SZPM BESPLATEN VESNIK» za sega{ni i za idni penzioneri

Izleguva edna{ mese~no. Redakcija tel. 02 3223 710 e-mail: kontakt@szpm.org.mk www.szpm.org.mk

VO OVOJ BROJ...MNOGU AKTIVNOSTIMNOGU PREDIZVICI

str. 7

str. 5

24 juni 2011 godinaGodina IV, broj 35

ZABAVA

HRONIKA

ZDRAVSTVO

str. 15

INTERVJU SOBESNIK POCESTAPOTPRETSEDATELNA SOBRANIETO NA SZPM

PIKNIK NA BRATIMENIZDRU@ENIJA

VOMAVROVO

VOSHITUVA^KIPOETMATEJAMATEVSKI

AKCENTI OD INTERVJUTOZA TV SONCE NADRAGI ARGIROVSKIPRETSEDATEL NA SZPM

PENZIONER

str. 4

str. 2

Popust za penzioneri do 15%

str. 12

Kako i prethodnite meseci, taka i juni pomina vo znakotna zna~ajni aktivnosti vo izvr{uvawe na zada~ite naProgramata na SZPM za 2011 godina. Gri`ata za podo-

bar `ivot i socijalna sigurnost na ~lenstvoto, za podobru-vawe na standardot i pottiknuvawe na re{avawe na gor-livite problemi vo tretoto `ivotno doba, za to~no i navre-

meno informirawe i drugo, kako da stanuva sekojdnevna op-sesija na dejstvuvaweto na ovaa najmasovna nevladina,nepoliti~ka i multietni~ka penzionerska asocijacija. Sopravo, soodvetna naglaska se dava i na aktivnostite za po-dobruvawe na kvalitetot na `ivotot na penzionerite, prekuorganizirawe sportski natprevari, revii, ekskurzii, sredbivo priroda i sli~no.

Pri toa, posebna dinamika be{e ostvarena so odr`uvawe-to na sportskite penzionerski natprervari vo osum regioni,na koi najdobrite se kvalifikuvaa za u~estvo na 16-titeRepubli~ki penzionerski sportski natprevari zaka`ani za

10 septemvri ovaa godina. Regionalnite sportski igri i ovojpat uspe{no gi organizira{e SZPM, a dobri doma}ini beazdru`enijata na penzionerite od Gevgelija, "Solidarnost -Aerodrom”, Kumanovo, "Taftalixe” - Skopje, Demir Hisar,[tip, Makedonska Kamenica i Debar. Za niv poop{irno nastrana 6.

Vo organizacija na SZPM vo juni se odr`aa i tri regional-ni revii na pesni, muzika i igri, kade {to kako uspe{nidoma}ini se poka`aa ZP na Valandovo (strana 8), ZP na voen-ite penzioneri vo Skopje (strana 16) i ZP Kriva Palanka (zakoja }e ~itate vo naredniot broj), a na 3 i 4 septemvridoma}ini na reviite }e bidat zdru`enijata na penzioneritevo Ki~evo i Makedonska Kamenica.

Vo ovoj period zapo~naa i intezivni podgotovki za dos-toinstveno odbele`uvawe na 65 godi{ninata na penzioner-skoto organizirawe vo Makedonija. Me|u drugoto, na 20septemvri - Denot na penzionerite na Makedonija se plani-ra da se odr`i sve~ena akademija vo Skopje, a so prigodnimanifestacii jubilejot }e bide odbele`an i vo pove}ezdru`enija na penzioneri vo na{ata zemja. K.S.A.

Juni - vo znakot na zgolemena dinamika

SLEDNIOT BROJ NA VESNIKOT

"PENZIONER PLUS”]E IZLEZE

NA 19 AVGUST2011 GODINA

str. 10

str. 13

INFO PENZIONER plus j uni 20112

Vo Zdru`enieto na penzioneriod Bitola, vo kontinuitet,sekoj vikend se izveduvaat

patuvawa do poznati, zna~ajni kul-turno-istoriski znamenitosti voMakedonija.

^udno no vistinito. Od razgovo-rite {to se vodeni so korisnicitena ovie uslugi, penzionerite iakovo poodminati godini, }e se ~ue de-

ka nekoi od niv za prv pat se nao|a-at na ovie poznati destinacii.Onie pak, koi pred mnogu godini giposetile, gi vra}aat spomenite namladosta i vremeto koga prestoju-vale tuka. Mestata koi gi posetu-vaat penzionerite se manastirite

Veljusa, Vodo~a, Bigorskiot i Le-{o~kiot manastir, kako i Kole-{inskite vodopadi, Smolarskiotvodopat, Vev~anskite izvori i dru-gi.

- Vredno e da se spomene ogrom-niot interes na bitolskite penzi-oneri za ovie ednodnevni patu-vawa, a pri toa, osobeno se vodismetka, u~estvo da zemet {to pogo-

lem broj penzio-neri. Taka, ako odedna mesna zaed-nica, bila ve}eodredena grupapenzioneri, isti-te ne mo`at dabidat na spisokotvo vtorata grupa.So ova se ostva-ruva pravi~na za-stapenost na sitekategorii penzio-neri, - istaknuva

pretsedatelot na bitolskite pen-zioneri Tome Iliovski.

Dosega se ostvareni skoro polo-vina patuvawa od predvidenite, aostanatite }e se realiziraat dokrajot na godinata.

Dobre Todorovski

Vo Zdru`enieto na penzioneritevo Probi{tip, od samiot po~e-tok na proletta, vrie kako vo

ko{nica. Komisiite kako da gi fatinatprevaruva~ka euforija za celosnorealizirawe na zacrtanite aktivnos-ti. Sportistite intenzivno se pod-gotvuvaat za prijatelskite i regio-nalni natprevari. Aktivot na `enipenzionerki, zaedno so komisijata zakultura, go napravija rokovnikot zaposeta na poznati lokaliteti vo zem-jata, dru`ewa so vrsni~kiteod drugite zdru`enija, lite-raturni sredbi, izlo`bi i za-bavi.

Kulturno-umetni~koto dru-{tvo "Veseli penzioneri” gizapo~na festivalskite nasta-pi i osvojuvawe na prvite nag-radi. Trgnaa i po istra`uvawena novi, zaboraveni, tradicii,pesni i ora.

Pri krajot na april nasta-pija na festivalot za izvorni pesni iora "Gajda” vo Iwevo. So izvedbata naeden star obi~aj od probi{tipsko, soizvorni ora i vikoi~ki pesni, neod-minlivata grupa gajdari i bogatiotkolorit na nosiite od ovoj kraj, go

svrtea vnimanieto na prisutnite i`iri komisijata. Ja osvoija nagradataza najoriginalna i kompletna nosija, adobija i pozitivna kritika za ume{-nosta vo originalnoto prezentirawena tradiciite. Sepak, za niv, najgole-ma nagrada e aplauzot i zadovol-stvgoto na prisutnite.

Na 8-mi maj, po pokana na Sovetotna festivalot "Gora-fest” 2011 go-dina, a po preporaka na etnolozi odMakedonija, vo op{tina Draga{, Re-

publika Kosovo, "Veselite penzione-ri” od Probi{tip mo{ne uspe{no gopretstavija izvorniot folklor odMakedonija. Inaku, ova e festival naizvoren folklor na zemjite od ju`enBalkan, vo koi `iveat makedonci, a

celta e da se prika`at makedonskitetradicii, obi~ai, pesni i ora pred go-ranite od ovoj kraj.

Festivalot e od revijalen karak-ter, i se odr`uva po vtor pat, me|utoadirektorot na festivalot, BojdaIsmail e optimist i se nadeva dekaod narednata godina istiot }e dobienatprevaruva~ki karakter. I ovde,~lenovite na kulturno-umetni~kotodru{tvo "Veseli penzioneri” imaauspe{en nastap, i dosledno go pre-zentiraa foklorot od osogovieto iov~epolieto. Nosiite, za prisutnite,bea vistinska atrakcija. Tie postoja-no se raspra{uvaa od {to se naprave-

ni, kako se odr`uvaat, od{to se sostaveni, koj delkako se vika i sli~no. Neizostana i `elbata zazaedni~ko fotografira-we so naselenieto odBrod, mesto smesteno na[ar Planina. Be{e ubavoda se bide me|u takovgostoqubiv narod.

Za u~estvoto na ovojfestival, golema blago-darnost do lokalnata sa-

mouprava i gradona~alnikot na Pro-bi{tip, koi go podr`aa nastapot,obezbeduvaj}i im go prevozot na pen-zionerite.

M.Zdravkovska

ZP Probi{tip

Mnogu aktivnosti, mnogu predizvici

Poslednata nedela od mesec majZdru`enieto na penzioneri odVeles organizira{e ekskurzi-

ja vo Kru{evo, kade posetijaobele`ja povrzani so prerano po~i-natiot To{e Proeski, negovoto ve~-no po~ivali{te, Spomen ku}ata imanastirot Sveto Preobra`enie.

So tri avtobusi, 160 penzionerise poklonija pred grobot na make-donskata muzi~ka yvezda i muzi~kalegenda, To{e, a negovite li~nipredmeti izlo`eni vo Spomen ku}a-ta - muzej im gi nasolzija o~ite isekoj za sebe si komentira{e: "Za-rem mo`e{e ova da mu se slu~i na~ovekot vo ~ie srce ima{e qubov zasite lu|e od negovata mila Tatkovi-na, no i za site {to se nadvor od neapo Balkanot i svetot?!

Vo popladnevnite ~asovi go pose-tija i dogradeniot manastir SvetoPreobra`enie, objekt koj{to ve~no}e gi potsetuva posetitelite i ver-nicite na To{e i negovoto golemodelo ostvareno za negoviot tolkukus `ivoten pat.

Aktiven e i Aktivot na `eni-pen-zionerki pri ZP Veles, koj sekojaprva sreda vo mesecot organizirapredavawa pred svoeto ~lenstvo.Tie predavawa se od razli~nioblasti, edukativni i korisni, nesamo za `enite, tuku i za cela popu-lacija vo Veles.

Prvata sreda od mesecot juni,profesorot po filozofija i pedago-gija Angel Kirov odr`a predavawena tema: "Volonterstvoto-du{a nahumanoto dvi`ewe”. Ova predavawego organizira{e Op{tinskiot Crven

Krst na Veles vo sorabotka so ZPVeles, a slu{ateli, pokraj `enite,bea i golem broj ma`i.

Kirov kako eden od petnaesettediseminatori vo Makedonija, zboru-va{e za zna~eweto na volonter-stvoto, odnosno za humanosta me|ulu|eto vo tatkovinata i vo svetotbez razlika na vozrasta, etni~kata,verskata i druga pripadnost. Ovapredavawe profesorot go prezenti-ra{e so pomo{ na video materijali,a mu asistira{e pretstavni~kata odOp{tinskiot Crven krst, LidijaSlaneva T. Stojanovi}.

Po izlagaweto, pokraj pretseda-telkata na aktivot na `enite, Ne-delka \or|ieva so svoi diskusii ipra{awa u~estvuvaa i pove}e pri-sutni.

Tradicionalno po tret pat godi-nava Op{tinata Veles vosorabotka so Sojuzot nau~ili{en sport, Crveniotkrst, Zdr`enieto na pe-dagozi i na novinarite, goorganizira otvoreniotsportski den, {to seodr`a na 7 juni, u~estvozedoa nad 600 u~enici igolem broj vele{ani odsite strukturi i vozrasti,me|u koi i penzioneri.

Na Otvoreniot sportskiden prijatno iznenadija so

svojata brojnost i uspesi sportskiteekipi od Zdru`enieto na penzione-ri Veles koi{to se natprevaruvaavo pove}e disciplini, i toa vo: {ah,pikado, tabla i domino vo ma{ka i`enska konkurencija.

- Na{ite sportisti imaa mo`nostda gi poka`at svoite sposobnostipred osnovcite i sredno{kolcitekoi{to bea voodu{eveni od vital-nosta na babite i dedovcite - spor-tisti, - ni re~e kapitenot na sitesportski ekipi-penzioneri, SazdoKicevski.

Vele Aleksoski

Pove}e aktivnosti na vele{kite penzioneri

Vo ramkite na Programata zarabota na Zdru`enieto napenzionerite "Saraj#, se od-

vivaat pove}e proletni aktivnos-ti. Me|u drugoto na 14.05.2011 god-ina so ogranocite na svoeto~lenstvo se odr`aa isportski natprevari.

Pred zapo~nuvawe nanatprevarite, najna-pred pretsedatelot naZdru`enieto Rufat Ra-madani, gi zapozna~lenovite so nekoiprogramski zada~i itekovni pra{awa naZdru`enieto, a potoanatpevarite gi pro-glasi za otvoreni.

Ova Zdru`enie imatri ogranoci: "Sara#j, "Kondovo# i"Bukovi}#. Vo sportskiot natpre-var, sekoj ogranok u~estvuva{e sosvoja ekipa. Natprevarite gi orga-nizira{e Komisijata za sport priZdru`enieto, dodeka sekoja spor-tska disiplina ima{e svoja Ko-misija. Natprevarite bea arga-nizirani i sprovedeni vo soglas-

nost so Pravilnikot za sportskinatprevari.

Po zavr{uvawe na natprevaritebe{e organizirano zaedni~ko dru-`ewe na koe pretsedatelot naKomisijata za sport Mahir Dura-

ku, gi zapozna prisutnite so pos-tignatite rezultati od natpre-varite.

Taka, penzionerite na Zdru`e-nieto na op{tina Saraj, prekuovie sportski natprevari serekreiraa, se dru`eja i se relak-siraa.

Baki Bakiu

Zdru`enieto na penzionerite na Op{tina Saraj

Proletni aktivnosti

Vo organizacija na ZP Radovi{i Kon~e, bea organiziranibrojni aktivnosti od koi

posebno gi izdvojuvame penzioner-skite sportski natprevari na koi seodr`a i sredba na pretsedatelot na

ZP Radovi{ i Kon~e Jordan Kosta-dinov so gradona~alnicite d-rRobert Velkov i Stojan Lazarov.

Na sredbata stana zbor zaaktivnostite povrzani so sportot,kulturno-zabavniot `ivot i zdrav-stvenata za{tita na penzionerite iim se zablagodari za uspe{nata so-rabotka. Gostite gi iska`aa svoiteiskreni zalo`bi za sozdavawepodobri uslovi za dneven prestoj napenzionerite, a stana zbor za orga-nizirawe na po~esti preventivni

zdravstveni pregledi,poseta na bolni i izne-mo{teni lica i pomo{ nasocijalno zagrozeni

penzioneri.Na 26. maj na sportskata manifes-

tacija "Vozewe na velosiped i pe-{a~ewe# od Radovi{ doOraovi~koto manastir~e u~estvuvaapove}e od 100 penzioneri ~lenovi

na Zdru`enieto koipoka`aa golemapodgotvenost i iz-dr`livost.

Isto taka, Zdru-`enieto na penzio-neri Radovi{ iKon~e, na po~etokotna mesecot vo sora-botka so zdravstve-nite ambulanti voOraovica i Kon~eorganizira{e pre-ventivni zdravs-

tveni pregledi za svoite ~lenovi.Na 7. juni vo Centarot za kultura

"Aco Karamanov#, Radovi{ organizi-ra{e Op{tinska Revija na pesni,ora i igri. U~esnicite vo ovaa kul-turna manifestacija predvodena odStojan~e Lukarov, vidno zadovolniod postignatiot uspeh, prodefili-raa niz ulicite vo gradot dorestoranot "[ampion” kade {toprodol`i zaedni~koto dru`ewe iveselata zabava.

J. K.

ZP Radovi{ i Kon~e

Raznovidni aktivnosti

Realizacija na planiranoto

Zdru`enieto na penzioneri od [tip na 24 maj 2011godina organozira{e {ahovski turnir pome|u pen-zionerite od urbanite zaednici "Babi” i “Sewak”, a

dvojkite bea izvle~eni so `drepka. Na otvoraweto naovoj tradicionalen {ahovski natprevar, pozdrav dou~esnicite i gostite upati pretsedatelot na Zdru`eni-eto Mihail Vasilev, pri {to re~e deka na turnirotu~estvuvaat {snaeset natprevaruva~i na ~etiri{ahovski tabli, kade penzionerite ja poka`at majs-torijata na drevnata {ahovska igra. Milko \or|ievodgovoren pred urbanata naselba "Babi” izrazi zado-volstvo od rabotata na klubot i dodade deka ovoj turnirse odr`uva od 2006 godina, a ~etvrta godina se orga-nizira kako tradicionalen po povod patronot na nasel-bata "Babi”, Svetite bra}a Kiril i Metodij. Na turnirot

ekipno pobedi naselbata "Sewak”, a prvoto mesto mupripadna na Mom~ilo Smoli}, vtoroto go osvoi Bo{ko

Stojanov, tretoto mu pripadna na Van~o [ahinov, pri{to se podelija prigodni podaroci.

C. Spasikova

[ahovski turnir vo [tip

"Sewak” ekipno najdobar

Zdru`enieto na penzioneri odNegotino ja prodol`uva sora-botkata so lokalnata samoup-

rava. Taka na 2.6 2011 godina odstrana na gradona~alnikot PaneTrajkov be{e prireden priem zapenzionerite pobednici na tradi-cionalnite regionalni penzioner-ski sportski natprevari koi seodr`aa na 20.5.2011 godina vobawata Negorci - Gevgelija. Od

strana na ZP Negotino, pretseda-telot na zdru`enieto Petar Zahar-~ev go zapozna gradona~alnikotdeka penzionerite od Negotino goosvoile prvoto mesto vo disci-plinata tegnewe ja`e - ma`i, teg-newe ja`e - `eni, skok vo dale~inaod mesto i troboj, a vtoro mesto vodisciplinata tabla - ma`i, kako itreto mesto vo disciplinite:

strelawe so vozdu{na pu{ka -

`eni, domino - `eni i frlawe |ule- ma`i. Vo generalen plasman ZPNegotino e na vtoro mesto, {topretstavuva odli~en uspeh! PritoaZahar~ev im se zablagodari nagradona~alnikot, na sekretarotHristovski, na penzioniraniotprofesor po fizi~ko Kamendoliev,koi pomognale vo ostvaruvawe narezultatite. Predavaj}i mu plaketana pretsedatelot na ZP Negotino,gradona~alnikot na prisutnite imposaka dobro zdravje i sre}ni pen-zionerski denovi.

Ilija Em{ov

ZP Negotino

Priem i plaketa za uspe{niot plasman

REKLAMIPENZIONER plus j uni 2011 3

INTERVJU PENZIONER plus j uni 20114

Odborot na registriranata organizacija za solidarni sredstva i~lenarina, na 30 maj ovaa godina, vo prostoriite na SZPM odr`asednica na koja rasprava{e za realizacijata na Spogodbata so

Fondot na PIOM za na~inot i postapkata za zadr{ka na opredelenitesredstva od penzijata za solidaren fond - posmrtna pomo{ i ~lenari-na i za isplatata na posmrtnata pomo{ na semejstvata na po~inatitekorisnici na penzija. Isto taka, na dneven red be{e postaven i prob-lemot okolu disproporcijata na aktuelnata i vistinskata brojnost na~lenstvoto vo zdru`enijata i sojuzite na ZP {to sozdava nesoodvetnai nerealna raspredelba na sredstvata od ~lenarinata.

So sednicata rakovode{e pretsedatelot na Odborot Du{ko [urba-novski, a od rakovodstvoto na SZPM prisustvuvaa: pretsedatelot naSZPM Dragi Argirovski, potpretsedatelot na IO Metodija To{ev-ski i sekretarot na SZPM Stanka Trajkova. Po vovednoto izlagawe inaso~uvaweto na diskusijata, pretsedatelot Du{ko [urbanovskiistakna deka Spogodbata e dobra osnova za sorabotka so Fondot naPIOM i ovozmo`uva redovno i celosno realizirawe na reguliraniteobrski, me|utoa, vo diskusijata be{e iska`ana potreba i soglasnost zanejzino dograduvawe, po prethodno odr`ani sredbi i konsultacii sopretstavnici od Fondot. Odborot zazede stav da se obnovi pra{awetoza sredstvata {to Fondot treba{e da im gi vrati na zdru`enijata u{tevo dekemvri 2007, {to kako pravo proizleguva od ZPIO, a predlo`i iformirawe rezerven fond za solidarniot fond. Isto taka, be{e zak-lu~eno da se intenzivira me|usebnoto informirawe i od stranata naFondot i SZPM za zdru`enijata redovno da dobivaat podatoci za po-

~inatite inovite pen-zioneri.

R a s p r a -vata glavnobe{e naso-~ena koni z n a o | a -weto re{e-nie za regu-lirawe na~lenstvotovo ZP i so-juzite i ut-

vrduvawe na nivnata fakti~ka sostojba. Kako problem se nametnaaktuelnata sostojba so rasprelbata na ~lenarinata po zdru`enijataporadi nea`uriranata evidencija. Vo raspravata po ova pra{aweu~estvuvaa: Krsto Canev, Dragi Argirovski, Krste Angelovski, Di-mitar Bogatinoski, Qubomir Nikoloski, Slobodan Dimovski, Me-todija To{evski, Stanka Trajkova i Gido Boj~evski. Odborot done-se Odluka za regulirawe na brojnosta na ~lenstvoto, kako i za na~inotna presmetuvawe i rasporeduvawe na sredstvata od ~lenarinata kojaim pripa|a na zdru`enijata i na sojuzite na ZPM. Ovaa odluka }e sedostavi do site sojuzi na ZP za da se usoglasi rabotata i identi~no dase postapuva po pra{aweto na ~lenstvoto i rasporeduvaweto na sred-stvata po zdru`enija.

M.D.

Sednicata na Odborot na registrirana organizacija zasolidarni sredstva i ~lenarina

Utvrduvawe na vistinskata sostojba

Pred da stanete potpretsedatelna Sobranieto na SZPM se afirmi-ravte kako pretsedatel na ZP „De-bar” na ~ie {to ~elo se u{te se na-o|ate. Vo {to e tajnata na Va{iotuspeh {to tolku dolgo seodr`avte na ovaa funkcija voZdru`enieto?

Ne gledam i nemam nikakva tajnaza mojata afirmiranost. Toa {to epostignato e rezultat na mojata`elba i ~esnost, na mojata celosnaposvetenost i zalagawe vo rabotatai izvr{uvaweto na dol`nostite koimi se dovereni. Potvrda za toa se iiska`anite pozitivni finansiskirezultati vo ostvaruvaweto na pro-gramskite zada~i na samoto Zdru`e-nie, {to e vo interes i na rakovod-stvoto i na ~lenstvoto. Posebno summotiviran i od nesebi~nata pod-dr{ka i pomo{ {to ja imam od orga-nite i penzionerite na ova zdru`e-nie i od vkupnata poddr{ka i pri-znanieto {to mi e dadeno od stranana organite na SZPM, kako i od po-rane{noto i od novoto rakovodstvona ~elo so sega{niot pretsedatelDragi Argirovski.

Koi se osnovnite belezi na ZP"Debar” {to go izdvojuvaat i govbrojuvaat vo podobrite zdru`e-nija vo SZPM?

Nekoi posebni belezi za na{etoZdru`enie te{ko e da se izdvojat.Zdru`enieto kako ~lenka na SZPM,ima isti programski opredelbi iaktivnosti, duri i sli~ni uspesi vorealizacijata na rabotite i zada-~ite kako i vo drugi zdru`enija {tose za istaknuvawe i {to spa|aat me|unajdobrite. Sepak, posebno sakam da

istaknam deka Zdru`enieto imadobri uslovi za dejstvuvawe i zarealizacija na aktivnostite odProgramata za rabota. Tuka bi gospomnal Domot na penzionerite sosvoite kapaciteti i mo`nosti zadneven prestoj na penzionerite idrugi pomo{ni rabotni prostorii zaizvr{uvawe na aktivnostite naZdru`enieto. Kako povolnost poseb-no gi istaknuvam izvorite na finan-siskite sredstva kako prihodi odzakupci na dvete delovni prostorii,so koi Zdru`enieto ima mo`nost dagi podmiruva sekojdnevnite tro{oci,sekako so doma}insko rabotewe isekoga{ transparentno, so donesu-vawe soodvetna odluka na organite iredovno informirawe na ~lenstvo-to.

Vo Programata na ZP za ovaa go-dina imate mo{ne ambiciozni za-da~i koi ve obvrzuvaat na poin-tenzivno anga`irawe i na zgole-meni napori za celosno ostvaru-vawe. Izdvojte gi najbitnite odniv na koi }e se fokusirate po-sebno?

Vo Programata za rabotana ova zrdu`enie se opre-deleni celite i zada~ite zatekovnata 2011 godina, iakone mo`e da se ka`e deka voistata se opfateni site ak-tivnosti. Re~isi, taa e sli-~na na programite za rabotaod prethodnite godini soizvesni dopolnuvawa za no-vi aktivnosti koi se poja-vuvaat vo sekojdnevniot `i-vot, a istite se vo interesna penzionerite. Inaku, za

nas, site programski celi i aktiv-nosti se podednakvo zna~ajni i taka}e se organizirame Programata vocelost da ja realizirame. Me|utoa,Zdru`enieto i negovi-te organi posebno }e sezalagaat za davawepoddr{ka za podobru-vawe na zdravstvenataza{tita, na socijalnitei penziskite primawa ina s¢ drugo {to }e bidedadeno kako inicija-tiva od strana na SZPMza podobruvawe na`ivotniot standard napenzionerite. Kakoprioritet e i vklu~u-vawe na na{eto zdru-`enie vo odbele`uva-we na 65 godini od or-ganiziraweto na penzionerite vo RMakedonija.

Za potpretsedatel na Sobranietona SZPM bevte izglasan so aklama-cija kako potvrda na golemata afir-macija {to ja imate kako poznat ak-tivist vo Debar i po{iroko. Za-

blagodaruvaj}i im se za uka`anatadoverba vetivte deka }e ja oprav-date. Kako toa }e go napravite?

Navistina bev prijatno iznenadeni sre}en taka, so aklamacija {to bevizglasan. Sepak, da bidam iskren,toa mi sozdade mnogu pogolema ob-vrska i odgovornost vo izvr{uva-weto na dol`nosta. Bezdrugo, kakopotpretsedatel na Sobranieto naSZPM, zaedno so novoto rakovodstvoi so drugite izbrani organi i tela voSojuzot, }e se anga`iram vo ostvaru-vaweto na programskite opredelbi iizvr{uvaweto na tekovnite zada~i.Maksimalno }e se zalagam i na sitemo`ni na~ini }e davam pridonesProgramata za rabota i aktivnostivo ovaa godina vo celost da biderealizirana. Posebno, vo soglasnostso Statutot i so pomo{ na rakovod-stvoto i organite na SZPM, }e sepotrudam za pogolema afirmacija i

pro{iruvawe na multietni~nosta vorabotata i dejstvuvaweto na Sojuzot.

Vie ste po~esen ~len na Konfe-deracijata na sindikatot na pen-zionerite vo Pogradec - R Al-banija. Imate li nekakvi iskustvaod kontaktite so ovaa asocijacija

{to }e gi iskoristite na novatadol`nost?

Taka e, po~esen sum ~len naKonfederacijata na sindikatite ipenzionerite na okolija PogradecRepublika Albanija, a gospodinotNazif Daljani, kako pretsedatel naovaa Konfederacija, e po~esen ~lenna na{eto Zdru`enie. Vo me|usebnikontakti i sredbi vo Pogradec, voZP Debar i vo Ohrid, sme imalezabele`itelni uspesi vo razmena naiskustva, me|usebni penzionerskizbli`uvawa vo interes na dvetestrani kako penzionerski asocijaciii sekako, vo interes na dvete dr`avi- Republika Makedonija i RepublikaAlbanija. Napomnuvam deka kako~len na Izvr{niot odbor na SZPMna dvapati sum bil vo delegacijatana SZPM pri posetata na Konfede-racijata na sindikatite i penzione-rite na R Albanija i obratno, tolkupati sum bil vklu~en vo grupata zado~ek na delegacijata od R Albanija.Pokraj drugoto, ovie sredbi se odposebno zna~ewe za afirmirawetona aktivnostite na dvete strani izbli`uvaweto i jakneweto na me|u-sosedskite odnosi na dvete dr`avi.

Na krajot, ka`ete nekolku zboraza toa kako gi postignuvate siteovie aktivnosti? Sepak, godinitesi se godini. Se dol`i li Va{ataaktivnost i na poddr{kata odVa{eto semejstvo?

Ovie aktivnosti i mnogu drugi koine se spomnati, mislam deka sum gipostignal so `elba, so iskustvo i somnogu vlo`en trud. Poddr{kata kojami ja dava moeto semejstvo eneprocenliva, no i zdravjeto dobrome slu`i, za {to i na Gospod mublagodaram.

Vjolca SadikuMendo Dimovski

Intervju: Besnik Pocesta, potpretsedatel na Sobranieto na SZPM

Uspesite se rezultat na trud i iskustvo

Tetovskite penzioneri vo mesecot{to izminuva imaa zgolemeniaktivnosti i so organizirani

ekskurzii vo zemjata i stranstvo. Ia-ko glavno bea od rekreativen karak-ter, za da se razbie monotonijata vo`ivotot na penzionerite, sepakoddelni pro{etki poprimija karakteri na istorisko-turisti~ki sodr`ini.Vo nekoi od gradovite i lokalitetiteodr`ani se istoriski ~asovi, a objas-nuvawata na kustosite se sledeni soposeben interes od strana na penzio-nerite. Zbogatenata programa i ma-sovnoto u~estvo na penzioneri naovie ekskurzii se realizira{e bla-godarenie na razbiraweto i pomo{tana gradona~alnikot na op{tina Teto-vo prof. d-r Sadi Bexeti. Inaku, te-tovskoto zdru`enie na penzioneriostvaruva mo{ne tesna i plodna so-rabotka so organite na lokalnata sa-mouprava, blagodarenie na ve}e soz-dadenite relacii.

Najdolga i najorganizirana be{eekskurzijata na tetovskite penzione-ri vo sosedna Albanija. 50 penzione-ri, vo ~ij sostav ima{e i ma`i i `e-ni, no i nacionalno me{an sostav odMakedonci i Albanci, posetija pove}emesta. Za tridnevniot pretstoj, od-bran be{e gradot Dra~, od kade i se

patuva{e vo drugite mesta. Kruja be{eprvata destinacija i zaedno so Le`a,zna~at mesta svrzani za `ivotot i de-loto na Skenderbeg. I vo dvete mestabea odr`ani istoriski ~asovi, na koizboruvaa poznati kustosi i istori~a-ri. Niz glavniot grad na Albanija, Ti-rana, tetovskite penzioneri imaamo`nost da se zapoznaat so negoviteubavini. Vo Berat, za kogo se tvrdideka e najstariot grad na Balkanot,poseteni bea starinite, a posebnocrkvata "Sv. Onufri”, na kaleto na

Berat, koja poteknuva od sedmiot vek.Skadar be{e posebna prikazna, ne

samo zatoa {to e na rekata Bojana ideka e najseverniot grad na Albanija,tuku i po legendata {to so vekovi se

prenesuva za gradbata na kaleto naRozafa. Kaleto navodno go gradeletrojca bra}a. Nekoja ~udna sila seslu~uvalo sekoja no} da im go ru{attoa {to e izgradeno. Taka se povtoru-valo sekojdnevno. Za da se spre~i toai kaleto da se izgradi, od bra}ata bi-lo pobarano `rtva. So taen dogovot nadvajcata postari bra}a, `rtva stana-la soprugata na najmladiot. Koga taadonela ru~ok za majstorite, ja soyida-le, ostavaj}i i samo edna grada za dago doi svoeto bebe. Kaleto na toj na-

~in bilo izgradeno, a legendataostanala da `ivee do dene{nidni. Vo Skadar penzionerite beaodu{eveni i od ubavinata naSkadarskoto Ezero i podvi`niotmost na rekata Bojana.

Nad 100 penzioneri od Tetovobea i na ednodnevna ekskurzijavo sosedno Kosovo. Realiziranae programska cel so poseta namemorijalniot centar vo Dreni-ca, a penzionerite pro{etaa iniz Pri{tina, Gakovica i Priz-ren. Ostvarena e ednodnevna

ekskurzija so 50-tina penzioneri i narelacijata Bitola, Resen i Ohrid. Dokrajot na godinata planirani se u{tenekolku ekskurzii.

Gojko Eftoski

ZP Tetovo

Ekskurzii na penzionerite so op{tinska donacija

Komisijata za kulturno-umetni~-ki samodejnosti, vo ~ii ramkiraboti KUD "\oko Stojanovski”,

vo svojata godi{na programa tradi-cionalno ja vklu~uva muzi~ko folk-lornata manifestacija "Majski raku-vawa”. Dru{tvoto, kako nositel, i go-dinava priredi u{te edno prijatnodo`ivuvawe za masovnoto kumanovskopenzionersko ~lenstvo i sogra|anite.Vo najubaviot mesec od godinata, voCentarot za kultura "Trajko Proko-piev”, so qubov i ume{nost priredivozbudliva i koloritna ve~er.

Pod dirigenstvo na Aleksandar\eorgievski se redea pove}e horskiizvedbi na makedonski narodni pesni.Nasmevkite na licata na posetiteli-te, koi neprestano aplaudiraa, beadovolen dokaz za nivnoto nasladuva-we i od solo izvedbite na pove}e iz-

vorni makedonski pesni,ispolneti od raspeanite gr-la na ve}e potvrdenite: Je-lka Todorovi}, Dostana Iva-nova, Bulent Dauti, DobrilaJanevska, Simeon Bojaxiev-ski, Ago Haurdi} i RadosvetIlievski.

Kumanovskite penzionerise kreativni i neumorni. Toago potvrdija i folkloristiteso koi rakovodi koreografotMarjan Bo{kovski. Vo koloritninosii, preku igrata i pesnata mo{neimpresivno i dinami~no se pretstavi-ja so splet od "Dra~evka”, "Srbija” ipesni i igri od Egejska Makedonija.

Na krajot na koncertot, be{e izve-dena i humoreskata "Dve sestri”.Nade`da Bulatovi}, Dostana Ivanovai Novko Petru{evski avtor na tekstot,

predizvikaa smea, istovremeno o`i-vuvaj}i go likot na opeaniot kumanov-ski {egaxija i meraklija - Batko \or-|ija. Uspe{no organizirawe na ovaakulturna masovna proletna manifes-tacija i ovojpat ja potvrdi oprav-danosta za nejzinoto postoewe.

T. Anti}

Na 31 maj 2011 godina odr`ana tradicionalnata manifestacija "Majski rakuvawa”

Buket od pesni i igri

TRIBINAPENZIONER plus j uni 2011 5

Vesnik za sega{nite i za idnitepenzioneri

Izdava~:SZPM

Godina IV - broj 35 juni 2011 god.

BESPLATEN MESE^EN VESNIK

Izdava~ki sovet:Dragi Argirovski (pretsedatel)Besnik PocestaMetodija To{evskiStanka TrajkovaGido Boj~evskiQubomir \or|ievPavle SpasovSofija SimovskaMilan DimitrovskiE-mail: argirovski@szpm.org.mk

Redakciski odbor:Metodija To{evskiGlaven i odgovoren urednik;Kalina Slivovska-Andonovazamenik glaven i odgovoren urednik;^lenovi:Mendo Dimovski, urednik;Cvetanka Ilieva, urednik,Baki Bakiu,Kostadinka Kajmakoska,Fruska Kostadinovska

Lektor:Verica Tocinovska

Adresa:SZPM "12 udarna brigada”br. 2. zgrada na SSM - SkopjeTelefon: 02 3223 710tel-faks: 02 3128 390Web: www.szpm.org.mkE-mail: kontakt@szpm.org.mk

Proekt Razvoj Makedonija

tel. 02 3213 227E-mail: prm@szpm.org.mk

Kompjuterska obrabotka:PRM

Pe~ati:Grafi~ki centar Skopje

Rakopisite i fotografiite ne sevra}aat.

Spored Zakonot, za vesnikot se pla}adanok spored posebna namalenadano~na stapka.

PENZIONERplus

Ako se sudi po toa {to se e pos-tignato na informati~ko-kom-pjuterski plan vo Fondot na PI-

OM, toga{ mo`eme da re~eme deka enapraveno i vlo`eno mnogu, se so cel,unapreduvawe na rabotniot proces imaksimalno namaluvawe na vremetoza ~ekawe, odnosno dobivawe na pen-zija. Vsu{nost, toa e osnovnata vodil-ka na politikata na Menaxerskiottim, koj{to poslednive nekolku godi-ni vlo`uva maksimalni napori za do-polnitelno obrazovanie na vrabote-nite ne samo vo Centralata, tuku i vofilijalite i delovnicite vo na{atadr`ava, to~no na ovoj plan.

Pri vakov informati~ko-kompju-terski proekt koj{to e dosledno pri-menet vo praktika i ve}e uspe{nofunkcionira vo Fondot na PIOM be-{e t.n. "Kompjuterska papka”, koja {topodrazbira pribirawe na site poseb-ni barawa i dokumenti za dobivawepenzija od edna i najbrzoto re{avawena penzijata i nejzina isplata na ko-risnikot, od druga strana. Ovoj zna~a-en kompjuterski zafat ne samo {to gonamali administriraweto vo samiotFond, tuku naprotiv, sozdade i bla-goprijatno zadovolstvo kaj idnitepenzioneri deka tie, bez pogolemoanga`irawe mo`at svoeto barawe bezpre~ki i problemi da go re{at na brzi prakti~en na~in, so novo tehnolo{-ko re{enie.

No, ne se ostana samo na ova. Po ba-rawe na Vladata na Republika Make-donija, vo Fondot be{e organiziranorealiziraweto i na proektot "Taenklient” , so cel da se dobie uvid vovistinskata sostojba za odgovornostavo nudeweto usluga za gra|anite. Oddosega{nite rezultati na ovoj planmo`eme da bideme zadovolni, a toa seistaknuva i vo izve{taite na Vlada-ta... O~igledno, anga`iranosta navrabotenite i ovoj pat se poka`a kakodobar predizvik, taka {to zabele{kinema, a toa }e re~e deka celta e pos-tignata!

Sledniot zna~aen informati~ko-

kompjuterski proekt koj{to isto taka,e vo faza na konkretna realizacija ive}e gi dava neophodnite rezultati e"Gra|anskiot dnevnik”, ~ii {to per-formansi se prilagodeni na sega{ni-ot stepen od digitalizacijata na ra-botata na Fondot. Kako za "Tajniot ki-lient” isto taka, i za "Gra|anskiotdnevnik”, site vraboteni bea zapozna-ti, a najgolem broj i educirani, {tozna~i deka permanentnoto informa-ti~ko-kompjutersko obrazovanie voFondot na PIOM zazema zna~ajno mes-to ne samo vo sega{nata faza, tukuu{te pove}e za rabotata vo idnina.

Taka, neodamna vo Fondot seodr`aa pove}e prezentacii ne samo sorakovodnite lu|e tuku i so vraboteni-te na {alterite i na~alnicite naslu`bite za primena i aplikacija na"Edno{alterskiot sistem”, koj{toozna~uva ogromen is~ekor i prakti~narealizacija na site performansi {toslu`bite }e treba da im gi davaat nakorisnicite na uslugi, odnosno na se-ga{nite i idni penzioneri. Takvataopredelba e definirana so celta - danema vra}awe na klientot {to barausluga, dodeka pak, podnesuvaweto nanegovite dokumenti se poednostavuvaso vgraduvaweto na t.n. "Semafor”.Imeno, klientot {to }e pobara uslugavo Fondot na PIOM, vo idnina }e mo-`e da ja ocenuva rabotata na {alter-skite rabotnici so toa {to }e pritis-ne na edno od trite kop~iwa na “Se-maforot” so {to }e se opredeli kakokriti~ki ja ocenuva rabotata na slu`-benikot so toa {to }e mu dodeli pogo-lema ili pomala ocenka za efikas-nost, qubeznost i uslu`livost. Kako ida e, pred novite predizvici na teh-nologijata, vrabotenite vo Fondot naPIOM, odgovaraat so serioznost iodgovornost, steknuvaj}i potrebniznaewa za podobri i kvalitetni uslu-gi, a seto toa se realizira vo sora-botka so Ministerstvoto za informa-ti~ko op{testvo i administracija i sooddelni specijalizirani firmi...

m-r. Sne`ana Kutuzovska

OD RABOTATA NA FONDOT NA PIOM

Vo ~ekor so potrebite

Vo organizacija na Zdru-`enieto na penzioneriteod Gostivar na 28 maj na

bregot na Mavrovskoto Ezero kajmesnosta “Krstovi-dva” se odr-`a prijatna penzionerska pik-nik sredba na koja u~estvuvaaokolu 1.700 ~lenovi na zdru`e-nijata od Radovi{, Kavadarci,Kumanovo, Gostivar, Veles, Sve-ti Nikole, \or~e Petrov, [tip,Taftalixe - Skopje, Saraj, Te-tovo, Struga, Negotino, Ki~evo iDebar.

Ovoj rekreativen sobir na penzionerite od Makedonija so prigoden govor gootvori Nijazi Xeqiqi, pretsedatel na Zdru`enieto na penzionerite naGostivar, akcentiraj}i deka sre}ata i vo treto `ivotno doba pove}e se ~uvstvu-va koga ima so kogo da ja spodeli{.

Za zna~eweto na drugaruvaweto i aktivnoto stareewe i za evropskite stan-dardi govore{e pretsedatelot Dragi Argirovski, pri {to posebno ja pofaliinicijativata na gostivarskoto penzionersko rakovodstvo za organizirawe naedna vakva nezaboravna sredba, bidej}i dru`eweto garantira novi uspesi napenzionerskoto organizirawe i aktivnost na SZPM, kako najbrojna nepoliti~kai nevladina multietni~ka organizacija.

Na prisutnite penzioneri im se obrati i Besnik Pocesta, potpretsedatel naSobranieto na SZPM, istaknuvaj}i deka raduva faktot {to na ovaa sredbauspe{no se dru`at Makedonci, Albanci, Turci, Vlasi, Romi i drugi, {to e sim-bol na edinstvo i nerazdvoenost.

Sredbata mina vo igra i pesna, vo {irewe na prijatelstvata i vo zapoznavawena prirodnite ubavini na nacionalniot park Mavrovo.

Za uspe{noto organizirawe na ovaa penzionersko dru`ewe na zeleno kajMavrovskoto Ezero pridones dade i gradona~alnikot na op{tina Mavrovo-Rostu{e Mukrem Mehmedi, a se o~ekuva ovaa sredba da stane tradicionalna.

Vadije Zendeqi

Piknik na zbratimeni zdru`enijavo Mavrovo

So Zakonot za izmenuvawe i do-polnuvawa na Zakonot za pen-ziskoto i invalidskoto osigu-

ruvawe (Sl. vesnik na RM broj51/2011) se menuva rokot za donesu-vawe re{enie vo upravna postapka ise zajaknuva odgovornosta dokolkuFondot ne go donese re{enieto vo sozakon utvrdeniot rok. Ovie izmeni idopolnuvawa ne se odnesuvaat namaterijalnite prava od penziskoto iinvalidskoto osiguruvawe.

Osnovna cel na ovie izmeni e poe-fikasno ostvaruvawe na pravata odovaa oblast, a identi~ni izmeni i do-polnuvawa se napraveni i vo drugitezakoni kade {to kako proceduralenzakon vo postapkata se primenuvaZakonot za Op{ta upravna postapka(mati~na evidencija na osigurenici ipenzioneri, socijalna za{tita, osigu-ruvawe vo slu~aj na nevrabotenost).

So ~lenot 1 od izmenite i oddopolnuvawata na ZPIO, zakonoda-vecot intervenira vo postojniot~len 140 kade {to se utvrdeni ro-kovite za donesuvawe re{enie. Vo~lenot 1 od izmenite dosega{niotrok za donesuvawe na re{enie od 30dena se zamenuva so 60 dena oddenot na podnesuvawe na urednobarawe.

So ~lenot 3 od navedenite izmeni idopolnuvawa se dodava ~len 140-a,koj glasi:

"Dokolku Fondot ne donese re{enieza ostvaruvawe na prava od penziskotoi invalidskoto osiguruvawe, odnosnone donese re{enie za odbivawe na ba-raweto vo rokot utvrden so ~lenot 140stav 1 od ovoj zakon, podnositelot nabaraweto ima pravo vo rok od tri ra-botni dena od istekot na toj rok da pod-nese barawe do pisarnicata na direk-torot na Fondot, zaradi donesuvawe nare{enie po podnesenoto barawe.

Formata i sodr`inata na barawetood stavot 1 na ovoj ~len gi propi{uvaministerot za trud i socijalna poli-tika. Direktorot na Fondot e dol`envo rok od pet rabotni dena od denotna podnesuvawe na baraweto odstavot 1 na ovoj ~len do pisarnicatana direktorot da donese re{enie sokoe baraweto }e go uva`i ili odbie.Dokolku direktorot na Fondot nemapisarnica baraweto se podnesuva vopisarnicata na sedi{teto na Fondot.

Kon baraweto za ostvaruvawe odpenziskoto i invalidskoto osiguru-vawe podnositelot na barawe dosta-vuva i kopija od baraweto od ~lenot134 na ovoj zakon.

Dokolku direktorot na Fondot nedonese re{enie vo rokot od stavot 3na ovoj ~len, podnositelot na bara-weto mo`e da go izvesti Dr`avniotupraven inspektor vo rok od pet ra-botni dena.

Dr`avniot upraven inspektor edol`en deset dena od denot na pri-emot na izvestuvaweto od stavot 5 naovoj ~len da izvr{i inspekciski nad-zor vo Fondot i da utvrdi dali esprovedena postapkata soglasno sozakon i vo rok od tri rabotni dena od

denot na izvr{eniot inspekciskinadzor i da go informira podnosi-telot na baraweto.

Inspektorot od Dr`avniot upraveninspektorat po izvr{eniot nadzorsoglasno so zakon donesuva re{enieso koe go zadol`uva direktorot naFondot vo rok od deset dena daodlu~i po podnesenoto barawe odnos-no da go uva`i ili da go odbie ba-raweto i za prezemenite merki da goizvesti Dr`avniot upraven inspektori da mu dostavi primerok od aktot sokoj e odlu~eno po baraweto.

Dokolku direktorot na Fondot neodlu~i vo rokot od stavot 9 na ovoj~len, inspektorot }e podnese baraweza poveduvawe na prekr{o~na postap-ka i }e opredeli dopolnitelen rok odpet rabotni dena, vo koi direktorot}e odlu~i po podnesenoto barawe za{to vo istiot rok }e go izvestiinspektorot za doneseniot akt. Konizvestuvaweto se dostavuva kopija odaktot so koj odlu~il po podnesenotobarawe. Inspektorot vo rok od trirabotni dena da go informira pod-nositelot na baraweto. Dr`avniotupraven inspektorat }e podnese pri-java do nadle`niot javen obvinitel.

Dokolku direktorot ne odlu~i i vodopolnitelniot rok od stavot 8 naovoj ~len, inspektorot vo rok od trirabotni dena }e podnese prijava donadle`niot javen obvinitel i vo tojrok }e go informira podnositelot nabaraweto za prezemenite merki.

Dokolku inspektorot ne postapi poizvestuvaweto od stavot 6 na ovoj~len, podnositelot na baraweto vorok od pet rabotni dena ima pravo dapodnese prigovor do pisarnicata nadirektorot na Dr`avniot upraveninspektorat. Dokolku direktorotnema pisarnica baraweto se podnesu-va vo pisarnicata na sedi{teto naDr`avniot upraven inspektorat.

Direktorot na Dr`avniot upraveninspektorat e dol`en vo rok od trirabotni dena od denot na priemot dago razgleda prigovorot od stavot 10na ovoj ~len i dokolku utvrdi dekainspektorot ne postapi po izvestu-vaweto od podnositelot na barawetood stavot 6 na ovoj ~len ili ne pod-nese prijava soglasno stavot 9 na ovoj~len, direktorot na Dr`avniot upra-ven inspektorat }e podnese barawe zapodnesuvawe na prekr{o~na postapkana inspektorot i }e opredeli dopol-nitelen rok od pet rabotni dena vokoi inspektorot }e izvr{i nadzor voFondot dali e sprovedena postapkasoglasno so zakonot i vo rok od trirabotni dena od denot na izvr{eniotnadzor da go informira podnositelotna baraweto.

Dokolku inspektorot ne postapi vodopolnitelniot rok od stavot 11 naovoj ~len direktorot na Dr`avniotupraven inspektorat }e podnese pri-java do nadle`niot javen obvinitelprotiv inspektoratot i vo rok od trirabotni dena }e go informira pod-nositelot na baraweto.

Vo slu~ajot od stavot 12 na ovoj

~len, direktorot na Dr`avniot upra-ven inspektorat vedna{, a najdocnavo rok od eden raboten den, }eovlasti drug inspektor da go sprovedenadzorot vedna{.

Vo slu~aite od stavot 13 na ovoj ~len,direktorot na Dr`avniot upraven in-spektorat, vo rok od tri dena go in-formira podnositelot na baraweto.

Dokolku direktorot na Dr`avniotupraven inspektorat ne postapi sogla-sno stavot 11 na ovoj ~len, podnositel-ot na baraweto mo`e da podnese prija-va do nadle`niot javen obvinitel vorok od osum rabotni dena.

Dokolku direktorot na Fondot ne od-lu~i vo rok od stavot 7 na ovoj ~len,podnositelot na baraweto mo`e da po-vede upraven spor pred nadle`niotsud. Postapkata pred Upravniot sud eitna.

Po objavuvaweto na podzakonskiotakt od stavot 2 na ovoj ~len vo "Slu-`ben vesnik na Republika Makedo-nija” istite se objavuvaat na vebstranicata na Ministerstvoto za trudi socijalna politika.”

Ponatamu, zakonodavecot pravisu{tinska izmena i go menuva ~le-not 141 od postojniot ZPIO kade{to nadle`nosta za odlu~uvawe vopostapka po `alba od komisija naVladata na RM za re{avawe vo vtorstepen po predmetite od PIO, japrenesuva na Dr`avna komisija ko-ja }e zapo~ne da raboti po zapo~nu-vawe na primenata na Zakonot zaosnovawe na Dr`avna komisija zaodlu~uvawe vo upravna postapka ipostapka od raboten odnos vo vtorstepen. Kako i dosega protiv re{e-nieto na dr`avnata komisija mo`eda se povede upraven spor.

^lenot 7 od ovie izmeni na ZPIOutvrduva deka zapo~natite postap-ki }e se zavr{at spored zakonot kojva`el vo momentot na zapo~nuvawena postapkata {to e i op{to pravnopravilo za vremenskoto va`ewe napropisite.

Imaj}i gi predvid izlo`eniteizmeni i dopolnuvawa na ZPIO, bikomentirala deka pojdovna osnovada se formira nov vtorostepen or-gan vo odnos na PIO e da se obezbe-di apsolutna devolutivnost vo re-{avaweto po `alba, so cel dose-ga{nata komisija na Vladata na RMda ne bide "kvazi”, vtorostepenorgan (spored nekoi mislewa).

No, koga sme kaj ova pra{awe(vtorostepen organ), istata cel mo-`e{e da se postigne i preku davawelabava avtonomija na podra~niteedinici vo Fondot, {to bi bilo po-ekonomi~no i poracionalno.

[to se odnesuva do noviot ~len140-a kade {to se predviduvaatre{enija za odgovornost, ako vo rokne se donese re{enie od PIO, Fon-dot treba a`urno da postapuva zo{-to vo sprotivno }e se izgubite vodopolnitelno predvideni rokovivo koi mo`e da intervenirate zaa`urno donesuvawe na re{enie iostvaruvawe na Va{eto pravo.

Stanka Trajkova

Najnovi izmeni i dopolnuvawa vo Zakonot na PIOM

Pokraj kejot na rekata Vardar, na 13.6.2011 godina penzionerite od Op{tinaAerodrom vo sorabotka so Alfa TV i Hortikulturnoto zdru`enie na Makedonijasadea cve}iwa. Dvaesetina penzioneri zaedno so sezonskite rabotnici od

Op{tina Aerodrom i rabotnici od JP "Parkovi i zelenilo”, vo poznatiot penzioner-ski park vo blizina na sportskata sala "Jane Sandanski”, nasadija stotina sadniciletno sezonsko cve}e od vidot "impatija” ili poznato me|u narodot kako "vodar~e”.Cve}eto be{e obezbedeno od JP "Parkovi i zelenilo”.

Celta na ovaa aktivnost e da se vklu~at qubitelite na cve}e od povozrasnata pop-ulacija, da se rekreiraat i da se dru`at penzionerite i na toj na~in da dadat primerza korisno pominato slobodno vreme.

Inaku, preku sproveduvaweto na ovaa aktivnost, Op{tina Aerodrom prekuanga`iraweto na penzionerite se vklu~uva vo ostvaruvawe na "Strategijata za starilica 2010-2020” donesena od Vladata na Republika Makedonija.

I. Gligorov

Penzioneri sadea cve}iwa

\

REVII PENZIONER plus j uni 20116

Igodinava, vo organizacija na Sojuzot na zdru`enijata na penzionerite na Makedonija, seodr`a IX Revija na pesni, muzika i igri, a doma}in na nastanot be{e ZP Valandovo, gradotna kalinkite, smokvite i pesnata. Petnaesti juni be{e kako prazni~en den. U~esnicite,

doma}inite i gostite, bea udostoeni so prisustvoto predsedatelot na SZPM Dragi Argirovski. I,kako {to e red na vakvite sredbi, na prisutnite prijatno i toplo dobredojde im posaka pretse-datelot na zdru`enieto na penzionerite od Valandovo, Leonid Man~ev:

- Me raduva, {to tokmu od ovaa sala na folk-muzikata, kade {to se ~uvstvuva mirisot na ras-cutenite lipi i maslinki zbogateni so rasko{nite cvetovi na kalinkite zapo~nuva edna sredba,koja }e se odviva vo pet regioni, a na koja, nie povozrasnite, }e gi prika`eme i poka`eme na{itekvaliteti i kreativni sposobnosti.

Od ime na gradot doma}in na prisutnite, gostite i u~esnicite vo Revijata im se obrati grado-na~alnikot na Valandovo, Nikol~e ^urlinov, koj, isto taka, ne go krie{e zadovolstvoto {to

negoviot grad gi prifati 300-teu~esnici i gosti za da im japoka`e valandovskata gosto-primlivost i toplina.

- Ovde muzikata se saka, seceni, se po~ituva i so posebenpietet se neguva, re~e toj.

Potoa na prisutnite im seobrati Stanka Trajkova, sekre-tar na Sojuzot na zdru`rnijatana penzionerite na Makedonija.Taa najnapred na prisutnite imposaka dolg i sre}en `ivot,mnogu zdravje i da prodol`at sopesnata i igrata, zotoa {to toae lek protiv predvremenotostareewe.

- Se nadevam deka vie so svo-jata zrelost, odgovornost i en-tuzijazam, }e poka`ete kako se~uvaat i neguvaat obi~aite,tradicijata i nacionalnotobogatstvo.

Potoa ja proglasi IX Revijatana pesni, muzika i igri za otvo-rena, so {to zapo~na da se ni`ebisernicata od makedonskipesni i muzika.

Vo prekrasniot ambient nafestivalskata scena, uredenaza vakvi prigodi, se pretstavi-ja pea~ki grupi, horovi i ins-trumentalisti na zdru`enijatana penzionerite od Strumica,Dojran, Bogdanci, Kavadarci,gradot doma}in Valandovo, Ne-gotino, Veles i Gevgelija. Kakogosti, a vo ramkite na me|uop-{tinskata sorabotka, nastapijai penzionerite od Zdru`enija-ta od Bitola i Prilep. Vrakaj}ise sebe si i prisutnite vo den-ovite na mladosta, se razgalijadu{ite i se rastreperija srca-ta. Se na se, se ima{e vpe~atokdeka se povtori Valandovskiotfestival, no ovoj pat so malkupovozrasni izveduva~i!

U~esnicite na revijata iakovo poodminati godini, u{teedna{ poka`aa deka za pesna-ta i igrata godinite ne seva`ni.

M. Zdravkovska

Valandovo: Devetta regionalna revija na pesni, muzika i igri

Revija {to nalikuva{e na festival

LeonidMan~ev

Nikol~e^urlinov

ZP Strumica

ZP Dojran

ZP Bogdanci

ZP Kavadarci

ZP Valandovo

ZP Negotino

ZP Veles

ZP Gevgelija

Vra~uvawe na priznanija

ZPKavadarci - invalidi

StankaTrajkova

HRONIKAPENZIONER plus j uni 2011 7

Sekoj go odbira na~inot na borbavo `ivotot, posebno ako e te{kobolen. Mojot sogovornik, dol-

gogodi{en penzioner, nekoga{en op-ti~ki rabotnik vo "Getaldus”, Vla-dimir Maras, izbral svo-jata bolest da ja pobedi sovedrina i nasmevka i sosite svoi sili nastojuva dasi go olesni `ivotot. Vni-manieto go naso~il samo nasebe i nikoga{ ne poka`u-va deka mu e te{ko. Go saka`ivotot i koga mu e ubavo ikoga e vesel i koga e ta`en.Poradi lo{ata zdravstve-na sostojba, toj retko iz-leguva od doma, od sobatavo koja `ivee sam pod kir-ija. Celi dvaeset godini tojgi menuva stanovite bidej}i nema svoj.Te{ko zboruva, se dvi`i so odalka.Nasmevkata na bledoto lice ne mo`eda ja skrie iznemo{tenosta i tragiteod bolesta koja ve}e dvaeset godinidlaboko se vgnezdila vo krevkotopenzionersko telo.

Golemiot majstor, opti~ar, be{epoznat po toa {to se trude{e sekoj daima ubavi i kvalitetni o~ila,koi }ego koregiraat vidot no koi i }e odgo-varaat na likot i profesijata na onojkoj gi koristi. I sekoga{ uspeva{e votoa. Edinstveno ne uspea, za prv pat,da ja dobie bitkata so svojata bolest.Borbata za `ivot, od edna strana ibolesta od druga, koja pred pove}egodini go odvede na hirur{ki stol,seu{te sekojdnevno trae, a toj vistin-skata bitka prodol`uva da ja bie.

Mojata poseta vidlivo go vozbudi ii go iznenadi i taka ~uvstvitelniotVladimir. Potoa, otkako se smiri,po~na da mi raska`uva, pri {to, skorosite odgovori mi gi pi{uva{e, zo{tote{ko i nerazbirlivo govori.

- I pokraj toa {to imam 71 godina,slab organizam i izvr{eno isklu~i-telno te{ka operacija, nema da se

otka`am i da se prepu{tam na stra-dawe i so`aluvawe samiot sebesi.Bolkata i stradaweto se golemi, nojas sum so cvrst karakter. Znam dekasila treba da izdr`am do podobri

denovi koi mora da doj-dat, zo{to ni{to ne sepostignuva so `alewe.Uspevam blagodareniena mojata hrabrost da{iram otimizam na seka-de i nastojuvam davladee harmonija i to-plina vo mojot `ivot -veli Vladimir. Toj gledana `ivotot so optimizam,bidej}i svatil deka crni-te misli ni{to dobronema da mu donesat.

- Eve, kako {to gle-date, `iveam sam, vo edna prostori-ja koja ne e nameneta za `iveewe. Seobra}av do pove}e institucii da mipomognat, barem da bidam smestenvo nekoj dom za stari i iznemo{tenilica, no zasega se ostanuva po staro.Mi pomagaat i moite dve }erki koi`iveat vo stranstvo, zo{to mini-malnata invalidska penzija i nado-mestokot za nega ne se dovolni dapla}am kirija i hrana - dodavaVladimir

Veli, deka mnogu im e blagodaren nasosedite i prijatelite {to mu kupu-vaat produkti i doa|aat da go posetat,so {to mu go ispolnuvaat i razubavu-vaat denot.

Ta`na e i bolna prikaznata za te{-kiot `ivot na Vladimir. Da se nade-vame deka }e sobere sila mirno ispokojno da go pomine ostatokot odsvojot `ivot vo nekoj dom za stari ibolni lica. Da se nadevame deka nego-vata prikazna i molba za pomo{ }edopre do lu|eto so golemo srce i dekanegovata `elba da bide smesten vodom, naskoro }e stane stvarnost.

Vasil Pa~emski

Penzionerski denovi polni so bolka i stradawe

Iako `ivee samo desetina godinivo Ohrid, re~isi nema Ohri|aneckoj ne go poznava inovatorot,

invalidskiot penzioner Ratko \or|e-vi}, popoznat kako Rac. Me|u Ohri|anie poznat kako inovator na uredi zaza{teda na elektri~na energija. Tojima izraboteno 11 inovacii koi {te-dat duri do 50% elektri~na energijai se nameneti za toplinski uredi voprostorii koi se dobro izlolirani, zarabotni prostorii, sobi za dnevenprestoj, za spiewe i drugi delovni ilipomo{ni prostorii.

Negovite inovaci se: Termoakumu-lacionen konvektor, elektronskikonvektor aparat za greewe bez grea~,ured za kvarcno greewe so mermer,elektronika za termoakumulacionape~ka so naizmeni~no greewe, ured zanaizmeni~no kvarcno greewe, elek-tronski broja~ za podno greewe, uredso maslo za naizmeni~no greewe iu{te nekolku drugi sli~ni uredi. Soizrabotka na inovacii zapo~nal da sezanimava vo 1970 godina koga ja izra-botil i pravata inovacija za dvoste-peno greewe za kancelarii, koja e pa-tentirana, a seu{te ne e realizirana!Prviot patentiran ured na Rac etermoakumulacioniot konvertor, kojima dve mermerni plo~i. Od zadnataplo~a vozduhot ima temperatura od 45celziusovi stepeni, a od prednataplo~a od 90 stepeni. Potro{uva~ka-ta na grejnoto telo e 400 vati za 60minuti i zagreva prostorija od 8 met-ri kvadratni. Za ovaa inovacija Racima sertifikat od Zavodot za paten-tirawe na Republika Makedonija. Sa-

mo edna od negovite inovacii e paten-tirana, od prosta pri~ina {to paten-tiraweto za samo prvata inovacija go~inelo 1.000 evra, a toj od skromanatapenzija od 5.000 denari ne mo`e daplati sumi od 2.000 do 4.000 evra zapatentirawe. Inovaciite {to gi izra-botil se od dvete invalidski penziiod negovata i penzijata na soprugatakoi zaedno iznesuvaat 12.000 denari.

I drugite negovi inovacii se kvali-tetni i pred se racionalni i vo naso-ka na za{teda na elektri~na energija.No, za `al nitu edna od 11-te inova-cii na Rac, nemaat najdeno prakti~naprimena od nitu edna firma, iako seponudeni na pove}e makedonski fir-mi i institucii od oblasta na elek-tronikata. Nivniot odgovor e deka ne-maat finaniski sredstva, i deka se-ga{nive stopanski uslovi na ekonom-ska kriza ne dozvoluvaat izrabotka nainovacii. Negovite barawa od sekojainovacija se minimalni od 100 do 200evra, a nivnata vrednost e zna~itel-no pogolema. Poradi vakvata sostojbatoj razmisluva da bara menaxer koj }emo`e negovite inovacii da gi ponudina pazarite nadvor od zemjata, vo za-padna Evropa ili SAD.

- Iako sum invalidski penzioner i~ovek vo sedmata decenija od `ivotot,imam kapacitet i znaewe. U{te mnogumo`am da rabotam na poleto na inova-torstvoto. Problemot e vo nemawetofinansiska potkrepa bilo od dr`ava-ta ili od firmi i institucii. Akomoite inovacii ne uspeam da gi pre-to~am vo praktika, }e mi bide mnogu`al, ne poradi finansiskata nagrada

{to mo`am da ja ostvaram od niv, tukuporadi faktot {to so nivnata prime-na vo praktikata, bi mo`elo mnogu dase za{tedi vo potro{uva~kata naelektri~na energija koja stanuva seposkapa i e golem tovar za sekoj poe-dinec i firma. Sepak sum optimist ini{to ne me obeshrabruva. Veruvamdeka eden den, koga i da e, moite ino-vacii, }e bidat preto~eni vo proizvo-di. - veli ~ovekot so visok stepen naintelegencija, koj e ve}e vo godini i sonaru{eno zdravje.

Inaku, Ratko \or|evi} - Rac, `ivot-niot i rabotniot vek od 1963 godinado 2001 godina go minal vo Skopje ka-de {to go zavr{il {koluvaweto, aprethodno 12 godini minal vo Bel-grad. Vo Ohrid, `ivee od 2001 godinazaedno so svojata sopruga Milica istotaka penzionerka, koja mu dava celos-na podr{ka vo celiot negov `ivot, ikako {to veli toj, negoviot uspeh e inejzin!

K.Spaseski

Ratko \or|evi} - Rac, avtor na 11 inovacii

Sojuzot na zdru`enijata na penzi-oneri na Makedonija, na 20 sep-temvri ovaa godina }e ja odbe-

le`i 65 godi{ninata od svoeto pos-toewe. Kako isklu~itelno zna~aennastan, ovoj datum e obele`an vo sitedokumenti i programi na Sojuzot i nazdru`enijata na penzioneri, koi, pos-le izborite, ovaa godina ja zapo~naaso krajna posvetenost i zalo`ba pla-niranite aktivnosti da gi zavr{at sozna~itelni uspesi. Izbranite rako-vodstva vedna{ pristapija kon reali-zacija na programskite aktivnosti,koi glavno se naso~eni kon preze-maweto merki za ostvaruvawe naustavnite opredelbi na dr`avata zasozdavawe podobra socijalna sostojbana penzionerite, no ne samo preku zgo-lemuvaweto na penziite, tuku i prekudrugite osnovi koi gi namaluvaat tro-{ocite i go podignuvaat kvalitetot na`ivotot. Ovde, pokraj drugoto, se mis-li i na naporite za podobruvawe nasostojbata vo zdravstvoto i zdrav-stvenoto osiguruvawe, so pokrenuvaweinicijativa za ukinuvawe na partici-pacijata za lekovi i lekuvawe na li-cata postari od 65 godini, kako i pro-{iruvwe i pomo{ na zdru`enijata zabawsko lekuvawe na penzioneri sovistinski potrebi za toa.

Spored Programata za ovaa godinaSojuzot se obvrza deka so svoi stavovii posebni zalo`bi }e vlijae vrzdr`avnata politika pri prezemaweto~ekori za unapreduvawe na kvalitetotna `ivotot na penzionerite i ve}e epodgotven da u~estvuva vo rabotata narazli~ni dr`avni organi, soveti i ko-misii od najnisko do najvisoko nivo ida dava inicijativi, sugestii i pred-lozi za donesuvawe novi i doplnu-vawe na postojnite zakoni koi ja tre-tiraat problematikata na penzione-rite. Pritoa, naglasena e potrebata zapocelosno sledewe i anga`irawe vorealizacijata na Nacionalnata stra-tegija za stari lica, pottiknuvaweizgradba na domovi za penzionerite,

otvorawe novi klubovi, dnevni centriza prestoj i drugo.

Sojuzot i natamu ostanuva posvetenna svojata opredelba za kontinuiranoorganizirawe sportsko-rekreativniaktivnosti na site nivoa vo ramkitena zdru`enijata, koi ovaa godina }ekulminiraat so odr`uvaweto na 16-tite sportski igri, za {to blagovre-meno prezema organizacioni, materi-jalno-finansiski, kadrovski i drugimerki. Bezdrugo, ovde treba da sespomnat i Regionalnite revii na pes-ni, muzika i igri (devetti po red),organiziraweto zaedni~ki koncerti,dramski pretstavi, izlo`bi i drugikulturni manifestacii i aktivnosti,koi duhovno go obogatuvaat `ivotot napenzionerite, relaksiraat i go za~u-vuvaat zdravjeto.

Neizostavna aktivnost na SZPM eproektiranata sorabotka so drugi so-juzi vo Republikata, so organi, insti-tucii i slu`bi na Dr`avata, so ZELS,Crveniot krst, Sojuzot na borcite,Sojuzot na sindikatite, so humanitar-ni i drugi organizacii. Sekako, poseb-no mesto zazema sorabotkata so sojuzi,asocijacii i zdru`enija na penzioneriod sosednite zemji i so EU, koja ima zacel razmena na iskustva, ostvaruvawezaedni~ki potrebi i inicijativi odme|useben, regionalen i po{irokinteres. Isto taka, sorabotkata }e sepro{iri i }e zajakne osobeno so medi-umite koi postojano ja sledat i ja pre-zentiraat penzionerskata problema-tika, a vo ramkite na sopstvenotoinformirawe, }e se akcentira podob-ruvaweto na kvalitetot i zgolemu-vaweto na tira`ot na na{eto glasiloi organiziraweto podobri me|usebnifizi~ki i internet komunikacii.

Programskite celi i aktivnosti,navistina se ambiciozni i seopfatni,no novoto rakovodstvo na SZPM na ~e-lo so pretsedatelot Dragi Argirovskiima sili, znaewe i mo} seto toa bla-govremeno i so uspeh da go ostvari.

Mendo Dimovski

Od svoj agol

Krajna posvetenost i zalo`ba za novi uspesi

^edo GeorgievskiNa 11 juni 2011 godina po~ina

^edo Georgievski, koj nad edna de-cenija nesebi~no se anga`ira{e zapodobro organizirawe na penzio-nerite vo Makedonija, kako i zaunapreduvawe i za{tita na prava-ta od penziskoto i zdravstvenotoosiguruvawe. Osoben pridones da-de vo zbogatuvaweto na kvalitetotna `iveewe na penzionerite, kako

i vo razvojot i na formite i oblicite na kulturno-za-bavniot `ivot i sportsko-rekreativnite aktivnostina korisnicite na penzija. Penzionerite }e se se}a-vaat na ^edo Georgievski kako na soorganizator na

site aktivnosti i manifestacii koi im go olesnuvaa`ivotot i im go za{tituvaat fizi~koto i mentalnozdravje. ]e go pametat i po negovoto zazemawe i ka-tadnevno anga`irawe i za pobogato i raznovidnoinformirawe. Be{e prv glaven i odgovoren urednikna vesnikot "Penzioner plus”. Celiot negov penzio-nerski sta` go posveti na organizacijata na penzione-rite na Makedonija. Be{e ~len na Izvr{niot odbor naSojuzot na penzionerite na Makedonija do 2002 god,potoa sekretar na Izvr{niot odbor na SZPM, a dokrajot na mart 2011 godina potpretsedatel na Izvr{-niot odbor i prodol`uvaj}i vo noviot mandat kako~len na Izvr{niot odbor. Site ovie odgovorni rabotivo penzionerskata asocijacija na Makedonija gi vr{e-{e so golema odgovornost i samopregor. Ne go popre-~uva{e ni bolesta vo izvr{uvaweto na obvrskite ipokraj sekojdnevnite patuvaawa od Kumanovo do Skop-je i obratno. Pietet i golema blagodarnost!

IN MEMORIAM

Traj~o StojanovVo soobra}ajna nesre}a {to se

slu~i na 3.juni ovaa godina na pat-niot pravec Veles - Gradsko, `ivo-tot go zagubi Traj~o Stojanov, pret-sedatel na Izvr{niot Odbor naZdru`enieto na starosni i semejnipenzioneri od Kavadarci.

Na funkcijata pretsedatel,Stojanov be{e izbran vo dekemvri

2010 godina. Vo izminatiot period izvr{uva{e i drugifunkcii vo SZPM. Be{e pretsedatel na NadzorniotOdbor, a vo periodot od 2002 do 2006 godina be{e ~lenna Izvr{niot odbor na SZPM.

Stojanov, }e ostane vo se}avawe kako vreden, samo-pregoren, i dru`equbiv ~ovek koj so zadovolstvo giprifa}a{e obvrskite i predizvicite vo interes napodobruvawe na `ivotot i standardot na penzionerite..

Vesta za negovata tragi~na smrt Kavadar~ani japrimija so `alewe bidej}i od svoite redovi izgubijadobar drugar i kolega.

Todor AksentievNa 29. maj 2011 godina, na osum-

deset godini po~ina pretsedatelotna ZP Probi{tip Todor - To{o Ak-sentiev, poznat op{testven rabot-nik od Probi{tip koj po penzioni-raweto prodol`uva aktivno da ra-boti kako pretsedatel na zdru`e-nieto na penzioneri od gradot. Za-radi organizacionite sposobnosti,

fleksibilnosta i razbiraweto na penzionerskitepotrebi i problemi, na taa funkcija se zadr`uva trimandati, a smtrta go zate~e na po~etokot na ~etvrtiotmandat.

Ne {tedej}i se vo rabotata, toj napravi ZP Pro-bi{tip da bide edno od najaktivnite vo sekoj pogled.

Todor be{e i za sekoga{ }e ostane nepovtorlivprimer za po~it, li~nost so visoki moralni kvalitetii razbirawe za sekogo, no i kako primer na semeen~ovek, sorabotnik i prijatel.

SZPM i Turisti~kata agencija"Tri-A” od Republika Albanija pot-pi{aa spogodba za pristoen odmorna penzionerite od Republika Ma-kedonija vo hotelite vo predgradi-eto na Dra~ so popust od 25 otsto odcenata na ~iweneto na pansionot.

Kako {to izjavi sopstvenikot na

agencijata Xevdet Hiseini penzio-nerite od Makedonija }e bidatsmesteni vo hotelite "Nacional”,"Pegasus”, "Pa{trik” i "Grand hotelWujork” koi se nao|aat na samiotbreg na Jadranskoto more vo Alba-nija, opkru`eni so borovi i palmo-vi drvja.

Spored spogodbata desetdnevenodmor na prekrasnata pla`a vo Dra~so hotelsko smestuvawe, pojadok ive~era }e ~ini samo 170 evra.

Za podetalni informacii zainte-resiranite zdru`enija i penzionerimo`at da se obratat na telefonite075 297 569 i 070 261 297 vo Skopje.

Popust za penzionerite za letuvawe vo Dra~

ZP Ohrid i Debrca neodamna ras-prava{e po pristignatite barawa namesnite ogranoci od dvete zdru`enijaza organizirawe ednodnevni izletivo Repubvlikava za ovaa godina. Dokrajot na maj bea pristignati 11 ba-rawa od vkupno 30 mesni ogranoci naop{tinite Ohrid i Debrca. Be{e oce-neto deka pogolemiot broj od barwataza ednodnevni izleti se odnesuvaat

za izleti vo Kru{evo, potoa na bliskigradovi od sosedna Albanija i drugituristit~ki destinacii vo Republi-kava - Mavrovo, Berovo, Pelister,Gevgelija, Dojran, Mija~kiot kraj, ma-nastirite "Sveti Joakim Osogovski, “Sveti Jovan Bigorski i drugi izlet-ni~ki i turisti~ki mesta, crkovni isakralni objekti i spomenici.

Se odlu~i prva destinacija za ed-

nodneven izlet vo ovaa godina da bi-de Kru{evo so poseta na Muzejot i gro-bot na pop-ikonata To{e Proeski imanstirot "Sveto Preobra`enie#.

Komisijata za kultura na sostanokotdonese odluka ZP Ohrid i Debrca dau~estvuva na Regionalnata revija napesni i igri na ^etvrtiot zapaden re-gion, koja }e se odr`i na 3 septemvrivo Ki~evo.

K.S.

Najbarana destinacija - Kru{evo

SPORT PENZIONER plus j uni 20118

Vo organizacija na Sojuzot na zdru`e-nija na penzioneri na Makedonija, na27 maj, ovaa godina, ZP "Solidarnost-

Aerodrom” be{e doma}in na {esnaesetite

regionalni penzionerski sportski igri.Natprevarite se odr`aa vo idealni vre-

menski uslovi za sportuvawe i prekrasnasportska atmosfera vo edinaeset disci-plini so vkupno od 250 natprevaruva~i. Vosite disciplini: strela{tvo, {ah, tabla,

pikado, frlawe |ule,tegnewe ja`e, skok odmesto, dvoboj - `eni itroboj - ma`i, se vodeainteresni borbi za pobe-da. Na ovaa sportskamanifestacija u~estvozedoa natprevaruva~iod: ZP "Gazi Baba”, ZP"Centar”, ZP "Solidar-nost - Aerodrom”, ZP"Kisela Voda”, ZP "^air iButel” i Zdru`enieto navoeni penzioneri.

Na otvaraweto na ig-rite prisustvuvaa: pret-

sedatelot na SZPM, Dragi Argirovski,potpretsedatelot na IO na SZPM, Metodija

To{evski, pretsedatelot naSZP na grad Skopje, d-r KrsteAngelovski, pomo{nik direk-tor vo Fondot na PIOM, TrajkoPrem~eski, na~alnikot za sto-panisuvawe so stamben prostorvo Fondot na PIOM, QubenVelkovski, pretsedatelot naKomisijata za sport pri SZPM,Zdravko Petkovski i pretstav-nici od op{tina Aerodrom.

Vo ime na doma}in, sve~enos-ta so prigodno obra}awe ja ot-vori Dimitrija Bogatinoski,pretsedatel na IO na ZP "Solidarnost-Aerodrom”, naglasuvajki go zna~eweto naovie igri.

Vo imeto na organizatorot SZPM, igritegi proglasi za otvoreni, potpretsedatelotna IO, Metodija To{evski, istaknuvaj}ideka o~ekuva sportsko i fer natprevaru-vawe i deka godinava ovie manifestacii seorganiziraat po povod odbele`uvaweto na65 godi{ninata na penzionerskoto orga-nizirawe vo Makedonija.

Po zavr{uvawe na natprevarite, na pri-

godna sve~enost bea proglaseni pobedni-cite vo site edinaeset disciplini vo `en-ska i ma{ka konkurencija. Sedum prvi mestaosvoija penzionerite od ZP "Solidarnost-Aerodrom”, ~etiri ZP "Centar”, po tri prvimesta osvoija natprevaruva~ite od ZP"Kisela Voda” i ZP “Gazi Baba”, dodeka ednoprvo mesto osvoija penzionerite od ZP"^air i Butel”. Pobednicite se kvalifiku-vaa za u~estvo na {esnaesetite republi~kisportski natprevari {to }e se odr`at na 10septemvri 2011 godina.

V. Pa~emski

16-ti Regionalni penzionerski sportski natprevari"Solidarnost - Aerodrom”, prv region

Uspe{ni natprevari vo sportska atmosfera

[esnaesettite regionalni sportskinatprevari i igri na penzioneritepretstavuva logi~no prodol`enie

na ve}e odr`anite natprevari na op{tin-skite zdru`enija od severoisto~niot del naRepublika Makedonija. Vo pove}e natpre-

varuva~ki disciplinisilite gi odmerija pen-zionerite sportisti odKratovo, Kriva Palanka,Probi{tip, Zletovo igradot doma}in. Siteop{tinski penzionerskizdru`enijua go prijavijau~estvoto na svoite po-bednici i na 4 juni 2011godina vo Kumanovo pri-stignaa da gi odmeratsilite i da se plasiraatza u~estvo na 16-te dr-`avni natprevari vo

Struga.ZP "Kumanovo”, kako, doma-

}in, obezbedi solidni natpre-varuva~ki uslovi i na ovaamasovna sportska manifesta-cija se pretstavi so 41 u~esnik.Po dobienite upatstva, navkupno 139-te natprevaruva~iim se obrati i im posaka sport-ska sre}a Spirko Nikolovski,pretsedatel na ZP “Kumanovo”,a igrite za otvoreni gi pro-glasi Dragi Argirovski, pret-sedatel na SZPM. Vo isklu~i-telno sportski ambient ras-poredot na natprevaruva~ite gi soop{tiQubica Kuzmanovska, pretsedatel naKomisijata za sport i rekreacija.

Spored ocenkite na sudiite, koi budno gisledea natprevarite, kumanovskite pret-stavnici so vkupno 215 bodovi se plasiraana prvo mesto. Na vtoro mesto so 121 poen se

probi{tipjani i na treto kratov~ani sovkupno osvoeni 90 bodovi. ^etvrto mesto godelat Kriva Palanka i Zletovo so 48bodovi. Najuspe{nite dobija diplomi i na10 septemvri vo Struga }e gi branat boitena svoite zdru`enija.

T. Anti}

Vo spotrskiot centar "Partizan” vo Op-{tinata "Karpo{”, na 14 juni Zdru`e-nieto na penzioneri "Taftalixe DDD”

be{e doma}in na regionalnite penzioner-

ski sportski natprevari na koi u~estvuvaanatprevaruva~i od zdru`enijata na vtoriotregion: Taftalixe, OVR Skopje, \or~e Pet-rov, Saraj, Gostivar i Tetovo. Vo prekras-niot ambient, vo ime na doma}inot na igritesekretarot na IO Pavle Vasileski gi poz-dravi gostite, me|u koi Dragi Argirovski,pretsedatel na SZPM, Besnik Pocesta,potpretsedatel na Sobranieto na SZPM,Metodija To{evski, potpretsedatel na IOna SZPM, Du{ko [urbanovski, prethodenpretsedatel na SZPM, Andon Markovski,porane{en potpretsedatel na IO na SZPMi drugi. Vasilevski posebno go pozdravi iizrazi blagodarnost za pokrovitelstvotona igrite, za iska`anoto razbirawe imaterijalnata pomo{, od gradona~alnikotna op{tina "Karpo{“, Stef~e Jakimovski.

Vo imeto na organizatorot, Sojuzot na

zdru`enijata na penzioneritena Makedonija, govore{e pot-pretsedatelot na SobranietoBesnik Pocesta, koj go istaknazna~eweto na igrite vo jakne-weto na sportsko-rekreativ-niot `ivot na pripadnicite odtretoto doba, a posebno go na-glasi zbli`uvaweto i dru`e-weto na penzionerite od sitemultietni~ki sredini i na nat-prevaruva~ite im posaka uspeh imnogu novi poznanstva i dru-`ewe.

Natprevarite gi ovori grado-na~alnikot Stef~e Jakimovski, pri {toim se zablagodari na penzionerite zauspe{nata sorabotka, a na natprevaruva~i-te im posaka dobro zdravje, uspesi i mnoguzadovolstva.

Sportskite igri zavr{ija vo besprekornaorganizacija i fer plej natprevar vo dis-ciplinite: strela{tvo, pikado, {ah, teg-

newe ja`e, frlawe |ule, tr~awe, skok odmesto, domino, tabla, dvoboj - `eni i tro-boj - ma`i. Natprevaruva~ite od Tetovo senajdobri so osvoeni osum prvi mesta,vedna{ po niv se pripadnicite na OVRSkopje so {est prvi mesta, potoa sportis-tite od \or~e Petrov so tri i od Tafta-lixe i Gostivar so po edno prvo mesto.

M. Dimovski

Vo organizacija na Sojuzot na zdru-`enija na penzioneri na Makedonija,na 19. juni 2011 godina bea odr`ani

{esnaesettite regionalni penzionerskisportski igri na jugozapaniot region na

zdru`enijata na penzioneri na Makedonija.Na natprevarite u~estvuvaa penzioneritena ZP Prilep, Kru{evo, Demir Hisar i Re-sen so nad 100 natprevaruva~i. Natpreva-ruvaweto se odr`a vo Demir Hisar vodvorot i okolinata od srednoto u~ili{te.Pri toa bea zastapeni slednite sportskidisciplini: strela{tvo, {ah, tabla, domi-no, pikado, frlawe |ule, teglewe ja`e, skokod mesto, tr~awe, dvoboj i troboj.

Na sve~enoto otvorawe gostite iu~esnicite gi pozdravi pretsedatelot naZP na Demir Hisar Dragan Angelevski i imposaka dobredojde i ubavo da se ~uvstvuvaatvo nivniot grad. Potoa na prisutnite im seobrati gradona~alnikot na Demir HisarToni Angelevski, koj ja naglasi dobratasorabotka so ZP od Demir Hisar zare{avawe na nekoi aktuelni pra{awa koise odnesuvaat na problemite na penzione-rite .

Pretsedatelot na SZPM Dra-gi Argirovski re~e dekaSZPM e penzionerska asoci-jacija koja e nevladina i ne-partiska organizacija. Oviepenzionerski sportski igri,istakna toj, se odr`uvaat vo~est na 65 godini od penzion-erskoto organizirawe vo Ma-kedonija. Pretsedatelot po-sebno naglasi deka natpre-varite treba da se svatat kakodru`ewe i aktivno stareewecitiraj}i go baronot Pjer deKuberten:"Va`no e da se u~es-tvuva, a podobriot da pobedi“. Toj pona-tamu obra}aj}i im se na prisutnite, istaknadeka preku sorabotkata so Slovenija kako~lenka na EU, se pravat napori za zdru-`uvawe so nekoi asocijacii na penzioneriod EU. Potoa gi proglasi za otvoreni{esnaesettite regionalni sportsi igri voovoj region.

Na natprevarite se postignaa dobrirezultati, a penzionerite od ZP Prilep bea

najdobri so osvoeni prvi mesta vo osumdosciplini . Pobedni~kiot pehar go primipretsedatelot na ZP Prilep Kiril \or-|ioski koj im se zablagodari i na doma}i-nite i na prisutnite, a posebno na sportis-tite za postignatiot uspeh.

Ovaa penzionerska sportska mani-festacija mina vo sportski duh, zabava,dru`ewe i ubavo raspolo`enie.

Q. Naumoski

Kumanovo, {esti region

Kumanovskite penzioneri najuspe{ni

Taftalixe, vtor region

Tetov~ani najdobri

Demir Hisar, tret region

Prilep~ani so najdobri rezultati

M. Berberu

REKLAMIPENZIONER plus j uni 2011 9

PANORAMA PENZIONER plus j uni 201110

\

\

\

\

\

Penzionerskite denovi, ili kakomiluvaat nekoi da ka`at “treto-to doba”, e relativna vremenska

distanca so ogled na aktivnosta na~ovekot.

Imeno, sozrevaweto, osobeno kajumetnicite, najpove}e e izrazeno tok-mu vo godinite koga i se penzioniraat.Ova osobeno se odnesuva na pisatel-skata fela, ako se znae deka najmu-drite misli doa|aat so godinite. Nazadovolstvo na ~itatelite, na{iotvesnik ima mo`nost da gi prezentirapisatelite, koi pokraj nasobranitegodini se u{te uspe{no tvorat. Edenod niv e i bitol~anecot, Radovan P.Cvetkovski koj e roden na 3 septem-vri 1931 godina. Toj e poet, raska`u-va~, literaturen kriti~ar, pisatel zadeca i mladi i folklorist. Pripa|ana Bitolskiot kni`even krug. ^len ena Dru{tvoto na pisateli na Make-donija, na Makedonskoto nau~no dru{-tvo vo Bitola i na Dru{tvoto na fol-kloristite na Makedonija.

Dosega ima objaveno: Desetina poet-ski zbirki, dve prozni dela, dve knigiso kritiki i studii, tri romani zadeca, dve knigi od folkloristikata, aod jazi~nite istra`uvawa }e gi izd-

voime "Studija za demirhisarskiotgovor”, i kapitalnoto negovo delo"Re~nikot na demirhisarskiot govor.”Za svojot trud vo vremeto izminato nascenata na makedonskata kni`evnost,ima dobivano pove}e nagradi.

I toa ne e se Neumorniot pisatelraboti na sobirawe i izdavawe na dveknigi kriti~ki os-vrti. Toa se sobranikritiki za dela zakoi toj pi{uval, ikritiki koi se od-nesuvaat na nego-voto kni`evno delo.

STAROST

^inam kako da stojam na most nadnesen nad reka - otamu prolet, odvamu esen, jas me|u niv raspnat na krst.

Sonceto preku planini... Zastuduva i esenta nosi slana. Gospodi, kolku brgu bregot na rekata pobeluva.

D. Todorovski

Za obrazovanie nikoga{ ne e docna, toa ni gopotvrduva primerot na penzionerkata Liljana\or|ioska od Prilep.

Liljana rabotela kako prodava~ka vo trgovija sedo penzioniraweto.

Obvrskite so rabotata i obvrskite vo semejstvotokako i odgleduvaweto na dvete deca, }erkataFrosina i sinot Marko, i go ispolnuvale `ivotot, no`elbata i nade`ta za prodol`uvawe na {kolu-vaweto na nekoja od visokite {koli, celo vremetleela vo nea.

Vo toa vreme, poto~no vo 1998 godina, zapo~nalaso aktivnosti vo nevladinite organizacii, taka {toi deneska e pretsedatel na Zdru`enieto za humanitarna i socijalna akcija"Prerodba” vo Prilep. Zaedno so ostanatite ~lenovi taa u~estvuvala na mnoguhumanitarni akcii, na neguvawe na na{ata bogata tradicija i kultura, na akciiod oblasta na zdravstvoto i socioekonomskata oblast i drugo. Seto ovazaslu`uva da se objasni i poop{irno bidej}i zaslugite na Liljana i nazdru`enieto "Prerodba” se navistina golemi.

Zatoa }e nabroime nekolku akcii koi se od humanitaren karakter i toa: akci-jata vo Babino Selo - Demir Hisar, vo Psihijatriskata bolnica vo selo Negorci,vo Zavodot za deca so posebni potrebi vo Demir Kapija, vo Dnevniot centar zadeca so posebni potrebi vo Prilep, kako i pogolem broj humanitarni akcii voprilepski semejstva (25 na broj.)

Za pridonesot na Liljana \or|ioska i na zdru`enieto "Prerodba” na ~ie ~elotaa se nao|a, govorat i samostojnata izlo`ba na etno-eksponati, rakotvorbi isliki, u~estvoto na Etno-saemot vo Peh~evo, na nekolku “hepeninzi”, naBadnikovata posna trpeza, odbele`uvaweto na Vasilica, Veligdenskata trpezai na Me|unarodniot festival "Pro~ka” kade {to zdru`enieto gi podgotvi i giprezentira{e makedonskite tradicionalni jadewa za gostite od stranstvo.Isto taka u~estvuva{e i na karnevali vo Pernik - Bugarija, vo Budva - CrnaGora, vo Strumica, Mokrievo, Ratevo...

Liljana posebno e gorda na rezultatite od proektite {to gi finansira{elokalnata samouprava na Op{tina Prilep kako {to se: "Prodol`i ja tradicija-ta” i "@enite za svoeto zdravje”. Vo ramkite na prviot proekt ova zdru`enie seproslavi po najsitnite i najgolemiot broj svetinikolski sarmi (80.191), so {tovo 2008 godina vlegoa vo Ginisovata kniga na rekordi.

Slednata godina za gostite na Prilep za Sv. Nikola, podgotvija 50 000, a vo2010 godina 68 000 sarmi.

Zdru`enieto "Prerodba” e del i od multikulturnata mre`a "Pet do 12” kade{to taa e ~len na IO. Vo mre`ata Liljana raboti na proektot "Integracija namalcinskite grupi od jugoisto~en Balkan” - finansiran od Ministerstvoto zanadvore{ni raboti na Italija. Vo negovi ramki podgotvuva i prezentira tradi-cionalni jadewa, a pi{uva i kratki raskazi. Vr{ela i monitoring na grupata zatradicionalni tanci.

U{te mnogu bi mo`ele da govorime za Liljana i za nejzinite mnogubrojniaktivnosti, no da ostavime prostor da vi raska`eme za nejzinoto zapi{uvawe nafakultet {to e i osnovniot motiv na napisov.

]erkata i sinot zavr{ile sredni u~ili{ta i ne sakale da studiraat.Toga{ taa im rekla deka saka da se zapi{e na fakultet i deka sigurno }e go

zavr{i. Ovaa nejzina izjava kaj sinot Marko predizvikala odu{evuvawe. Toj irekol kakov podarok }e i kupi za diplomiraweto, a taa mu vozvratila so toadeka ima `elba i toj da go prodol`i {koluvaweto. I taka po ovoj razgovorLiljana prodol`ila u{te pove}e da razmisluva za fakultetsko obrazovanie.Po soznanieto deka vo ramkite na Fakultetot za zemjodelski nauki ima dis-perzirana nasoka za proizvodstvo i za prerabotka na tutun, prodol`ila da gisledi konkursite i se zapi{ala na vtoriot upisen rok kako redoven student.Denes e penzioner-student na kogo studiraweto dobro mu odi. Kolegite dobro japrifatile, taka {to od niv ima golema pomo{ i sorabotka.

Koga sinot Marko ja videl upornosta na negovata majka, serioznosta vosovladuvaweto na materijata, koga ja dobila prvata 9-ka vo indeksot, toga{ itoj re{il da go prodol`i {koluvaweto. "Sega dobiv u{te pogolem motiv dau~am, - ja zavr{uva prikaznata za sebe Liljana, - pa se nadevam deka i }erkataFrosina }e go prodol`i obrazovanieto, bidej}i zboruva tri svetski jazici pagreota bi bilo da ne prodol`i”.

Ja zamolivme na krajot za poraka do ~itatelite na "Penzioner plus“, iakoseto dosega ka`ano e dovolen motiv za mnogumina. Eve {to ni re~e: - Nikoga{ ne e docna da se prodol`i so ona {to navistina se saka, kako jas so

fakultetot, bidej}i idninata e pred vas. Sledete go mojot primer koj ka`uvadeka i pokraj site obvrski kako majka, sopruga, aktivno rabotam vo nevladiniotsektor i eve najdov vreme da si ja ispolnam `elbata od mladosta. Pred sebegledam mnogu godini aktivna rabota. Godinite malku zna~at dokolku va{ata`elba e pogolema od niv. Zemete go seto ona {to e dobro za vas i ne dozvoluvaj-te toa nezabele`ano da pomine pokraj vas.

Sledete me i vie go mo`ete toa. Cvetanka Ilieva

Radovan P. Cvetkovski

Plodni penzionerski denovi

Generacijata maturanti 1957/58 godina od gimnazijata"Josip Broz” se sobra i ja proslavi 50 godi{nicata odmaturiraweto, polnoletstvoto i za~ekoruvaweto vo

svetot na vozrasnite {to {iroko ni se otvara{e pred nas,svet na novi predizvici, vidici i nade`i.

Se sobravme prvin napladne, pred spomenikot na MajkaTereza. Na sobirot dojde i klasnata rakovoditelka, profe-sorkata po francuski jazik Rada Polenak.

Denot ubav, majski, i site koi dojdovme ja nosevme nas-mevkata i na licata i vo srcata, ispraveni pred izminatite50 godini, a vremeto minato sepak se gleda{e na kosite, voo~ite, vo rastreperenite glasovi...

Istiot den ve~erta se sobravme vo restoranot "14-ka”, ana zadovolstvo na site so nas be{e na{iot profesor pomakedonski jazik i literatura, Naj~evski.

Bevme 60-tina od nekoga{nite pet klasa. @ivotot negonel na sekade. Nekoi ne dojdoa zatoa {to ne `iveat voMakedonija, a nekoi za `al ne se ve}e me|u `ivite. Vorestoranot sekoj saka{e da se vidi so sekogo, da se rakuva,da se pregrne, da porazgovara za se {to nosi `ivotot, segasite penzioneri, vo tretoto doba, sekoj vo svoe kat~e, no voblizina na pomladite.

So nostalgija gi otslu{avme pesnite od na{eto vreme, jaotpeavme i "Dej gidi, ludi, mladi godini” i si nazdravivmeza vremeto {to se u{te e pred nas, za mo`nite idni sredbi,za ispolnet `ivot i zdravje.

Taska Gavrovska

Radosna sredba

Vo 1961 godina vo U~itelskata {kola "Nikola Karev”zavr{ija dve generacii u~iteli. Toa be{e generacija-ta zapi{ana na1956/57 godina koi so zavr{uvawe na

~etvrta godina 1960 otidoa na rabota vo u~ili{tata nizMakedonija. Vtorata generacija zapi{ana 1957/58 godinazavr{i vo 1960/61 ~etvrta godina. Vo letoto 1961 godinadvete generacii intenzivno ja u~ea petata godina odU~itelskata {kola.

Po polo`enata matura vo septevri 1961 godina , od prvioktovri zaminaa na rabota dvete generacii u~iteli. Toabea nad 350 novi u~iteli podgotveni od nivnite izvonred-ni profesori. Prvata sredba na ovie dve generacii be{e vo1976 godina, 15 godini od maturiraweto, koga se sobraaokolu 300, vo preubaviot restoran vo rekreativniot centarSaraj. So zborovi ne se opi{uva{e radosta, sre}ata i sol-zite od taa sredba. Toga{ ve}e seejni lu|e, a mnogumina odniv go prodol`ile {koluvaweto i stanale profesori, mag-istri, doktori na nauki. Od toga{ se sre}avaat sekoi petgodini.

Ovaa godina slavime 50 godini od maturiraweto.Sredbata se o~ekuva so radost i netrpenie. Se nadevame na

5. oktovri, na sredbata vo gimnazijata "Nikola Karev” deka}e se sretnat site koi mo`at i sakaat da se vidat i da sepotsetat na mladosta i na ubavite sredno{kolski denovikoga peevme i se smeevme, no i intenzivno i naporno u~evme.

Kontakt telefoni: 031 411 417, 02 30 82 140, 02 32 20 819.Blagorodna Todorovska - Nikodinovska

Dvete silni generacii

Koga ja zedov pred sebe knigataProgoneti od rajot, izbor odpoezijata na akademik Mateja

Matevski, so namera neskromna: darastolkuvam pone{to od toj pev, sepo~uvstvuvav i samiot pred raspa}e,doprva }e treba da go najdam patot."Visoka e taa ograda {to ja prokol-navme so svojata nepokornost/ viso-ka e do nebo i preku na{ite o~i/ i nemo`eme pove}e da go vidime onaubavo drvo so plodovi.... Sega odimegoli i pusti niz mrakot {to }etreba/ da go oplodime so zrna”...

Poetov e so retka darba, somarkanten opus po opsegot na temite imotivite, srede "nova {uma od zbo-rovi {to treba da se raskr~uva/ dase korne i kastri kalemi i oplpdu-va/ za da fati prikaznata za prvi~-nosta na zborot”, zapra{an: "}e gonajde li patot kon svetlosta {tovodi/ kon izvor vodata okoto da mugo zgree/ kon zborot {to umee vis-tinskiot zbor da go re~e/ kon okotona pticata okoto {to go kori...”

Pristapot e slo`en, poradi kos-mi~kiot princip na dualizmot, kojpak, od druga strana, ima i prednosti.Kontrastot go istaknuva zna~eweto nazborovite i go za{tituva poetot odpresilen zbor {to mo`e da zavle~ekon patetika. Koga se e ramno pode-leno privle~no e da se poveruva dekaramnodnevnicata e vreme na har-monija, na pomiruvawe me|u svetlina-ta i mrakot, me|u blagosta na zborot iomrazata {to kako kopje ni{ani vo sr-ceto. No tie i toga{ stojat edna spro-ti druga voinstveno staeni. Nivnotobivstvuvawe e konstanta od momentotkoga na{ite praroditeli zagrizaa vogrevot i bea proterani od Edemskatagradina, osudeni ve~no da se borat somakata. Matevski silno veruva deka,sepak, ~ovekoqubieto i dobrinata sekadarni da gi pobedat, zloto i lagata,nasproti vistinata, duri i bledatasvetlina na svetulkata go ru{imrakot i temninata.

Koj znak e klu~ot {to }e ja otkriepri~inata za li~niot voshit {to ovaapoezija go do{epnuva. Poetska prikaz-na od vakov vid ne e mo`no da se te-meli na opstojna i prodlabo~enaanaliza. Taa se potpira na mojatavkupna impresija i ma|epsanost. Jaimam vozbudata, sum ja sobiral krocekako lekobilje, ja ~uvam qubomorno,obnovuvana so postojanoto prepro~i-tuvawe u{te od vremeto na prvotnataobjava na pesnite, no pri obidot da janaso~am kon ~itatelite mi se ~inideka najdobroto se rasto~uva i ne se

povinuva na ednos-taven na~in da bideizre~eno. Takvatapoezija se vrednuvavisoko, ne e her-meti~na, no potre-ben e toj klu~ iadekvaten napor dase razgraduva, potoaodnovo da se soz-dava, da ne se izn-everi i simplifi-cira poetot, a sepakda se raska`e i svo-jata prikazna sosvest deka koga edna{ }e bide ras-ka`ana ve}e ne si nejzin stopan.

Matevski nema opsesivna tema nakoja pove}ekratno e skoncentriran.Ili, nema tema koja ednostavno se de-finira. Opsegot e {irok a standardi-te visoki. Za slo`enite poetski pot-rebi odbral mo}ni simboli i meta-fori: do`dot, {to se vesti od zadprozorecot so div topot na nepotko-vani kowi, svetulkata so svojata ne-postojana, studena svetlina zaradi{to ne mo`e{ prometejsko zna~eweda i pripi{e{, nejzinata smisla eafirmacijata na videlinata; talka-wa i potraga po sre}ata niz tu|i, da-le~ni prostori: Stamboli, Persii,Besarabii... bez svoite Ni~purci,Nistrovci, Mavrovci, a Reka ostanu-va, no koga }e nasetat deka tajum do{-la po niv nikoga{ ne se vra}aat;pleni grandioznosta na Kineskiotyid, no za~uduva podelbata na pro-letta i pesnata na pticite koi ne seisti od obete strani, porazuva {tiro-sta i jalovosta na taa gradba. O,sueti! Kakva nezauzdana `elba da sepokoruva i povela!

I ve~nite temi od vremeto so tekbez dotek. ]e isplivaat od razbu-{avenite vodi na rekite i ezerata, ododisejata na Odiseite po moriwata,od pekolnoto krstarewe niz pustina-ta, niz moreto od pesok, so pesok voo~ite, pesok pod nepcata, pesok kakoznak na tro{nosta na svetot, niTroja ja nema, ja izronalo vremeto, salubavata Elena i nejzinata qubovlebdat nad sonot; i drveniot kow odkogo pre`ivea samo metaforata zalukavstvoto. A Aleksandar kopneepo celinata; ~ovekot {to prilega nadrvo vo dolot, upla{en od osamatakopnee po nirvana: "Do`dot se izle-va/ kako `ena koga se bawa/ Po breza-ta na nejzinata snaga/ po lipata nanejzinata lika/ po ru`ata na pubi-sot”. Od vozbuda ili od strav treperitrepetlikata?

Gi doprel: mitot zaIkar, koj "se kreva/ sekreva/ vo presret nasvojot pad/ ne gledaj-}i vo senkata”, pri-kaznata za Ulis, ~i-ja{to "misla go pret-po~ita/ patuvawetopred celta”, vozbu-den od pesnata na Or-fej, po koja "eve u{tekopnee prostorot”,se opital vo misti~-nite predeli na mis-lata...

Portretot na Mate-ja Matevski, vsu{-nost, e sodr`an vo ne-govoto delo. Poet,

kriti~ar i preveduva~. Toj i pripa|ana srednata generacija makedonskiavtori po Vojnata. Roden e na 13. mart1929 godina vo Istambul, kade {tonegovoto semejstvo e na pe~alba. No-voroden~eto go zabrzuva vra}awetovo Gostivar. Po osloboduvaweto u~igimnazija vo Tetovo i Skopje, a studi-ra vo Belgrad i Skopje. Diplomira naFilozofskiot fakultet. Podocna,1962/63 godina vo Pariz, na Insti-tutot za teatarski studii go izu~uvamoderniot francuski teatar i drama.A potoa na Fakultetot za dramskiumetnosti vo Skopje, podolgo vremepredava Istorijata na svetskatadrama i teatar. Mateja Matevski e~len na MANU i po~esen potpretseda-tel na Makedonskiot PEN centar. Toj eeden od osnova~ite i pretsedatel naSVP, na Racinovite sredbi, na Oh-ridskoto leto i Bigorskite kulturno -nau~ni sobiri.

Vo literaturata se oglasuva napo~etokot od pedesettite godini soprvite probivi na Modernata, koja sovreme se etablira vo na{ata poetika.Dosega gi ima objaveno poetskite kni-gi: Do`dovi, 1956; Ramnodenica,1963; Perunika, 1976; Krug, 1977; Li-pa, 1980; Ra|awe na tragedijata, 1985;Oddale~uvawe, 1990; Crna kula,1992; Zavevawe, 1996; Mrtvica, 1999;Vnatre{en predel, 2000, Otade zabo-ravot, 2003, Kopne` po celina, 2005,Predeli pokrieni so voda, 2006,Vetrot i gradot, 2007. Objaveni se ipove}e izbori od negovata poezija.Taae prepejuvana na najzna~ajnite svetskijazici. A samiot prepeal nad 50 nas-lovi od drugi kulturi. Nositel e namnogubrojni doma{ni i me|unarodnipriznanija i odlikuvawa. Najnovo eona od naslovot. Toa e imeto navisokata nagrada {to denovive mu edodelena vo zemjata na besmrtniotRabintranat Tagore, Indija. ^estito!

Boris [uminoski

PRO^ITAV ZA VAS

Voshituva~ki poetPenzioner - student

\

\

\

REKLAMIPENZIONER plus j uni 2011 11

IZBOR PENZIONER plus j uni 201112

Armijata penzioneri vo Make-donija se zgolemuva pobrzo odbrojot na vrabotenite. Ovoj

negativen op{testven proces e ne-zapirliv, no ne samo kaj nas, pora-di objektivnoto stareewe na naci-jata, pred se. Za socijalnite prili-ki vo penzionerskiot svet, za `el-bite na politi~kite lideri da sepribli`at poblizu do ova armija naglasa~i, vo ova intervju razgova-ravme so Dragi Argirovski, pretse-datel na Sojuzot na zdru-`enijata na penzioneritena Makedonija .

[to zna~i da se imamandat od ~lenstvo {tobroi blizu 230.000?

- Mnogu zna~i. Prvo, voRepublika Makedonija `i-veat okolu 330.000 starilica, od koi 278.000 pen-zioneri, a od niv se152.000 starosni, 75.000semejni i 46.000 invalid-ski. Vo SZPM ~lenuvaatokolu 230.000 starosni isemejni penzioneri. Inva-lidskite penzioneri sepodeleni na ~etiri dela iimaat tri sojuzi, no nekoiod niv se kaj nas, taka {to, sepak,nie sme najgolema i najaktivna pen-zionerska asocijacija vo Makedo-nija, a istovremeno sme najgolema,najbrojna i najaktivna nevladina,nepartiska i me|uetni~ka organiza-cija vo na{ata dr`ava. Isto taka,kako {to e poznato, vo nea ~lenuva-at od akademici do rabotnici, lu|ekoi vo minatoto davale se od sebeza da izgradat ne{to vo na{atazemja, ostavile beleg vo dr`avata,pa zatoa zaslu`uvaat da imaat mi-ren i dostoinstven `ivot vo treto-to `ivotno doba, kako {to, obi~nose veli.

Vo prethodniot mandat dvegodini bevte sekretar na Sojuzotna zdru`enijata na penzioneri naMakedonija, a sega ste pretseda-tel. Koga dojdovte na funkcijatapretsedatel, vo kakva socijalnapolo`ba go zateknavte ~lenstvo-to?

- Taa polo`ba, govorej}i iskreno,e mnogu problemati~na, zatoa {to voizminatite 20 godini od tranzici-jata najmnogu pogodeni vo nea beapenzionerite, nevrabotenite i ste-~ajcite. Kako ilustracija na taakonstatacija, moram da ka`am, zada se sfati seriozno, deka vo 1992godina soodnosot me|u prosekot napenzijata i prosekot na li~niotdohod be{e 77otsto od li~niot do-hod, a sega, vo ova vreme, e samo 49,5otsto, {to zna~i deka standardot na

penzionerite opadnal za celi 27otsto. Osven toa, penzionerite goizgubija nadomestot za godi{enodmor K-15, besplatnoto lekuvawe,besplatni lekovi za lica nad 65 go-dini, a gi imaa site tie prava.

Na taa tema najilustrativen po-datok e deka, eve izminaa celi 40godini, a ne e izgraden nitu edennov dom od javen karakter za penzi-onerite vo Makedonija. Posledniote izgraden vo 1972 godina vo nasel-

bata Aerodrom vo Skopje. Site moianalizi poka`uvaat deka penzione-rite se, navistina, najpogodenatakategorija na gra|ani, u{te pove}eporadi toa {to za niv, za nivniot`ivot, za nivnata penzija, se zain-teresirani najmalku milion lu|e,bidej}i tie blizu 280.000 penzione-ri hranat ili poddr`uvaat u{te dve- tri generacii.

Plus toa, dokolku dr`avata vodismetka za niv kako {to treba, akoim se ovozmo`i dovolno da se anga-`iraat, site problemi mnogu poles-no }e se re{avaat. Penzioneritenavistina treba da se tretiraat ka-ko potrebna i korisna populacija.

Vo ramkite na toa anga`ira-we, podgotvivte predlog da sevostanovi dr`avna socijalna pen-zija. [to pokonkretno zna~i toa?

- Od na{ite istra`uvawa za so-cijalnata polo`ba na penzioneritevo Makedonija, proizlegoa rezul-tati {to uka`aa deka me|u to~no278.000 penzioneri, najgolem broj,nad 27 otsto, imaat minimalna pen-zija od samo 6.064 denari! Toa emnogu mala penzija. Natamu, okolu45 do 50.000 stari lu|e vo Makedo-nija nikoj ne znae kako i od {to `i-veat, ne se penzioneri , nekoi dobi-vaat mala socijalna pomo{, pove-}eto se osameni i. t.n. Mnogumina odniv, {to e u{te potragi~no, rabote-le ne pove}e od 14 godini, so {to nego fa}aat cenzusot od minimum 15

godini sta` za da ostvaratpravo na penzija koga }e nav-r{at 64 godini vozrast. Os-taveni se sami i bez sred-stva za `ivot, a zaslu`uvaatda bidat zgri`eni od op{te-stvoto.

Proektot socijalnapenzija podrazbira deka mora dapomine sobraniska procedura zada stane zakonsko re{enie, no odkoi sredstva bi se isplatuvaletie socijalni penzii?

- I za toa imame predlog-re{e-nie: dr`avnata socijalna penzijabi opfatila okolu 30.000 lu|e koinemaat drugi prihodi i zatoa dr`a-vata treba da gi obezbedi so mini-mum socijalna sigurnost. Ako osta-nat nezgri`eni od op{tetsvoto, tie

osameni lu|e, bidej}i nese organizirani, ne se~lenovi vo na{ata orga-nizacija, ne mo`at da gikoristat beneficiite odpenzionerskiot status.Re{enie e fondovite zaisplata na socijalnatapomo{ da se prenaso~atvo isplata na dr`avnisocijalni penzii i so toaovoj problem polesno ipodostoinstveno bi se re-{il.

Inaku, ova go ima vodrugite dr`avi i nie toane sme go izmislile slu-~ajno, no za toa treba dase sedne, da se napravatpotrebni analizi, a pred

se treba da se napravi to~na evi-dencija na brojot na tie okolu50.000 stari lu|e {to se nadvorod Sojuzot na zdru`enijata na pen-zionerite, od Fondot za penzisko iinvalidsko osiguruvawe i da se vi-di vo kakva sostojba se tie sta-ri lica. No, toa treba dr`avatada go napravi, so soodvetni progra-mi za nadminuvawe na ovaa sostoj-ba.

Vo izbornite programi na po-liti~kite partii, vo tuku{to zav-r{enata izborna kampawa, pra-{aweto na socijalnata penzija be-{e vmetnato kako niven priori-tet. Dali e toa rezultat na va{itezalagawa kako SZPM ili politi-~arite po~naa da gi prepoznavaatneophodnite potrebi na gra|ani-te?

- Vo tekot na izbornata kampawana tuku{to zavr{enite predvreme-ni parlamentarni izbori i dvetegolemi politi~ki opcii vo Make-donija nastojuvaa da ostvarat kon-takt so nas, {to be{e i realizira-no. Gi islu{aa na{ite sogleduvawai barawa i, ete, kako {to dobro za-bele`avte, dadoa vetuvawa. Na{i-te o~ekuvawa se deka tie vetuvawa}e se ostvarat.

Aktuelnata vlada, koja pov-torno dobi mnozinstvo glasovi,sprovede nekoi socijalni merki.

Na primer, penziite vo posled-nive tri godini se zgolemeni zare~isi 34 otsto, del od penzione-rite se pra}aat na bawska rekre-acija, vo vtornik i petok penzio-nerite se vozat besplatno vo av-tobusite na JSP vo Skopje, bespla-ten prevoz za penzionerite ima ivo nekoi drugi gradovi vo Make-donija. Kako gi ocenuvate kakoSojuz tie merki na Vladata: kakosu{tinski ili kako kozmeti~kododvoruvawe na penzionerite?

- Na mislewe sum deka, vo toavreme koga po~na da se pravi taastrategija za zgolemuvawe na penzi-ite, ne be{e od kozmeti~ka glednato~ka tuku Vladata ima{e sozna-nie deka navistina treba da im sepomogne na penzionerite poraditoa {to nivniot standard be{emnogu padnat i toa be{e re{eno soizmeneite i dopolnuvawata na Za-konot za penzisko-invalidsko osi-guruvawe.

Ima dve raboti {to mora da seka`at. Zgolemuvaweto na penziitese odviva samo so nivnoto usogla-suvawe, a toa se pravi {estmese~noso usoglasuvawe 50 otsto od zgole-meniot prosek na platite i 50 otstood prosekot na `ivotnite tro{oci.Taa metodologija ne e sodvetna za-toa {to ovozmo`uva mnogu malkuzgolemuvawe. Eve primer: posled-noto usoglasuvawe na penziite iz-nesuva samo 0,75 otsto. Toa ne gore{ava problemot {to tranzicija-ta go ostavi kako negativna pos-ledica. Zatoa Vladata ima zakon-ska mo`nost da intervenira odbuxetski sredstva za zgolemuvawena penziite. Taa mo`e da interve-

nira selektivno, na pomalite pen-zii da im se dodeli pogolem pro-cent na zgolemuvawe, a na pogole-mite penzii pomal procent. Toa senapravi vo 2008 godina. Toga{ ne-mavme ekonomska kriza i penzio-nerskiot standard malku se podig-na, no potoa nastapi krizata, ta-ka {to taa vladina merka ne pro-dol`i i ne gi dade o~ekuvanite re-zultati. Zatoa nie insistirame dase prodol`i so takva dinamika nausoglasuvawe na penziite za da mo-`eme za dve-tri godini prose~natapenzija da iznesuva 60% od pro-se~nata plata, nikako pomalku, za-

toa {to, spored kriteriumite naEvropskata unija, se ona {to e podova nivo vodi kon siroma{tija.

Idnata godina EvropskataUnija ja proglasi za "Godina nagri`a za licata od tretoto doba”.Kako SZPM }e se vklu~i vo ovaaevropska akcija?

- Na 29 april godinava, vo sedi{-teto na EU vo Brisel, be{e donese-na odluka za proglasuvawe na 2012godina za "Godina na aktivno sta-reewe i godina na me|ugeneraciskasorabotka i solidarnost za staritelica”. Toa zna~i deka cela Evropa}e bide sekojdnevno okupirana soproblemite na aktivnoto stareewei iznao|awe izlezni re{enija zapostojnite i novite problemi {to }ese javat na ovoj plan. A, novite pro-blemi se mnogu pogolemi otkolku{to izgledaat od dene{na perspek-tiva. Eve, na primer, vo 1992 godina,vo Makedonija {estmina vraboteniizdr`uvaa eden penzioner, a ve}eminatata godina statisti~kiot po-datok be{e deka 1,6 vraboteni iz-dr`uvaat eden penzioner. Ne e da-leku denot koga toj soodnos }e bide1:1!

Dali imate analiza kako votakvi uslovi }e funkcionira pen-ziskiot sistem?

- Ovoj problem e poizrazen vo na-{eto poblisko i podale~no opkru-`uvawe. Sekoja dr`ava vlo`uva na-pori da iznajde sodvetni re{enija.Nekoi razmisluvawa odat kon zgo-lemuvawe na godinite za odewe vopenzija, no toa otvora drug problem,zatvorena mo`nost za pogolemo

vrabotuvawe na mladata generacija.Spored mene, izleznoto re{enietreba da se bara vo ova vtoroto.Sozdavaj}i novi matrijalni vred-nosti, mladite go re{avaat svoetoegzistencijalno pra{awe, no so toa,istovremeno, sozdavaat pogolemifondovi za zgri`uvawe na staritelica, so {to ja potvrduvaat taa me-|ugeneraciska solidarnost i na sta-rite lica }e im ovozmo`at da ne se~uvstvuvaat osameni, napu{teni,deprimirani...

Razgovorot go vode{eMilan Axieski

TV SonceIntervju so Dragi Argirovski, pretsedatel na Sojuzot na

zdru`enijata na penzionerite na Makedonija

Mandat za novi predizvici

Na 5. Junu 1.7 milioni Slovenciso pravo na glas, izlegoa nareferendum za tri pra{awa.

Prvoto pra{awe se odnesuva{e zadokumentite za lustracija, vtorotoreferendumsko pra{awe za zakonotza popre~uvawe na sivata ekonomijai tretoto za predlo`enite reformiza penziskiot sistem. No, da trgnemepo red.

Prvoto pra{awe vo Slovenija iza Slovencite ne pobudi takvireakcii kako kaj nas.

Vtoroto referndumsko pra{awebe{e intereno bidej}i so zakonot zaspre~uvawe na sivata ekonomijanema da mo`e nitu kom{ijata, rod-ninata ili prijatelot da ti dojde napomo{ ako na primer ti sezaklu~ila vratata za da ja otklu~iili ima{ poplava vo bawata. I tak-vata pomo{ e kazniva spored noviotpredlog - zakon, za koj Vladata naSlovenija tvrdi deka e vo soglas-nost so Evropskite standardi. Bibilo stra{no vakov zakon da se do-

nese i kaj nas. [to bipravele i kako }epre`iveat onie so

niski primawa po sekoj osnov?! Va-kvo mislewe imaat i mnogumina`iteli na Slovenija iako nivniotstandard e mnogu povisok od na{i-ot.

Tretoto referendumsko pra{awebe{e najinteresno, a se odnesuva{ena reformi vo penziskiot sistem.Su{tinata na predlo`enite re-formi e mnogu ednostavna, odnosnose podiga starosnata granica zadobivawe na penzija na 65 godini zama`i i `eni, od 60 godini starosnagranica za ma`i i 43 godini sta` i58 godini starost i 41 godinaraboten sta` za `ani. Isto taka, sopredlo`eniot zakon se zaostruvaatuslovite za presmetka na penzija, ase namaluva procentot za poka~uva-weto na penziite vo zavisnost odrastot na platite. Pri~ini za oviedrasti~ni zaostruvawa bea pove}edemografski, no i finansiski iekonomski.

Demografskite fakti se mnogu

zna~ajni. Na po~etokot na godinavaprose~nata starost na naselenietovo Slovenija e visoka. Pritoa, mla-da generacija pod 19 godini iznesu-va 19.2 procenti, dodeka 16.5 pro-centi od naselenieto se postari od65 godini! Proekciite poka`uvaatdeka vo 2030 dodina vo Slovenija }eima mladi pod 19 godini 17.5 %, apostari od 65 godini 25.3 %, {tozna~i deka Slovenija staree. Oviedemografski tendencii }e se ref-lektiraat na zgolemuvawe na brojotna penzionerite, koj sega vo Slove-nija iznesuva 552 561 penzioner, avkupniot broj na `iteli iznesuvane{to malku nad 2 milioni.Odnosot penzioner: vraboten e1:1.6, a kaj nas e 1:1.3. Vraboteni vomomentov vo Slovenija ima 900iljadi gra|ani. Za da ja popolnidupkata vo penziskiot fondVladata na Slovenija izdvojuva 1.4milijardi evra godi{no! Eko-nomskite predviduvawa se deka vo2021 godina, ako ne se napravat pot-rebnite reformi, Vladata nema damo`e da gi ispolnuva obvrskite kon

penziskiot fond, odnosno, za da giispolni ovie obrski , finansiskotozadol`uvawe bi bilo nad 60% odBDP. So predlo`eniot zakon za re-formi vo penziskiot sistem, Vla-data na Slovenija smeta deka }e gore{i ovoj problem. Intersno e i toadeka Sojuzot na penzionerite japoddr`uva predlo`enata reforma,no Partijata na penzionerite voSlovenija izleze od koalicijata navlast, tokmu zaradi predlo`enitereformi. Protiv reformite vopenziskiot sistem se i {este sin-dikati vo Slovenija, koi se ipokrenuva~i na referendumot.

Na referendumot gra|anite se iz-jasnija protiv reformi na penzis-kiot sistem, protiv zakonot za rab-ota na crno i i protiv otvorawetona tajnite arhivski materijali.Penziskite reformi bile otfrleniso 72,2 otsto od glasovite, zakonotza borba protiv rabotata na crno so75,5 procenti, a zakonot za otvo-rawe na arhivski materijali narazuznava~kata slu`ba so 71 pro-centi

Zgolemuvaweto na starosnata gra-nica za zaminuvawe vo penzija na 65godini za ma`i i za `eni mo`e{e daza{tedi milijarda evra od buxetot.Sega, socijaldemokratite razmis-luvaat za ostri merki za {tedewe,koi predviduvaat pet procentno na-maluvawe na platite na dr`avniteslu`benici, a so cel da se odr`ikreditnata sposobnost na zemjata ida se spre~i prisilno {tedewe, koeEU go bara od Slovenija.

Kako {to e poznato, Slovenija dome|unarodnata finansiska krizava`e{e za zemja bez stopanski pro-blemi, a vo 2007 godina kako prvanova zemja-~lenka na EU go vovedeevroto. Sepak, vo izminatite trigodini dr`avniot dolg na Slovenijase zgolemi od 22,5 na 43,3 procentiod bruto doma{niot proizvod (BDP).Poradi finansiskite problemiprocentot na nevrabotenost ere~isi dvojno zgolemen.

Liderot na opozicijata JanezJan{a pobaral predvremeni izboriporadi neuspe{niot referendum.

Podgotvila K.S. Andonova

Referendum vo Slovenija

Penzionerite - politi~ki subjekt?Izborite zavr{ija kako {to zavr{ija, penzionerite pak ostanaa bez

svoi pretstavnici vo zakonodavniot dom. Dali planirate vakvata si-tuacija da se promeni za, eden den, penzionerite da imaat i svoj pret-stavnik duri i vo Vladata na RM?

Visoki pretstavnici na golemite politi~ki partii vo Makedonijaostvarija kontakti so nas, no ne dadoa ponudi na{i pretstavnici da senajdat na povisokite pozicii na nivnite kandidatski listi. Toa e taka za-toa {to nie ne sme politi~ki subjekt. Poznato e deka vo Makedonija delu-va Partija na penzioneri, no toa e grupa marginalni li~nosti koi ja nema-at na{ata poddr{ka. Nie seriozno razmisluvame, po primerot na Slove-nija, Hrvatska i Srbija, za formirawe jak penzionerski politi~ki subjektna makedonskata politi~ka scena, no toa e malku podolgotraen proces kojbara opse`ni podgotovki, temelni analizi i - vreme. Smetam deka za trido ~etiri godini }e imame {to da ka`eme i na toj plan.

\

\

\

ZDRAVSTVOPENZIONER plus j uni 2011 13

E{erihija koli e bakterija kojaima nekolku vidovi i nekolkupodvidovi. Edna od tie vidovi

`ivee vo dolniot del na stomakot natoplokrvnite `ivotni, kaj pticite ikaj lu|eto. Pove}eto vidovi od ovaabakterija se bezopasni, pa duri se ipolezni, bidej}i tie go proizveduvaatvitaminot K i go {titat `eludnikotod drugi otrovni bakterii koi mo`atda se najdat vo nego. No, fakt e dekanekolku vidovi od ovaa bakterija se{tetni duri i opasni i mo`at da bidatsmrtonosni. Takvi se O157:H7, iliO111:B4 (neodamna najdena vo celipoliwa zasadeni so spana} voAmerika, kako i 0104:N 4 koja vomomentov see strav niz Evropa).Stravot, za `al, e i rezultat i nagolemoto neznaewe kaj lu|eto koga e vopra{awe ovaa bakterija.

Site vidovi na E{erihija koli sespecifi~ni za okolinata vo koja serazvile i mo`at lesno da se utvrdatvo laboratorija, no nekoi mo`at da sepromenat so mutacija i toa po priro-den ili so ve{ta~ki laboratoriskina~in. Koga mutiraat po priroden patglavno zavr{uvaat so proliv iis~eznuvaat nabrzo sami od sebe.Kolku imunitetot na ~ovekot e pojak,tolku toa }e se slu~i pobrzo.

Bakterijata E{erihija koli ja imavo organizmot sekoga{, a prisutna e ivo izmetot na ~ovekot. Problemite sejavuvaat koga od nekoja pri~ina nej-ziniot broj enormno }e se zgolemi.Bakteriite E{erihija koli posebno seopasni za starite lu|e i za decata. Kajednite vo pra{awe e oslabnatiotimunitet zaradi godinite, a kajdrugite bidej}i tie se vo faza na soz-davawe i zajaknuvawe na istiot. No,koi da se i kakvi da se koga gi imamnogu i vo odredeni okolnosti, bak-teriite E{erihija koli mo`at dapredizvikaat infekcii na urinarnioti na digestivniot trakt, a vo nekoislu~ai i meningitis. Vo retki slu~aimo`at da predizvikaat i drugi bo-lesti, kako {to se pneumonijata, no isepti~nite zaboluvawa na bubrezite.

Bakterijata koja se u{te gi polnibolnicite i na doktorite im zadavamaki, e supervirulentniot vid0104:H4 na E{erihija koli, koja emutirana bakterija. Se postavuvapra{aweto kako e mo`no mutiranataopasna bakterija E{erihija kolivol{ebno preku no} da stane otpornana osum razli~ni antibiotici i u{teda zavr{i vo hranata.

Majk Adams, urednik na portalot zazdrav `ivot naturalnews.com, vo svo-jot tekst dava odgovor tokmu na toapra{awe. Iako na prv pogled zvu~i

kako edna teorija na zagovor, argumen-tite na Adams se logi~ni i zastra{u-va~ki.

Bakterijata koja predizvika epide-mija vo Evropa, germanskite nau~nicija identifikuvaa kako EHEC kojapripa|a na virulentniot vid 0104:H4,a Adams tvrdi deka bakterii od vidot0104 re~isi nikoga{ ne se otporni naantibiotici, barem ne vo normalniokolnosti. Bakteriolozite se slo`u-vaat deka za da mo`at bakteriite daja postignat ovaa otpornost potrebno epove}ekratno da se izlo`uvaat na an-tibiotici za da se pottikne mutacijakoja kone~no }e gi napravi superot-porni. So reverzibilen in`enering nagenetskiot kod na ovoj vid E{erihijakoli, germanskite nau~nici otkriledeka taa ne samo {to e otporna na osumvidovi antibiotici koi se koristat vobolnicite, tuku ima i sposobnost daproizvede posebni enzimi koi i da-vaat odredeni svojstva koi mo`at dase nare~at “supermo}ni”. Pokraj toa,ovoj vid E{erihija koli sodr`i i dvagena, TEM-1 i STH-M -15, koi ve}edolgo vreme gi zagri`uvaat lekarite,bidej}i se tolku mnogu opasni {to kajmnogu lu|e zarazeni so bakterijata ko-ja nosi takvi geni, doa|a do prekin narabotata na vitalnite organi, osobenona bubrezite, a predizvikuva i smrt.

I taka se doa|a do slednoto pra{a-we: dali ovoj vid E{erihija koli nas-tanal po pat na bioin`enering ili akone e taka, kako vo prirodni okolnostinastanal bakteriski vid koj e otporenna desetina antibiotici, koj imarazvien "superenzim” i koj sodr`i dvesmrtonosni genski mutacii? SporedAdams postoi samo eden edinstvenna~in, a toa e za~esteno i kontrolira-no izlo`uvawe na bakterijata na tieantibiotici. Toa e dolg i kompliciranproces na sozdavawe genski najizdr`-livi vidovi na bakterijata. (Sli~enproces na genetska selekcija se ko-risti vo razvojot na biolo{koto oru-`je vo amerikanskite laboratorii.)Adams smeta deka prakti~no e nevoz-mo`no takov proces da se odviva samod sebe vo prirodni uslovi. So ogledna toa deka zelen~ukot ne sodr`iantibiotici, malku e verojatno dekabakterijata otpornosta ja dobila kajzelen~ukot. Edinstven logi~en zaklu-~ok e deka taa najverojatno e sozdade-na vo laboratorija. Adamsovata teo-rija sugerira deka ovoj opasen vid e"pu{ten” vo rezervite hrana so mnoguspecifi~na cel, a toa e kontrola nasvetskiot pazar na hranata.

Zna~i, sve`ata hrana e zarazena sosozdadenata E{erihija koli za da sepredizvika panika i strav i da ne sekonsumira zelen~uk, a so cel da seizvr{i kontrola nad svetskoto snab-duvawe so hrana. Adams smeta deka ne

e zanemarlivo {to ova se slu~uva vomoment koga EU zabrani upotreba nalekoviti rastenija i prirodni suple-menti vo medicinata. Spored nego,konsumacijata na sve`i i prirodniproizvodi go razviva imunolo{kiotsistem i go {titi od bolesti, za raz-lika od GMO (genetski modificiraniorganizmi) odnosno hrana koja predi-zvikuva odredeni problemi koibaraat postojana medicinska pomo{ izavisnost od lekovi koi im nosatogromni profiti na farmacevtskitegiganti. Adams smeta deka ne eslu~ajno {to {panskiot zelen~uk prvbe{e obvinet, bidej}i [panija ne sa-ka{e da vovede GMO vo svojot agrarensistem.

Po niza istra`uvawa vinata od[panija be{e simnata, a Germanijaobjavi deka zarazata poteknuva odedna farma za proizvodstvo nazelen~ukovi nikulci, posebno nikulcina grav i soja i toa vo Germanija, no[panija pretrpe ogromni {teti, kako inekoi drugi zemji, pa i na{ata.

Taka se doa|a do tretoto pra{awe:ako pak e to~na teorijata deka ovoj vidE{erihija koli e proizveden sobioin`enering, toga{ koj e nara~a-telot i kako bakterijata do{la naovaa farma koja navodno ne koristiaditivi i ve{ta~ko |ubre?! Adamskako prvi gi obvinuva golemite far-macevtski kompanii. Toj smeta dekanajrealna mo`nost e deka tie stojatzad seto ova, a motivot se razbira eprofit.

Adams na krajot zaklu~uva dekasmrtnite slu~ai koi gi predizvikamutiranata E{erihija koli mo`at dase izbegnat, a tie se glavno posledicana nevnimanie i neznaewe. Za da sespre~i epidemijata potrebna e eduka-cija na naselenieto vo site gen-eraciski nivoa. Kako prvo e podigawena stepenot na higiena na individual-no i na op{to nivo: miewe na racete ina hranata koja se konsumira sve`a, dohigienski tretmani na kolektivniteustanovi kako {to se bolnici, u~ili-{ta, gradinki, starski domovi i drugo.

Kako vtoro zemawe lekovi koimo`at da bidat propi{ani od lekar,naj~esto nekoi antibiotici, no ikoristewe alternativni lekovi vovid na ~aevi, sirupi i kapki.

Inaku, kako {to e poznato, koga }ese utvrdi postoewe na bakterijata soodredeni analizi i testovi, naj~estose zema uvin ~aj. Toj nema da dejstvuvaako kiselosta na urinata e pomala odrN7, {to zna~i deka ~ajot nema dadejstvuva ako urinata e kisela. Ki-selosta ne ja pravat kiselite produk-ti kako {to e ocet, limoni, portokali,kivi, gazirani sokovi i vitamin S,bidej}i niv `eludnikot gi pretvora voalkalni, no sepak ne treba da se

preteruva so nivno konsumirawe. Istotaka, dobro e da se zeme la`i~ka sodabikarbona 10 do 15 minuti pred piewena uviniot ~aj. Spored nekoi istra`u-vawa ne treba da se koristat namir-nici i lekovi koi sodr`at `elezo ka-ko {to e ~okoladoto, kakaoto, kajsija-ta, spana}ot i drugo, bidej}i se ut-vrdilo deka bakteriite se hranat i serazvivaat vo negovo prisustvo. I u{tene{to koga sme kaj uviniot ~aj. ^ajot netreba da se zema podolgo od ednanedela i pove}e od 5 pati vo godinata.Deca, bremeni `eni i doilki ne trebada pijat uvin ~aj. No, treba da se vni-mava i na koncentracijata na ~ajot.Golemi dozi mo`at da predizvikaatdekoncentracija, povra}awe, nedosta-tok na vozduh i nesvestica, a postojat{ansi i za o{tetuvawe na crniotdrob.

Vo posledno vreme i brusnicata seprepora~uva kako ~udotvoren lek,posebno za urinarni infekcii vo koispa|a i bakterijata E{erihija koli. Voseto ova ima i marketing. Eve {to eto~no: sokot od plodot na brusnicataspre~uva bakterijata da se talo`i nayidovite na mo~niot meur i na ure-trite so {to se smaluva mo`nosta zapojaka infekcija. Me|utoa, zemawetogolemi koli~ini od ovoj sok ilitabletki od brusnica mo`e da predi-zvika sozdavawe kamen vo bubrezite ivo mo~niot meur.

Interesen i mnogu lekovit, a poma-lku poznat po svoite lekoviti svojst-va e ~ajot od pirej ili pir so latinskoime Rhizoma graminis. Pirejot ne e skapkako brusnicata, go ima sekade, apokraj taa {to ja le~i infekcijata, gopro~istuva i organizmot, veli doktorEnes Hasanagi}, poznat lekar itravar. Probajte!

I na krajot kako zaklu~ok: epidemi-jata ili zarazuvaweto so bakterijataE{erihija koli ne treba da predi-zvikuva panika i strav bidej}i postoina~in da se spre~i i da se le~i!

Toa {to treba da predizvika strave faktot deka ovaa epidemija mo`eda bide pokazatel deka svetot vlegu-va i e na pragot na nova era vo kojabiovojnata e realnost. Epidemijatakoja vo momentov ja trese Evropa evojna so koja kontrolata nad svetska-ta populacija }e se sproveduva nizponuda i niz pobaruva~ka na hrana ina lekovi!

podgotvila:K.S. Andonova

E{erihija koli

Mnogu lu|e ednostavno ne mo`atda go zamislat svojot den bezbarem edno kafe. Drugi pak go

izbegnuvaat pla{ej}i se od negovitenegativni vlijanija vrz zdravjeto. Donekade i ednite i drugite se vo pravo.Najnovite istra`uvawa velat deka ipokraj negativniot publicitet koj ka-feto ~esto go dobiva toa ima golembroj na pozitivni efekti na zdravjeto.Spored niv, utrinskoto kafe, pravimnogu pove}e otkolku {to ve rasonuva- toa mo`e da vi go spasi i `ivotot.Istra`uvawata poka`ale deka kafe-to mo`e da go namali rizikot od mozo-~en udar, lu|eto koi pijat pove}e odedna {olja kafe dnevno vsu{nost go{titat svoeto zdravje. Poto~no, tie sokafeto go namaluvaat rizikot od mo-zo~en udar i toa za 25%, {to voop{tone e za potcenuvawe. Ovaa studija se-kako pretstavuva golem predizvik zaekspertite, so ogled na faktot dekabrojni drugi istra`uvawa poka`aa de-ka kafeto e lo{o za na{eto zdravje ideka toa predizvikuva niza nepovolnizdravstveni sostojbi. Nau~nicite koirabotele na istra`uvaweto napomnu-vaat deka detalite treba doprva da sedoka`at, no tie voop{to ne se somne-vaat vo pozitivnite efekti na kafeto.

- Kafeto e edno od naj~estite pija-laci koi gi konsumiraat lu|eto {irumsvetot. Ako kafeto navistina prediz-vikuva barem minimalni pozitivniefekti na ~ove~kiot organizam, toga{toa e golem uspeh, - naglasuva SuzanLarson od Nacionalniot institut Ka-rolinska vo Stokholm.

Iako e prerano za da se prepora~a

kafeto kako zdrav pijalak, otkritija-ta sepak bi trebalo malku da gi opu{-tat lu|eto koi se zagri`eni poradi toa{to pijat mnogu kafe.

Sekako, na ovie rezultati reagiraanekoi drugi nau~nici, glavno britan-skite, koi smetaat deka tvrdewata nad-r Larson se mnogu opasni, bidej}itie ne se doka`ani i poradi toa gipredupreduvaat lu|eto da ne preteru-vaat so kafeto.

Inaku vo poslednite nekolku dece-nii bile izvr{eni nad 18.000 stduiiza vlijanieto na na kafeto vrz ~ove~-koto zdravje, a eve samo pet poradi koii ponatamu bi trebalo da go konzumi-rate:

1. Go {titi srcetoLu|eto koi pijat kafe vo umereni ko-

li~ini (1 do 3 {olji dnevno) imaat po-mal rizik od srcevi zaboluvawa spo-redeno so onie koi voop{to ne pijatkafe, zaradi efektot na antioksid-nsite vo kafeto. Kafeto ima pove}eantioksidansi od porcija borovinki!Site tie antioksidanti pomognat vonamaluvaweto na {tetnite efekti ina vospalenieto na arteriite. Vedna{po pieweto kafeto se zgolemuvakrvniot pritisok i pulsot, no na dol-goro~en plan toa mo`e da go namalikrvniot pritisok bidej}i antioksi-dansite ja aktiviraat azotnata kise-lina koja gi pro{iruva krvnite sadovi.

2. [titi od dijabetes Istite tie antioksidansi imaat

u{te edna uloga: zasiluvawe na oset-livosta na kletkite na insulin, {topomaga vo regulacija na nivoto na {e-}er vo krvta. Vsu{nost, spored nekoi

studii, lu|eto koi pijat 4 ili pove}e{olji kafe sekoj den imaat pomal ri-zik od dobivawe dijabetes tip 2.

3. Crniot drob go obo`avaIstra`uvaweto na ovaa tema e mal-

ku ograni~eno, no mo`no e so piewetopove}e kafe da se namaluva pojavatana ciroza i drugi bolesti na crniotdrob. Edna analiza na devet studiipoka`ala deka so sekoi dopolnitelnidve {olji kafe dnevno se namaluvarizikot za rak na crniot drob za 43 %.Antioksidansite i kofeinot bi mo`e-le da spre~at vospalenie na crniotdrob i da go spre~at sozdavaweto nakancerogeni kletki.

4. Gi zgolemuva mentalnite sposob-nosti

Spored nekoi studii pieweto pome-|u 1 i 5 {olji dnevno bi mo`elo da gonamali rizikot za pojava na Alchajme-rova i Parkinsonova bolest. Antiok-sidansite bi mo`ele i da go spre~ato{tetuvaweto na mozo~nite kletki ida im pomognat na neurotransmiteritepovrzani so kognitivnite funkcii dafunkcioniraat podobro.

5. Pomaga pri glavobolkiStudiite poka`uvaat deka 200 mi-

ligrami kofein pomaga vo namalu-vaweto na efektite na glavobolkite.Se u{te ne e jasno zo{to kofeinot goima ovoj efekt. No nau~nicite znaatdeka kofeinot ja pottiknuva aktiv-nosta na mozo~nite kletki, {to gi teraokolnite krvni sadovi da se stesnat.Edna teorija veli deka ova stesnuvawepomaga vo namaluvaweto na pritisokotkoj ja predizvikuva bolkata.

Istra`uvawa deka najubav e muabe-tot so kafe nema, ama to~no e!

M.Damjanoska

Ne se otka`uvajte od kafe

Od predvidenoto u~estvo vo visi-na od 40% od utvrdenata cena naprotezite, ortopedskite i drugi po-magala i sanitetski sredstva, izra-boteni od standarden materijal seoslobodeni:

Decata do 18 godi{na vozrast iosigurenite lica {to imaat potrebaod:

protezi za dolni i gorniekstremiteti;

slu{ni protezi;ortoopti~ki pomagala;invalidski koli~ki;pomagala za funkcija na fizio-

lo{ki praznewa.

Prava na pari~ni nadomestociOsigurenoto lice ostvaruva pravo

na pari~ni nadomestoci vo sledniteslu~ai:1. pravo na nadomestok na plati za

vreme na boleduvawe poradi bolestili povreda i za vreme na otsustvood rabota poradi bremenost, ra|awei maj~instvo;

2. pravo na nadomestok na patnitro{oci.

1. Pravo na nadomestok na plataPravo na nadomestok na plata za

vreme na boleduvawe poradi bolestili povreda, osigurenoto lice mo`eda ostvari vo slednite slu~ai:

bolest i povreda nadvor od rab-ota;

povreda na rabota i profesion-alna bolest;

lekuvawe i medicinsko ispitu-vawea

neguvawe na bolno dete dotrigodi{na vozrast;

neguvawe na bolen ~len napotesnoto semejstvo nad trigodi{navozrast, no najmnogu do 30 dena;

neophodno pridru`uvawe nabolno lice upateno na pregled ililekuvawe nadvor od mestoto na`iveewe;

neohodno pridru`uvawe na bol-no dete do trigodi{na vozrast do-deka e na bolni~ko lekuvawe, nonajmnogu do 30 dena;

dobrovolno davawe krv, tkivoili organ;

izoliranost zaradi spre~uvawena zaraza.

Pravo na nadomestok na plata os-tvaruvaat samo osigurenicite {tose vo raboten odnos i koi za svojatarabota ostvaruvaat plata. Pravo nanadomestok na plata za vreme naspre~enost za rabota poradi breme-nost, ra|awe i maj~instvo im pripa|ana osigurenicite {to se vo rabotenodnos i lica {to vr{at samostojnadejnost, odnosno licata {to so svo-jata rabota ostvaruvaat plata.Osigurenicite mo`at da ostvaratpravo na nadomestok na plata ako giispolnuvaat slednite uslovi:

pridonesot za zadol`itelnotozdravstveno osiguruvawe redovnoda e uplatuvan ili so zadocnuvaweod najmnogu 60 dena;

boleduvaweto da go dal izbran-iot lekar, odnosno lekarskakomisija.

prodol`uva

Vodi~ za pravata na zdravstvenite osigurenici (8)

Izdaden od Organizacija na potro{uva~i na Makedonijapotpomognato od Germanskoto ministerstvo

za ekonomska sorabotka i razvoj

Muzikata kako lek

Istra`uva~ite na univerzitetotvo [kotska so pomo{ na zvu~niotin`enering i psihologijata go

prou~uvaa vlijanieto na muzikata vrzraspolo`enieto. Tie rabotat na otkri-vawe na~in na koj terapijata so muzikabi mo`ela da se prilagoduva sporedpacientite vo le~eweto na odredenibolesti, kako {to e depresijata.

Predvodnikot na istra`uvawetosmeta deka muzikata poinaku deluvakaj razli~ni lu|e i deka teorijataspored koja brziot ritam go zgolemuva,a bavniot go namaluva raspolo`eni-eto, se zema premnogu generalno, {to epogre{no. Toj objasnuva deka emociitekoi gi predizvikuva muzikata serezultat na vzaemno dejstvuvawe namnogu faktori, kako {to se tonot,strukturata i drugi tehni~ki karak-teristiki na odreden del od pesnata.

Tekstot na pesnite isto taka imazna~ajno vlijanie, kako i raznite sub-jektivni faktori, odnosno kade i kogaprv pat sme ja slu{nale taa pesna,dali n¢ asocira na nekoe sre}no ilita`no slu~uvawe i sli~no.

Celta na istra`uvaweto e da se ut-vrdi vzaemnoto vlijanie na site nave-deni faktori za da mo`e da se nap-ravi matemati~ki model koj }e mo`eda ja objasni sposobnosta na melodija-ta da pottiknuva razli~ni emocii.

Isto taka, nau~nicite rabotat naizgradba na kompjuterski program koj}e mo`e da ja identifikuva najdobra-ta muzika za odredeni pacienti, a vome|uvreme sostavena e lista na pesnikoi lekarite bi mo`ele da gi prepi-{uvaat kako treapija protiv depresi-ja. Spored istra`uva~ite postojat me-lodii i muzika koi go popravaat ras-polo`enieto, za razlika pak od ovie,utvrdeni se i takvi pesni za koi eprepora~livo da gi izbegnuvate, oso-beno ako ste vo nestabilna psihi~kasostojba.

Zna~i zaklu~okot e: pesnata imuzikata sedobar lek zadu{ata biloda ja slu{ateili sami da jaizveduvate.Odli~en lekza penzione-ri. Bez recepti bez pari e!

M.D.

\

REKLAMI PENZIONER plus j uni 201114

Babata gleda vnimatelno serija. Odedna{ izvikuva. - Lele zamisli {to se slu~i?- Znam. Izgore na{ata ve~era? Pak }e jademe leb i

sirewe!* * *

Doa|a vnukot kaj baba i dedo na gosti. U{te na pragotpo~nuva da im namignuva, da trepka so o~ite.

- [to ti e vnu~ko? Da ne ti vleglo ne{to vo okoto?- Tolku li ne razbira{? Daj mu nekoj denar. - Na rezer-

va mu e benzinot.* * *

Pred sudijata odgovara mlada `ena vo svojstvo na svedokza zloupotreba na slu`bena dol`nost na nejziniot direk-tor. Sudijata ja pra{uva:

- Dali znaete {to ve ~eka ako dadete la`na izjava?- Pa, da! Spomna direktorot petsto evra i bunda!

* * *Se karaat ma` i `ena.Site pari gi dava{ za piewe! - Mu vika `enata.Pa i ti tro{i{ mnogu. V~era si dala 100 evra za fustan.Da, ama jas gi potro{iv za da ti bidam ubava.I jas pijam za da mi izgleda{ ubava!

* * *Umrel carinik i oti{ol na onoj svet. Go pre~ekal Gospod

i mu veli:

Dobar ~ovek si, ama pa i carinik si. Ne znam kade da tesmestam? Vo pekolot li ili vo rajot.?

- Ako mene me pra{a{, na granica! Tamu }e mi e najubavo.* * *

Nekoj patnik so ukradena kola do{ol na aerodrom. Gozapira milicija i go pra{uva:

- Zo{to si ja ukral kolava? - Za da dojdam na aerodrom, brzav. - Pa {to ne si do{ol so avtobus?- Pa kaj da najdam za da go ukradam?

* * *Se sre}avaat dve prijatelki.- Kako se ~uvstvuva ma` ti po operacijata? Dobar e!Super {tom nema komplikacii.- A, komplikacii ima. Saka da se o`eni so edna medi-

cinska sestra {to go neguvala. * * *

Na nekoja gospo|a {to krstarela so brod po Nil i pad-nala torbata od krokodilska ko`a vo rekata. Okolu tor-bata se sobrale mnogu krokodil~iwa, a edno izvikalo?

- Mamo, mamo, dedo se vrati!

ZABAVAPENZIONER plus j uni 2011 15

Na volkot mu ponudileda bide soobra}aec. Kogamu objasnile {to treba dapravi i kako da odr`uvared na ulicite, qubopit-niot volk pra{al:

- A onie {to pravatgre{ki dali smeam da gikaznuvam vedna{?

- Se razbira, treba dago izvadi{ blok~eto i ...

- Zna~i, mo`am da giizedam na samoto mesto?

- Ne, soobra}aecu. Prekr{itelite na zakonot i propisiteti samo gi zapi{uva{ i gi prijavuva{, a sudijata zaprekr{oci e toj {to kaznuva.

- E,- se nasmejal nezadovolniot volk. Jas da gi lovam , asudijata da gi jade. Ne prifa}am. Sudijata za prekr{ocineka vi bide soobra}aec.

Volk soobra}aec

M.T.

Mo`ebi denes kineskite proizvodi se sinonim za evtino ilesno rasiplivo, no niedna od drevnite kulturi ne go potpo-mognala razvojot na ~ove~kata civilizacija kako kineskata.

Barut - verojatno najpoznatiot kineski pronajdok.Legendata veli deka barutot bil slu~ajno otkrien koga edenkineski alhemi~ar baral serum za besmrtnost. Ironi~no, ona{to go otkril bilo ne{to {to lesno mo`e da odzeme ~ove~ki`ivot. Raniot barut bil me{avina od kalij nitrat, jaglen isulfur, a za prv pat bil opi{an vo 1044 vo "Kolekcija nanajva`nite voeni tehniki”.

Kompas - orginalniot kineski kompas bil prilagoden takada poka`uva kon jug. Pri~inata za toa e {to Kinezite go smet-ale jug, a ne sever, za glaven pravec. Najranite kompasi bileizraboteni vo 4 vek p.n.e i sodr`ele megneten oksid.

Hartija - glinenite plo~ki, bambusot, papirusot i kamenotse edni od prvite povr{ini koi se koristele za pi{uvawe.Ne{tata se promenile koga Kinezot so ime Cai Lun go otkrilprototipot na modernata hartija. Pred negoviot izum,Kinezite pi{uvale na tenki povr{ini bambus i svila, no vo105 godina n.e., Lun sozdal me{avina od drveni vlakna i vodakoja ja pretvoril vo tkaenina. Tkaeweto ovozmo`ilo te~nostada ispari {to rezultiralo so sirova hartija.

Koli~ka - generalot so ime Jugo Liang, koj `iveel za vremena dinastijata Han vo 2 vek, se smeta za odgovoren za koncep-tot za koli~ka so edno trkalo so koja se prevezuva te`oktovar. Konceptot na Jugo sepak imal eden nedostatok - nemalra~ki, do koi se do{lo so podocne`noto usovr{uvawe. Upo-trebata na koli~kata bila prvenstveno od voena priroda, aKinezite ovoj pronajdok go dr`ele vo tajnost so vekovi.

Testenina - izgleda deka Kinezite, a ne Italijancite iliArapite, ja izmislile testeninata, i toa pred pove}e od 2.000godini. Vo 2006 arheolozite koi vr{ele iskopuvawa vo 4.000godini staroto nao|ali{te vo provincijata Kvinghai, vo bliz-ina na Tibet, otkrile ~inija so testenini zakopana pod zemja.Ova bi mo`elo da bide i najstarata testenina na svetot, abila napravena od dva tipa zrna proso koe vo Kina se odgle-duva okolu 7.000 godini.

Alkohol - dolgo vreme se smetalo deka alkoholnata fer-mentacija se sozdava od drugi, sli~ni procesi. Do po~etokotna 3 vek, Kinezite otkrile kako da gi prerabotuvaat proiz-vodite kako ocetot ili soja sosot koristej}i gi tehnikite nafermentacija i destilacija. Nabrzo posle toa sledele ialkoholnite pijaloci.

Svila - metodot na proizvodstvoto na svila od svilenabuba postoel pred 4.700 godini. Svitokot koj go sodr`el opi-sot na svilata, be{e pronajden vo grobnica od Liang`u perio-dot koj trael od 3333 do 2200 godina p.n.e. Se smeta deka svi-lenata buba vo Evropa ja donel nekoj trgovec vo svojot bastum.

Humor

KRSTOZBORKINESKI IZUMI

SKANDI INVAINVA--LIDITETLIDITET

ZNAK ZAZNAK ZANOBELIUMNOBELIUM

NEOF.NEOF.KRATENKAKRATENKAZA AL@IRZA AL@IR

BO@JABO@JAKAZNAKAZNA(TUR.)(TUR.)

SKANDISKANDI BORBOR EMILIJAEMILIJAANDREEVAANDREEVA

ZASEBNOZASEBNOMESTO VOMESTO VOGLEDALI-GLEDALI-

[TE [TE

DUBROV-DUBROV-NI^KINI^KI

PISATELPISATELANTUNANTUN

MARIJAMARIJA

NNNNAAAA[[[[PPPPEEEEJJJJAAAA^̂̂̂ NNNNAAAAFFFFOOOOTTTTOOOOSSSSOOOOTTTT

POKAZNAPOKAZNAZAMENKAZAMENKA

BEZBOJNABEZBOJNATE^NOSTTE^NOST[TO SE[TO SE

LA^I ODLA^I ODO^NITE @L.O^NITE @L.

AMPERAMPER

LITERALITERA--TUREN RODTUREN RODHEMISKIHEMISKIELEMENTELEMENT

ITAL.ITAL.FUDBAL-FUDBAL-

SKI KLUBSKI KLUBNESRE]ANESRE]A(RAZG.)(RAZG.)

REKA VOREKA VOFRANCIJAFRANCIJAEDNA ODEDNA OD

TRITE MUZITRITE MUZIVO GR .̂ MIT.VO GR .̂ MIT.

EDENEDENHEMISKIHEMISKIELEMENTELEMENTREVOLUREVOLU

CIONEROTCIONEROTGRUEVGRUEV

TEMPERATEMPERA--MENTMENT

JALOVINAJALOVINA

ALT ALT ODR@UVA-ODR@UVA-

WE RAMWE RAM--NOTE@ANOTE@A

BORISBORISNOVKOVSKINOVKOVSKI

IMETO NAIMETO NAPEJA^KATAPEJA^KATA

NOVAKOVI]NOVAKOVI]

ARKANZASARKANZAS

TERI JANGTERI JANG

POKAZNAPOKAZNAZAMENKAZAMENKA

OBLAST VOOBLAST VOMESOPOTA-MESOPOTA-

MIJAMIJA

STRANSKOSTRANSKOMA[KOMA[KO

IMEIME

INICIINICI--JALITE NAJALITE NAARTISKATAARTISKATA

BOUBOU

@RTVENIK@RTVENIK(LAT.)(LAT.)

LAKOMALAKOMAADENZINADENZIN--TRIFOS-TRIFOS-

FATFAT

GRSPODARGRSPODAR(GR^.)(GR^.)

ARTISTOTARTISTOTFONDAFONDA

NESRE]ANESRE]A(ARH.)(ARH.)

FRANCUSKIFRANCUSKIKRALKRAL

JAPONSKIJAPONSKIOSTROV VOOSTROV VOJADRANOTJADRANOT

OSTROOSTRO

SKANDISKANDI KISLORODKISLOROD VASILVASILATANASOVATANASOV

MALAMALAARTERIJAARTERIJA

NEKA-NEKA-RAKTENRAKTEN^OVEK^OVEK

STAROGR^KISTAROGR^KIFILOZOFFILOZOF

VODORODVODOROD

INICIINICI--JALITE NAJALITE NA

PISATELOTPISATELOT@UPAN^I^@UPAN^I^

ISTOIM-ISTOIM-ENIKENIK(TUR.)(TUR.)@AK@AK

ARTINARTIN

GRAD VOGRAD VOJAPONIJAJAPONIJA

VIDVIDKOLA^IKOLA^I

ZNAK ZAZNAK ZAETIOPIJAETIOPIJA

GERM.GERM.ADMIRALADMIRAL

KARLKARL

@IVEC@IVECIMETO NAIMETO NAPIJANISPIJANIS--

TOTTOTBERTONCEQBERTONCEQ

INIC. NAINIC. NAPISATELOTPISATELOTARSOVSKIARSOVSKIKUTIJA ZAKUTIJA ZA

TUTUNTUTUN

INDUSINDUS--TRISKATRISKA

OBLAST VOOBLAST VOGERMANIJAGERMANIJA

PREDLOGPREDLOGNAPRAVANAPRAVA

ZA SE^EWEZA SE^EWETUTUNTUTUN

VREMENSVREMENS--KI RAZDELKI RAZDEL

IND.IND.BO@ESTVOBO@ESTVONA OGNOTNA OGNOT

@ENSKO@ENSKOIME NAIME NAGALENOGALENO

VODOROD VODOROD

ANRIANRIRABORABO

TONTON

PRECIZNAPRECIZNAPU[KAPU[KANIZA,NIZA,

REDICAREDICA

PREDVODPREDVOD--NICANICA(LAT.)(LAT.)

FILO-FILO-ZOFOTZOFOT

FRANSISFRANSIS

RUSKARUSKANEGACIJANEGACIJA

BORBOR

@ITEL PO@ITEL POTEKOT NATEKOT NA

REKATA NILREKATA NILENRIKOENRIKOKARUZOKARUZO

SKAPOCENSKAPOCENKAMEN,KAMEN,

AHAT (TUR.)AHAT (TUR.)“NETO““NETO“

@RTVENIK@RTVENIK(LAT.)(LAT.)ALEK-ALEK-

SANDARSANDARIVANOVSKIIVANOVSKI

SELO VOSELO VOSKOPJESKOPJE

TAJNATAJNABO@JABO@JA

SLU@BASLU@BA(MN.)(MN.)

KOCKA (LAT.)KOCKA (LAT.)

PRISTANI[TE VOPRISTANI[TE VO[VEDSKA[VEDSKA

REVII PENZIONER plus j uni 201116

Na 18 juni, vo glavniot grad na Republika Makedonija, dostoinstveno be{e organizirana IH Regionalna revi-ja na pesni, muzika i igri vo Domot na ARM -Skopje, a doma}in na sredbata be{e Zdru`e-

nieto na voenite penzioneri.Na ovaa kulturno dru`ewe u~estvuvaa 13 zdru`e-

nija na penzioneri i toa: Gazi Bbaba, Kisela Voda,"Solidarnost - Aerodrom”, Karpo{, Taftalixe,Centar, Butel i ^air, Voeni penzioneri, \or~e Pet-rov, [uto Orizari i Saraj od Skopje, kako i od Gos-tivar, Tetovo.

Najnapred gostite, prisutnite i u~esnicite gi poz-dravi i im posaka dobredojde pretsedatelot nazdru`enieto doma}in, Dragan Bozarevski. Tojizrazi golemo zadovolstvo {to organizacijata naovaa zna~ajna kulturna manifestacija i e doverenatokmu na Zdru`enieto na voeni penzioneri. Potoana prisutnite im se obrati predsedatelot na SZPMDragi Argirovski i re~e:

- Folklorot e sto`er na na{ata narodna kulturai tradicija. Na{ite ora i pesni, majstorskite iz-vedbi na muzi~arite, ~esto predizvikuvaat spon-tani aplauzi. So ovie folklorni revii SZPM nas-tojuva da se osoznava i za~uvuva izvornoto tvore{-tvo i da se razvivaat kulturnite vrednosti na Ma-kedoncite, Albancite, Turcite, Romite, Srbite,Vlasite i na drugi koi `iveat vo Makedonija. Nareviite se otkrivaat i raznite vkusovi na folklo-rnite tradicii, na narodnite pesni i igri, na obi-~aite koi pridonesuvaat za obnovuvawe i za zbo-gatuvawe na folklorna riznica, no i za dru`ewe,relaksacija i aktivno starewe {to e mnogu bitno zatretoto `ivotno doba. I ne samo toa. Su{tinata naza{titata na ovaa kulturno nasledstvo le`i i vopodigaweto na svesta kaj javnosta za vekovno pos-toewe na ovoj vid kultura na ovie prostori, kaj nas.Spored toa gri`ata za za~uvuvawe na staritemuzi~ki vrednosti e na{ amanet za generaciite koidoa|aat. Vo sekoj slu~aj, Reviite se pove}e stanu-vaat praznik na du{ata, melosot i tradicijata {toso uspeh se neguva, a kulturniot naboj na penzioner-ite postojano se zbogatuva i so novi sodr`ini, sodramski izvedbi, so poetski mitinzi, so likovniizlo`bi, so doma{ni rakotvorbi na koloritni no-sii, tradicionalni jadewa, so promocii na knigi idrugo. Toa pridonesuva i za za~uvuvawe od zaboravna na{iot folklor i na kulturniot identitet nasite. Progresot e o~igleden. Dodeka pred devet go-dini na prvata revija vo Probi{tip u~estvuvaa samo9 zdru`enija na penzioneri, godinava se o~ekuva tojbroj da se zgolemi na 40 ili za nad ~etiri pati po-ve}e.

Po silniot aplauz koj odekna vo salata, toj gi pro-glasi igrite za otvoreni.

Potoa se zaredija pesni ora, muzika. Seto toa bu-de{e spomeni, gi rastreperuva{e srcata. Mnoguminaod prisutnite peeja zaedno so izveduva~ite. Retkokade, kako ovde mo`e da se vidi kako peeMakedonka, a ja pridru`uvaat so svoite instrumen-ti Albanci ili oro vo koe igraat Makedonci, Romi,Albanci... Ova e u{te eden primer i amanet za pom-ladite od nivnite dedovci i babi.

Priznanijata na Zdru`enijata-u~esnici im givra~i potpretsedatelot na Sobranieto na SZPM,Besnik Pocesta, a Revijata uspe{no ja vode{eCvetanka Ilieva.

Revijata zavr{i sozaedni~ka `elba na sitevakvi dru`ewa i mani-festacii da ima {topove}e i {to po~esto.

Na krajot treba danapomenam deka godi-na{nive revii i ovaa ivo ostanatite regioni sedel od odbele`uvawetoi vo ~est na 65 godi{ni-nata na penzionerskotoorganizirawe vo Make-donija.

K.S.A.Foto: Gorjan

Andreeski

Skopje: Devetta regionalna revija na pesni, muzika i igri

Amanet i primer za idnite generacii

ZP Solidarnost -Aerodrom#

ZP Voeni penzioneri

ZP Saraj

ZP Kisela Voda

ZP Taftalixe

ZP [uto Orizari

ZP ^air i Butel

ZP Tetovo

ZP \or~e Petrov

ZP Gostivar

ZP Gostivar

DraganBozarevski

DragiArgirovski

ZP Karpo{

ZP Centar