PODNEBNE SPREMEMBE IN VPLIVI TURIZMA - ds-rs.si · Æivimo na majhnem, modrem planetu, ki plava v...

PODNEBNESPREMEMBE

IN VPLIVINA RAZVOJ

TURIZMA

PODNEBNE SPREMEMBE IN VPLIVI NA TURIZEM

Zbornik referatov s posveta

PODNEBNE SPREMEMBE IN VPLIVI NA RAZVOJ TURIZMA

Naslov izdajatelja: Dræavni svet Republike Slovenije, Ljubljana, Øubiœeva 4

Pripravili: Mateja Faletiœ, Meta Œerne

Oblikovanje in priprava za tisk: Moj repro d.o.o.

Naklada: 1000 izvodov

Leto izdaje: 2007

Objavljena besedila so izvirna in niso lektorirana.

KAZALO:

1. PROGRAMPOSVETA..............................................................................7

2. GOVORPREDSEDNIKADRÆAVNEGASVETAJANEZASUØNIKA.....9

3. GOVORDIREKTORJADIREKTORATAZATURIZEM PRIMINISTRSTVUZAGOSPODARSTVORS MAG.MARJANAHRIBARJA................................................................11

4. GOVORPREDSEDNIKATURISTIŒNEZVEZE SLOVENIJEDOMINIKAS.ŒERNJAKA................................................12

5. PREDAVATELJI: Prof.dr.DuøanPlut..................................................................................14 Mag.VidaOgorelecWagner....................................................................23 Doc.dr.IgorJurinœiœ................................................................................26 Prof.BogomirKovaœ................................................................................29 Prof.dr.TanjaMihaliœ.............................................................................37 Dr.LuœkaKajfeæBogataj..........................................................................42 JureÆerjav...............................................................................................48 Prof.dr.DragoSever................................................................................52

CIP-KataloænizapisopublikacijiNarodnainuniverzitetnaknjiænica,Ljubljana

551.588.7:338.48(063)

POSVETPodnebnespremembeinvplivinarazvojturizma(2007;Ljubljana)Podnebnespremembeinvplivinarazvojturizma:zbornik:[zbornikreferatovsposvetaPodnebnespremembeinvplivinarazvojturizma,Ljubljana,19.april2007]/[organizirala]RepublikaSlovenija,Dræavnisvet[in]TuristiœnazvezaSlovenije;[pripraviliMatejaFaletiœ,MetaŒerne].-Ljubljana:DræavnisvetRepublikeSlovenije,2007.-(ZbirkaTuristiœnamisel;22)

ISBN978-961-6453-17-21.Gl.stv.nasl.2.Faletiœ,Mateja3.Slovenija.Dræavnisvet4.TuristiœnazvezaSlovenije235726848


7


VABILOSpoøtovani! Ljubljana,april2007

Klimatske razmere postajajo osrednji problem sodobne civilizacije. Na toprepriœljivoinstrokovnoopozarjajovMednarodniskupiniOZNzapodnebnespremembe,posvetovanje vParizu, filmAlaGora, Sternovoporoœilo, doku-mentiEUindrugaporoœilaspodroœjatrajnostnegarazvojainekologije.Mnogaopozoriladomaœihstrokovnjakovsobilapredstavljenatudinanekaterihposve-tovanjihinstrokovnihsreœanjihvTuristiœnizveziSlovenije(npr.posvetZava-rovana obmoœja in razvoj turizma)vpovezavispogojiinmoænostmirazvojaturizma.Prirazvojuturizmajenaøpristopnajøirøi,temeljinasloganu–turizemsmoljudje.Pripodnebnihspremembahstrokovnjakiutemeljujejo,dajezanjeodgovorenœlovek.Naposvetovanjuæelimospregovorititudioaktivnostihza-interesiranih,kibodoprispevalikprevladovanjurazmer.

VabimovasnaposvetovanjenatemoPodnebne spremembe in vplivi na razvoj turizma,kibo

v œetrtek, 19. aprila 2007, ob 10. uri v prostorih Dræavnega sveta RS, Øubiœeva 4, Ljubljana

PosvetovanjesmopripraviliTuristiœnazvezaSlovenije,DræavnisvetRS,Mini-strstvozaokoljeinprostorRS,MinistrstvozagospodarstvoRS–direktoratzaturizem,Slovenskaturistiœnaorganizacija,TuristiœnogostinskazbornicaSlove-nijeinVisokaøolazaturizemPortoroæ-Turistica.

Programposveta:1. Otvoritevposvetovanjainpozdravi(JanezSuønik,predsednikDSRS,Do-

minikS.Œernjak,predsednikTZSinMarjanHribar,direktorDirektoratazaturizem)

2. Podnebnespremembe–sploøniinturistiœnirazvojno-okoljskiizzivi(DuøanPlut,FilozofskafakultetaLjubljana)

3. Podnebnoopozorilo:razlogizahitroinodloœnoukrepanje(VidaOgorelecWagner,Umanotera)

4. Trajnostni razvoj turizma in klimatske spremembe (Tanja Mihaliœ, Eko-nomskafakultetaLjubljana)

5. Ekonomskiproblemiklimatskih sprememb innjihoviuœinkina turistiœnirazvoj(dr.BogomirKovaœ,EkonomskafakultetaLjubljana)

6. Podnebnespremembeingorskoturistiœnicentri(dr.DragoSever,FakultetazagradbeniøtvoMaribor)

8


9


Janez SuønikPredsednik Dræavnega sveta Republike Slovenije

KLIMATSKE SPREMEMBE IN VPLIVI NA RAZVOJ TURIZMA

Spoøtovanopredsedstvo,spoøtovanegospeingospodje,dovolitemi,davasvimenuDræavnegasvetaRepublikeSlovenijelepopozdravim.Øeposebejbipravlepopozdravil

Poslankeinposlancedræavnegazbora,

Dræavnesvetniceinsvetnike,

bivøegasvetnikadr.DuøanaPluta,

DominikaS.Œernjaka,predsednikaTuristiœnezvezeSlovenije,

Mag.MarjanaHribarja,direktorjadirektoratazaturizem

predstavnikeministrstvazagospodarstvoinvseuvodniœarje,kibostepredsta-vilisvojeprispevkenatemoKLIMATSKESPREMEMBEINVPLIVINARA-ZVOJTURIZMA.

Dræavni svetRepublikeSlovenije inTuristiœna zvezaSlovenije sta æeveœkratskupajorganiziralaposvetenatemoturizma,kot.n.pr.:-Naravnevrednote,kulturnadediøœina:vrednoteturistiœnegarazvoja,-Znanje,mladiinturizem,-UresniœevanjeStrategijeslovenskegaturizmaindruge.

Tudioklimatskih spremembahnanaøemplanetu inposledicahza œloveøtvosmovdræavnemsvetuæegovorili.Vtejdvoranisejevelikokratsliøaloonaøimiselninaravnanostinapotroøniøkodruæbo,kipajevelikokratuniœujoœazaokolje.Zemljo,zrak,vodo,gozdove,torejnaøplanet,smodobiliodnaøihpred-nikovdagaoœuvamozanaøebodoœerodoveinnezato,dagazastrupimoinuniœimo.

Kdajboœloveøtvodoseglo takostopnjozavesti,daboznaloæiveti skladnoznaravo,znaøimplanetom,pajevelikovpraøanje.Kolikojevredengospodar-skirazvoj,kibouniœilnaøozemljo?Vsenegativnosti,kisedanesdogajajonazemlji,odklimatskihspremembdonovihoblikvirusovinbolezni,soposledicaœloveøkegaravnanja.Vhlastanjupomaterialnihdobrinah,pooblasti,pomoœi,vneprestanemtekmovanju,smopozabilinaodnosdonarave,odnosdosamegasebe.Umazali smonaravo,umazali smosvojeduøe inkotdanamvesolje innaravaskoziklimatskespremembepoøiljaopozorilo:spreobrnitese.

Turizem je vsekakor gospodarska panoga, ki bi lahko veliko pripomogla koœuvanju narave. Seveda mora biti naravnana tako, da ne onesnaæuje vode,zraka,zemlje,gozdov,planin.....Turizemkotgospodarskapanoga,kivosno-vinosidvigovanjeœloveøkezavestionujnostivarovanjanarave.Œesedvigne

7. Vpliv globalnihpodnebnih spremembnavrednotenje turistiœnih resursovSlovenije(doc.dr.IgorJurinœiœ,TuristicaPortoroæ)

8. Projekcije priœakovanih podnebnih sprememb in njihov moæen vpliv namednarodniturizeminturizemvSloveniji(dr.LuœkaKajfeæ–Bogataj,ka-tedrazaagrometeorologijonaBiotehniøkifakultetivLjubljani)

9. ZimainklimatskespremembevobœiniKranjskaGora(JureÆerjav,æupanobœineKranjskaGora)

10.KlimatskespremembeizzivnovihstrategijGorskoturistiœnihcentrov–pri-mercentrovUniorturizma(DamjanPintar,UniorZreœe)

11.Gospodarski vidiki podnebnih sprememb (Andrej Kranjc, Ministrstvo zaokoljeinprostorRS)

12.Klimatskespremembe–ukrepivGorenju(VilmaFece,Gorenje,d.d.)

Vabimovas,daseposvetovanjaudeleæiteinnanjemaktivnosodelujete.Posebejbododobrodoølipredlogizazakljuœkeinpobudezaaktivnosti,kinajprispeva-jokobvladovanjurazmer.

Nasvidenjenaposvetovanju!

PredsednikDSRS: PredsednikTZS:JanezSuønik DominikS.Œernjak

10


11


Mag. Marjan Hribar

Generalni direktor Direktorat za turizem

UVOD

Spoøtovani!

Dejstvasoznana.Suøe,visoketemperature,krœenjeledenikovnaenistraniinneurja, poplave, viøanjemorske gladinenadrugi strani, so samodel tistega,œemursmoinøebomopriœa.Klimatskespremembesodelnaøegavsakdanainpotrebnobovelikozavzetostivseh,dasebomoizognilinajhujøemu.Ukrepatijesevedatrebatakoj.

Turizemjezagotovodejavnost,vkateribomomedprvimiœutilivplivklimat-skihsprememb.Pomanjkanjesnegapozimiinvroœinskivalovipoletiæevplivajonasprememboturistiœnihtokov.Hkratipajeturizemvelikuporabnikprosto-rainzatomoramopriznati,datudisamobremenjujeokolje(letalskiprevozi,cestnipromet…).Vsegategasenaministrstvuzagospodarstvo,Direktoratuzaturizem,zavedamoinzatosonaøeaktivnostiusmerjenevpodpiranjetraj-nostnegarazvojaturizma,kijekottemeljnonaœeloopredeljentudivzakonuospodbujanjurazvojaturizma.Naøezavedanjepomenatrajnostnega,okoljuinljudemprijaznegaturizma,jerazvidnotudivstrateøkemdokumentuspodroœjaturizma,vRazvojnemnaœrtu inusmeritvah slovenskega turizma2007-2011,kjerpoudarjamopomenohranjanjanaøihresursovinpoudarjamoizzivprevze-maodgovornostivsehvpletenihvturizem.

Kljubtemu,daklimatskespremembenebodoprizaneslenikomur,paimamoSlovenci sreœo.Æivimovdeæeli, ki jenaravno raznolika, gozdnata,bogata zvodnimiviri.Inzatojezdajprimerenœas,daizkoristimosvojedanosti.Noveokoliøœinepomenijovednotudipriloænostzatiste,kisejimznajopravoœasnoprilagoditi.Ministrstvo za gospodarstvonjihovouvedbo zagotovo spodbuja.UporabaokoljuprijaznihtehnologijjebilanazadnjenagrajenavokvirurazpisazaDvigkonkurenœnostituristiœnegagospodarstva-turistiœneinfrastrukture.

Menim,dajeturizemperspektivnadejavnost,letoønjeletopabozaslovenskiturizemnajverjetnejerekordno.Izkoristimosvojeprednostiinnevarnostisspre-tnimprilagajanjemspremenimovpriloænosti!Verjamem,dabomajhnideæelivelikihlepot,le-tetudiuspeloohraniti.In,kernaszanimasamouspehnadol-girok,jeusmerjenostturizmakvarovanjunaravnegaokolja,trajnostnarabarazpoloæljivihvirovincelostnoohranjanjekulturnedediøœine,tudiedinapot.

sploøninivozavesti,potembodoljudjedrugaœedelovalivsvojihinstitucijah,okoljih,domovih.Nebodoveœuniœevaliplaneta.Sempavsekakornesodijogolfigriøœa,igralnicenasreœo,umetnozasneæevanjepodroœijitd.

Priœakujem,dabonadanaønjemposvetugovorapravotem,kakooœuvatinaøplanet.

Kakonaredititurizemprijazendoljudiindookolja?Kakodvignitizavestljudinatempodroœju?Kakodelovati?Kjezaœeti?Turistiœnazvezajenatempodroœjuæevelikonaredilassvojimiprojekti,kijihjevpeljalavosnovneinsrednjeøoletertudivdrugaokolja,bolnice,zdraviliøœa,krajevneskupnosti.Tosoprojekti:Mojadeæela-lepaingostoljubna,Turizmupomagalastnaglava,Turistiœnispo-minekSlovenije,Kolesarjenjekotturizem,ProjektLipovlistinøtevilnidrugi.

Ovsemtembostespregovorilisami.ÆelimVam,daVaøebesedepadejonaplo-dnatlaindazuœinkovitorazpravooblikujetezakljuœke,kijihbodræavnisvetposredovalVladiRepublikeSlovenijeinDræavnemzboruRepublikeSlovenijeinvsemtistim,kisooperativnoodgovorni,dazaœnemospreminjatinaønivozavestiozaøœitinaøegaplaneta.

12


13


naœrtovanjustanovanjskihsoseskupoøtevavisokepoletnetemperature?!Alipaprinaœrtovanjuinvesticijskepolitikevinfrastrukturo,kibodalanovevsebinenizkoinsrednjeleæeœimgorskoturistiœnimobmoœjem.Podnebnespremembesolahkotudipriloænost.Vpraøanje,kijenamestu,nakateregaveljaiskatiodgo-voreinreøitvejealiznamotupoiskatisvojopriloænost?

Poroœilosvetovnegaekonomskegaforumajeprimerjenjukonkurenœnostimeddræavaminapodroœjuturizmanavisoko44.mestopostaviloSlovenijo.Øepose-bejsokotnaøeprednostipoudarilinaøo(zatujerazmere)neokrnjenonaravoinvodo.Vodo!Spoøtovani,vSlovenijinasjenaravabogatoobdarila.Zatobomoæevelikostorili,zase,zasvojenaslednikeinprispevalikglobalnemuohranjanjuokolja,œebomoznaliohranitinaøoizjemnonaravnodediøœinoinjopozitivnoumestitivturistiœnoponudboterpromocijo.

MnogaopozoriladomaœihstrokovnjakovsobilapredstavljenatudinanekaterihposvetovanjihinstrokovnihsreœanjihvTuristiœnizveziSlovenije(npr.posvetZavarovanaobmoœjainrazvojturizma)vpovezavispogojiinmoænostmira-zvojaturizma.PrirazvojuturizmainznjimpovezanihvpraøanihjepristopTZSnajøirøi, temeljina izhodiøœu– turizemsmo ljudje.Podnebnimspremembam,njihovimposledicaminprilagajanjunanjemoramozaraditega,keronjihøenevemodovolj,vprihodnjeposveœatiøeveœpozornosti.Vbroøuri,kijodræitevrokah,æelimospregovoritinekajostanju,predvidevanjihintudiodejavnostihtistih,kibodoprispevalikizboljøanjurazmer.Vsakodnaslahkoprispevasvojdeleæ.VTZS, turistiœnihdruøtvih, vvsakdanjemæivljenju. Smopripravljeni?Kjezaœeti?OdgovorsemijeponudilnanaslovniciknjigeNeprijetnaresnica.

KDO, œe ne mi? In KDAJ, œe ne zdaj!

Dominik S. Œernjakpredsednik Turistiœne zveze Slovenije

PODNEBNE SPREMEMBE IN TURIZEM

Æivimo na majhnem, modrem planetu, ki plava v ogromnem vesolju. Nudinamtolikolepega,aseneprestanoukvarjamosøtevilnimiproblemi,zakaterepa smoveœinomaodgovorniali vsaj soodgovorni sami. Soodgovornostnosi-motudipripodnebnihspremembah.Podnebnerazmereinnjihovespremembepostajajoosrednjiproblemsodobnecivilizacije.Natoprepriœljivoinstrokov-noopozarjajovMednarodniskupiniOZNzapodnebnespremembe,rezultatiposvetovanjavParizu,Sternovoporoœilo,dokumentiEUindrugaporoœilaspodroœjatrajnostnegarazvojainekologije.Intudivremesamo.

Se vam zdi, da je vreme øe vedno enako kot pred desetletjem?! Zadnje œaseposluøamo,dabopriølodopodnebnih sprememb,kmalu.Drznilbi si trditi,dadopodnebnihspremembnebopriølo.Ampak so æe tu! Izginjanje ledeni-kovvAfriki,JuæniAmeriki,Himalaji,Alpahintudiprinas.Nekaterimnizkimotokom Tihega in Indijskega oceana grozi zaradi dviga morske gladine celoizginotje.Tujesevedatrebapovedati,dasepodnebjespreminjaodvekomaj.Trenutnozelopopularnajetrditev,dasmozasvetovnosegrevanjekriviljudje,kervozraœjespuøœamopreveœtoplogrednihplinov,zogljikovimdioksidomnaœelu.Natrenutkerazpravaopodnebnihspremembahspominjanabibliœnopri-kazovanjebliæajoœegasekoncasveta.Zadevenisotakoenoznaœneinpreproste.Kotvednojeresnicanekjevmes.Øeposebej,keropodnebnihspremembahøenevemodovolj,dabijihlahkozzagotovostjonapovedovali.Anespornodejstvoje,dapodnebnespremembesotu,kotopozorilo,nevarnostalipriloænost.Inpravje,daonjihvemokarnajveœinsenanjetudipripravimo.Tudivturizmu.

Koseturistodloœakjebopreæivelteækopriœakovanioddih,jepodnebjeedenizmed odloœujoœih lokacijskih dejavnikov. Spremembe podnebja bodo torejvplivalenatokturistovpavsemsvetu.Najboljnazornolahkovidimoposledicezaradipomanjkanjasnegavsmuœarskihsrediøœihpozimiinvroœinskihvalovvsredozemskihdræavahpoleti.

Inmi?Sekajnauœimoizpreteklostiinpredvidevanj?Smopripravljeninaizzi-ve?Oœitnozaenkratne,sajzelozanemarjamouœinkovitespremembevsmislupripravnapodnebnespremembe.

Naprimervturizmu;œebotoplejøevremeøkodovalosmuœarskimsrediøœem,bodaljøapoletnasezonakoristilakopaliøœemoziroma,œedræijonapovedi,danajbispremembepodnebjaglobalnopovzroœilepremiketuristovvviøjeleæeœeregije-hgorskemuturizmu,bilahkocelopomenilo,dabibilsploøniuœinekpodnebnihspremembnaturizemvSlovenijicelopozitiven!?Smonatopripra-vljeni?Alikmetijstvu;mordakdodelanaœrtezanamakalnesistemevSlovenijialiposkusespoljøœinami,kibodoustrezaletoplejøemupodnebju.Alikdopri

14


15


Znaœilnostipodnebnihspremembsoposvojinaravidokajpodobneznaœilnostimsvetovnegaterorizma(Dunn,Flavin,2002,s.49):- grezanoveizziveinpotikzagotavljanjuglobalnevarnostiinblagostanja;- zahtevajoodgovoreokratkoroœnih stroøkih,kinisoprimernoopredeljeni

zaradineupoøtevanjavsehposledic;- zahtevajotesnomednarodnosodelovanje,prednostnecilje(agendo)zaglo-

balnoskupnoakcijo.

Œloveøtvomorazaminimizacijoantropogenihpodnebnihspremembnemudo-maizdelati:a) globalnostrategijoincelovit,razvojno-varovalnozasnovansvetovniakcijski

naœrtzmanjøevanjaemisijtoplogrednihplinov;b)prilagoditveno (adaptacijsko) strategijo na priœakovane vplive podnebnih

sprememb.

Zgoljobœutnozmanjøanjeemisijtoplogrednihplinovinœimprejønjastabilizaci-jaatmosferskegaogljikovegadioksidajedejanskareøitev,kipazahtevakombi-nacijoøtevilnihstrategijintudikratkoroœnonekaterihnepriljubljenihukrepovnaglobalni,dræavni,regionalniinindividualniravni.Keremisijetoplogrednihplinovenedræavepovzroœajopodnebneposledicevvsehdræavahsveta,jepo-trebnaglobalnaakcija.Trenutnoobstojajovelikerazlikemedsodobnimitrendiinæeljopozmanjøanjuantropogenihemisijtoplogrednihplinov,karzlastiveljazaemisijeogljikovegadioksidakotvodilnegatoplogrednegaplina(Preglednica1).Prepadmedstanjem/projekcijamiinpotrebamizastabilizacijosvetovnegapodnebjavdrugipolovici21.stoletjakaæenaneprimerenglobalniodzivnaene-gaodeksistenœnihproblemovœloveøtva.Gledenatrendevobdobju1997-2006obstojatudiverjetnost,dagospodarskorazvitedræavedoleta2010nebododo-segledokajskromnegakjotskegaciljaozmanjøanjuemisijtoplogrednihplinovzaokoli5odstotkovgledenastanjevletu1990.Zatojerealnopriœakovanje,dasebodoglobalneemisijedosrede21.stoletjazgoljminimalnozmanjøalealilestabilizirale,paøevtemprimerubodopotrebniradikalnejøiinboljobvezujoœiukrepinasvetovniravni,sicersebodoemisijecelopoveœale.

TakojekonferencamedvladneskupineZNopodnebnihspremembah(IPCC)vBrusljuvzaœetkuaprila2007dramatiœnoopozorilananujnostukrepanjainzmanjøevanjaizpustovtoplogrednihplinov.VendarsobilizlastizaradiodporapolitikovizZDA,SaudskeArabije,Rusije(dræavezvelikimiemisijaminaprebi-valca,med10in20tonamiogljikovegadioksidanaprebivalcaletno!))inKitaj-ske(hitropoveœevanjeporabeenergijeinizpustovtoplogrednihplinov)sprejetizazaskrbljenestrokovnjakenesprejemljivoohlapnisklepigledeprepotrebnegaglobalnegaakcijskegaplanazazmanjøevanjeemisijtoplogrednihplinov.

Preglednica 1:Globalneantropogeneemisijetoplogrednihplinov-trendi,potre-beinrealnemoænosti(1990-2050)

Trendi/projekcije

Nadaljnjepoveœevanjeantropogenihemisijtoplogrednihplinov

100odstotnopoveœanjedoleta2050

Prof. dr. Duøan Plut,Oddelek za geograf ijo F ilozofske fakultete v Ljubljani

PODNEBNE SPREMEMBE - SPLOØNI IN TURISTIŒNI RAZVOJNO - OKOLJSKI IZZIVI

Naraøœanjeglobalnihemisijtoplogrednihplinov

Naravne emisije toplogrednih plinov v ozraœju pomagajo ohranjati stabilnein primerne podnebne razmere za razvoj pestrega æivljenja planeta. Doda-tne, antropogene emisije toplogrednihplinovpa spreminjajo ravnovesjemedprihajajoœo inodhajajoœo energijo v svetovnemozraœju inoœitnoprihajadoireverzibilnih procesov globalnega segrevanja. Skupne letne globalne emisijevsehtoplogrednihplinovsobileleta2000bileocenjenena42milijardtonek-vivalentovogljikovegadioksida.

Emisije ogljikovega dioksida (OGLJIKOV DIOKSID) so bile na zaœetku 21.stoletjaocenjenena28,2milijardtonletno,dotega23,1milijardetonpred-stavljajoantropogeneemisijeogljikovegadioksida,5,1milijardetonogljikove-gadioksidapajeposledicakrœenjatropskihgozdov,kartorejprispeva10-30odstotkovvsehdodatnihglobalnihemisij(Sustainabledevelopment…,2003).Globalneantropogeneemisijeogljikovegadioksidasoleta1973bile15,7mi-lijarde ton, leta 2001 pa 23,7 milijarde ton, 1,1 milijard prebivalcev gospo-darskorazvitihdræav(19odstotkovsvetovnegaprebivalstva)pajeprispevala12,5milijardeantropogenihemisijOGLJIKOVDIOKSID(53odstotkovvsehemisij).Zazmanjøevanjeemisijplinovtoplegredesotorejnajboljodgovornegospodarskorazvitedræave innekdanjeevropske socialistiœnedræave,kjer jekonec20.stoletjaokoli20odstotkovsvetovnegaprebivalstvaproizvajalo63odstotkovemisijogljika,80odstotkovprebivalcevdræavvrazvojupa37od-stotkov(Dunn,Flavin,2002).

Leta2001oziroma2002 jepovpreœenZemljanprispeval3,9 toneogljikove-gadioksida, prebivalec razvitih dræav11,0 ton, Slovenije 7,6 tone,Bosne inHercegovine4,8tone,Kitajske2,4toneinAfrike1,2tone.Dolgoroœnojepokonceptuokoljskegaprostoranaravniplanetasprejemljivaletnakoliœinaemisijogljikovegadioksidanaprebivalcaokoli1,7tone.Kljubopozorilomociviliza-cijskizgreøenosti,etiœnispornostiintveganostinadaljnjegapoveœevanjaemisijtoplogrednihplinov,sosetudiv90.letih20.stoletjaglobalneemisijeogljiko-vegadioksidapoveœaleøeza9,1odstotka(Dunn,Flavin,2002,34).Evropskakomisijapredvideva,dasebodoemisijeogljikovegadioksidavobdobju2000-2030brezpotrebnihukrepovpoveœevaleza2,1odstotkanaletooziroma1,1odstoteknaprebivalcaletno(EuropeanEnergy…,2003;LittleData…,2005).Leta2000sobilesvetovneemisijeogljikovegadioksida23,5milijardton,leta2030panajbiobnadaljevanjutrendovznaøale44,1milijardeton,karpomenipoveœanjeza88odstotkov.

16


17


UKREPI ZA ZMANJØEVANJE EMISIJ OGLJIKOVEGA DIOKSIDA

• ukinitevsubvencijzarabofosilnihgoriv• upoøtevanjeokoljskihøkodproizvodnjeinrabeenergijepricenienergije• odpravomonopolov,kinadzorujejovveœinidræavproizvodnjoinpotroønjo

elektriœneenergije,plinainnafte• daveknaogljik,vendarnekotediniukrep• spodbujanjeinvesticijvuœinkovitoraboenergije,toplotnoizolacijozgradb• kombiniranaproizvodnjainuporabatoploteterelektriœneenergije(kogene-

racija)• spodbujanjeraziskovanjainuvajanjetehnologijrabeobnovljivihenergetskih

virov• podporajavnemuprometuinnemotoriziranemuindividualnemuprometu• spodbujanjevlaganjvveœjorabookoljuprilagojenihdecentraliziranihobno-

vljivihvirov• niæjecenezaokoljskoprimernejøemodelevozil• zelena davœna reforma, davœneolajøave in ugodnejøa posojila za smotrno

raboenergijeinveœjoraboobnovljivihenergetskihvirov• ohranjanjegozdovinneonesnaæenihoceanovkotponorovogljika• okoljskoozaveøœanje, spodbujanjenepotroøniøkihvrednot,okoljskeodgo-

vornostiinmedregionalnetersocialnesolidarnosti

Zatonajbiupoøtevanjeetiœnegaimperativaozagotavljanjuoziromaohranja-njusprejemljivegapodnebjainnaravnihvirovzaprihodnjegeneracijepostalotudipomembnorazvojno-gospodarskovodilo.Omejenostsamoœistilnihzmo-gljivostiplanetainomejenostnaravnihvirovnedvoumnopomeni,dajeneoli-beralnaparadigmapoveœevanjagospodarskerastizavsakoceno,tudizacenoogroæanjaklimatskeindrugeprihodnostinaøihotroktervnukov,etiœnopopol-noma nesprejemljiva. Postopno naraøœanje klimatsko-okoljske ozaveøœenostinekaterihvrhunskihznanstvenikov,umetnikov,zlastipapolitikov(AlGore),vnaøaprepotrebnidodatninabojnujnostipodnebjuprijaznih spremembvre-dnotinnaøeganaœinaæivljenja-napregretemplanetu.

Slovenija in Kjotski sporazum

SpristopomkKjotskemusporazumu jeSlovenija sprejelaobveznosto8od-stotnemzmanjøanju emisij toplogrednihplinovdoobdobja2008-2012gledenakoliœinoleta1986.Vletu2002pasoemisijetoplogrednihplinovznaøale20,383milijonovtonekvivalentovOGLJIKOVDIOKSID,karjebilolenekajveœkotodstotekpodbaznimletom1986(ARSO,2004).Slovenijajevobdobjupo letu1994ponovnozaœelapoveœevati emisije toplogrednihplinov in se jedejanskooddaljevalaodciljevKjotskegasporazuma.Vobdobju1992-2002soseemisijetoplogrednihplinovpoveœalezaokoli14odstotkov.Kljuœnirazlogsozaskorajstoodstotkovpoveœaneemisijeizprometa,zlastiosebnega.Kpora-stusoprispevaletudiemisijezaradirabegorivvgospodinjstvih,komercialnemsektorjuinemisijeizodpadkov.Emisijetoplogrednihplinovjenajboljzniæalaindustrijazgradbeniøtvom,nekolikopatudikmetijstvo.Zaturizempodatkioprispevkuktoplogrednimplinomnisopoznani.Zaskrbljujoœepajedejstvo,dasejevzadnjihletihpoveœaldeleætakoimenovane.umazaneindustrije,vkljuœnosproizvodnjoaluminija,kijevelikporabnikenergije.

Nujnesodræavnepodporemodelumaterialnegarazvoja,kijegledeemisijoglji-kamanjintenzivenodsedanjega,sredstvazaraziskaveinrazvojsenajusmerijovtehnologijezaraboobnovljivihnaravnihvirov.Tehnoloøkirazvoj,veœjapod-poraraziskavamalternativnihvirov,okoljunaklonjenetræneodloœitve,vkljuœnospolnimicenamienergije(vkljuœevanjeokoljskihstroøkovraberazliœnihvrstenergije)sonujnezaveœjeglobalnozmanjøanjetoplogrednihemisij.

Zmanjøevanjeemisijtoplogrednihplinovzahtevakoreniteposegevnaœinpro-dukcijeinporabeterobstojeœipotroøniøkinaœinæivljenja.Tesnojepovezanozgospodarskiminenergetskimrazvojem,kidoloœanaœinoskrbezenergijoternjenoporabovindustrijiinstoritvenemsektorjuternadrugistraniznaœinomzadovoljevanjaæivljenjskihpotreb,kisomoœnoodvisnetudiodsistemavrednot.Potrebnesoøtevilnedejavnostiinukrepi,kisokratkoroœnozaposameznesku-pinedejavnosti,prebivalcevdohodkovnoobvezujoœiinzatopolitiœnotvegani.Potrebnabotorejmoœna,zargumentipodkrepljenapolitiœnainosveøœevalnaakcijaopreæivetveninujnostitakojønjegaukrepanja.

Vprimerunadaljevanjasedanjihtrendovpoveœevanjaemisijtoplogrednihpli-novinstempovezanimipodnebnimispremembamisebodonegativneposle-dicenageografskookoljeinœloveøtvobistvenopoveœale,zatosonujniodziviœloveøtvatakoprilagoditvekottudiodloœniinhitriukrepizazmanjøanjeemisijtoplogrednihplinov(Kemp,2004).Preventivniukrepi,vkljuœnospravoœasnoprilagoditvijonapodnebnespremembe,souœinkovitejøi incenejøi.Ukrepanjejenujno,sajniizkljuœeno,dabodopodnebnespremembesilovitejøekotkaæejosedanjenapovedi.Vnaslednjih30-50letihnadaljevanjespremembepodnebjanemoremoveœprepreœiti,søtevilnimiukrepipalahkovplivamonahitrostpod-nebnihspremembinpribliæamoobdobjestabilizacijepodnebjavdrugipolovici21.stoletja,predvsems(Podnebje-Alpe…,2006,s.32):• prihrankomenergijespomoœjouœinkoviterabe• raboobnovljivihvirovenergije• zaøœitopredpoplavami• hitrejøimisistemizgodnjegaopozarjanja• preusmeritvijorastlinskihkultur

Potrebe a)radikalnozmanjøanjeantropogenihemisijtoplogrednihplinovleta2050

b)zmanjøanjeantropogenihemisijdoleta2020

-50odstotnozmanjøanjenaglobalniravnidoleta2050

-40odstotnozmanjøanjevrazvitihdræavahdoleta2020in80odstotnodoleta2050

Realnejøe moænosti

a)stabilizacijaglobalnihemisijtoplogrednihplinovdoleta2025

b)veœjezmanjøanjetoplogrednihplinovvgospodarskorazvitihdræavahdoleta2020

c)najmanjdoseganjekjotskegacilja(-5,2odstotkov)vdræavahEZdoleta2010

-20(30)odstotnozmanjøanjevrazvitihdræavahdoleta2020

18


19


nagrozizaradidvigamorskegladineceloizginotje.Pogostejøitropskiviharji,poplaveinneurjabodopravtakonegativnovplivalinaturistiœnoprivlaœnostnekaterihobmoœijsveta.

Zelo pogosta pa so opozorila strokovnjakov na øtevilne vplive podnebnihsprememb na pogostost in sezonsko razporeditev turistiœnega obiska v gor-skihobmoœjih.Predvsemsoøtevilnaopozorila,danajbivgorskih obmoœjihzmanjøanjekoliœineinpogostostisneænihpadavinpomembnonegativnovpliva-lonaskrajøanjesezonesmuœanjainvelikozmanjøanjedohodka(Hardy,2003).Vposameznih,niæjeleæeœihgorskihobmoœjihnajbinpr.priœakovanopoveœanjezimskih temperatur za 4-5 stopinj Celzija povzroœilo tudi 50-70 odstotnozmanjøanjeøteviladnismuœanja.ScenarijiOECDovplivupodnebnihspremembna zimski turizemAlpopozarjajo, dabodonajbolj prizadetanizko leæeœa ingledenaosrednjepogorjeAlprobnazimskasrediøœa.Takosonpr.bistvenoboljklimatskoranljivasmuœiøœaavstrijskeØtajerskeinJulijskekrajinekotøvicarskasmuœiøœaalismuœiøœavSavojskihAlpah(ClimateChange…,2007).

Strokovnjakinamreœopozarjajo,dasevobœutljivihAlpahspremembapodne-bjaodraæavelikomoœnejekotjesvetovnopovpreœje.Vzadnjih120letihsejenamreœvAlpahpovpreœnatemperaturapoveœalaza2stopinjiCelzijaoziromadvakrat nad svetovnimpovpreœjem.Tako so lokalni raziskovalci podnebja vfrancoskem departmaju d’Isere ugotovili poveœanje temperature za 2 stopinjiCelzijav40letihinzmanjøanjepovpreœnedebelinesnegaod130cmna70cm.

Kljuœnepriœakovaneposledicespremembepodnebjanapodroœjuzimskegaturiz-mavAlpahsopomnenjustrokovnjakovCipre(Podnebje-Alpe…,2006,s.30):- Zmanjøanjeøteviladni,kosetemperaturanedvignenad0stopinjCelzijaza

veœkotpolovicovseverneminjuænemrobu(legaSlovenije!)Alp.- Bistvenozmanjøanjesneænihpadavinpredvsemspomladiinvpoznijeseniin

stempovezanoskrajøanjezimskesezone.- Bistvenozmanjøanjeøtevilasneænihdnissneænoodejovniæjihlegah-sneæna

mejasebopoviøalaza300do500metrov.Topomeni,dabodolgoroœnozimskiøportzagospodarskorabomoæenzgoljvlegahnadtisiœmetrov.

- Intenzivne ekstremne padavine, povezane z veœjimi hitrosti vetra bodopoviøalenevarnostsneænihplazovzobseænimiposledicamimeddrugimtudizasneæneproge.

Strokovnjaki pa hkrati predpostavljajo, da se bodo v Alpah zaradi posledicspremembpodnebjanasploønoizboljøalemoænostizapoletniturizem(Podne-bje-Alpe…,2006).Takosenajbinpr.vbavarskemalpskempredgorjupodvo-jiloøtevilopoletnihdni(temperaturnimaksimumnad25stopinjCelzija),zara-dipriœakovanegapoveœanjaøtevilazelovroœihdnivSredozemljusepriœakujepoveœanoøtevilopoletnihturistovvAlpah.Zazimskiturizempasepriporoœabistvenarazøiritevturistiœneponudbe,kineboprednostnovezananaalpskosmuœanje(zimskopohodniøtvoinizleti,voænjasvpregami,teknasmuœeh,san-kanje,wellnessponudba,opazovanjedivjihæivali,domaœahrana,voænjezba-loni,kulturnalokalnaponudbaitd.).

Nadrugistranipasebopodaljøalapoletnaturistiœnasezonavzmernihinsu-bpolarnihgeografskihøirinah,turistiœnoøeboljzanimivenajbipostaledræaveseverneEvrope.Vendarsehkrativnekaterihturistiœnopomembnihobmoœjih,

Tako je torejnujno trebauvestidodatneukrepe, zato jevladaRS leta2003sprejelaOperativniprogramzmanjøevanjaemisijtoplogrednihplinov.Œepravzaobdobjepoletu2002ninatanœnihocenemisijtoplogrednihplinov,lahkogledenanadaljevanjemotorizacijeinosebnegaprometaterbistvenopoveœanjeporabeelektriœneenergijesklepamo,dasejevzadnjihletihSlovenijaoddaljilaodsprejetegaKjotskegasporazuma.Evropskaagencijazaokolje(EEA,2003)jeSlovenijogledena3,5odstotnizaostanekodKjotskegasporazumaleta2000uvrstilamededinotakratnodræavokandidatkoEZ,kinibilanapotiudejanja-njazmanjøevanjaemisijtoplogrednihplinov.BrezradikalnejøihukrepovSlove-nijanebodoseglasprejeteobveznostiKjotskegasporazumaozmanjøanjuemisijtoplogrednihplinovvpovpreœjuzaosemodstotkovvobdobjudo2008–2012(Plut,2004).PravtakonebomogoœedoseœizahtevnihnovihciljevEZo20(30)odstotnemzmanjøanjuemisijtoplogrednihter20odstotnemdeleæuobnovljivihvirovenergijevdræavnienergetskibilancidoleta2020.PotrebnabotemeljitaprenovaStrategijerazvojaSlovenijeinvsehsektorskihpolitik,kibodomoralebitirazvojno,okoljskoinklimatskouravnoteæene.Podobnoveljazapredlaganevladnevelikerazvojneprojektedoleta2023,sajsonekaterivnasprotjuzsona-ravnoinpodnebnoprimernozasnovanorazvojnovizijo.

Turistiœni razvoj in podnebne spremembe

Ko se turist odloœa za obmoœje preæivljanja oddiha, je podnebje eden izmedodloœujoœihlokacijskihdejavnikov.Zaradivelikeodvisnostiodpodnebnihinvremenskihrazmersepomnenjuøtevilnihznanstvenikovturizemuvrøœamedti-stegospodarskedejavnosti,kjernajbipodnebnespremembepovzroœileøtevilne,pravilomanegativneposledice(Hardy,2003).Spremembepodnebjabodoto-rej vplivale na tok turistov pa vsem svetu: pomanjkanje snega v smuœarskihsrediøœihpozimi in vroœinski vali v sredozemskihdræavahpoleti æepostopo-maspreminjajoustaljenenavadepoœitnikovanja,potovanj(Podnebje-Alpe…,2006,s.127).Zaradirazliœneintenzivnostipodnebnihspremembinhkratizelorazliœnepodnebneranljivostiposameznihregijsvetabodopriœakovaneposledi-cepodnebnihspremembnaturizemzelorazliœne.Tuditurizem,kijeeksistenœnoodvisenodstabilnostipodnebja,panizgoljærtev, temveœtudisopovzroœiteljpodnebnihsprememb.Naraøœanjesvetovnegaturistiœnegaobiskavseboljvpli-vanasploønonaraøœanjesvetovnihemisijtoplogrednihplinov,predvsemzara-di prevladujoœega naœina turistiœnega prevoza (letala, osebna vozila, avtobu-si) inprevladenesonaravnihoblikturizma,kipovzroœajoøtevilnepritiskenaokolje,naravnevire.Hitrorastoœiletalskipromet,kateregapolovicajedanesturistiœnega,prispeva2,5odstotkasvetovnihemisijtoplogrednegaogljikovegadioksida(Mihaliœ,2006).

StrokovnjakiopozarjajonaturistiœnoinrekreacijskonegativneposlediceboljpogostihobdobijekstremnovisokihpoletnihtemperaturvSredozemlju,izgu-be plaæ in drugih turistiœno pomembnih povrøin ob preplavljenih, erozijskoobœutljivih obalnih obmoœjih. Prav tako se ob Sredozemlju priœakuje veœjeøtevilovroœihpoletnihdni,pogostejøeinboljizrazitesuøe,poveœanapoæarnanevarnostterveœjepotrebepovodiinklimatskihnapravah.Zaradipredvidene-gazmanjøanjapadavinzlastivpoletnemobdobjusebotorejøezaostrilaoskrbaturizma s pitno vodo. Nekaterim nizkim otokom Tihega in Indijskega ocea-

20


21


of…,2004,str.81).Zaproizvodnjoumetnegasneganajbibilaidealnatempe-raturaøtiristopinjeCelzija,umetnozasneæevanjedelujetudipriokolidvesto-pinjiCelzija.Tehnoloøkinapredeknajbizlastispomoœjokemijskihdodatkovomogoœilproizvodnjoumetnegasnegapriviøjihtemperaturah,postavljapasevpraøanjestroøkov,energije,razpoloæljivostivodnihvirov,hrupa,neprivlaœnepejsaænepodobene-belegasnegainokoljskihnegativnihvplivov.Bavarskimi-nisterzaokoljecelosodi,dajepotrebnoalpskosmukozgostitinavisokoleæeœihobmoœjih,niæjeleæeœasmuœarskaobmoœjaparenaturirati.Predlagasepreusme-ritevininvesticijevpoletniturizemgorskihobmoœij(Podnebje-Alpe…,2006,s.94).PoregionalnihscenarijihzaAlpesenajbipovpreœnesrednjetemperaturepoveœalezatridoøtiristopinjeCelzija,karjezazimskiturizemizjemnoslabanapoved.Spremembapodnebjajebrezdvomaenaizmednajveœjihnevarnostizaalpskasmuœarskasrediøœa.Nadrugistranipanajbibilepoletivgorskemsvetupovpreœnemeseœne temperaturebioloøkozabivanjeoptimalne,zatosepriœakujeobœutnarastøtevilapoletnihturistov.

V obmoœju Slovenske Istre se priœakuje veœje øtevilo vroœih poletnih dni, patudidvigmorskegladine inpogostejøepoæare.Vobdobju1896-1996se jevbliænjemTrstugladinamorjapovpreœnonaletodvignilaza1,3mm(Impactsof…,2004),priœakujeseøenadaljnje,pospeøenopoveœanjepoplavneogroæenostinpr.Piranaincelotnegaobalnegapasu.Suønejøainvroœapoletjabodopoveœalapotrebepooskrbispitnovodo,zmogljivostvodooskrbnokljuœnihvodnihvirovSlovenskeIstrepasenajbizaradiskromnejøihpoletnihpadavininpoveœanegaizhlapevanjazmanjøala.Priœakovaneomejitveoskrbespitnovodozlastivobal-nemobmoœjupostavljalodoloœeneomejitveinzahtevenaœrtovanjuturizma,sajsoturistiveœjiporabnikpitnevode.

Dvigpovpreœnihinekstremnihtemperaturbonegativnovplivalnabiotskora-znovrstnost Slovenije, ki je pomemben naravni turistiœni potencial. Strokov-njakiEvropskeagencijezaokoljeopozarjajonaveœjopogostostcvetenjamor-jaznegativnimiposledicamiza turizem inribiøtvo.Samoœistilne sposobnostislovenskihrekterjezersebodozniæale,hkratipabodvigtemperaturpoveœalmoænostiinsezonokopanjavrekahinjezerih.

Predlagamo,dasevskladuspriporoœilivStrategijirazvojaSlovenijeinEvropskeagencijezaokoljepripravistrateøkiinoperativninaœrtprilagajanjaobœutljiveturistiœne dejavnosti na podnebne spremembe, ki naj upoøteva zelo razliœnopodnebnoranljivostslovenskihregij.ZaradigeografskeinpodnebnepestrostiSlovenijejetrebaizdelatitudiregionalneplaneprilagajanjaobstojeœegaturizmapodnebnimspremembaminobœutljivostiokoljaprilagojeneganaœrtovanjano-vihturistiœnihdejavnosti.Hkratipajetrebaizdelatinaœrtzmanjøevanjaemisijtoplogrednihplinov,kisoposrednoalineposrednoposlediceturistiœnedejav-nosti. Dodaten argument za takojønje delovanje tudi na turistiœnem polju jesprejeticiljEU,dadoleta2020za20odstotkovzmanjøaemisijetoplogrednihplinov.

S takojønjim zmanjøevanjem emisij toplogrednih plinov lahko torej (le øe)zniæamohitrostdrveœegavlakainsenapodnebnespremembeprilagodimo,karvelja tudi za podnebno zelo obœutljivo turistiœno dejavnost. Œe bomo obojezamudili,sebotveganapodnebnavoænjaœloveøtvainSlovenijenadaljevalapoklancuvseboljstrmegoretoplogrednihplinovnavzdol-brezzavor.

npr. Azije in Sredozemlja, priœakuje poveœano tveganje zaradi raznih bole-zni,karbonegativnovplivalona turistiœnipromet (Mihaliœ,2006).Dodatnipriœakovanipodnebnistresibodovnekaterihturistiœnopomembnihobmoœjihsveta(koralnigrebeni,mokriøœa,zavarovanaobmoœja)povzroœiloøedodatnopospeøeno izumiranje vrst, ki so tudi turistiœno privlaœne. Posebej so ranlji-vi manjøi, izolirani ekosistemi, brez koridorjev do drugih naravnih obmoœij,karonemogoœamigracijo.Æivalske,pa tudi rastlinskevrste,bodovprimerunezmoænostizelohitreprilagoditvenaspremenjenepodnebnerazmereobsojenena izginotje (gorski svet,koralni grebeni, savane,mokriøœa itd.). Spremembetemperaturnihinpadavinskihrazmerbodopravilomanegativnovplivalenavo-dnooskrboturistiœnopomembnihobmoœij,kjerpasehkratizaradiviøjihtempe-raturpriœakujeveœjaporabavode,tudivturizmu.Zaradipoveœanetemperaturevodnihvirovsebozmanjøalavsebnostkisikavvoda,kerprinaøazmanjøanjenjihovihsamoœistilnihsposobnosti.Predvsemprimanjøihinpretoœnozelospre-menljivihvodnihtokovihinøtevilnihjezerih(npr.evtrofnih)bodvigtempera-turepredvsemvøeboljsuønem,poletnemobdobjuzmanjøalsamoœistilnezmo-gljivostiindodatnopoveœalnpr.stroøkezaøeboljuœinkovitoœiøœenjeodpadnihvoda,tudiizturizma,rekreacije.

VsimulacijskemmodeluRaziskovalnegacentrazatrajnostnirazvojokoljaUni-verzevHamburgusocelostnoraziskalipriœakovanevplivespremembpodne-bjanamednarodne,nacionalne inregionalnetokoveturistov(Podnebje-Alpe…,2006,s.127).Ponjihovihnapovedihnajbispremembepodnebjaglobalnopovzroœilepremiketuristovvviøjeleæeœeregije(npr.vAlpevpoletnemobdobju)invviøjegeografskeøirine,vsevernaobmoœja(npr.odSredozemljakAlpam).Turizemznotrajdræavselahkovhladnejøihdeæelahpodvoji,vtoplejøihdeæelahpazaradibegapredvroœinoobœutnozniæa.Verjetnopabodospremembeøevelikoveœje,sajsenajbiposimulacijiøtevilotujihturistovvnekaterihdræavahlahkopotrojilo,vdrugihpazapolovicozmanjøalo.Sevedajetrebapodœrtati,dabodoprirazvojuturizmapolegpodnebnihdejavnikovpomembnoturistiœnovlogoodigralitudidrugivplivnifaktorji.

Podnebnespremembeposrednoinneposrednomoœnovplivajonaøtevilneobli-keturizmainrekreacije.Zaradiprehodnegeografskelegevzmernempodneb-nempasu,stiœiøœaøtirihevropskihmakroregij(Sredozemlje,Alpe,Dinaridiinpanonskaniæina)terpokrajinskemozaiœnostiSlovenijebodopriœakovanepod-nebnesprememberazliœnovplivalenaturizeminrekreacijo.Poscenarijihnajbisetemperaturazrakadoleta2060dvignilanacelotnemobmoœjuSlovenijezaenodo3,5stopinjeCelzija,koliœinapadavinpanajbiseposicermanjzanesljivinapovedizmanjøalaza20odstotkov(KajfeæBogataj,2006).EEA(2004)pred-videva,danajbisenaobmoœjuSlovenijedoleta2080povpreœnetemperaturegledenapovpreœje1961-1990poveœalezaokolitristopinjeCelzija,padavinepoletipazmanjøalezaokoli15odstotkov.

Glede na podnebne scenarije in geografske znaœilnosti Slovenije naj biprevladujoœinegativnivplivipodnebnihspremembpredvsemvplivalinazimskiturizemvslovenskihAlpah,predvsemnanizkoleæeœazimskaøportnasrediøœa(bistvenokrajøasezonasmuœanja,omejenetemperaturnemoænostizaumetnozasneæevanje itd).PomnenjuEvropskeagencijezaokolje jenamreœuporabasneænihtopovvniæjeleæeœihsmuœiøœihdokajkratkoroœnastrategija(Impacts

22


23


Vida Ogorelec Wagner,Umanotera

PODNEBNO OPOZORILO: RAZLOGI ZA HITRO IN ODLOŒNO UKREPANJE - Povzetek predavanja

• NamejerazvojanaøecivilizacijejeprviœopozorilRimskiklubleta1972vknjigiMejerasti(LimitstoGrowth).

• Oœitne posledice podnebnih sprememb v zadnjih letih kaæejo, da jenajpomembnejøiomejitvenidejavnikrazvojaomejenasposobnostozraœjazaemisijetoplogrednihplinov.

• Vnasprotjussploønimprepriœanjemjeozraœje jenajboljobœutljivekosis-temnaøegaplaneta;predvsempoveœanekoncentracijeogljikovegadioksidakot posledica izgorevanja fosilnih goriv so okrepile uœinek tople grede inpovzroœileglobalnosegrevanje.

• Koncentracije ogljikovega dioksida v ozraœju krepko presegajo vrednostivsajzadnjih650.000let,znanstvenikijihprimerjajoskoncentracijamipred20milijonilet.Predvidenaæivljenjskadobaogljikovegadioksidavatmosferijeod50do200let.

• Posledicepodnebnihspremembsorazvidnenavsecelinah:- taljenjeledenikov,karpredvsemvHimalajilahkoposlediœnoogrozioskr-

bo40odstotkovsvetovnegaprebivalstvaspitnovodo- spreminjanje vzorcev povpreœnih podnebnih pojavov in vse pogostejøe

pojavljanjeekstremnihvremenskihrazmer(suøe,poplave,vroœinskivali,hurikani,tornadi)

- viøanjegladinemorskevode:morskagladinanajbiseponapovedihIPCCdokoncastoletjadvignilaza20do60cm(toneupoøtevadvigagladineobpospeøenemtaljenjuGrenlandijeinAntarktike)

- krœenjeobdelovalnekmetijskepovrøine- izginjanjerastlinskihinæivalskihvrst- poveœanjeinøirjenjenekaterihbolezni.

• Finanœneposledicepodnebnihspremembstrmonaraøœajo:vZDAsoorkanivosemdesetihletihpovzroœiliza24milijardøkode,vdevetdesetihletihza113milijard,odleta2000do2005pazakar273milijarddolarjevøkode.

• Najboljnevarnisoprocesi»povratnezanke«,kisoposledicasegrevanjainsegrevanjeøepospeøujejo.Mednjimastanajpomembnejøa:- izgubapolarnegaledunaarktiki(vzadnjih30letihzaveœkot15odstot-

kovpovrøinein40odstotkovdebeline)spreminjaalbedofaktorplaneta- taljenjepermafrostabopovzroœilovelikeemisijemetanavozraœje(znan-

stvenikiocenjujejo,da je toplogrednipotencial emisij iz sibirskegaper-mafrostaenakskupnimindustrijskimemisijamOGLJIKOVDIOKSIDvpreteklemstoletju)

LITERATURA

BrownL.,2006,PlanB2.0,EarthPolicyInstitute,NewYork.ClimateChangeintheEuropeanAlps:AdaptingWinterTourismandNaturalHazardsManagment,2007,OECD.DunnS.,FlavinC.,2002,MovingtheClimateChangeAgendaForward,StateoftheWorld2002,WorldwatchInstitute,NewYork.EuropeanEnergyandTransport-Trendsto2030,2003,EuropeanCommunities,Luxembourg.Europe’sEnvironment:TheThirdAssessment,2003,EuropeanEnvironmentAgency,Copenhagen.HardyJ.,2003,ClimateChange:Causes,EffectsandSolutions,JohnWileyandSons,NewYork.ImpactsofEurope’sChangingClimate,2004,EEAReport2/2004,EuropeanEnvironmentAgency,Copenhagen.Kajfeæ Bogataj L., 2006, Glede spreminjanja podnebja Slovenija ni izjema,Proteus2/69,Ljubljana,s.54-61Kazalciokolja2003,2004,AgencijaRSzaokolje,MOP,Ljubljana.Kemp D., 2004, Exploring Environmental Issues-An Integrated Approach,Routledge,London–NewYork.LittleDataBook,2005,TheWorldBank,Washington.MihaliœT.,2006,Trajnostniturizem,Ekonomskafakulteta,Ljubljana.Plut D., 2004, Zeleni planet? Prebivalstvo, energija in okolje v 21. stoletju,Didakta,Radovljica.Podnebje-Alpe-Spremembe:Turizeminprostorskonaœrtovanjepodvremenskimstresom,2006,Cipra23/2006,Ljubljana.Sustainable Development in a Dynamic World, 2003, The World Bank,Washington.

24


25


• Zakljuœek: Œloveøtvo je verjetno na napomembnejøem razpotju v svo-ji zgodovini. Izbiramo lahko med ohranjanjem sedanjih vzorcev razvojazmanjøimikozmetiœnimiukrepi,kibodoverjetnoøevtemstoletjupovroœilinepovratneplanetarneøkodeinogroziliobstojnaøecivilizacijenaenistrani,terodloœnimukrepanjemsprehodomvdruæboznizkimitoplogrednimiemi-sijaminadrugi.Œaszaodloœitevinukrepanjesehitroizteka.

- zaradi teh nevarnosti znanstveniki opozarjajo, da ima œloveøtvo le øenajveœdesetlet,daodloœnoukrepa

• Moæniuœinkisegrevanjaozraœjavprihodnje:- Medvladniodborzapodnebnespremembe(IPCC)predvidevadvigtem-

perature zemeljskega povrøja do leta 2100 za 1,4 do 5,8 °C. Nekateriscenarijinapovedujejotudiveœjapoviøanja.

- œe se bo led na Antarktiki topil s tem tempom, se bo morska gladinapoviøalazaøestdosedemmetrov.

- pouradnihnapovedihvprihodnostivsepogostejøaneurja,poplavebodopovzroœalevseveœøkode,vroœinskivalovibodopogostejøiinboljizraziti,nekaterebolezni,kijihprenaøajoodpodnebnihrazmerodvisneæuæelke,sebodoøirilenaobmoœja,kjersmobiliprednjimidoslejvarni,trpelibo-stakakovostvodeinzraka.Zaradisegrevanjaoceanabodoboljpogostetropskenevihte(hurikani,tornadi),vsepogostejesebodotudipojavljaletakenevihtezekstremnomoœjo.

- Strokovnjakinapovedujejotudimoænostdestabilizacijeobstojeœihocean-skihtokovzaradisegrevanjaoceanovindrugihvplivovglobalnegasegre-vanja.TaljenjeledunaGrenlandijinajbimeddrugimustaviloZalivskitok,kizahodniinseverniEvropiprinaøasedanjemilopodnebje.

• PoroœilopriznanegaekonomistaSiraNicholasaSterna,kijeizølonovembraleta 2006 napoveduje:”stroøki posledic podnebnih sprememb v tem stoletju,bodomordacelopresegliøkodo,kistajopovzroœiliobesvetovivojniingospo-darskakrizavprejønjemstoletju.Œenebomoukrepalitakoj,bodoøkodelahkoznaøaleodpetdo20odstotkovBDPsvetovnegagospodarstva.”• Odzividruæbezaenkratnisoustrezni.Zanikanjesledinaslednjimkorakom:

1. Problemani2. Problemje,grezanaravniproces3. KljuœnirazlogsoemisijeTGP,reøitvesopredrage4. Problemjenereøljiv,procesovnemoremoveœzaustaviti

• Vlade inmednarodna skupnostusmerjajo svojopozornostnaobdobjepoKjotskemsporazumu.Vzadnjemobdobjusopomembninaslednjidogovoriinnapovedi:- Evropskisvet:sklepoenostranskem20-odstotnemzmanjøanjuemisijTGP

doleta2020;30-odstotnemobmednarodnemdogovoru(9.marec2007)- VelikaBritanija:zakono60-odstotnemzmanjøanjuemisijTGPdo leta

2050(13.marec2007)- Predlog Ala Gora v ameriøkem senatu: 90-odstotno zmanjøanje emisij

ogljikovegadioksidavZDAdoleta2050(22.marec2007)• Ti odzivi so velik korak naprej, a po ocenah mnogih znanstvenikov niso

dovoljodloœni.• Britanskavladarazmiøljaoosebnihogljikovihkvotah.Zadologoroœnosta-

bilnostpodnebnjajeokoljskiprostoremisijogljikovegadioksidanaprebi-valcavpovpreœjudvetoninaleto;sedanjepovpreœneemisijevEvropi(inSloveniji)sodesetton/leto,vZDAveœkot20ton.Potrebnazmanjøanjaemi-sijnaosebosotorej80do90odstotkov.

• Priœakujemo lahko uporabo ekonomskih inøtrumentov: ukinjanje sub-vencij za letalski prevoz (obdavœenje goriva in letov), progresivno rastoœeobdavœenjeemisijogljikovegadioksida.

26


27


ManjpadavinboimelonapodroœjuturistiœnihresursovSlovenijepredvidljiveposledice:- vmediteranskihpokrajinahSlovenijeindrugihvodnodeficitarnihpokraji-

nahjemoænopomanjkanjepitnevodeinvodenasploh(zanamakanje,pra-njeindrugorabo…),

- vpoletnemœasubodljeœasaodsoncaoæganarumenapokrajina,- poveœalasebonevarnostpoæarovnaprostem,- vvisokogorjuJulijskihinKamniøko-Savinjskihalp,øeposebejpavsmuœarskih

srediøœihnaniæjinadmorskiviøininaPohorjuinvdrugihpredalpskihpokra-jinah(Cerkno,StarivrhnadØkofjoLoko….)inpokrajinahvisokihkraøkihplanot (Kaliœ,Rog-Œermoønjice…) lahkopriœakujemomanjdni s sneænoodejo.

Zatobotrebapredvsemvturistiœnihregijah,kisoseæeubadalezobœasnimpomanjkanjempitnevode(SlovenskaIstra,Kras,Pomurje…),vzpostavitisis-temevarœevanjespitnovodoinzareciklaæoodpadnevode.Kotsonaprimeræedelujoœi loœeni rezervoarji in vodovodna instalacija za recikliranovodo izœistilnih naprav v Nemœiji za namakanje, spiranja WC in javnih povrøin terdrugo.Z izvedbo takøne instalacije bi lahkobilo turistiœnogospodarstvo, kiizvajaobseæneinvesticijealipajihpravkarnaœrtuje(HotelPalace,Bled,hotelivzdraviliøkihdestinacijah…)vzordrugimintakojavnostiinciljnimskupinamuœinkovito sporoœalo svojo okoljsko in druæbeno odgovornost z vkljuœitvijotakønihinpodobnihukrepovvtrajnostnaporoœilaSkupineIstrabenz,Saveindrugihvodilnihturistiœnihpodjetijterznjihovoobjavonainternetuinvdrugihmedijih.

Priœakovanipogostejøiekstremnivremenskipojavi,kotsopogostejøeinsilnejøepoplavesspremljajoœimizemeljskimiplazoviinusadi,pabodovplivalinatemuprimerno veœjo økoda na prometnicah, pokrajini (gozdarski in kmetijski) inturistiœniinfrastrukturivreœnihdolinah,zatosejetrebaprigradnjituristiœne

indrugespremljajoœeinfrastruktureizognitipotencialnoogroæenimobmoœjemzaradinaravnihnesreœ,oziromagraditiskladnospredpisi,kiveljajozatakønaobmoœja.

Doc. dr. Igor Jurinœiœ,Univerza na Primorskem, Turistica – Visoka øola za turizem

VPLIV GLOBALNIH PODNEBNIH SPREMEMB NA VREDNOTENJE TURISTIŒNIH RESURSOV SLOVENIJE

PopredvidevanjihskupinestrokovnjakovzapodnebnespremembepriZN(poroœila Pariz 2007 in Bruselj 2007) lahko zaradi globalnih podnebnihsprememb priœakujemo tudi pomembne uœinke v turizmu. Kako se bo toodraæalo v vrednotenju turistiœnih resursov v razliœnih turistiœnih regijahSlovenije?

Viøjetemperaturezrakainkopalnihvodaterpoveœanoøtevilovroœihdni(www.arso.gov.si)bopozitivnovplivalona:- daljøo kopalno sezono in æeljo po kopanju predvsem v naøih obmorskih

turistiœnihkrajih(primerjavazdanaønjimirazmeramivnpr.ØpanijiinGrœiji)patudidrugihkopaliøkihinzdraviliøkihturistiœnihkrajihSlovenije(Pomur-je,Posotelje…)

- boljøo inpoveœanoponudboThalasoterapije inklimatskih zdraviliøœ, ozi-roma krajev v Sloveniji in zaradi priœakovanega veœjega povpraøevanja jepriœakovatiponovenvzpontehstoritevvobmorskihingorskihturistiœnihregijah.

Veliko veœ pa je priœakovanih negativnih uœinkov podnebnih sprememb vturistiœnihregijahSlovenije.Zatobopatrebazaradiblaæenjainodpravljanjanegativnihuœinkovzagotavljatinaslednje:- veœ energije za delovanje klimatskih naprav v obmorskih in tudi drugih

turistiœnihregijah,- posodobititoplotneizolacijeturistiœnihobjektov,- zaradiproblemovzzagotavljanjemumetnegasnega(nemogoœeizdelovanje

umetnegasnega,viøjistroøkizazagotavljanjeveœjegaøtevilasmuœarskihdni),izgleda»rjave«in»zelene«pokrajinenamestopriœakovane»bele«,sajtudivsmuœarskemturistiœnemkrajuintudizelenipogledinasmuœarskopokrajinoizkrajabivanjaæedestimulativnovplivajonazmanjøanobisk smuœarskihsrediøœ in æeljo po smuœanju nasploh (primer letoønje smuœarske sezone:Ljubljana–Krvavec,smuœarskasrediøœavSloveniji),botrebavobstojeœihsmuœarskihkrajihoblikovatidodatnoturistiœnoponudbo,

- vzpostavitiukrepezanaœrtnovarœevanjezenergijo,- veœjostopnjouporabeobnovljivihenergetskihvirov(izgradnjasonœnihelek-

trarninkolektorjev,uporababiomase,bioplinaingeotermalneenergije).

28


29


Prof. Bogomir Kovaœ,Ekonomska fakulteta Ljubljana

PODNEBNE SPREMEMBE IN NJIHOVI EKONOMSKI TER POSLOVNI UŒINKI NA RAZVOJ TURIZMA

1. GLOBALNO SEGREVANJE IN NJEGOVI UŒINKI

Æivetisklimatskimispremembamijenekajpovsemobiœajnega.Ekozgodovinanasuœi,dasobileklimatskespremembevpreteklostiedenkljuœnihfaktorjevcivilizacijskegarazvojaincikliœnosti,kijepogostovodiladodramatiœnihspre-membinprilagajanj.Klimatskespremembeinnjihovocikliœnostzatomoramodojematikotobjektivnodejstvo,kizahtevapredvsemuœinkovitoprilagajanje.Dosedanjecivilizacijsketeæavetiœevtem,dasobiledruæbevpreteklostipremaloprilagodljiveindajebilastopnjapredvidljivostidogodkovinrazumevanjapro-cesovprenizka,dabilahkopritemvodilinekakønoaktivnopolitiko.Predvsempadosedanjedruæbeneskupnostinisoimeledovoljekonomske,politiœneinkul-turnemoœi,dabiselahkouœinkovitejeprilagajalepodnebnimspremembam.

Sodobnostprinaøanekajnovihspoznanj.Spremembevremenasovvednoveœjimeripovezanezantropogenimidejavnostmi,odindustrializacijedoagrarnegaimperializma,kihitizuniœevanjemgozdnihpovrøin.Nadrugistraninaraøœavedenjeopodnebnihspremembah,njihovihnetonegativnihuœinkihnaglobalnirazvojœloveøkecivilizacije. Innenazadnje sepoveœuje tudinekakønaglobla-naodgovornostinrazliœnipoizkusi,dabiaktivnoposeglivnaøaravnanja,kipovzroœajonegativnevplivenapodnebneprocese.

Temperaturnespremembesecikliœnospreminjajoinkaæejo,datiœimonavaluzemeljskega segrevanja. Dosedanja analiza vremenskih sprememb v zadnjemtisoœletjudokazuje:- dasmoimelivobdobjumed11.in14.stoletjemtoploobdobje;- dapoznamovobdobjumed15.in18.stoletjemmajhno»ledenodobo«;- datemperaturevpovpreœjunaraøœajovzadnjih150letih(o,6stopinjeCelzi-

javXX.stoletju);- da smo imeli v devetdesetih letih osem najtoplejøih let v zadnjih sto letih

(2003jenajtoplejøeleto);- dasebopovpreœnatemperaturadoleta2100zviøalazadvedotristopinje

Celzija;- dapoveœanjekoncentracijeogljikovegadioksidapoveœujetemperature(pod-

vojitevogljikovegadioksida->zviøanjetemperatureza2,5stopinjeCelzija)- dase jevzadnjih250 letihpoveœalakoncentracijaogljikovegadioksidav

ozraœjuza35odstotkov(povpreœnopoveœanjetemperatureza0,6stopinjeCelzija)

Kotlahkorazberemoizpredvidevanjstaenergijainvodaæeinbostaøenaprej,najbolj kritiœna in ranljiva resursa tudi na podroœju turizma. Kako se bo toodraæalov turistiœnihpodjetjih in regijah,ki imajoobœasnoæe zdaj teæave zzagotavljanjemzadostnihkoliœinvodeinenergije?

Negledenakrivca,jetrebaukrepatitakoj,oziromabimoraliæevœeraj.Kajmo-rajozatonapodroœjuturizmanareditidræava,obœine,podjetjainposamezniki:- dræava mora poskrbeti za izdelavo strategije in programa ukrepov za

ublaæitev ogroæenosti turizma zaradi globalnih podnebnih sprememb inpredvidetisprejemustreznihpredpisov,davœneolajøaveinfinanœnespodbu-dezaraziskaveinuvajanjeizboljøavvturistiœnihpodjetjihingospodinjstvih,vzpostaviticelovitmonitoringnaravnihvirov,

- obœine morajo sprejeti priœakovanim spremembam vsebinsko prilagojeneprostorskeindrugerazvojnenaœrte,spodbujatiuporabojavnegapotniøkegaprometa,øportnihdejavnosti, rekreacije,kulturnegaæivljenja indruæabnihdogodkov, vzpostaviti stalen monitoring okolja, sistem opozarjanja inobveøœanjazaprebivalceinpodjetja,

- turistiœnapodjetjamorajouvestiukrepevarœevanjaznaravnimiinenerget-skimiviri,pospeøitiokoljskooznaœevanjestoritev inproizvodov(Ecolabel…), druæbeno in okoljsko odgovornost (sprejem okoljske izjave, celovitooglaøevanje,sponzoriranjeindonacije…),celovitesistemeravnanjazoko-ljem(ISO14001,EMAS…),

- posamezniki moramo kot rekreativci in turisti varœevati z naravnimi viri,spremeniti nakupovalne navade (nakup kmetijskih pridelkov in æivilskihizdelkov s sledljivim geografskim poreklom, izbira okoljsko certificiranihstoritevinizdelkovokoljskoindruæbenoodgovornihponudnikov/proizva-jalcev),skrbetizakakovostæivljenjazzdravimnaœinomprehranjevanja,veœgibanjavnaravi,skrbetiza izobraæevanjeookoljuterzanadzorovanje inzmanjøevanjevplivovnaokolje(npr.zizraœunomsvojegaogljikovegadio-ksidaodtisnawww.umanotera.org).

30


31


- propadanjeekosistemov(zniæevanjebiotskerazvnovrstnosti,gozdov,koral-nihotokov)

- ogroæanjeœloveøkegazdravja(2003–EU:34.000mrtvih,15mrd$økode)

Ekonomska vrednotenja veœinoma dokazujejo zgolj negativne uœinke (lose-lose),vendarobstajajotudipozitivniuœinki(win-lose),sajnekateraobmoœjaindejavnostilahkotudipridobivajo.Pravtakovseanalize(ZN,SB,OECD)do-kazujejo,dabododræavevrazvojuprejinboljprizadetekotrazvitedræave.Œebodotemperaturnespremembeostalevpredvidljivihmejahrastidoleta2100(/dvedotristopinjeCelzija),bodonekateredræaveimelenetokoristiveœjeodizgub,todaveœinaboimelanetopozitivneizgube.

Ekonomskavrednotenjastroøkovglobalnegasegrevanjasozelorazliœna,gle-denapredpostavke,scenarijerazvojainrazliœnesistemevrednotenja.TakonaprimerCline(Cline,2004)predvideva,dabipodvojitevogljikovegadioksidapovzroœilaøkodevvrednostienodstoteksvetovnegaBDP,priœemerbikmetij-stvoprevzelo25odstotkovcelotneøkode,poveœanaenergetskaporaba13od-stotkovskupnihstroøkov,porastvodnihpovrøininzmanjøanjapitnevodeoce-njujenadesetodstotkovstroøkov,zmanjøanjegozdovpovzroœapetodstotkovstroøkovinpodobno.Nordhausvsvojiøtudijipredvidevaviøjestroøke,okoli1,5odstotkasvetovnegaBDP(Nordhaus,2000).StrokovnjakivokviruglobalneøtudijeIPCCvrednostpoveœujejona1,5dodvaodstotkaBDP.ProfesorSternpredvideva,dabizaohranitevizpustovnaravni550ppmogljikovegadioksidapotrebujemoenodstotekBDP,todatopomeni,dasedejanskomorajoizpustipovpreœnozmanjøevatizadvadotriodstotke(zaradigospodarskerasti).Æeenoodstotnozniæanjepapovzroœi3,5odstotkovglobalnegaBDP,pridvoodsto-tnemzniæanjupridemodopetodstotkovBDP,zniæanjezaøtiriodstotkeprineseæe15odstotkovsvetovnegaBDPintakosenjegovaprojekcijakonœujepri20odstotkihsvetovnegaBDP,œesevedanebomoukrepaliinbomoimelirelativnovisoke stopnje rasti (Stern,2006).BjornLomborgv svoji øtudiji skeptiœnegaokoljevarstvenikapredvideva,dabiuporabaKyotskihkriterijevoziromastabi-lizacijaogljikovegadioksidapovzroœilistroøkevvrednosti4575milijarddolar-jev,karocenjujekotabsolutnovrednostklimatskihstroøkov(økod).

Ekonomskivplivisestoocenonekonœajo.Globalnosegrevanjebonaekonom-skempodroœjupovzroœilo:- poveœanjejavnihfinanc(zviøanjedavkov,izdatkov,prerazdelitevblaginje),- zniæevala se bo gospodarska rast in s tem akumulacija (niæje varœevanje,

manjøeinvesticije);- poveœalsebopritisknazviøanjecen(inflacijskapriœakovanja,stagflacijski

procesi);- najveœpridobivajosevernedræave(Norveøka,Finska,Øvedska,Kanada…),

najveœizgubijodræavevsubtropskempasu(Sierraleone,Bangladesh,Soma-lia…);

- spreminjasepoloæajposlovnihpodroœij:izgubljajozastarelaenergetika,in-dustrija…,pridobivajopafinance,storitvenisektor…;

- spreminja se poloæaj podjetij glede na njihovo sposobnost globalnegatehnoloøkega,proizvodnegaintrænegaprilagajanja.

Globalnosegrevanjezahtevaglobalnoprilagajanje.Tistedræave,panoge,podje-tjainposlovnapodroœja,kibodouœinkovitejepovezalesvojerazvojnestrategije

Slika 1: Gibanje temperatur v zgodovinskem obdobju 1000-2000Vir: IPCC, 2001

Uœinkiglobalnegasegrevanjasovvelikimerinepredvidljivi in imajorazliœnerazlage.Prevladujoœarazlagadokazuje,dajeveœinasedanjihspremembvve-likimeriodvisnaodœlovekovedejavnosti(toplogredniplinizaradienergetskeporabe,industrializacijeinøkodljivihagrarnihdejavnosti).Nasprotnastaliøœadokazujejo,da sovremenske spremembecikliœne inzato sedanje spremembedejanskoøeneodstopajooddolgoroœnihsprememb,njihovivzrokipasoboljpovezanisspremembamisonœnecikliœnostiinkozmiœnihvetrovkotpassamokoncentracijotoplogrednihplinov.

Globalnosegrevanjepovzroœapozitivneinnegativneuœinke,koristiinøkode.Posledicesoodvisnepredvsemodabsorbcijske,prilagoditveneinrazvojnespo-sobnostiplanetaZemljaindruæbenihskupnosti.Zdise,davsedanjihrazpravahovzrokih,uœinkihinposledicahpodnebnihspremembpozabljamonakljuœnosposobnostprilagajanjanapodnebnespremembe.

Uœinkiglobalnegasegrevanjasorazliœni,zatoomenjamozgoljnekatere,kisopomembnizakasnejøoanalizo:- dvigovanjevodnegladine(termalnaekspanzija,topitevledenikov):20.stol:

10-20cm,doleta2100pa50cm(IPCC,2001)- ogroæanjekroæenjaœisteinpitnevode(porabavodesebopotrojila,pomanj-

kanjevode,suøe)- kmetijstvo in pridelava hrane (poveœanje v srednjih obmoœjih, obœutno

zniæanjevsubtropskempasu)

32


33


Katereklimatskespremembebodoodloœilnezaprihodnjirazvojturizma:- dvigovanjepovpreœnihtemperaturinpoveœevanjetemperaturnihekstremov

spreminjajonaravnemoænostituristiœneponudbenanajboljogroæenihpre-delih;

- poveœanjevremenskihnestabilnosti,orkanov,poplav,suøspreminjajoeksi-stencialnepogojeintemeljneekonomskesposobnostituristiœneponudb;

- dvigovanje morske gladine (termalna ekspanzija), topljenje ledenikov (do2100–0,5metra)ogroæavelikdelturistiœneponudbe,kijevezannanajboljogroæenepredele(obalnaponudba,smuœiøœa);

- ogroæanjepitnevode(pomanjkanjepitnevode)omejujeturistiœnoponudbonanekaterihklasiœnihmorskihdestinacijah(otoki,mediternaksamesta…)

- zmanjøanje ledenikov (arktiœni led zadeset do15odstotkovv50 letih) inzniæanjesneænemejezadesetodstotkovomejujeekonomikozimskegaturiz-ma(nad1400metrov);

- poveœanaobœutljivostposebnihekosistemov inzniæanje raznovrstnosti ra-stlinskegainæivalskegasveta(koralnihgrebenov)zmanjøujemoænostineka-terihturistiœnihdestinacij(otoki,naravniparki);

- ogroæanje œloveøkega zdravja zaradi pomanjkanja pitne vode, hrane, vre-menskihekstremovselektivnozniæujeturistiœnopovpraøevanjeinpoveœujestroøkepotovanj.

Naglobalneturistiœnetokovebodosevedavplivalinaravni,demografski,eko-nomski,socialni,kulturnitrendi,kidelujejonasvetovniravni.Zatotukajturi-zemdeliusodozdrugimidejavnostmi,razlikajezgoljvtem,dabodouœinkiinposlediceklimatskihspremembvturizmuhitrejøekotdrugod.Vplivklimatskihspremembbomedvsemidejavnostminajhitrejeobœutilapravturistiœnadejav-nost.Tubodoprevladalinegativninetouœinki.

Drugaposebnostturizmajenjegovasposobnostprilagajanja.Stopnjaelastiœnostituristiœnegapovpraøevanjajenamreœvvelikimeriodvisnaodpodnebnihspre-memb,pravtakopajetudiponudbaturistiœnihstoritevæezdajtakodinamiœna,da je sposobna najveœje stopnje adaptacij v primerjavi z nekaterimi drugimidejavnostmi.Turizemimatorejgledenasvojospecifiœnodejavnostveœjospo-sobnostprilagajanjainzatobodotukajprevladalipozitivnonetouœinkigledenadrugepanoge.

Tretjalastnostturistiœnedejavnostije,dabodoklimatskespremembespreme-nilenekatereizhodiøœnenaravnepogoje.Poglejmoevropskiprimer.VAlpskemsvetusebozaradidvigovanjatemperaturdvignilamejaaktivnegazimskegatu-rizma(nad1400m),hkratipabodomoralitipiœnialpskicentriponuditidoda-tnoceloletnoinalternativnozimskoponudbostoritev.Obmorjusebozaradidvigagladinemorja(okoli40cmdoleta2100)spremenilaponudbaobplaæah,destabilizacijavremenapaboprizadelaklasiœnemorskeparadiæe(Mediteran,Karibi,JugovzhodnaAzija).Pridobivalebodosevernejøeplaæeinmorja(atlant-skaobala,delnoJadranskomorje,obalesevernihmorij,NovaZelandija),kjerpriœakujemonaraøœanjeturistiœneponudbe.

Œetrtaposebnostturizmaje,dalahkoklimatskespremembehitrejespreminjavposlovnepriloænostikotdrugedejavnosti.VAlpahponujajomanjsmuœanjatodaveœizbireindrugihuæitkov,naøirokihsevernihplaæahDanske,Øvedske,Finske…bodo ljudje lahkouæivali v povsemnovihokoliøœinah.Ekonomija

inpolitikoprilagajanja,bodokljubglobalnimnegativnimuœinkomklimatskihspremembrelativnizmagovalci.

Na podroœju globalnega segrevanja je veliko neznank. Ekonomska teorijadajenaœeloma jasenodgovor,kakønozmanjøanjeemisij jedejanskooptimal-no. Pri tem moramo upoøtevati (1) økode globalnega segrevanja, (2) stroøkezmanjøanje onesnaæenja, (3) koristi zniæanja onesnaæenja, (4) uœinkovitostzmanjøanja emisij toplogrednih plinov, (5) praviœno in moralnost zniæevanjaemisij.Teoretiœnodoseæemooptimalenpoloæajonesnaæenjatedaj,kosomejneøkodeonesnaæevanjaenakemejnimstroøkomzmanjøanjaemisij.

Teæavajesevedavtem,dadoslejnepoznamouœinkovitihpristopovkreøevanjuglobalnihekoloøkihproblemov.Vsirazpoloæljiviekonomskiinstrumenti(ze-leni davek, trgovanje z emisijskimi dovoljenji, finanœne obveznosti …) soomejenizaradikompleksnostidavœnihreform,zamotanihindragihinstituci-onalnihreøitevalipasploønegapomanjkanjapolitiœnoekonomskihinteresov.Pravtakopadosedanjeekonomskeanalizedokazujejo,dasouspeønejøetistevladnepolitike,kiposegajopostrukturnihukrepihekoloøko(trajnostno)na-ravnanerazvojnepolitike(subvencioniranje,koordinacija,usmerjanjezaseb-nihinteresov).

Na podroœju temeljnega æelenega zmanjøevanja emisij toplogrednih plinovdinamiœni razvojni modeli ekonomskih politik dokazujejo, do naj gospodar-stvozmanjøujeemisijetoplogrednihplinov,doklersestroøkizmanjøanjaemisijne izenaœijo s økodami, ki nastajajokotposledicapoveœanja emisijOgljikovdioksid (Norhaus,Boyer,2000).Teekonomskesimulacijehkratipovedo,daskromno zniæanje emisij lahko doseæemo z relativno nizkimi stroøki, da paradikalnejøiposegivzniæanjeemisijpovzroœajohitrozviøevanjestroøkov.TakosonaprimerzahteveKyotskegaprotokolainEUnapodroœjuomejevanjatoplo-grednihplinovdejanskoekonomskoneuœinkovite.

2. TURIZEM IN EKONOMSKI UŒINKI KLIMATSKIH SPREMEMB

Turizemjekompleksnagospodarska,politiœna,sociokulturnadejavnost,kijeizjemnoodvisnaoddanosti,razvojainspremembokolja,vkaterihsedogajainkjerseporajataturistiœnaponudbainpovpraøevanje.Turizemjenaœinæivljenjainœeokoljskespremembepriœenjajospreminjatinaœineæivljenjaljudi,sestemvtemeljuspreminjajotudipogojiinnaœinidelovanjaturistiœnedejavnosti.

Vplivokoljanaturizeminhkratitudivplivturizmanaokoljejeæedobrorazi-skanateoretskapraksa.Bistvenaugotovitevjerelativnopreprosta.Kakovostnookoljejeedentemeljnihpogojevzasedanjiinprihodnjirazvojturizma,turizempajehkrativirpritiskovnaokolje,œepravgalahkonadrugistranitudirazbre-menjuje(Mihaliœ,2001).Turizemjedanespanoga,kivveœjimerikotdrugaposlovnapodroœjarazumeinsledipomenutrajnostnega(uravnoteænega,sona-ravnega)razvoja.Okoljskazavestjepomembnasestavinaturistiœneponudbeinpovpraøevanja,zatovlade,podjetjainposameznikipogostoravnajoskladnoznaœelitrajnostnegarazvojainpritemskrbjozadruæbenoodgovornoravnanje.Sevedasotopredvsemteænje,kisopogostopodprtesformalnimiusmeritvami(politikami),manjpazdejanskimiukrepi.

34


35


gospodarstvovzpostavilonajprejposebnoprojektnoskupinoinkasnejemor-datudirazvojnicenter,kibiskrbelzaspremljanjerazmer,spodbujanjepozi-tivnihrazvojnihspremembingeneriranjeukrepovnapodroœjuturizmazaradinegativnihvplivovklimatskihsprememb(naprimerCTRC-Climateturistre-sponsibilitycenter).Tubitudipripravljaliletnaporoœilaoprilagajanjudræave,podjetij,civilnedruæbe invseh institucionalnihmreænapodroœju turizmanapodnebnespremembe.Takøencenterbilahkopostaltudidelturistiœnepromo-cije,sajbiSlovenijorazglaøalzadestinacijo,kiseaktivnoprilagajapodnebnimspremembamintemeljinasonaravnemrazvojuturizma.

Menedæerji,lastniki,investitorjiindrugideleænikituristiœnihpodjetij,zdruæenjindrugihorganizacij vedo,damorajo sodobne turistiœneorganizacijeposta-ti druæbeno odgovorne z vidika naœel trajnostnega razvoja. Zato bi moraleturistiœneorganizacijegledenapodnebnespremembepreuœiti:- ekonomskeinposlovneuœinkepodnebnihsprememb- stroøkepredpisanegaaliprostovoljnegazniæevanjaonesnaæevanja- razliœnatveganjazaradipodnebnihspremembinukrepovsegrevanja- uœinkovitostekoloøkegamenedæmentanaravniorganizacije- moæneposlovnepriloænostiinkapitalizacijopotencialnihkoristi.

Pritembilahkorazviliposebenmodelvrednotenjainsamoocenjevanjaprila-gajanjaturistiœnihpodjetijnapodnebnespremembe(CCGC–ClimateChan-geGovernanceCheckliste).PodobnegasonaprimerrazvilivokviruameriøkoevropskegapodjetniøkegazdruæenjaCERESinobsegapetskupin,14kriterijevin100vrednostnihtoœk.

Strukturavrednotenjadruæbenoodgovornegaravnanjaturistiœnihorganizacijbilahkovkljuœevala:- vlogovodilnegamenedæmentaglederazumevanjainupoøtevanjapodnebnih

sprememb;- oblikovanjespremembindopolnilstrategijinpolitik,kivkljuœujejoukrepe

prilagajanjanapodnebnespremembe;- javno delovanje in druæbena odgovornost glede razumevanja, ukrepanja,

poroœanja,ravnanja;- ekoloøkoraœunovodstvoinekonomskiukrepizvidikaobvladovanjaemisij-

skihtrendovinøkod;- strateøkepriloænosti glede trænih,ponudbenih indrugihpriloænosti,ki jih

ponujajoklimatskespremembe.

Podnebne spremembe povzroœajo turistiœni dejavnosti fiziœna tveganja,tehnoloøka tveganja, poslovna tveganja, træna tveganja in finanœna tveganja.Vsaka turistiœna organizacija mora zato ugotoviti pomembne povezanostimed:- klimatskimispremembamiinposlovniminevarnostmiinpriloænostmi- klimatskimispremembamiinspremembamistrategijinposlovnihpolitik- klimatskimispremembamiinobvladovanjemposlovnihprocesov- klimatskimispremembamiintrænimispremembami- klimatskimispremembamiinfinanœnimirezultati.

Turistiœneorganizacijebi zatopotrebovalepetkorakovzaobvladovanjepo-slovnihsprememb,kiomogoœajohitroprilagajanjenapodnebnespremembe:

mrazasespreminjavekonomikotoplote.Zgodbebodozgoljzamenjane(BaskibodoprevzelidelplaæCostedelSol,BretanijabopostalanovaCoted’Azur..).

Peta posebnost turizma zadeva domala Darwinistiœno prihodnost. Nekateredestinacijebodopreprostoizginile,kersenemorejoprilagajatialipanebodovzdræaliekonomskihøokovradikalnihpodnebnihsprememb.Koralniotokiinlaguneizginjajo,51otoøkihdræavodAfrikeprekIndijskegaocenadoJuænegaPacifika indelno tudivKaribihbodo trajnoprizadete.Todanadrugi stranibodonekaterapodroœjaøelerazprlasvojeturistiœnemoænosti,zlastivpredelihJuænegainSevernegapolainsevernihpodroœijEvrope,AzijeinS.Amerike.

Øesta posebnost poudarja pomen niønega ekoturizma, ki lahko postane veli-kobolj vplivna inmorda celoprevladujoœa turistiœnausmeritevvprihodno-sti.Velikpolitiœnimarketing,ki soga sproæileklimatske spremembe,koristirazvoju ekoturizma,poveœuje seobœutljivostpriœakovanj, izbere inodloœitevturistiœnega povpraøevanja glede na naœela sonaravnega razvoja (turizma).Mnoæiœnituristiœnitrendisebodousmerjalivtræneniøe,vspecializacijoinpri-lagajanjeponudbe,povpraøevanjepasebookoljskosenzibiliziralo(glejnapri-merwww.responsibletravel.com.).

Ekonomskeuœinkeklimatskihspremembjenaglobalniravniteækooceniti,kermoramopolegstroøkovupoøtevatitudikoristi,kipasoodvisnoodsposobnostituristiœnedejavnosti,dasebouœinkovitoprilagodila.Dejstvoje,dabodokli-matskespremembeprizadeleturizemingavnaslednjihletihomejevalevdina-mikirasti.Todakonœnirezultatnetokoristialiøkodbodozagloblanoturistiœnogospodarstvo odvisni od sposobnosti prilagajanj in uœinkovitosti sprememb.Tvegamonapoved,dabomordaturistiœnogospodarstvoedenpomembnejøihglobalnihzmagovalcevpodnebnihsprememb.

3. SLOVENIJA IN RAZVOJ TURIZMA V SPREMENJENIH RAZMERAH KLIMATSKIH SPREMEMB

Slovenijakotturistiœnadestinacijaleæivprostoru,kigasicerzadevajoglobal-nepodnebnespremembe,vendarbodozaradinaravneraznolikostiinrelativnemajhnostiobmoœjaposledicevzdrænejøekotvnekaterihdrugih œlanicahEU.SlovenijaspadamednajboljgozdnatedræaveEvrope,imarelativnorazprøenoposelitev,dobrozastavljenovarovanjenarave(projektNaturaobsega1/3vsegaozmeljaRS).Œeupoøtevamopredpostavke,dabodoimeleklimatskespremem-bevslovenskihokoliøœinahrelativnomanjnegativnihvplivovkotvnekaterihdrugihdræavah,lahkoodtodrazvijemotezoorelativnihprednostihSlovenijevnovihokoliøœinah.Toda teprednosti niso samodejnepriloænosti, œe jihnebomoznaliizkoristitizvidikaveœjesposobnostiprilagajanja,uœinkovitejøihpo-litikvplivovnaokoljeinboljtrajnostnegaravnanjavsehekonomskihsubjektov(dræave,podjetij,dræavljanov).

ZvidikaturizmaveljajopodobnisklepitudivSloveniji.Poslovnookoljesespodnebnimispremembamispreminjaindræava,podjetjainposameznikimorajoprilagoditisvojeposlovneusmeritve,strategijeinpolitikenanovespremembe.

Naøaprimerjalnaprednostjelahkodobraorganiziranost,zatobibilonajbolje,œe biministrstvo za gospodarstvo zapodroœje turizma inkasneje za celotno

36


37


Prof. dr. Tanja Mihaliœ,Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani

TRAJNOSTNI RAZVOJ TURIZMA IN KLIMATSKE SPREMEMBEIzhodiøœa za javno razpravo o novem dokumentu TSG Aktivnosti za trajnostni razvoj evropskega turizma in klimatskih spremembah

Povzetek

DokumentjediskusijaopodnebnihspremembahintrajnostnemrazvojuturizmavSloveniji inEvropskiuniji.Opredeljujeglobalneokoljskeprobleme inodnosdoturizmatertrajnostnirazvojturizmakottrenutnoboljalimanjpolitiœnoindruæbenosprejetoalternativo.Podanasoizhodiøœazarazpravoovlogiposame-znihdeleænikovinocenjenjeodnosdruæbedoudejanjanjatrajnostnegarazvoja,takovEUkottudivSloveniji.PredstavljenjenajnovejøidokumentEUotrajno-stnemrazvojuturizma,kijetrenutnovjavnirazpravivvsehdræavahœlanicah.Zvidikatemeposvetovanjajeocenjenodnosdokumentadopodnebnihsprememb.Podanjepredlog,dabisetespremembeopredelilekotsamostojenizzivbodoœegarazvojaevropskega turizma,kerbi toomogoœilopodlagozapodporne instru-mentezaukrepanjeinprilagajanje.

Priœujoœi tekstodpira izhodiøœaza razpravoopodnebnihspremembah in traj-nostnemrazvojuturizmavSlovenijiinEvropskiuniji.Najprejopredeliglobalneokoljske probleme ter mesto podnebnih sprememb. Povezava med globalnimiokoljskimiproblemiinturizmomjeæeprednekajdesetletjivodiladouveljavlja-nja koncepta trajnostnega razvoja turizma. Gre za formulo, ki zagotavlja, darazvojturizmaupoøtevanaravno,kulturnoinsocialnookolje.Topomeni,dasezmanjøujejonegativnivplivirazvojaturizmain/alipoveœujejokoristizaomenjenaokolja.Hkratipajetrajnostenlahkosamotakøenrazvoj,kijetudiekonomskouspeøen.Vdanaønjem trænemgospodarstvubi ekonomskoneuspeønapodjetjaprenehalaobstajatiintorejnemorejobitinosilcitrajnostnegaalitrajnegarazvojainprihodnosti.

Uresniœevanjeformuletrajnostnegarazvojavpraksipajeodvisnoodzavedanja,znanja in ekoloøkeodgovornosti deleænikov.V tekstu izpostavljamodeleænikevnevladneminprofitnemzasebnemsektorju,javneminakademskemsektorju.Druæbanekedræavealiskupnostirazvojnoprehajaizniæjevviøjofazozavedanjaotrajnostnemrazvoju.Vpraøanjeje,vkaterifazitegazavedanjaoziromaodnosasenahaja slovenska, vkateri pa evropska skupnost?To jepomembno,ker sesamodruæba,kijedoseglanajviøjostopnjorazvojaodnosadookolja,doslednje-gatudiobnaøaodgovorno.

DelniindikatorodnosaEvropskeunijedotrajnostnegarazvojaturizmajedoku-

- K1:Menedæerskavodstvaoblikujejoekspertneskupinezapripravocelovi-tegaobvladovanjaposlovnihspremembposlovnegasistemagledenapod-nebnespremembe.

- K2:Vodilnimenedæmentpripravidopolnitevtemeljnihstrateøkihdoku-mentovinspremembposlovnepolitikegledenapriœakovaneklimatskespremembe.

- K3:Izvrønimenedæmentoblikujekonkretnecilje,usmeritve,akcijskeplane,ukrepezaposameznaposlovnapodroœjainposlovnefunkcije,zauœinkovitoekoloøkodelovanje.

- K4:Uveljavljanjeelementovekoloøkegamenedæmentazaspremljanjeuœinkovitostidelovanjaukrepov.

- K5:Uveljavljanjeposlovnihpriloænostizvidikatræenjapodnebnihspre-memb,novihblagovnihznamk,kiupoøtevajoekoloøkodelovanjeinrazvojidentitetedræavekotdruæbenoinekoloøkoodgovorneturistiœnedestinacije.

Ukrepanjenapodroœjuglobalnegasegrevanjajevslovenskemturizmupotreb-no,œeseæelirazvijati.Todaukrepimorajobitiposlovnosmotrniinstroøkovnouœinkovitiintoveljazadræavoinpodjetja.Najboljuœinkovitisohitri,postopniincelovitiukrepi,predvsempamoramoiskatinaœine,kibipolegstroøkovpri-nesliœimveœpozitivnihuœinkov inkoristi.Podnebnespremembesonovipopinternacionalizem,kotbirekelameriøkiekonomistKrugman.Œeæelimojezditinavalovihrazvojnihtrendov,potrebujemotrezenrazmislekinjasnestrateøkeodgovorezaekoloøkoredefinicijoslovenskegaturizma.

Podnebne spremembe so lahko za slovenski turizem pomembna poslovnapriloænost,hkratipanamuœinkovitoukrepanje v velikimeri zniæaposlovnatveganjainutrjujeposlovnokulturouœinkovitegavodenjarazvojnihspremembnaturistiœnempodroœju.

Literatura:

1. CaplanA.(1999),WinnersandLosersintheWorldwithGlobalWarming,JournalofEnvironmentalEconomicsandManagement,vol37

2. Nordhaus,Boyer(2000),WarmingtheWorld,EconomicMOdelsfoGlobalWarming,Cambridge:MITPress

3. PearsonC.(2000),EconomicsandtheGlobalEnvironment,Cambridge:CambridgeUP

4. LomborgB.(2001),GlobalCrises,GlobalSolution,Cambridge:CambridgeUP

5. IPPCC(2001),Climatechange2001,Impacts,AdaptationandVulnerability,/www.ippc

6. IPCC(2007),ClimateChange2007:SummaryforPolicymakers,www.ipc7. Sternreport(2006),TheEconomicsofClimateChange,

www.stern.gov.gb.si8. CERES(2006),CorrporateGovernanceandClimateChange:Makingthe

Connection,9. www.ceres10.Turizeminokolje(2001),ur.A.Lah,Turizeminokolje–Slovenija

turistiœnadeæela,Ljubljana:SvetzavarstvookoljaRS

38


39


V Sloveniji se na Univerzi v Ljubljani problematika odnosa med turizmom inokoljem raziskuje in prouœuje æe odkonca80-ih let, v uœni program so tovr-stne vsebine vkljuœene æe veœ kot desetletje, v novih bolonjskih programih sovrazliœnihprogramihpoSlovenijirelativnomoœnozastopane.ÆenekajœasavSlovenijiteœejorazliœniøtudijiekologije,leta2007jenastalprviskupniøtudijtrehevropskihdeæelEMTM(EuropeanMasterinTourismManagement),kitemeljinakonceptutrajnostnegarazvojaturizma.

Aktivenjetudinevladnizasebnisektor.TuristiœnazvezaSlovenijeseangaæiranoukvarjasproblematikoturizmainokoljaæeodzaœetkadevetdesetihlet,aktivnajenjenaKomisijazavarstvookolja,kijeizvedlaøtevilnaposvetovanjainizdalaknjiæicenatemoturizeminokolje.NapodroœjuturizmajeæetrinajstletaktivnotudiDruøtvozaokoljskovzgojoEvropevSloveniji,kijevSlovenijopripeljalozaenkrat øe edini okoljski simbol Modra zastava, ki oznaœuje varne in okoljuprijazneplaæeinmarine.

Zasebni profitni sektor v svetu se na okoljsko problematiko najraje odziva zekoloøkimiznakiinpobudami,sposnemanjemdobrihekoloøkihpraksindru-gimisistemskimiukrepispodroœjaekoloøkegamenedæmenta,sledijotudivladniregulaciji.VSlovenijijeokoljskimanagementvturistiœnihpodjetjihslaborazvit,zaostajamozaevropskoprakso(PRELECO,2005).Takomisliøestdesetodstot-kovSlovenskihturistiœnihmenedæerjev.Skorajdevetdesetodstotkovpameni,dabomomoralivprihodnostivslovenskemturizmuizboljøatiodnosdookoljainveœinajezainteresiranazauvedboekoloøkegamenedæmenta.

Vjavnemsektorjujekljuœnovpraøanjekakøenrazvojturizmaæelimoinpodpira-mo?Zakonospodbujanjurazvojaturizma(2004),kotnajviøjivladnidokument,vdrugemœlenuutemeljujetemeljnonaœelotrajnostnegarazvoja:»RazvojturizmavRepublikiSlovenijitemeljinanaœelihtrajnostnegarazvoja,kiupoøtevaenako-pravnoobravnavogospodarske,socialneinokoljskerazvojnekomponente.«

Natejpodlagijemoænoopredelitivlogoturistiœnepolitikevreguliranjurazvojaturizma,ajebildoslejsprejetleenukrepvladnegaresorjanapodroœjuekoloøkepolitikeoziromauvajanjaekoloøkegamenedæmentavslovenskohotelirstvo.

4. Udejanjanje trajnostnega razvoja turizma v druæbi

Preden v druæbi postanejo vpraøanja politike varstva okolja in njenegauresniœevanja relevantna, se odnosdruæbedo ekoloøkeproblematike razvojnospreminja.Taprocesdelimovøtiristopnje:• predrazmiøljanjemovarstvuokolja,• po nastanku zavesti o ekoloøki økodi, ki se nanaøa najprej na zavedanje o

okoljskiøkodiinkasnejetudinapripravljenostobnaøatiseekoloøkoodgovor-no;tapripravljenostjelahkodeklarativnaalidejanska,

• razpravaoekoloøkipolitikiin• stopnjaekoloøkeodgovornosti;vtejstopnjiseekoloøkapolitikatudiizvaja,

kosetorejdræavaoziromasubjektitudiobnaøajoekoloøkoodgovorno(prire-jenopoFrey,1985,str.132).

Predenbomoskuøaliopredeliti,vkateriodobravnavanihrazvojnihstopenj senahajaEvropskaunija,katere sestavnidel smo, semoramozavedati,da jena

mentAktivnostizaboljtrajnostenrazvojevropskegaturizma.Dokumentnavajaosemkljuœnihizzivovevropskegaturizma.Mednjimiæalpodnebnespremembenisoposebenizziv.TolahkoomejipolitiœniprostorEvropskeunijezaprilagaja-njenanjeinukrepanje.

1. Globalni okoljski in ekonomski problemi

Zaprouœevanjeodnosamedturizmominokoljem,globalneokoljskeproblemerazdelimovtriskupine:1. tanjøanjeozonskeplasti(zaøœitaæivljenjanaZemljipredUVæarki)2. izgubabioloøkeraznovrstnosti3. podnebnespremembe(globalnosegrevanjeinglobalnomraœenje).

Vsitrijeproblemizadevajorazvojturizma,anaprvipoglednastajajoizvenglo-balnegaekonomskegaoziromatrænegasistema.Kerjeekonomskioziromatrænisistemalfainomeganaøegaurejanjasveta,lahkoøelepovezavamedslednjiminokoljskimispremembamivzbudiaktivnoreakcijovkapitalistiœnidruæbi.To jepotrdilo Sternovoporoœilo (SternReview…,2007), ki je spregovoriloo eko-nomskiøkodipodnebnihsprememb.Izhajaizugotovitve,dajedoseæenakritiœnamasaznanstvenihdokazov,da sopodnebnesprememberesnanevarnost indazahtevajotakojønjeukrepanje.Pokazalesebodokotzmanjøanjedostopadovode,negativnihvplivovnaproizvodnjohrane,zdravje,okolje,vremenskeujme,dvigtemperatureitd.Stroøkitehspremembbodoletnoznaøaliodpetdo20odstotkovbrutodomaœegaproizvodaaliceloveœ.Sternovoporoœilonakoncuoptimistiœnougotavlja,dajeøeœas,daseizognemonajhujøim(ekonomskim)posledicam,œeukrepamozdaj.

2. Povezava med globalnimi okoljskim problemi in turizmom

Turizem ni najveœji onesnaæevalec okolja in generator podnebnih sprememb.Vendar del økodljivih emisij nastaja tudi zato, ker ljudje potujejo. Zato moraturistiœnadejavnostsprejetisvojdelodgovornostiinprispevatikzmanjøanjune-gativnihvplivovnaglobalnookolje.Hkratipapodnebnespremembeturizemboljprizadenejokotdrugedejavnosti,zatoboturizemnajveœjioøkodovanecmorebi-tnihprihajajoœihsprememb.Iztegaizhajamoœaninteres,daseukrepanjeprotispremembampriœneœimprej.Potrebnebodoprilagoditvenestrategije,kibodolahkozahtevaleprecejønjasredstva.Hkratipabodotemperaturnespremembezanekateredestinacijelahkopomeniletudinovepriloænostizarazvoj(novih)oblikturizma,zakarbodospetpotrebnavisokasredstva,sajjerazvojturizmakapi-talnointenziven.Tudivtehprimerihbopotrebnozagotoviti,daborazvojnovihdestinacijtrajnosten,tojeekonomskoinokoljskouspeøen.Navsehnavedenihpodroœjih bo potrebna aktivna trajnostna politika razvoja turizma. Slednja jemoænaleobpodporivsehdeleænikovrazvojatervdruæbi,kijepreølavrazvitofazoekoloøkeodgovornosti.

3. Deleæniki trajnostnega razvoja turizma

Vprocesuudejanjanjatrajnostnegarazvojaturizmasodelujejoøtevilnipartner-ji iz razliœnih sfer znanstvenega, druæbenega, podjetniøkega in tudi politiœnegaokolja.

40


41


mejaEvropskeunije,kakortudinapotovanjaEvropejcevpocelemsvetu.

VokvirupogajanjznotrajTSGsorazliœneinteresneskupinepredlagaleinsprejele(konsenz)oosmihkljuœnihizzivihzarazvojevropskegaturizma.Tiizzivioziro-makljuœnapodroœjaso:• sezonskanaravaposlovanja• turistiœnitransport• kakovostzaposlovanjavturizmu• prosperitetalokalnihskupnostiinkakovostæivljenja• zmanjøevanjeuporabevirovinprodukcijeodpadkov• zaøœitainvalorizacijanaravneinkulturnedediøœine• potovanjazavse• turizemkotsredstvozaglobalnodoseganjetrajnostnegarazvoja

6. Predlog za eksplicitno obravnavo podnebnih sprememb v dokumentu TSG

Podnebnespremembeporoœiloomenjananekajmestih,torejjihzaznava,vendarnibilokonsenza,dabibileposebejspoznanekotenoizmedpodroœijoziromakotkljuœni izziv,œetudi jebilotopredlagano.Takøendokumentzatoni ideal-napodlagazaimplementacijoinstrumentovzaprilagajanjeturistiœnihdestinacijpodnebnimspremembam.Jepadokumenttrenutnovjavnirazpravivdræavahœlanicahinodprtzadograditveinpredloge.

Gledenavednoveœjonaklonjenostpolitiœnegaindruæbenegaokolja,daseukre-paprotipodnebnimspremembam,jesmiselno,datudinapodroœjuturizmainturistiœnepolitikesledimoSternovemuporoœilu.Niveœmogoœezaustavitipod-nebnihsprememb,øevednopalahkodelujemostabilizacijskoinseprilagodimoterzniæamostroøkeprilagajanja(Stern,2007).Turizemprispevakpodnebnimspremembaminjehkratitudioøkodovanec.Stroøkistabilizacijeinprilagajanjana nevarnosti iz okolja bodo ogromni tudi za turistiœne destinacije, a bi jih zdobrimnaœrtovanjeminpodporozmogli.Stroøkinastankamorebitnihnovihde-stinacij,kibodonastalekotodzivnanovepriloænostiizokolja,bodopravtakovisoki,hkratipabopotrebnosistemskousmerjanje,dabonovrazvojtemeljilnaprincipih trajnosti.Zato sopodnebne spremembe eden izmedkljuœnih izzivovevropskegaturizma.PotrebujejosamostojnoobravnavovdokumentuTSGinja-snoopredeljenepodporneinstrumentezaprilagoditvepodnebnimspremembam.

Reference

• ActionformoresustainableEuropeanTourism.ReportoftheTourismSustainabilityGroup(2007).EuropeanCommission:TSG,Brussels.Dostopnona:http://ec.europa.eu/enterprise/services/tourism/tourism_sustainability_group.htm(obiskano15.4.2007).

• Frey,B.,S.(1985):Umweltoekonomie.V&R,Goettingen.• PRELECO(2005).Ekonomskafakulteta,UniverzavLjubljani,Ljubljana.• SternReviewontheeconomicsofclimatechange(2007),dostopnona:

http://www.hm-treasury.gov.uk/independent_reviews/stern_review_economics_climate_change/sternreview_index.cfm,obiskano15.4.2007.

• Zakonospodbujanjurazvojaturizma,UradnilistRS,øt.2/04.

sploøno politiœna diskusija o ekonomskih instrumentih ekoloøke politike napodroœjuturizmanovejøegadatuma.NaravniEvropskeunijeimamonekaterein-strumentenapodroœjudrugihpolitik,kidelujejotudinapodroœjuturizma(npr.Direktivaookoljskipresojiinvesticijvturizem).VendarEvropasamaugotavlja,da jenapodroœjuuresniœevanjapolitikeokoljuprijaznega (torej trajnostnega)razvoja turizmaprepoœasna (EC,2003), in se v resnicinahajana tretji, nenaœetrtirazvojnistopnjiodnosadoekoloøkeproblematike,tojevfazidiskusijeoekoloøkipolitiki.Pravzapravgrezatretjostopnjoodnosadoturistiœnepolitikenasploøno,kitrenutnokottakønavEUsplohneobstaja.Oktobra2005jenaMaltikomisarEUVerHeugenprviœjavnospregovorilonovituristiœnipolitikiinstemvzvezionujnostiinstrumentalnegazagotavljanjatrajnostnegaturistiœnegarazvoja.Evropskakomisija jepredtemustanoviladelovnoteloTSG(TourismSustainabilityGroup),kijepripravilonovakcijskidokument,predlogEvropskikomisijizatrajnostnirazvojevropskegaturizma,kipredlagatudinekatereinstru-mente(Actionfor…,2007).Vfaziobravnave(sprejemanja)injavnerazpravetegadokumentasstraniEvropskekomisijeinœlanicseboøelepokazalo,kakønajepolitiœnavolja,dasedoloœeniinstrumentinaravniEUtudisprejmejo.Vendar,kerjetadokumentøevrazpravi,inkerprinjegovipripravisodelujejopredstavni-kirazliœnihinteresnihskupin,øenemoremosoditinititega,kolikønabonjegovainstrumentalnanaravnanost.

Raziskavoekoloøkiodgovornosti,turistiœniekoloøkietikiinnasploønooodnosuturizmadookoljaterdokonceptatrajnostnegarazvojaturizmavSlovenijiskorajnimamo oziroma so redke in predvsem nezadostne. Parcialne in preliminarneraziskave na delu slovenskega turizma, to je na podroœju slovenskega hotelir-stva(EkonomskafakultetaUniverzevLjubljani,PRELECO,2005)kaæejo,dajeekoloøkoravnanjevslovenskihhotelihslaborazvito,daokoljskihaktivnosti,kijihizvajajokonkurentivdrugihevropskihdræavah,splohneizvajajo.Dejstvo,dajetudidialogospodbujanjucelovitegatrajnostnegarazvojaturizmaslaborazvit,Slovenijouvrøœabliæjedrugirazvojnistopnjiodnosadoturistiœneekoloøkepro-blematike.Sklepamo,dabimoraliprinasøevelikonareditinapodroœjuobliko-vanjaekoloøkeodgovornostiinøeprejtudiekoloøkezavesti(inetike)vturizmu.Naøegospodarsko,druæbenoinpolitiœnookolje,kirazliœnovkljuœujestrokovne,politiœneakterjeindrugejavnosti,kioblikujejomodernoekoloøkopolitiko,zatoøeninaististopnjirazvitosti,kotprejomenjenaEvropskaunijainnekaterenjeneœlanice.Vzadnjemœasusosiceropaznihitrejøipremikinapodroœjusprejemanjatrajnostnihturistiœnihrazvojnihstrategijvnekaterihturistiœnihsredinah.Boljpabisemoraliusposobitizainstrumentalnopolitiœnipristopkreøevanjuekoloøkeproblematikeinomogoœiliekoloøkoodgovornoravnanjenapodroœjuturizma.HkratibisetakousposobilitudizaprehodnaviøjostopnjonaFreyevilestviciodnosadoekoloøkeproblematiketerzapartnerstvoEvropskiunijinapodroœjunovonastajajoœeturistiœne(ekoloøke)politikeoziromanapodroœjuaktivnostizatrajnostnirazvojevropskegaturizma.

5. TSG poroœilo Aktivnosti za trajnostni razvoj evropskega turizma

Poroœilojedeloskupinezatrajnostnirazvoj(TSG,TourismSustainabilityGro-up). Imenuje se Aktivnosti za trajnejøi razvoj evropskega turizma (Action formore…,2007) in senanaøana tako receptivni turizem, torej turizemznotraj

42


43


Vkotlinahjetudiprecejmanjmegle.LetnakoliœinapadavinvSlovenijiupadavprvipolovici letainnaraøœavjesenskemœasu.Srednjipretokirekupadajo.Manj je tudinevihtnihdni terdni s sneænoodejo,pa tudinjenadebelina setanjøa.ŒepravletnakoliœinapadavinvSlovenijilerahloupada,beleæimovsepogostejøe poletne suøe. Listavci olistajo prej, mnoge rastline pa bolj zgodajcvetijo.

2. Kaj nas torej œaka v prihodnje?

Klimatologi predvidevamo, da se bodo podnebne spremembe øe stopnjevale.VSlovenijibodopostopnodokoncastoletjavsiøtirjeletniœasitoplejøi.Naj-boljsebodoogrelapoletja(med3.5inosemstopinjCelzija),sledilebodozime(med3.5 in sedemstopinjCelzija),pomladi (med2.5 in øest stopinjCelzija)injeseni(med2.5inpetstopinjCelzija).Vpomladnihinjesenskihmesecihnepriœakujemoizrazitihspremembvkoliœinipadavin,pozimijepredvidenporastkoliœinepadavin(do+30odstotkov),poletipazmanjøanjekoliœinepadavinza20odstotkov(Slika1).Ti izsledkisogledetemperaturedokajzanesljivi,boljproblematiœnesonapovedibodoœekoliœinepadavin.Vsetopomeni,dasebozviøevalatudi temperaturatal inmorja,dasebospreminjalavlaænostzraka,oblaœnost,jakostnalivovtertudijakostiinpogostnostimeteoroloøkihpojavov(megla,sneænaodeja,nevihte).Izrazitejøepabodonajverjetnejetudivremenskeujmevsehvrst,takosuøekotpoplave.

VEvropinaprimerbodoprecejønjerazlikevposledicahpodnebnihsprememb,zato bodo te moœno poglobile evropske regionalne razlike v dostopnosti donaravnihvirovinvpremoæenjskemstanju.KmetijstvoboprosperiralovseverniEvropivnasprotjuzSredozemljeminJVEvropo.Gozdovisebodoøirilinase-veruinseumikalinajuguEvrope.VodnistresvEvropisebopoveœal.VAlpahboogroæenodo50odstotkovalpskeflore.

3. Podnebne spremembe in turizem

Podnebjejepomembennaravniresurszaturizem.Vplivanaizbirokrajainœasaletovanja,doloœaturistiœnoinfrastrukturoinponudbodejavnosti.Sturizmomsotesnopovezanitudiøport,rekreacijainizrabaprostegaœasa.Polegpodnebja,ki vpliva na dinamiko v turizmu dolgoroœno, kratkoroœno bistveno vplivajovremenskerazmere.Pogostostposameznihtipovvremenskihrazmerinizrednihvremenskihdogodkovpajeodvisnoodpodnebja,œesebole-tospremenilo,sebodospremenilitudivremenskivzorci,kakrønihsmovajeniinjihturistitudipriœakujejo.

Podnebnespremembebodozlastivplivalenapotreboinæeljoturistovpospre-membipodnebjavsajvœasudopustaalipoœitnic.Vplivalebodotudinamobil-nost,tojerazpoloæljivaprevoznasredstvainvarnostterudobnosttransporta;ceno letalskih in ostalih prevozov, ki bo znatno viøja. Moœno pa bodo tudivplivalenaponudboturistiœnihkrajev.

Svetovniturizemustvarikarmedøtiriindesetodstotkovvsehemisijtoplogre-dnihplinov,veœinomagrezaemisijeogljikovegadioksida,øezlastivletalskemprometu.SlabapetinaemisijpasotudiduøikovioksidiindrugiTGP.Kar89

Luœka Kajfeæ Bogataj,Univerza v Ljubljani,podpredsednica WG2 v biroju IPCC

PREDVIDENE SPREMEMBE PODNEBJA V SLOVENIJI IN POTENCIALNI UŒINKI NA TURIZEM

1. Uvod

Vremeinpodnebjemoœnovplivatananaøegospodarskeindrugeaktivnostiintudinanaøepoœutjeinzdravje.Spojmomvrememeteorologioznaœujemotre-nutnostanjeozraœja.Podnebjealistujkoklimapajevelikoboljzelozapletenpojem.Podnebjenekeregijedoloœastanjepodnebnegasistema,kigasestavljajopolegatmosfereøehidrosfera,kriosfera(delzemeljskegapovrøjapokritzledominsnegom),biosferainnjihovimedsebojnivplivi.

Napredekznanostijeomogoœil,dapodatkiopodnebjudanessegajoæedaleœvpreteklost.Tijasnokaæejo,dasejepodnebjenaøegaplanetavpreteklostiæemnogokratspreminjalo.Vpreteklostisejepodnebjespreminjalobrezposredo-vanjaœloveka,zadnjih200letpajenapodnebjezaœelmoœnovplivatiœlovek.LjudinaZemljijedanesøestkratveœkotleta1800,vsakZemljanpadanesvpovpreœju porabi sedemkrat veœ energije kot pred 200 leti. Zato œlovek vsehitrejespreminjasestavoozraœja,sspremenjenorabotal insekanjemgozdovpatudiznaœilnostizemeljskepovrøine.Zaradikurjenjafosilnihgoriv,prometa,gnojenja,smetiøœ,izpustovtovarninpodobnegajevozraœjuvseveœtoplogre-dnihplinov(ogljikovdioksid,metan,duøikovioksidi,ozon...),kipovzroœajoglobalnoogrevanje,topasproæapodnebnespremembe.

Vzadnjih30 letih so seglobalni izpusti toplogrednihplinovpoveœalikar za70 odstotkov. Dosedanji politiœni ukrepi, projekti trajnostnega razvoja inzmanjøevanje intenzivnosti industrije niso prinesli vidnejøih zmanjøevanj iz-pustov. Trend naraøœanja izpustov toplogrednih plinov je paœ povezan spoveœevanjem globalnega dohodka na prebivalca in naraøœanjem svetovnegaprebivalstva.Brezukrepovinøeznadaljnorabofosilnihgorivbodoglobalniizpustitoplogrednihplinovsamoøenaraøœali,intoceloza90odstotkovdoleta2030,vprimerjavizletom2000,karbivodilovnepredvidljiveposledice.Œasazaodloœnoglobalnoukrepanjejevednomanj.

PodnebnespremembevSlovenijisoæetuinbodotutudiostale.PovpreœnaletnatemperaturazrakaintalsepovsodvSlovenijizviøujeta.Manjjezelohladnihdniinvseveœvroœihdni.Relativnavlaænostzrakasezmanjøuje,daljøejetraja-njesonœnegaobsevanja.Zatojetudiveœjasnihdniinmanjpovsemoblaœnih.

44


45


Preglednica 1: Konkretni primeri blaæenja podnebnih sprememb v turistiœni praksi

BLAÆENJEPODNEBNIHSPREMEMB(nekateriprimeri)

BIVALNIPROSTORIZATURISTE

NameøœanjesolarnihsistemovzatoplovodoKakovostnaizolacijaprostorov,izogibanjeklimatskimnapravamPravilnatemperaturavsobahnajbomed20-21°C(hodnik15°,kopalnica23°,spalnica18°).Vsakastopinjamanjzmanjøastroøkeogrevanjazaokoli6%.Ponoœijelahkotemperaturaøezakakøne2-3°niæja.PovsodnamestitivarœneæarniceNamestitisistemezaavtomatiœniizklopelektrike,kogostzapustisobokakovostnavodnanapeljavabrezvodnihintoplotnihizgub.Grelnikvodenastavimonanajveœ60°C(dovoljjeæe54°C),garednovzdræujemoinprimernoizoliramo.Namestitiopozorila,najgostvarœujezvodo(zrazlagoskrbizaokolje)EnakoveljazavsakodnevnomenjavobrisaœUporabasamoenergijskovarœnihaparatovrazredaAaliA+Omogoœitituristomloœevanjeodpadkov

PREHRANATURISTOV

VeœhranerastlinskegaizvorakotæivalskegaizvoraPonuditihranolokalnegaizvora,sezonskosadjeinzelenjavoTrgovcemdajmovedeti,daimamorajøiizdelke,kiprepotujejonajkrajøomoænopot.Prodajasamotoœenihaliustekleniœenihpijaœ(nikakorploœevinkaliplastenk)domaœegaoziromaslovenskegaizvoraPostreœiœimmanjembaliranihizdelkovnpr.prizajtrkih(maslo,marmelade,siri,paøtete,salameipd.)

PREVOZTURISTOV

TuristomponuditikolesaaliminibusezalokalniprevozoziromajihnespodbujatikrabiosebnihavtomobilovPromoviratipeøizletevokolicoPromoviratiizletniøkeprevozezvlaki

OZAVEØŒANJEINIZOBRAÆEVANJETURISTOVOPODNEBNIHSPREMEMBAH

LokalnituristiœnidelavcinajbodozgledturistompriracionalnirabifosilneenergijeinpriodnosudovodeinvodnihvirovOrganizacijazabavnihekoloøkihakcijEkoloøkoobarvanapredavanja

odstotkovemisijnastane,koturistipotujemooddomadokonœnedestinacijeinnazaj.Okrogosemodstotkovjihpovzroœimomedsvojonastanitvijoinøepre-ostaletriodstotkezaktivnostmiinlokalnimidejavnostminadestinaciji.Glavniproblem je transport, øeposebej letala in znjimipotujeokrog20odstotkovsvetovnihturistov,kiprispevajoskoraj80odstotkovvsehemisij.Tadeleæsebovnaslednjihletih,do2020poveœalkarna85odstotkov.Torejvsi,kipotujemozavti,vlakiinavtobusi,prispevamole20odstotkovturistiœnihemisij.

4. Kako naj turizem blaæi podnebne spremembe?

Turizemkotgospodarskadejavnostpoenistraniprispevaizpustetoplogrednihplinov,kisovzrokpodnebnimspremembam,podrugistranipaboœutiltudinjihoveposledice.Turizemimatorej,takokotdrugisektorjigospodarstva,dvenalogi:blaæenjevelikostipodnebnihspremembinnujnoprilagajanje.Blaæitevpodnebnihsprememb,najveœjiokoljski,razvojni,politiœniintudietiœniizziv,skaterimsespoprijemaœloveøtvo.Vvsehsektorjihgospodarstva,tudivturiz-mu,obstajaznatenekonomskipotencialzaomejevanjeizpustovtoplogrednihplinov.Najveœjipotencialzavarœevanje jepriproizvodnji in troøenjuenergi-je:poveœanauœinkovitost,veœkombinacijetoploteinmoœi,obnovljiveenergi-je,prehodznaftenaplin.Takojnadrugemmestupajepoveœanaenergijskauœinkovitoststavb.ZablaæenjepodnebnihspremembvSloveniji,sobistvenetristvari:energijskasanacijastavbvkaterihbivamoindelamo,invsehnapravvnjih,racionalostvprometuinspremenjenodnosdopotroøniøtva.Alizelokon-kretno:vstavbahjerealenciljzmanjøatienergijskestroøkezavsaj20odstotkov,vozimoselahkomanj,zmanjøimiavtomobili,poœasnejeinres,kojetonujno!

Izpustitoplogrednihplinovnastajajotakopriprevozihturistovnadestinacijo,zlastiletalskih,kottudimedbivanjemturistanadestinaciji.Turistiœnadruøtvanaprimer imajomanjvplivanaprevoze turistovdokrajabivanja, imajoparazmeromavelikvplivnapotekbivanjagostov.Priblaæenjujenaprvemmesturacionalnarabaenergije,patudivarœevanjezvodo.

Vpreglednici1sopodanizelokonkretninasveti,kakoracionalnotroøitiener-gijovturizmu,naprimervzvezizbivalnimiprostorizaturiste,njihovimprevo-zominprehrano.Poudarimonajtudipomembnovlogoturistiånihdruøtevpriozaveøœanjulokalnegaprebivalstvaintudikozaveøœanjagostov.

46


47


Prilagajanjeturizmaklimatskimspremembambokroæen,dolgotrajenproces,kizahtevasistemskopremiøljenpristop,kimorabititudiekonomskoovrednoten.Mordajesmiselnaceloustanovitevustreznesluæbe,namenjeneizkljuœnopro-blematikipodnebnihsprememb.Povsemlogiœnoje,damoraturizemodloœnospodbujatitudiraziskavestegapodroœja,takobaziœneklimatoloøkekottudiraziskaveadaptacij.Odloœevalcivturizmusetudipremalozavedajo,dasede-narnovlaganjevmeteoroloøkosluæboinklimatoloøkeraziskavekmalupovrnetudipetdodesetkratno.

6. Sklep

Turistiœnidelavcimorajoœimprejsprejetipodnebnespremembekotdelrealno-sti.Polegozaveøœanjainracionalnerabeenergijeinvode,jeprilagajanjepod-nebnimspremembamjenujaturizma.Vseobliketurizmanisoenakoranljive.Kongresni in kulturni turizem, pa tudi zdraviliøki, se bodo lahko prilagajalihitroinbrezvelikihstroøkov.Turistiœnidelavcimorajovidetivpodnebnihspre-membahpredvsemnovemoænostiinnestrahov.Pavendarjeæeœaszaanalize,pripravedolgoroœnihregionalnihstrategijintudiekonomskihukrepanj.Turi-zemjepredragocenvirzasluækaindelovnihmest,dabigajemalizlahka.Enakoveljatudizapodnebnespremembe.Œesejimæenebodoprilagodiliponudnikistoritev,sejimbodoturistizagotovo!

Turistiœnidelavcimordazmotnomislijo,dabrezærtvovanjaturistovegaugodjanemorejoprispevatikzmanjøevanjurabeelektrikeinstemkzmanjøanjuemisijtoplogrednihplinov.Datonires,lahkovidimonaprimerurabetakoimenova-nestand-byelektrikeoziromaelektrike,kijoporabljajonapravevstanjupri-pravljenosti(takoimenovanestand-bymode).Tipiœnoslovenskogospodinjstvonaprimer,poocenahInøtitutaJoæefØtefan,porabizanapravevstanjupripra-vljenosti.naletniravniokoli308kWhelektrike,kineprinesenobenekoristi,zanjopaplaœapribliæno30evrov.Turistiœnadruøtvanajposkrbijotudizaœimmanjøosvetlobnoonesnaæenostkrajaponoœi,ki jene leenergijskopotratna,ampakjetudineprijetnainnezdravazapoœitekgostov.

5. Turizem se bo moral tudi prilagajati podnebnim spremembam

Gledenanespornodejstvo,dasebodopodnebnespremembenadaljevale,sebomoralaponudbaturistiœnihkrajevinagencijpodnebnimspremembamprilaga-jatiintotakozinfrastrukturokotzponudboaktivnosti.

ledeturistiœneinfrastrukturevelja,dajojetakoalitakotrebavsakodesetletjealidveposodabljati.Œebomoobposodabljanjuupoøtevalidejanskovariabil-nost podnebnih razmer, bo to za obdobje desetletja ali dveh zadostovalo zadobroprilagojenosttudipoœasnimpodnebnimrazmeram.Æalpraksakaæe,daseturistiœniobjektiveœinomagradijoinposodabljajobrezupoøtevanjacelovi-tihpodnebnihrazmerinvariabilnosti.Samoupamolahko,dasebovbodoœeodnosinvestitorjevinnaœrtovalcevdopotrebnosti inkoristnosti informacijopodnebju spremenil.Vbodoœnostipriœakujemo,da sebovseboljuveljavljalekoloøko naravnan turizem. Okolje bodo spoøtovali ekoloøko ozaveøœeni tu-risti, spoøtovati in ponuditi okolju bolj prijazne oblike ga bodo morali tudiponudniki,tojehotelirjiinturistiœneagencije.Æaljeturizemmarsikjepomemb-naobremenitevindegradacijaokolja.Œebookoljepostalozaradipodnebnihspremembboljranljivo,bomoralturizemtoupoøtevati.

Priprilagajanjujetudikljuœno(Preglednica2),daturistomœimboljsprotnopo-sredujemovremenskeinformacije,øezlastitisteonevarnemvremenu.Poveœatimoramotudiskrbzavarnostturistov,meddrugimtudizdravstveno.

Preglednica 2: Konkretni primeri prilagajanja podnebnim spremembam v turistiœni praksi

PRILAGAJANJENAPODNEBNESPREMEMBE(nekateriprimeri)POSREDOVANJEVREMENSKIHINFORMACIJTURISTOM

VsakodnevnoobveøœanjeturistovomorebitnemneugodnemvremenuOpozorilaomoænostihudourniøkihpoplavObveøœanjeosneænihplazovihObveøœanjeorazmerahnamorju(nelezajadralce)Poveœanaskrbzavarnostturistov(tudizdravstveno)

ISKANJEALTERNATIVSEDANJIMAKTIVNOSTIM

Ponudbaaktivnosti,kisoneodvisneodvremenskihrazmerAktivnosti,kipotekajolahkovseletoKulturniturizemKongresniturizemItd.

48


49


jenajpomembnejøidejavnik,kizagotavljasneænogarancijoinstemzanesljivoturistiœnobero.

NajbliæjameteoroloøkapostajajevRateœahinobpomoœiAgencijerepublikeSlovenijezaokoljevamposredujemnekajstatistiœnihpodatkov.

Povpreœneletnetemperaturesosevobdobjuod1950do2006poviøale,stem,danajveœjepoviøanjebeleæimopoleti,pravtakopasoviøjetudizimske.

Øtevilo dni s sneæno odejo se zmanjøuje, seveda so pomembna letna nihanjatrendnaœrtakaæe,dasozimevpovpreœjudesetdnikrajøekotsobilepred60leti.

Jure Æerjav,Obœina Kranjska Gora

ZIMA IN PODNEBNE SPREMEMBE V KRANJSKI GORI

»Popolnoma jasno je, nahajamo se v spremembipodnebja,o temni veœkajrazpravljati«Prof.dr.WolfgangSeiler

Stemibesedamise jezaœelposvet letnestrokovnekonferenceCIPRE2006vBadHindelanguvNemœijizglavnotemo:

Turizem in prostorsko naœrtovanje pod vremenskim stresom.

Skupneugotovitvevsehrazpravljavcevsobile,daspremembepodnebjajemljejopodlagozimskemuturizmu:varnostsneæneodeje.Vsivzimskoøportnihcentrihse sreœujemozvpraøanjem,kaj sebo zgodilo, œe zaradiporasta temperaturene bo veœ moæno narediti dovolj umetnega snega. Ali obstajajo alternativneponudbekzimskismuki?

Prismuœanjugrezaveœkotsamozalastniuæitek.Zatemseskrivaedenosre-dnjihgospodarskihsektorjevvAlpah.Posledicepodnebnihspremembnazim-skiturizemtorejtudibistvenovplivajonaæivljenjevAlpah.Turizemspadamednajhitrejerastoœegospodarskepanogeinpomenzimskegaturizmasesamoøekrepi.Obtempajezimskiturizemnajboljobœutljiv.

Vprimerjavissvetovnimpovpreœjem0,6stopinjCelzijajetemperaturavAlpahvzadnjihstoletihnaraslaza1,6dodvestopinjiCelzija.Obenemsezmanjøujeøtevilodniznaravnosneænoodejoinstemposlediœnoøtevilosmuœarskihdni.Pritemnisoviøjeleæeœasmuœiøœanikakrønaizjema.

TuristiœnikrajivAlpahsenaprihajajoœespremembeodzivajorazliœno.Takosonanekaterihniæjeleæeœihsmuœiøœihæeopustiliinrazgradiliopuøœeneæiœnice.Apriznatijetreba,dagrevtakihprimerihzazelomajhnasmuœiøœazvsegaenoalidvemanapravama.Vsiveœjicentripaseprizadevajo,dazvlaganjivsistemezasneæevanjapodaljøujejozimskosezono.Dejstvoje,daalternativneponudbesmuœanjuvAlpahpozimini.AlikotsejeslikovitoizrazilæupanBadHindelan-ga:»Tekmovanjavskakanjuvvreœinezadostujejo!«

Zima in Kranjska Gora

Zimskoøportni center Kranjska Gora leæi na nadmorski viøini 810 metrov,æiœniøkenapravepasegajotjado1500metrovnadmorskeviøine.Turistiœnapo-nudbaod1.decembrado31.marcajeodvisnaodviøinenaravnegasnega,vza-dnjihletihpaøeboljodtemperature.Izgradnjasistemazaumetnozasneæevanje

50


51


Povpreœne decembrske in povpreœne minimalne decembrske temperature paostajajovobdobjuod1950do2006praktiœnonespremenjene.Sevedasopriso-tnaletnanihanja,kisokarprecejønja,atrendnalinijakaæecelo,dasepovpreœjeminimalno,pravzapravnepomembnozniæuje.Topajezaupravljavcesmuœiøœzelopomembenpodatek,kajtizimskasezonajevnajveœjimeriodvisnaodume-tnegasnega,kisogaæiœniœarjisposobninareditivzaœetkudecembra.

Kakøna so naøa priœakovanja v prihodnje?

KranjskaGorabrezzasneæenihsmuœiøœnemoreponuditikakovostnealterna-tivneponudbevednoboljzahtevnemuturistiœnemutræiøœu.Zatobodomoraliupravljavci smuœiøœvlagatiznatnasredstvavposodobitevsistemazaumetnozasneæevanje,kibolahkovzelokratkemœasuzasneæilsmuœarskeproge.Sevedaobstajavrstakemikalij,kiomogoœajoizdelavosnegapriviøjihtemperaturah,a te so zanas iznaravovarstvenih razlogovnesprejemljive, za lastnike æiœnicpazagotovopredrage.Mordapabodonekoœv,upamdaœimboljoddaljeni,prihodnostisnegizdelovalivposebnihnapravahsicerbrezkemikalij,aæalskarprecejønjoporaboenergije.Tuditakatehnologijajeæenavoljo.

Zmanjøalasejeskupnaviøinazapadlegasnega,atugrezaupadkoliœinepa-davinvzimskihmesecih innesamozazmanjøanokoliœinozapadlegasnega.Sevedasoprisotnavelikanihanja,suhezimesepojavijonavsakihnekajletinzanaøatisesamonanaravnisnegbibilopreveœtvegano.

Trendnaœrtakaæe,dasepovpreœnazimskatemperaturavRateœahdviguje,po-linomskalinija,kispremljaspremembenakrajøaobdobja,pakaæe,dasobiletemperaturenajniæjevøestdesetih letih,najviøjevdevetdesetih,zadnjihnekajletpaspetbeleæimozniæevanjepovpreœnihzimskihtemperatur.Sevedajebilazadnjazimanajtoplejøa,predzadnjapazanimivoenanajhladnejøihvobdobjuøestdesetihlet.

52


53


Upoøtevajoœsodobnegospodarskeintehnoloøkerazvojnetrendejepredvsemvzadnjihletihzaznatinapredekvslovenskemgorskemturizmuvceloti.Izjemennapredeksekaæepredvsemv:- poudarjenadesezonalizacija(øiritevturistiœneponudbenaobdobjecelotnega

letajeomogoœilrazvojizpreteænosmuœarskegaturizmanagorskiturizem);- podjetniøkopovezovanjenarazliœnihravneh(poslovnopovezovanjegorskih

turistiœnihcentrov,poslovnopovezovanjemedponudnikirazliœnihstoritevvturistiœnemkraju,regiji);

- poveœaneinvesticijevprometno(novesodobneæiœniøkenaprave,drugepro-metnice inpovrøine) in turistiœno infrastrukturo (osnovna turistiœna infra-strukturazagotavljaveœjeøtevilostacionarnihgostov,dodatnaponudba);

- upoøtevanjezahtevsonaravnegatrajnostnegarazvojainprilagajanjedejav-nostinjegovimzahtevam.

2. Gorski turizem in prometni sistem

Prometna infrastrukturagorskegaokoljajezaradireliefnihspecifiœnostiomeje-nanacestniinæiœniøkiprometnisistem.Cestni prometni sistemgorskegaokoljaje sestavljen izpeøpoti, gozdnih inpoljskih cest ter iz cestpravilomaniæjeganacionalnegaranga,kizagotavljajo:- dostopnostdonaselijoziromaposameznihdomaœij,- dostopnostdoorganiziranihatrakcijter- izvajanjeneorganiziranihrekreacijskihaktivnostiobiskovalcev(izletivnaravi).

Drugpomembenprometnisistemvgorskemokoljujeæiœniøki prometni sistem,ki zraven zagotavljanja dostopnosti do posameznih reliefno teæko dostopnihpodroœijopravljatuditransportnoservisnodejavnostvokvirugorskihøportnihturistiœnihcentrov.PozadnjihpodatkihimamovSloveniji247æiœniøkihnaprav(odtegavgorskihturistiœnihcentrihodtehtrinihalneæiœnice–Vogel,Velikaplanina,Golte,trikroænokabinskeæiœnice–Pohorskavzpenjaœa,Kanin,Krva-vecinveœjeøtevilosodobnihsedeænic,øtevilosodobnihæiœniøkihnapravsevza-dnjihletihpoveœujezapovpreœnopetnaleto),glejtabelo1.NajveœjislovenskigorskoturistiœnicentriMariborskoPohorjeinAreh–skupaj17æiœniøkihna-pravskupnezmogljivostipreko15.000osebnauro,Kranjskagora–skupaj16æiœniøkihnapravskupnezmogljivostipreko15.000osebnauro,Rogla–skupaj12æiœniøkihnapravskupnezmogljivostiokoli15.000osebnauro,Krvavec-skupajenajstæiœniøkihnapravskupnezmogljivostiokoli13.000osebnauro.

Izr.prof.dr. Drago Sever,Fakulteta za gradbeniøtvo Univerze v Mariboru

PODNEBNE SPREMEMBE IN GORSKI TURISTIŒNI CENTRI

1. Uvod

Slovenija je s svojimi reliefnimiznaœilnostmi, relativnoohranjenimnaravnimokoljemterugodnogeografskolegougodnainprivlaœnaturistiœnadestinacija.Gorski turizemjezravendrugihoblikturizmavSlovenijirazøirjenagospodar-skadejavnost.PomengorskegaturizmazaslovenskogospodarstvojespoznantudivRazvojnemnaœrtuinusmeritvahslovenskegaturizma2007–2011.

Najpogostejøi organiziran naœin rabe gorskega okolja v turistiœne namene jeorganiziranjegorskihturistiœnihcentrov,kimeddrugimvkljuœujejoorganizi-rane øportne in rekreacijskeaktivnostina snegu (smuœanje,bordanje, teknasmuœeh),øportneaktivnostipoleti(alpinizempohodniøtvo,kolesarjenje,padal-stvo,zmajarstvoindrugo)terdrugespremljajoœedejavnosti(drugestoritvenedejavnosti,øportniinkulturnidogodki).Najpomembnejøesploøneznaœilnostigorskihøportnoturistiœnihcentrovso:- relativno velika potreba po prostoru (smuœiøœa, druge povrøine, druga

turistiœnainfrastruktura),- vplivanjenaokoljezaradinaœinainobsegazagotavljanjaturistiœneponudbe,- mnoæiœnost,- vplivnasocialnoindemografskostanjeokoljazmoænostmizaposlovanja,- potrebapoprometniinfrastrukturi.

Na sliki 1 soprikazanagorsko turistiœna srediøœa Slovenijemedkaterimi sonajpomembnejøanaPohorju(MariborskoPohorje,Rogla),Krvavcu,vKranjskigori,naBleduinvBohinju,vBovcu,vCerknemindrugje.

Slika 1: Slovenska gorsko turistiœna srediøœa

54


55


Tabela 2: Vpliv posameznih vrst prometa na turizem in okolje

Peø, kolo Osebno motorno vozilo

Avtobus Dostavne æiœnice

Infr

astr

uktu

ra

• Nipotrebnaposebnainfrastruktura

• Potekinfrastruktureniodvisenodreliefa

• Neomejenakapacitetasistema

• Nizkistroøkigradnje

• Niposebnegavzdræevanja

• Porabaprostorazacesteinparkiriøœa

• Potekinfrastruktureodvisenodreliefa

• Omejenazmogljivost

• Velikistroøkigradnje

• Velikistroøkivzdræevanja(zimsko,letnovzdræevanje)

• Enakokotpriosebnemmotornemvozilu

• Manjøaporabaprostora(zgornja,spodnjapostaja)

• Pomembnopovezanscestnimprometnimsistemom

• Potekinfrastruktureniodvisenodreliefa

• Zeloomejenazmogljivostsistema

• Velikistroøkigradnjeinvzdræevanja

Prev

ozna

sre

dstv

a

• Samozakrajøapotovanja(rekreacija)

• Osnovnosredstvozazagotavljanjemobilnosti

• Omejenazmogljivostprevoznihsredstev(max.8ljudi)

• Relativnonizkistroøkiobratovanjasistema

• Prevozseizvajalinijskoaliponaroœiluinjeomejennapomembnejøeprometnice

• Veœjezmogljivostisistema

• Velikioperativnistroøki

• Prevozseizvajalinijskosamotam,kjerjeinfrastrukturazgrajena

• Zmogljivostjedoloœenazvrstonaprave

• Velikistroøkiobratovanja

Vpl

iv n

a ok

olje

• Sonaravnaprometnasredstva

• Razenprisotnostiniposebnihvplivovnaokolje

• Negativnivplivdelovanjasistema(hrup,izpuh,vibracije)

• Vplivzimskegavzdræevanja(soljenje)naokolje

• Velikamobilnostosebnihvozilpomenimoænostuporabetehtudizunajurejenihprometnihpovrøin

• Izjemnovelikvplivdelovanjasistemanaokolje

• Centralnipogonpomeni,daseobremenjevanjeokoljashrupomomejisamonapodroœjepostaj,

• Elektriœnipogonjeokoljuprijaznejøi,

• Zunajpostajniposebnihvplivovnaokolje

Tabela 1: Æiœniøki prometni sistem Slovenije – primerjava z evropskimi dræavami

Razliœnevrsteprometarazliœnovlivajonaokolje.Stopnja inobsegvplivanaokolje je odvisna od velikosti prometne infrastrukture ter naœina delovanjaprevoznih sredstev,ki sevposameznemprometnempodsistemuuporabljajo.Najmanjøevplivenaokoljejezaznatipripeøinkolesarskemprometu,kjersezagibanjevokoljuneuporabljajomotorji.Imenujemojutudisonaravnipro-metnipodsistemi.Drugiprometnipodsistemitemeljijonaobseænejøiprometniinfrastrukturi(cestezamotornipromet,æiœniøkenaprave),prevoznasredstvasegibljejozuporabolastnegamotorja(motornavozila)aliuporabomotorjana-prave(æiœniøkipogoji).Vsiprometnisistemiimajoomejenezmogljivosti.Zmo-gljivostiprometnihsistemovsodoloœenepredvsemszmogljivostjoprevoznihsredstev(osebnovozilo,avtobus,kabina)inshitrostjogibanjaprevoznegasred-stva. Zmogljivost prometnega sistema ter njegove razvejanost omejuje obsegstoritevinponudbeturistiœneinfrastrukture.Uskladitevtehsistemovjenujna.

Æiœniøkiprometnisistem,kotsestavnidelglobalnegaprometnegasistema,kijeekoloøkosprejemljiv, lahkosprimernimirazvojnimiprijemipripomorekza-gotovitviæivljenjavgorskemsvetu.Pritemjetrebaskrbeti,dasenaravnoinkulturnookoljekolikorjelemogoœeohranja.Pravzaraditegajeturizemedinasprejemljivagospodarskadejavnostvgorskemokolju.Poslediœnoselahkokme-tijstvovokoliøkempredgorjuohranile,œejevfunkcijiturizma.

Perspektive razvoja æiœniøkega prometnega sistema so v razvoju obstojeœihturistiœnihcentrovinnjihovempovezovanjuzaradiustvarjanjaponudbezado-stnemuøteviluobiskovalcev,karhkratizagotavljaohranitevdelovnihmest.

V tabeli2 soprikazaneprednosti inpomanjkljivostiposameznihvrstprometagledenauresniœevanjeturistiœnegapovpraøevanjainnaœinavplivanjanaokolje.

Dræava Øtevilo naprav

Povrøina smuœiøœ (km2)

Øtevilo pre-vozov (mio)

Øtevilo podjetij

Øtevilo zaposlenih

polno sezon-sko

skupaj

Francija 4.038 1.1805 569 445 3.774 15.619 19.363

Italija 2.556 750 471 726

Øvica 1.810 840 286 667 3.340 7.610 10.950

Avstrija 3.200 790 320 255 11.800

Nemœija 635 128 128 120 1.328 2.000 3.328

VelikaBritanija 74 0,367 5 120 424 544

Norveøka 687 63

Øpanija 382

SKUPAJ - EU 12.745 3.560 1.771 2.218 8.562 25.653 45.985SLOVENIJA 247 13 do30 47 388 350-400 do800

56


57


Zapisanimtrditvamvpridgovorijougotovitvepovzete iztuje literature in izvremenskihpodatkovslovenskegasmuœiøœa:1. Dolgotrajnamerjenjavremenainpadavin,zlastivMittelbergunaHochköni-

gu(odl.1901)inHohenpeißenbergupriSchongauu(odl.1781)zavraœajozloveøœenapovediinkaæejonaobstojeœavremenskanihanja,kidokazujejo,daæivimovœasustabilnegapodnebja.

Æevpreteklostisoobstajalaveœletnaobdobjazznatnoviøjimipovpreœnimiletnimitemperaturamikotvnovejøemœasu(povpreœnetemperaturepoletu1960), naprimerod leta. 1790do leta 1810.Obdobja z veliko snega sosemenjavalazobdobjizmalosnega.Possnegombogatizimi1964/65jeopaznazanimivaritmiœnostvmenjavanjuzimzvelikoinzimzmalosnega,najprejvsakaøtirileta,pozimi1975/76pavsakatrileta.Ssnegombogatazimakotposledicaatlantskegavplivapananaøizemljepisniøirininepomeninujnotudimrzlezime.Podroœjanizkegazraœnegapritiskavsredozemskemprostorupo izkuønjahprinaøajomoœne sneænepadavine tudi proti koncuzime,zlastinajuænistraniAlp.Temperaturnipotekiinperiodiœnekrivuljezimskihpadavinsotudivnovejøemœasupopolnomanormalni.

2. Podobneugotovitvejezaznatiiz»neuradnih«vremenskihpodatkovizgosr-kegaturistiœnegacentraPohorje(FranciŒopinGorazdBedraœ).Izpodatkovnasliki3,4in5jerazvidno,dasoseobdobjazimzvelikoinzimzmalosnegaizmenjavalavdesetletnemintervalu.

Dodatnozasneæevanjejebilouvedenopoletu1990.DodatnozasneæevanjenaPohorjuzagotavljaustreznoturistiœnoponudbo.

Slika 3: Trajanje sneæne odeje za obdobje od 1957/58 do 2005/2006 na Arehu (1250 nmv)

3. Podnebne spremembe in gorski turistiœni centri

Vreme je eden od kljuœnih dejavnikov organiziranja aktivnosti na prostem.Zato morajo organizatorji te dejavnosti oziroma turistiœni delavci v gorskihturistiœnihcentrihdetajlnopoznatilokalnevremenskeznaœilnostiinupoøtevativseznaœilnostivremenavgorskemokolju.Predvsemvzadnjemœasusevsepogostejepoudarja,dabodopodnebnespre-membe,zakaterejevvelikimeri»kriva«pravœlovekovaaktivnost,pomembnovplivalenaizbiro,moænostiizvajanjadoloœenihaktivnostivokoljuterdasejetrebatemuprilagoditi–nekjekarœeznoœ.Nekateraporoœilakarposploøenougotavljajo,dabo,citiram:»vbodoœnostiveœsonca,manjdeæjainmanjsne-ga«,nepovedopavkateribodoœnosti,kjeinvkolikimeri.Takønaposploøenaugibanjanimajostrokovneteæe,pomembnopavplivajonadojemanjedoloœenegospodarskedejavnostivdruæbenemokoljuinnegativnoprispevajokprizade-vanjemzarazvojdoloœenedejavnosti(tudigorskegaturizma).Strokovno utemeljeno napovedovanje vremena temelji na izjemno zahtevnihmodelih,katerihpodlagajeobseænainkakovostnabazapodatkovovremenu.Globalnogledano s takønimipodatkine razpolagamo.Vdoloœenimeri sokvzpostavitvitakønihmodelovprispevalemetodereanalize,kiomogoœajoocenovremenavpreteklosti.Ocenjujem,dajenapodlagiocenjenihpodatkovovre-menuvpreteklosti,relativnoomejenihvremenskihpodatkov(homogenemeri-tvevremenaseizvajajovSlovenijiøelepoletu1950)tervzpostavljenihmodelovvpraøljivekakovostiteæko,œeæenenevarnoocenjevativremevprihodnosti.Øeboljproblematiœnojenapodlagitakønihpodatkoviskatidoloœenezakljuœketerznjimivplivatinagospodarskeusmeritvevlokalnemaliregionalnemokolju.

Øeposebejpoudarjenjeproblempomanjkanjanaravnegasnega,kigavvsehsve-tovnihsmuœarskihcentrihreøujejozuvedbosistemovzadodatnozasneæevanje.Strokovnjakirazliœnihstroknamreœugotavljajorazliœnepreteænougodnevpli-ve dodatnega zasneæevanja, ki omogoœa dolgotrajnejøo (zahteve sodobnegasmuœanjasoviøje,turistisenezadovoljijosamozosnovnoponudbo)intrdnejøosneænoodejotudinapovrøinahznizkonadmorskoviøino.Dodatnozasneæevanjeinozelenjevanjepovrøinprinaøaveœstranskekoristi(veœnamenskarabapovrøin).Nasliki2jeprikazanprimerozelenjevanjapovrøinnamenjenihsmuœanjupozimiterdrugimøportnimingospodarskim(kmetijstvo)aktivnostimpoleti.

Slika 2: Levo: Zatravljena planota na Zvohu (Krvavec) – pozimi smuœiøœe, poleti sprehajalna pot in paønik, desno: Zatravljena povrøina na mariborskem Pohorju – pozimi smuœiøœe (tudi F IS tekme), poleti sprehajalna pot, letno sankaliøœe in paønik

58


59


3. Æiœniøkenapraveomogoœajorazvojgospodarskihindrugihdejavnostivdo-lini,kjersopogojigradnjeturistiœnihindrugihobjektovugodnejøi,vplivinaokoljepanajmanjøi.Razvojæiœniøkihsistemovomogoœarazvojpoletnegainzimskegaturizmatudinatistihobmoœjih,kisodemografskoogroæenainni-majodrugihrazvojnihmoænostialisonjihoverazvojnemoænostiomejene.

4 Kerjeturizemdelovnointenzivnadejavnost,lahkovtehkrajihzagotoviveœtisoœnovihdelovnihmest.Vprimeru,dabodozatoustvarjeniprimernipo-goji,soljudjevanjepripravljeniinvestiratitudisami–samozaposlovanje.

5. Kersoæiœniceinsmuœiøœapravilomavneposrednibliæiniobstojeœihkme-tij, je zagotovljena veœnamenska izraba povrøin, domaœinom pa je s temponujenaveœjamoænostpreæivetja, tudi spridelavo terprodajoekoloøkopridelane hrane doma ter s tem pridobivanja dodatnih delovnih mest nakmetijah.KerkmetijskapridelavanasmuœiøœihnivkontingentihEU,tudipovstopuvEUnivpraøljiva,karomogoœavelikopriloænostrazvojusloven-skegapodeæelja.

6. Izgradnjaæiœnicinsmuœiøœternjihovaopremaskakovostniminapravamizazagotavljanjesnegajeizrednopomembnazarazvojrekreativnega,øolskegainvrhunskegasmuœarskegaøporta.Imamonaravnepogoje,kjerjemoænopridobitismuœiøœa,skaterimibilahkokandidiralicelozapridobitevorga-nizacijesvetovnegaprvenstvavalpskemsmuœanju.

7. Vplivæiœnicinsmuœiøœjepomembentudivsistemuvzgojeinizobraæevanja,sajjelezdobrimiæiœniøko–smuœarskimisistemimoœkakovostnorealizi-ratipredvideneobvezneøolskeinobøolskedejavnosti(øolevnaravi,øportnidneviinaktivnostiprostihdnivzimskeminletnemœasu).Razvojturizmavgorskemsvetupazahtevatudidodatnaizobraæevanja,karjelahkoposlov-napriloænostmladimzadelovturizmuinmotiv,daostanejovdomaœemokolju.

8. V pripravo in izvajanje projektov je treba vkljuœevati vse zainteresiranevkljuœno z lokalnimi skupnostmi z njihovimi razvojnimi programi in na-ravovarstveno stroko. To naj omogoœi optimiranje izbire najugodnejøihmoænostiinzmanjøevanjeterkompenzacijomorebitnihøkod,kisoposledi-caposegovvprostor.Priodloœanjuoprojektihjetrebapolegekonomskihupoøtevatitudidemografske,socialne,naravovarstveneindrugevidike.Letakøen pristop lahko zagotovi trajnostni regionalni razvoj. V vseh fazahnaœrtovanja in izvedbeprojektov jenujnousklajeno insoœasnodelovanjeresornihministrstevinustreznihstrokovnihsluæb.

9. Æiœniœarstvojepodlagainvelikimpulzrazvojaturizmavgorskemsvetu.Ne-povratnasredstvaoziromaugodnikrediti,kijihvtanamenzagotavljavladaprekresornihministrstevsospodbudilevelik investicijskipotencial,kar jedokaz,daobstajajozatopodroœjekakovostnirazvojniprogrami.Programi,kisobilisofinancirani,sobilivglavnemæerealiziraniinseobrestujejo.

10.KmetijskepovrøinevSlovenijisezaraøœajo.Ministrstvozagospodarstvona-menjaletnovelikasredstvazaprepreœevanjezaraøœanjapovrøininsubvenci-oniratodejavnost.Ponekaterihocenahsezaraøœapreko140.000hektarjecvglavnemplaninskihkmetijskihzemljiøœ.Za izgradnjonaœrtovanihzmo-gljivostizagorsketuristiœnecentresedoleta2010potrebujepribliæno400hektarjevpovrøin,ki jih je trebapo izgradnjiusposobiti zaveœnamenskorabo–kmetijstvopoleti.

Slika 4: Trajanje sneæne odeje za obdobje od 1957/58 do 2005/2006 na Bolfen-ku (1050 m nmv)

Slika 5: Trajanje sneæne odeje za obdobje od 1957/58 do 2005/2006 na sneæ-nem stadionu

4. Namesto zakljuœka – usmeritve razvoja gorskega turizma

1. Slovenijaimarealnemoænostisonaravnegaintrajnostnegarazvojagorske-ga turizma. V tej smeri je moæno razvijati tudi æiœniøko infrastrukturo ssmuœiøœi,karsluæi tudirazvojudrugihdejavnosti,vendarobupoøtevanjuokoljskihinnaravovarstvenihzahtevternaravnihinprostorskihdanosti.

2. Æiœniøkiprevozvgorskemsvetu jeekoloøkonajsprejemljivejøi, sajzavza-menajmanj prostora, pogon je ekoloøkonajmanj obremenjujoœ, eksternistroøki,kinastajajopriprevozu,sonajniæji.Hkratistemjespomoœjoæiœniczagotovljenadostopnosttudivteækihzimskihvremenskihrazmerah.

60


11.Øirjenje smuœarskih terenov mora temeljiti na strokovnih, naravovarstve-nihingozdarskihusmeritvah,priœemerjetrebaloœevatimedzaraøœanjemobstojeœihinnekdanjihkmetijskihpovrøininnovimiposegivstrnjenagoz-dnaobmoœja.

12.Gorsketuristiœnecentrejesmiselnomedsebojfiziœno,poslovnoinkapital-skopovezovati.

13.ZarealizacijozastavljenihrazvojnihprogramovjemoænopridobivatitudifinanœnasredstvarazvojnihprogramovindrugihstrukturnihskladovEU,zatojetrebaspovezovanjemministrstevpridobitiustrezendeleædomaœihvirov.

14.Spodbujati je treba interdisciplinarne in multidisciplinarne raziskave tegapodroœja.

Predstavljeneinzastavljenetezeseæeudejanjajo.Najboljøidokaztemujeraz-pisanrazvojniprojektznaslovomStrategija izgradnje æiœniøkih sistemov v Re-publiki Sloveniji upoøtevajoœ predvsem naravne danostinaministrstvuzapro-met.Ocenjujem,daboprojektdetajlnoodgovorilnavsazastavljenavpraøanjainmorebitnedilemevezanenarazvojgorskegaturizmavSloveniji.

Literatura:

D.Sever:Developmentofthetrafficsystem,mountainregionsandtourism,Suvremenipromet,2003D.Sever:Odræivirazvitakprometnogsustavanaplaninskompodruœju,Suvremenipromet,2000M.Lipiœnik,D.Sever:RazvojæiœniøkegaprometnegasistemaSlovenije,UMFG1999M.Manhard:Koncept,izborinizvedbazasneæevalnihsistemovvAvstriji,Bovec,1997Razvojninaœrtinusmeritveslovenskegaturizma2007–2011,Turistica,2006,

http://www.slf.ch/lebensraum-alpen/kunstschnee-umwelt-de.html

PODNEBNE SPREMEMBE IN VPLIVI TURIZMA - ds-rs.si · Æivimo na majhnem, modrem planetu, ki plava v...

Documents

Transcript of PODNEBNE SPREMEMBE IN VPLIVI TURIZMA - ds-rs.si · Æivimo na majhnem, modrem planetu, ki plava v...