19. jesensko sre čanje Društva ekonomistov v zdravstvuStane Frim, ZZZS OE Maribor

Po

dravje

Marib

or, 2

0. in

21

. okto

ber 2

01

6

19. jesensko sre čanje Društva ekonomistov v zdravstvuStane Frim, ZZZS OE Maribor

Vir: http://gis.stat.si/

Po

dravje

19. jesensko sre čanje Društva ekonomistov v zdravstvuStane Frim, ZZZS OE Maribor

19. j

esen

sko

srečan

je D

rušt

va e

kono

mis

tov

v zd

ravs

tvu

Sta

ne F

rim, Z

ZZ

S O

E M

arib

or

Osnovni statisti čni podatki

Podravje Slovenija %

Površina, km2 2.170 20.273 10,7

Število prebivalcev, 2015 323.034 2.062.874 15,6

Gostota prebivalstva, preb/km2 2015 148,6 102 145,7Bruto domači proizvod (BDP), mio., 2014 4.828 37.303 12,9

BDP na prebivalca, 2014 14.945 18.093 82,6Mesečna bruto plača po prebivališču, 2014 1.405 1.540 91,2Stopnja registrirane brezposelnosti, %, 2014 14,4 13,1Kmetijska zemljišča v uporabi, delež površine, 2013 36,6 23,4

Vir: Statistični urad Republike Slovenije: http://www.stat.si/StatWeb/Common/PrikaziDokument.ashx?IdDatoteke=8732

19. j

esen

sko

srečan

je D

rušt

va e

kono

mis

tov

v zd

ravs

tvu

Sta

ne F

rim, Z

ZZ

S O

E M

arib

or

Demografski statisti čni podatkiPodravje Slovenija %

Povprečna starost prebivalcev, 2015 43,5 42,5 102,4Naravni prirast, št./1.000 prebivalcev, 2014 -0,4 1,1Delež prebivalcev, starih 0-14 let, %, 2015 13,3 14,8Delež prebivalcev, starih 65 let ali več, %, 2015 18,9 17,9

Delež aktivnega prebivalstva, 2015 54 67,3

Indeks staranja, 2015 138,2 121,4

Osebe pod pragom tveganja revščine, % 17,3 14,5Vir: Statistični urad Republike Slovenije: http://www.stat.si/StatWeb/Common/PrikaziDokument.ashx?IdDatoteke=8732

19. j

esen

sko

srečan

je D

rušt

va e

kono

mis

tov

v zd

ravs

tvu

Sta

ne F

rim, Z

ZZ

S O

E M

arib

or

Zdravstveno stanje prebivalstva (1)

Splošna razvitosti podravske regije (nižji BDP/prebivalca, nižji dohodki, višja brezposelnost, višji delež oseb pod pragom revščine, staranje prebivalstva) se odraža v zdravstvenem stanju prebivalstva kot:• pričakovano trajanje življenja je nižje od

slovenskega povprečja (75,3 let Podravje, 78,3 let Slovenija),

• odstotek umrlih pred 65. letom je tretji najvišji v Sloveniji (20%),

19. j

esen

sko

srečan

je D

rušt

va e

kono

mis

tov

v zd

ravs

tvu

Sta

ne F

rim, Z

ZZ

S O

E M

arib

orZdravstveno stanje prebivalstva (2)

• vzroki prezgodnje umrljivosti v regiji so na 1. mestu rakave bolezni, sledijo bolezni srca in ožilja, bolezni prebavil, ciroze jeter, ishemične bolezni, samomori, duševne motnje,

• pri vseh naštetih vzrokih je umrljivost višja od slovenskega povprečja.

Vir: Olivera Stanojević –Jerković: Kazalniki zdravja v Podravju, MF UM, marec 2016

19. j

esen

sko

srečan

je D

rušt

va e

kono

mis

tov

v zd

ravs

tvu

Sta

ne F

rim, Z

ZZ

S O

E M

arib

or

I-XII 2015v breme

delodajalca v breme ZZZS skupajštevilo izgubljenih delovnih dni % BS

število izgubljenih delovnih dni % BS

število izgubljenih delovnih dni % BS

PODRAVJE 781.420 2,31 784.090 2,31 1.565.510 4,62

SLOVENIJA 4.914.977 2,02 4.921.138 2,03 9.836.115 4,05

Zdravstveno stanje prebivalstva (3)

Vir: Podatki NIJZ o absentizmu, izpis NABL-125

Aktivno prebivalstvo – bolniški stalež:

• vsi indikatorji začasne nezmožnosti za delo so v Podravju višji kot v slovenskem povprečju,

• po razlogu obravnave so znatne razlike med spoloma moški: poškodbe pri delu in izven dela 17%, ženske: nega in spremstvo 30% primerov.

19. jesensko sre čanje Društva ekonomistov v zdravstvuStane Frim, ZZZS OE Maribor

Vir: NIJZ , baza podatkov o bolniškem

staležu, obdelava ZZZS.

19. j

esen

sko

srečan

je D

rušt

va e

kono

mis

tov

v zd

ravs

tvu

Sta

ne F

rim, Z

ZZ

S O

E M

arib

or

Zdravstveno stanje prebivalstva (4)

Razlike med regijami:• delež primerov poškodb pri delu in izven dela

moški v OE MB 17%, v OE LJ 12%,• delež primerov zaradi nege družinskega člana

moški v OE MB 8%, v OE LJ 14%.

19. j

esen

sko

srečan

je D

rušt

va e

kono

mis

tov

v zd

ravs

tvu

Sta

ne F

rim, Z

ZZ

S O

E M

arib

or

Migracije prebivalstva Migracija delavcev v dveh kategorijah:• obmejni delavci, zaposleni in zavarovani v Avstriji,

zavarovani lahko tudi družinski člani, pravice uveljavljajo v breme tujih zavarovalnic (ca.1.300 d.č.),

• delavci napoteni na delo v tujino, zaposleni in zavarovani pri slovenskem delodajalcu, napotitve v delovno intenzivnih panogah, visoka tveganja poškodb pri delu; OE MB izda letno ca. 56.300 listin oz 44% vseh; od 20 največjih podjetij, ki napotujejo, jih je 13 iz Podravja.

Pravica do načrtovanega zdravljenja v tujini, skladno zDirektivo, se koristi manj od predvidevanj, 20,3% vseh prim. v SLO (349 v 2015, večinoma Hrvaška in Avstrija).

19. j

esen

sko

srečan

je D

rušt

va e

kono

mis

tov

v zd

ravs

tvu

Sta

ne F

rim, Z

ZZ

S O

E M

arib

orJavna zdravstvena služba (1)Javni zavodi:3 bolnišnice:• Univerzitetni klinični center Maribor• Splošna bolnišnica Dr. J. Potrča Ptuj• Psihiatrična bolnišnica Ormož5 zdravstvenih domov: • ZD Dr. A. Drolca Maribor • ZD Ptuj, ZD Ormož, ZD Sl. Bistrica, ZD Lenart4 lekarne: ZZ Maribor, Ptuj, Ormož, Sl. Bistrica4 domovi starejših občanov 4 socialni zavodi

19. j

esen

sko

srečan

je D

rušt

va e

kono

mis

tov

v zd

ravs

tvu

Sta

ne F

rim, Z

ZZ

S O

E M

arib

or

Zasebniki:• 74 izvajalcev splošne dejavnosti• 95 izvajalcev zobozdravstvene dejavnosti• 44 specialistov• 6 izvajalcev dejavnosti dispanzerja za žene• 24 fizioterapevtov• 28 izvajalcev patronažne dejavnosti• 17 zasebnih lekarn• 5 domov za starejše• 3 izvajalci vzgojno varstvene dejavnosti • 8 izvajalcev nenujnih reševalnih prevozov

Javna zdravstvena služba (2)

19. j

esen

sko

srečan

je D

rušt

va e

kono

mis

tov

v zd

ravs

tvu

Sta

ne F

rim, Z

ZZ

S O

E M

arib

or

Število pogodbenih timov iz ur v 2015:

Javna zdravstvena služba (3)

JZ zaseb. skupaj % zaseb.

Splošni zdravniki 113,6 80,5 194 41

Zobozdravniki, tudi specialisti 86,7 95,6 182 52

Specialisti – zunajbolnišničnadejavnost 196,5 51,0 248 21

Specialisti - bolnišnična dejavnost 318,0 0,4 318 0

Ginekologi - dispanzer za žene 14,5 6,2 21 30

6.982 oseb je zaposlenih pri izvajalcih v zdravstvu, od tega v javnih zavodih 84% in pri zasebnikih 16% (31.12.15).

Vir: ZZZS , aplikacija pogodbe z izvajalci

19. j

esen

sko

srečan

je D

rušt

va e

kono

mis

tov

v zd

ravs

tvu

Sta

ne F

rim, Z

ZZ

S O

E M

arib

orOsnovna zdravstvena dejavnost (1)

• Zahtevo, da so pogodbeno priznani timi tudi zasedeni, izvajalci ob pomanjkanju zdravnikov čedalje težje izpolnjujejo,

• na področju pediatrije si pomagajo s povečanim obsegom dela redno zaposlenih in delom upokojenih zdravnikov,

• zaznavamo veliko število opredeljenih odraslih oseb pri pediatrih, istočasno pa nizko glavarino pri mladih izbranih osebnih zdravnikih.

19. j

esen

sko

srečan

je D

rušt

va e

kono

mis

tov

v zd

ravs

tvu

Sta

ne F

rim, Z

ZZ

S O

E M

arib

orOsnovna zdravstvena dejavnost (2)

Selitveni trendi zadnjih let narekujejo zahteve za spremembe obstoječe javne mreže (JM).

Zahteve za širitve pogosto nastanejo zaradi:• nezmožnosti dogovorov med občinami (41) in

ZD glede dostopnosti in • zaradi interesov potencialnih koncesionarjev.

Nujno je sprejeti kriterije za prostorsko in časovno porazdelitev zmogljivosti JM, ki bo zavezovala tako JZ kot koncesionarje.

19. j

esen

sko

srečan

je D

rušt

va e

kono

mis

tov

v zd

ravs

tvu

Sta

ne F

rim, Z

ZZ

S O

E M

arib

or

Sekundarna in terciarna dejavnost Izvajalci večinoma realizirajo v pogodbah dogovorjeni program. Kljub temu so v nekaterih dejavnostih oz. za nekatere posege dolge čakalne dobe:• za operacije krčnih žil, sivo mreno, ortopedske

operacije oz. za zahtevnejše načrtovane posege,• vzroki so omejene kapacitete pri izvajalcih,

pomanjkanje anesteziologov, revmatologov, nevrologov in drugih spec.,

• ukrepi za krajše ČD so širitve programov, ki predstavljajo ozka grla, plačila po dejanski realizaciji (primer MR) in premišljeno napotovanje,

• eNaročanje je pogoj za urejenost in sledljivost sprememb v čakalnih seznamih pri izvajalcih.

19. j

esen

sko

srečan

je D

rušt

va e

kono

mis

tov

v zd

ravs

tvu

Sta

ne F

rim, Z

ZZ

S O

E M

arib

or

Pomembnejše širitve zdravstvenih programov

• širitev programa fizioterapije za dodatnih sedem timov v letu 2015,

• program DORA od 1.12.15 izvaja SB Ptuj,• delovanje triažnega sprejema in opazovalne

enote v okviru NMP od 1.12.15 v UKC MB, • nova onkologija v UKC MB je pomembna

pridobitev za regijo, za polno delovanje je potrebno usposobiti manjkajoči kader.

19. j

esen

sko

srečan

je D

rušt

va e

kono

mis

tov

v zd

ravs

tvu

Sta

ne F

rim, Z

ZZ

S O

E M

arib

or

ZZZS OE MARIBOR REALIZACIJA II. ODHODKI 2015 Str.1. Osnovno zdr. varstvo 57.683.328 15,92. Spec. Amb. in bolnišnično zdravljenje 179.732.046 49,43. Dejavnost socialnih zavodov 23.280.551 6,44. Dejavnost obvezne soc. varnosti in transferi neprof.org. 12.676.766 3,5ODHODKI ZA ZDRAVSTVENE STORITVE SKUPAJ (1-4) 273.372.690 75,25. Odhodki za zdravila, med. prip., cepiva in prip. za h. 47.716.040 13,16. Zdravljenje v tujini – napotitve 0,07. Mednarodno zavarovanje 4.139.714 1,18. Denarne dajatve 35.098.286 9,79. Odhodki za delo ZZZS OE 3.296.316 0,9SKUPAJ ODHODKI 363.623.046 100,0

Struktura odhodkov v OE Mb

Vir: ZZZS, aplikacija poročila, analize in statistike

19. j

esen

sko

srečan

je D

rušt

va e

kono

mis

tov

v zd

ravs

tvu

Sta

ne F

rim, Z

ZZ

S O

E M

arib

or

Regijski izzivi • Spremembe v javni mreži – potrebno je sprejeti

zavezujoča merila za prilagajanje zdravstvenih kapacitet potrebam prebivalcev.

• Skrajšanje čakalnih dob - uvedba eNaročanja, zagotavljanje kapacitet prioritetno na področju diagnostike in pri posegih, ki pomenijo vrnitev v delovno okolje.

• Pomanjkanje zdravnikov - sistem specializacij zdravnikov je treba prilagoditi potrebam izvajalcev in pohitriti vključevanje specializantov v delo.

• Prisotnost Medicinske fakultete v Mariboru vliva optimizem, da se bo kadrovski razkorak v doglednem času zmanjšal.

19. jesensko sre čanje Društva ekonomistov v zdravstvuStane Frim, ZZZS OE Maribor

Hvala za vašo pozornost