Pobuda (iniciativa)/občutki krivde (3. – 5. leto)

• Prodornost: govorjenje, radovednost, agresivnost• Postavlja si prve načrte (pogosto nesprejemljive,

nerealne želje)• Razvija se vest• Starši: pozitiven odziv na poskuse neodvisnosti in

usklajevanje le-teh z družbenimi pravili (temelj storilnostne motivacije, zaupanja vase kot pobudnika)– Kritika, zavračanje o. pobud občutki krivde,

pomanjkanje želje po uveljavljanju lastnih zamisli

Podjetnost (marljivost)/manjvrednost (6. – 12. leto)

• Igra je premalo, želijo delati dela iz sveta odraslih• Razvija se občutek za delitev dela, sodelovanje z

drugimi, obvladovanje šolskih spretnosti• Težnja, da bi obvladali vse• Delavnost, podjetnost: pri otrocih, ki so zadovoljni s

svojimi dosežki, če se primerjajo z drugimi; se počutijo kompetentni dokončati zastavljene naloge, obvladati določene spretnosti.

• Manjvrednost, pomanjkanje samozaupanja, občutki neuspeha: ponavljajoči neuspehi na šolskem, medosebnem področju; nimajo pomoči pri razvoju talentov, s katerimi bi se izkazali pred drugimi izogibanje delu, ni postavljenih ciljev.

Jasna identiteta/zmedena identiteta (mladostništvo)

• Ponovna vprašanja vseh štirih dotedanjih kriz• Fizične spremembe + pričakovanja družbe• Preizkušanje različnih vlog, da bi ugotovil kdo je, kaj

zmore, kakšno vlogo lahko najbolje igra v prihodnjem življenju;

• Jasna identiteta, poznavanje sebe, samozaupanje, visoko in realno samospoštovanje– Občutek za dolžnost, predanost, zvestobo, pristnost

• Zmedena identiteta: ne ve, kje je njegovo mesto v skupnosti, kaj ga zanima prevzemanje nesprejemljivih vlog (deviantnost, odvisnost od drog), težave pri oblikovanju kakovostnih medosebnih odnosov, nestrpnost do drugačnih, negativna identiteta

Intimnost (pristnost)/izolacija (cca. 20. – 30 let)

• Razvoj tesnih odnosov z drugimi ljudmi (predpogoj je izoblikovana identiteta) – intimni odnosi na telesni, intelektualni, čustveni in duhovni ravni.

• Romantični in prijateljski odnosi.

• Uspešna razrešitev: zmožnost oblikovanja intimnih, ljubečih odnosov in tesnih prijateljstev.

• Neuspešna razrešitev: strah pred tesnimi, pristnimi odnosi z drugimi, zaradi strahu pred možnostjo izgube jaza. Vse to pomeni izogibanje intimnosti in oblikovanje občutka izoliranosti.

Ustvarjalnost/stagnacija (30. – 40. leto)

• Potreba po tem, da bi bil nekomu potreben, koristen, da je ponosen na to kar je ustvaril. – prispevek, ki ga da posameznik k družini, na delovnem mestu, v

skupnosti, v celotni družbi in zagotavlja prihodnost novi generaciji.

• Uspešna razrešitev: zadovoljstvo, ker skupnost ocenjuje njegova prizadevanja za vredna, to vodi k pozitivnemu občutju o nadaljevanju življenja.

• Neuspešna razrešitev: občutki plehkosti, nepomembnosti, stagnacije (iskanje novega poklica), pomanjkanje potrebe po nadaljnjem razvoju. – začne iskati druge potrditve zase, sam sebe postavi v središče

zanimanja; pretirana skrb zase, razvajanje samega sebe.

Integriteta ega/obup (po 65. letu)

• Kriza integritete oz. kriza soočanja s koncem življenja.

• Človek se začne zavedati svoje minljivosti in išče smisel preživetega življenja.

• Uspešna razrešitev: občutek dopolnjenosti, dovršenosti življenja, zadovoljstvo z življenjem.

• Neuspešna razrešitev: obžalovanje (nad izgubljenimi življenjskimi možnostmi), razočaranje nad drugimi, svetom in nad seboj.

Kritična presoja psihoanalitičnih teorij

• Pomemben vpliv na psihologijo, psihoterapijo, sociologijo, vzgojo, umetnost, filozofijo…

– Opozorili na nezavedne procese, preučevanje psihičnega razvoja v otroštvu, p. duševne dinamike

– Freud: začetek razumevanja psihičnih izvorov duševnih motenjEden prvih psihološko usmerjenih modelov psihoterapije

– Velika pojasnjevalna moč: pojasnimo lahko različne in kompleksne oblike doživljanja in ravnanja posameznikov in množic.

Kritike…• Res lahko pojasnimo karkoli, vendar le za nazaj, težko

napovedujemo, kaj se bo zgodilo.• Različni mehanizmi vedno pojasnijo pojave v prid teoriji

(sprevračanje, projekcija…).• Metode oz. način spoznavanja:

– Ali lahko ugotovitve na nevrotikih posplošimo na splošne zakonitosti duševnosti?

– Študije primerov– Analiza sanj in proste asociacije – subjektivnost

• Pretirano poudarjanje zgodnjih izkušenj, seksualnega nagona in nezavednega (Freud), misticizem (Jung), neupoštevanje samodejavnosti, nejasni pojmi (Erikson)

• Pogojenost s kulturnim in zgodovniskim okoljem (kolektivne kulture?, nevroze?)

Vedenjske teorije osebnosti

John Broadus Watson (1878-1958)

Burrhus Frederic Skinner (1904-1990)

• Psihologija je lahko znanstvena le takrat, kadar proučuje objektivno.

• Introspekcija ne more biti sestavni del behaviorizma.• Teorije vedenja in vplivov na vedenje.• Watson: klasično pogojevanje velja tudi za ljudi –

mali Albert (vzgoja (in dednost) nas naredi takšne, kot smo).– Raziskava str. 177

?ali bi lahko malega Alberta strahu na podoben način tudi odučili?

Vedenjska terapija• Ne išče globljih vzrokov – duševne motnje so le

vedenjski simptomi, ki jih je potrebno odpraviti– Se vrnejo v drugi obliki? Samo, če je terapija izvedena

nestrokovno.

• Sistematična desenzitizacija (uč. 177); sistematično učenje sprostitve ob dražljaju, ki je povzročal strah.

• Averzivna terapija (lat. aversio=odpor)– Nekaj prijetnega zamenjamo z neprijetnim (bljuvalo,

neprijeten okus)– Opuščanje razvad (kajenje, alkoholizem, grizenje nohtov;

močenje postelje)

• Vedenjsko-kognitivna terapija

Skinnerjeva teorija• Instrumentalno pogojevanje• Osebnost je v najboljšem primeru repertoar vedenja.

Človekovo vedenje je rezultat posledic njegovega vedenja v preteklosti.– Bogatejše so izkušnje (zgodovina podkrepljevanja), bolj raznolika

in zanimiva je osebnost.– Zakaj podkrepljevanje utrjuje naše vedenje? (Freud: izogibanje

neugodju)

• 1972: Onkraj svobode in dostojanstva– Kaznovanje je neprimerno, neučinkovito in nedostojanstveno (uči

le, kako se izogniti kazni, čustvene težave) le podkrepljevanje– Svobodna volja je iluzija (determinirani smo z dednostjo in

okoljem) • odgovornost za svoja dejanja?

Uporaba instrumentalnega pogojevanja• Oblikovanje vedenja s postopnim približevanjem

– Postopno utrjujemo vedenje, ki je čedalje bolj podobno želenemu (vzgoja, zavodi za osebe z motnjami v duševnem razvoju, izobraževanje; učenje živali)

• Programirano učenje – Ob pravilnem odgovoru sledi nagrada (program je vnaprej

programiran)– Stroji za poučevanje računalniški programi (učenje tujih

jezikov); koncept majhnih korakov

• Vedenjska modifikacija (nagrada za vsak korak naproti želenemu vedenju; sončki, zvezdice, žetoni)

Vrednotenje vedenjskih teorij• Najbolj znanstvena smer v psihologiji.• Uporaba eksperimentalne metode (vpliv na

kognitivno psihologijo, ki je vodilna smer v sodobni psihologiji)

• Poudarjanje pozitivnega podkrepljevanja oz. nagrajevanja

- Ali bi se laboratorijske živali v naravnih pogojih obnašale teko kot v kletkah?

- Pretirano poudarjanje okolja- Pretirano poenostavljanje

- Posplošitve iz živali na ljudi;- Preučevanje samo enostavnega učenja;- Poznavanje vedenja ne pomeni poznavanje celotne

osebnosti (čustva, mišljenje…).

Humanistične teorije osebnosti

Abraham Maslow (1908-1970) Carl Rogers

(1902-1987)

• Znanstveni pristop k preučevanju osebnosti je neprimeren– Ukvarjajo se z značilnostmi, ki jih imajo le ljudje

(doživljanje, enkratnost, pomen, svoboda, izbira, zmožnosti za osebnostno rast)

• Svobodna volja (človek kljub vplivom dednosti in okolja ni popolnoma determiniran, saj se lahko sam odloča in izbira)

• Fenomenološki pristop – Usmerjenost v človekovo doživljanje (pomen vedenja je

odvisen od osebnih zaznav in občutkov)

• Holistični (celostni pristop)– Človeka je mogoče preučevati le kot celoto, saj so duševni

procesi med seboj povezani)

Abraham Maslow

• Ugotovitev na duševno bolnih (psihoanaliza) in živalih (vedenjska psih.) ne moremo prenesti na zdrave ljudi.

? Kdaj smo duševno zdravi?

• Vsi se rodimo s prirojeno zmožnostjo za osebnostno rast– Ta je odvisna od zadovoljenosti naših potreb (bolj so

zadovoljene, bolj smo duševno zdravi)– Zadovoljenost potreb je v veliki meri odvisna tudi od okolja

Samoaktualizacija

• Le manj kot 1% ljudi lahko doseže stopnjo samoaktualizirane osebnosti, čeprav smo teoretično tega zmožni vsi.

• Intervju kakšne so lastnosti samoaktualiziranih oseb (tabela 10.8, str.186)

• Med 3000 študenti našel enega samoaktualiziranega, nekaj deset pa jih je “dobro rastlo”.

• Lastnosti ljudi v srednjih letih ali starejših.• Tudi samoaktualizirani ljudje so polni napak –

popolnih ljudi ni.

Teorija Carla Rogersa

List papirja: na levo stran napišite pridevnike, ki najbolje opisujejo, kakšni ste; na desno stran pa kakšni bi radi bili.

• Jaz (doživljanje samega sebe) oblikuje in določa vedenje– Človekove zaznave, stališča, vrednote, zavedanje samega

sebe, svojih zmožnosti;– Podoba o sebi/samopodoba;– Vpliva na človekovo zaznavanje sveta in vedenja.

Samopodoba

Realni jaz (kar si mislimo o sebi)

Idealni jaz (kar bi radi bili)

Razlika med RJ in IJ

sam

osp

ošto

vanj

e

Težave, nezadovoljstvo, strahovi, motnje…

Q-razvrščanje (Q-sort): vprašalnik za ugotavljanje samopodobe

• Rodimo se s potrebo: nagnjenje k aktualizaciji (potreba, ki nas usmerja, da rastemo, se razvijamo v zdrava in zrela človeška bitja; okoliščine)– Del nagnjenja k aktualizaciji je usmerjen tudi v oblikovanje

samopodobe: nagnjenje k samoaktualizaciji

Pogoji osebnostne rasti

• Brezpogojno pozitivno vrednotenje: sprejemanje otroka takšnega kot je in dajanje ljubezni ne glede na njegove napake

• Empatija: empatični ljudje okrog nas bolje razumejo naše misli, čustva, zaznave.

• Pristnost: Ljudje okrog nas morajo izražati svoj pravi jaz, ne igrati vlog, ali si nadeti maske.

• Izpolnjeni vsi trije pogoji dovolj možnosti, da se razvijemo v celovito osebnost (se zaveda notranjih doživljanj, je realistična, ustvarjalna in zaupa vase)

• Pogoji niso izpolnjeni tesnobna, zaskrbljena, prestrašena in konformistična osebnost, ki je polna nerealnih zahtev do sebe.

H klientu/k osebi usmerjena terapija

• Nedirektivna terapija• S pomočjo psihoterapevta lahko nadomestimo tisto, za kar

smo bili v otroštvu prikrajšani– Terapevt je le svetovalec, težave rešimo sami, saj imamo potencial in

svobodno voljo.

• Klient je tisti,ki je odgovoren za izboljšanje svojega duševnega zdravja.

• Terapevt je celovita osebnost, ki klientu omogoči pogoje za celovito osebnostno rast; povzema, organizira klientovo pripovedovanje in pojasnjuje njegova čustva.

• Rezultat: polneje delujoča osebnost, bolj odprta za nove izkušnje, ima o sebi dobro mnenje ter laže sprejema druge ljudi.

Vrednotenje humanističnih teorij osebnosti

• Pozitivna usmerjenost.• Poudarile pomen samopodobe, svobodne volje,

ustvarjalnosti, osebne rasti razširile pogled na človekovo duševnost.

- neznanstvene, težko empirično dokazati- Spregledali negativno plato človeka, agresivne,

uničujoče težnje- Študije primera in intervju- Nejasne definicije nekaterih pojmov