Poročilo prakse
-
Upload
kristijan-kutnjak -
Category
Documents
-
view
54 -
download
5
description
Transcript of Poročilo prakse
UNIVERZA V MARIBORU
FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO,
RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO
2000 Maribor, Smetanova ul. 17
UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM
Elektrotehnika - smer močnostna elektrotehnika
POROČILO PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJA
v
Coning Ecogradnja d.d. -- Varaždin
Čas opravljanja od 21. 06. 2010 do 20.06.2010
Mentor v GD Josip Kolenko, dipl.ing.el.
Študent Kristijan Kutnjak
Vpisna številka 93626649
E pošta [email protected]
1
2
3
Kazalo vsebine
1 UVOD ................................................................................................................. 6
2 OPIS GOSPODARSKE DRUŽBE IN PRODUKTOV ..................................... 7
3 IZDELAVA PROJEKTA ................................................................................ 8
3.1 Uvod .................................................................................................. 8
3.2 Opis programskega orodja AutoCAD 2005 ............................................. 8
3.3 Vsebina projekta .................................................................................. 11
3.4 Tekstualni del – tehnični opis ................................................................ 11
3.4.1 Elektroenergetske inštalacije .................................................... 11
3.4.2 Inštalacije šibkega toka ............................................................ 16
3.4.3 Protipožarni alarmni sistem ...................................................... 17
3.4.4 Sistem za odkrivanje CO ......................................................... 18
3.4.5 Inštalacije strelovoda in ozemljitve ........................................... 19
3.4.6 Posebni tehnični pogoji ........................................................... 21
3.4.7 Program nadzora in zagotavljanje kakovosti .............................. 21
3.5 Grafični del ......................................................................................... 22
4 SKLEP ............................................................................................................ 23
Literatura .......................................................................................................... 24
Priloga ............................................................................................................... 25
4
Kazalo slik
Slika 3.1 Prikaz delovnega okna programskega orodja AutoCAD 2005 ........................ 9
Slika 3.2 Štiridelna kovinska prosto stoječa omara ......................................................... 12
Slika 3.3 Univerzalna dvoredna priključna omara .......................................................... 12
Slika 3.4 Enofazni odklopnik .......................................................................................... 13
Slika 3.5 Stropno svetilo .................................................................................................. 13
Slika 3.6 CO javljalnik .................................................................................................... 14
Slika 3.7 ZUDS 40A/0,3A ............................................................................................... 15
Slika 3.8 Videodomofonski sistem FERMAX ................................................................ 16
Slika 3.9 Alarmna sirena z bliskalico .............................................................................. 18
Slika 3.10 Strešni nosilec SON 17A PE 8 mm podjetja HERMI Celje ........................... 20
5
Uporabljene kratice
KPOA Kabelska priključna omara (diletacija A)
KPOB Kabelska priključna omara (diletacija B)
GRA Glavni stikalni blok (diletacija A)
GRB Glavni stikalni blok (diletacija B)
RZPA Stikalni blok skupne porabe (diletacija A)
RZPB Stikalni blok skupne porabe (diletacija B)
RVENT Ventilacijski stikalni blok
RGR Garažni stikalni blok
ERA Etažni stikalni blok (diletacija A)
ERB Etažni stikalni blok (diletacija B)
ZAU Skupna antenska naprava
TO Telefonska omara
CO Ogljikov dioksid
PK Pol-kvalificirana delovna sila
KV Kvalificirana delovna sila
VKV Visoko kvalificirana delovna sila
ppm Delcev na milion (angl. parts per million)
6
1 UVOD
Praktično izobraževanje sem opravljal v podjetju Coning Ecogradnja d.d., ki je eno
izmed podjetij Coning Grupe. Coning Ecogradnja se uokvarja z gradbo, projektiranjem,
svetovanjem in inženiringom in tesno sodeluje s Coning Inženjeringom d.d., ki je tudi ena
izmed podjetij Coning grupe. V dogovoru z mentorjem praktičnega izobraževanja, smo se
odločili za nadaljevanje in pomoč pri izdelavi elektroinštalacijeskega projekta za
večstanovanjsko stavbo, ki pa ga namreč izvaja Coning Inženjering. Moja naloga je bila
izdelava tekstualnega in grafičnega dela stavbe oz. objekta. V nadeljevanju bom opisal
korake takšne naloge.
7
2 OPIS GOSPODARSKE DRUŽBE IN PRODUKTOV
Coning Grupa [2] je bila ustanovljena leta 1947. in je že več let eden od
najpomembnejših in neizogibnih temah s področja svetovanja, projektiranja, inženiringa in
ekologije. V dveh desetletjih je Coning Grupa razširila svojo paleto uspešnih dejavnosti
tudi na turizem.
Coning Grupo sestavljajo več podjetij:
Coning Alfa d.d. – upravljanje in oblikovanje drugih podjetij,
svetovanje, inženiring in projektiranje
Coning d.d. – projektiranje, svetovanje, inženiring
Coning Inženjering d.d. – kompleksno svetovanje, inženiring,
oblikovanje in izvajanje storitev in kapitala
Coning Ecogradnja d.d. – gradba, projektiranje, svetovanje in inženiring
Coning Turizam d.d. – turizem, trgovina in posredovanje
Congama d.d. – projektiranje, gradnja, turizem in trgovina,
v katerim skupno zaposluje več kot 400 oseb. Coning Ecogradnja se predvsem ukvarja s
projektiranjem in izgradnjo čistilnih naprav in je vodilno podjetje na tem področju.
8
3 IZDELAVA PROJEKTA
3.1 Uvod
Za izdelavo projekta sem uporabljal Zakon o prostonom uređenju i gradnji (NN
76/07) in programsko orodje AutoCAD 2005. Cilj projekta je bil projektiranje
elektroinstalacije večstanovanjske stavbe. Projekt vsebuje:
tekstualni del: vsebuje tehnični opis, posebne tehnične pogoje in
program nadzora in zagotavljanje kakovosti
grafični del: vsebuje različne načrte oziroma risbe
3.2 Opis programskega orodja AutoCAD 2005
AutoCAD [1] razvija podjetje Autodesk, teče pa izključno na operacijskem sistemu
Microsoft Windows. Je zelo razširjen programski paket za računalniško podprto
konstruiranje (CAD – computer assisted design). Uporaben je tako v arhitekturi,
elektrotehniki, strojništvu, gradbeništvu, kartografiji, raznih konstrukcijah, shematskih
prikazih. Uporaba tovrstnih programov za načrtovanje se je razmahnila šele v 80. letih 20.
stoletja. Pred tem je načrtovanje le delno potekalo na računalnikih, saj so bili le ti zelo
dragi (če so že bili dovolj zmogljivi) in zato malim podjetjem nedosegljivi.
9
Slika 3.1 Prikaz delovnega okna programskega orodja AutoCAD 2005
Prednosti uporabe AutoCAD-a:
natančnost: zmožnost izračuna na 14 decimalk,
prikaz: čistejši, lažje berljivi načrti, če so pomanjšani in bolj dosledni, kot ročno
izrisani načrti,
možnost ponovne uporabe: enostavno kopiranje in leplenje dela načrta v načrte
novih projektov,
povečevanje in pomanjševanje: rišemo lahko v naravni velikosti, vendar pa lahko
vsak načrt natisnemo v poljubnem merilu,
možnost 3D: omogoča tudi kreiranje 3D risb.
Risbe v programskem orodju AutoCAD (slika 3.1) so opisane z matematičnimi enačbami.
Vsaka linja je podobna vektorju - ima svojo dolžino in smer v koordinatnem izhodišču
(dela z vektorskimi slikami). Zna brati tudi datoteke, napravljene v starejših različicah
10
AutoCAD-a. Problem nastane, če nimamo na voljo novejšega programa. Rešitev temu je
uporaba programov (DWG Viewer), ki nam omogočajo samo ogled datoteka. Obstajajo pa
tudi programi za pretvorbo tipa novejših datotek v starejšo različico.
AutoCAD je zelo uporaben za elektroinštalacijsko projektiranje (izdelava načrta), ker
omogoča delo z bloki. Blok je risba enostavnega dela (simbola), ki ga shranimo kot
zasebno risbo in ga uporabljamo v primeru, ko je treba narisat več enakih elementov.
Nekaj blokov (simbolov), ki sem jih uporabljal:
inštalacijsko stikalo isklopilno - podometno
inštalacijsko stikalo isklopilno - nadometno
inštalacijsko stikalo izmenično - podometno
inštalacijsko stikalo serijsko - podometno
inštalacijsko stikalo križno - podometno
ele. izpeljava za rasvetljavo
svetilka s senzorjem
antenska vtičnica - podometna
telefonska vtičnica z dva inserta – podometna
vtičnica – podometna
vtičnica nadometna s pokrovčkom
vtičnica s pokrovčkom – do pokrovčka pod ometom
številka tokokroga
omarica za izenačenje potenciala
11
3.3 Vsebina projekta
V nadeljevanju bom opisal tekstualni in grafični del.
3.4 Tekstualni del – tehnični opis
V tem delu sem tehnično opisal:
elektroenergetske inštalacije,
inštalacije šibkega toka,
protipožarni alarmni sistem,
sistem za odkrivanje CO,
inštalacije strelovoda in ozemljitve
3.4.1 Elektroenergetske inštalacije
Napajanje objekta je bilo predvideno iz načtrovane transformatorske postaje, ki se
bo zgradila v mestu. Priključitev objekta na javnu elektroenergetsku mrežu je izvedeno v
skladu s tehniškim pogojima lokalnega podjetja za distribucijo električne energije in
"Tehničkim uvjetima za izvedbu priključaka u višekatnim stambenim objektima" (HEP N
070.02, klas. št. 4.03/92). Način izvedbe glavnega elektroenergetskega razvoda za
napajanje stiklnih blokov stanovanj je usklajeno z predpisih "Tehnički uvjeti za izvedbu
priključaka u višekatnim stambenim objektima" (HEP N 070.02, klas. št. 4.03/92). Moč
objekta po različnih metodah izračuna iznaša 18 – 56 kW. Inštalacija za napajanje
stanovanja izvedena je kot trifazna, ampak je predviden enofazni številec in enofazni
omejevalnik moči 25A - 5,5 kW. Na vhodu je projektirana kabelska priključna omara
KPOA in KPOB, na stopnišču med garažo in pritličjem se pa nahaja glavni stikalni blok,
garažni stikalni blok, ventilacijski stikalni blok in stikalni blok skupne porabe
GRA/RZPA/RVENT/RGR (za diletaciju A) in GRB/RZPB (za diletaciju B). Glavne omare
so napajane iz KPO-a, kablima 4xP/F 1x95 mm2 in PP00-Y 5x16 mm
2. Na vsakem
nadstropju se nahaja etažni stikalni blok ERA-0, ERA-1.
12
Stiklni bloki GRA/RGR/RVENT/RZPA in GRB/RZPB so štiridelne, kovinske
prosto stoječe omare (slika 3.2) za zidno vgradnjo, maksimalne dimenzije 200x120x22 cm.
V omaricah so nameščeni števci skupne porabe, garaže, dvigal, ventilacij in tonfrekventni
sprejemnik za krmiljenje spremembe tarife. Razlika je edino v stikalnem bloku
Slika 3.2 Štiridelna kovinska prosto stoječa omara
GRB/RZPB, kjer ni upoštevana garaža. Etažni stikalni blok ER vsebuje števce in
pripadajoče
Slika 3.3 Univerzalna dvoredna priključna omara
13
varovalke 35 A za stanovanja. Stikalni blok stanovanja RS je univerzalna dvoredna
priključna omara (slika 3.3) za avtomatska stikala. Nameščeni so enofazni odklopnik 25
A (slika 3.4) in avtomatske inštalacijske varovalke nazivnega toka 13 A in 16 A.
Slika 3.4 Enofazni odklopnik
Razsvetljava je razdeljena na splošno in varnostno razsvetljavo. Krmiljenje
razsvetljave je izvedeno z inštalacijskim stikalima pred vhodom v prostor, na etažnem
stopnišču pa preko stopniščnih avtomatov za luči. V komunikacijskem prostoru, hodnikima
in stopniščima je predvidena varnostna razsvetljava. V stanovanjih so predvidena steklena
Slika 3.5 Stropno svetilo
stropna svetila z močjo 75 W in keramičnim grlom E27 (slika 3.5).
14
Ostali priključki so domofon, skupna antenska naprava (ZAU), priključki splošne
namene, priključek za električni štedilnik in pomivalni stroj na višini 0,5 m od tal, vtičnica
s pokrovčkom IP43 v kuhnji na višini 1,1 m od tal nad delovno ploščo. V kopalnicah so
predvideni ventilator, zidna svetilka klase II na višini 1,8 m od tal.
Elektroenergetsko inštalacijo v stanovanjih izvesti z inštalacijskim vodnikima in
kablima tipa P in/ali PP-Y položenih v podometnih zaščitnih ceveh. V kopalnicah je
obvezna uporaba kablov tipa PP-Y. V garaži so vodniki lahko položeni nadometno. Vse
svetilke morajo imeti posebni vijak za spajanje z zaščitnim vodnikom (razen klase II).
Glede na to, da je garaža podzemna, predvideno je vsiljeno prezračevanje z dvema
ventilatorjima nameščenih na strehi objekta. Krmiljenje teh ventilatorjev je rešeno v
RVENT z dvopolnim krmilnim stikalom 1-2. V položaju 2 sistem dela avtomatski in z
njim krmilijo trije elementi:
- optično-termični javljalnik
- CO javljalnik (slika 3.6)
- programabilni timer, kateri zagotavlja minimalno količino svežeg zraka
Slika 3.6 CO javljalnik
Požarna varnost je zagotovljena s optično-termičnim pogojnim javljalnikom in ročnim
javljlnikom nameščenim na izhodima iz garaže.
15
Kot zaščita pred posrednim dotikom uporablja se zaščita avtomatske prekinitve
napajanja za posamezne tokovne kroge. Celotna inštalacija stanovanja ščitena je z
zaščitnim napravam diferencijalnega toka ZUDS 40A/0,3A (slika 3.7). Sistem
prenapetostne zaščite je TN-C-S.
Slika 3.7 ZUDS 40A/0,3A
Za izenačenje potenciala je nameščena omara za izenačenje potenciala v kopalnici. Vse
kritične točke je treba povezati z vodnikom P/F 2,5 mm2.
Pred začetkom puščanja inštalacij v delovanje je treba narediti naslednje meritve in
preizkušanja:
- meritev upora izolacije električne inštalacije
- meritev upora zaščitne ozemljitve
- meritev stopnje razsvetljenosti
- preizkus pravilnega delovanja prenapetostne zaščite
- preizkus zasilne rasvetljave
- preizkus vseh elementov za izklop v slučaju nujnosti
- pregledati ali je izvedeno spajanje vseh mas in spajanje na vodnik za izenačenje
potenciala
16
3.4.2 Inštalacija šibkega toka
V vsakem stanovanju je predvidena telefonska omara TO vgrajena v zid v hodniku
stanovanja. Inštalacija je izvedena s kablom UTP 4x2x0,6, cat5 od TO do vsake TK
vtičnice RJ45.
Na strehi objekta je treba namestiti steber z logaritamskimi antenami za sprejem
zemeljskih programov in satelitsko anteno za sprejem satelitskih programov. Ojačevalnike
in pretvornike je potrebno namestiti v kovinasto omaro – ZAU, v hodniku podstrešja. Za
celotni objekt so predvidena dva ZAU sistema, za vsaki vhod zasebni antenski sistem. Od
ZAU naprave v podstrešju nameščen je koaksijalni kabel DG113 do omare KDS v
pritličju. Naprej je inštalacija izvedena radijalno koaksijalnim kablom DG113 od omare v
pritličju do stikalnih blokov vseh stanovanj. Predvidena je tudi inštalacija kamer za
videonadzor vhoda in garaže.
Sistem inštalacije domofona sestoji od klicnega panela s kamero v pritličju objekta
pri vsakem vhodu, ter govorno napravo z zaslonom v stanovanjih. Projektiran je analogni
videodomofonski sistem FERMAX (slika 3.8). Predvideni vodniki so Iy(st)Y 1x2x0,8 mm2
Slika 3.8 Videodomofonski sistem FERMAX
+COAX od videodomofonske centrale do posamezneg video distributerja na vsakem
nadstropju. Kabel Iy(st)Y 1x2x0,8 mm2
od hišne govorne naprave do tipkala pred
17
stanovanjem. Hišna govorna naprava mora imet dvotonsko javljanje, odvisno, ali je klic
aktiviran na panelu pri skupnem vhodu ali s tipkalom pri vratih.
3.4.3 Protipožarni alarmni sistem
Protipožarni alarmni sistem sestoji od protipožarne centrale z napravo za napajanje
električne energije, avtomatskih javljalnikov požara, ročnih naprav za alarmiranje in
inštalacijskega sistema vodnikov. Področje nadzora protipožarnega sistema je podzemna
garaža. Protipožarna centrala ima naslednje funkcije:
- sprejema informacije od avtomatskih javljalskih grup
- sprejema informacije od ročnih javljalnikov
- prikazuje delovna stanja protipožarnega sistema
- vključuje napravo za alarmiranje
- nadzira inštalacijski sistem
- zapisuje spremembe v sistemu
- vključuje ventilacijo za prezračevanje garaže
Centrala je nameščena v suhem, delovno dostopnem prostoru. Napajanje je izvedeno z dva
neodvisna izvora.
Avtomatski javljalniki požara so izbrani tako, da požar prepoznajo v začetni fazi.
Ročni javljalniki požara so predvideni na evakuacijskih poteh v objektu in njihova
medsebojna razdalja je manjša kot 40 m. V garaži so predvidene alarmne sirene, pred
vhodom v garažu pa zunanja alarmna sirena z bliskalico (slika 3.9).
Sestavni deli protipožarnega sistema so:
načrt protipožarnega sistema
načrt alarmiranja
knjiga vzdrževanja
navodila za uporabo in vzdrževanje
18
Slika 3.9 Alarmna sirena z bliskalico
Dnevni in nočni načrt alarmiranja so identični, ker v objektu ni odgovorne osebe za
nadzor centrale. Zato ima načrt le eno stopnjo.
3.4.4 Sistem za odkrivanje CO
Zaščita od previsoke koncentracije izpušnih plinov je rešena z:
- zaznavanjem
- alarmiranjem
Strogi švicarski predpisi (angl. Swiss Standards Association, SNV 271010) določajo za
javne garaže dopustno srednjo koncentracijo CO merjeno čez eno uro:
- garaže brez stalne prisotnosti osebja 200 ppm
- garaže z 8 urno prisotnostjo 100 ppm
- garaže z 8 urnim delom 50 ppm
oziroma, srednja vrednost merjena čez 10 minut v iznosu 300 ppm. Detektorji neprestano
merijo koncentracijo plina in posredujejo podatke centrali, ki jih predeluje in primerja s
podanim stopnjama koncentracij plina. Na osnovi alarmnega programa, centrala odda
posamezne stopnje alarma:
19
- opozorilo vrednost 50 ppm
- predalarm vrednost 150 ppm – vključuje drugo hitrost ventilatorja
- alarm vrednost 250 ppm – zvočni in svetlobni alarm
Centrala ima tudi možnost vključitve avtomatike garažnih vrat. Detektorji CO plina
delujejo na principu elektrokemijske celice. V osnovah so sestavljeni iz dveh elektrodah in
elektrolita. Zaradi prisotnosti CO v celici prihaja do tvorbe ogljkovega dioksida CO2 na
anodi, na katodi pa prihaja do zmanjšanja kisika O2. Kot rezultat tega procesa, prihaja do
razlike potenciala med elektrodama, ki pa je proporcionalen koncentraciji CO. Detektorji
se nameščajo na višino 1,6 m od tal. Pojav alarma signalizira se svetlobno in zvočno. Pri
vhodu v garažu se nahaja signalni pano, kateri pri alarmu svetli rdečo, v normalnih pogojih
pa zeleno.
3.4.5 Inštalacije strelovoda in ozemljitve
Zaradi zaščite od atmosferskega praznjenja, načrtovana je inštalacija klasičnega tipa
po načelu Faradayeve kletke. Elementi inštalacij morajo merama in kakovostjo izpolnjevati
veljavne standarde za strelovodne inštalacije.
Na ravni strehi z maksimalnim naklonom 6%, nameščen je lovilec iz aluminijeve
zlitine v obliki okroglega profila minimalnega premera 8 mm. Lovilec je pričvrščen z
ustrezo standarno opremo za montažo podjetja HERMI Celje (slika 3.10). Na sliki 3.10 je:
1. spodnji del nosilca
2. trak (iz enakega materiala kot kritina)
3. zgornji del nosilca
4. vodnik
20
Slika 3.10 Strešni nosilec SON 17A PE 8mm podjetja HERMI Celje
Nameščeni so vertikalni lovilci na dimnike in ventilacijske odvode in so ti povezani na
vodoravne lovilce. Kovinski deli dimnikov ali ventilacijskih odvodov so povezani na
vertikalne lovilce. Pri spajanju elementov izdelanih od različnih materialov uporabiti
ustrezne priključne elemente, kateri preprečujejo elektrokoroziju na priključni točki. Zaradi
preprečavanja preskoka in prevelikih elektrodinamičnih sil, ne nameščajo se loki s
polmerom manjšim kot 200 mm. Sprememba smeri nameščanja ne sme biti večja kot 90.
Odvodi so izdelani iz pocinkanega jeklenega valjanca 25x3 mm v nosilni betonski
konstrukciji in so povezani varjenjem z armaturo. Odvodi so povezani varjenjem na
temeljno ozemljitev.
Temeljna ozemljitev je izdelana iz pocinkanega jeklenega valjanca 30x4 mm
položenega v temeljih objekta. Trak, vse priključke in vare je treba zaščititi oblogom
bitumna.
Po končanem delu je treba opraviti vse potrebne meritve, posebej pa:
- upor ozemljitve
21
- utrjevati povezanost vseh kovinastih mas na fasadah s strelovodno inštalacijo
Pregled strelovodne inštalacije opraviti je treba:
- enkrat letno
- po popravilih strelovodne inštalacije
- po udaru strele v inštalacijo ali objekt
- v rednih periodičnih razmikih čez 2 leti
3.4.6 Posebni tehnični pogoji
V nadeljevanju je seznam posebnih tehničnih pogojev (zakonov), ki sem jih
upošteval pri izdelavi projekta:
Zakon o prostornom uređenju i gradnji (NN 76/07)
členi: 178., 181,. 182,.183.
Zakon o zaštiti na radu (NN 59/96, 94/96, 114/03)
člen 98.
Pravilnik o tehničkim normativima za električne instalacije niskog napona
(SL. SFRJ br. 53/88)
členi: 11., 21., 22., 29. stavek 3., 67., 101.
Pravilnik o sustavima za dojavu požara (NN 56/99)
členi: 4., 5., 8., 9., 12., 13., 14., 16., 17., 28., 32., 37.
3.4.7 Program nadzora in zagotavljanje kakovosti
Za delo na vgradnji podometnega in nadometnega inštalacijskega materiala
potrebna je PK delovna sila. Za povezovanje inštalacijskih vodov na potrošnike, v
inštalacijskih omaricah, stikalih in vtičnicah je potrebna KV delovna sila. Za delo na
povezovanju motornih pogonov in krmilnih omaric potrebna je VKV delovna sila.
22
Seznam pogojev, kateri nadzirajo in zagotavljajo kakovost:
Pravilnik o tehničkim normativima za električne instlacije niskog napona
(SL SFRJ 53/88)
členi: 189., 192., 193., 194., 195., 196.
Pravilnik o tehničkim normativima za zaštitu niskonaponskih mreža i
pripadnih transformatorskih stanica (SL SFRJ 13/78)
člen 8. stavek 2.
Pravilnik o ispitivanju određenih sredstava rada i radne okoline te
sadržaju, obliku u načinu izdavanje isprava (NN 52/84)
členi: 2., 3., 6.
3.5 Grafični del
Grafični del je prikazan v prilogah in predstavlja inštalacijske risbe za posamezne
primere stanovanj in za strelovode. Ker mi podjetje Coning Ecogradnja, zaradi poslovne
etike, ni moglo omogočiti računalniške kopije inštalacijskih risb, sem inštlacijske risbe
podal v obliki papirniških kopij.
PRILOGA A – elektroinštalacije stanovanje tip 1 (merilo 1:50)
PRILOGA B – elektroinštalacije stanovanje tip 2 (merilo 1:50)
PRILOGA C – tloris strehe – inštalacija strelovoda (merilo 1:100)
PRILOGA D – tloris strehe – inštalacija strelovoda (merilo 1:100)
V prilogah C in D so:
- VO vertikalni odvod v betonskem zidu
- mr povezava vertikalnega odvoda z kovinastim držajem
- OL povezava vertikalnega odvoda z kovinastim žlebom
23
4 SKLEP
Že od začetka študija se v meni spodbuja želja za projektiranjem. Končni vpogled v
projektiranje sem dobil v 4. letniku pri predmetu 'Naprave za transformacijo in prenos'. Pri
tem predmetu sem usvojil teoretsko podlago, ki mi je prav prišla pri izdelavi projekta pri
praktičnem izobraževanju, ki sem pa dobil vpogled v konkretno izdelavo projekta.
Zaključujem, da je praktično izobraževanje bilo uspešno, saj sem dobljeno teoretično
podlago uspešno uporabil na praktičnem primeru.
Zhvaljujem se podjetju Coning Ecogradnja, ki mi je omogočilo prktično
izobraževanje in pa mentorju g. Kolenku, ki me je spodbujal, nadziral in svetoval.
24
Literatura
[1] http://sl.wikipedia.org/wiki/AutoCAD
[2] http://www.coning.hr
25
PRILOGA A
26
PRILOGA B
27
PRILOGA C
28
PRILOGA D