavljen v skladu z navedenim na~elom,

medtem ko je sestava Odbora za zunanjo politiko ostala

nespremenjena, ker je ve~ina menila, da ga iz prakti~nih

razlogov - kratka doba do konca mandata tega sklica, ni

treba spreminjati. Politika s tako re{itvijo sestave Odbora

za zunanjo politiko ni bila (trenutno) zmo`na v celoti ure-

sni~iti ne samo dane prilo`nosti, ampak predvsem po-

stavljenega na~ela, ki ima ustavnopravni zna~aj. ê naj

EU-delovna telesa odlo~ajo namesto dràvnega zbora,

morajo v svoji sestavi odraàti sestavo 90-~lanskega

dràvnega zbora.

Zaradi specifi~nosti obravnavanja zadev EU morajo imeti

~lani EU-delovnih teles dolo~ena dodatna znanja, kot so

npr. dobro poznavanje institucij Evropske unije in njene-

ga odlo~evalskega procesa, znanje uradnih jezikov

Evropske unije, permanentno spremljanje obravnavanih

zadev EU, poro~il vlade in mnenj strokovne, gospodarske

in civilno-dru`bene javnosti.

Izhajajo~ iz prakse parlamentov ~lanic Evropske unije, ki

imajo podoben sistem (npr. Finska, [vedska, Danska), bi

bilo nujno, da so v ta delovna telesa imenovani tudi stalni

nadomestni ~lani. Prav tako je, glede na re{itev, da EU-de-

lovna telesa sprejemajo stali{~a Republike Slovenije na

podlagi mnenj podro~nih delovnih teles (gospodarstvo,

infrastruktura, kmetijstvo, finance itd.), nujno, da bi pred-

sednik, podpredsednik ali ~lan podro~nega delovnega te-

lesa bil hkrati tudi ~lan EU-delovnih teles zaradi u~inkovi-

tosti ter kvalitete dela in nekak{en vezni ~len med temi

telesi.

Ugotovimo lahko, da tudi te prilo`nosti za u~inkovitej{e,

kvalitetnej{e in aùrnej{e delo dràvni zbor ni bil (trenut-

no) zmoèn izkoristiti. V poslovnik dràvnega zbora na-

mre~ niso bile vgrajene dolo~be o stalnih nadomestnih

~lanih EU-odborov in dolo~be, po katerih bi bili dolo~eni

poslanci hkrati ~lani EU-odborov, predvsem Odbora za

zadeve Evropske unije in podro~nega delovnega telesa.

Menim, da bodo morali poslanci novega sklica ponovno

pretehtati te re{itve in izkoristiti prilo`nost, ~e ne z dopol-

nitvijo poslovnika pa vsaj v praksi, ob imenovanju ~lanov

in po{iljanju nadomestnih ~lanov na seje delovnih teles.

In ne nazadnje: predvsem pri obravnavi zadev EU je treba

izpostaviti vpra{anje tako imenovane konsenzualne de-

mokracije, ki je po mojem mnenju bistvena prilo`nost, ki

jo Slovenija ne sme izpustiti. Za kaj gre?

Vsak posameznik in vsi skupaj (vlada in dràvni zbor, po-

zicija in opozicija) se morajo zavedati, da ne glede na to,

kdo v imenu Slovenije zastopa stali{~a Republike Sloveni-

je in o njih odlo~a v institucijah Evropske unije, gre v za-

devah EU za poloàj Republike Slovenije, za sprejetje ti-

stih odlo~itev, ki bodo v korist Republike Slovenije oziro-

ma ki bodo izraàle v konstalaciji sil v Evropski uniji naj-

bolj{o oz. vsaj ne najslab{o re{itev za Slovenijo.

Zavedati se je namre~ treba, da Slovenija ne bo imela no-

bene koristi, ~e zaradi morebitnih notranjepoliti~nih ne-

soglasij med vlado in dràvnim zborom oziroma med po-

zicijo in opozicijo ne bo mogo~e sprejeti kvalitetnih sta-

li{~ Republike Slovenije, podkrepljenih z argumenti, ozi-

roma ne bo dovolj modrosti pri iskanju enako misle~ih

dràv, v sodelovanju s katerimi bi lahko dosegli potrebno

ve~ino za uveljavitev stali{~ Republike Slovenije. Menim,

da ni preve~ utopisti~no pri~akovati (in naj mi bo dovolje-

no na tem mestu povedati), da bo Slovenija zmogla dovolj

strokovnosti in modrosti, da bo s ~imve~jim konsenzom

sprejemala in uveljavljala stali{~a Republike Slovenije v

Evropski uniji.

Naj sklenem. Ugotovim lahko, da ima Slovenija in s tem

dràvni zbor v Evropski uniji prilo`nosti, ki pa jih mora v

~im ve~ji meri izkoristiti, kar pa je odvisno predvsem od

politi~nih in strokovnih zmo`nosti.

122


Slovenija je v preteklosti è dokazala, da je zmo`na biti

najbolj{a: bila je najbolj razvita republika znotraj biv{e Ju-

goslavije in bloka socialisti~nih dràv, najbolje pripravlje-

na kandidatka za vstop v Evropsko unijo.

Ali bo tako tudi v bodo~e? Prilo`nosti so!

Ljubljana, 12. oktober 2004

Generalna sekretarka Dràvnega zbora

Rebublike Slovenije v mandatnem obdobju 2000 - 2004

Joìca Veli{~ek

123

124

124

125

12 SLU@BE

125



126 12 SLU@BE

Za opravljanje strokovnih, administrativnih in drugih

opravil ter tehni~nih nalog, s katerimi se zagotavljajo po-

goji za delo Dràvnega zbora Republike Slovenije (v na-

daljnjem besedilu dràvni zbor), ima dràvni zbor slu`be,

ki jih vodi generalni sekretar dràvnega zbora (25. in 26.

~len Poslovnika Dràvnega zbora Republike Slovenije,

Ur. list RS, {t. 35/02, 60/04). V nadaljevanju podajamo ne-

kaj splo{nih podatkov o organiziranosti slu`b in o zapo-

slenih v dràvnem zboru.

12.1 Splo{no

Organizacijo in delo slu`b dràvnega zbora v mandatu

2000-2004 je dolo~al Odlok o organizaciji in delu slu`b

dràvnega zbora (Ur. list RS, {t.19/97, 124/00 in 63/02).

Med mandatom sta bili sprejeti dve spremembi odloka, s

katerima se je pove~al dele` strokovne in administrativne

pomo~i poslanskim skupinam, in sicer:

- s spremembo 16. ~lena z dne 21. 12. 2000 se vsaki po-

slanski skupini dodatno dolo~i {e en strokovni sodela-

vec ter poslanski skupini, ki pa ima ve~ kot osem po-

slancev, pa se poleg tega dolo~i na vsakih {est poslan-

cev {e po en strokovni delavec;

- s spremembo 17. ~lena z dne 12. 7. 2002 je bilo

dolo~eno, da za vsakega poslanca pripadajo poslanski

skupini sredstva za dodatno strokovno pomo~ v

mese~nem znesku pla~e svetovalca dràvnega zbora

(ta sprememba se je izvr{evala postopoma v letih

2002, 2003 in 2004).

Zaradi konkretizacije dolo~b Zakona o javnih uslu`ben-

cih (Uradni list RS, {t. 56/02) in delno Zakona o sistemu

pla~ v javnem sektorju (Uradni list RS, {t. 56/02, 110/02,

72/03 in 126/03), ki uvajata mnoge sistemske novosti v

ureditev javnega sektorja v Republiki Sloveniji, je bilo tre-

ba tudi v dràvnem zboru sprejeti nov odlok in sicer Od-

lok o notranji organizaciji, delovnih mestih in nazivih v

slu`bah dràvnega zbora (Ur. list RS, {t. 50/04, v nadalje-

vanju odlok).

Z novim odlokom smo èleli dose~i cilje, ki se bodo pozi-

tivno odrazili v delovanju slu`b dràvnega zbora, in sicer

oblikovanje preglednej{e in u~inkovitej{e notranje orga-

nizacijske strukture, ki v primerjavi z organizacijo slu`b

po starem odloku prina{a nekatere novosti glede na dose-

danje izku{nje in izku{nje drugih parlamentov:

- oblikovali smo novo notranjo organizacijsko enoto

»DIREKTORAT«, ki povezuje vse notranje organizacij-

ske enote, ki opravljajo spremljajo~e, strokovno-teh-

ni~ne, administrativne in druge podobne naloge in jo

vodi drugi namestnik generalnega sekretarja - direk-

tor. Ta zamisel in potreba je bila predlagana è v

za~etku tega mandata, a àl ni bila realizirana. Podob-

no ureditev imajo tudi v mnogih drugih evropskih par-

lamentih (npr. v Belgiji, na Finskem, na Poljskem in

drugod);

- Dokumentacijsko-knji`ni~ni oddelek je pre{el iz In-

formacijsko-dokumentacijskega sektorja v Raziskoval-

no-dokumentacijski sektor zaradi vsebinske poveza-

nosti raziskovalne in dokumentacijske dejavnosti;

- v Sektorju za izvajanje dejavnosti dràvnega zbora se

je poleg Oddelka za pripravo in izvedbo sej dràvnega

zbora ter delovnih teles oblikoval {e Oddelek za med-

narodno dejavnost, protokol in prevajanje. V tem od-

delku naj bi se opravljala vsebinska priprava medna-

rodnih dogodkov (bilateralni in multilateralni obiski,

stalne delegacije dràvnega zbora, skupine prijateljs-

tva), protokolarne in prevajalske naloge ter naloge v

zvezi z logisti~no izvedbo delovnih in uradnih

obiskov.

12.1.1 Zaposleni v slu`bah dràvnegazbora

S Pravilnikom o notranji organizaciji in sistemizaciji de-

lovnih mest v slu`bah dràvnega zbora {t. 040-03-/89-

1/56 z dne 1. 7 .2004 (v nadaljevanju: sistemizacija) je si-

stemiziranih 351 delovnih mest, in sicer:

- 28 delovnih mest uradnikov na poloàju (8%),

- 169 uradni{kih delovnih mest (48,1%),

- 154 strokovno-tehni~nih delovnih mest (43,9%).

Pri delovnih mestih uradnikov na poloàju in pri urad-

ni{kih delovnih mestih so navedena tudi delovna mesta

za dolo~en ~as (Kabinet predsednika dràvnega zbora,

slu`be poslanskih skupin) v skladu s 73. ~lenom Zakona o

javnih uslu`bencih, za katere se smiselno uporabljajo

dolo~be zakona, ki urejajo pravice in obveznosti javnih

uslu`bencev na uradni{kih delovnih mestih.

Na podlagi organizacijskih sprememb in dopolnitev v od-

loku in sistemizaciji, sprememb v obsegu in nalogah ter

uvedbe novih nalog so se izvedle notranje prerazporedi-

tve. Z novo sistemizacijo se je ukinilo 10 in sistemiziralo

22 novih delovnih mest, kar zna{a 3,5% povi{anje {tevila

delovnih mest.

126



12 SLU@BE 127

Na dan 1. 9. 2004 je bilo v slu`bah dràvnega zbora 346

zaposlenih, in sicer:

- zaposleni po sistemiziranih delovnih mestih: 320, od

tega 23 uradnikov na poloàju, 159 uradnikov, 138

strokovno-tehni~nih delavcev,

- 2 pripravnika,

- 24 zaposlenih v slu`bah poslanskih skupin po 12.

~lenu odloka.

Zasedenost delovnih mest glede na sistemizirana delovna

mesta je 91,1% - od tega 6,5% uradnikov na poloàju,

45,3% uradnikov in 39,3% strokovno-tehni~nih delavcev

(glej graf {t.12.1).

Graf 12.1.: Razmerje med sistemiziranimi in dejansko zasedenimi delovnimi mesti

V tabeli {t. 12.1 prikazujemo {tevilo zaposlenih po posameznih organizacijskih enotah, po spolu in po povpre~ni starosti

zaposlenih.

Tabela 12.1: Zaposleni po organizacijskih enotah - po spolu in starosti (na dan 1. 9. 2004)

ORGANIZACIJSKE ENOTE[TEVILO

ZAPOSLENIH

[TEVILO

@ENSK

[TEVILO

MO[KIH

POVPRE^NA

STAROST

ZAPOSLENIH

KABINET PREDSEDNIKA DZ 7 7 - 49,0

ZAKONODAJNO - PRAVNA SLU@BA 14 12 2 43,4

URAD GENERALNEGA SEKRETARJA 4 2 2 47,6

SLU@BA ZA ODNOSE Z JAVNOSTMI 5 4 1 43,1

SEKRETARIAT DR@AVNEGA ZBORA 5 4 1 45,9

127

128 12 SLU@BE


ZAPOSLENIH

[TEVILO

@ENSK

[TEVILO

MO[KIH

POVPRE^NA

STAROST

ZAPOSLENIH

SEKTOR ZA IZVAJANJE DEJAVNOSTI DZ - - - -

Oddelek za pripravo in izvedbo sej 69 56 13 41,6

Oddelek za mednarodno dejavnost, protokol

in prevajanje 12 12 - 37,0

RAZISKOVALNO -DOKUMENTACIJSKI SEKTOR 2 2 - 49,6

Raziskovalni oddelek 7 3 4 40,3

Dokumentacijsko - knji`ni~ni oddelek 16 14 2 44,5

DIREKTORAT - - - -

SPLO[NI SEKTOR

Oddelek za organizacijo in kadre

Finan~no - ra~unovodski oddelek

7

10

6

9

1

1

39,2

37,9

INFORMACIJSKI SEKTOR

Oddelek za razvoj informacijskega sistema

Oddelek za delo z gradivi in po{to

Oddelek operaterski servis

Oddelek tiskarna

2

12

19

8

10

1

3

14

8

5

1

9

5

-

5

51,2

37,5

41,6

31,1

41,0

OPERATIVNO -TEHNI^NI SEKTOR

Oddelek za investicije in vzdr`evanje

Oddelek za gostinske storitve

Oddelek za prevoze

Oddelek za receptorka in telefonska dela

1

24

19

5

10

-

15

9

-0

6

1

9

10

5

4

49,6

43,7

43,5

49,2

44,2

SLU@BE POSLANSKIH SKUPIN

LDS

- zaposleni po 11. ~lenu odloka


13

2

10

2

3

-

33,8

26,8

SDS



7

8

4

6

3

2

40,5

32,1

ZLSD



5

3

3

1

2

2

35,4

32,7

SLS



6

4

5

3

1

1

31,7

40,0

NSi



7

5

4

4

3

1

37,8

33,5

128



12 SLU@BE 129


ZAPOSLENIH

[TEVILO

@ENSK

[TEVILO

MO[KIH

POVPRE^NA

STAROST

ZAPOSLENIH

DeSUS - zaposleni po 11. ~lenu odloka 4 2 2 37,6

SNS - zaposleni po 11. ~lenu odloka 4 4 - 30,3

SMS



4

1

2

1

2

-

32,6

29,6

Narodne skupnosti

- zaposleni po 11. ~lenu odloka 2 2 - 33,4

Samostojni poslanec- [temberger

- zaposleni po 12. ~lenu odloka 1 1 - 31,7

Poslanska pisarna Lendava

Poslanska pisarna Maribor2 2 - 47,1

SKUPAJ 346 248 98 40,4

Vir: Oddelek za organizacijo in kadre.

V grafu {t. 12.2 prikazujemo strukturo zaposlenih po spolu, v tabeli {t. 12.2 in grafu {t. 12.3 pa strukturo zaposlenih po

stopnji izobrazbe.

Graf 12.2.: Razmerje zaposlenih po spolu

129

130 12 SLU@BE

Tabela 12.2: Zaposleni po stopnjah izobrazbe (na dan 1. 9. 2004)

ORGANIZACIJSKE ENOTESTOPNJA IZOBRAZBE

(DEJANSKA IZOBRAZBA ZAPOSLENIH)

I. II. III. IV. V. VI. VII. VII./1 VII./2 VIIISkupaj{tev. za-poslenih

KABINET PREDSEDNIKA DZ - - - 3 2 - - 1 1 - 7

ZAKONODAJNO - PRAVNA SLU@BA - - - - 2 1 - 11 - - 14

URAD GENERALNEGA SEKRETARJA - - - - 1 - - 3 - - 4

SLU@BA ZA ODNOSE Z JAVNOSTMI - - - - 1 1 - 2 1 - 5

SKRETARIAT DZ - - - 1 2 1 - 1 - - 5

SEKTOR ZA IZVAJANJE

DEJAVNOSTI DZ

- Oddelek za pripravo in izvedbo sej - - - 1 17 9 - 37 5 - 69

- Oddelek za mednarodno dejavnost,

protokol in prevajanje- - - - 2 1 2 7 - - 12

RAZISKOVALNO -

DOKUMENTACIJSKI SEKTOR- - - - 1 - - - 1 - 2

- Raziskovalni oddelek - - - - - - - 3 3 1 7

- Dokumentacijsko - knji`ni~ni

oddelek- - - - 3 2 1 9 1 - 16

DIREKTORAT

SPLO[NI SEKTOR

- Oddelek za organizacijo in kadre

- Finan~no - ra~unovodski oddelek

-

-

-

-

-

-

-

-

2

4

1

3

-

2

4

1

-

-

-

-

7

10

INFORMACIJSKI SEKTOR

- Oddelek za razvoj informacijskega

sistema

- Oddelek za delo z gradivi in po{to

- Oddelek operaterski servis

- Oddelek tiskarna

-

-

5

-

-

-

-

-

-

-

-

-

-

-

-

1

1

2

2

8

-

7

10

6

2

-

1

1

-

-

-

-

-

-

-

-

3

1

-

-

1

-

-

-

-

-

-

-

-

-

2

12

19

8

10

OPERATIVNO -TEHNI^NI SEKTOR

- Oddelek za investicije

in vzdr`evanje

- Oddelek za gostinske Storitve

- Oddelek za prevoze

- Oddelek za receptorka in telefonska

dela

-

14

3

-

1

-

-

-

-

-

-

-

-

-

-

-

3

13

5

3

-

6

3

6

-

-

-

-

-

-

-

-

-

-

1

1

-

-

-

-

-

-

-

-

-

-

-

-

-

1

24

19

5

10

130



12 SLU@BE 131

ORGANIZACIJSKE ENOTESTOPNJA IZOBRAZBE

(DEJANSKA IZOBRAZBA ZAPOSLENIH)

I. II. III. IV. V. VI. VII. VII./1 VII./2 VIIISkupaj{tev. za-poslenih

SLU@BE POSLANSKIH SKUPIN

LDS



-

-

-

-

-

-

-

-

4

-

-

-

1

-

7

2

1

-

-

-

13

2

SDS



1

-

-

-

-

-

-

-

1

-

-

-

-

1

3

5

2

2

-

-

7

8

ZLSD



-

-

-

-

-

-

-

-

1

-

1

1

1

1

2

1

-

-

-

-

5

3

SLS



-

-

-

-

-

-

-

1

2

2

-

-

1

-

2

1

1

-

-

-

6

4

NSi



-

1

-

-

-

-

-

-

1

-

1

-

-

-

5

3

-

1

-

-

7

5

DeSuS

- zaposleni po 11. ~lenu odloka - - - - - 1 - 3 - - 4

SNS

- zaposleni po 11. ~lenu odloka - - - - 1 - 1 2 - - 4

SMS



-

-

-

-

-

-

-

-

-

1

1

-

-

-

3

-

-

-

-

-

4

1

Narodne skupnosti

- zaposleni po 11. ~lenu odloka - - - - 1 - - 1 - - 2

Samostojni poslanec

- zaposleni po 12. ~lenu odloka - - - - 1 - - - - - 1

Poslanska pisarna Lendava

Poslanska pisarna Maribor

-

-

-

-

-

-

-

1

1

-

-

-

-

-

-

-

-

-

-

-2

SKUPAJ 25 - - 45 93 26 11 125 20 1 346

Vir: Oddelek za organizacije in kadre

131



132 12 SLU@BE

Graf {t. 12.3: Zaposleni po stopnjah izobrazbe

12.2 Predstavitev slu`bdràvnega zbora

V tem podpoglavju predstavljamo posamezne slu`be

dràvnega zbora. Glede na spremembe v organiziranosti

slu`b, ki so se zgodile v tem mandatnem obdobju, v okle-

pajih navajamo nove nazive nekaterih oddelkov oziroma

slu`b.

12.2.1 Sekretariat za zakonodajo inpravne zadeve (Zakonodajno-pravna slu`ba)

Z novim poslovnikom dràvnega zbora, uveljavljenim z

julijem 2002, se je dotedanji Sekretariat za zakonodajo in

pravne zadeve sistemsko preoblikoval in nadaljeval z de-

lom kot Zakonodajno-pravna slu`ba (v nadaljnjem bese-

dilu: ZPS). S tem je v formalnopravnem in v organizacij-

skem smislu izgubil popolno samostojnost, ki jo je imel

po prej veljavni ureditvi, ko je dràvni zbor imenoval nje-

govega sekretarja, ki je bil za delo Sekretariata za zakono-

dajo in pravne zadeve neposredno odgovoren dràvne-

mu zboru. Po novi ureditvi je ZPS kot samostojna slu`ba

ume{~ena v razmerje odgovornosti do kolegija predsed-

nika dràvnega zbora, ki imenuje vodjo te slu`be na pred-

log predsednika dràvnega zbora, in hkrati tudi v razmer-

je odgovornosti do generalnega sekretarja. To po oceni

ZPS pu{~a dvome o sistemski jasnosti poloàja te slu`be

in posledi~no o jasnih hierarhi~nih razmerjih te slu`be,

kar lahko vpliva tudi na njeno neodvisnost pri delu, zlasti

ob morebitnih nesoglasjih med posameznimi vodstveni-

mi funkcijami v organizacijski strukturi dràvnega zbora

in njegovih slu`b. Vendar pa novi poslovnik vsebinsko

ohranja bistvo nalog in namenov te slu`be v smislu zago-

tavljanja kontinuitete pravne podpore poslancem pri nji-

hovem odlo~anju, ob tem, da so naloge in vsebina dela

seveda prilagojene sicer{njim novitetam v zakonodajnem

postopku in postopkih drugih odlo~itev, ki jih sprejema

dràvni zbor.

Zakonodajno-pravna slu`ba torej v skladu s 127. ~lenom

veljavnega poslovnika dràvnega zbora daje mnenje o

skladnosti predlogov zakonov in drugih aktov in amand-

majev z ustavo in pravnim sistemom ter o zakonodajno-

tehni~nih vidikih predlogov.

V okviru zakonodajnega postopka ZPS tako vedno daje

svoje mnenje k predlogom zakonov v drugi obravnavi za

obravnavo na mati~nem delovnem telesu. Poslovnik

slu`bo poobla{~a, da poda svoje mnenje tudi po tej

obravnavi, torej k dopolnjenemu predlogu zakona za

obravnavo na plenarni seji dràvnega zbora. To se

ob~asno uporabi, zlasti da se odpravijo kasneje ugotovlje-

ne neustreznosti pri sprejetih amandmajih v okviru seje

delovnega telesa ali da se odpravi {e kak{na dodatno ugo-

tovljena neustreznost ali neskladnost, ~e pravila poslovni-

ka to {e dopu{~ajo. Zakonodajno-pravna slu`ba lahko da

mnenje tudi v okviru tretje obravnave predloga zakona,

kjer pa mora tudi nakazati mo`ne re{itve ugotovljenih

neusklajenosti, kar je bilo doslej uporabljeno v zelo red-

kih primerih. Glede na novi poslovnik se mnenje ZPS v

zakonodajnem postopku torej pojavlja manj pogosto, pri

~emer ZPS, v skladu z namenom novega poslovnika, svo-

jo pozornost prete`no namenja obravnavi predloga akta

(zakona) na mati~nem delovnem telesu.

Tudi uporaba pooblastila za opozorilo o neusklajenosti

zakonskih re{itev zaradi sprejetih amandmajev po petem

odstavku 140. ~lena poslovnika dràvnega zbora je s stra-

132

12 SLU@BE 133

ni ZPS po veljavnem poslovniku bistveno manj pogosta,

ker del te odgovornosti prevzema vlada, ki je po novem

prav tako poobla{~ena posredovati tako opozorilo pred-

sedujo~emu na seji dràvnega zbora pred glasovanjem o

zakonu v celoti.

Po novem poslovniku dràvnega zbora je pomembna no-

vost pri nalogah ZPS izdelovanje uradnih pre~i{~enih be-

sedil zakonov, ki jih na podlagi 153. ~lena poslovnika

zbora pripravi ZPS po vsaki spremembi zakona. Te nato

potrdi dràvni zbor na plenarni seji, nato pa se objavijo v

Uradnem listu RS in na spletnih straneh dràvnega zbora.

Za izvajanje te naloge je ZPS skupaj s priznanimi strokov-

njaki s podro~ja zakonodajne tehnike dolo~ila strokovne

standarde oblikovanja tovrstnih zakonskih besedil, kate-

rih bistveni cilj je ohranitev popolne verodostojnosti be-

sedila ter zagotovitev preglednosti in uporabnosti za

obi~ajne potrebe uporabnikov zakonskih besedil.

Zakonodajno-pravna slu`ba je v tem mandatnem obdob-

ju pripravila 1111 mnenj v postopkih sprejemanja aktov

dràvnega zbora, od tega 631 po novi poslovni{ki uredi-

tvi, pripravila je 121 uradnih pre~i{~enih besedil zakonov

in izdala 9 mnenj k zahtevam za razpis referenduma. V

zvezi s 13. ~lenom zakona o referendumu in o ljudski ini-

ciativi pa je za predsednika dràvnega zbora pripravila 24

mnenj o pobudah volivcem za zbiranje podpisov za iz-

vedbo referenduma o dolo~enih vpra{anjih, ki se urejajo

z zakonom.

Ustavno sodi{~e RS je v tem mandatnem obdobju poslalo

dràvnemu zboru v pojasnilo 426 pobud za pri~etek po-

stopka za presojo ustavnosti zakonov ali poslovnika

dràvnega zbora in odgovorilo na 44 zahtev po presoji

ustavnosti.

Na tej podlagi je ZPS za 232 zadev pripravila 171 odgovo-

rov oziroma pojasnil, ki jih je dràvni zbor posredoval us-

tavnemu sodi{~u, pri tem pa je upo{tevala, da so posa-

mezne zadeve zdruène zaradi sorodnosti. Trenutno ima

ZPS v pripravi 26 zadev, 35 zadev pa {e ~aka na mnenje

vlade.

Glede postopkov pred drugimi sodi{~i je ZPS pripravila v

skladu z 273. ~lenom poslovnika 4 odgovore Upravnemu

sodi{~u RS in 2 odgovora Vrhovnemu sodi{~u RS.

Na ZPS naslavljajo svoja zaprosila tudi delovna telesa in

poslanci. Za njih je ZPS v tem mandatnem obdobju pripra-

vila 43 odgovorov.

Na ZPS sta se z zaprosilom za mnenje ve~krat obrnila tudi

predsednik in generalna sekretarka dràvnega zbora.

Tako je bilo pripravljenih 19 odgovorov za predsednika

dràvnega zbora in 1 odgovor za generalno sekretarko

dràvnega zbora.

ZPS je v tem obdobju prejela 96 zaprosil za razlago zako-

nov od posameznikov in pravnih oseb, pa tudi dràvnih

organov. V skladu z na~elom delitve oblasti sekretariat

oziroma ZPS, razen ~e ni {lo za posamezna vpra{anja vo-

lilne zakonodaje, na ta zaprosila ni odgovarjala, pa~ pa jih

je odstopala pristojnim ministrstvom, ki so v okviru

izvr{ne oblasti v skladu z ustavo pristojna za tolma~enja

zakonov v okviru njihovega izvr{evanja.

Tako je ZPS (in prej Sekretariat za zakonodajo in pravne

zadeve) v tem mandatnem obdobju pripravila 1505 raz-

li~nih mnenj oziroma zadev, pri ~emer niso upo{tevana ti-

sta, ki jih je posredovala posameznikom in pravnim ose-

bam, ker jih je malo in so prete`no napotilne narave.

12.2.2 Oddelek za informiranje(Slu`ba za odnose z javnostmi)

Oddelek za informiranje (s Pravilnikom o notranji organi-

zaciji in sistemizaciji delovnih mest v slu`bah dràvnega

zbora z dne 1. 7. 2004 se je preimenoval v Slu`bo za odno-

se z javnostmi) opravlja naloge obve{~anja javnosti o delu

dràvnega zbora in njegovih delovnih teles, o mednarod-

ni in drugih dejavnostih; zagotavlja pogoje predstavni-

kom medijev za njihovo delo v dràvnem zboru, izdaja

glasilo dràvnega zbora in druge publikacije ter izvaja

druge oblike komuniciranja z razli~nimi javnostmi. Os-

novna naloga Oddelka za informiranje je zagotavljanje in-

formacij predstavnikom medijev, med njimi je kar 450 v

dràvnem zboru akreditiranih novinarjev.

V preteklem mandatu je Oddelek za informiranje poleg

teko~ega zagotavljanja informacij predstavnikom medijev

in drugim zainteresiranim javnostim izdal tudi naslednje

publikacije:

1. Parlamentarec, ki je izhajal {e v za~etku mandata do

vklju~no decembra 2001. V tem obdobju je bilo izda-

nih 13 {tevilk;

2. knjige in druge publikacije: 12 naslovov;

3. bro{ure in druge manj{e publikacije, zloènke, raz-

glednice (predstavitev delovnih teles, predstavitev

dràvnega zbora za razli~ne javnosti - obiskovalci,

otroci ...), tudi v razli~nih tujih jezikih: 14 naslovov;

4. Poro~evalec Dràvnega zbora RS.

133



134 12 SLU@BE

V tabeli {t. 12.3 prikazujemo {tevilo izdanih Poro~evalcev Dràvnega zbora RS v mandatnem obdobju 2000-2004 po posa-

meznih letih.

Tabela {t. 12.3: [tevilo izdanih poro~evalcev dràvnega zbora v mandatnem obdobjuod 27.10.2000 do 20.10.2004

LETO IZDAJE IZDANE [TEVILKE*SKUPAJ [TEVILO

ZVEZKOVSKUPAJ [TEVILO STRANI

Od 27.10.2000 9+1 10 784

2001 102+22 124 12859 (predlog prora~una)



do 20.10.2004 110+5 115 11640

SKUPAJ 457 + 61 518 58821

Vir: Oddelek za informiranje.

Opomba:

* Zaradi ve~jega obsega, objavljeno v ve~ zvezkih

Oddelek za informiranje je delo Dràvnega zbora RS spremljal v fotografiji in ima foto arhiv z ve~ kot 3000 fotografijami.

Na spletnih straneh dràvnega zbora izpolnjuje oddelek rubriko Aktualno/Dogodki, kjer je bilo v tem mandatnem ob-

dobju objavljenih 364 informacij.

Oddelek za informiranje je tudi organiziral in izvedel ve~je {tevilo vodenih obiskov in ogledov dràvnega zbora. Zanima-

nje za obisk slovenskega parlamenta izkazuje tabela 12.4.

Tabela {t. 12.4: [tevilo obiskovalcev parlamenta v mandatnem obdobju od 27.10. 2000do 22.10.2004

LETO ORGANIZIRANI OBISKI DAN ODPRTIH VRAT SKUPAJ

{t. skupin {t. obiskovalcev {t. skupin {t. obiskovalcev {t. skupin {t. obiskovalcev

Od 27.10.2000 8 415 6 83 14 498

2001 126 5903 33 735 159 6638

2002 129 6887 38 678 167 7565

2003 169 7085 39 843 208 7928

do 22.10.2004 161 6545 42 776 203 7321

SKUPAJ 593 26835 158 3115 751 29950

Vir: Oddelek za informiranje.

134



12 SLU@BE 135

12.2.3 Kabinet predsednikaDràvnega zbora RS

Kabinet predsednika dràvnega zbora je notranja organi-

zacijska enota, ki opravlja strokovne, svetovalne, organi-

zacijske in administrativno-tehni~ne naloge, vezane na

funkcije predsednika in podpredsednike dràvnega zbo-

ra. Vodi ga vodja kabineta, ki ga na predlog predsednika

dràvnega zbora za ~as trajanja mandata imenuje Mandat-

no volilna komisija. Kabinet predsednika skrbi predvsem

za zagotavljanje pogojev za nemoteno in kakovostno

opravljanje dela predsednika in podpredsednikov dràv-

nega zbora, zlasti za koordinacijo dela med njimi. Pri svo-

jem delu tesno sodeluje z vsemi slu`bami dràvnega zbo-

ra, {e posebej z Uradom generalnega sekretarja dràvne-

ga zbora, Zakonodajno-pravno slu`bo, Sekretariatom

dràvnega zbora - Oddelkom za mednarodno dejavnost,

protokol in prevajanje, Oddelkom za pripravo in izvedbo

sej dràvnega zbora in delovnih teles, Slu`bo za odnose z

javnostmi, sekretarji poslanskih skupin ter predsedniki

delovnih teles. Kabinet predsednika skrbi tudi za kores-

pondenco predsednika in sodelovanje z drugimi uradi in

dràvnimi institucijami (Uradom predsednika RS, Ura-

dom predsednika Vlade RS, ministri, Protokolom RS).

12.2.4 Urad generalnega sekretarja

Urad generalnega sekretarja oziroma sekretarke opravlja

strokovna in administrativna dela za generalnega sekre-

tarja ter naloge na podro~ju notranje revizije in varovanja

dràvnega zbora.

Do sprejetja novih organizacijskih aktov (Odloka o notra-

nji organizaciji, delovnih mestih in nazivih v slu`bah

dràvnega zbora in Pravilnika o notranji organizaciji in si-

stemizaciji delovnih mest v slu`bah dràvnega zbora) so

bili v okviru urada organizirani:

- Finan~no-ra~unovodski oddelek,

- Kadrovski oddelek in

- Oddelek za protokol ter

- svetovalec za pravne zadeve,

- notranji revizor,

- svetovalec za varnost.

Z novo organizacijo sta Finan~no-ra~unovodski oddelek

in Oddelek za organizacijo in kadre postala samostojni

enoti v Splo{nem sektorju, Oddelek za protokol pa se-

stavni del Oddelka za mednarodno dejavnost, protokol in

prevajanje. Dela in naloge, ki se nana{ajo na podro~je

pravnega svetovanja, revizije in varovanja dràvnega zbo-

ra (svetovalec za pravne zadeve, notranji revizor in sveto-

valec za varnost) ostajajo v okviru Urada generalnega

sekretarja.

V nadaljevanju predstavljamo njihovo vlogo in aktivnosti

v mandatnem obdobju 2000-2004 in dejavnost posamez-

nih oddelkov.

12.2.4.1 Svetovalec za pravne zadeve,notranji revizor in svetovalec zavarnost

Svetovalec za pravne zadeve je odgovoren predvsem

za oblikovanje pravnosistemskih oziroma pravnoteh-

ni~nih re{itev s podro~ja dela urada generalnega sekretar-

ja. V njegov delokrog sodi priprava pravnih in drugih ak-

tov, ki jih izdaja generalni sekretar, oblikovanje pravnih

mnenj in nudenje pravnih nasvetov s podro~ja dela urada,

svetovanje pri javnih naro~ilih, priprava strokovnih infor-

macij, poro~il in podatkov o aktualnih vpra{anjih in te-

mah za dràvni zbor oziroma njegove slu`be.

Notranji revizor opravlja delo v skladu s kodeksom no-

tranjerevizijskih na~el, s kodeksom poklicne etike notra-

njega revizorja in s standardi o strokovnem ravnanju pri

notranjem revidiranju, ki jih je izdal Slovenski in{titut za

revizijo.

Cilj notranjega finan~nega nadzora je zagotoviti gospo-

darno uporabo prora~unskih sredstev, zagotoviti poslo-

vanje v skladu s predpisi in navodili predstojnika ter zago-

toviti pravo~asne, celovite in zanesljive ra~unovodske in

druge informacije.

V letu 2002 je bila glavna naloga notranjega revizorja

koordinacija, priprava dokumentacije ter pomo~ organi-

zacijskim enotam pri revizijah Ra~unskega sodi{~a (revi-

zija zaklju~nega ra~una prora~una in revizija u~inkovito-

sti sistema nabav). V letu 2003 je notranji revizor pripravil

metodologijo za analizo tveganja pri finan~nem poslova-

nju v dràvnem zboru ter jo prvi~ v letu 2004 tudi opravil.

Analiza tveganja je osnova za na~rtovanje dela notranje

revizije.

Notranji revizor je vsako leto opravil tudi oceno obstoja in

delovanja notranjih kontrolnih postopkov, pripravljal je

vsa potrebna poro~ila o delu notranje revizije, razvojne

naloge notranje revizije ter pripravljal metodolo{ke

re{itve za delovanje notranje revizije. Po nalogu predstoj-

nika je notranji revizor opravljal tudi druge naloge, pred-

vsem naloge formalnega in neformalnega svetovanja.

135



136 12 SLU@BE

Notranji revizor sodeluje v stalni delovni skupini dràvnih

notranjih revizorjev, ki jo je imenoval minister za finance.

Svetovalec za varnost opravlja naslednje naloge:

- vzdrèvanje, nadzorovanje in posodabljanje sistema

varovanja,

- strokovno spremljanje in predlaganje notranjih aktov

in ukrepov na podro~jih fizi~nega in tehni~nega varo-

vanja, poàrne varnosti, za{~ite zaupnih dokumentov,

za{~ite in re{evanja,

- usklajevanje nalog s podro~ja varovanja z ministrs-

tvom, pristojnim za notranje zadeve,

- odkrivanje pomanjkljivosti v varnostnem sistemu ter

dajanje predlogov za njihovo odpravljanje; sodelova-

nje z MOL, Upravno enoto Ljubljana, PU Ljubljana,

GPU, UVZ in drugimi slu`bami.

V navedenem obdobju je bil opravljen kontinuiran nad-

zor nad spremljanjem in izvajanjem varnosti vseh obiskov

v Dràvnem zboru RS. Podani so bili predlogi za spre-

membe in nadgradnjo varnostnega sistema na podro~ju

tehni~nega in fizi~nega varovanja ter svetovanja pri naba-

vi nove tehni~ne opreme. Opravljeni so bili razgovori in

usklajevanja z ostalimi subjekti s podro~ja varovanja.

12.2.4.2 Finan~no-ra~unovodski oddelek

Finan~no - ra~unovodski oddelek opravlja naloge s fi-

nan~nega in ra~unovodskega podro~ja.

Cilj finan~no - ra~unovodskega oddelka je, da skrbi za ne-

moteno poslovanje dràvnega zbora na finan~no -

ra~unovodskem podro~ju v skladu z veljavno

zakonodajo.

Naloge v zvezi s finan~nim poslovanjem opravlja odde-

lek, skupno z odgovornimi osebami v drugih organizacij-

skih enotah slu`b dràvnega zbora. Urejanje finan~nega

poslovanja dolo~a Navodilo za finan~no poslovanje

dràvnega zbora.

Oddelek:

- pripravlja izhodi{~a finan~nega na~rta in periodi~ne

likvidnostne plane;

- sodeluje pri pripravi javnih razpisov;

- vodi evidenco o sklenjenih pogodbah;

- kontrolira namenskost in zakonitost porabe prora~un-

skih sredstev;

- spremlja in poro~a o porabi sredstev ter sodeluje pri

pripravi letnega poslovnega poro~ila o doseènih ci-

ljih in rezultatih.

Poleg tega oddelek izvaja tudi druge naloge v skladu z na-

vodilom Ministrstva za finance o skupnih osnovah za po-

stopke dela finan~nih slu`b.

Dràvni zbor ima za razliko od drugih neposrednih pro-

ra~unskih uporabnikov svoje lastno ra~unovodstvo, kjer

se vodijo poslovne knjige, pripravljajo ra~unovodski izka-

zi in letna poro~ila.

V okviru ra~unovodske funkcije oddelek:

- vodi glavno knjigo s saldakonti;

- skupaj s kadrovskim oddelkom in slu`bo Mandatno-

volilne komisije obra~unava in izpla~uje pla~e ter po-

godbena dela;

- izvaja obra~un in izpla~ilo potnih stro{kov;

- ter obra~un osnovnih sredstev.

V dràvnem zboru se izvaja tudi lastna dejavnost. V ta ok-

vir sodi tiskanje in prodaja Poro~evalca ter delovanje re-

stavracije. Za obe dejavnosti izvaja oddelek finan~no in

ra~unovodsko funkcijo, skupaj z obra~unom DDV.

Pri svojem delu je oddelek vezan predvsem na informacij-

sko podporo MFERAC, ki se je uvajal na za~etku mandata.

V okviru te informacijske podpore Ministrstva za finance

se v veliki ve~ini izvaja dokumentarni del poslovanja od-

delka. Uvedba MFERAC-a je omogo~ila preglednej{e

spremljanje gibanja prora~unskih sredstev in s tem u~in-

kovitej{i nadzor.

Dràvni zbor je v tem mandatnem obdobju ve~krat revidi-

ralo Ra~unsko sodi{~e. Kontrola je bila tako na podro~ju

zaklju~nega ra~una prora~una kot glede gospodarnosti

porabe prora~unskih sredstev (revizija u~inkovitosti siste-

ma nabav). Ve~ino nepravilnosti smo odpravili è v ~asu

revizije. Ve~je kr{itve niso bile ugotovljene.

12.2.4.3 Kadrovski oddelek (Oddelek zaorganizacijo in kadre)

Kadrovski oddelek skrbi za organizacijo in razvoj slu`b;

organizira in izvaja kadrovsko politiko – na~rtovanje ka-

drov in njihovega razvoja (kariera); opravlja teko~e ka-

drovske naloge (zaposlovanje, vodenje kadrovskih evi-

denc); na~rtuje in spremlja izobraèvanje, usposabljanje

in izpopolnjevanje javnih uslu`bencev; organizira in

spremlja izvajanje nalog s podro~ja varnosti in zdravja pri

delu.

Z novo organizacijo slu`b se je Kadrovski oddelek pre-

imenoval v Oddelek za organizacijo in kadre in skupaj s

136



12 SLU@BE 137

Finan~no-ra~unovodskim oddelkom spada v splo{ni sek-

tor, organiziran v okviru Direktorata (gl. organigram,

poglavje 12.2.9).

V za~etku mandata je bilo v slu`bah dràvnega zbora 293

zaposlenih, 1. septembra 2004 pa 346, kar pomeni 18%

pove~anje {tevila zaposlenih. V tem obdobju je sklenilo

delovno razmerje 147 zaposlenih, delovno razmerje pa je

prenehalo 94 zaposlenim (16 upokojitev, 1 smrt, ostalo

sporazumna prenehanja oziroma prenehanja delovnih

razmerij, sklenjenih za dolo~en ~as).

Tabela {t. 12.5: Pregled {tevila novihzaposlitev in prenehanjdelovnih razmerij

OBDOBJE[TEVILO NOVIH

ZAPOSLITEV

[TEVILOPRENEHANJDELOVNIHRAZMERIJ

Leto 2000 / XI., XII 9 12

Leto 2001 52 30

Leto 2002 37 16

Leto 2004 33 18

Leto 2004 - do 01.IX. 16 18

SKUPAJ 147 94

Vir: Oddelek za organizacijo in kadre.

Na podro~ju izobraèvanja se v oddelku opravljajo na-

slednje naloge:

- ugotavljanje potreb po izobraèvanju zaposlenih;

- opravljanje organizacijskih nalog, povezanih z izo-

braèvanjem javnih uslu`bencev in poslancev;

- priprava letnega programa za izobraèvanje in izpo-

polnjevanje zaposlenih.

V programu na~rtujemo izobraèvanja in izpopolnjevanja

po naslednjih podro~jih:

- strokovna izobraèvanja (doma in v tujini) - kriterij

udele`be je potreba delovnega mesta zaposlenega.

Nekatera predavanja oziroma posveti so bili organizi-

rani v prostorih dràvnega zbora, ve~inoma pa so se

tako zaposleni kot poslanci udeleèvali seminarjev,

kongresov in simpozijev, ki jih organizirajo zunanje

institucije doma ali v tujini;

- funkcionalna izobraèvanja - te~aji tujih jezikov in

ra~unalni{tva - vsako leto so v prostorih dràvnega

zbora organizirani 100-urni in 60-urni te~aji an-

gle{~ine, nem{~ine in franco{~ine za 8 do 10 skupin.

Ra~unalni{ki te~aji so se organizirali po potrebi - indi-

vidualno pri zunanjih izvajalcih; v leto{njem letu pa ob

prehodu na Lotus Notes 6.51 in Microsoft Office 2003

za vse zaposlene in poslance v prostorih dràvnega

zbora.

- osebnostni razvoj, ve{~ine vodenja in upravlja-

nja - retorika, poslovne komunikacije, obvladovanje

stresa, ve{~ine prepri~evanja in diskutiranja, psiholo-

gija sodobne profesionalne komunikacije;

- izobraèvanje s podro~ja varstva pri delu ter

poàrnega varstva in te~aji prve pomo~i - te obli-

ke izobraèvanja so se za vse zaposlene za~ele izvajati

v leto{njem letu;

- izobraèvanje za pridobitev strokovne izobrazbe

- v leto{njem letu se 18 zaposlenim sofinancira {tudij

za pridobitev strokovne izobrazbe in se jim omogo~a

{tudijski dopust; 34 zaposlenim pa se omogo~a samo

{tudijski dopust.

Na podlagi zakona o varnosti in zdravju pri delu ter izjave

o varnosti z oceno tveganja so bili organizirani preventiv-

ni zdravstveni pregledi za poslance v Diagnosti~nem cen-

tru Bled; v leto{njem letu pa so se za~eli izvajati tudi pre-

ventivni zdravstveni pregledi za vse zaposlene v Zdravs-

tvenem domu Ljubljana - Center (medicina dela).

Oddelek opravlja naloge, ki so vezane na dodatno stro-

kovno pomo~ poslancem po 12. ~lenu odloka ter izo-

braèvanje poslancev, in sicer:

- na~rtovanje in spremljanje realizacije sredstev;

- organizacijske naloge,

- priprava pogodb (o delu, s pravnimi osebami, avtor-

skih) in odredb.

12.2.4.4 Oddelek za protokol

Oddelek za protokol organizira in izvaja protokolarne de-

javnosti: pripravlja obiske predstavnikov tujih dràv in

skrbi za stike s tujimi diplomatskimi misijami ob imenova-

nju novih veleposlanikov, pripravlja sprejeme, slavnostne

in àlne seje, prisege, skrbi za protokolarna darila ob obi-

sku na{ih delegacij v tujini, sodeluje pri organizaciji med-

narodnih konferenc, sre~anj in seminarjev. Oddelek je za-

dolèn za organizacijo protokolarnih dogodkov pod-

137



138 12 SLU@BE

predsednikov, vodij poslanskih skupin, predsednikov

delovnih teles in generalnega sekretarja dràvnega zbora.

Sodeluje tudi pri organiziranju in izvedbi protokolarne

dejavnosti predsednika dràvnega zbora, za katerega si-

cer skrbi Protokol RS.

Oddelek za protokol je v obdobju 2000-2004 organiziral

okoli 800 sprejemov - tako tujih delegacij pri nas kot tudi

sprejeme za novoimenovane veleposlanike tujih dràv pri

nas in njihove poslovitve ob koncu mandata. Pri vseh obi-

skih tujih delegacij pri nas smo organizirali tudi neuradni

del obiskov (ogledi Ljubljane, Bleda, Pirana itd.) in

sve~ane obede.

Sodelovali smo pri organizaciji razli~nih mednarodnih

sre~anj (npr. Srednjeevropske pobude, kjer je Slovenija v

letu 2004 predsedujo~a dràva), mednarodnih seminarjev

(npr. seminar o varnosti, o vlogi parlamentov pri obravna-

vanju EU zadev) ter vsakoletnega sre~anja Slovencev v za-

mejstvu in po svetu.

Enkrat mese~no je oddelek pripravil prisege sodnikov,

prav tako smo poskrbeli za ves protokol za prisege Vlade

RS in njenih ministrov, prisege ~lanov in predsednika

Ra~unskega sodi{~a ter prisege ~lanov Komisije za pre-

pre~evanje korupcije, kar je novost v tem mandatu.

Slavnostne seje dràvnega zbora so redni protokolarni

dogodek s {tevil~no udele`bo tujih diplomatov in vablje-

nih, in sicer ob dràvnih praznikih 26. decembra in 26. ju-

nija. V letu 2004 pa sta bili poleg navedenih slavnostnih

sej {e slavnostni seji ob vklju~itvi Slovenije v Nato in

Evropsko unijo.

V tem mandatu je bila uvedena Zlata knjiga gostov dràv-

nega zbora, ki je namenjena vpisu doma~ih in tujih ~ast-

nih gostov, ki obi{~ejo dràvni zbor ob razli~nih prilo`no-

stih.

Sprejeta so bila Protokolarna pravila Dràvnega zbora Re-

publike Slovenije, v katerih so zajeta navodila za ravnanje

ob protokolarnih dogodkih.

12.2.4.5 Akti, ki jih je v mandatu 2000-2004 izdala generalna sekretarka

Seznam aktov, ki jih je v mandatu 2000-2004 izdala generalna sekretarka

Pravila o hi{nem redu, {t.: 040-03/89-1/44 z dne 13. 11.

2001

Navodilo za finan~no poslovanje Dràvnega zbora RS,

{t.: 102-02/89-1/60 z dne 14. 5. 2003

Pravilnik o finan~nem nadzoru v Dràvnem zboru RS,

{t.: 040-03/89-1/45 z dne 14. 3. 2002

Odredba o pravici do nadomestila za lo~eno ìvljenje,

{t.: 040-03/02-1 z dne 30. 5. 2002

Odredba o obvezni uporabi slu`benih oblek v Dràvnem

zboru RS z dne 28. 5. 2003

Odredba o dolo~itvi osnove in vi{ine nadomestila pla~e

za ~as odsotnosti z dela zaradi bolezni ali po{kodbe, ki ni

povezana z delom, {t.: 040-03/89 -1/46 z dne 13. 11. 2003

Odredba o disciplinskem postopku v slu`bah Dràvnega

zbora RS, {t.: 040-03/89-1/55 z dne 14. 5. 2004

Odredba o postopku ugotavljanja nesposobnosti javnega

uslu`benca v slu`bah Dràvnega zbora RS, {t.: 040-03/89-

1/55 z dne 14. 5. 2004

Odredba o delovnem ~asu v slu`bah Dràvnega zbora RS,

{t.: 040-03/89-1/55 z dne 2. 6. 2004

Pravilnik o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih

mest v slu`bah Dràvnega zbora, {t.: 040-03/89-1/56 z

dne 1. 7. 2004

Odredba o imenovanju, delu in nalogah predstavnika

Dràvnega zbora RS pri Evropskem parlamentu, {t.: 007-

01/04-13/6 z dne 10. 3. 2004.

12.2.5 Sekretariat dràvnega zbora

Sekretariat dràvnega zbora opravlja strokovne, organiza-

cijske in administrativne naloge, ki se nana{ajo na delo

dràvnega zbora in na delo delovnih teles. V tem okviru

zlasti spremlja in prou~uje problematiko, predloge zako-

nov in druge akte, ki so predloèni v sprejetje dràvnemu

zboru, daje strokovna mnenja in stali{~a, pripravlja

poro~ila, sklepe, analize in informacije; pripravlja stro-

kovne podlage za oblikovanje mnenj oziroma odgovorov

dràvnega zbora ustavnemu sodi{~u, pripravlja strokovne

podlage za odlo~itev dràvnega zbora povezana z obvez-

no razlago zakonov in drugih aktov dràvnega zbora (po

novem poslovniku avtenti~no razlago), oblikuje strokov-

ne podlage glede oblikovanja politike na dolo~enem po-

dro~ju in spremlja njeno izvajanje itd.

Za izvajanje navedenih nalog so bili v mandatnem obdob-

ju 2000-2004 pristojni naslednji oddelki:

Oddelek za pripravo in izvedbo sej dràvnega zbora,

Oddelek za pripravo in izvedbo sej delovnih teles dràv-

nega zbora,

Oddelek za volitve, imenovanja in administrativne zadeve,

Oddelek za mednarodne odnose,

Oddelek za peticije.

138



12 SLU@BE 139

V nadaljevanju predstavljamo dejavnost posameznih od-

delkov ob upo{tevanju sprememb, ki so nastale s sprejet-

jem novega odloka o delu in organizaciji slu`b dràvnega

zbora maja 2004. Po novem odloku sestavljata Sekretariat

dràvnega zbora dva sektorja:

- Sektor za izvajanje dejavnosti dràvnega zbora, zno-

traj katerega se oblikujeta Oddelek za pripravo in iz-

vedbo sej dràvnega zbora in delovnih teles in Odde-

lek za mednarodno dejavnost, protokol in prevajanje;

- Raziskovalno-dokumentacijski sektor, znotraj katere-

ga sta Raziskovalni oddelek in Dokumentacijsko-

knji`ni~ni oddelek

12.2.5.1 Oddelek za pripravo in izvedbosej dràvnega zbora

V skladu z novim pravilnikom o notranji organizaciji in si-

stemizaciji delovnih mest v slu`bah dràvnega zbora Od-

delek za pripravo in izvedbo sej dràvnega zbora ni ve~

samostojna organizacijska enota, pa~ pa je del Oddelka za

pripravo in izvedbo sej dràvnega zbora in delovnih teles

(gl. organigram, poglavje 12.2.9).

V mandatnem obdobju 2000-2004 je Oddelek za pripravo

in izvedbo sej dràvnega zbora opravljal naloge v zvezi s

pripravo in izvedbo sej dràvnega zbora, kot so: pripra-

va seznama predlogov zakonov, pripravljenih za uvrsti-

tev na dnevni red naslednje seje zbora, priprava in izved-

ba kolegija predsednika dràvnega zbora, priprava pred-

hodnega sklica sej plenuma, sklicev sej in pre~i{~enih

dnevnih redov sej, priprava podatkov za novinarsko kon-

ferenco o delu zbora, priprava in objava sprejetih stali{~

in sklepov in vna{anje le-teh v bazo. Oddelek je skrbel za

organizacijo in izvedbo sej dràvnega zbora, v okvir

katerega sodi priprava scenarija, pre~i{~en dnevni red,

deùrstvo na seji, evidenca prisotnosti, seznam razprav-

ljalcev, statistika dela zbora; pisanje dodelitev za ustavno

sodi{~e in zaprosil za obvezno razlago zakona (avten-

ti~no razlago) ipd. Poleg navedenih nalog se v okviru tega

oddelka opravljajo tudi naloge v zvezi s poslanskimi po-

budami in vpra{anji, v zvezi z odredbami in ra~uni (pri-

prava, izdelava, kontrola, evidenca), skrbi se za vzdrèva-

nje in nadzor podatkovnih baz zakonodajnega postopka,

organizira se deùrstvo v pisarni generalne sekretarke in

opravljajo se tudi druge naloge po naro~ilu namestnika

generalnega sekretarja.

Sprejetje novega poslovnika dràvnega zbora sredi man-

data je povzro~ilo velike spremembe pri delu dràvnega

zbora. Uvedel je preglednost in ~asovno predvidljivost

poteka zakonodajnega postopka. S poslovnikom se je na

novo uvedlo ~asovno na~rtovanje poteka sej dràvnega

zbora, dolo~anje ~asa trajanja posameznih to~k dnevnega

reda sej in celotne seje. Delo je bilo treba na novo organi-

zirati in prilagoditi temu do sedaj v slovenskem parlamen-

tarizmu neznanemu na~inu dela. Vse redne seje in ve~je

{tevilo izrednih sej je v skladu z odlo~itvami kolegija

predsednika dràvnega zbora potekalo na podlagi ~asov-

nega poteka; za vsak dan pa se je pripravljal {e dodatni

razpored razpravljavcev s trajanjem razprav. Oddelek je

nato na sejah izvajal razporeditev ~asa posameznim ude-

leèncem seje, v skladu z dogovorjenim ~asovnim pote-

kom seje.

Oddelek se je brez ve~jih problemov odzval na nove si-

tuacije, povzro~ene s sprejetjem novega poslovnika, pro-

cesom priklju~evanja Evropski uniji in sprejemom med

polnopravne ~lanice Evropske unije ter zveze Nato, in

tako zagotavljal nemoteno izvajanje zakonodajne funkci-

je dràvnega zbora.

12.2.5.2 Oddelek za pripravo in izvedbosej delovnih teles dràvnega zbora

V oddelku za pripravo in izvedbo sej delovnih teles dràv-

nega zbora je bilo v mandatu 2000-2004 poleg Mandatno-

imunitetne komisije in Komisije za peticije ustanovljenih

{e 8 komisij in 10 odborov, ki so spremljali stanje na posa-

meznih podro~jih, pripravljali odlo~itve o politiki na teh

podro~jih, oblikovali stali{~a do posameznih vpra{anj, ter

za obravnavo predlogov zakonov in drugih aktov dràv-

nega zbora. Odbori so bili ustanovljeni za podro~ja, za ka-

tera so bila ustanovljena ministrstva, poleg tega pa je bil

ustanovljen tudi Odbor za zadeve Evropske unije (sklad-

no s podro~no zakonodajo). Ustanovljeni sta bili tudi dve

preiskovalni komisiji.

Delovno telo ima sekretarja delovnega telesa in referenta,

glede na obseg podro~ja delovnega telesa pa lahko tudi

enega ali ve~ strokovnih sodelavcev.

Oddelek je obravnaval in pripravil gradiva za pribli`no

1300 zadev, ki so bila obravnavana na 89 sejah dràvnega

zbora. Ve~ina gradiv je odpadla na zakonodajni posto-

pek, saj je dràvni zbor v tem mandatu sprejel 679 zako-

nov, od tega kar {tiri ustavne spremembe. Prav tako ni za-

nemarljivo {tevilo drugih aktov dràvnega zbora (476), od

tega 238 odlokov in kar pet dràvnih prora~unov.

139



140 12 SLU@BE

12.2.5.3 Oddelek za mednarodne odnose(Oddelek za mednarodnodejavnost, protokol in prevajanje)

Dejavnost Oddelka za mednarodne odnose je v obdobju

2000 - 2004 zajemala dela in naloge, potrebne za delova-

nje Odbora za zunanjo politiko, obenem pa je oddelek

skrbel za nemoteno in u~inkovito izvajanje mednarodne

dejavnosti dràvnega zbora, kot sestavnega dela delova-

nja dràvnega zbora. Izvajanje mednarodne dejavnosti

zajema sodelovanje s predstavni{kimi telesi drugih dràv,

z mednarodnimi parlamentarnimi institucijami ter z med-

narodnimi organizacijami, mednarodnimi telesi, organi-

zacijami slovenskih narodnih manj{in in organizacijami

slovenskih izseljencev ter sodelovanje poslancev italijan-

ske in madàrske narodne skupnosti z italijanskim oziro-

ma madàrskim parlamentom ter z mati~nima narodoma

in njihovimi manj{inskimi institucijami.

Oddelek za mednarodne odnose je odgovoren za koordi-

nacijo mednarodne dejavnosti v dràvnem zboru, za vse-

binsko pripravo mednarodnih dogodkov za predsednika

dràvnega zbora, podpredsednike dràvnega zbora, Od-

bor za zunanjo politiko, stalne delegacije dràvnega zbo-

ra, skupine prijateljstva in druge dogodke, katerih nosilci

niso posamezna delovna telesa dràvnega zbora oziroma

njihovi predsedniki, in za tehni~no pripravo mednarodne

dejavnosti, ~e ta ni bila v pristojnosti Oddelka za protokol.

Oddelek je opravljal aktivnosti na podro~ju bilateralnega

in multilateralnega sodelovanja. Na bilateralnem po-

dro~ju je bilo sodelovanje dràvnega zbora zelo intenziv-

no na razli~nih ravneh. V tem mandatu je bilo nadpov-

pre~no visoko tudi {tevilo skupin prijateljstva s posamez-

nimi dràvami - 43 skupin, ki so v minulih {tirih letih bolj

ali manj intenzivno delovale. Ni~ manj ni bilo aktivnosti

na podro~ju multilateralnega sodelovanja, saj je zaradi se-

daj è dolgoletnega ~lanstva Slovenije in dràvnega zbora

v razli~nih mednarodnih organizacijah delo njegovih de-

legacij postalo {e bolj razvejano in poglobljeno. Poleg

tega prihaja tudi do ustanavljanja novih parlamentarnih

skup{~in. Tako je bila konec leta 2003 ustanovljena Evro-

mediteranska parlamentarna skup{~ina, v kratkem pa je

mo~ pri~akovati ustanovitev {e nekaj parlamentarnih

skup{~in. V primeru, da se bo dràvni zbor odlo~il, da bo

sodeloval pri delu novonastalih skup{~in, bo delegacijam

treba nuditi ustrezno strokovno podporo in pomo~.

Tudi v iztekajo~em se mandatu je v Dràvnem zboru RS

potekalo veliko {tevilo razli~nih mednarodnih sre~anj in

konferenc, katerih gostitelj je bil dràvni zbor. Posebej ve-

lja izpostaviti aktivnosti, ki so bile vezane na predsedova-

nje Slovenije v Jadransko-jonski pobudi in Srednjeevrop-

ski pobudi, strokovno in tehni~no pripravo ter organiza-

cijo sestankov posameznih odborov razli~nih parlamen-

tarnih skup{~in (npr. Skup{~ine Zahodnoevropske unije,

Parlamentarne skup{~ine Sveta Evrope, PS Nata...), aktiv-

nosti, vezane na vstop Slovenije v Evropsko unijo in Nato

in vrsto obiskov na vseh ravneh bilateralnega sodelova-

nja.

Oddelek za mednarodne odnose opravlja tudi nekatere

druge naloge: è vrsto let pripravlja mese~ni program

mednarodne dejavnosti dràvnega zbora, ki je redno ob-

javljen na oglasni deski v informacijskem sistemu dràv-

nega zbora. Ravno tako pripravlja letni program medna-

rodne dejavnosti, ki se sproti skozi vse leto dopolnjuje in

je delovni pripomo~ek predvsem zaposlenim v oddelku

in posameznim funkcionarjem dràvnega zbora.

Oddelek je v dosedanjem obdobju izdelal precej{nje {te-

vilo baz podatkov. Med najpomembnej{imi so seznami

obravnavanih mednarodnih sporazumov (kronolo{ki

pregled obravnav, ratificirani sporazumi, sporazumi po

posameznih dràvah...), seznam predsednikov parlamen-

tov evropskih in drugih za nas pomembnih dràv z naslo-

vi, seznam predsednikov zunanjepoliti~nih odborov v teh

parlamentih, abecedni seznam poslancev dràvnega zbo-

ra v angle{kem jeziku z navedbo njihovih pomembnej{ih

funkcij, pregled bilateralnega sodelovanja dràvnega

zbora ter o`ji pregled odprtih zadev na tem podro~ju, in-

formacije o mednarodnih organizacijah, v katerih sodelu-

je dràvni zbor ipd.

Oddelek za mednarodne odnose veliko komunicira z Vla-

do RS, njenimi slu`bami in posameznimi ministrstvi, po-

sebej z Ministrstvom za zunanje zadeve in Protokolom Re-

publike Slovenije, ne samo glede sej Odbora za medna-

rodne odnose, temve~ predvsem zaradi mednarodnega

sodelovanja dràve in dràvnega zbora ter priprave raz-

li~nih obiskov.

Pri tem je treba poudariti, da dràvni zbor obi{~e tudi veli-

ko tujih gostov, ki so na obisku pri drugih institucijah v

Sloveniji ter v sklopu svojega programa obi{~ejo tudi

dràvni zbor. Oddelek za mednarodne odnose za vsak tak

razgovor zagotovi potrebna gradiva in prisostvuje razgo-

vorom ter pripravi zabele`ke pogovorov. Enako velja tudi

za razgovore tujih veleposlanikov s funkcionarji dràvne-

ga zbora.

140



12 SLU@BE 141

Poleg tega oddelek redno sodeluje tudi z veleposlani{tvi

RS v tujini ter tujimi diplomatskimi misijami, akreditirani-

mi v Sloveniji. To sodelovanje zajema tako posredovanje

razli~nih informacij kot tudi pogovore diplomatov s posa-

meznimi sodelavci oddelka.

Oddelek ureja tudi pridobitev vizumov za vstop v tuje

dràve, ~e je to potrebno za slu`bena potovanja delegacij

ali posameznih poslancev dràvnega zbora. Ravno tako

pa posreduje pri pridobivanju vstopnih vizumov v Slove-

nijo za tuje poslance oziroma udeleènce mednarodnih

sre~anj v organizaciji dràvnega zbora.

12.2.5.4 Oddelek za volitve, imenovanje inadministrativne zadeve (Mandat-no-volilna komisija, slu`be)

Organizacija Oddelka za volitve, imenovanja in admini-

strativne zadeve se je s sprejetjem Odloka o notranji orga-

nizaciji, delovnih mestih in nazivih v slu`bah dràvnega

zbora spremenila. Podlaga za njegovo ustanovitev je bila

v zakonu o poslancih oziroma dolo~ilu, da opravlja posla-

nec funkcijo poklicno. Iz tega izhajajo tudi pravice do ma-

terialnih in drugih pogojev za delo poslancev in dol`nosti

poslancev. Zakon o poslancih namre~ dolo~a, da je njiho-

va konkretna izvedba odgovornost pristojnega delovnega

telesa dràvnega zbora.

Poleg tega je oddelek opravljal {e naloge, ki sodijo v pri-

stojnost obeh komisij kot mati~nih delovnih teles, vendar

s specifi~nimi nalogami, vezanimi na sistemska vpra{anja

zakonov in drugih aktov, ki urejajo poloàj ter pravice po-

slancev in funkcionarjev v slu`bah dràvnega zbora, ter

vpra{anja, ki so povezana z volitvami, imenovanji, raz-

re{itvami, soglasji k imenovanjem ter administrativnimi

zadevami.

Delo je poleg strokovnih nalog za potrebe obeh komisij

dràvnega zbora, dràvnega zbora in drugih oddelkov

dràvnega zbora obsegalo {e personalne zadeve, in sicer

v celoti za 90 poslancev in imenovana funkcionarja dràv-

nega zbora, del personalnih zadev za nekatere funkcio-

narje, ki jih voli oziroma imenuje dràvni zbor v skladu z

ustavo in zakoni, ter del zadev za vi{je upravne delavce v

slu`bah dràvnega zbora.

Dela, ki jih je opravljal Oddelek za volitve, imenovanja in

administrativne zadeve, lahko strnemo v naslednje

zna~ilne skupine:

- strokovne naloge za Komisijo za volitve, imenovanja

in administrativne zadeve oz. Mandatno-volilno

komisijo;

- strokovne naloge v zvezi s spremembami sestave de-

lovnih teles dràvnega zbora in nosilcev vodilnih

funkcij v njih, ki sodijo v pristojnost kolegija predsed-

nika dràvnega zbora oziroma poslanskih skupin;

- urejanje statusnih in kadrovskih zadev za poslance in

funkcionarje dràvnega zbora ter za tiste funkcionarje,

ki jih po ustavi in zakonu voli oziroma imenuje dràvni

zbor;

- vodenje kadrovskih evidenc poslancev dràvnega

zbora in delovnih teles dràvnega zbora;

- priprava in posredovanje kadrovskih evidenc poslan-

cev dràvnega zbora in delovnih teles dràvnega zbo-

ra javnim institucijam in posameznikom;

- zagotavljanje materialnih pogojev za delo poslancev:

pla~e in drugi osebni dohodki in prejemki (odlo~be o

pla~i; podatki za izra~un pla~; prijave in odjave na za-

vodu za zdravstveno in socialno zavarovanje; odlo~be

o nadomestilu za lo~eno ìvljenje; operacionalizacija

sklepa o pav{alu za pokrivanje materialnih stro{kov za

delo v volilni enoti); ukrepi zaradi neopravi~ene od-

sotnosti oz. odsotnosti brez ustreznih dokazil na sejah

dràvnega zbora in delovnih teles (pregledi neopra-

vi~eno odsotnih poslancev s sej); stanovanjska proble-

matika (sklepi o dodelitvi slu`benega stanovanja in

spremembe v zvezi s tem); poslanske pisarne (najem-

ne pogodbe in pogodbe o delu in spremembe v zvezi s

tem); dopusti poslancev (odlo~be o dopustih).

V tabeli {t. 12.6 prikazujemo {tevilo izvedbenih aktov in

drugih dokumentov, ki so jih pripravili v okviru Oddelka

za volitve, imenovanja in administrativne zadeve.

141



142 12 SLU@BE

Tabela {t. 12.6: [tevil~ni prikaz pripravljenih izvedbenih aktov in drugih dokumentov vOddelku za volitve, imenovanja in administrativne zadeve

IZVEDBENI AKTI IN DRUGI DOKUMENTI SKUPAJ

Odlo~be in spremembe odlo~b o pla~i in o nadomestilu pla~e po prenehanju mandata za po-

slance in funkcionarje dràvnega zbora ter druge funkcionarje, ki jih na podlagi ustave in za-

konov voli oz. imenuje Dràvni zbor RS

856

Odlo~be o pravici do nadomestila pla~e 70

Ugotovitveni sklepi o prenehanju izpla~ila pla~e 85

Odlo~be o letnem dopustu za poslance in funkcionarje dràvnega zbora 368

Sklepi v zvezi z dodelitvijo slu`benih najemnih stanovanj za poslance 114

Sklepi v zvezi z nadomestili za lo~eno ìvljenje 4

Najemne pogodbe in pogodbe o delu v zvezi s poslanskimi pisarnami dràvnega zbora 226

Obvestila v zvezi z izvolitvami, imenovanji in razre{itvami 2900

Pregledi sestav delovnih teles in drugih oblik dela dràvnega zbora 69

Posredovanje podatkov in obvestil kadrovskih evidenc poslancev dràvnega zbora in delov-

nih teles dràvnega zbora javnim institucijam in posameznikom143

Druga obvestila 491

SKUPAJ 5326

Vir: Oddelek za volitve, imenovanja in administrativne zadeve.

12.2.5.5 Oddelek za peticije (slu`baKomisije za peticije)

Strokovne naloge v zvezi s peticijami je do 6. 5. 2004

opravljal Oddelek za peticije dràvnega zbora, nov odlok

o notranji organizaciji, delovnih mestih in nazivih v

slu`bah dràvnega zbora pa posebnega oddelka za petici-

je ne predvideva. Strokovne naloge za Komisijo za petici-

je opravljajo v Sektorju za izvajanje dejavnosti dràvnega

zbora - Oddelku za pripravo in izvedbo sej dràvnega

zbora in delovnih teles.

Delo strokovnih delavcev v zvezi z obravnavo posamez-

nih vlog je razdeljeno na razgovore in korespondenco s

strankami, delo na terenu in sodelovanje s pristojnimi mi-

nistrstvi in drugimi dràvnimi organi. Pomemben del pa je

tudi priprava gradiv in poro~il za seje komisije in ob~asna

poro~anja o posami~nih zadevah tako kabinetu predsed-

nika dràvnega zbora in poslanskim skupinam kot tudi

posameznim poslancem.

Najobse`nej{e podro~je dela slu`be Komisije za peticije je

korespondenca s strankami in {tevilni telefonski in osebni

razgovori z njimi. Vlagatelji peticij pogosto èlijo in zahte-

vajo osebni razgovor, saj so prepri~ani, da dràvni zbor

oziroma njegove slu`be lahko zavarujejo njihove pravice

oziroma spremenijo odlo~itve pristojnih organov, za kate-

re menijo, da so krivi~ne ali nezakonite.

Delo na terenu zajema predvsem oglede v zadevah pro-

storskih aktov, gradbenih in komunalnih zadev ter nega-

tivnih vplivov na okolje, pa tudi razgovore na ob~inah, v

upravnih enotah, komunalnih podjetjih, centrih za social-

no delo, zavodih za zaposlovanje ipd. Na teh razgovorih,

na katere so obi~ajno vabljeni tudi vlagatelji peticij, se

ugotovijo razlogi za nastale teàve in nudi se strokovna

pomo~ strankam oziroma predlagajo se re{itve, ki so

sprejemljive za vse udeleènce razgovorov. Ugotoviti je

mogo~e, da re{evanje peticij na terenu (ogledi, razgovori)

pripomore k hitrej{emu in u~inkovitej{emu re{evanju

sporov. V mandatnem obdobju 2000 - 2004 so strokovni

142



12 SLU@BE 143

delavci opravili 54 ogledov oziroma razgovorov na tere-

nu.

Slu`ba Komisije za peticije opravi letno v zvezi z vlogami

ob~anov tudi ve~ delovnih razgovorov s predstavniki mi-

nistrstev. V obravnavanem obdobju so se ti razgovori

nana{ali predvsem na izvajanje zakona o popravi krivic,

odlo~anje o stikih med otroki in star{i, odlo~anje o

od{kodninah za azbestne bolnike, dolgotrajnost re{eva-

nja denacionalizacijskih zahtevkov, razmere v zaporih ter

na problematiko dodeljevanja radijskih in TV frekvenc ter

postavljanja oddajnikov mobilne telefonije.

12.2.6 Raziskovalni sektor(Raziskovalno -dokumentacijski sektor)

Raziskovalni sektor zagotavlja natan~ne in politi~no ne-

pristranske informacije in podatke za udeleènce zakono-

dajnega postopka. Pripravlja raziskovalne naloge z raz-

li~nih strokovnih podro~ij.

V mandatu 2000 - 2004 je sektor pripravil 324 nalog raz-

li~nih oblik, vsebin ter stopenj zahtevnosti, in sicer: (1)

{tudije o vpra{anjih, ki se nana{ajo na delo Dràvnega

zbora RS, njegovih delovnih teles in slu`b, (2) poro~ila o

delu Dràvnega zbora RS, (3) primerjalne preglede o za-

konskih in poslovni{kih re{itvah glede poloàja poslan-

cev in delovanja parlamentov ter o normativnih ureditvah

vseh podro~ij dru`benega ìvljenja v dràvah ~lanicah EU

in tudi drugih dràvah, (4) informacije o razli~nih proble-

matikah in ureditvi v Sloveniji, (5) zahtevnej{e statisti~ne

podatke in (6) tematske preglede dokumentacije s

povzetki.

Z organizacijskimi spremembami v letu 2004 se je dejav-

nost sektorja raz{irila, saj je postal njegov sestavni del tudi

Dokumentacijsko - knji`ni~ni oddelek. Raziskovalni sek-

tor tako od maja 2004 sestavljata dva oddelka:

- Raziskovalni oddelek in

- Dokumentacijsko - knji`ni~ni oddelek.

V nadaljevanju je prikazano le delo raziskovalnega dela

sektorja brez dokumentacijsko - knji`ni~ne dejavnosti in

sejnih zapiskov, katerih dejavnost je zajeta v poro~ilu In-

formacijsko-dokumentacijskega sektorja.

Raziskovalni sektor pripravlja naloge na podlagi naro~il

Dràvnega zbora RS, njegovih delovnih teles, poslancev

in generalnega sekretarja, lahko pa tudi po lastni presoji

obdela dolo~eno aktualno problematiko. Statisti~ni po-

datki kaèjo (gl. tabelo 12.7.), da se v 23 % kot naro~niki

pojavljajo poslanci iz koalicijskih poslanskih skupin, v

31 % pa ostali poslanci. Generalna sekretarka je bila na-

ro~nik v 25 % - velik del teh naro~il so vpra{alniki, ki jih na

Dràvni zbor RS naslavljajo delovna telesa in Parlamentar-

na skup{~ina Sveta Evrope, Inter-parlamentarna unija in

mreà nacionalnih parlamentarnih korespondentov

ECPRD (Evropski center za parlamentarne raziskave in

dokumentacijo), ki deluje pri Svetu Evrope in Evropskem

parlamentu. Tudi dele` nalog, pripravljenih na lastno po-

budo sektorja, je kar velik - 16%. Sektor je namre~ inten-

zivno sodeloval pri izmenjavi informacij s podobnimi

slu`bami v drugih parlamentih in posredoval razli~ne in-

formacije. V ve~ primerih pa je tudi pripravil nalogo z ak-

tualno vsebino, in sicer na podlagi ocene, da bi lahko pri-

kaz stanja in re{itev olaj{ala odlo~anje o dolo~enem

problemu.

Tabela {t.12.7: Izdelki Raziskovalnegasektorja po naro~nikih

NARO^NIKI

Nov. -dec.

2000 inleto2001

2002 2003 2004 SKUPAJ

Koalicijski

poslanci32 23 15 3 73

Ostali poslanci 32 36 22 10 100

Generalna

sekretarka28 13 25 15 81

Delovno telo

DZ6 3 7 1 17

Raziskovalni

sektor16 9 17 11 53

SKUPAJ 114 84 86 40 324

Vir: Raziskovalno-dokumentacijski sektor.

Naro~nike so glede na vrsto nalog najbolj zanimali pri-

merjalni pregledi - 42% in podatki s 35% deleèm, po vse-

bini pa "parlament, poslanci, volitve" s 34% in "politi~ni in

pravni sistem" z 22% deleèm (gl. tabelo 12.8).

143



144 12 SLU@BE

Tabela 12.8: Naloge Raziskovalnega sektorja po vrstah in vsebinskih podro~jih

VRSTE NALOG IN VSEBINSKA

PODRO^JA

NOV. - DEC.

2000

IN LETO 2001

2002 2003 2004 SKUPAJ

Vrste nalog

Opredelitev pojmov (OP) 0 0 0 0 0

Dokumentacija s povzetki (DP) 10 8 5 2 25

Podatki (PO) 37 23 34 18 112

Splo{na informacija (IN) 16 8 17 5 46

Primerjalni pregled (PP) 49 44 28 14 135

Analiza (AN) 2 1 2 1 6

Vsebinska podro~ja

Gospodarstvo, finance 14 20 13 8 55

Socialni sistemi 14 18 11 4 47

Politi~ni in pravni sistem 32 14 18 8 72

Parlament, poslanci, volitve 47 22 23 18 110

Varstvo okolja 2 7 4 0 13

Mednarodni odnosi 1 2 1 0 4

Drugo 4 1 16 2 23

VSE NALOGE - SKUPAJ 114 84 86 40 324

Vir: Raziskovalno-dokumentacijski sektor.

Zborniki, letna poro~ila o delu Dràvnegazbora RS in ostale publikacije

Raziskovalni sektor je izdal 3 zbornike izbranih nalog (za

leta 2001, 2002 in 2003). Pri izboru nalog sta bila kot krite-

rij upo{tevana zlasti zanimivost za {ir{i krog bralcev in ak-

tualnost tematike z vidika vsebine zakonodajnih predlo-

gov. Zborniki so tudi odraz zanimanja naro~nikov - po-

slancev za posamezne teme.

Novost mandata je priprava in izdaja letnih poro~il o delu

Dràvnega zbora RS v slovenskem in angle{kem jeziku.

Izdana so bila poro~ila za leta 2001, 2002 in 2003, v njih pa

so zbrani najpomembnej{i statisti~ni podatki o sestavi,

spremembah v sestavi zbora in delovnih teles, o dejavno-

sti Dràvnega zbora RS, njegovih delovnih teles, kolegija

in poslanskih skupin ter o prora~unu Dràvnega zbora

RS.

V mandatu 2000-2004 je poteklo 10 let od za~etka delova-

nja Dràvnega zbora RS. V knjigi "Dràvni zbor Republike

Slovenije 1992-2002" je sektor na nekoliko druga~en

na~in od obi~ajnega predstavil podatke o delu zbora, in

sicer so podatki prikazani po parlamentarnih funkcijah.

144



12 SLU@BE 145

Sodelavci sektorja so sodelovali tudi pri pripravi predsta-

vitvene publikacije o poslankah in poslancih na za~etku

tretjega mandata.

Ciljni raziskovalni program dràvnegazbora, seminarji

Raziskovalni sektor je sooblikoval:

- teme za raziskovalne projekte, ki potekajo v okviru

ciljnega raziskovalnega programa s sofinanciranjem

Ministrstva za {olstvo, znanost in {port in jih za zbor iz-

vajajo zunanje raziskovalne institucije;

- vsebino seminarjev z mednarodno udele`bo, ki jih je

organiziral Dràvni zbor RS, na temo varnost v parla-

mentih, vloga in pomen parlamenta pri obravnavanju

EU zadev ter o razmerju med vlado in parlamentom pri

tem.

12.2.7 Informacijsko-dokumentacij-ski sektor (Informacijskisektor)

Informacijsko-dokumentacijski sektor sestavljajo nasled-

nji oddelki:

- Oddelek za razvoj informacijskega sistema

- Oddelek za delo z gradivi in po{to

- Operaterski servis

- Oddelek tiskarna

- Dokumentacijsko-knji`ni~ni oddelek

Na podlagi Odloka o notranji organizaciji, delovnih me-

stih in nazivih v slu`bah dràvnega zbora (Uradni list RS,

{t. 50/2004) in Pravilnika o notranji organizaciji in sistemi-

zaciji delovnih mest v slu`bah dràvnega zbora z dne 1. 7.

2004 se je Informacijsko-dokumentacijski sektor preime-

noval v Informacijski sektor, Dokumentacijsko-knji`ni~ni

oddelek pa se je pridruìl Raziskovalno-dokumentacij-

skemu sektorju.

Naloge Informacijsko-dokumentacijskega sektorja prika-

zujemo po posameznih oddelkih.

12.2.7.1 Oddelek za razvoj informacijskegasistema

Oddelek za razvoj informacijskega sistema skrbi za raz-

voj, nakup in vzdrèvanje informacijskih sistemov; razvija

in opravlja strokovne naloge na podro~ju informacijske

podpore zakonodajnega postopka; opravlja snemanja sej

dràvnega zbora, delovnih teles in drugih dogodkov ter

realizacijo prenosov.

Strate{ke usmeritve oddelka so zagotavljati razpolo`lji-

vost, zanesljivost in varnost delovanja informacijskega si-

stema, nuditi tehni~no pomo~ uporabnikom ter nenehno

spremljati razvoj in rabo najsodobnej{ih tehnologij pri

razvoju informacijskega sistema v dràvnem zboru. V

skladu s temi usmeritvami smo uresni~ili naslednje cilje:

- obnova velike dvorane - telekomunikacije,

- konferen~no-glasovalni sistem v veliki dvorani,

- izgradnja video sistema za prenos sej,

- prenova telekomunikacijske infrastrukture (ra~unal-

ni{ko omre`je, telefonsko omre`je, kabelska televizi-

ja, poslu{ni sistem),

- prenova informacijske infrastrukture (stre`niki, delov-

ne postaje, tiskalniki),

- prenova informacijskega sistema,

- nadgradnja informacijske podpore zakonodajnemu

postopku,

- zagotovitev dostopa do zbirk EU-portala,

- izobraèvanje uporabnikov na podro~ju uporabe in-

formacijske tehnologije,

- zagotavljanje stalne pomo~i uporabnikom,

- prenova konferen~nih sistemov v sejnih sobah,

- zagotavljanje informacij na spletu (40.412.483 dosto-

pov v mandatu do vklju~no avgusta 2004 - podrobno

po letih, glej tabelo 12.9),

- avdio snemanje in arhiviranje dela Dràvnega zbora

RS (4392 ur in 11 minut snemalnih ur, od tega 1935 ur

in 50 minut sej dràvnega zbora in 2456 ur in 21 minut

sej delovnih teles),

- zagotavljanje avdiovizualne podpore delu Dràvnega

zbora RS,

- zagotavljanje neposrednih prenosov sej dràvnega

zbora (1304 ur neposrednih prenosov od 16. 4. 2002

do 1. 9. 2004).

145



146 12 SLU@BE

Tabela {t. 12.9: [tevilo dostopov do spletne strani Dr`avnega zbora RS

ZAHTEVKI 2000 2001 2002 2003 2004 SKUPAJ

[tevilo zahtevkov 1146716 7041631 11469755 11805919 8948462 40412483

Vir: Oddelek za razvoj informacijskega sistema.

12.2.7.2 Oddelek za delo z gradivi in po{to

Oddelek za delo z gradivi in po{to skrbi za prejem, obdelavo, shranjevanje in odpremo vhodnih in izhodnih dokumen-

tov; ureja dokumentarno in arhivsko gradivo in opravlja kurirske naloge.

V tabeli {t. 12.10 je prikazano {tevilo vseh vhodnih dokumentov po letih.

Tabela {t. 12.10: [tevilo vhodnih dokumentov

VHODNI DOKUMENTI 2000 2001 2002 2003 2004 SKUPAJ

[tevilo vhodnih dokumentov 232 2450 2748 2258 1983 9671

Vir: Oddelek za delo z gradivi in po{to.

V oddelku se odvija tudi notranji pretok dokumentov od delovnih nalogov, do razpo{iljanja in dostave notranjim naslov-

nikom. [tevilo teh dokumentov (sklici sej, poro~ila, mnenja, dodatna gradiva za seje, bele`ke o protokolarnih dogodkih,

pripombe k predlogom zakonov oz. aktov...) lahko dobimo iz {tevila delovnih nalogov, ki so jih v glavni pisarni izdali ve~

kot 44 tiso~, kar v povpre~ju pomeni ve~ kot 11 tiso~ letno oz. v povpre~ju ve~ kot 50 delovnih nalogov dnevno.

12.2.7.3 Oddelek operaterski servis

Oddelek operaterski servis skrbi za pisanje, urejanje in obdelavo magnetogramov sej dr`avnega zbora, delovnih teles in

drugih dogodkov. Osnovna dejavnost operaterskega servisa je pisanje, urejanje in obdelava magnetogramov in sejnih za-

piskov. Prav tako operaterski servis skrbi za pisanje, obdelavo in objavo sejnih zapiskov. V tem mandatu se je obdelalo

24.458 strani sejnih zapiskov in napisalo pribli`no 84000 strani magnetogramov, kar v povpre~ju pomeni okoli 21000 stra-

ni magnetogramov na leto. Podrobnej{i prikaz po letih in po sejah je prikazan v tabeli {t. 12.11.

146



12 SLU@BE 147

Tabela 12.11: [tevilo magnetogramov sej dràvnega zbora in delovnih teles

LETODR@AVNI ZBOR

DELOVNA

TELESA

PREISKOVALNE

KOMISIJEPOSVETI SKUPAJ

Redne seje Izredne seje

2000 23 299 1158 - 263 1743

2001 5191 1194 13172 138 1936 21631

2002 4806 1806 15595 1266 1881 25354

2003 3082 1120 11419 679 2188 18488

2004 3803 3134 8129 479 638 16183

SKUPAJ 16905 7553 49473 2562 6906 83399

Vir: Oddelek operaterski servis.

12.2.7.4 Oddelek tiskarna

Tiskarna opravlja vse tiskarske naloge; ra~unalni{ko in grafi~no obdeluje gradiva ter uni~uje in kopira zaupna gradiva.

Osnovna dejavnost tiskarne je razmnoèvanje gradiv. V tem mandatu so dobili ve~ kot 44 tiso~ delovnih nalogov kot

naro~ilo za razmnoèvanje gradiv. Obseg razmnoènih gradiv prikazuje poraba papirja v tabeli {t. 12.12.

Tabela 12.12: [tevilo razmnoènih gradiv in povpre~na poraba papirja

LETO MESE^NA PORABA LETNA PORABA

[tevilo listov

(v tiso~ih)

[tevilo listov

(v tonah)

[tevilo listov

(v mio)

[tevilo listov

(v tonah)

2001 766,60 3,833 9,20 46,00

2002 854,00 4,270 10,25 51,20

2003 975,00 4,875 11,70 58,50

2004 1000,00 5,000 12,00 60,00

SKUPAJ 3595,60 17,978 43,15 215,70

Vir: Oddelek tiskarna.

V tem mandatu so v tiskarni natisnili tudi 23 bro{ur in grafi~no podprli konference in sre~anja (s prospekti, plakati, bloki,

dopisnim papirjem).

147



148 12 SLU@BE

12.2.7.5 Dokumentacijsko-knji`ni~nioddelek

Dokumentacijsko-knji`ni~ni oddelek zagotavlja informa-

cije za poslance in druge notranje uporabnike; i{~e in po-

sreduje informacije v zvezi z evropskim in slovenskim

pravnim redom ter drugimi nacionalnimi pravnimi redi;

nabavlja, evidentira, obdeluje, shranjuje in izposoja

knji`ni~no gradivo, opravlja redakcijo dobesednih zapi-

sov sej dràvnega zbora in lekturo uradnih dopisov ter je-

zikovno svetovanje.

Dokumentacijsko-knji`ni~ni oddelek je v skladu s svojo

primarno nalogo zagotavljanja dru`benopoliti~nih in za-

konodajnih ter drugih informacij za poslanke in poslance

ter druge notranje uporabnike realiziral za~rtane cilje:

- vnos knji`nega fonda v sistem Cobiss ,

- zagotovitev dostopov do komercialnih in spletnih po-

datkovnih zbirk (zlasti do Celexa, Jurisa, Factive,

evropske agencije Agence d'Europe, GV in drugih),

- uresni~itev projekta medijske podobe Dràvnega zbo-

ra RS z medmre`nim e-klipingom,

- vklju~itev skenov v podatkovno zbirko Pregled tiska,

- organiziranje prevoda tezavra Eurovoc, razli~ica 4.0,

- uporaba tezavra Eurovoc pri indeksiranju publikacij v

sistemu Cobiss,

- stalno sodelovanje z Evropskim centrom za parlamen-

tarne raziskave in dokumentacijo, kar je pomenilo pri-

dobivanje potrebnih informacij in izmenjavo le-teh,

- izdaja pisnega biltena Nove publikacije,

- aùrna redakcija in ureditev dobesednih zapisov sej

Dràvnega zbora RS in Dràvnega sveta RS (24.458

strani) ter posredovanje le-teh v pisni obliki v Arhiv

Republike Slovenije ter Narodno in univerzitetno

knji`nico,

- oblikovanje predloga novega pravilnika o na~inu po-

slovanja oddelka,

- zbiranje in posredovanje ve~jega dela informacij jav-

nega zna~aja.

Del dejavnosti oddelka prikazuje tabela {t. 12.13.

Tabela {t. 12.13: [tevilo izposoje publikacij in posredovanih informacij

DEJAVNOSTI 2001 2002 2003 2004

Izposoja knjig in periodike 18.250 18.400 19.350 20.000*

[t. realiziranih informacij Ni podatka 4.624 4.900 7.000*

Vir: Dokumentacijsko-knji`ni~ni oddelek: Poro~ila o delu specialne knji`nice, oddana Dràvni mati~ni slu`bi za

knji`ni~arstvo.

Legenda:

* Navedena je ocena, ker bodo podatki pripravljeni januarja 2005.

Projekti v Informacijsko-dokumentacij-skem sektorju

V okviru {tevilnih projektov, ki so bili realizirani v okviru

Informacijsko-dokumentacijskega sektorja, èlimo izpo-

staviti najbolj odmevne:

Obnova velike dvorane - telekomunikacije

V okviru obnove velike dvorane smo obnovili celotno te-

lekomunikacijsko opremo in potrebne povezave, in sicer:

- konferen~ni sistem,

- glasovalni sistem,

- sistem za simultano prevajanje,

- sistem ozvo~enja,

- sistem za prikazovanje in krmiljenje,

- vklju~itev v informacijski sistem.

Konferen~no-glasovalni sistem

Konferen~no-glasovalni sistem v veliki dvorani je zgrajen

kot modularen, robusten, varen in stabilen sistem, ki poleg

konferen~ne, glasovalne in obvestilne funkcionalnosti omo-

go~a tudi avtomati~no merjenje ~asa govornikom, enosta-

ven vnos podatkov o seji, prikaz sinopti~ne slike rezultatov

glasovanja in ne nazadnje tudi samodiagnostiko osnovnih

148



12 SLU@BE 149

parametrov sistema. Navedene zna~ilnosti opredeljujejo

konferen~no-glasovalni sistem kot enega izmed najbolj

kompleksnih in unikatnih sistemov te vrste v Evropi.

Izgradnja video sistema za prenos sej

Neposredni prenosi sej iz velike dvorane Dràvnega zbo-

ra RS se zagotavljajo izklju~no preko zgrajenega lastnega

video sistema. V veliki dvorani je name{~enih {est kvali-

tetnih in zmogljivih kamer, ki pokrivajo celotno dogajanje

v dvorani in delujejo sinhrono s konferen~nim sistemom.

Kamere so povezane z na novo zgrajenim video studiem,

kjer je name{~ena vsa oprema, ki je potrebna za produk-

cijo neposrednega prenosa seje. Zainteresirane medijske

hi{e lahko iz distribucijskih mest v Dràvnem zboru RS za-

jemajo kvaliteten videomix signal v digitalni (SDI) ali ana-

logni obliki za potrebe neposrednega prena{anja sej in

drugih dogodkov v veliki dvorani brezpla~no.

Internet e-kliping - medijska podoba Dràvnega zbora RS

V juliju 2002 je zaìvel projekt Internet e-kliping kot odgo-

vor na è dlje ~asa zaznano potrebo po rednem in siste-

mati~nem spremljanju medijske podobe Dràvnega zbora

RS, tako v elektronskih kakor tudi na papirnih medijih.

Navedena podatkovna zbirka idealno dopolnjuje Pregled

tiska, delujo~a s pomo~jo spletne tehnologije pa je dosto-

pa vsem sodelavcem, ki se strokovno ukvarjajo z medij-

sko podobo Dràvnega zbora RS ter jo analizirajo.

12.2.8 Operativno-tehni~ni sektor

Operativno-tehni~ni sektor skrbi za investicijsko vzdrèva-

nje, hi{ni{ka opravila, upravljanje ter obratovanje objektov

in naprav, skrbi za izvajanje nalog s podro~ja varstva pri delu

in poàrnega varstva, nabavo osnovnih sredstev, opreme,

drobnega inventarja ter drugega materiala, opravlja gostin-

ske storitve, sprejema stranke in obiskovalce ter posreduje

telefonske klice, organizira prevoze za slu`bene in protoko-

larne potrebe ter skrbi za vzdrèvanje slu`benih vozil.

Operativno-tehni~ni sektor sestavljajo naslednji oddelki:

- Oddelek za investicije in vzdrèvanje,

- Oddelek za gostinske storitve,

- Oddelek za receptorska in telefonska dela,

- Oddelek za prevoze.

12.2.8.1 Oddelek za investicije in vzdrèvanje

Oddelek za investicije in vzdrèvanje vodi pripravo in iz-

vedbo investicijskih in vzdrèvalnih del ter skrbi za mate-

rialno poslovanje Dràvnega zbora RS. V okviru oddelka

poteka izvedba javnih razpisov, zbiranje ponudb in skle-

panje pogodb za izvajalska in vzdrèvalna dela za potre-

be vseh slu`b Dràvnega zbora RS in Dràvnega sveta RS.

Oddelek organizira nakup, vzdrèvanje in obnovo po-

slanskih stanovanj, spremlja porabo prora~unskih sred-

stev itd. Oddelek je zadolèn za nabavo, skladi{~enje in

izdajanje razli~nega materiala (papir, ~istila, drugi splo{ni

material ipd.).

Oddelek vodi evidenco stanja osnovnih sredstev, drobne-

ga orodja in opreme, ter vodi zapisnike o prevzemu os-

novnih sredstev, vpis v inventarno knjigo, skrbi za ustrez-

no ozna~evanje osnovnih sredstev, njihovo namestitev v

pripadajo~e prostore, njihov odpis itd. Oddelek evidenti-

ra tudi umetni{ka dela in vrednostne predmete.

Oddelek vodi vzdrèvanje vseh vrst instalacij (razen

ra~unalni{kih), organizacijo varovanja zgradb in prosto-

rov ter parkiri{~. Oddelek skrbi tudi za ~i{~enje in

vzdrèvanje prostorov, urejanje prostorov v objektih

Dràvnega zbora RS in izven za prireditve, konference,

slavnostne seje ipd.

Oddelek opravlja tudi naloge s podro~ja varstva pri delu

in poàrnega varstva.

V tem mandatnem obdobju so bile izvedene naslednje in-

vesticije:

- Obnova restavracije in adaptacija prostora za to~ilnico

Obnovljena restavracija ima zdaj dva na~ina razdelje-

vanja hrane, klasi~ni in samopostre`ni. Prostora sta

med seboj lo~ena. To~ilni pult je preurejen. V kuhinji

smo uredili poseben prostor za pomivanje posode. Za

preureditev smo porabili okoli 100 milijonov SIT.

V prostoru v prvem nadstropju na [ubi~evi 4, kjer je

bilo skladi{~e pija~, smo uredili to~ilnico za pripravo

in razdeljevanje pija~ za oskrbo po pisarnah in ostalih

prostorih Dràvnega zbora RS.

- Najem zgradb in prostorov

Vse ve~je {tevilo zaposlenih narekuje potrebo po do-

datnih pisarni{kih prostorih. Eno od oblik re{evanja

prostorske stiske predstavlja najem prostorov. Za po-

trebe slu`b dràvnega zbora smo v letu 2004 najeli

prostore na Tom{i~evi 6 v izmeri 724 kvadratnih me-

trov in klet v izmeri 41,6 kvadratnega metra za dobo 10

let.

149



150 12 SLU@BE

- Nakup opreme:

- pisarni{ko in stanovanjsko pohi{tvo na Tom{i~evi

5 in delno na [ubi~evi 4,

- klimatske naprave za vse prostore Dràvnega zbo-

ra RS,

- obnova svetil in napeljave na [ubi~evi 4 in

Tom{i~evi 5.

- Investicijsko vzdrèvanje:

- obnova elektroinstalacij na [ubi~evi 4, Tom{i~evi 5

in Tom{i~evi 6,

- obnova pisarni{kih prostorov (slikopleskarska

dela, obnova parketa),

- obnova poslanskih stanovanj,

- popravilo oken na [ubi~evi 4,

- obnova talnih oblog in preprog,

- obnova ~rpalk in ventilov toplovodnega sistema,

- zamenjava radiatorjev na Tom{i~evi 5,

- obnova opreme za varovanje, vzpostavitev nove

opreme v na novo pridobljenih prostorih, prenova

varnostnega centra s pripadajo~o opremo in

povezavami,

- obnova kipov vhodnega portala.

Omenjene aktivnosti lahko opravljamo v ~asu parlamen-

tarnih po~itnic, to je julija in avgusta. V tem ~asu se izvaja-

jo vsebinsko in po obsegu zahtevna dela.

12.2.8.2 Oddelek za gostinske storitve

Oddelek za gostinske storitve opravlja gostinske storitve

(v restavraciji Dràvnega zbora RS, na sejah, sestankih in

protokolarnih dogodkih) in nabavo.

Oddelek je sestavljen iz restavracijskega in kuhinjskega

dela. Restavracijski del ima to~ilnico, klasi~no restavracijo

(48 sedeèv), v kateri imamo tudi protokolarna kosila (po

naro~ilu Kabineta predsednika Dràvnega zbora RS in

Dràvnega sveta RS), razli~nih komisij in odborov), in samo-

postre`ni del (68 sedeèv) s ponudbo toplih obrokov, solat,

sladic in sadja. Sodobna kuhinja omogo~a pripravo in po-

stre`bo raznovrstne hrane. Dnevno lahko pripravi do 300

kosil, malic, jedi po naro~ilu ali jedi za morebitne pogostitve.

Poleg dveh menijev so na voljo obroki po naro~ilu. Glavni-

no ìvil dobavljajo na podlagi razpisa javni dobavitelji.

V restavraciji se prehranjujejo poslanci, vabljeni obisko-

valci, zaposleni in novinarji. Dnevno postreèjo 150 do

250 toplih obrokov, kar pomeni do 5.000 kosil in 1.200

jedi po naro~ilu mese~no. Vsakodnevno s toplimi in hlad-

nimi napitki postreèjo udeleèncem razli~nih sej.

12.2.8.3 Oddelek za receptorska dela intelefonijo

Oddelek za receptorska dela in telefonijo sprejema in us-

merja stranke in obiskovalce v zgradbi Dràvnega zbora

RS, vodi njihovo evidenco ter posreduje telefonske zveze

in klice. Oddelek spremlja vsakega obiskovalca pri priho-

du v stavbo Dràvnega zbora RS. Obiskovalci so registri-

rani in neregistrirani.

Neregistrirani obiskovalci so lahko najavljeni ali nenajav-

ljeni. Najavljeni so obiskovalci razli~nih javnih predstavi-

tev, razstav ipd., nadalje {olarji in dijaki ter razli~ni proto-

kolarni in konzularni obiski.

Prav tako se ne registrirajo predstavniki vlade in ministr-

stev s sivimi priponkami, ki jim omogo~ajo prost vstop v

stavbo Dràvnega zbora RS. Vsi ostali obiskovalci se mo-

rajo registrirati v recepciji, kjer prejmejo zeleno priponko

obiskovalca in identifikacijsko kartico. Identifikacijsko

kartico potrdi vabitelj.

Mese~no {tevilo registriranih obiskovalcev, ki se prijavijo

v recepciji, je med 1.500 in 3.000, kar pomeni skupaj do

26.000 obiskovalcev letno. Dnevno v recepciji sprejema-

mo tudi po{to, ki jo prinesejo kurirji dràvnih organov ali

ob~ani sami.

Telefonska centrala posreduje telefonske klice. Posredo-

vanih klicev je 40 do 60 na uro oziroma 440 do 560 klicev

dnevno, v ~asu sej Dràvnega zbora RS pa tudi do 630 kli-

cev dnevno.

12.2.8.4 Oddelek za prevoze

Oddelek za prevoze organizira in izvaja avtomobilske

prevoze za slu`bene in protokolarne potrebe ter skrbi za

vzdrèvanje slu`benih vozil. Slu`beni avtomobili so na-

menjeni predsedniku in podpredsednikom Dràvnega

zbora RS, za poslance in za prevoze doma~ih in tujih dele-

gacij na obisku v Dràvnem zboru RS.

Za protokolarne vo`nje je namenjenih {est vozil. Vozijo

jih vozniki Oddelka za prevoze. Devet vozil se uporablja

brez slu`benega voznika skladno s pravilnikom o uporabi

slu`benih vozil. [tiri slu`bena vozila so namenjena prevo-

zom za potrebe tehni~nih slu`b Dràvnega zbora RS. Vsa

slu`bena vozila se dodeljujejo skladno z navodili in izda-

nimi sklepi o uporabi slu`benih vozil.

150



12 SLU@BE 151

12.2.9 Organigram Dr`avnega zbora Republike Slovenije

151

152

VIRI

- Dokumentacija preiskovalnih komisij Dràvnega zbo-

ra, julij 2004.

- Odlok o notranji organizaciji, delovnih mestih in nazi-

vih v slu`bah Dràvnega zbora, Uradni list RS {t.

50/04.

- Odlok o organizaciji in delu slu`b Dràvnega zbora,

Uradni list RS {t. 19/97, 63/02.

- Odgovori sekretarjev delovnih teles na vpra{alnik Ra-

ziskovalnega sektorja o delu delovnih teles za celotno

mandatno obdobje 2000 - 2004.

- Podatki Finan~no-ra~unovodskega oddelka, oktober

2004.

- Podatki posredovani iz slu`b Dràvnega sveta Repub-

like Slovenije, julij, oktober, 2004,

- Podatkovne zbirke Dràvnega zbora Republike Slove-

nije, informacijska baza: poslanske pobude in

vpra{anja, magnetogrami sej delovnih teles, seje

dràvnega zbora, sprejeti zakoni, sprejeti akti, predla-

gani zakoni, predlagani akti, predlogi zakonov, pred-

logi aktov, zakoni-konec postopka, akti-konec

postopka.

- Podatki glavne pisarne Dràvnega zbora, okolje Lotus

Notes.

- Podatki, ki jih vodijo v kabinetu predsednika Dràvne-

ga zbora, julij 2004.

- Podatki Zakonodajno-pravne slu`be, september 2004.

- Podatki Mandatno-volilne komisije: september 2004

in telefonski razgovori.

- Podatki Oddelka za razvoj informacijskega sistema.

- Podatki Oddelka za protokol.

- Podatkovne zbirke Oddelka za mednarodno dejav-

nost, protokol in prevajanje, september 2004 in tele-

fonski razgovori.

- Podatkovne zbirke Raziskovalnega sektorja - magne-

togrami sej dràvnega zbora.

- Podatkovne zbirke slu`be Mandatno-volilne komisije.

- Poro~ila o delu delovnih teles Dràvnega zbora, sep-

tember 2004.

- Poro~ila Republi{ke volilne komisije, Uradni list RS, {t.

53/2001, 11/2003, 34/2003, 98/2003, 38/2004.

- Poro~ilo Oddelka za organizacijo in kadre, oktober

2004.

- Poro~ilo o delu Dràvnega zbora v obdobju 2000 -

2004 prvo leto mandata - oktober 2000 - december

2001, Dràvni zbor Republike Slovenije, Ljubljana,

april 2002.


2004 drugo leto mandata - januar 2002 - december

2002, Dràvni zbor Republike Slovenije, Ljubljana, fe-

bruar 2003.


2004 prvo leto mandata - januar 2003- december 2003,

Dràvni zbor Republike Slovenije, Ljubljana, marec

2004.

- Poro~ilo o delu Informacijsko-dokumentacijskega

sektorja, september 2004.

- Poro~ilo o delu Kabineta predsednika dràvnega zbo-

ra, 27.9.2004.

- Poro~ilo o delu Oddelka za informiranje (Slu`be za

odnose z javnostmi), september 2004.

- Poro~ilo o delu Operativno-tehni~nega sektorja, sep-

tember 2004.

- Poro~ilo o delu Raziskovalno-dokumentacijskega sek-

torja, september 2004.

- Poro~ilo o delu Sekretariata dràvnega zbora, septem-

ber 2004.

- Poro~ilo o delu Urada generalnega sekretarja, septem-

ber 2004.

- Poro~ilo o delu Zakonodajno-pravne slu`be (Sekreta-

riata za zakonodajo in pravne zadeve), september

2004.

- Poslovnik dràvnega zbora 2002, Dràvni zbor Repub-

like Slovenije.

- Poslovnik dràvnega zbora, Uradni list RS {t. 40/93,

80/94, 28/96, 26/97, 46/00.

- Poslovnik o parlamentarni preiskavi, Uradni list RS {t.

63/93, 33/03.

- Pravilnik o notranji organizaciji in sistemizaciji delov-

nih mest v slu`bah dràvnega zbora, julij 2004.

- Seznam EU zakonov, Slu`ba vlade za evropske zade-

ve, september 2004.

- Ustava Republike Slovenije, Uradni list RS {t. 33/91,

42/97, 66/00, 24/03.

152



� ��

��

PORO^ILO O DELU DR@AVNEGA ZBORA V MANDATNEM …

Documents

Transcript of PORO^ILO O DELU DR@AVNEGA ZBORA V MANDATNEM …