Ponedeljek, 30. 3. 2020

DRAGI UČENCI IN UČENKE!

Kako ste preživeli vikend? Ste izkoristili prijetne temperature za preživljanje

časa v naravi? Naj vam povem, da sem tudi jaz preživela skoraj celo soboto

zunaj (vrt, umivanje oken, badminton...). In tudi nedeljo...

Pred nami je 3. teden pouka na daljavo. Verjamem, da boste tudi ta teden

šolsko delo opravljali vestno in odgovorno. NO PA ZAČNIMO!

4. RAZRED

1. ŠOLSKA URA: SLJ

ISTOČASNOST

Preberi strip na strani 74.

Če imaš možnost, se s starši, bratom, sestro igraj pantomimo (npr. jej, poj, pleši,

igraj kitaro, beri, pomivaj posodo, piši,…).

V zvezek zapiši naslov ISTOČASNOST, ne pozabi na datum. Nato prepiši ta primer:

Ko Maja je, Urška poje.

Medtem ko Maja je, Urška poje. ALI: Maja je, medtem ko Urška poje.

V zvezek prepiši besedilo v »modrih okvirčkih«iz DZ na strani 76. LEPO PIŠI,

UPORABLJAJ RDEČE PISALO! V DZ na strani 76 reši spodnji nalogi, na strani 77

reši zgornjo nalogo (nadaljuj in sestavi povedi tako, da boš…). Te naloge verjetno

niso bile pretežke, ali?? Sedaj reši 1. nalogo v DZ na strani 77 (povedi naj bodo

smiselne).

2. ŠOLSKA URA: MAT

Da ne bomo pozabili pisno množiti, bomo danes najprej ponovili poštevanko in

pisno množenje. Če imaš tiskalnik, tabelo s poštevanko natisni in prilepi v zvezek.

Če tiskalnika nimaš, tabelo z računi prepiši v zvezek. Izmeri si čas, kako dolgo boš

reševal račune v tabeli.

Nato v zvezek prepiši spodnje račune pisnega množenja in jih izračunaj.

58 ∙ 6 836 ∙ 3 607 ∙ 8 449 ∙ 2

ŽELIM TI VELIKO USPEHA!

6∙8= 8∙7= 9∙6= 7∙3= 10∙8= 7∙6= 8∙3= 18:2=

5∙6= 8∙5= 45:5= 5∙7= 6∙0= 5∙2= 10:2= 36:4=

4∙7= 12:4 4∙4= 6∙5= 20:4= 36:6 7∙9= 8∙4=

42:6= 54:6= 30:5= 9∙5= 4∙6= 7∙8= 21:3= 16:4=

Rešitve poštevanke in pisnega množenja dobiš jutri.

Kako pa ti je šlo v petek? Spodaj imaš napisane rešitve. Rdeče pisalo v roko in

veselo na delo.

NALOGE:

1. Deklice so skakale v daljino in dosegle naslednje rezultate:

TINA ANA SIMONA MATEJA VIDA

1 m 96 cm 31 dm 5 cm 296 cm 192 cm 28 dm 4 cm

a) Uredi deklice po njihovih dosežkih od 1. do 5. mesta.

Ana (1.mesto), Simona (2.mesto), Vida (3.mesto), Tina (4.mesto), Mateja

(5.mesto).

b) Kdo je skočil v daljino 19 dm 2 cm?

Mateja.

c) Kdo je skočil natanko 196 cm?

Tina.

d) Kdo je skočil najdlje?

Najdlje je skočila Ana.

e) Kdo je skočil manj kot 2 m?

Manj kot 2 metra sta skočili Tina in Mateja.

f) Med skokoma katerih dveh deklic je razlika natanko 1 m?

Razlika natanko 1 metra je med Tino in Simono.

2. Uredi dolžine 40 mm, 2 dm, 6 cm, 5 mm, 12 cm. Začni z najkrajšo.

5 mm, 40 mm, 6 cm, 12 cm, 2 dm

3. Zapiši ustrezno mersko enoto za merjenje:

a) debeline knjige (cm) b) dolžine mravlje (mm)

b) višine človeka (cm) č) razdalje med kraji (km)

c) višine nebotičnika (m) e) višine mize (cm)

V DZ reši strani 56, 57, 58 in 59.

3. ŠOLSKA URA: DRU

Za začetek temeljito preberi v zvezku in učbeniku vse o domačem kraju. Nato reši

delovna lista (lega_domačega_kraja1_4.razred, lega_domačega_kraja2_4.razred).

Če imaš tiskalnik, delovna lista natisni, prilepi v zvezek in reši. Če tiskalnika nimaš, v

zvezek zapiši le rešitve.

4. ŠOLSKA URA: NIT

V zvezek zapišite naslov HRANA

Nariši v zvezek, kaj bi danes jedel za kosilo.

Kaj se s hrano dogaja v telesu? V zvezek zapiši ali nariši (po želji) pot hrane v

telesu.

Če imaš tiskalnik, delovni list (prebava_4.razred) natisni, prilepi v zvezek in s

pomočjo učbenika na strani 48 dopolni. Če tiskalnika nimaš, prebavo v zvezek

skiciraj (glej učbenik na strani 47).

Preberi besedilo v učbeniku na starni 48.

5. ŠOLSKA URA: GUM

Učitelj Leon.

Ponedeljek, 30. 3. 2020

DRAGI UČENCI IN UČENKE!

Kako ste preživeli vikend? Ste izkoristili prijetne temperature za preživljanje

časa v naravi? Naj vam povem, da sem tudi jaz preživela skoraj celo soboto

zunaj (vrt, umivanje oken, badminton...). In tudi nedeljo...

Pred nami je 3. teden pouka na daljavo. Verjamem, da boste tudi ta teden

šolsko delo opravljali vestno in odgovorno. NO PA ZAČNIMO!

5. RAZRED

1. ŠOLSKA URA: SLJ

VELIKA ZAČETNICA

V DZ na strani 13 reši 1. nalogo. Vse besede nato uporabi v smiselnih povedih in jih

zapiši v zvezek (v zvezek zapiši vaja, datum). Pia, izberi si le 15 besed in zapiši

smiselne povedi.

Rešite še 2. nalogo v DZ na strani 14.

2. ŠOLSKA URA: MAT

Da ne bomo pozabili pisno deliti, v zvezek prepiši spodnje račune in jih izračunaj.

Zapiši vaja in datum.

36 598 : 34 = 340 032 : 87 = 231 954 : 62 =

V DZ za matematiko reši vse naloge, ki spadajo k obsegu lika. Obseg pravokotnika in

kvadrata bomo spoznali v prihodnjih urah.

3. ŠOLSKA URA: DRU

Naslov v zvezku Prazgodovina in arheološke najdbe že imamo.

V zvezek zapiši:

Ostankom preteklosti pravimo zgodovinski viri. Poznamo več vrst zgodovinskih virov:

- materialni viri (orodje, pohištvo, oblačila…)

- pisni viri (zapisi, slike, fotografije…)

- ustni viri (glasba, plesi, šege, navade…)

- avdiovizualni viri (zvočni in video zapisi)

Zgodovinski viri so kulturna dediščina naroda in vsega človeštva.

Pojdi na: https://www.radovednih-pet.si/vsebine/rp5-dru-sdz-osn (oranžni krogec) in si oglej

primere posameznih virov. Pojdi še na zelen krogec in poimenuj vire.

V zvezek piši:

Strokovnjaki, ki znanstveno proučujejo zgodovinske vire in opisujejo pretekle

dogodke in navajajo zgodovinska dejstva so ZGODOVINARJI.

4. ŠOLSKA URA: NIT

Posredujem ti rešitve delovnega lista, katerega si reševal v petek. Vzemi rdeče pisalo

in pravilne odgovore obkljukaj. Bodi pošten!

V proces fotosinteze vstopajo VODA Z MINERALNIMI SNOVMI, OGLJIKOV

DIOKSID in sončna SVETLOBA. Pri tem v rastlina nastajata KISIK in SLADKOR. Ta

potuje v vse dele rastlin, kjer se porablja npr. za RAST in razvoj. Rastline tako kot

druga živa bitja potrebujejo KISIK. Nekaj kisika pa skozi LIST prehaja v okolico.

Temeljito ponovi vso snov, ki govori o fotosintezi.

Zapiši podnaslov: S hrano se prenaša energija

S pomočjo učbenika na strani 56 dopolni spodnji zapis.

V zvezek zapiši še:

Energija se prenaša s hrano.

Ker v rastlinah nastaja hrana, pravimo, da so rastline proizvajalci. Ker živali hrano

porabljajo, pravimo, da so potrošniki ali porabniki.

Energija, ki jo dobimo s hrano, potrebujemo vsa živa bitja, omogoča gibanje in rast

ter obnavljanje in delovanje telesa.

Preberi besedilo v učbeniki na strani 56.

Pojdi na: https://www.radovednih-pet.si/vsebine/rp5-nit-sdz-osn/# in si oglej primere

potrošnikov in proizvajalcev.

5. ŠOLSKA URA: GUM

Učitelj Leon.

Torek, 31. 3. 2020

DRAGI UČENEC, DRAGA UČENKA!

ČE ŽELIŠ V ŽIVO POKLEPETATI Z MANO IN SOŠOLCI, SE DANES, 31. 3. 2020

OB 9. 00 URI POVEŽI NA SPLETNO POVEZAVAVO:

https://us04web.zoom.us/j/732936710

DOLGO SE ŽE NISMO VIDELI, ZATO SE VESELIM SREČANJA NA DALJAVO Z

VAMI. SE SLIŠIMO IN VIDIMO!

4. RAZRED

1. ŠOLSKA URA: ŠPO

Ravnatelj.

2. ŠOLSKA URA: TJA

Učiteljica Maja.

3. ŠOLSKA URA: SLJ

V zvezek zapiši vaja, ne pozabi na datum.

V zvezek zapiši še nekaj primerov povedi, ki izražajo istočasnost (najmanj 10

povedi). Anej, ti zapiši le 6 takih povedi. Lahko si pomagaš z DZ.

V DZ na strani 78 reši 2. nalogo (vsi učenci).

IZZIV: Kdor želi, naj naredi še to nalogo. Zapiši kaj delaš istočasno, v najmanj treh

povedih uporabi besedo IN, ter MEDTEM KO.

4. ŠOLSKA URA: MAT

Najprej preveri, kako uspešen si bil pri matematiki včeraj. Rdeče pisalo v roko in

veselo na delo. Postopek poznaš…poprava.

58 ∙ 6 =348 836 ∙ 3 =2508 607 ∙ 8 =4856 449 ∙ 2=898

6∙8=48 8∙7=56 9∙6=54 7∙3=21 10∙8=80 7∙6=42 8∙3=24 18:2=9

5∙6=30 8∙5=40 45:5=9 5∙7=35 6∙0=0 5∙2=10 10:2=5 36:4=9

4∙7=28 12:4=3 4∙4=16 6∙5=30 20:4=5 36:6=6 7∙9=63 8∙4=32

42:6=7 54:6=9 30:5=6 9∙5=45 4∙6=24 7∙8=56 21:3=7 16:4=4

V zvezek zapiši vaja in reši naslednje naloge.

1. NALOGA: V preglednici so zapisane razdalje v kilometrih med nekaterimi kraji

v Sloveniji.

Domžale Murska

Sobota

Bovec Koper

Domžale 164 149 120

Murska

Sobota

164

313 284

Bovec 149 313 146

Koper 120 284 146

a) Koliko kilometrov prevozi voznik od Kopra do Murske Sobote?

b) Kolikšna je razdalja med Bovcem in Domžalami?

c) Katera kraja sta si najbližja?

d) Za koliko kilometrov je razdalja od Kopra do Domžal krajša od razdalje od

Bovca do Domžal?

e) Koliko kilometrov je prevozil kolesar, če se je iz Kopra odpeljal do Bovca in

nazaj?

f) Prevoznik zelenjave se je iz Murske Sobote odpeljal v Domžale. Potem se

je odpeljal še v Koper in nato v Bovec. Iz Bovca se je vrnil v Murko Soboto.

Koliko kilometrov je prevozil?

2. NALOGA: Pretvori.

a) V decimetre: 5 m, 70 m, 13 m, 8 m, 700 cm

b) V centimetre: 4 dm, 10 dm, 50 mm, 3 dm, 9 m

c) V milimetre: 6 cm, 30 dm, 2 m, 90 cm, 5 dm

V DZ reši strani 60 in 61.

5. ŠOLSKA URA: TJN

Učiteljica Suzana.

6. ŠOLSKA URA: DOP/DOD

Pojdi na: https://interaktivne-vaje.si/ in delaj vaje za pravopis.

Torek, 31. 3. 2020

DRAGI UČENEC, DRAGA UČENKA!

ČE ŽELIŠ V ŽIVO POKLEPETATI Z MANO IN SOŠOLCI, SE DANES, 31. 3. 2020

OB 9. 00 URI POVEŽI NA SPLETNO POVEZAVAVO:

https://us04web.zoom.us/j/732936710

DOLGO SE ŽE NISMO VIDELI, ZATO SE VESELIM SREČANJA NA DALJAVO Z

VAMI. SE SLIŠIMO IN VIDIMO!

5. RAZRED

1. ŠOLSKA URA: ŠPO

Ravnatelj.

2. ŠOLSKA URA: TJA

Učiteljica Maja.

3. ŠOLSKA URA: SLJ

Kako ti je šlo včeraj? Pošiljam ti rešitve s pomočjo katerih preveri, kako uspešen si

bil. Bodi odgovoren in ne goljufaj. S tem preverjaš svoje znanje.

1. NALOGA: Meta, Triglav, Bled, Kočevje, Gorenjec, Mars, Slovenec, Novo mesto, Srednja vas, Slovenska cesta, Sava Dolinka, Dolenjska, Jesenice, Kranj, Cerkniško jezero, Kranjska Gora, Šmarna gora

2. NALOGA:

V soboto smo se z mamico Tino (TINA), očkom Tomažem (TOMAŽ) in s sestrico

Niko (NIKA) z vlakom odpeljali v Ljubljano (LJUBLJANA). Od železniške postaje smo

jo peš mahnili po Resljevi ulici (RESLJEVA ULICA) do Zmajskega mostu (ZMAJSKI

MOST), od koder smo opazovali ladjico, ki je plula po Ljubljanici (LJUBLJANICA).

Tržnica, ki se razprostira desno od mostu, je bila polna Ljubljančanov

(LJUBLJANČANI), ki so kupovali predvsem sadje in zelenjavo. Na Čopovi ulici

(ČOPOVA ULICA) smo se po stopnicah povzpeli do McDonaldsa (MCDONALD‘S),

kjer smo jedli hamburgerje in pili kokakolo. Ogledali smo si tudi Prešernov trg

(PREŠERNOV TRG) in se fotografirali pred mogočnim kipom Franceta Prešerna

(FRANCE PREŠEREN). Sprehodili smo se tudi po Tromostovju (TROMOSTOVJE).

Oh, kako lepa je Ljubljana (LJUBLJANA). Res smo uživali.

V DZ na strani 15 reši 3., 4. in 5 nalogo. Vse naloge potem pravilno prepišeš v

zvezek za slovenščino. Pia, v zvezek prepišeš le 4. in 5. nalogo.

4. ŠOLSKA URA: GOS

V zvezku imamo že napisan naslov TEKSTILNA VLAKNA.

Dvakrat si temeljito preberi zapis v zvezku.

NALOGA: Dopolni miselni vzorec o tekstilnih vlaknih. Natisni si list

(tekstilna_vlakna_5.razred), ga prilepi v zvezek in ga reši. Če tiskalnika nimaš,

delovni list v zvezek skiciraj in ga reši.

5. ŠOLSKA URA:TJN

Učiteljica Suzana.

6. ŠOLSKA URA: DOP/DOD

POPRAVA: V zvezek zapiši poprava in napačno zapisane povedi še enkrat pravilno

zapiši (v mislih imam nalogi, kateri ste si danes s pomočjo rešitev pregledali).

Pojdi na: https://interaktivne-vaje.si/ in delajte vaje za samostalnik, predlog in števnik.

Sreda, 1. 4. 2020

Dragi učenec, draga učenka!

Tudi danes se mi ob 10. 00 uri pridruži na:

https://us04web.zoom.us/j/230249235?pwd=SHRQRWRjdmo2a2pFZnlobG9Qb3p4dz09

4. RAZRED

1. ŠOLSKA URA: SLJ

Danes bo ura slovenščine namenjena branju in opravljanju bralne značke in eko

bralne značke. V roke vzami knjigo in beri, beri. Prepričana sem, da boš na domači

polici našel kakšno zanimivo knjigo. Bereš lahko tiho, glasno, beri svoji plišasti

igrački... Vsi tisti, ki še niste opravili bralne značke, knjigo preberite, zapišite kratko

obnovo in mi jo pošljite na: sabina.jurkovic@guest.arnes.si

2. ŠOLSKA URA: ŠPO

Ravnatelj.

3. ŠOLSKA URA: MAT

Za začetek spet preveri, kako ti je šlo včeraj. Spodaj imaš zapisane rešitve.

g) Koliko kilometrov prevozi voznik od Kopra do Murske Sobote?

Voznik od Kopra do Murske Sobote prevozi 284 km.

h) Kolikšna je razdalja med Bovcem in Domžalami?

Med Bovcem in Domžalami je razdalja 149 km.

i) Katera kraja sta si najbližja?

Najbližja sta si Domžale in Koper.

j) Za koliko kilometrov je razdalja od Kopra do Domžal krajša od razdalje od

Bovca do Domžal?

Razdalja od Domžal do Kopra je od razdalje med Bovcem in

Domžalami krajša za 29 km.

k) Koliko kilometrov je prevozil kolesar, če se je iz Kopra odpeljal do Bovca in

nazaj?

Kolesar je prevozil 292 km.

l) Prevoznik zelenjave se je iz Murske Sobote odpeljal v Domžale. Potem se

je odpeljal še v Koper in nato v Bovec. Iz Bovca se je vrnil v Murko Soboto.

Koliko kilometrov je prevozil?

Prevoznik zelenjave je prevozil 743 km.

3. NALOGA: Pretvori.

d) V decimetre: 5 m = 50 dm, 70 m = 700 dm, 13 m = 130 dm, 8 m = 80 dm, 700 cm = 70

dm

e) V centimetre: 4 dm = 40 cm, 10 dm = 100 cm, 50 mm = 5 cm, 3 dm = 30 cm, 9 m = 900 cm

f) V milimetre: 6 cm = 60 mm, 30 dm = 3000 mm, 2 m = 2000 mm, 90 cm = 900 mm, 5 dm = 500 mm

V zvezek zapiši vaja, datum in prepiši spodnje naloge ter jih reši.

Izdelala sem preglednico za pretvarjanje dolžinskih merskih enot. Prilepi jo v

zvezek, ali pa jo preriši. Naj ti bo v pomoč.

milimeter 1 mm

centimeter 1 cm 10 mm

decimeter 1 dm 10 cm 100 mm

meter 1 m 10 dm 100 cm 1000 mm

kilometer 1 km 1000 m 10000 dm

1. NALOGA

Pretvori.

70 mm =____ cm 570 cm =_____ dm 780 mm = ____ cm

40 cm = ____ dm 60 dm = ____ m 200 dm = ____ m

250 mm = ____ cm 1000 cm = ____ dm 8 m =____ cm

2. NALOGA

Kaj je več? Obkroži.

3 m 3 cm ali 33 dm 8 dm ali 70 cm 20 mm ali 2 cm

47 mm ali 7 cm 9 mm 67 m ali 670 dm 37 m ali 30 dm

350 cm ali 35 dm 99 m 1 cm ali 99 m 1 dm 15 dm ali 1 m 7 cm

3. NALOGA

Tinka je kupila 3 zavoje po 2 m vrvi, 4 zavoje po 14 dn vrvi in 7 zavojev po 120 cm

vrvi. Koliko decimetrov vrvi je kupila?

4. NALOGA

Andrej in Luka sta lovila ribe. Andrej je ujel ribo, dolgo 7 cm in 8 mm, Luka pa ribo,

dolgo 9 cm 4 mm. Koliko mm sta merili njuni ribi? Kdo je ujel daljšo ribo? Za koliko je

bila daljša od druge ribe?

5. NALOGA

Tudi Andrejev in Lukov oče je bil na ribolovu. Ujel je ribo, ki je bila za 2 cm

daljša od Andrejeve, in drugo ribo, ki je bila za 1 cm 3 mm krajša od Lukove.

Koliko cm in mm sta merili njegovi ribi? Katere vrste rib so lovili?

6. NALOGA

Filip je v tla zapičil palico in meril njeno senco. Ob 9.00 je bila dolga 7 dm 5 cm,

ob 10.00 je bila dolga 4 dm 9 cm, ob 11.00 je bila dolga natanko 2 dm in ob 12.00

le 8 cm.

a) Se je senca krajšala ali daljšala?

b) Za koliko cm je bila ob 9.00 daljša kot ob 11.00?

c) Za koliko dm in cm je bila ob 12.00 krajša kot ob 10.00?

d) Kaj meniš, se je po 12. uri senca krajšala ali daljšala?

PRI BESEDILNIH NALOGAH NE POZABI NA NAČRT, RAČUN IN ODGOVOR.

4. ŠOLSKA URA: DRU

DEJAVNOSTI V DOMAČEM KRAJU

V zvezek zapiši nov naslov (Dejavnosti v domačem kraju).

Iz starih revij, časopisov…. izreži fotografije različnih stavb (trgovina, banka, šola,

zdravstveni dom, gledališče, hotel, cvetličarna,…). Fotografije stavb prilepi v zvezek

in ob njih zapiši nekaj poklicev ki se odvijajo v njih in katere dejavnosti opravljajo. V

zvezku moraš imeti najmanj 10 stavb. Če želiš, lahko stavbe tudi narišeš. Anej, 6

zgradb.

Glej primer:

Zdravstveni dom – zdravnik, zobozdravnik, medicinska sestra, vratar, snažilka ...

V zdravstveni dom gremo na zdravniški pregled, cepljenje, če bi radi, da nam oskrbijo

rano ...

Zelo vesela bom dokaza o tvojem delu (pošlji mi kako »fotko«).

5. ŠOLSKA URA: TJA

Učiteljica Maja.

Sreda, 1. 4. 2020

Dragi učenec, draga učenka!

Tudi danes se mi ob 9. 00 uri pridruži na:

https://us04web.zoom.us/j/230249235?pwd=SHRQRWRjdmo2a2pFZnlobG9Qb3p4dz09

5. RAZRED

1. ŠOLSKA URA: SLJ

Danes bo ura slovenščine namenjena branju in opravljanju bralne značke in eko

bralne značke. V roke vzami knjigo in beri, beri. Prepričana sem, da boš na domači

polici našel kakšno zanimivo knjigo. Bereš lahko tiho, glasno, beri svoji plišasti

igrački... Vsi tisti, ki še niste opravili bralne značke, knjigo preberite, zapišite kratko

obnovo in mi jo pošljite na: sabina.jurkovic@guest.arnes.si

2. ŠOLSKA URA: ŠPO

Ravnatelj.

3. ŠOLSKA URA: MAT

Pošiljam ti rešitve pisnega deljenja.

OBSEG PRAVOKOTNIKA IN KVADRATA

V zvezek zapiši naslov: Obseg pravokotnika in kvadrata

Za začetek preberi problem v učbeniku na strani 96 (šivilja). Ponovi pojem obsega in njegovega izračunavanja. Kakšno obliko ima prt, o katerem ste brali v problemu iz učbenika? V učbeniku si poglej, kako so Ana, Rok in Maja računali obseg prta pravokotne oblike. NALOGA ZATE: Ponovi lastnosti pravokotnika in jih zapiši v zvezek. Pravokotnik tudi nariši. Vidimo, da sta Ana in Maja pretvorili centimetre v metre. Z geotrikotnikom načrtaš v zvezek pravokotnik z dolžino 7cm in širino 3 cm. (če si pozabil, kako načrtujemo pravokotnik, prelistaj po zvezku). Napiši podatke, nariši prostoročno skico in izračunajo obseg pravokotnika na različne načine (pomagaj si z učbenikom). Jutri ti pošljem rešitve. Ponovi lastnosti kvadrata in jih zapiši v zvezek. Kvadrat tudi nariši. V zvezek načrtaj kvadrat s stranico 5 cm in ga označi. Napiši podatke in nariši prostoročno skico kvadrata. Izračunaj obseg narisanega kvadrata. Pri tem si lahko pomagaš z zapisom v učbeniku na strani 97. Primerjaj računanje obsega kvadrata in pravokotnika med seboj. Kaj si opazil? Ugotovitve zapiši v zvezek.

IZZIV: Izračunaj obseg tvoje sobe. Nariši skico in vanjo vnesi podatke. Nalogo

zapiši v zvezek. Pia, sama se odloči, če boš to nalogo naredila.

4. ŠOLSKA URA: DRU

V zvezek zapiši naslov: Kako so živeli prvi ljudje

Preberi besedilo Kako so živeli prvi ljudje? Življenje ljudi je bilo povsem odvisno od narave. Hrano so dobili tako, da so nabirali rastline in plodove ter lovili živali. Na lov so odhajali v skupini in z orožjem, ki so si ga izdelali sami. Iz kamna so naredili pestnjake. Kasneje so znali izdelati sulice, kopja in loke, kladiva in sekire. Ker so se ljudje selili za živalmi, so si v naravi iskali vedno nova zavetišča. Živeli so v jamah in pod jamskimi previsi. Po naključju so odkrili ogenj.

V besedilu (besedilo izreži in prilepi v zvezek) podčrtaj ključne besede in odgovori na vprašanja (vprašanja in odgovore zapiši v zvezek):

1. Od česa je bilo odvisno življenje ljudi?

2. Kako so pridobivali hrano?

3. Kaj je pestnjak?

4. Naštej nekaj orožij, ki so jih uporabljali v prazgodovini?

5. Kje so živeli prvi ljudje?

6. Ali so bila bivališča prvih ljudi stalna ali so se nenehno selili?

7. Ali so že poznali ogenj? Kako so ga iznašli?

Preberi še to:

Sčasoma so ljudje prišli do pomembnih spoznanj, da si lahko bivališča naredijo sami,

da se jim ni treba seliti za živalmi, ampak jih lahko udomačijo, ter da jim ni treba

hoditi po rastline in plodove, ampak lahko semena posejejo. Ljudje so se za stalno

naselili v manjših naselbinah, podobnim vasicam, začeli so se ukvarjati z živinorejo in

s poljedelstvom.

V besedilu (besedilo izreži in prilepi v zvezek) podčrtaj ključne besede in odgovori na vprašanja (vprašanja in odgovore zapiši v zvezek):

1. Do katerih pomembnih spoznanj so prišli ljudje?

2. S čim so se začeli ukvarjati ljudje?

3. Zakaj se ti zdi to dobro?

V zvezek zapiši naslov: Kamena doba in doba kovin

Zapiši v zvezek:

Najpogosteje uporabljen material v prazgodovini je bil kamen, obdobje zato

imenujemo KAMENA DOBA. Kasneje so ljudje v naravi odkrili rude in se naučili iz

njih pridobivati kovine (zlato, baker, srebro, železo). To obdobje imenujemo DOBA

KOVIN.

Na Ljubljanskem barju so v prazgodovini živeli koliščarji. Prebivali so v hišah, ki so

bile postavljene na lesene kole, zabite v jezerska in močvirska tla. Naselju takšnih hiš

pravimo kolišče.

Če imaš možnost, si sliko kolišča prilepi v zvezek.

Zelo vesela bom dokaza o tvojem delu (pošlji mi kako »fotko«).

5. ŠOLSKA URA: TJA

Učiteljica Maja.

6. ŠOLSKA URA: TJA

Učiteljica Maja.

Četrtek, 2. 4. 2020

4. RAZRED

1. in 2. ŠOLSKA URA: SLJ

DRAGI UČENEC, DRAGA UČENKA!

Pridruži se mi danes, 2. 4. 2020 ob 10. 00 uri. Skupaj bomo prebrali besedilo iz

berila. Do takrat, prosim naredite uvodno motivacijo. Brali bomo SKUPAJ (da vas

slišim).

Vidimo se ob 10. 00, ne pozabi na berilo.

Join Zoom Meeting

https://us04web.zoom.us/j/782568752?pwd=cXh4VmhZZzQ0Nng2WWV1NUZoNFQ4dz09

Uvodna motivacija

Pred sabo imaš pisma, v katerih je zaradi različnih razlogov sporočeno, da se boš z družino

preselili. Kako sprejmete to novico. Ste je veseli? Bi novice bili veseli vaši starši, bratci,

sestrice? Zakaj? Kako se počutite? Kaj je treba postoriti v enem mesecu, ko se morate

preseliti?

Pozdravljeni!

Sporočam, da vam v naslednjem mesecu poteče pogodba za najem stanovanja. Ker bomo stanovanje prodali,

smo vam poiskali drugo, ki pa je v naselju na drugem koncu mesta. Preseliti se morate v prihodnjem mesecu.

Upam, da se boste v novem stanovanju in naselju dobro počutili.

Lastnik stanovanja Marko Novak

-

Pozdravljeni!

Sporočam, da je oče dobil stalno službo v Nemčiji. Z delom začne prihodnji mesec. Veselim se prihoda vaše

družine.

Upam, da se boste v Nemčiji dobro počutili.

Direktor podjetja

Mark Shultz

Spoznali boste zgodbo o dečku in njegovem škorcu Klepcu. Lukec se je zaradi

očetove službe z mamo moral preseliti v Argentino. Zgodba opisuje čas pred

približno 80-imi leti, ko je bilo v naših krajih življenje težko in so ljudje odhajali v

tujino, kjer so dobili delo.

V berilu preberite delo Franceta Bevka, Lukec in njegov škorec. S svinčnikom si

podčrtajte neznane besede in poiščite njihovo razlago v SSKJ.

Na naslednja 3 vprašanja odgovori ustno.

Le kaj ga čaka v novi deželi?

Ste se lahko vživeli v Lukca in njegovo doživljanje? Zakaj?

Kaj se vas je v zgodbi najbolj dotaknilo?

Odlomek še dvakrat temeljito in počasi preberite.

NALOGE:

1. Učenci, med dvema ponujenima nalogama izberite eno in jo zapišite v

zvezek:

a) Postavi se v vlogo Lukčeve mame in napiši pismo, v katerem očetu (možu)

sporočaš o skrbeh za selitev.

b) Postavi se v vlogo Lukca in napiši pismo, v katerem svoji učiteljici poveš za selitev.

2. Odgovori na vprašanja v berilu stran 23 (1. in 2. alineja). Vprašanja in

odgovore zapišeš v zvezek. Anej, zapiši le vprašanja in odgovore 1. alineje.

Preden se boš lotil reševanja nalog, v zvezek zapiši naslov Lukec in njegov škorec.

3. ŠOLSKA URA: TJN

Učiteljica Suzana.

Pozdravljeni!

Ker sem zbolela in potrebujem stalno nego, vas prosim, da se preselite k meni v Mursko Soboto. Pri meni je

dovolj prostora za vse. En mesec me bo negovala še soseda, da si boste v tem času uredili vse potrebno za

preselitev. Zelo vam bom hvaležna.

Upam, da se boste pri meni dobro počutili.

babica Joži

4. ŠOLSKA URA: MAT

V roko vzami rdeče pisalo in preveri, kako ti je šlo včeraj.

7. NALOGA

Pretvori.

70 mm = 7 cm 570 cm = 57 dm 780 mm = 78 cm

40 cm = 4 dm 60 dm = 6 m 200 dm = 20m

250 mm = 25 cm 1000 cm = 100 dm 8 m = 800 cm

8. NALOGA

Kaj je več? Obkroži.

3 m 3 cm ali 33 dm 8 dm ali 70 cm 20 mm ali 2 cm je enako

47 mm ali 7 cm 9 mm 67 m ali 670 dm je enako 37 m ali 30 dm

350 cm ali 35 dm je enako 99 m 1 cm ali 99 m 1 dm 15 dm ali 1 m 7 cm

9. NALOGA

Tinka je kupila 3 zavoje po 2 m vrvi, 4 zavoje po 14 dn vrvi in 7 zavojev po 120 cm

vrvi. Koliko decimetrov vrvi je kupila?

Tinka je kupila 200 dm vrvi.

10. NALOGA

Andrej in Luka sta lovila ribe. Andrej je ujel ribo, dolgo 7 cm in 8 mm, Luka pa ribo,

dolgo 9 cm 4 mm. Koliko mm sta merili njuni ribi? Kdo je ujel daljšo ribo? Za koliko je

bila daljša od druge ribe?

Račun: 7 cm 8 mm = 78 mm 9 cm 4 mm = 94 mm

94 mm – 78 mm = 16 mm

Andrejeva riba je merila 78 mm, Lukova riba pa 94 mm. Daljšo ribo je ujel Luka.

Daljša je bila za 16 mm.

11. NALOGA

Tudi Andrejev in Lukov oče je bil na ribolovu. Ujel je ribo, ki je bila za 2 cm

daljša od Andrejeve, in drugo ribo, ki je bila za 1 cm 3 mm krajša od Lukove.

Koliko cm in mm sta merili njegovi ribi? Katere vrste rib so lovili?

Račun: 7 cm 8 mm + 2 cm = 9 cm 8 mm

9 cm 4 mm – 1 cm 3 mm = 8 cm 1 mm

Ribi sta bili dolgi 9 cm in 8 mm in 8 cm 1 mm. Podatka, katere vrst rib so

lovili, nimamo.

12. NALOGA

Filip je v tla zapičil palico in meril njeno senco. Ob 9.00 je bila dolga 7 dm 5 cm,

ob 10.00 je bila dolga 4 dm 9 cm, ob 11.00 je bila dolga natanko 2 dm in ob 12.00

le 8 cm.

e) Se je senca krajšala ali daljšala? Krajšala.

f) Za koliko cm je bila ob 9.00 daljša kot ob 11.00?

7 dm 5 cm – 2 dm = 5 dm 5 cm = 55 cm Daljša je bila za 55 cm.

g) Za koliko dm in cm je bila ob 12.00 krajša kot ob 10.00?

4 dm 9 cm – 8 cm = 4 dm 1 cm Krajša je bila za 4 dm 1 cm.

h) Kaj meniš, se je po 12. uri senca krajšala ali daljšala? Daljšala.

V zvezek naredi popravo (postopek poznaš).

V DZ reši strani 62, 63 in 64.

5. ŠOLSKA URA: NIT

V ponedeljek smo v zvezek prilepili/narisali prebavno pot. Danes pa si bomo ogledali

naloge organov, ki sodelujejo pri prebavi.

V zvezek prepiši naslednje besedilo:

Hrano sprejemamo z USTI. Z ZOBMI jo zgrizemo in zmeljemo na manjše koščke. S

sprednjimi hrano razkosamo. Imenujemo jih sekalci, z zadnjimi pa jo zmeljemo.

Zadnje zobe imenujemo meljaki. V ustih se hrana pomeša s slino, ki pomaga pri

razgradnji.

Iz ust hrana potuje po POŽIRALNIKU do ŽELODCA. V želodcu se hrana meša s

prebavnimi sokovi in razgrajuje.

Hrana potuje v TANKO ČREVO, kjer se dokončno razgradi. Hranilne snovi skozi

stene tankega črevesa preidejo v kri. S krvjo hranilne snovi potujejo do vsake celice v

telesu.

Vsa hrana pa se ne razgradi. Nerazgrajena hrana gre v DEBELO ČREVO, kjer se

zgosti. Nastane blato, ki ga izločimo skozi ZADNJIČNO ODPRTINO.

Ko besedilo prepišeš, ga temeljito dvakrat preberi. Nato zapri zvezek in skušaj sam

opisati prebavno pot (kaj se dogaja v posameznih organih).

NE POZABI NA KOLESARSKI IZPIT!

6. ŠOLSKA URA: ŠPO

Ravnatelj.

7. ŠOLSKA URA: ŠPO-NIP

Ravnatelj.

Četrtek, 2. 4. 2020

5. RAZRED

1. in 2. ŠOLSKA URA: SLJ

V zvezek zapiši pastorka in mačeha. Skušaj se spomniti čim več zgodb s tema

dvema književnima osebama in jih zapiši v zvezek.

V berilu poišči zgodbo z naslovom Hudobna mačeha in dobra pastorka in besedilo

trikrat preberi (beri glasno, tiho, beri svoji plišasti igrački…

Med branjem si s svinčnikom podčrtaj neznane besede in poišči njihovo razlago. Odgovori na vprašanja (vprašanja in odgovore piši v zvezek).

1. Katere razlike opaziš med pravljico Hudobna mačeha in dobra pastorka in stripom, ki je nastal po njej?

2. Zapiši značilnosti govorice stripa, ki si jih opazil/a ob primerjanje obeh različic pravljice.

V zvezek zapiši obnovo prebranega besedila. Pazi na pravopis, lepopis in upoštevaj zgradbo (uvod, jedro in zaključek). Obnovo mi lahko fotografiraš in pošlješ.

3. ŠOLSKA URA: TJN

Učiteljica Suzana.

4. ŠOLSKA URA: MAT

Pošiljam ti tabelsko sliko z rešitvami od včeraj. Poglej, če si tudi ti tako rešil naloge

(glej prilogo: Tabelska_slika_obseg_5.razred).

V zvezek zapiši formuli za računanje obsega pravokotnika in kvadrata.

PRAVOKOTNIK:

o = 2 ∙ a + 2 ∙ b ali o = 2 ∙ (a + b)

KVADRAT:

o = 4 ∙ a

V zvezek prepiši kako izračunamo obseg pravokotnika in kvadrata.

1. Izračunaj obseg pravokotnika.

Pravokotnik:

a = 3 cm

b = 5 cm

o = ? Nariši skico:

o = 2 ∙ (a + b)

o = 2 ∙ (3cm + 5cm)

o = 2 ∙ 3 cm + 2 ∙ 5 cm = 6 cm + 10 cm = 16 cm

Obseg pravokotnika je 16 cm.

2. Izračunaj obseg kvadrata.

Kvadrat:

a = 6 cm

o = ? Nariši skico:

o = 4 ∙ a

o = 4 ∙ 6 cm

o = 24 cm

Obseg kvadrata je 24 cm.

NALOGE: Delaj po zgornjih dveh zgledih (izpiši podatke, nariši skico in izračunaj).

Nalogi v zvezek prepiši.

1. Izračunaj obseg pravokotnika s stranicama a = 7 cm in b = 4 cm.

2. Izračunaj obseg kvadrata s stranico a = 8 cm.

5. ŠOLSKA URA: NIT

V uvodu ponovi o fotosintezi. Pojdi na: https://www.youtube.com/watch?v=ju2khs94d4Y

Navodila za učence:

Vsak naj 10x stopi na stol in z njega.

Kaj smo porabljali?

Kaj se je dogajalo z bitjem srca?

Kaj pa z dihanjem?

Kaj se zgodi s kisikom, ki ga vdihnemo?

Kaj se zgodi s kisikom v krvi?

Odpri učbenik na str. 56 in 57.

Na zgornja vprašanja odgovori sam sebi (ni treba pisati v zvezek).

V zvezek zapiši:

Kisik potrebujemo, da se sprosti energija, ki je vezana v hrani. Do mišice pride po

krvi sladkor z uskladiščeno energijo. Do mišice pride tudi kisik, ki smo ga vdihnili in

se tja prenese po krvi. V celicah mišice iz sladkorja in kisika nastaneta ogljikov

dioksid in voda, pri tem pa se sprosti energija, ki jo mišica potrebuje, da opravlja delo.

Tako dogajanje poteka v vseh naših celicah – sprošča se energija, ki jo potrebujemo

za gibanje, rast, obnavljanje in delovanje telesa.

Kisik živa bitja porabljajo za dihanje

(slika mišice –nariši ali prilepi)

KISIK

SLADKOR

VODA

OGLJIKOV

DIOKSID

6. ŠOLSKA URA: ŠPO

Ravnatelj.

7. ŠOLSKA URA: ŠPO-NIP

Ravnatelj.

Petek, 3. 4. 2020

4. RAZRED

1. ŠOLSKA URA: GUM

Učitelj Leon.

2. ŠOLSKA URA: MAT

V DZ reši strani 65, 66 in 67. Nekatere naloge je treba reševati v zvezek. V zvezek

zapiši vaja, številko naloge in stran. Ne pozabi na datum.

Ko končaš z delom, si natisni list Kriteriji_uspešnosti_dolžina_4.razred, ga prilepi v

zvezek in reši. Ko list rešiš, mi ga lahko fotografiraš in pošlješ, da vidim, kaj bomo v

naslednjem tednu še mogli utrjevati.

3. ŠOLSKA URA: NIT

Preberi vse o prebavi. Nato si pripravi delovna lista (Prebavna_pot_4.razred in

Deli_naloge_prebavil_4.razred).

Prebavno pot obreži in prilepi v zvezek. Iz drugega delovnega lista, kjer imaš

zapisane dele in naloge prebavil, izreži posamezne dele besedil, jih pomensko

združi in prilepi na ustrezno mesto na že prilepljeno prebavno pot v zvezku.

Ko imaš vse dele na ustreznem mestu, ponovi prebavno pot (seveda lahko dodaš še

svoje besedilo). Bo šlo?

Še en delovni list te čaka (Prebavila_utrjevanje_4.razred). Tudi ta list prilepi v zvezek

in reši.

Lahko povabiš starše, brata, sestro ali pa so poslušalci tvoje plišaste igračke.

Natančno in smiselno torej nekomu predstavi prebavno pot.

KOLESARSKI IZPIT! NE POZABI!!

4. in 5. ŠOLSKA URA: LUM

Danes bomo gubali zvončke in trobentice. Glej navodila

(Zvonček_trobentica_gubanje_LUM).

Želim ti veliko užitkov ob ustvarjanju!

Petek, 3. 4. 2020

5. RAZRED

1. ŠOLSKA URA: GUM

Učitelj Leon.

2. ŠOLSKA URA: MAT

Kako ti je šlo včeraj? Zdaj si verjetno že postal mojster v računanju obsega

pravokotnika in kvadrata. Če je kdo mogoče pozabil, kako s šestilom in

geotrikotnikom načrtamo pravokotnik, si naj ogleda naslednji posnetek:

https://www.youtube.com/watch?v=QrVbPXY8AKE&feature=youtu.be&fbclid=IwAR0d4CHd5XSVq7T

6bHOj6YqA2qZo8ePCkpeUllgDhx2_WqiNpkHZkfSVrZc&app=desktop

Pri načrtovanju kvadrata je postopek enak.

V DZ reši strani 60 in 61. Pia, naloge z utežmi, ti ni treba reševati.

DELAJ POČASI, NATANČNO PREBERI NAVODILA IN SE POTRUDI.

3. ŠOLSKA URA: NIT

V zvezek zapiši podnaslov Kako poteka dihanje pri rastlinah?

Prepiši naslednje besedilo:

Tudi rastline dihajo. Za svoje delovanje potrebujejo energijo, vendar dosti manj kot

živali in človek. Energijo dobijo iz sladkorja, ki nastaja pri fotosintezi, da pa se

energija sprosti, potrebujejo kisik. Tega dobijo skozi listne reže. Vendar porabijo

rastline veliko manj kisika, kot ga proizvedejo pri fotosintezi.

S pomočjo učbenika na strani 57 dopolni spodnji miselni vzorec in ga preriši v

zvezek. Uporabi barvice.

Kdor želi, naj reši še vaje na: https://www.radovednih-pet.si/vsebine/rp5-nit-sdz-osn/# in

izberi zadnji, zelen krogec.

Čaka te zelo zanimiva naloga.

4. in 5. ŠOLSKA URA: LUM

Danes bomo gubali zvončke in trobentice. Glej navodila

(Zvonček_trobentica_gubanje_LUM).

Želim ti veliko užitkov ob ustvarjanju!

6. ŠOLSKA URA: DRU

V zvezek zapiši podnaslov: Prazgodovina na ozemlju današnje Slovenije

Prepiši v zvezek naslednje besedilo.

Najbolj znani prazgodovinski najdbi na naših tleh sta piščal iz kosti jamskega

medveda in situla z Vač, bronasto vedrce. Arheologi so našli še druge predmete iz

tega obdobja.

V zvezek prilepi fotografijo piščali in situle.

V zvezek prepiši luknjasto besedilo in ga ustrezni dopolni.

Prvi ljudje so hrano dobili z _________________ rastlin in sadežev ter

____________________. Živeli so v ________________ in pod skalnim

___________________. Pomembno odkritje je bil ________________.

Kasneje so __________________ živali in ________________ rastline ter sami

zgradili ___________________. Orodje in orožje so najprej izdelovali večinoma iz

________________, zato temu obdobju rečemo ____________________ doba.

Kasneje so začeli pridobivati kovine, zato temu obdobju pravimo doba

________________. Najbolj znani prazgodovinski najdbi na slovenskih tleh sta

___________________ in ___________________.

Na Ljubljanskem barju so živeli ____________________.