PODEŽELSKI TURISTIČNI ŠOPEK (zloženke - spletna verzija)

»Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje«Aktivnost se izvaja v okviru projekta »Trebanjski koš-podeželski turistični šopek«. Projekt je del Letnega izvedbenega načrta Lokalne akcijske skupine Dolenjska in Bela krajina za leto 2009 in je delno so�nanciran iz sredstev LEADER, 4. Osi EKSRP.

Bogat šopek ponudnikov rednih in občasnih :Prodajalci bodo veseli vašega telefonskega klica za morebiten nakup na domu:

PODEŽELSKI TURISTIČNI ŠOPEK -

Kmečka in rokodelska tržnica v Trebnjem

Nada Marn – različne vrste sirov, jogurti, skuta, skutini namazi, sir za žar, mleko, sirotka, kisava, 041 523 408Terezija Žnidaršič - kruh iz krušne peči, pecivo, 031 645 185Joži Čeh, krompirjev kruh iz krušne peči, 031 828 095Ana Zupančič - več vrst kruha, peciva, potic, testenin, rezancev in cviček, 031 714 509Martina Lah - domače pecivo in testenine, 07 34 65 163Marinka Barle - sezonsko sadje in zelenjava; česen, čebula, stročji in fižol v zrnju, korenje, krompir, kumare, jagode, gobe, borovnice, slive, jabolka, kislo zelje in kisla repa,…. 031 534 539Čebelarstvo Franc Vehar - med, medica, čebelji izdelki, 031 819 291Turistična kmetija Srečko Štupar - domače mesnine, 041 520 076Magdalena Sever - oljčno olje, začimbe, dišavnice, čaji, sezonski sadje in gozdni sadeži, jabolčnik, kostanj, ki ga peče na tržnici, 041 589 298

Vinarstvo Lado Kolenc - 041 472 054Sadjarstvo Marjan Uhan - jabolka, krhlji, sok, kis, 041 358 218Ekološka kmetija Marija Marinček - pira in moka, blazine s pirinimi luščinami, 040 254 667Zdravko Kramar - zeleni beluši, 041 592 755Tatjana Kresal - jelenove salame, cviček, 041 808 345Golob Janez - izdelki domače obrti, 041 407 986Miša Shaker - reliefi in figure iz modelirne mase na lesu, 040 307 097Lila Poglajen - kvačkani izdelki, krzneni copati, 041 515 686Pletarstvo Kužnik, košare in drugi pletarski izdelki, 07 44 559Pletarstvo Koželj, košare in drugi pletarski izdelki, 041 531 676Lucija Tičar - ročno tkanje, pletenje, kvačkanje, vezenje, 031 800 061Janez Rovšek - betonski odlitki, pobarvani z akrilnimi barvami, 040 483 789Renata Bukovec - vitraji, slike na les, 041 958 008Svečarstvo Mir – Gracel, nagrobne sveče in dodatki, 031-783-905

Organizator: DROT – Društvo za razvoj in oživitev Trebnjega, zanj: Špela Smuk, 040 358 358, e-naslov: [email protected]

Kmečka in rokodelska tržnica v Trebnjem.pdf 1 12.9.2011 9:57:52

Kmečka in rokodelska tržnica v TrebnjemDruštvo za razvoj in oživitev Trebnjega, DROT organizira Kmečko in rokodelsko tržnico že od leta 2003. Naša trebanjska matineja "Podeželje v mestu" je postala stalnica sobotnega dopoldneva. Zraven zvestih strank iz Trebnjega in okolice, tržnico obišče veliko naključnih mimoidočih in skupine turistov. Letno beležimo že 15.000 kupcev. Lokacijo v mestnem parku smo izbrali, ker želimo z organizacijo tudi oživljati mestno jedro in mu dati kvalitetno vsebino. Projekt se izvaja s pomočjo Občine Trebnje.

Naš cilj je dosežen; podeželje je prišlo v mesto! Spodbujamo lokalne pridelovalce in predelovalce k registraciji dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, omogočamo organizirano obliko prodaje in promocije, kmetovalcem, rokodelcem in drugim ponudnikom povemo, da so njihovi izdelki in pridelki vredni in vedno bolj cenjeni. Vsak nakup na kmečki tržnici pomeni neposredno podporo našemu podeželju, saj je v sodobnem svetu velikokrat večji problem prodati kot pridelati ali izdelati. Hkrati pa lokalnemu prebivalstvu zagotavljamo domačo, zdravo pridelano hrano in prijeten sobotni ritual. DROT vsa ta leta poudarja pomembnost zdrave prehrane, ohranjanja kulturne in etnološke dediščine. Predvsem pa ekologije. In to, da kupujemo domače pomeni, da ne le da se prehranjujemo z zdravo in svežo hrano, temveč tudi, da smo ekološko osveščeni, saj KRAJEVNA RABA KRAJEVNIH VIROV pomeni, da smo se izognili vsem transportom in posledično onesnaževanju našega okolja.

KMEČKA IN ROKODELSKA TRŽNICA JE V MESTNEM PARKU V TREBNJEM, VSAKO SOBOTO OD 8.00 DO 12.00.Organiziramo tudi priložnostne sejme; valentinov, pustni, velikonočni, miklavžev, božični in novo-letni v okviru katerih organiziramo tudi prikaze ljudskega izročila, delavnice in tekmovanja.Več informacij o sejmu in ponudnikih najdete na: www.drot.org


Kmečka in rokodelska tržnica v Trebnjem

Kmečka in rokodelska tržnica v Trebnjem.pdf 2 12.9.2011 9:57:53



Muzej na prostem - kozolci in gostinska ponudba v občini Šentrupert

Izletniška kmetija Pri VidiOkrog 118232 Šentrupert07 30 40 054051 357 563

Izletniška kmetija MožinaDraga pri Šentrupertu 258232 Šentrupert07 30 40 239

Izletniška kmetija NebesaHom 238232 Šentrupert031 301 008

Turistična kmetija Pri DeželanuHrastno 58232 Šentrupert07 30 40 025031 402 302

Vinska klet BrcarŠentrupert 117a8232 Šentrupert041 517 660

Gostilna JakličŠentrupert 318232 Šentrupert07 30 40 030041 720 212

Hiša vina FrelihŠentrupert 358232 Šentrupert07 60 00 600041 666 045

Gostilna JavornikRakovnik pri Šentrupertu 68232 Šentrupert07 34 34 534041 372 876

GostilnaKutnarjev hramŠentrupert 68232 Šentrupert05 99 24 902

OkrepčevalnicaTominecŠentrupert 15a8232 Šentrupert07 30 40 129041 392 808

Gostinstvo in pivovarstvo ASPrelesje 348232 Šentrupert041 421 259

GostilnaVojnovičSlovenska vas 98232 Šentrupert07 30 47 170

GOSTINSKA PONUDBAOBČINE ŠENTRUPERT

GOSTINSKA PONUDBAOBČINE ŠENTRUPERT

Muzej na prostem - KOZOLCI.pdf 1 12.9.2011 9:54:13

MUZEJ NA PROSTEM – KOZOLCI Občina Šentrupert Šentrupert 33, 8232 Šentrupert 07 34 34 600 [email protected]

19 kozolcev v dveh vsebinskih sklopih

Postavljenih bo 19 kozolcev oziroma sušilnih naprav različnih starosti in tipov, med katerimi bo obiskovalce vodila pešpot. Oblikovanje muzeja temelji na načelu ohranitve naravnega okolja, predvsem ohranitvi travnatih in ostalih kmetijskih površin. Kozolci se bodo delili v dva vsebinska sklopa, in sicer kozolci namenjeni prireditvam ter kozolci s tradicionalnim namenom. Prvi so predvideni predvsem kot infrastrukturno opremljeni kozolci, namenjeni večernemu druženju, možnosti prenočitve, prireditvam lokalnega značaja. V okviru tega sklopa bo oblikovan tudi osrednji prireditveni prostor v naravni izvedbi. Kozolci s tradicionalnimnamenom so namenjeni ohranjanju njihove prvotne funkcije. Predstavljen bo razvoj kozolca od njegove najbolj enostavne oblike (ostrvi) do njegove najbolj zahtevne oblike (toplarja). K ohranitvi in prikazu tradicionalnega kmetovanja pa tu še dodatno pripomorejo zasejana žitna polja pire, ječmena, prosa, ovsa, pšenice, rža in ajde. Predvidena je tudi zasaditev šestih vrb, kot ponovna vzpostavitev tradicionalne obrti, ki bodo kasneje služile posameznim prireditvam npr. pletenje košar in košev.


Muzej na prostem - kozolci in gostinska ponudba v občini Šentrupert

Projekt 'Muzej na prostem – kozolci' bo na območju južnega dela naselja Šentrupert oblikovan kot turistično, izobraževalno in kulturno središče, kjer bodo v naravnem okolju in na kmetijskih zemljiščih razstavljeni kozolci različnih starosti in tipov. Namen muzeja je predstaviti zgodovinski razvoj kozolcev Mirnske doline, predstavitev njihove gradnje in vzdrževanja ter naravne zaščite lesa. Program muzeja bo med drugim zajemal strokovno vodenje in predstavitve zgodovinskega razvoja kozolcev, vključno z njihovo izdelavo ter organi-zacijo prireditev in delavnic z izobraževalnim in kulturnim pomenom.

Muzej bo vabil k ogledu šolske in študijske skupine, posameznike in družine, ki si želijo združiti izobraževalni, kulturni in zgodovinski vidik pri preživljanju prostega časa. Posebnaprivlačnost muzeja je zagotovo tudi za strokovno javnost in študente umetnostno-zgodovinske, arhitekturne, zgodovinske,etnološke, agronomske, geografske in sorodnih smeri, saj bo omogočil učenje na avtentični lokaciji, s podporo zbirke strokovne literature. Edinstvenost ideje oblikovanja muzeja kozolcev pa bo prispevala tudi k temu, da bo naselje in občino Šentrupert močneje izpostavila na zemljevidu Slovenije in tudi v Evropi.

Muzej na prostem - KOZOLCI.pdf 2 12.9.2011 9:54:13


Ob Vašem potepanju po Poteh speče lepotice toplo priporočamo postanek pri naslednjih gostoljubnih ponudnikih, pri katerih lahko kupite domače pridelke in izdelke, rokodelske umetnine ali pa se okrepčate s kapljico rujnega in dolenjskimi dobrotami.


Po poteh Speče lepotice

JOŽE ŠEPIC, Gorenja vas 28, 8233 MirnaKontakti: 051 372 351, [email protected]

Opis ponudbe: urejena zidanica v idiličnem okolju, ki nudi prenočišče s šestimi ležišči. V vinski kleti pripravijo pogostitve in degustacije za družbe do 30 oseb.

VLADIMIR KOLENC, Gorenja vas 9, 8233 MirnaKontakti: 041 472 054, [email protected]

Opis ponudbe: čudovita vinska klet, kjer so možne degustacije vin, prigrizki, pripravijo tudi tople jedi in jedi iz žara. Sprejmejo skupine do 40 oseb. Nakup vina je možen po predhodnem naročilu.

JANEZ SELAK, Lunačkova 22, 8233 MirnaKontakt: 041 734 238, [email protected]

Opis ponudbe: čebelarstvo; možen ogled čebelarstva in degustacije medu ter nakup vseh vrst izdelkov iz medu. Primerno tudi za obdarovanje in poslovna darila.

MARJAN GERDIN, Zagorica 14, 8233 MirnaKontakt: 07 30 47 563

Opis ponudbe: mlinarstvo, možen nakup domače pšenične moke

ANTON ZAKRAJŠEK, Migolica 21, 8233 MirnaKontakti: 031 217 565

Opis ponudbe: pletarstvo, čebelarstvo, sadjarstvo, vinogradništvo in kozjereja. Možen nakup pletarskih izdelkov, izdelkov iz medu, vina, sezonskega sadja in sezonsko tudi kozličkov.

Po poteh Speče lepotice.pdf 1 12.9.2011 11:49:31

POHODNA POT SPEČA LEPOTICA

Igor Zaplotnik, 031 609 669 [email protected]

DALJŠA POT: Pričetek in zaključek pohodne poti,dolge cca 15 km je v Podlogu na Mirni (264 m) pod farno cerkvijo. Od tu poteka pot ob reki Mirni, nato pa ob potoku Vejarju do Gorenji vasi. Ob poti so vidne ostaline rudnika rjavega premoga - kotanje in jame dnevnega kopa. Iz Gorenje vasi vodi do razgledališča Kremen (370 m). Nadaljuje se s spustom proti mlinu Grdin (300 m). Po prečkanju reke Mirne se pot obrne proti zahodu do Selske Gore in nato proti severu do vasi Selo. V vasi so ohranjene kmečke domačije, postavljene v letih med leti 1848 in 1900 z značilno arhitekturo. Od tu pelje pot mimo studenca v Biču ob nasadu Pečice do zaselka Žunovec in razgledališča pri cerkvi sv. Petra (445 m). Popotnik je do sem prehodil približno 9 km. Pot se spušča proti jugu do zaselka Kalec in nato proti vzhodu preko Blatnika, mimo kmetije Žukovec do ceste Mirna - Gabrovka, kjer se pot odcepi po cca 300 m v smeri Gabrovke, do mirnskega gradu. Mimo Fužin gre pot mimo šole in preko mosta nazaj v Podlog.

KRAJŠA POT: Pričetek in zaključek pohodne poti, dolge cca 8 km je v Podlogu na Mirni (264 m) pod farno cerkvijo (264 m). Od tu poteka pot ob reki Mirni, nato pa ob potoku Vejarju do Gorenji vasi. Ob poti so vidne ostaline rudnika rjavega premoga - kotanje in jame dnevnega kopa. Iz Gorenje vasi vodi do razgledališča Kremen (370 m). Nadaljuje se s spustom proti mlinu Grdin (300 m). Po prečkanju reke Mirne se krajša pot obrne desno in se za hlevom kmetije Pravne povzpne levo mimo Bizjaka in levo za Dimom v Migolici na Migolsko goro (410 m), kjer razgledališče. Do sem je popotnik prehodil približno 6 km. Pot se spušča proti Sajenicam, pred vasjo zavije desno mimo Goloba v dolino mimo Zakrajška, prečka cesto Mirna - Gabrovka nad vasjo Migolica mimo Kirma do mostu preko reke Mirne v Migolici in zavije po cca 300 m na makadamsko pot do mirnskega gradu. Mimo Fužin se nadaljuje mimo šole in preko mosta nazaj v Podlog. Ta del poti je dolg približno 2 km, krajši vzpon je le grad Mirna.


Po poteh Speče lepotice

Pohodna pot Speča lepotica poteka v občini Mirna, zahodno do severozahodno od naselja Mirna. Pohodnik ima na izbiro dve poti. Daljša in zahtevnejša pot je dolga približno 15 km z dvema vzponoma in enim spustom, višinska razlika med izhodiščno točko in najvišjo točko poti znaša 181 m. Krajša in manj zahtevna pot pa je dolga približno 8 km, višinska razlika med najnižjo in najvišjo točko pa znaša 146 m.

Po poteh Speče lepotice.pdf 2 12.9.2011 11:49:32



Jurjeva domačija inPo sledeh Jurija Kozjeka

Svoja gostoljubna vrata na poti Vam bodo z veseljem odprli:

EKOLOŠKA KMETIJA MARINČEK in ruševine gradu KOZJEK, 040 254 667, [email protected], 041 587 308, [email protected]

BARAGOVA DOMAČIJA, Domačija Lah, 07 34 65 163, 040 645 230

Pot pričnemo v vasi Občine na Jurjevi domačiji ob cesti Trebnje – Žužemberk. Od tu krenemo navzdol po cesti do Male vasi in Baragove domačije, nadaljujemo skozi gozd pod Urbetovim hribom do Krušnega vrha in se spustimo v vasi Gorenje in Dolenje Selce, kjer je zanimiva cerkev sv. Antona Puščavnika s kvalitetno notranjo opremo iz 17. stoletja. Sledi vzpon na hrib Kozjek, ki je visok 456 m, na vrhu katerega ruševine gradu Kozjak (Kozjek) spominjajo na nekoč pomembno utrdbo. Malo pod ruševinami gradu najdemo kmetijo Marinček, najstarejšo naseljeno in aktivno kmetijo v občini Trebnje, kjer si lahko oddahnemo pri kamniti mizi v senci stoletnega gabra. Skozi gozd in mimo pašnikov se spustimo do Dolenjega Kamenja, do Bič-a, kala (luže) z izvirom. Po blagem klancu pridemo po cesti do vasi Gorenje Kamenje, v kateri so pred stoletjem našli rimske grobove. Od tu nadaljujemo do Knežje vasi, kjer si lahko ogledamo cerkev sv. Neže iz 16. stoletja in nadaljujemo naprej proti vasi Luža in čez par sto metrov se znajdemo na izhodišču pri Jurjevi domačiji. JURJEVA DOMAČIJA, Alenka Lamovšek, [email protected], 041 890 909

Po sledeh Jurija.pdf 1 12.9.2011 9:47:03

JURJEVA DOMAČIJA V OBČINI TREBNJE JE KULTURNO ETNOLOŠKI SPOMENIK LOKALNEGA POMENA OD LETA 2000 IN JE ENA NAJZANIMIVEJŠIH KULTURNIH ZNAMENITOSTI V OBČINI TREBNJE IZ SREDINE 18. STOLETJA.

Obsega pritlično, delno zidano in delno leseno stanovanjsko hišo s črno kuhinjo, hišo, kamro in štibelcem, vsi ti prostori pa imajo tudi dobro ohranjeno notranjo opremo. Ohranjeni so tudi svinjaki, kašča, vodnjak ter pod. Domačija je muzej na prostem, nahaja pa se na robu Suhe krajine v naselju Občine, v občini Trebnje. Zaradi kulturnih, etnoloških, krajinskih, zgodovinskih in drugih izjemnih lastnosti ima poseben pomen za poznavanje življenja kmečkega prebivalstva v času pred, med in takoj po ll. svetovni vojni. Na podlagi poznavanja objektov in njihove funkcije se sklepa, da sta bili poljedelstvo in živinoreja tisti materialni podlagi, ki sta pogojevali način življenja nekdanjih prebivalcev te domačije.


Jurjeva domačija inPo sledeh Jurija Kozjeka

AKTIVNOSTI: Na Jurjevi domačiji se lahko obiskovalci spoznavajo z načinom življenja ljudi v preteklosti, sodelujejo pri opravilih na domačiji, pečejo kruh v krušni peči, izdelujejo različne rokodelske izdelke...)

Na Jurjevi domačiji se poleg sprejema in vodenja skupin skozi zgodbo domačije odvija še vrsto projektov: Ujeti trenutki dediščine, kjer se predstavljajo umetniki, fotografi, rokodelci, raziskovalci, ki skozi svoj pogled in delo opozorijo na dediščino, Moje poletje v Trebnjem, Moja jesen v Trebnjem, kjer mladi skozi različne ustvarjalne delavnice spoznavajo dediščino ter več razstav predmetov in spominkov z naslovom Spomin iz...

Jurjeva domačija je odprta po dogovoru za skupine. Vabljeni na Jurjevo domačijo – prostor doživetij!

PO SLEDEH JURIJA KOZJAKASpletamo turistični podeželski šopek, v katerem se prepletajo cvetlice kulturne dediščine, etnologije, spominčice na naše znamenite rojake, gostoljubne kmetije in dobrote našega podeželja

Po sledeh Jurija Kozjaka krenemo v vasi Občine na Jurjevi domačiji, nadaljujemo do Male vasi in Baragove domačije, se povzpnemo na Kozjek do ruševin gradu Kozjak in kmetije Marinček, nadaljujemo do Knežje vasi in pridemo nazaj na Jurjevo domačijo.

Po sledeh Jurija.pdf 2 12.9.2011 9:47:03

ŠPORTNI IN REKREACIJSKI ŠOPEK

Mokronog


VORANČEVA POT - od Mokronoga do Pijane gore Turistično društvo Mokronog Pod Gradom 2, 8230 Mokronog 031 293 870 [email protected] www.tdmokronog.si

»S čudnimi občutki sem stopal v ta novi dolenjski svet... Hodil sem morda po najlepših krajih sveta, po krajih, ki so po svoji legi, po svojem modrem nebu in po svojih prečudovitih barvah najlepši na Slovenskem.« (Lovro Kuhar – Prežihov Voranc, Od Mokronoga do Pijane gore, 1945)

15,6 km: Mokronog – Žalostna Gora – Priča – Smetovšče – Sv. Vrh – Pavla vas – Malkovec – Zgornje Vodale – Telče – Pijana gora

21,2 km: Mokronog – Žalostna Gora – Priča – Smetovšče – Sv. Vrh – Pavla vas – Malkovec – Zgornje Vodale – Telče – Pijana gora – Gorenje Dole – Dolenje Dole – Škocjan – Zbure – Smetovšče – Mokronog

Vorančeva pot je pot za rekreativce, ki se začne v Mokronogu pred gostilno Deu in vodi na Žalostno Goro, mimo vinogradov Priče in Svetega Vrha, se prelije v občino Sevnica ter preko Malkovca in Telč zaključi na Pijani gori v občini Škocjan. Lahkoten pohod vam omogoča, da tu pa tam postanete, si privežete dušo in spočijete pogled v slikoviti naravi, ki se vam ponuja na vsakem koraku. Takrat, boste te kraje doživeli kot pred leti sam Voranc

Športni in rekreacijski šopek MOKRONOG.pdf 1 12.9.2011 9:49:42

ŠPORTNI IN REKREACIJSKI ŠOPEK

Mokronog

V občini Mokronog – Trebelno nastaja pravi podeželski športni in rekreacijski šopek. Tokrat spletamo šopek športnih objektov, ki nudijo skorajda neomejene možnosti športno rekreativnih dejavnosti, druženja, organizacije prireditev, turnirjev in drugih aktivnosti. Šopek dopolnjujemo Vorančevo potjo, kjer bo podeželje pokazalo nešteto čudovitih obrazov.

ŠPORTNA DVORANA IN ŠPORTNI PARK MOKRONOG Občina Mokronog-Trebelno, Pod Gradom 2, 8230 Mokronog 07/ 34 98 260 [email protected] www.mokronog-trebelno.si

VEČNAMENSKA ŠPORTNA DVORANAPopolnoma nov, sodoben in energetsko varčen objekt s ploskovnim sistemom ogrevanja. Dvorana je opremljena s sistemom neprestanega prezračevanja, ima nemoten dostop tudi za gibalno ovirane osebe. Urejen je varen prometni režim za dostop do športne dvorane in športnega parka.

ŠPORTNI PARK- atletski stadion iz umetne mase z rokometnim igriščem z dvema prečnima košarkarskima igriščema, atletsko stezo dolžine 150 metrov in dvema stranskima stezama dolžine 60 metrov, prostorom za skok v daljino in met krogle- teniško igrišče (podlaga: umetna trava)- igrišče za odbojko na mivki- z ograjo zaščiteno otroško igrišče- tribuna za približno 120 gledalcev- razsvetljava za nočno igranje- klopi, koši za smeti, pitnik, stojalo za kolesa

MOŽNOSTI UPORABE:ŠPORTNA DVORANA- tripolna športna dvorana, maksimalne višine 11,1 metra- trening, rekreacija in tekme: rokomet, odbojka, mali nogomet, košarka, badminton ...- „Zelena dvorana“ za ples, aerobiko, pilates in podobne oblike rekreacije- niz garderob, sanitarij in večnamenskih športnih sob- pomični tribuni za približno 400 gledalcev- ustrezna tehnična in elektronska opremljenost, prostor za novinarske ekipe

Športni in rekreacijski šopek MOKRONOG.pdf 2 12.9.2011 9:49:43

PODEŽELSKI TURISTIČNI ŠOPEK (zloženke - spletna verzija)

Documents

Transcript of PODEŽELSKI TURISTIČNI ŠOPEK (zloženke - spletna verzija)