Poročilo medijskih objav - GZS · Press CLIPPING d.o.o., Kraljeviča Marka ulica 5, 2000 Maribor,...

25.05.2016

Ključne besede v poročilu:

Press CLIPPING d.o.o., Kraljeviča Marka ulica 5, 2000 Maribor, Slovenija, tel.: +386 2 25 040 10, e-mail: [email protected], www.pressclipping.si

NEPREMIČNINE 5

NAJEMNIK 5

STANOVANJSKI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE 2

NAJEMNA STANOVANJA 1

CENE NEPREMIČNIN 1

STANOVANJSKI ZAKON 1

Pripravljeno:

Pojavnost:

TISKANI 8

ZBORNICA ZA POSLOVANJE Z NEPREMIČNINAMI

Poročilo medijskih objav

1

25. 05. 2016 Delo Stran/Termin: 2 SLOVENIJA

Naslov: Mlade z obrobja v center politične pozornostiVsebina: Ključni trije stebri: izobraževanje zaposlovanje in stanovanjska politika - Čez deset let bo delovnih mest

preveč - Mladi bodo morali izboljšati tudi odnos Slovenije do migracij

Avtor: Sandra Hanžič, Jernej Verbič, Jerca BergantGesla: NEPREMIČNINE, NAJEMNIK

25. 05. 2016 Delo Stran/Termin: 10 SLOVENIJA

Naslov: Ujeti v neurejenem tržnem najemuVsebina: Mladi najemniki stanovanj Raziskava Mladinskega sveta Slovenije Gremo na svoje: Rezultati slabši od

pričakovanj

Avtor: Mojca ZabukovecGesla: STANOVANJSKI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE, NAJEMNA STANOVANJA, NAJEMNIK

25. 05. 2016 Dnevnik Stran/Termin: 1 SLOVENIJA

Naslov: Položaj mladih najemnikov kliče po nujnih spremembahVsebina: Mladi, ki na trgu najemajo stanovanja, so žrtve neurejenih razmer, država pa jim ne ponuja podpornega

okolja za reševanje stanovanjskega vprašanja- čeprav je to njena ustavnopravna dolžnost. Problema se doslej ni lotila še nobena vlada.

Avtor:Gesla: NAJEMNIK

25. 05. 2016 Dnevnik Stran/Termin: 4 SLOVENIJA

Naslov: Položaj mladih kliče po spremembahVsebina: Mladi, ki na trgu najemajo stanovanja, so žrtve neurejenih razmer, država pa jih ne podpira pri reševanju

stanovanjskega vprašanja- četudi je to njena ustavnopravna dolžnost. Problema se doslej ni lotila še nobena vlada.

Avtor: Daija ValenčičGesla: NAJEMNIK

25. 05. 2016 Finance Stran/Termin: 1 SLOVENIJA

Naslov: Od kod Slovencem denar za nepremičnine?Vsebina: Prihranki in prodaje delnic so po mnenju anketirancev gibalo prodaje stanovanj na dražbah

Avtor:Gesla: NEPREMIČNINE


Naslov: Od kod Slovencem denar za nepremičnine?Vsebina: Nekaj so pobrali "iz nogavic" in drugih prihrankov, nekaj iz delnic in obveznic, pa tudi posojila se kar dobro

"prodajajo"

Avtor: TANJA SMREKARGesla: NEPREMIČNINE, CENE NEPREMIČNIN


Naslov: Nenadna lakota po opekahVsebina: Najbolj brana članka včerajšnjega dneva sta bila: To je 17 hiš, ki bodo naprodaj na junijskih dražbah in Se

splača kupiti stanovanje in ga oddajati prek Airbnbja?

Avtor: Janez TomažičGesla: NEPREMIČNINE

25. 05. 2016 Večer Stran/Termin: 5 SLOVENIJA

Naslov: Država bi kupila stanovanja od slabe bankeVsebina: Na ministrstvu za okolje se končno spopadajo s kaosom, ki se je od devetdesetih let razvijal na

najemniškem stanovanjskem trgu, v naslednjem letu napovedujejo novi stanovanjski zakon

Avtor: ANJA HREŠČAKGesla: NEPREMIČNINE, STANOVANJSKI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE, STANOVANJSKI ZAKON,

ZBORNICA ZA POSLOVANJE Z NEPREMIČNINAMIPregled objav

Press CLIPPING d.o.o., Kraljeviča Marka ulica 5, 2000 Maribor, Slovenija, tel.: +386 2 25 040 10, fax: +386 2 25 040 18, e-mail: [email protected], www.pressclipping.si

www.pressclip.si

25. 05. 2016 Stran/Termin: 2

SLOVENIJA

Naslov:

Avtor:Rubrika/Oddaja: PRIHODNOST MLADIH Žanr:

Površina/Trajanje: 1.158,78

Naklada: 39.340,00

Gesla: NEPREMIČNINE, NAJEMNIK

Mlade z obrobja v centerpolitične pozornostiPr hodnost Ključni trije stebri: izobraževanje zaposlovanje in stanovanjska politika - Čez deset letbo delovnih mest preveč -Mladi bodo morali izboljšati tudi odnos Slovenije do migracij

Sandra Hanžič, Jernejverbič, jerca bergantBrezposelnih mladih je sicerpri nas po statističnih podatkihmanj, kot je povprečje v EU. Akažejo tudi, da živijo precej negotovo,

da jih je preveč dolgotrajno

brezposelnih, kar 60 odstotkov

tistih, ki so zaposleni,pa dela v prekarnih oblikah.

Mnogi mladi v želji po ohranitvisocialnih pravic podaljšujejo študij,po končanem šolanju pa se srečajoz dvema skrajnostma: brezposelnostjo

ali kratkotrajnim, mizernoplačanim delom. To se dogaja zaradi

kršitev zakonodaje in izkoriščanja

drugih oblik dela (avtorskein podjemne pogodbe, statusi samostojnega

podjetnika) so jasni vsindikatu Mladi plus (SMP).

Ena od ovir, s katero se spopadajomladi, je tudi prepoved zaposlovanja

v javnem sektorju. To priznavacelo država oziroma ministrstvo zadelo. V vladnih strokovnih krogihse tudi zaradi tega povečuje nezadovoljstvo:

pred leti so bili ukrepi,ki jih je uvedel Zujf, nujni, ker država

zaradi slabega finančnega položajani imela druge izbire. Zdaj, ko

ji gre bolje, bi jih morala zamenjatiz resnimi reformami, ki bi vsebovale

tudi spodbude za mlade.

Neusklajenost medizobraževanjem in trgom delaTatjana Čerin, izvršna direktoricaGospodarske zbornice Slovenije(GZS) za socialni dialog, poudarja,da se število brezposelnih nadpovprečno

zmanjšuje in da bi si jih gospodarstvo

želelo še manj, todanegotovost na globalnih trgihvendarle zahteva previdnost.Rešitve so, tako pravijo v GZSdavčna razbremenitev stroškov

dela, povečanje prožnosti,sodelovanje med izobra¬

ževalnimi ustanovami in zasebnimsektorjem ter izboljšanje pogojevpriseljevanja. Delodajalci zaznavajo

še neustrezno ponudbo kadrovin pomanjkanje kompetenc, česarse, navaja raziskava Eurobarometer,zavedajo tudi študenti. V SMP zazačetek predlagajo sistem priznavanja

neformalno pridobljenih znanj.Študentska organizacija Slovenije(ŠOS) opozarja tudi na formalneprepreke bolonjskih študentov privstopu na trg dela, saj dosegajo zaraven nižjo izobrazbo od starejšihkolegov; visoko izobraženih kadrov

pa trg ne absorbira.Kaj bi morali spremeniti, da bi

mladi ustvarjali višjo dodano vrednost?

Spremeniti štipendijskopolitiko in zagotoviti prenos znanja

iz akademske sfere v gospodarstvo,

predlagajo v GZS. Podatkiministrstva za delo kažejo, da seštevilo podeljenih kadrovskih inZoisovih štipendij zmanjšuje, število

državnih povečuje, uvedli sovsaj štipendije za deficitarne poklice.

V SMP predlagajo usmeritevv ustvarjanje novih delovnih mestv zeleni ekonomiji ter informacijskokomunikacijski

tehnologiji, vŠOS pa usmeritev k družbi znanja,saj smo zaradi globalizacije dolgoročno

lahko konkurenčni le kotvisokotehnološka družba.

Danes prebežniki potrebujejonas, čez 10 let bomo mi njihKot kažejo Umarjeve projekcije, boproblem brezposelnosti v desetletju

izginil: »Morda se to zdi nenavadno,

saj imamo več kot 100. 000brezposelnih, a demografska gibanja

kažejo, da bomo v desetih letihimeli premalo delovne sile, opozarja

Vasle. To bo obveljalo, če se bonaše gospodarstvo širilo, kot se širizdaj, in čeprav se sliši spodbudno,lahko čez čas zavre gospodarskirazvoj države. To lahko preprečijomigracije, o katerih pa ne razmišljamo

v pravem kontekstu. »Najlažje

bo to rešiti tako, da postanemomanj nestrpni. O priseljencih

moramo razmišljati kot o ljudeh, kibodo pozitivno pripomogli k našemu

razvoju, zatrjuje Vasle.

Starejši v prevelikih hišah,mladi pa nimajo kamTežave pri zaposlovanju pa sovzrok tudi za vse večjo stanovanjsko

problematiko. »Mladi ne ostajamo

pri starših, ker bi si to želeli,ampak ker smo v to prisiljeni^opozarja Kampl in dodaja, da jeneprofitnih stanovanj pri nas vprimerjavi z drugimi državami izjemno

malo. Smo v samem evropskemvrhu pri deležu mladih, ki

živijo pri starših. Osamosvajanjeje v teh pogojih misija nemogoče:cene stanovanj in najemnin sovisoke, četudi podatki iz leta 2011kažejo, daje praznih stanovanj kar175. 0 00. ŠOS pri tem spominja naukinitev subvencij za mlade družine

ter omejitev namenskih inugodnih kreditov, hkrati s prstomkaže na državo, ki ima v lasti prazna

stanovanja. »Ta negotovost innezmožnost osamosvojitve imanegativne učinke na mentalno

2

Mlade z obrobja v center politične pozornosti

Sandra Hanžič, Jernej Verbič, Jerca BergantPOROČILO

Delo

Press CLIPPING d.o.o., www.pressclipping.siObjave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!

http://e-clip.pressclip.si/novi_eclip/article.aspx?SEED=8df16374-efbc-49dc-b36c-619962e2ab6212653333

25. 05. 2016 Delo Stran/Termin: 2

SLOVENIJA

3

stanje in ustvarjanje družine. Celotno

življenje tako postane prekarno,

menijo v SMP.Problem je tudi vse več starejših,

ki - ugotavlja Umar - živijo v prevelikih

stanovanjih in hišah. To bilahko rešili s sistemom menjalnihshem, ki bi jih pripravila država, aliz nepremičninskim davkom, ki bipospešil prodajo nepremičnin intako uravnal njihovo ceno. Kamplpredlaga tudi stanovanjske zadruge,

saj lastniki tistim, ki se odločijoza najem, pogosto kršijo pravice,ker jih smatrajo za nestabilne najemnike,

to pa pripelje do slabegaodnosa med njimi.

Samoiniciativno v prihodnostZaradi zgodovinskih razlogovSlovenci veliko pričakujemo oddržave, vendar bomo morali v prihodnosti

za to, da bomo imeli enakomerno

porazdeljene prihodkeskozi življenje, več narediti sami,pričakuje Vasle. Predvsem mladi.Je pa nerealistično pričakovati,da bo to zaživelo brez državnihspodbud in iniciativ. Problematična

je tudi participacija mladih,saj so razočarani nad družbenimdogajanjem in sprejemanjem odločitev,

nad tem, da se nihče neukvarja z njihovimi problemi, ternad tem, da niso slišani niti takrat,ko sami predlagajo rešitve, so kritični

v SMP.»Mlade je treba pomakniti v

center politične pozornosti in nadnevni red. Če smo prepoznanikot vitalni del družbe, ko se govorio prihodnosti pokojninskega sistema,

pa se na to pozablja ob vsakokratnih

posegih v naše pravice,pri štipendiranju, financiranju inurejanju izobraževanja, političniparticipaciji, odločevalce pozivajov ŠOS.Slovensko delovno okolje inpolitika zaposlovanja se mi nezdita tako črna, kot si ju predstavlja

večina mladih. Večinamladih je apatičnih, zavitihv starševsko vato, Nikoli nisokonkretno stopili na trg delovne

sile in si poskušali najti pravega

dela. Delo vedno je, čeje posameznik le pripravljenpoprijeti zanj, Generacija naših

staršev je dobro vedela, dase s trdim delom daleč pride,Nihče ni takoj direktor, trebaseje dokazati in priplezati do

85%mladih Slovencev živi pristarših - največ v EU




SLOVENIJA

4

Boštjan Vasle, direktor Umarja, o izzivih, s katerimi se bodo morali spopasti mladi

OTrend v naši državi vzadnjem desetletju je bil

odpiranje novih in novih izobraževalnih

institucij, predvsemvisokošolskih. Te so nominalnoizboljšale naše izobrazbenekazalnike, a so hkrati znižalerelevantnost veščinskih znanj,sploh tistih, ki jih potrebujejodelodajalci,

©Novegeneracije se bodo

morale v večji meri sameosredotočiti na trg dela. Visoka

zaščita rednih oblik dela, kitrenutno velja, koristi tistim,ki so že zaposleni, hkrati padelodajalce odvrača od tega, dabi zaposlovali na novo. In tu somladi kot iskalci prve zaposlitvenadpovprečno prizadeti.

©Sistemsprotnega plačevanja

pokojnin se vse bolj kažekot nevzdržen. Ena od rešitev, ki

jo bo treba doreči, je sistem dodatnih,

prostovoljnih zavarovanj.Mlada generacija se bo po tembistveno razlikovala od tistih,ki delamo zdaj. Prvi pokojninskisteber jim gotovo ne bo zagotovil

preživetja v starosti.

Demografska gibanja v SlovenijiPRIČAKOVANA DEMOGRAFSKA SLIKA Po osnovnem scenariju projekcij prebivalstvaV odstotkih EUROPOP2013 se v prihodnjih desetletjih število

prebivalcev ne bo pomembneje spremenilo, starejšipa bodo leta 2060 predstavljali že skoraj

1990 2000 2010 2016 2020 2030 2040 2050 2060

DELO Vir: Surs, Umar




SLOVENIJA

5

PRIČAKOVANO ŠTEVILO PREBIVALCEVv starosti 2064 let, v milijonih

1, 4

1, 3

1, 2

1, 1

0, 9

osnovni scenarij

scenarij nižjih migracij

scenarij brez migracij

1990 2000 2010 2016 2020 2030 2040 2050 2060

Osnovni scenarij predvideva, da se

bo stopnja rodnosti do leta 2060povečala na 1, 75 otroka na ženskov rodni dobi, pričakovano trajanježivljenja bo leta 2060 za moškeznašalo 84, 3 leta, za ženske 88, 9leta.

Povprečno se bo v Slovenijov obdobju 20132060 vsako letopriselilo 4. 675 ljudi več kotodselilo.

Scenarij nižjih migracij predvideva,da se bo v Slovenijo v obdobju20132060 vsako leto priseliloneto povprečno 3. 744 ljudi ljudiveč kot odselilo.

Scenarij brez migracij predvidevaničelno neto prirast migracijv celotnem obdobju projekcij.




SLOVENIJA

6

Izobrazbav odstotkih

mladi (1529 let) prebivalci skupaj

60

50

53, 3 53, 1 53, 3 52, 7 52, 7

40 40

30, 6 29, 5 29, 9 305 307

20

12, 014, 1 1^, 6

16, 7 17' 7

10

20

10

17, 5

111 21, 318, 8 19A 20, 5

i i i 1 1

2011 2012 2013 2014 2015i i i i i

2011 2012 2013 2014 2015

DELO Vir: Sursosnovnošolska ali manj ^—srednješolska višješolska, visokošolska

Brezposelnostv odstotku od vseh delovno aktivnih

22, 96

mladi 1529 let

15

11, 5212, 16

12, 9313, 60

12, 92

vsi delovno aktivni10

2011 2012 2013 2014 2015

Odseljeni mladi (1529 let)število po izobrazbi

20002044

308osnovnošolskaali manj

2011 2012 2013 2014




SLOVENIJA

7

jo




SLOVENIJA

8

PROBLEMI MLADIH

NA TRGU DELA

velika brezposelnost

negotove zaposlitvein prekarnost

prepoved zaposlovanjav javnem sektorju

neurejena pripravništva

premalo kadrovskih štipendijneformalne delovne izkušnje

nepriznane

neskladje med izobrazboin potrebami trga

DEMOGRAFSKI

neskladje med daljšanjemdelovne dobe in

visoko brezposelnostjo mladih

beg možganov

zmanjševanje števila mladih

STANOVANJSKI

visoke najemninein cene stanovanj

kreditna nesposobnost175. 000 praznih stanovanj

pomanjkanje neprofitnihstanovanj

(pre)pozno odseljevanjeod staršev

22. 870mladih pri nas uradnoišče službo; število sicerpada, a je skrb vzbujajočdelež dolgotrajnobrezposelnih

60mladih, ki imajo službo,dela v prekarnih oblikah




SLOVENIJA

9

Petja Jarm24 let

študentka na Danskem

Študijski program v Sloveniji mi niomogočal želene prakse, zdi pa semi tudi, da ne spodbuja pridobivanjadelovnih izkušenj in je, v primerjavi s

skandinavskim visokošolskim sistemom,

precej zastarel ter temelji boljna teoretičnem učenju. Na Danskemimam več možnosti za poklicni razvoj,stimulativno delovno okolje, Danciimajo boljši sistem nagrajevanja innapredovanja, znotraj podjetij pa vladavečja enakovrednost med zaposlenimi,saj nimaš občutka, da si le nadomestljiv

študent, ampak enakovreden inpotreben člen.

27 letzaposleni pravnik

zastavljenega položaja. Dandanes

družina in širša družbamladim skoraj obljubita

dobro službo, če bodo pridnoštudirali. Zato mladi medštudijem opravljajo študentska

dela za sprotni zaslužek,le malo jih v tem procesunastopa pametno. Študentskodelo je namreč lahko idealnapriložnost za delodajalcain delavca za dolgoročnosodelovanje. Diploma je le listpapirja, ki dokazuje, da se jeposameznik sposoben naučiti

tudi teorije, Vsem mladim, kivstopajo na trg delovne sile,zato svetujem, naj med študijem

najdejo delo v smeri, ki jihres zanima, Delajo naj pridno,vestno in pošteno, da se

delodajalcu dokažejo, Naj jihne bo strah izkazati interesapo dolgoročnem sodelovanju,Vsakdo mora povedati svoježelje, Samoiniciativnost inproaktivnost sta se še vednoobrestovali, Mogoče ne takrat,ko to pričakujemo, ampak konam je namenjeno.




SLOVENIJA

10

Ajda Bergant22 let

študentka

Slovensko družbeno okolje mladim pogostonarekuje, daje služba zagotovljena, če se levpišeš na naravoslovno ali zdravstveno smer,kar pa ne drži popolnoma, Kot študentkadelovne terapije lahko povem, da nas že na fakulteti

opozarjajo, da služb in prostih delovnihmest ni. Novi diplomiranci pa težko tekmujemoz nekom, ki ima več izkušenj in več referenc,Mislim, da v Sloveniji manjka tudi študentskodelo v zdravstvu, kjer bi počasi lahko (in tudi nezastonj) pridobivali izkušnje. Sama se za zdajne vidim tukaj, ker vem, da mi v tujini v mojempoklicu lahko ponudijo veliko več. Ne le finančno,

tudi izkustveno,

Lenart Zore19 letdijak

Mislim, da bom zaposlitev dobil hitro, sajbom študiral jezike, zato se glede tegane obremenjujem preveč. Do iskanjazaposlitve bo kriza že minila in delovnamesta bodo za vse, ki bomo študirali,Znanje jezikov vedno pride prav, to migovorijo vsi, zato menim, da v prihodnosti

ne bom imel težav z iskanjem službe.Veliko mojih sošolcev si bo vzelo prostoleto, da razmislijo, kaj si v življenjusploh želijo delati, V šolah nas namrečkar strašijo, da zaposlitev ni. Trenutnose osredotočam na maturo in to, dajouspešno opravim, o prihodnosti bom razmišljal

po tem.



25. 05. 2016 Stran/Termin: 10

SLOVENIJA

Naslov:

Avtor:Rubrika/Oddaja: LJUBLJANA Žanr:

Površina/Trajanje: 681,44

Naklada: 39.340,00

Gesla: STANOVANJSKI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE, NAJEMNA STANOVANJA,

Mladi najemniki stanovanj Raziskava Mladinskega sveta SlovenijeGremo na svoje: Rezultati slabši od pričakovanj

Ujeti v neurejenem tržnem najemu

Mojca Zabukovec

To je pokazala raziskava, ki so jomed 1211 najemniki stanovanj,

med katerimi je več kot polovicamlajših od 29 let , trideset odstotkov

pa je tridesetletnikov, opravilipri Mladinskem svetu Slovenije(MSS). »Rezultati so še slabši, kotsmo pričakovali, « je na včerajšnjipredstavitvi opozoril predsednikkrovne mladinske organizacije TinKampl. »Stanovanjski položaj mladih

generacij je žal zelo odvisenod položaja in zmožnosti njihovihstaršev, tisti , ki nimajo materialnega

zaledja pri starših , pa se morajoznajti sami. Ker je neprofitnih najemnih

stanovanj veliko premalo,

so prepuščeni tržnemu najemu , kipa je povsem neurejen in omogočaštevilne kršitve pravic najemnikov

, « je povzel predsednik MSS.Da se ves čas selijo iz enega najemniškega

stanovanja v drugo,posojila za nakup pa si ne morejoprivoščiti, je v raziskavi opozorilaena od mladih najemnic v glavnem

mestu: »vsi najemodajalcidoslej so mi tudi dali vedeti , da nesmem prijaviti prebivališča , saj soverjetno stanovanje oddajali na kriLjubljana

– Zaradi pomanjkanja

neprofitnih stanovanj somnogi , predvsem mladi, prisiljeni

v tržni najem, toda tu sopogosto kršene njihove pravice.

Najemnina in stanovanjskistroški lahko znašajo tudi

polovico posameznikovihprihodkov.

črno. Toda prijava prebivališča jeobvezna , če želiš vpisati otrokav ljubljanski vrtec.« Da to ni osamljen

primer , je včeraj opozorilastrokovna sodelavka MSS TanjaBaumkirher. »To vpliva na praviceposameznika, ki brez prijave prebivališča

tudi ne more kandidiratiza vrtec ali na razpisih za neprofitna

stanovanja. « Pri tem je izpostavila

tudi primer iz raziskave, koje bila posameznica prisiljena zavrniti

dvajset najemodajalcev, kerji niso hoteli zagotoviti zakonitegabivanja.

»Spremembe so nujne«

Sašo Krabonja , ki se je udeležil včerajšnje

predstavitve MSS, dobroleto dni najema enosobno stanovanje

v Ljubljani. Zanj na mesecodšteje 340 evrov, od 150 do 200evrov znašajo mesečni stanovanjski

stroški. Čeprav mu je nekaterestvari, kot pravi, zdaj uspelo z najemodajalcem

urediti , tudi samugotavlja , da se mladi pri najemustanovanj srečujejo s številnimi težavami

, hkrati pa so pri tem pogostoprepuščeni sami sebi. »velikokratpridejo v spor z lastnikom , ker

ta noče skleniti pogodbe o najemu.Sam sem imel težave s plačilom zarezervni sklad, kar bi sicer moralplačati lastnik , a je zahteval , da toplačujem jaz. Problem je včasihtudi pri prijavi stalnega oziromazačasnega prebivališča. Zgodi se ,

da jih je na nekem naslovu prijavljenih

več, ker se niso odjavili.Problem je tudi plačilo stroškovvzdrževanja, ki jih lastnik naprtinajemniku , čeprav bi jih moral kriLjubljana

ti sam , « je našteval težave mladihna najemnem trgu.

Da so 95 odstotkom vprašanihnajemnikov kršene pravice , ravnanje

njihovih najemodajalcev pa jenezakonito , ugotavljajo pri Mladinskem

svetu. Skoraj polovica vprašanih

je že bivala v najemniškemstanovanju brez veljavne pogodbe.Številni med njimi so doživeli , daje lastnik slabo vzdrževal stanovanje

, vdiral v njihovo zasebnost , naprimer z nenapovedanimi prihodiv stanovanje, preprečeval prijavoprebivališča, postavljal nepravičnefinančne pogoje najema, ponarejalpodatke v najemnih pogodbah injim omejeval obiske.

»Če temu dodamo še številnepredsodke, s katerimi se srečujejopri iskanju stanovanja , težek materialni

položaj in potrebo po pomoči

za golo preživetje, vidimo, dapoložaj najemnikov v tržnem najemu

kliče po nujnih spremembah, «ugotavljajo pri Mladinskem svetu.Po besedah njegovega predsednikaKampla je »nujno povečati javnifond neprofitnih najemnih stano»

11

Ujeti v neurejenem tržnem najemu

Mojca ZabukovecPOROČILO

Delo


http://e-clip.pressclip.si/novi_eclip/article.aspx?SEED=9df169a8-9960-4e1a-8792-92cea6097895719883505


SLOVENIJA

12

vanj , zakonsko urediti področjenajema in ustaviti odpravljanje socialnih

transferjev«.

PodhranjenostČeprav mestni stanovanjski skladvsako leto zagotovi v povprečju120 novih neprofitnih najemnihstanovanj , to ne pokrije potrebpo dostopnejših stanovanjih vprestolnici , medtem priznava direktor

ljubljanskega sklada SašoRink. Po njegovih besedah zgoljvsak deseti prosilec dobi najemnostanovanje. Prihodnje leto pripravljajo

prvi javni razpis za dodelitevneprofitnih stanovanj za mladedo 29. leta starosti , ki sicer predstavljajo

slabo petino prebivalcevv občini. »Podhranjenost s stanovanjsko

preskrbo je skoraj privseh slojih prebivalstva ,« je še dejal

Rink. Toda hkrati opozarja, daso sredstva države za stanovanjsko

preskrbo »izjemno majhna«– Slovenija za to nameni le okoli0,04 odstotka BDP, medtem ko jepovprečje v Evropski uniji štiriodstotke. Rink je spomnil tudi napodatke, da je najemnih stanovanj

v Sloveniji le osem odstotkovvseh , med njimi pa jih je zgolj šestodstotkov namenjenih javnemunajemu.

Pri ministrstvu za okolje in prostor

sicer ugotavljajo, da vsaj 6600gospodinjstev trenutno čaka naneprofitno najemno stanovanje.Sicer pa ocenjujejo, da se kar četrtina

najemnih stanovanj oddajanezakonito in za kratek čas, podrugi strani pa je kar 21 odstotkovstanovanjskega fonda praznega.Sedemdeset odstotkov stavb jetudi starejših od trideset let , kartretjina gospodinjstev pa živi vstanovanjih, ki imajo vsaj eno pomanjkljivost

, kot je , denimo, puščajoča

streha ali vlažne stene.

Gluha ušesaDa brez večjega angažmaja državne

politike in povečanja javnih

sredstev razmere še dolgo nebodo bistveno drugačne, je včerajopozorila tudi Joža Aljančič, predstavnica

Združenja najemnikovSlovenije. Po njenem je to »misijanemogoče«, če bo država še naprej

»prelagala skrb za neprofitninajem na občine, drugo pa prepuščala

zasebnemu sektorju «. Spodobnimi težavami , kot so jih zaznali

v raziskavi pri Mladinskemsvetu Slovenije, se skoraj vsak dansrečujejo tudi sami , a hkrati opozorila

, ki jih pripravljajo , po besedah

Aljančičeve »vedno naletijona gluha ušesa«. Odnos državnihinstitucij do stanovanjskega vprašanja

pa po njenem kaže tudi to,da se včerajšnje predstavitve raziskave

, opravljene med najemniki ,ni udeležil nihče z ministrstva zaokolje in prostor, čeprav so pravoni skrbniki nacionalnega stanovanjskega

programa.strani 2 , 3




SLOVENIJA

13

Pri 95 odstotkih vprašanih ugotavljajo kršitve pravic in nezakonito ravnanje najemodajalcev. Foto Blaž Samec




SLOVENIJA

14

Vir : Mladinski svet Slovenije (MSS )

%najemnikov ima vsaj

eno izkušnjo nezakonitega ravnanjaali kršenja pravic

– %prihodkov posameznika gre za

najemnino in stanovanjske stroške

%najemnikov prejema finančno

ali drugo pomoč

%mladih živi pri starših

odstanovanj je prazno

, %BDP nameni država Slovenija

za nastanitev prebivalstva( povprečje v EU je % )

Črna slika najemništva

stano»

Dober korak«Čeprav je bilo včeraj slišati kritikena račun nacionalnega stanovanjskega

programa 2015 –2025,ki so ga pripravili na ministrstvuza okolje in prostor , so govorcipoudarili v njem omenjeno javnoslužbo za najemniško upravljanjekot »dober korak « v smeri urejanjanajemniških razmerij. Tako menitudi sociolog Klemen Ploštajner, kisicer pravi, da bo treba delovanjeslužbe še operacionalizirati. Hkratipa opozarja, da pomeni lajšanjepostopkov za najemodajalce, kotjih predvideva nacionalni program,»bolj privlačen najem za investitorje

« , in ne za najemnike.

Joža AljančičZdruženjenajemnikovSlovenije

Preskrba s stanovanji je osnovnadolžnost države , stanovanje je najelementarnejša

človekova pravica,in to je zapisano tudi v ustavi. Našadržava pa se obnaša, kot da živijo naMarsu in da tega ni treba upoštevati.Tako so spisali nacionalni stanovanjski

program, ki je za najemnike katastrofalen

, v njem tudi ni nobenihfinančnih ciljev.

Sašo RinkJavnistanovanjskisklad MOL

Zgolj lokalne skupnosti so v temtrenutku tiste, ki zagotavljajo javnaneprofitna najemna stanovanja.Toda po drugi strani to dobi levsak deseti prosilec v Ljubljani. Obtakšnem primanjkljaju in sedanjemtempu pridobivanja novih stanovanj– približno 120 na leto – nam bostanovanjski problem uspelo ureditišele v tridesetih ali štiridesetih letih,kar pa je nesprejemljivo.



25. 05. 2016 Stran/Termin: 1

SLOVENIJA

Naslov:

Avtor:Rubrika/Oddaja: Naslovna stran Žanr:


Naklada: 46.260,00

Gesla: NAJEMNIK

Položaj mladihnajemnikov kliče ponujnih spremembahMladi, ki na trgu najemajo stanovanja,so žrtve neurejenih razmer, država pajim ne ponuja podpornega okolja za reševanje

stanovanjskega vprašanja -čeprav

je to njena ustavnopravna dolžnost.Problema se doslej ni lotila še

nobena vlada.V OSPREDJU O 4

15

Položaj mladih najemnikov kliče po nujnih spremembah

NAPOVEDNIK ČLANKA

Dnevnik


http://e-clip.pressclip.si/novi_eclip/article.aspx?SEED=f0ce4863-7f38-42e2-80fa-1c2b35c6980e2012168810

25. 05. 2016 Stran/Termin: 4

SLOVENIJA

Naslov:

Avtor:Rubrika/Oddaja: V OSPREDJU Žanr:


Naklada: 46.260,00

Gesla: NAJEMNIK

DRUŽBA / NAJEMNIŠTVO

Položaj mladih kliče po spremembahMladi, ki na trgu najemajostanovanja, so žrtve neurejenih

razmer, država pajih ne podpira pri reševanju

stanovanjskega vprašanja- četudi je to njena ustavnopravna

dolžnost.Problema se doslej ni lotila

še nobena vlada.

/ Daija Valenčič

Ker raziskav, kakšno je realno stanjena trgu najemnih stanovanj, doslejskoraj ni bilo, se je Mladinski svet Slovenije

odločil, da opravi obsežno anketo.

Pred leti so se s pomočjo študentov,ki so iskali stanovanja in na terenu prikrito

raziskovali najemniške pogoje,najemodajalcev lotili na Urbanističnem

inštitutu, izkušnjam šibkejšihnajemnikov pa se ni posvetil še nihče.In če je po besedah dr. Richarda Sendija

z Urbanističnega inštituta urejenostnajemniškega črnega trga leta 2011 pozitivno

presenetila, so tokratne ugotovitve

popolnoma nasprotne.»Rezultati so še slabši, kot smo pričakovali.

Skoraj vsak izmed 1211 sodelujočihv anketi, ki so v zadnjih desetih letihnajemali stanovanje ali sobo, ima vsajeno izkušnjo s kršenjem pravic in z nezakonitim

ravnanjem najemodajalcev, jepovzel Tin Kampl, predsednik Mladinskega

sveta Slovenije, ki je preveril položaj

najemnikov stanovanj v okviru projekta

Gremo na svoje! Odhod na svoje se,

kot je znano, v Sloveniji dogaja vednokasneje. A ne zato, ker bi mladi sami tako

želeli. »Stanovanjski položaj mladih ježal močno odvisen od finančnega položaja

njihovih staršev. Ti ponudijo nastanitev,

kupijo stanovanje ali prispevajo zanj,

poskrbijo za poroštva, hipoteke inpodobno.

Mladi, ki nimajo tega zaledja, so vše slabšem položaju, neprofitnih najem

nih stanovanj pa je bistveno premalo, jealarmantno stanje orisal Kampl, ki si želi,da bi tudi mladinski svet sodeloval prisnovanju konkretnih državnih ukrepovza pomoč mladim.

Brez varnosti, brez zaščiteKot je izpostavila strokovna sodelavkamladinskega sveta Tanja Baumkirher,težave potencialnih najemnikov gledena rezultate ankete nastopijo že pri iskanju

stanovanj. Najemodajalci se namreč

mladim pogosto izogibajo: mlajšimštudentom, ker povezujejo njihovo

mladost z neresnostjo, brezposelnimin prekarnim delavcem zaradi finančne

negotovosti ter mladim družinamzaradi otrok. Ko enkrat vendarle najdejo

streho nad glavo, pa ni redkost,da so se prisiljeni preseliti. Zelo pogosto

zato, ker najemodajalci nenadomaspremenijo najemne pogoje in zvišajonajemnino.

Seveda so v tem položaju najemnikišibkejše stranke, mnogi celo brez po¬godb, in ob kršitvah pravic ne ukrepajo.Teh pa je, kot so potrdili rezultati ankete,

mnogo: najemniki so prisiljenivplačevati v rezervni sklad, najemodajalci

omejujejo obiske, vdirajo v njihovozasebnost, ne dovolijo prijave stalnegaali začasnega bivališča in ne vzdržujejostanovanja.

Ni politične volje»To so vsi potencialni brezdomci, jeopozorila tudi Joža Aljančič iz Združenja

najemnikov Slovenije in spomnila,da Slovenija tako krši številne mednarodne

konvencije. Navsezadnje je pravicado primernega stanovanja omenjena tudi

v ustavi, toda kljub zaostrovanju razmer

ni politične volje za ureditevnajemništva. Od osamosvojitve se ga nilotila še nobena vlada. Lani smo po šestih

letih dobili le nacionalni stanovanjskiprogram, ki pa je bil sprejet brez raziskav

in kot nezavezujoča resolucija,predvsem pa ne predvideva bistvenihsprememb. x

16

Položaj mladih kliče po spremembah

Daija ValenčičPOROČILO

Dnevnik


http://e-clip.pressclip.si/novi_eclip/article.aspx?SEED=c409d152-c927-43b1-b01d-916ee570fc271484999469

25. 05. 2016 Dnevnik Stran/Termin: 4

SLOVENIJA

17

Mladi, ki nimajo finančnega zaledja, se selijo iz enega tržnega najema v drugega. Cs Luka Cjuha

95%OD 1211 ANKETIRANIHnajemnikov iz 88 občin imavsaj eno izkušnjo znezakonitim ravnanjem inkršitvijo pravic. Stanodajalcijim večinoma niso dovoliliprijave prebivališča, niso želeliizvesti vzdrževalnih del, nisoplačevali davka od najemnineali niso sklenili pogodbe.

0, 04bdp Slovenija namenja zanastanitev svojega prebivalstva,medtem ko je povprečje vEvropski uniji približno štiriodstotke BDP.

Bila sem noseča in je bilo treba Pogodbo smo podpisali polpoiskati novo, večje meseca po dejanski vselitvi.stanovanje. Zavrnilo meje Takrat sem tudi izvedela,več kot deset najemodajalcev da v bistvu ne smemzapored. Večinoma so rekli, da uporabljati stanovanja v celoti,dojenčki veliko jokajo in preveč kot je bilo rečeno na začetku inmotijo sosede. tudi v oglasu.



25. 05. 2016 Dnevnik Stran/Termin: 4

SLOVENIJA

18

Agencija seje pred potekom tedna ne ostajam v stanovanju,pogodbe odločila, da bo prodala ki ga je potem oddajala in vstanovanje. V treh tednih sem njem bivala,se morala izseliti.

Enkrat sem samo vprašala poVeč kot ena najemodajalka je najemni pogodbi, pa so mehotela, da kot najemnica konec takoj odslovili.



25. 05. 2016 Stran/Termin: 1

SLOVENIJA

Naslov:

Avtor:Rubrika/Oddaja: Naslovna stran Žanr:


Naklada: 10.720,00

Gesla: NEPREMIČNINE

OdkodSlovencemdenarzanepremičnine?Prihranki in prodaje delnic so pomnenju anketirancev gibalo prodajestanovanj na dražbah

PRODAJE IZ STEČAJEV

2, 3

3,5 milijona evrov so dali kupci za 26apartmajev v Ankaranu, ki so se ta mesec

prodajali na dražbi Primorja v stečaju.

19

Od kod Slovencem denar za nepremičnine?

NAPOVEDNIK ČLANKA

Finance


http://e-clip.pressclip.si/novi_eclip/article.aspx?SEED=30ca7e33-ad0e-4859-8088-1201228bac9c663045107

25. 05. 2016 Stran/Termin: 2

SLOVENIJA

Naslov:

Avtor:Rubrika/Oddaja: DOGODKI IN OZADJA Žanr:


Naklada: 10.720,00

Gesla: NEPREMIČNINE, CENE NEPREMIČNIN

OdkodSlovencemdenarzaepremicmnel

Neka] so pobrali »iz nogavic« indrugih prihrankov, nekaj iz delnicin obveznic, pa tudi posojila se kardobro »prodajajo«

20

Od kod Slovencem denar za nepremičnine?

TANJA SMREKARPOROČILO

Finance


http://e-clip.pressclip.si/novi_eclip/article.aspx?SEED=77fce192-6850-4394-9ca9-bd75d4044b7a1410832374

25. 05. 2016 Finance Stran/Termin: 2

SLOVENIJA

21

B TANJA SMREKARtanja. smrekar@finance. si

V zadnjih mesecih gredo stanovanjske

nepremičnine na dražbah- takovikendi kot tudi hiše in

stanovanja - za med. Od kod Slovencem

denar za nakup? Gre zaposojila ali prihranke?

Kot kaže, je obojega nekaj. Posojila nabankah so precej ugodna - a pazite,EURIBOR lahko vedno zraste (nekateri

se sicer temu izognejo z najetjemv tem trenutku nekoliko dražjih posojil

s fiksno obrestno mero).Poleg tega tudi prihranki rastejo

- vsaj depoziti prebivalstva na bankah.

Kot pravi naša sogovornica vanketi, nepremičninska posrednicaStanka Šolar, so nekateri prodali tudi

vrednostne papirje in denar vložiliv nepremičnine. Nekaj denarja imajood dedovanja, nekaj pa so po mnenju

sogovornikov hranili tudi doma,»v nogavici«.

Misterij tajmingaZakaj prav zdaj takšen bum pri povpraševanju

po nepremičninah, vsajtistih na dražbah? Ljudje so na draž¬

be čakali, da bi tako prišli do še ugodnejšega

posla. Poleg tega je bil nekaj

časa nepremičninski trg precejmrtev, hkrati pa si prebivalci urejajo

življenje oziroma mladi družine.In potreba po stanovanjih se je očitno

zdaj pokazala še bolj, saj gre tudiza nekakšno kompenzacijo nekajletnega

mrtvila.Tako spomnimo na zadnje prodaje

na dražbah. Kupci so za skupaj3, 5 milijona evrov pokupili 26 apartmajev

v Ankaranu, prav tako od Primorja

v stečaju je šlo za dva milijonaevrov stanovanj (skupaj 15) v Novi

Gorici. V naselju Savski breg vljubljanskih

Črnučah je bilo na dražbiza skupaj 2, 5 milijona evrov prodanih

22 stanovanj, nedokončana blokana Viču sta bila prodana za 1, 4 milijona

evrov.

Kaj lahko kupite iz stečajevKaj je še zanimivega, lahko spremljate

na našem dražbenem portalu (dražbe.finance. si). Trenutno denimo NLB

prodaja nesojeno vilo Janeza Drnovškav Strunjanu (http://drazbe. finance.

si/8845191/), na junijskih dražbah(http://drazbe. finance. si/8845206/)pa bo na voljo 17 hiš iz izvršb in stečajev.

milijona evrov so dalikupci za 22 stanovanj v naseljuSavski breg v Črnučah.




SLOVENIJA

22

milijona evrov so dali kupci za 26apartmajev v Ankaranu, ki so se ta mesec

prodajali na dražbi Primorja v stečaju.




SLOVENIJA

23

Stanka Šolar,Stan nepremičnine

I Precej denarja, ki gakupci vSloveniji trenutnonamenjajo zanakup nepremičnin, je prihrankov.

Nekateri prodajajo delnicein obveznice, saj menijo, daje naložba

v nepremičnine stabilnejša.Nekaj je tudi sredstev iz dedovanj.

Veliko pa je - predvsem, čenegrezanakup naložbenenepremičnine - tudi

bančnih posojil. Ta so glede na sedanji EURIBORše ugodna. Seveda se stranke, ki pri nas kupijo nepremičnino tudi s

pomočjobančnih posojil, zavedajo, da EURIBOR lahko zraste. Zatose velikokrat odločij o za fiksno obrestno mero, po kateri vsaj zdajsicer plačujejo nekoliko višje obroke.

Zakaj je toliko tiansakcij prav zdaj? Povpraševanje je pač veliko.Ljudje so čakali na dražbe na super lokacijah - a te nepremičnineso bile le za nekaj odstotkov cenej še od cen, po katerih sobile oglaševane

pred dražbami. Kupci pa imajo zdaj tudi priložnost za nakup

nepremičnin na obrobjih mestpo bolj ugodnih cenah. Trg očitno

pričakuje rast oziroma očitno ljudje ocenjujej o, da j e zdaj ugoden

čas zanakup. Dogaja se celo že, da imamo za kakšno super nepremičnino

tudi po več ponudb. Sicer pa so najbolj zaželene lokacije Ljubljana in Primorska, mesta in obrobjamest.

RastoOvin,DOBA fakulteta

Pred leti smo imeli upad porabe inočitno so ljudje tudi varčevali. Nekateri

so imeli morda denar kar doma, torej

niti ne vbančnih depozitih.Denar zanepremičnine je torej moral

od nekodpriti. Konkretneje od kod,nebi ocenjeval.

Jepa dejstvo, da jebilo nekaj let povpraševanje

majhno. Hkrati pa - ljudj eso tu, seporočajo, ustvarjaj o družine.In potrebapo stanovanjih raste. Če potegnem

črto: zdaj sekompenzira tisto,kar jebilo prej zadržano.




SLOVENIJA

24

Uroš Ožbolt,Alta

Kar nekaj dejavnikov zapovečano povpraševanj

eposameznikov po nepremičninahlahko naštejemo.

V zadnjih letih po propadu nekaterih velikih

gradbincev in stečajih podjetij ki so se

ukvarjala z nepremičninskimi projekti, na trgni prišlo veliko nove ponudbe stanovanj. Prav

tako seje ustavilo upadanje cen in ljudje so nekako

začutili, da j e zdaj pravi čas za nakupnepremičnine.Vse skupaj jepovezano še s precej ugodnimi pogoji financiranja,

ki jih v temtrenutku zagotavljajo banke.Del premožnejših ljudi se je zanakup nepremičnine odločil tudi zaradi nizkih depozitnih

obrestnih mer, ki jih v tem trenutku ponujajo banke. Verjetno j e takih manj predvsem

so senajbrž opogumili posamezniki, ki nepremičnino potrebujejo za svojebivanje.

Cene nepremičnin v razviti zahodni Evropi so sev zadnjih letih na krilihpoceni denarja

močno zvišale. Ta trend se je Slovenije ognil. Razlogov jeveč.Vseeno ne pričakujem, dabi ljudjemnožično špekulativno kupovali nepremičnine.

Lastništvo nepremičnine pomeni tudi določene stroške in davke, posledično jeneto donos

od oddajanja v najem lahkoprecej nižji, zato je pametno razmisliti, ali je nakup zaoddajanje res optimalna odločitev.

V splošnemboraven cen, kot vedno, odvisna od ponudbein povpraševanja. Glede narazmerepa močnejše okrepitve povpraševanja, kibi močno vplivalana cene, v kratkemnepričakujem.



25. 05. 2016 Stran/Termin: 2

SLOVENIJA

Naslov:

Avtor:Rubrika/Oddaja: DOGODKI IN OZADJA Žanr:


Naklada: 10.720,00

Gesla: NEPREMIČNINE

Najbolj brana članka včerajšnjega dneva sta bila: To je 17 hiš,ki bodo naprodaj na junijskih dražbah in Se splača kupiti stanovanje

in ga oddajati prek Airbnbja ? Seveda to ni empiričendokaz, da ljudje imajo denar za nepremičnine, je pa po mojem

znamenje, da se za te vsaj zanimajo. Razlog je jasen, če imaš denarv banki, od njega nimaš nič oziroma skoraj nič.

V letihmed 2008 in 2016 se je v gospodinjstvih nakopičilo

precej kapitala. Ljudje živijo nekoliko boljumirjeno, se ne zadolžujejo ( tolikoza potrošne dobrine

) in raje dajejo nekaj denarja na stran. Javne plače

po moji oceni sploh niso bile znižane, vsaj ne pomembno.

Če vse te dejavnike združimo z bankami,ki sodenar za nepremičnine voljne posoditi – pologiso seveda veliko večji kot leta 2006 – dobimo kar zanimiv

investicijski potencial.

Nenadna lakotapo opekah

UredniškikomentarJanezTomažičjanez.tomazic@ nance.si

25

Nenadna lakota po opekah

Janez TomažičKOMENTAR

Finance


http://e-clip.pressclip.si/novi_eclip/article.aspx?SEED=993889f9-79f1-42c6-ab1e-5e4d2d677ddc928000286


SLOVENIJA

26

Banka Slovenije v svežem poročilu piše : Rast posojilgospodinjstvom v prvem četrtletju je pozitivna,

čeprav majhna (0, 5-odstotna) .Pri stanovanjskih posojilih

je bilo marca denimo zaznati 1 ,4-odstotno rast.

Tudi nastrani ponudbe se precej dogaja. Na trg prihajajo

stanovanja in hiše iz stečajev. In kar je pomembno

, prihajajopo cenah,ki so zanimive za kupce.

Pojavljajo se paketi po 10, 20, 30 nepremičnin.Neprodane ostajajo samo najslabše nepremičnineoziroma tiste največje.

Samali kolegiv službi smo si vživo ogledali več dražbin zanajbolj zanimive nepremičninese kar iskri. Pravzaprav

je tanenadna lakota ponepremičninah nenavadna.

Kdo so kupci , ki prihajajo na dražbe?

–Špekulanti.Ta skupina se je nekoliko izčrpala. Bodisi

jim je pošel denar bodisi so lovili zelo nizke cene, a teh ni več, saj nadražbeprihajajo desetine kupcev, špekulantski akterji pa pravijo ,da se »nadražbah iz stečajev ne da kupiti nič pametnega « .

–Mlade družine , ki kupujejo prvo stanovanje.Nekaj let je mogoče živeti pristarših ali vnajemu , je pa najbrž željavečine družin imeti nekaj svojega (nismo

Skandinavci, da bi živeli vnajemu ). Ta skupina je precej velika in se pojavlja

na dražbah stanovanj, tudi večjih.

–Nakup kotnaložba. V zadnjih letihse je razširil kratkoročni najem, predvsem

zaradi povpraševanja prek Airbnbja. V bistvu so prevzeli velik delprostora, ki ga je zasedalo oddajanje študentom. V to skupino lahko štejemo

tudi ljudi, ki kupujejo drugo ali celo tretje stanovanje. Mogoče ga bodo

potrebovali za družinske člane , v vmesnem času pa ga bodo oddajali.

– Nakup vikenda.Del nepremičnin na Gorenjskem, v Istri in bližini toplicje primeren kot počitniško stanovanje (mogoče tudi za kratkoročno oddajanje

, ko ga ne potrebuješ) . Tosmo videli pri dražbah hišic v Ankaranu.

Kako se bota norija končala, si ne upam napovedati , prav tako si ne upamnapovedati, kaj se bo dogajalo s cenami. Se pa spomnim norije ob uvrstitvidelnic NKBMna borzo konecleta 2007. Ta se ni dobro končala.

Upamin želimsi , da bodo denimo na Banki Slovenijepotegnili ročno zavoro, če bodo ugotovili , da se na trgu dogaja kaj nezdravega.Denimo pri rasticen oziroma pri posojilih za nanciranje nakupov. Ali pa pri posojilih za

razvoj nepremičninskih projektov. Zadnja šola je stala milijarde, ne želimsi , da bi moral sodelovati pri novisanaciji bank.

Ta hip izstečajevostajajoneprodanesamo največjein najslabšenepremičnine.


http://e-clip.pressclip.si/novi_eclip/article.aspx?SEED=993889f9-79f1-42c6-ab1e-5e4d2d677ddc928000286

25. 05. 2016 Stran/Termin: 5

SLOVENIJA

Naslov:

Avtor:Rubrika/Oddaja: V ŽARIŠČU Žanr:

Površina/Trajanje: 1.014,39

Naklada: 31.150,00

Gesla: NEPREMIČNINE, STANOVANJSKI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE, STANOVANJSKI

Država bi kupila stanovanja od slabe banke

21 % vsega stanovanjskega fonda v Slovenijije bilo zgrajenega v 70-ih letih.

5 % stanovanjskega fonda ali 42.000 stanovanj

v Sloveniji je bilo zgrajenihpo letu 2005.

450 neprofitnih stanovanj letno je bilozgrajenihod leta 2009 , kar je le okoli 20 %

predvidenih v nacionalnem programu.

1 od 5 stanovanj je praznih.

SLOVENIJA: 0 ,04 % BDP.

mladih živi pristarših , kar je

najvišji delež v EU.

20.460 javnihnajemnih stanovanjje v Sloveniji in8112 upravičencev,

ki so v letu 2011PREJEMALISUBVENCIJO.

najemnikovje izkusilokršitevnajemniškihpravic.

95 %

Za nastanitev prebivalstva nameni :

POVPREČJE V EU JE: 4 % BDP. 85 %

35 % najemnikov jeza poravnavostanovanjskih

stroškov prejemalodenarno ali drugo

pomoč.

90 % vseh stanovanj vSloveniji je v lasti

fizičnih oseb, od tega jihlastniki na trgu oddajajo9 % , kar znaša približno

62.000 stanovanj.

Vir : Nacionalni stanovanjski program ; podatki Mladinskega sveta Slovenije

Stanovanjska realnost v številkah

27

Država bi kupila stanovanja od slabe banke

ANJA HREŠČAKPOROČILO

Večer


http://e-clip.pressclip.si/novi_eclip/article.aspx?SEED=6cdce009-c82e-4893-bebb-7210afe343ca672819946

25. 05. 2016 Večer Stran/Termin: 5

SLOVENIJA

28

"Noseča sem bila in treba je bilo poiskati

novo, večje stanovanje. Zaporedoma

me je zavrnilo več kot desetnajemodajalcev. Večinoma so rekli ,da dojenčki veliko jokajo in motijososede. " " Zavračali so me, ker nimamslovenskega imena in priimka." "Zavračali

so me, ker niso podpirali mojesmeri študija." " Niso želeli sprejeti neporočenega

para." " Bila sva mlajši parin lastnik stanovanja je rekel , da jezelo verjetno, da bova imela otroke ,zato naju je zavrnil z besedami, daje družino težje vreči iz stanovanja.""Bili smo premladi , zato naj bi po njihovem

naredili škodo v stanovanju.""V času krize leta so me vprašali

, kje delam, in ko sem povedala ,kje sem zaposlena, so rekli , ja tam jepa kriza, kaj , če ostanete brez službe… , in na podlagi tega sta me dva najemodajalca

odslovila." "Vprašala semo najemni pogodbi , pa sem bila odslovljena.

Prisotna je bila tudi nepremičninska

posrednica , a se sploh niodzvala." "Odslovili so me , ker sem zaposlen

v privatnem sektorju in ne vjavnem." "... ker sem samski", "... istospolna

usmerjenost ", "... ker sem hotelaprijaviti začasno bivališče" . "Lastnikiso se neprestano pojavljali nenajavljeni

, tudi sredi noči." " Ko sem se želelaodseliti, mi niso vrnili varščine. Nisemje mogla izterjati , saj nismo podpisali

pogodbe. Kot najemnik nimaš nobenihpravic."

Manj neprofitnih stanovanjVse to so težave, s katerimi so se soočili

mnogi najemniki stanovanjpo državi. "Neprofitnih stanovanjje premalo in zato je tržni segmentpodvržen kaosu," je sklenil predsednik

Mladinskega sveta SlovenijeTin Kampl. Njihova pravkar končanaraziskava je do obisti razkrila težavenašega najemniškega trga , ki je že odosamosvojitve prepuščen samemusebi. Vloga države, ki ji jo nalaga tudiustava, je sicer preskrba državljanov s

stanovanjem, a naša država je tu pogorela

na celi črti. Ekonomsko najboljdostopna stanovanja neprofi tna naj-

večkrat zagotavljajo občine, republiškistanovanjski sklad le manjši del.

Leta so imele občine v lasti. stanovanj, v naslednjem desetletju

so jih zgradile še , a so jihkljub temu imele leta v lasti le še

., saj so jih preostanek prodaleali izgubile v denacionalizaciji. Zdajje na trgu le šest odstotkov javnih najemnih

stanovanj, preostalo so tržna,je ocenil Sašo Rink , direktor ljubljanskega

stanovanjskega sklada. "Mi upravljamo

stanovanji , a vsako leto jedesetkrat več prosilcev kot stanovanj.Vsak deseti pride do neprofitnega stanovanja.

Primanjkuje jih vsaj . Naleto se jih zgradi . S tako dinamiko

bo potrebam zadoščeno čez alilet , " je opisal. "Omejuje nas zakonodaja

, stanovanjski skladi se denimo nesmemo zadolževati. Brez sistemskegavira od države tega primanjkljaja torejne bomo odpravili, " je dodal.

Neprofitna najemnina je določenaadministrativno in ne upošteva lokacije.

Tako je v nekaterih regijah višjaod tržne , v drugih pa krepko pod njo.S prenizkimi neprofitnimi najemninami

se izčrpava stanovanjski fond,denar ne zadošča niti za vzdrževanje ,kaj šele za nakup novih. Upravljanjein vzdrževanje stanovanjskega fondaje občinam breme, zato stanovanjaprodajajo. Investitorji nimajo interesavlagati v javna stanovanja , davčna instanovanjska zakonodaja pa ne podpirata

razvoja najemnega trga , ugotavljajo

celo na okoljskem ministrstvu.Zato so v nacionalnem programu

največ pozornosti posvetili prav vprašanju

, kako bi povečali obstoječi najemni

fond stanovanj. Želijo "aktiviratinenaseljena stanovanja", še zlasti nedokončana

stanovanja , ki so pod hipotekami

slabe banke. Zamislili so situdi , da bi država " dolgoročno zagotavljala

ustrezno razporejeno številozazidljivih komunalno opremljenihzemljišč , predvsem na degradiranihurbanih območij", kjer bi nato gradili.

Vzpostavili bi tudi " javno službo zanajemniško upravljanje", to vlogo biprevzel republiški stanovanjski sklad ,

Na ministrstvu za okolje se končno spopadajo s kaosom, ki se je od devetdesetih letrazvijal na najemniškem stanovanjskem trgu, v naslednjem letu napovedujejo novistanovanjski zakon

ANJA HREŠČAK



25. 05. 2016 Večer Stran/Termin: 5

SLOVENIJA

29

ki bi postal nekakšen posrednik , upravitelj

in vzdrževalec najemnih stanovanj

in "prispeval k večji dostopnosti,"

menijo na ministrstvu. Koliko denarjabi namenili tem in podobnim ukrepom

, ki bi uredili zdaj kaotičen inneuravnotežen trg, niso povedali.

Nova najemninska politikaStanovanjski program, kjer sozapisane vse te želje, je seveda nezavezujoč

, so se pa tudi že lotili priprave

novega stanovanjskega zakona,

je povedala Barbara Radovan z ministrstva.

Do jeseni pričakujejo osnutekizhodišč , vlada in državni zbor pa najbi ga obravnavala prihodnje leto. " Pozornost

bomo posvetili predvsem upravljanju

, najemniškim razmerjem indostopnosti. Potrebno je povečanje najemnega

dela," je bila jasna in dodala ,da bodo izhajali iz ciljev, opredeljenihv stanovanjskem programu. Edo Pirkmajer

, tudi podpredsednik Zveze lastnikov

nepremičnin, pa je glede tegaskeptičen : " Naš sistem je tako inerten ,

da ga je nemogoče premakniti ; kot daje nekomu v interesu, da zadeve ostajajo

neurejene." Podobno meni JožaAljančič, predstavnica Združenja najemnikov

Slovenije in upokojena sodnica

: "Misija nemogoče je , da bi se kajpremaknilo. Nisem optimist, vem patudi , da tako ne bo šlo več naprej."

Država se v teorijiloteva kaosa

Stanovanjska politika čez mejoMesto Dunaj sofinancira gradnjo novih sosesk in v nekaterih primerih krijecelo tretjino stroškov gradnje, pri čemer nato delež stanovanj nameni neprfi

tnemu najemu. Več kot odstotkov prebivalcev Dunaja živi v subvencioniranih

stanovanjih , povprečna cena najema subvencioniranega stanovanjaza najemnike znaša , evra za kvadratni meter. " Po tem se Dunaj razlikujeod večine prestolnic in zaradi take stanovanjskepolitike ljudje ne čutijo potrebe

, da bi kupili draga stanovanja na trgu, " je ob našem obisku na Dunajupovedala Christina Hlava iz mestnega oddelka za načrtovanje. Njihov sistemne razlikuje tujcev od Avstrijcev. Vsak lahko na spletnem portalu Wohnservice

izpolni preprost formular in vnese osebne podatke, nato pa prejme potrditveno

sporočilo in nabor stanovanj, ki mu pripada glede na dohodninskirazred in stan. Kandidati se lahko potegujejo za prva stanovanja , prilagojena

, stanovanja za mlade družine ... " V Ljubljano bi si želeli prenesti dunajskoprakso na področju neprofi tnih stanovanj, vendar nam zakonodaja , ki neomogoča večjega zadolževanja stanovanjskega sklada , to preprečuje," pa sozadevo pospremili na ljubljanski mestni občini.



Poročilo medijskih objav - GZS · Press CLIPPING d.o.o., Kraljeviča Marka ulica 5, 2000 Maribor,...

Documents

Transcript of Poročilo medijskih objav - GZS · Press CLIPPING d.o.o., Kraljeviča Marka ulica 5, 2000 Maribor,...