PEDAGOŠKA FAKULTETA - share.upr.si · Giuliana Jelovčan, pred. Pri otrocih ni majhnih korakov....
Transcript of PEDAGOŠKA FAKULTETA - share.upr.si · Giuliana Jelovčan, pred. Pri otrocih ni majhnih korakov....
UNIVERZA NA PRIMORSKEM
PEDAGOŠKA FAKULTETA
DIPLOMSKA NALOGA
ANDREJA ERJAVEC
KOPER 2015
UNIVERZA NA PRIMORSKEM
PEDAGOŠKA FAKULTETA
Visokošolski strokovni študijski program
prve stopnje Predšolska vzgoja
Diplomska naloga
VLOGA VZGOJITELJA PRI IZVAJANJU
GIBALNIH/ŠPORTNIH AKTIVNOSTI V VRTCU
KOČEVJE
Andreja Erjavec
Koper 2015
Mentorica:
Giuliana Jelovčan, pred.
Pri otrocih ni majhnih korakov.
Vse, kar storijo in naredijo, so velike stvari.
Predvsem srca imajo večja kot mi - odrasli.
Vanje spravijo vse, kar vidijo in vse, česar se zavedajo - tudi majhen kamenček,
ki so ga opazili na cesti, listek z drevesa, poljubček kar-tako, mravljico ali črička,
predvsem pa vse ljudi, ki so okoli njih ... (Pearl S. Buck)
ZAHVALA
Mentorici Giuliani Jelovčan, predavateljici. Hvala za vaš trud, dobro voljo,
usmerjanje, strokovno vodenje in spodbudne besede v času nastajanje te naloge.
Hvala tudi dr. Tadeji Volmut za pregled in popravke naloge.
Mojci hvala za lektoriranje.
Vrtcu Kočevje se zahvaljujem za privolitev in sodelovanje v raziskavi. Hvala vsem
vzgojiteljem, ki ste izpolnili vprašalnik. Hvala pomočnici ravnateljice, Majdi Puhar in
pedagoški vodji in vzgojitelju Mitji Lavriču za vajin čas, ki sta mi ga namenila.
Moji najbližji. Oči in mami, hvala vama za izkušenjsko bogato okolje. Brez vaju ne
bi bila to, kar sem. Hvala bratu Mateju in Alešu s Petro za vso moralno podporo.
Nečakinja Line Ela hvala za motivacijo in inspiracijo. Predvsem pa hvala tebi, Lovro, za
prenašanje mojih odsotnosti in pevskih »podvigov« (predvsem Ježek gre…).
Bivše sodelavke Majda, Anita in Melita, hvala vam za podporo in vsako držanje
pesti ob izpitih. Skupaj z vami sem pridobila veliko novih izkušenj za delo z najmlajšimi.
In na koncu hvala vam, drage moje sošolke Tea, Joži, Diana, Špela in Martina.
Študij je v vaši družbi minil (pre)hitro. Vesela sem, da smo se našle in skupaj preživele
čudovita tri leta.
Hvala vam, da ste verjeli vame. Rada vas imam!
IZJAVA O AVTORSTVU
Podpisana Andreja Erjavec, študentka visokošolskega strokovnega študijskega
programa prve stopnje Predšolska vzgoja,
izjavljam,
da je diplomska naloga z naslovom Vloga vzgojitelja pri izvajanju gibalnih/športnih
aktivnosti v vrtcu Kočevje:
- rezultat lastnega raziskovalnega dela,
- so rezultati korektno navedeni in
- nisem kršila pravic intelektualne lastnine drugih.
Podpis:_________________
V Kopru, dne______________
POVZETEK
Različna okolja, pestra uporaba športnih pripomočkov, igral, materialov in
organizacijskih oblik pomembno pripomorejo k bogatenju in širjenju gibalnih izkušenj
najmlajših. Poleg staršev so v tem obdobju vzgojitelji tisti, ki nudijo vse našteto in
otroku omogočajo izkušenjsko bogato okolje. Cilj diplomske naloge je bil pridobiti
informacije o gibalni/športni aktivnosti predšolskih otrok v Vrtcu Kočevje ter predstavili
prednosti in pomanjkljivosti na tem področju. V raziskavi je sodelovalo 52 vzgojiteljev
omenjenega vrtca, ki so s pomočjo vprašalnika podali svoje mnenje o gibalni/športni
aktivnosti v vrtcu.
Ugotovili smo, da gibalna/športna aktivnost vzgojiteljev ne vpliva na pogostost
izvajanja le-teh v vrtcu. Starost vzgojiteljev ne vpliva na organizacijske oblike dela.
Dnevno izvajajo gibalno minuto in gimnastične vaje. Pri izboru dejavnost, ki jih
vključujejo v vadbeno uro, ni bilo razlik med starejšimi in mlajšimi vzgojitelji. Največkrat
uporabljajo poligone, gimnastične vaje, naravne oblike gibanj, rajalne igre, ples, igre z
žogo in drugimi (improviziranimi) pripomočki ter sproščanje. Polovica vprašanih izvaja
gibalne/športne aktivnosti enkrat do dvakrat na teden. Le-te potekajo pol ure, in sicer v
igralnici ali večnamenskemu prostoru. Skoraj polovica vzgojiteljev aktivnosti izvaja tudi
zunaj. Večina vprašanih se čuti dovolj kompetentnih za izvajanje gibalnih/športnih
aktivnosti v vrtcu, a bi bil športni pedagog za dve tretjini dobrodošla pomoč pri
načrtovanju in izvajanju gibalnih/športnih aktivnosti. Le šest (12 %) vzgojiteljev ima
dodatna znanja za izvajanje gibalnih/športnih vsebin. Še bolj zaskrbljujoče je, da si
tega želi le sedemnajst (33 %) vprašanih, in sicer mlajših.
Vzgojitelji se zavedajo svoje vloge pri vključevanju otrok v gibalne/športne
aktivnosti v vrtcu. Na to kaže načrtovanje in prednostne naloge za izvajanje
gibalnih/športnih aktivnosti. To in dejstvo, da imajo v okolju na voljo športne objekte in
površine, bi izpostavili kot prednosti Vrtca Kočevje. Kot pomanjkljivost bi omenili, da
ima malo vzgojiteljev dodatna znanja s tega področja. Pomembno je še izpostaviti, da
nimajo namenskega prostora za izvajanje gibalnih/športnih aktivnosti. Prav zato bi se
bilo smiselno povezati z lokalno skupnostjo, šolami in posamezniki, ki bi s svojim
znanjem in izkušnjami prispevali h kvalitetnejši in pestrejši gibalni/športni aktivnosti
otrok na območju Kočevja.
Ključne besede: predšolski otrok, gibalna/športna aktivnost, vrtec, vzgojitelj,
gibalni razvoj.
ABSTRACT
The role of the childcare worker in conducting movement/sports activities in the
Kočevje kindergarten
Different environments, use of varied sports requisites, playground equipment,
materials, and organisational forms play an important role in enriching and expanding
movement experiences of children. In addition to parents, childcare workers provide all
of the above and an experience-rich environment in this period of a child’s life. The
objective of this thesis is to obtain information on movement/sports activities of pre-
school children in the Kočevje Kindergarten, and determine the advantages and
shortcomings in this field. Fifty-two childcare workers from the aforementioned
kindergarten participated in the study. They, using a questionnaire, provided their
opinions on movement/sports activities in the kindergarten.
We found that movement/sports activities undertaken by childcare workers do not
have an impact on the frequency of performing such activities in the kindergarten.
Moreover, their age does not affect the organisational forms of work. They conduct a
workout minute and gymnastic exercises every day. There were no differences
between older and younger childcare workers in terms of selecting the activities to be
included in the workout hour. They usually use obstacle courses, gymnastic exercises,
natural forms of movement, children group games, dancing, games with balls and other
(improvised) accessories, and relaxation. A half of the participants conduct
movement/sports activities once or twice a week. They last for a half an hour, normally
in the playroom or a multi-purpose room. Almost one half of the childcare workers also
conduct activities outside. The majority of the participants feel sufficiently competent to
conduct movement/sports activities in the kindergarten. However, two thirds would
consider a sports pedagogue a welcome help for planning and conducting
movement/sports activities. Only 6 (12%) of the childcare workers have additional
knowledge about conducting movement/sports activities. It is even more alarming that
only 17 (33%) wish to acquire such knowledge, mainly the younger ones.
Childcare workers are aware of their role in involving children in movement/sports
activities in kindergarten, which is indicated by planning and setting priorities for
movement/sports activities. This, and the fact the kindergarten has sports facilities and
surfaces available nearby, is an advantage of the Kočevje Kindergarten. As a
shortcoming, we have to point out that few childcare workers have wider knowledge in
this field. We also have to stress that they do not have a dedicated area where they
could conduct movement/sports activities. To this end, it would be reasonable to
cooperate with the local community, schools and individuals who could, with their
knowledge and experience, contribute to the quality and more varied movement/sports
activities for children in the region of Kočevje.
Keywords: pre-school child, movement/sports activity, kindergarten, childcare
worker, motor development
KAZALO VSEBINE
1 Uvod ................................................................................................................... 1
2 Teoretični del ...................................................................................................... 2
2.1 Otrokov celostni razvoj ................................................................................ 2
2.2 Gibalni razvoj .............................................................................................. 2
2.2.1 Gibalne sposobnosti ......................................................................... 3
2.2.2 Motorično učenje .............................................................................. 4
2.3 Dejavniki, ki vplivajo na gibalno/športno aktivnost otrok .............................. 5
2.3.1 Družinsko okolje ............................................................................... 6
2.3.2 Vrtec ................................................................................................ 7
2.4 Gibalna/športna aktivnosti in zdravje otrok .................................................. 7
2.5 Načrtovanje in izvajanje gibalnih/športnih aktivnosti .................................... 8
2.5.1 Metode in oblike dela pri gibalni/športni aktivnosti ............................ 9
2.5.2 Materialni pogoji za izvajanje gibalnih/športnih aktivnosti v vrtcu .....10
2.5.3 Športni pedagog v vrtcu ..................................................................11
2.6 Raziskave s področja gibalne/športne aktivnosti predšolskih otrok ............ 11
2.7 Vrtec Kočevje ............................................................................................ 12
3 Empirični del ......................................................................................................14
3.1 Problem diplomske naloge ........................................................................ 14
3.2 Namen diplomske naloge .......................................................................... 14
3.3 Cilj ............................................................................................................. 14
3.4 Raziskovalne hipoteze .............................................................................. 15
3.5 Metodologija .............................................................................................. 15
3.5.1 Raziskovalna metoda ......................................................................15
3.5.2 Raziskovalni vzorec ........................................................................15
3.5.3 Pripomočki ......................................................................................15
3.5.4 Postopek zbiranja podatkov ............................................................16
3.5.5 Postopek obdelave podatkov ..........................................................16
4 Rezultati in razprava ..........................................................................................17
4.1 V prvem delu so predstavljene značilnosti vzorca vzgojiteljev Vrtca
Kočevje ..................................................................................................... 17
4.2 Izvajanje gibalnih/športnih aktivnosti v Vrtcu Kočevje ................................ 21
4.3 Preverjanje hipotez ................................................................................... 24
5 Sklepne ugotovitve .............................................................................................28
6 Literatura in viri...................................................................................................31
7 Priloga ................................................................................................................33
KAZALO PREGLEDNIC
Preglednica 1: Pogostost izvajanja gibalnih/športnih aktivnosti, športno aktivnejših
vzgojiteljev ......................................................................................... 25
Preglednica 2: Pogostost izvajanja načrtovanih vadbenih ur gibalnih/športnih
aktivnosti v vrtcu .................................................................................26
KAZALO SLIK
Slika 1: Analiza vzorca glede na pogostost ukvarjanja z gibalno/športno aktivnostjo ...17
Slika 2: Analiza vzorca glede na usposobljenost z gibalnega/športnega področja .......18
Slika 3: Analiza vzorca glede želje po dodatnem gibalno/športnem izpopolnjevanju....18
Slika 4: Analiza vzorca za področja dodatnega usposabljanja z gibalno/športnega
področja......................................................................................................... 19
Slika 5: Analiza vzorca glede uporabnosti Kurikuluma pri načrtovanju
gibalnih/športnih aktivnosti .............................................................................20
Slika 6: Analiza vzorca o gibalni/športni aktivnosti otrok v vrtcu. ..................................21
Slika 7: Analiza vzorca o izvajanju gibalnih/športnih dejavnostih zunaj skozi vse leto ..22
Slika 8: Analiza vzorca glede na pogostost izvajanja gibalne/športne aktivnosti ..........22
Slika 9: Analiza prostorov za izvajanje načrtovanih gibalnih/športnih aktivnosti v
vrtcu Kočevje .................................................................................................23
Slika 10: Analiza vzorca o športnih pripomočkih. .........................................................24
Slika 11: Analiza vzorca vzgojiteljev z željo po dodatnem usposabljanju s področja
dejavnosti Gibanje .........................................................................................27
Erjavec, Andreja (2015). Vloga vzgojitelja pri izvajanju gibalnih/športnih aktivnosti v Vrtcu Kočevje.
Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
1
1 UVOD
Gibanje predstavlja eno izmed osnovnih potreb vsakega izmed nas. Za najmlajše
poleg igre predstavlja prevladujočo dnevno aktivnost. Vsi, ki smo kakorkoli povezani z
vzgojo in izobraževanjem otrok, se zavedamo kako pomembno vlogo ima gibanje v
prvih letih otrokovega razvoja. S pomočjo gibanja se otrok razvija, izpopolnjuje,
komunicira z okoljem in vrstniki, krepi svoje telo in duha. Otroci so nemalokrat
prepuščeni televiziji in računalniku. Starši delajo vse dlje in ko se vrnejo po napornem
delavniku domov, si želijo miru in sprostitve. Tako je vse manj časa za gibalno/športno
aktivnost staršev skupaj z otrokom. Vse več je staršev, ki se tega zavedajo in svoje
otroke vključujejo v različna športna društva in klube. To pa prinaša finančne
obremenitve in mnogo družin si tega ne more več privoščiti. Žal veliko klubov svojih
aktivnosti ne prilagaja razvojni stopnji otrok, kar lahko prinese več škode kot koristi
(naveličanost, pretreniranost, poškodbe). Starši in »trenerji« se morajo tega zavedati in
otroke postopno prilagajati na gibalno/športno aktivnost. Nikakor ne smejo otroka
preobremenjevati in mu vsiljevati določene aktivnosti. Bistveno je, da otroka navdušijo
za gibanje in sodelovanje v skupini.
Otrokov organizem je najbolj izpostavljen vplivom okolja v zgodnjem otroštvu, prav
to pa vpliva na razvoj njegove osebnosti. Strokovnjaki so ugotovili, da vsega tistega,
kar otrok zamudi v zgodnjem otroštvu, kasneje žal ne more več nadoknaditi (Videmšek
in Visinski, 2001). Otrokove dejavnosti v prvih letih življenja so podlaga za kasnejše
gibalne/športne dejavnosti, hkrati pa vplivajo tudi na razvoj in oblikovanje vrste njegovih
sposobnosti, lastnosti, zmožnosti in značilnosti (Videmšek, Štihec, Karpljuk in Kondrič,
2002).
Poleg staršev je vrtec tisti, ki ima veliko vlogo pri nudenju kakovostnih
gibalnih/športnih aktivnosti najmlajšim, saj ti večino svojega aktivnega dne preživijo
prav tam. Organizirana gibalna/športna aktivnost predšolskih otrok se začne z vstopom
v vrtec. Otrok z različnimi gibalno/športnimi aktivnostmi v zaprtem prostoru in na
prostem razvija gibalne in funkcionalne sposobnosti ter postopno spoznava in usvaja
osnovne prvine različnih športnih zvrsti (Videmšek, Berdajs in Karpljuk, 2003).
Namen naše diplomske naloge je raziskati gibalno/športno aktivnost otrok v Vrtcu
Kočevje. Skušali bomo ugotoviti kakšna je vloga vzgojiteljev pri tem. Zanima nas kako,
na kakšen način in kje potekajo gibalne/športne aktivnosti v omenjenem vrtcu ter
kakšne so prednosti in slabosti za izvajanje le-teh.
Erjavec, Andreja (2015). Vloga vzgojitelja pri izvajanju gibalnih/športnih aktivnosti v Vrtcu Kočevje.
Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
2
2 TEORETIČNI DEL
2.1 Otrokov celostni razvoj
Razvoj v zgodnjem otroštvu poteka dinamično in celostno. Otrok se hkrati razvija
na telesnem, gibalnem, kognitivnem, čustvenem in socialnem področju. Sprememba
na enem področju vpliva tudi na ostala področja razvoja (Pišot in Jelovčan, 2006). Na
potek vplivajo dednost, okolje in otrokova lastna aktivnost. Videmšek in Pišot (2007)
navajata, da je v prvih treh letih življenja razvoj najhitrejši. Potem se nekoliko upočasni,
a je še vedno aktiven vse do konca obdobja adolescence.
Gibalna aktivnost v tem obdobju predstavlja pomembno sredstvo za pridobivanje
različnih informacij in nabiranje novih izkušenj ter za razvijanje gibalnih in funkcionalnih
sposobnosti ter gibalnih spretnosti. Usvojeni gibalni programi se bodo trajno shranili v
gibalnem spominu, le-ta pa bo posamezniku omogočal lažje usvajanje gibalnih znanj v
otroštvu in tudi kasneje (Pišot in Jelovčan, 2006). Gibalna aktivnost predstavlja rdečo
nit celostnega razvoja otroka, saj preko nje otrok odkriva in spoznava svet, oblikuje
svoj psihosomatski status, usvaja socialne vloge, gradi svojo osebnost ter razvija
gibalne sposobnosti.
2.2 Gibalni razvoj
Gibalni razvoj je odraz otrokovega zorenja (na katerega vplivajo predvsem genski
in okoljski dejavniki) in učenja (Marjanovič Umek in Zupančič, 2004). Posebno izrazit je
do otrokovega tretjega leta, saj se razvija od faze nemočnega novorojenčka pa vse do
otroka, ki se samostojno premika. Videmšek in Visinski (2001) navajata, da otroško telo
nenehno raste in se razvija, kar je v nasprotju z ustaljenim organizmom odraslega
človeka. Na rast in razvoj v veliki meri vpliva gibanje. Potrebna je določena raven
razvitosti otrokovega mišičja, živčevja in zaznavnega sistema ter sam proces učenja,
da otrok lahko razvija nove gibalne spretnosti.
Otrokov gibalni razvoj poteka po nekem ustaljenem redu, in sicer v cefalokavdalni
in proksimodistalni smeri. Cefalokavdalna smer pomeni postopen nadzor mišic od
glave navzdol. Otrok najprej nadzira mišičje glave, nato vratu in ramen ter na koncu rok
in nog. Gibanje začne z dviganjem in obračanjem glave, nato z glavo in rameni, nato
sedi, se plazi, stoji in hodi. Proksimodistalna smer pa opredeljuje nadzor mišic od
centra telesa navzven.
Erjavec, Andreja (2015). Vloga vzgojitelja pri izvajanju gibalnih/športnih aktivnosti v Vrtcu Kočevje.
Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
3
Otrok najprej obvlada gibe trupa, nato rok in na koncu zapestja ter prstov
(Marjanovič Umek in Zupančič, 2004).
Videmšek in Visinski (2001) navajata, da otrok do tretjega leta starosti usvoji vse
naravne oblike gibanja, in sicer hojo, tek, skoke, poskoke, plazenje, lazenje, dviganje,
nošenje, valjanje, potiskanje, vlečenje. Kmalu se temu pridružijo še kompleksnejše
gibalne naloge, a jih otroci usvajajo počasi, negotovo in površno. Okoli tretjega leta se
vozi s triciklom, potiska in vleče sani na vzpetino, se je sposoben s smučmi spustiti po
blagi strmini, medtem ko štiriletni otrok poskuša izpeljati tudi preproste zavoje. Po
tretjem letu se vozi s kolesom s pomožnimi kolesi, od petega leta pa obvladuje
spretnostno vožnjo na malem kolesu. O gibanju otrok v vodi lahko govorimo že od
rojstva. Obstajajo tudi programi, ki vključujejo v vadbo že dojenčke s Fredovimi
plavalnimi obroči. Pri štirih letih se otrok sproščeno giblje po vodi (skače, teka, se
potaplja). Seveda se moramo zavedati, da so to le smernice, kdaj bo pravi čas za
posameznega otroka, pa je odvisno od njega samega, od okolja in dednih
predispozicij.
Če želimo razumeti gibalno učinkovitost posameznika, moramo poznati gibalne
sposobnosti. Stopnja razvitosti le-teh je pri vsakem posamezniku različna in povzroča
individualne razlike v gibalni učinkovitost posameznika. Gibalne sposobnosti so tako
odgovorne za razlike v gibalni učinkovitosti.
2.2.1 Gibalne sposobnosti
Človekovo gibalno učinkovitost omejuje šest gibalnih sposobnosti (moč, hitrost,
gibljivost, koordinacija, ravnotežje in preciznost) in ena funkcionalna (vzdržljivost), ki je
odvisna od dihalnega in krvožilnega sistema. Le-te skupaj z ostalimi dimenzijami
(socialna, čustvena, spoznavna) določajo učinkovitost posameznika pri realizaciji
različnih gibalnih nalog. Gibalnim sposobnostim sta nadrejeni dve splošni ali
sekundarni gibalni sposobnosti, in sicer sposobnost za regulacijo energije, ki omogoča
optimalen izkoristek energijskih potencialov pri izvedbi gibanja (nadrejena predvsem
moči in hitrosti) in sposobnost za regulacijo gibanja, ki je odgovorna za oblikovanje,
uresničevanje in nadziranje izvedbe gibalnih nalog v prostoru in času. Nadrejena je
koordinaciji, gibljivosti, preciznosti in ravnotežju (Pistotnik, 2003).
Filter uspešno izvedene gibalne naloge predstavljajo koordinacija in ravnotežje
med gibalnimi sposobnostmi ter spoznavne aktivnosti in čustven prostor (Pišot in
Jelovčan, 2006). Ker se določene strukture centralnega živčnega sistema, ki so
odgovorne za najzahtevnejše oblike človekovega delovanja (tudi motorike), v obdobju
otroštva še vedno razvijajo, obstaja možnost, da zanje ne veljajo v celoti. Raziskave so
Erjavec, Andreja (2015). Vloga vzgojitelja pri izvajanju gibalnih/športnih aktivnosti v Vrtcu Kočevje.
Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
4
pokazale, da pri predšolskih otrocih težko natančno opredelimo in tudi merimo gibalne
sposobnosti prav zaradi zgoraj omenjenega filtra, ki lahko onemogoča izvedbo
določene gibalne naloge (Videmšek in Pišot, 2007).
Gibalne sposobnosti so tako kot druge človekove sposobnosti delno prirojene,
delno pa pridobljene. Tako je posamezniku že z rojstvom »dana« posamezna stopnja,
do katere se bodo sposobnosti razvile ob normalni rasti in razvoju. Stopnjo lahko z
ustrezno gibalno aktivnostjo oziroma treningom presežemo. Pri delu z najmlajšimi je
potrebno poznavanje značilnosti gibalnih sposobnosti, saj le tako lahko ustrezno
vplivamo na njihov razvoj in napredek, ki bo pomemben tudi kasneje v življenju.
Preskok v razvoju gibalnih sposobnosti pri otroku ni mogoč, zato je postopnost v
izboru gibalnih nalog in zahtevnosti izbranih vsebin nujno potrebna. Prav zato je
potrebno pri delu z najmlajšimi poznati proces motoričnega učenja.
2.2.2 Motorično učenje
Motorično učenje je po Pistotniku (2003) proces postopnega prilagajanja gibalnega
ustroja na racionalno izvedbo novega gibanja. Rezultat motoričnega učenja so gibalne
spretnosti. Spretnosti predstavljajo z učenjem oziroma vadbo pridobljena gibalna
znanja, katerih izvedba bazira na sposobnostih in značilnostih človeka.
Motorično učenje je kontinuiran proces z vidika časa. Zaradi lažjega vodenja in
boljšega vpogleda v stanje učenca, ga delimo na tri osnovne faze: i) generalizacija in
iradiacija, ii) diferenciacija in koncentracija ter iii) avtomatizacija in stabilizacija. Meje
med fazami so običajno zabrisane, zato v teh fazah niso vključene le značilnosti
gibalnih manifestacij učenca in regulativne reakcije njegovega živčnega sistema,
temveč tudi smeri delovanja in ukrepi učitelja. Le-ta na osnovi reakcij učenca postopa
različno (Pistotnik, 2003).
Gibalni programi ostanejo pridobljeni trajno, saj so zapisani v gibalnem spominu.
Več informacij bo imel, lažje bo posameznik usvajal nova gibalna znanja. To velja skozi
vse življenje. Motorični transfer (MT) nam namreč omogoča, da informacije iz ene
naučene dejavnosti prenesemo na drugo. Poznamo tri oblike motoričnega transferja, in
sicer (Videmšek in Pišot, 2007):
- vertikalni MT pomeni prenos izkušenj znotraj iste gibalne naloge iz nižje na višjo
raven (npr. preval naprej preval nazaj),
- lateralni MT pomeni prenos izkušenj iz ene naloge na podobno drugo nalogo (npr.
rolanje, drsanje) in
- bilateralni MT pomeni prenos izkušenj z ene roke na drugo ali z nog na roke oz.
obratno (npr. vodenje žoge z levo in desno roko).
Erjavec, Andreja (2015). Vloga vzgojitelja pri izvajanju gibalnih/športnih aktivnosti v Vrtcu Kočevje.
Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
5
Pišot in Jelovčan (2006) navajata še pozitiven in negativen MT. O pozitivnem MT
govorimo, ko predhodne, že usvojene gibalne informacije olajšajo in pospešijo hitrost
učenja novih podobnih gibalnih nalog. Negativen MT napredovanje ovira ali
onemogoča. To se zgodi, ko so predhodne gibalne informacije površno ali napačno
usvojene. Avtorja poudarjata, da je smiselno upoštevati vlogo MT pri načrtovanju in
izvajanju gibalnih/športnih nalog za hitrejše in kakovostno napredovanje.
Videmšek in Pišot (2007) poudarjata, da sta potreba po gibanju in igri temeljni
otrokovi potrebi. Ravno zato naj se igra kot rdeča nit prepleta med vse otrokove
dejavnosti. Mnoge gibalne dejavnosti od otroka zahtevajo, da se zaveda drugih otrok in
odraslih, da z njimi deli prostor in stvari ter da sodeluje. Pri dejavnostih v paru ali
skupini si z drugimi otroki prizadeva doseči cilj. Pri elementarnih gibalnih igrah
spoznava smisel in pomen upoštevanja pravil, pomen sodelovanja in spoštovanja ter
upoštevanja različnosti. Pišot in Jelovčan (2006) opisujeta, da otrok skozi igro raziskuje
realnost, si ustvarja pravila obnašanja in sprošča svojo napetost. Skozi igro spoznava
samega sebe in svoje telo, ki se ga zave v odnosu do okolja. Vse to poteka skozi neko
aktivnost, ki otroku zagotavlja veselje. Igra se namreč rodi v otroku zaradi veselja do
igranja. Ali kot bi rekel Eljkonjin (1981, v Pišot in Jelovčan, 2006), da se ne igramo, ker
smo otroci, ampak imamo otroštvo zato, da bi se igrali.
Vsak otrok se rodi z določenimi dispozicijami, ki jih imenujemo dednostni dejavniki
in predstavljajo prirojene biološke osnove, ki so temelj razvoja človekovih sposobnosti
in značilnosti. Od otrokove lastne aktivnosti in okolja, ki nanj vpliva, je odvisno v
kolikšni meri se bodo njegove dispozicije razvijale v prihodnje (Pišot in Planinšec,
2005).
Zavedamo se, da primarna socializacija igra pomembno vlogo pri otrokovem
razvoju. Prve spodbude, ki jih je otrok deležen, so za njegov nadaljnji razvoj izjemno
pomembne. Spodbudno okolje bo otroka motiviralo k razvoju, medtem ko lahko revno
okolje z vidika izkušenj njegov razvoj celo zavira (Pišot in Planinšec, 2005). Zanima
nas, kdo je tisti, po katerem se otrok zgleduje in kdo mu lahko nudi pozitiven zgled,
ustrezno demonstracijo, primerno aktivnost, varnost in motivacijo na tem področju.
2.3 Dejavniki, ki vplivajo na gibalno/športno aktivnost otrok
Najpomembnejši vpliv in spodbuda za gibalno/športno aktiven vsakdan otrokom
dajejo družinsko okolje, vrtec/šola in bivalno okolje. Starši, vzgojitelji in učitelji se
morajo tega zavedati in otrokom ponuditi čim bolj kakovostno in raznovrstno
gibalno/športno aktivnost, tako doma kot tudi v vrtcu oziroma šoli. Pišot in Jelovčan
(2006) ugotavljata, da so vedno večje razlike med otroki, ki prehitevajo in tistimi, ki
Erjavec, Andreja (2015). Vloga vzgojitelja pri izvajanju gibalnih/športnih aktivnosti v Vrtcu Kočevje.
Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
6
zamujajo za povprečjem na posameznem področju znanj ali sposobnosti. Morebitni
razlog vidita tudi v različno izkušenjsko bogatih okoljih. V današnjem potrošniškem
svetu je na voljo vse več športnih pripomočkov, društev in trenerjev, namenjenim prav
najmlajšim. V pestri ponudbi je potrebno poiskati kakovostno in količinsko ustrezno
vadbo za otroka.
Pišot in Planinšec (2005) poudarjata, da ima izkušenjsko bogato okolje s primerno
količino in kakovostjo ponujenih izkušenj v posameznem razvojnem obdobju
pomembno vlogo za razvoj nadaljnjih predispozicij. S svojim zgledom, pristopom in
odnosom do dela ter odnosom do gibalnih/športnih vsebin odločujoče vplivajo na
otrokovo dojemanje in spoznavanje sveta.
Starši so tisti, ki prvi vplivajo na svoje otroke zavedno in nezavedno. Velikokrat
delajo napako, saj so do otrok preveč zaščitniški in jim preprečujejo oziroma
onemogočajo izvajanje različnih gibalnih nalog, ker menijo, da je to lahko nevarno
zanje. S tem otroku onemogočajo prve in pomembne gibalne izkušnje.
2.3.1 Družinsko okolje
Videmšek in Visinski (2001) menita, da bi se starši morali čim pogosteje igrati s
svojim otrokom in ga spodbujati v njegovih gibalnih/športnih aktivnostih. Otrok namreč
prevzema navade, stališča in vrednote staršev, zato je ukvarjanje z gibalnimi/športnimi
aktivnostmi znotraj družine pomembno za otrokovo nadaljnjo gibalno/športno aktivnost,
ter sprejemanje gibanja in športa kot vrednote. Kropej (2001) ugotavlja, da obstajajo
dejavniki, ki pozitivno vplivajo na stopnjo gibalne/športne aktivnosti predšolskih otrok.
Ti dejavniki so gibalna/športna aktivnost staršev, gibalno aktivno preživljanje prostega
časa in gibalno aktivno preživljanje počitnic družine.
Ameriška raziskava Kalish (2000, v Videmšek in Pišot, 2007) je dokazala pozitiven
vpliv gibalno/športno aktivnih staršev na svoje otroke. Opisuje, da so otroci
gibalno/športno aktivnih mater dvakrat bolj gibalno aktivni od tistih otrok, ki imajo
gibalno/športno neaktivne matere. Vpliv očetov na otroke je še večji. Otroci
gibalno/športno aktivnih očetov so 3,5-krat bolj gibalno aktivni od otrok, ki imajo
gibalno/športno neaktivne očete. Otroci, ki imajo oba starša gibalno/športno aktivna, so
daleč najbolj aktivni (tudi do šestkrat bolj od otrok z gibalno/športno neaktivnimi starši).
Žal staršem ostaja vse manj časa za gibalno/športno aktivnost s svojimi otroki.
Otroci skoraj ves tedenski aktivni čas preživijo v vrtcu. Če starši otroke odpeljejo v vrtec
pred službo in jih pridejo iskat po njej, so otroci v vrtcu več kot osem ur. Zajec,
Videmšek, Štihec, Pišot in Šimunič (2010) ugotavljajo, da po prihodu iz vrtca v zaprtem
prostoru presedijo povprečno šest ur dnevno, kar ne vključuje spanja. V vrtcu je
Erjavec, Andreja (2015). Vloga vzgojitelja pri izvajanju gibalnih/športnih aktivnosti v Vrtcu Kočevje.
Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
7
otrokom zato potrebno zagotoviti takšno izbiro vsebin, kjer bodo v zaprtem prostoru in
zunaj usvojili kar največ znanja in sposobnosti.
2.3.2 Vrtec
V Kurikulumu za vrtce (1999) je zapisano, da so pozitivne spodbude temeljne
motivacijske metode pri delu z najmlajšimi. Vrtec naj bi vsakodnevno omogočil in
spodbujal, da z različnimi dejavnostmi v prostoru in na prostem otroci spoznajo in
razvijejo gibalne sposobnosti ter usvojijo nekatere gibalne koncepte oziroma sheme.
Naloga vzgojiteljev je, da zagotavljajo primerno, kakovostno, raznovrstno in varno
gibalno/športno aktivnost za otroke in tako prispevajo k njihovemu razvoju in zdravju.
Prav z namenom, da bi čim več otrokom v vrtcih omogočili kvalitetno
gibalno/športno aktivnost, je bil izdelan program Mali sonček. To je gibalni/športni
program, namenjen otrokom od drugega do šestega leta starosti. Poudarek je na
gibalni igri in vadbi, ki naj bo prilagojena otroku. Program je tako razdeljen na štiri
stopnje, ki se dopolnjujejo in povezujejo. V šolskem letu 2012/13 se je program Mali
sonček ponudil vsem slovenskim vrtcem. Sodelovalo je 55.200 otrok iz 290 vrtcev, kar
predstavlja 65 % vseh otrok, ki jim je program namenjen
(http://ftp.sport.si/InformatorSOM/Informator_I_2014_15.pdf).
Pišot in Planinšec (2005) sta mnenja, da kljub želji po višji kakovosti življenja ljudje
v vsakdanjem življenju vse bolj izgubljamo življenjsko pomembno vsebino, saj je
gibalna/športna aktivnost, ki predstavlja temelj in vir zdravja in skladnega življenja, vse
bolj zapostavljena.
2.4 Gibalna/športna aktivnosti in zdravje otrok
Gibalna/športna aktivnost neposredno in posredno vpliva na zdravje otrok.
Završnik in Pišot (2005) poudarjata, da gibalna/športna aktivnost koristi preprečevanju
prekomerne telesne mase in debelosti, omogoča pogoje za oblikovanje močnejših
kosti, zdravih sklepov in učinkovitega delovanja srca, vzdržuje in krepi primerno
duševno zdravje ter vzpostavlja trdne temelje zdravega življenjskega sloga, ki ga je
mogoče nadaljevati oziroma obdržati tudi kasneje v odraslem obdobju.
Za ohranjanje zdravja je pomembno predvsem ukvarjanje z gibalnimi/športnimi
dejavnostmi in razmerje med energijskim vnosom in porabo. To pomeni, da moramo
upoštevati primerno razmerje med količino hrane, ki jo zaužijemo in gibalno/športno
aktivnostjo (Zajec idr., 2010). Premajhne prisotnosti ali popolne odsotnost
gibalne/športne aktivnosti v vzgoji odraščajoče mladine v kasnejšem obdobju ni
Erjavec, Andreja (2015). Vloga vzgojitelja pri izvajanju gibalnih/športnih aktivnosti v Vrtcu Kočevje.
Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
8
mogoče v celoti nadomestiti, saj je vpliv gibalnih/športnih stimulusov na psihosomatski
sistem z napredovanjem otrokove rasti in zrelosti vse manjši (Videmšek in Pišot, 2007).
Priporočila o količini in intenzivnosti gibalne/športne aktivnosti se razlikujejo. Volmut
(2014) navaja različne avtorje in njihova priporočila. Npr. Svetovna zdravstvena
organizacija (WHO) priporoča vsaj od 30 do 60 minut srednje intenzivne
gibalne/športne aktivnosti dnevno. Strong s sodelavci (2005, v Volmut, 2014) pa
priporoča najmanj 60 minut dnevne srednje do visoko intenzivne gibalne/športne
aktivnosti in vsaj dvakrat tedensko s poudarkom na ohranjanju in razvijanju gibljivosti in
moči.
Gibalna/športna neaktivnost ima velik vpliv na zdravje otrok in odraslih. Vse več
raziskav opozarja, da je tudi v Sloveniji prekomerna telesna masa in debelost med
otroki vedno bolj razširjena. Janžekovič (2011) je opravila raziskavo o razširjenosti
prekomerne telesne teže in debelosti na vzorcu 370 otrok, starih od ena do šest let.
Podatki so bili pridobljeni z merjenjem telesne teže in telesne višine. Ugotovila je, da
ima več kot polovica otrok težave s prekomerno telesno težo ali debelostjo, da je
prekomerna telesna teža pogosteje prisotna pri otrocih drugega starostnega obdobja
(od treh let dalje) in pri deklicah.
Raziskava Pediatrične klinike o razširjenosti čezmerne prehranjenosti in debelosti
med otroki kaže, da je že med petletniki čezmerno prehranjenih 18,4 % dečkov in
20,9 % deklic, predebelih pa 9 % dečkov te starosti in 7,9 % deklic (Peternel Pečauer,
2013). Opravljena je bila tudi raziskava, kjer so ugotavljali vpliv gibalne/športne
aktivnosti in prehranjevalnih navad v otroštvu na prekomerno telesno težo v odraslem
obdobju. Več kot polovica vprašanih debelostnikov v času svojega otroštva ni bila
gibalno/športno aktivna (Videmšek, Štihec, Karpljuk in Starman, 2008).
Ravno zaradi teh dejstev bo v prihodnje potrebno nameniti načrtovanju in izvajanju
gibalnih/športnih vsebin več pozornosti, saj bomo le tako lahko ohranili zdrave in
gibalno/športno aktivne Slovence.
2.5 Načrtovanje in izvajanje gibalnih/športnih aktivnosti
V vrtcu gibalne dejavnosti načrtuje vzgojitelj. Skladno s Kurikulumom za vrtce
(1999) oblikuje svoj letni delovni načrt za vseh šest področij. Globalni cilji za področje
dejavnosti Gibanje so naslednji:
- omogočanje in spodbujanje dnevne gibalne dejavnosti otrok (ki so lahko različne
po vsebini, trajanju, času, vlogi otroka in prostoru);
- zavedanje lastnega telesa in doživljanje ugodja v gibanju;
- pridobivanje zaupanja v svoje telo in gibalne sposobnosti;
Erjavec, Andreja (2015). Vloga vzgojitelja pri izvajanju gibalnih/športnih aktivnosti v Vrtcu Kočevje.
Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
9
- omogočanje otrokom, da spoznajo svoje gibalne sposobnosti;
- usvajanje osnovnih gibalnih konceptov;
- razvijanje gibalnih sposobnosti;
- postopno spoznavanje in usvajanje osnovnih prvin različnih športnih zvrsti in
- spoznavanje pomena sodelovanja, spoštovanja ter upoštevanja različnosti.
Primeri gibalnih dejavnosti so podani v dveh delih, in sicer za prvo in drugo
starostno skupino otrok. Vloga odraslega je, da omogoči vsem otrokom, da uživajo v
gibanju brez strahu pred neuspehom ali zavrnitvijo. Otroke pri dejavnostih spodbujajo,
opogumljajo, usmerjajo, preusmerjajo, popravljajo, jim svetujejo, pomagajo,
demonstrirajo, z njimi sodelujejo, se igrajo in se tudi sami učijo. Odgovorni so za
varnost otrok in jih na ustrezno uporabo rekvizitov tudi navajajo. Vzgojitelj otroke
opazuje in spremlja njihov gibalni razvoj. Pomembno je, da so dejavnosti načrtovane
na osnovi temeljnega poznavanja in razumevanja otrokovega razvoja in potreb.
Uporablja naj raznovrstne organizacijske metode in oblike dela ter različne
standardizirane in improvizirane rekvizite. Dejavnosti naj bodo različne po vsebini,
trajanju, prostoru in vlogi odraslih (Kurikulum za vrtce, 1999).
2.5.1 Metode in oblike dela pri gibalni/športni aktivnosti
Učne metode so načini dela pri pouku. Mednje sodijo metoda demonstracije,
metoda razlage in pogovor. V predšolskem obdobju je najpomembnejša metoda
demonstracije, zato jo bomo podrobno predstavili. Otrok mora dobiti jasno predstavo o
gibanju, zato mu moramo posredovano vsebino dobro pokazati. Demonstriramo na
vseh stopnjah učno-vzgojnega procesa. Pred tem je potrebna kratka razlaga, s katero
usmerimo pozornost otrok na gibalno nalogo, ki jo bodo opazovali. Demonstrira učitelj
ali eden izmed otrok. Pomagamo si z različnimi slikami, videoposnetki, skicami itn. Pri
motoričnem učenju je pomembno tudi demonstriranje napak v otrokovem gibanju. Pri
predšolskih otrocih pa ne gre samo za demonstracijo gibanja, temveč za način
sporazumevanja med vzgojiteljem in otroki ter med otroki (Videmšek in Pišot, 2007).
Oblike gibalnih/športnih aktivnosti v vrtcu so raznolike, a je vsem skupna vsebina,
in sicer gibanje otrok. Pogostost izvajanja teh oblik je različna in odvisna od starosti
otrok, materialnih in kadrovskih pogojev, vremena in drugih dejavnikov, ki vplivajo na
načrtovanje in izvedbo.
Med organizacijske oblike pri izvajanju gibalnih/športnih aktivnosti v vrtcu
Videmšek in Pišot (2007) uvrščata slednje: jutranja gimnastika, gibalni odmor, vadbena
Erjavec, Andreja (2015). Vloga vzgojitelja pri izvajanju gibalnih/športnih aktivnosti v Vrtcu Kočevje.
Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
10
ura, gibalna minuta, sprehod, izlet, orientacijski izlet, vadba na trim stezi, aktivnost po
želji otrok, športno dopoldne in športno popoldne, tečaj (rolanja, smučanja, plavanja),
letovanje in zimovanje, športni program Mali sonček in javni nastop. Seveda pa je izbor
in izvedba posameznih oblik gibalnih/športnih aktivnosti odvisna od različnih dejavnikov
in pogojev, ki vplivajo na to.
2.5.2 Materialni pogoji za izvajanje gibalnih/športnih aktivnosti v vrtcu
Zajec (2009) je v svoji doktorski disertaciji raziskala kadrovske, materialne,
organizacijske in vsebinske dejavnike 35 vrtcev po Sloveniji in ugotovila, da so razlike
pri zagotavljanju materialnih pogojev velike. Ugotovitve kažejo, da ima 61 % vrtcev na
voljo poseben prostor, namenjen izključno gibalnim/športnim aktivnostim, vendar kljub
temu ta prostor ni najpogosteje rabljen za izvajanje teh dejavnosti, ampak sta to
igralnica in večnamenski prostor. Vsi sodelujoči vrtci imajo zunanja igrišča in igrala, a
jih v večini pri gibalnih/športnih aktivnostih ne uporabljajo. Glede kakovosti in količine
športnih pripomočkov so ravnatelji vrtcev ocenili, da imajo na voljo dovolj žog, drobnih
ritmičnih pripomočkov, obročev, trakov in kolebnic. Po njihovem mnenju bi bilo
potrebno dokupiti avdio in video opremo, navadne blazine, stožce, balone, skiroje,
hodulje, kolesa, loparje, kije, elastične vrvi, padala, koše, gole in debele blazine.
Najslabše so vrtci opremljeni z gimnastičnimi orodji (nizke gredi, male prožne ponjave,
švedske skrinje in klopi). Primanjkuje tudi palic za hokej, plezalnih lestev, letvenikov,
desk za ravnotežje ter plezalnih sten in mrež.
Prostor za igro naj bo tak, da lahko nudi otrokom sprostitev nakopičene energije,
zadovoljitev potrebe po gibanju in igri ter navezovanje socialnih stikov. Mnoga igrala so
skonstruirana tako, da otroci med seboj sodelujejo in skupaj poskušajo doseči cilj. S
tem se krepi njihova socializacija. V različnih igrah otrok spoznava smisel in pomen
upoštevanja pravil ter spoštovanja in upoštevanja različnosti. Razvija tudi ustvarjalnost,
ko išče svoje načine in poti za rešitev različnih gibalnih nalog, z lastno domišljijo
odgovarja na nove izzive ter izraža svoja čustva in občutja (Videmšek in Jovan, 2002).
Gibalna/športna aktivnost v vrtcih potrebuje zelo premišljen in organiziran način
dela. Še posebno je težko voditi učni proces ob prostorski stiski, vendar na sam proces
vpliva še veliko drugih dejavnikov, kot so: kakovostni učni proces, motivacija otrok,
znanje in izkušnje učitelja, stimulativno okolje, zagnanost in predanost učitelja,
inovativno ravnanje in strokovna podkovanost učitelja (Žnidaršič, 2008). Ravno zaradi
opisanih dejstev ni toliko pomembno kaj ima vrtec na voljo za izvajanje
gibalnih/športnih aktivnosti, ampak kako se te aktivnosti izvaja.
Erjavec, Andreja (2015). Vloga vzgojitelja pri izvajanju gibalnih/športnih aktivnosti v Vrtcu Kočevje.
Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
11
2.5.3 Športni pedagog v vrtcu
Raziskave s področja gibalnih/športnih aktivnosti predšolskih otrok ter materialnih
in kadrovskih pogojev v vrtcih v Sloveniji kažejo na to, da imamo za te otroke premalo
strokovno organizirane in vodene gibalne/športne aktivnosti ter tudi ustrezno
izobraženega kadra. Gibalne/športne aktivnosti predšolskih otrok naj bi organiziral in
vodil športni pedagog v sodelovanju z vzgojiteljem. Videmšek in Pišot (2007) navajata,
da naj bi športni pedagog skupaj z vzgojiteljem pripravljal letni načrt za posamezno
skupino otrok, skupaj naj bi vodila določeno število ur v obeh starostnih obdobjih,
vzgojiteljem bi pomagal pri izvajanju programa Mali sonček, organiziral bi skupne akcije
(kros, planinski izleti, tečaji …), starše bi ozaveščal o gibalnem razvoju njihovih otrok in
o pomenu gibalnih/športnih aktivnosti na celosten razvoj, skrbel bi, da bi vsi otroci pri
tem doživljali ugodje in bi optimalno prispeval k njihovemu razvoju in zdravju.
2.6 Raziskave s področja gibalne/športne aktivnosti predšolskih otrok
Kropej in Videmšek (2003) sta z anketnim vprašalnikom 460 staršev 4- do 6-letnih
otrok ugotovili, da se približno polovica otrok ne ukvarja z nobeno dejavnostjo. 43 %
otrok se posveča gibalni/športni aktivnosti, 8 % pa se ukvarja z drugimi dejavnostmi.
Predšolski otroci se z gibalno/športno aktivnostjo ukvarjajo večinoma neorganizirano,
saj jih le četrtina organizirano obiskuje športno igralnico.
Zajec (2009) je analizirala povezanost gibalne/športne aktivnosti predšolskih otrok
in njihovih staršev z izbranimi dejavniki zdravega načina življenja. Raziskava je bila del
širšega ciljnega raziskovalnega projekta z naslovom Otrok med vplivi sodobnega
življenjskega sloga - gibalne sposobnosti, telesne značilnosti in zdravstveni status
slovenskih otrok. Ugotovljeno je bilo, da se 91,9 % otrok neorganizirano ukvarja s
gibalno/športno aktivnostjo, in sicer v povprečju sedem ur na teden. Med dejavnostmi
prevladujejo tek, lovljenje, kolesarjenje in igre z žogo. Z organizirano športno
dejavnostjo se ukvarja 56,5 % otrok, in sicer v povprečju slabi dve uri na teden.
Največkrat obiskujejo splošno vadbo, sledijo ji ples, plavanje, igre z žogo, smučanje in
gimnastika.
Zajec s sodelavci (2010) je raziskovala povezanost gibalne/športne aktivnosti
predšolskih otrok in njihovih staršev z izbranimi dejavniki zdravega načina življenja. V
raziskovalnem projektu z naslovom Otrok med vplivi sodobnega življenjskega sloga je
sodelovalo 520 staršev otrok (starih od tri do šest let) in ravnatelji posameznih vrtcev.
Potekal je na Inštitutu za kineziološke raziskave Znanstveno-raziskovalnega središča
Univerze na Primorskem, v sodelovanju s Fakulteto za šport in Pedagoškimi
Erjavec, Andreja (2015). Vloga vzgojitelja pri izvajanju gibalnih/športnih aktivnosti v Vrtcu Kočevje.
Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
12
fakultetami v Ljubljani, Kopru in Mariboru. Sodelovalo je 520 staršev tri do šest let
starih otrok in 37 ravnateljev vrtcev z vzhodnega, osrednjega in zahodnega dela
Slovenije. Podatki so bili pridobljeni s subjektivno metodo s pomočjo vprašalnika.
Ugotovljeno je bilo, da predšolski otroci povprečno med tednom presedijo pred TV 115
minut na dan in 150 minut na dan ob koncu tedna. Med tednom se gibljejo 165 minut
na dan, ob koncu tedna se na prostem gibljejo v povprečju 324 minut na dan. Starši
visoko cenijo pozitiven vpliv gibalnih/športnih aktivnosti in hkrati menijo, da bi bili lahko
njihovi otroci gibalno/športno aktivnejši.
Volmut (2014) je analizirala gibalne/športne navade na vzorcu 97 pet do
osemletnih otrok. Ugotovila je, da imajo dečki od 2,8 do 18,8 % večjo celokupno
količino gibalne/športne aktivnosti od deklic in da ta pada s starostjo pri obeh spolih,
nekoliko strmeje pri deklicah. Prav tako so dečki dosegli boljši čas srednje do visoke
gibalne/športne aktivnosti, ki narašča v obdobju od petega do osmega leta. Do 16. leta
ta intenzivnost strmo pada (9 % na leto). Med 21 % in 67 % otrok dosega minimalna
priporočila za srednjo in visoko intenzivnost gibalne/športne aktivnosti. Zaskrbljujoče je
stanje med poletnimi počitnicami, saj se občutno (za 16,4 %) zmanjša gibalna/športna
aktivnost otrok. Od tega jih le 10 % dosega minimalna priporočila gibalne/športne
aktivnosti.
Večna raziskav zajema širša področja Slovenije, mi pa smo se odločili za JV del
Slovenije, in sicer za Kočevje, kjer imajo en javni vzgojno-varstveni zavod. Ta vrtec
smo izbrali, ker na tem delu Slovenije tovrstne raziskave še niso bile opravljene. V
Vrtec Kočevje je vključenih več kot 600 otrok in zanima nas kako so gibalno/športno
aktivni.
2.7 Vrtec Kočevje
V Vrtec Kočevje je vključenih več kot 600 otrok, ki so razdeljeni v 36 oddelkov. Na
območju Kočevja je to edini javni vzgojno-varstveni zavod, ki ima sedem enot, in sicer
Kekec, Ostržek, Mojca, Čebelica, Narcisa, Biba in Brlogec, ter 76 strokovnih delavcev.
Vizijo vrtca zaposleni vidijo v ustvarjanju prijetnega vrtca, pripravljenega za
spremembe, ki bodo zadovoljevale potrebe otrok, staršev in zaposlenih.
V šolskem letu 2014/15 so si v vrtcu zadali prednostno nalogo na področju gibanja,
saj je njihov cilj izboljšati program Mali sonček, kar je tudi sestavni del Letnega
delovnega načrta Vrtca Kočevje. V okviru programa Mali sonček potekajo razna
srečanja, strokovni timi (po enotah in po starostnih skupinah otrok) in izobraževanja.
Strokovni aktiv je prilagodil program Mali sonček tudi za otroke v starosti od enega do
dveh let.
Erjavec, Andreja (2015). Vloga vzgojitelja pri izvajanju gibalnih/športnih aktivnosti v Vrtcu Kočevje.
Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
13
Vrtec nima lastne telovadnice. Ima pa večina enot v bližini športne objekte (šolske
telovadnice in občinske športne dvorane), ki jih uporabljajo. Enote Ostržek, Kekec in
Brlogec imajo v bližini stadion, igrišče z umetno travo, večjo telovadnico, drsališče.
Enota Biba je v prostorih podružnične osnovne šole in ima na voljo šolsko igrišče. Enoti
Narcisa in Mojca se nahajata v bližini osnovne šole in lahko koristita zunanje športne
površine (stadion, asfaltirano igrišče). Vse enote imajo tudi zunanja ograjena igrišča,
na katerih so različna igrala.
Otrokom je na voljo več dejavnosti, ki se odvijajo skozi šolsko leto glede na letni
čas. Te dejavnosti so gibalne urice dvakrat tedensko v telovadnici (ne vse skupine),
tenis na zunanjem igrišču, drsanje (možnost najema opreme), taborjenje, gibalne urice
na snegu, prilagajanje na vodo in učenje plavanja v bazenu v Ribnici, druženje in
gibanje vseh generacij (pohod enkrat letno), Ciciolimpijada (na vsake štiri leta) in
športne igre (med enotami).
Strokovni delavci imajo strokovno skupino za kakovost, ki skrbi za interna
izobraževanja in nabor ustrezne literature (članki, diplomske naloge) s področja
gibanja. Spodbujajo tudi sodelovanje s starši in zunanjimi sodelavci (npr. planinsko
društvo). Letos bodo imeli vsi strokovni delavci Vrtca v sodelovanju z Zavodom za
šolstvo izobraževanje na temo »Načrtovanje in izvedba s področja gibanja«. Tudi
študijske skupine so letos usmerjene v dejavnost gibanja. Prav tako pa imajo tudi
zaposleni promocijo zdravja in zdravega življenjskega sloga, v okviru katere preverjajo
vzdržljivost in telesno maso zaposlenih. Udeležujejo se testa hitre hoje, ki ga pripravlja
ZD Kočevje in tako preverjajo svojo vzdržljivost.
Erjavec, Andreja (2015). Vloga vzgojitelja pri izvajanju gibalnih/športnih aktivnosti v Vrtcu Kočevje.
Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
14
3 EMPIRIČNI DEL
3.1 Problem diplomske naloge
Gibalna/športna aktivnost je poleg igre najpomembnejša in prevladujoča aktivnost
otroka. V predšolskem obdobju se namreč razvija celostno, zato je pomembno, da
usvoji čim več pozitivnih spodbud iz okolja. Vrtec poleg staršev v tem obdobju odigra
ključno vlogo, saj otroci v njem preživijo veliko časa. Prednosti gibalnih/športnih
aktivnosti v vrtcu so, da otroci pridobivajo izkušnje od vzgojitelja in drugih otrok.
Spodbuden je program Mali sonček in vse večje zavedanje vzgojiteljev o pomembnosti
gibalnih/športnih aktivnosti ne samo za razvoj, ampak tudi zdravje posameznega
otroka. Med prednosti bi lahko prišteli še bližino šolskih telovadnic in drugih (javnih)
športnih površin (drsališče, zunanji fitnes in stadion). Kot slabost bi omenili, da vrtci
nimajo namenskega prostora za izvajanje gibalnih/športnih aktivnosti. Slaba je tudi
opremljenost na zunanjih igriščih vrtcev.
3.2 Namen diplomske naloge
Namen diplomske naloge je ugotoviti kakšno vlogo ima vzgojitelj pri načrtovanju in
izvajanju gibalnih/športnih aktivnosti v Vrtcu Kočevje. Ker je gibanje eden izmed
temeljev za razvoj otroka, nas je zanimalo kako pogosto, kje in na kakšen način v Vrtcu
Kočevje izvajajo načrtovane gibalne/športne aktivnosti. Vzgojitelji so ovrednotili svoje
mnenje glede gibalnih/športnih aktivnosti v vrtcu in glede načrtovanja in izvajanja le-teh
in povedali, kako pogosto izvajajo določene organizacijske oblike dejavnosti v svojem
oddelku ter izrazili svoje mnenje glede vključevanja športnega pedagoga v vrtec. Z
rezultati raziskave želimo opozoriti na pomembnost gibalne/športne aktivnosti v
predšolskem obdobju in prispevati k nadaljnjemu izpopolnjevanju na tem področju.
3.3 Cilj
V skladu s problemom raziskave sta cilja diplomske naloge naslednja:
Cilj 1: Pridobiti informacije o gibalni/športni aktivnost otrok v Vrtcu Kočevje.
Cilj 2: Ugotoviti, katere so prednosti in pomanjkljivosti s področja gibalnih/športnih
aktivnosti v Vrtcu Kočevje.
Erjavec, Andreja (2015). Vloga vzgojitelja pri izvajanju gibalnih/športnih aktivnosti v Vrtcu Kočevje.
Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
15
3.4 Raziskovalne hipoteze
Zastavili smo si štiri ključne hipoteze, in sicer:
H1: Vzgojitelji, ki so gibalno/športno aktivnejši, pogosteje izvajajo gibalne/športne
aktivnosti v vrtcu.
H2: Po mnenju vzgojiteljev so otroci v vrtcu dovolj gibalno/športno aktivni.
H3: Mlajši vzgojitelji pri področju dejavnosti Gibanje pogosteje uporabljajo
organizacijske oblike dela.
H4: Vzgojitelji z manj delovne dobe se želijo dodatno strokovno usposabljati na
področju dejavnosti Gibanje.
3.5 Metodologija
3.5.1 Raziskovalna metoda
Uporabili smo deskriptivno metodo statistike. Za zbiranje podatkov in ugotavljanje
vloge vzgojiteljic pri gibalni/športni aktivnosti otrok smo uporabili vprašalnik.
3.5.2 Raziskovalni vzorec
V vseh sedem enot kočevskega vrtca smo razdelili 65 vprašalnikov. Od tega je bilo
v raziskovalni vzorec vključenih 52 (68 %) od vseh zaposlenih strokovnih delavcev
Vrtca Kočevje, in sicer 49 (94 %) žensk in 3 (6 %) moški. Skoraj polovica strokovnih
delavcev je starih med 46 in 56 let, 13 (25 %) je starih med 26 in 35 let ter 25 % med
36 in 46 let. Peto stopnjo izobrazbe ima 29 (56 %) od vseh vprašanih. Dodiplomski
študijski program ima zaključenih 40 % zaposlenih (od tega je 19 (37 %) diplomiranih
vzgojiteljev predšolskih otrok, ostali pa imajo pedagoško izobrazbo druge smeri), 1
(2 %) ima magisterij II. stopnje predšolske vzgoje. Vzgojitelji so zaposleni v vrtcu
povprečno 19 let.
3.5.3 Pripomočki
Kot pripomoček je služil anonimni vprašalnik (Priloga 1). Vprašanja so bila
odprtega, zaprtega tipa ter vprašanja oziroma trditve v sklopu ocene. Vprašalnik je
nastal za potrebe naše diplomske naloge.
Erjavec, Andreja (2015). Vloga vzgojitelja pri izvajanju gibalnih/športnih aktivnosti v Vrtcu Kočevje.
Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
16
3.5.4 Postopek zbiranja podatkov
Anketiranje je potekalo v mesecu septembru 2014. Za izpolnjevanje anonimnega
vprašalnika smo pridobili soglasje vodstva vrtca. Vprašalnik sta pregledala in odobrila
pomočnica ravnateljice, ga. Majda Puhar, in vodja enote Ostržek, vzgojitelj Mitja Lavrič,
ki sta tudi opisala program dela in druge posebnosti s področja Gibanje. Vprašalnik
smo nato razdelili po vseh sedmih enotah vrtca. Vzgojitelji so izpolnjene vprašalnike
vrnili na upravo vrtca, kjer smo jih prevzeli.
3.5.5 Postopek obdelave podatkov
Podatki so obdelani s statističnim programom SPSS 21 (Statistical Package for the
Social Sciences, različica 21). Izračunali smo frekvence posameznih odgovorov v
vprašalniku. Rezultati so prikazani s tabelami in grafikoni. Podatki so obdelani in
prikazani tudi s pomočjo programa Microsoft Office Excel 2010.
Erjavec, Andreja (2015). Vloga vzgojitelja pri izvajanju gibalnih/športnih aktivnosti v Vrtcu Kočevje.
Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
17
4 REZULTATI IN RAZPRAVA
Rezultate smo razdelili v dva dela. V prvem delu so predstavljena vprašanja v
zvezi z vzgojitelji, njihovo usposobljenostjo s področja gibanja in morebitno željo po le-
tej. Predstavljeno je njihovo mnenje o gibalni/športni aktivnosti in ocena načrtovanja le-
te. V drugem delu pa sledijo rezultati, ki se navezujejo na gibalno/športno aktivnost
otrok v Vrtcu Kočevje.
4.1 V prvem delu so predstavljene značilnosti vzorca vzgojiteljev Vrtca
Kočevje
Vzgojitelji se pogosto ukvarjajo s športom.
Slika 1: Analiza vzorca glede na pogostost ukvarjanja z gibalno/športno aktivnostjo
Iz podatkov na sliki 1 vidimo, da je največ tistih, ki se z gibalno/športno aktivnostjo
ukvarjajo enkrat na teden. Takih je 20 (38 %) vprašanih. Le 5 (10 %) je takih, ki so
premalo gibalno/športno aktivni. Da se največ vzgojiteljev (25 %) z gibalno/športno
aktivnostjo ukvarja enkrat tedensko, je ugotovila tudi Prašnikar (2011) v svojem
diplomskem delu. Zajec,
Videmšek, Štihec, Karpljuk, Tušak in Meško (2012) so ugotovili, da so vzgojitelji
povprečno gibalno/športno aktivni dve uri na teden, kar je po mnenju strokovnjakov
spodnja meja zadostne gibalne/športne aktivnosti za ohranjanje zdravja.
Nikoli
2 (4 %)
Enkrat do
trikrat na
mesec
3 (6 %)
Enkrat na
teden
20 (38 %)
Dva do trikrat
na teden
19 (37 %)
Štirikrat do šestkrat na
teden
2 (4 %)
Vsak dan
6 (11 %)
Erjavec, Andreja (2015). Vloga vzgojitelja pri izvajanju gibalnih/športnih aktivnosti v Vrtcu Kočevje.
Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
18
Vzgojitelji nimajo dodatnih usposabljanj s področja športa.
Slika 2: Analiza vzorca glede na usposobljenost z gibalnega/športnega področja
Slika 2 prikazuje, da je rezultat usposobljenosti vzgojiteljev s področja
gibalne/športne aktivnosti slab. Le 6 (12 %) vzgojiteljev ima opravljena dodatna
usposabljanja, in sicer ima tečaj nordijske hoje opravljen le en vzgojitelj, trenerja
odbojke sta dva, po dva sta tudi vaditelja plavanja in en vzgojitelj je učitelj smučanja.
Za primerjavo ima v škofjeloških vrtcih 30 % vzgojiteljev usposobljenost z
gibalnega/športnega področja, in sicer je največ vaditeljev smučanja in plavanja.
Sledijo jim vaditelji rolanja, badmintona in aerobike (Eržen, 2013). Po mnenju
ravnateljev slovenskih vrtcev, vključenih v raziskavo (Zajec, 2009), je 18,9 %
vzgojiteljev premalo usposobljenih, primerno pa 75,7 %. Tudi v tej raziskavi je največ
usposobljenih vaditeljev plavanja in smučanja, najmanj pa vaditeljev rolanja in vodnikov
planinskih skupin.
Vzgojitelji nimajo želje po dodatnem usposabljanju s področja gibalnih/športnih
aktivnosti.
Slika 3: Analiza vzorca glede želje po dodatnem gibalnem/športnem izpopolnjevanju
Ne
46 (88 %)
Da
6 (12 %)
Ne
35 (67 %)
Da
17 (33 %)
Erjavec, Andreja (2015). Vloga vzgojitelja pri izvajanju gibalnih/športnih aktivnosti v Vrtcu Kočevje.
Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
19
Kljub temu, da je velik delež vzgojiteljev gibalno/športno aktivnih in da jih večina
nima dodatnih znanj z gibalnega/športnega področja, si tovrstnih izobraževanj želi le
tretjina zaposlenih strokovnih delavcev kočevskega vrtca. Eržen (2013) je v svoji
raziskavi ugotovila, da si več kot polovica zaposlenih želi dodatnih usposabljanj s
področja športa. Več kot 37 (70 %) vzgojiteljev kočevskega vrtca meni, da imajo dovolj
znanj in izkušenj za izvajanje gibalnih/športnih aktivnosti. Kljub temu, da vzgojitelji
nimajo želje po dodatnem izobraževanju iz gibalnega/športnega področja in da jih
velika večina meni, da so dovolj usposobljeni, pa si želijo pomoč športnega pedagoga.
Kar 18 (34,6 %) vprašanih meni, da bi lahko športni pedagog izvajal gibalne/športne
aktivnosti v vrtcu. 21 (40,4 %) jih meni, da bi bil dobrodošel pri načrtovanju in izvajanju
teh aktivnosti skupaj z vzgojiteljem. Podobno mnenje imajo tudi vzgojitelji škofjeloškega
vrtca. 46 % si jih namreč želi pomoči športnega pedagoga, a jih skoraj toliko temu tudi
nasprotuje (Eržen, 2013).
67,6 % ravnateljev vrtcev ocenjuje, da je za otrokov celostni razvoj najprimernejše,
da gibalne/športne aktivnosti vodita športni pedagog in vzgojitelj (Zajec, 2009). Bolka
(2011) ugotavlja, da so glavni razlogi vzgojiteljev za vključevanje športnega pedagoga
v vrtec strah pred nevarnostmi in poškodbami, negotovost in pomanjkljivo znanje. S
športnim pedagogom bi po njihovem mnenju otroci v vrtcu bolje spoznali različne
športne zvrsti in zagotovljena bi jim bila večja varnost.
Največ zanimanja je za pridobitev naziva Strokovni sodelavec 1- »Temeljna
športna vzgoja za otroke od 0 do 6 let«.
Slika 4: Analiza vzorca za področja dodatnega usposabljanja z gibalno/športnega
področja
Med tistimi, ki si želijo dodatnih znanj, bi se večina rada izpopolnila z več področij.
Največ zanimanja je za izpopolnjevanje za pridobitev naziva Strokovni sodelavec 1, ki
ga izvaja Fakulteta za šport pod imenom »Temeljna športna vzgoja za otroke od 0 do 6
Temeljna
športnavzgoja za
otroke od
0 do 6 let
Vaditelj/u
čiteljplavanja
Vaditelj/u
čiteljsmučanja
Vaditelj
rolanjaDrugo
% odgovorov 21 11 8 8 4
0
5
10
15
20
25
Erjavec, Andreja (2015). Vloga vzgojitelja pri izvajanju gibalnih/športnih aktivnosti v Vrtcu Kočevje.
Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
20
let«. Tega si želi 11 vzgojiteljev (21 %). Sledi izpopolnjevanje za vaditelja/učitelja
plavanja (6 odgovorov oz. 21 %) ter izpopolnjevanje za vaditelja/učitelja smučanja oz.
vaditelja rolanja. Pod drugo si vzgojitelji želijo pridobiti znanja s področja plesa in
plezanja.
Podobne želje glede izpopolnjevanja z gibalno/športnega področja imajo tudi
zaposleni v Vrtcu Škofja Loka, saj si kar polovica želi dodatnih znanj za kakovostno
gibalno/športno aktivnost predšolskih otrok, sledi zanimanje za vaditelja plavanja in
rolanja (Eržen, 2013). Menimo, da vzgojitelji ocenjujejo, da so si s šolanjem že pridobili
dovolj kompetenc za učinkovito izvajanje gibalnih/športnih aktivnosti v vrtcu in morda je
ravno zaradi lastnega interesa tečaj smučanja, plavanja in rolanja med najbolj
zaželenimi, saj bi tovrstna znanja uporabljali tudi v svojem prostem času.
Vzgojiteljem je Kurikulum v pomoč pri načrtovanju dejavnosti s področja Gibanje.
Slika 5: Analiza vzorca glede uporabnosti Kurikuluma pri načrtovanju gibalnih/športnih
aktivnosti
Slika 5 nam prikazuje, v kolikšno pomoč je Kurikulum za predšolsko vzgojo
vzgojiteljem pri načrtovanju dejavnosti s področja Gibanje. Skoraj polovica je mnenja,
da jim je le-ta v pomoč. 12 (21 %) vzgojiteljev je mnenja, da jim Kurikulum ne služi
najbolje za načrtovanje gibalnih/športnih aktivnosti. 35 (67 %) vprašanih vzgojiteljev
ocenjuje, da imajo za to na voljo dovolj strokovnega gradiva, ki jim je v pomoč. Hkrati je
na drugi strani 14 (27 %) takih, ki se s tem le delno strinjajo.
1 (2 %) 12 (21 %)
19 (29 %)
20 (48 %)
Se ne strinjam
Delno se strinjam
Strinjam se
Se popolnoma strinjam
Erjavec, Andreja (2015). Vloga vzgojitelja pri izvajanju gibalnih/športnih aktivnosti v Vrtcu Kočevje.
Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
21
Otroci so v vrtcu dovolj gibalno/športno aktivni.
Slika 6: Analiza vzorca o gibalni/športni aktivnosti otrok v vrtcu
Vzgojitelji ocenjujejo, da so otroci v vrtcu dovolj gibalno/športno aktivni. Kot lahko
vidimo na sliki 6, jih 39 (75 %) meni, da je za to področje dejavnosti v vrtcu dovolj
poskrbljeno. Le 1 (2 %) vzgojitelj tej tezi nasprotuje.
4.2 Izvajanje gibalnih/športnih aktivnosti v Vrtcu Kočevje
V drugem delu so predstavljeni rezultati, ki se navezujejo na izvajanje
gibalnih/športnih aktivnosti v vrtcu Kočevje.
Gibalne/športne aktivnosti se izvajajo zunaj v vseh letnih časih.
1 (2 %)
12 (23 %)
19 (37 %)
20 (38 %)
Se ne strinjam
Delno se strinjam
Strinjam se
Se popolnoma strinjam
3 (6 %) 7 (13 %)
17 (33 %)
25 (48 %)
Se ne strinjam
Delno se strinjam
Strinjam se
Se popolnoma strinjam
Erjavec, Andreja (2015). Vloga vzgojitelja pri izvajanju gibalnih/športnih aktivnosti v Vrtcu Kočevje.
Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
22
Slika 7: Analiza vzorca o izvajanju gibalnih/športnih dejavnostih na prostem skozi vse
leto
Zgornja slika prikazuje, da skoraj polovica vprašanih pravi, da izvajajo načrtovane
gibalne/športne aktivnosti tudi na prostem v vseh letnih časih, ne glede na vreme.
Menimo, da je izvajanje gibalnih/športnih aktivnosti na prostem za otroke pomembno. V
tem času so na svežem zraku in niso »prostorsko« omejeni. Vzgojitelji jim omogočajo
pestrost gibalnega okolja z naravnimi materiali, ki služijo kot športni pripomočki, hkrati
pa je motivacija za pridobivanje splošne vzdržljivosti v pestrem okolju večja.
Černuta (v Pišot in Jelovčan, 2006) opisuje raziskovalni projekt »Krepimo zdravje z
gibanjem na prostem«, ki je bil izpeljan na Pedagoški fakulteti v Kopru in s katerim so
želeli raziskati počutje in odsotnost otrok zaradi bolezni v času trajanja raziskave.
Sodelovalo je 161 otrok, starih od tri do šest let. Izdelan je bil štirimesečni program za
vsakodnevno izvajanje gibalnih/športnih aktivnosti na prostem v času od februarja do
maja (ne glede na vreme). Vključeval je otroške športne igre, gimnastične vaje, dolge
sprehode in fartlek. Otroci so bili aktivni vsaj 30 minut dnevno, ob dinamičnih igrah pa
so zadihali in povečali frekvenco srčnega utripa. Ugotovljeno je bilo, da so bili otroci
eksperimentalne skupine po zaključku projekta zaradi respiratornih obolenj manj
odsotni, kot kontrolna skupina otrok. Obolevali so pretežno isti otroci s podobnimi
obolenji (gripa, angina, viroza in obolenja dihal).
Pogostost izvajane načrtovane gibalne/športne aktivnosti v vrtcu Kočevje.
Slika 8: Analiza vzorca glede na pogostost izvajanja gibalne/športne aktivnosti
Iz dobljenih rezultatov, vidnih na sliki 8, lahko ugotovimo, da imajo otroci v vrtcu
pogosto organizirano načrtovano gibalno/športno aktivnost, saj le-ta poteka najmanj
Enkrat do
dvakrat na
mesec
8 (15 %)
Enkrat do
dvakrat na
teden
24 (46 %)
Vsak dan
20 (39 %)
Erjavec, Andreja (2015). Vloga vzgojitelja pri izvajanju gibalnih/športnih aktivnosti v Vrtcu Kočevje.
Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
23
enkrat tedensko pri dveh tretjinah vprašanih vzgojiteljih. Največkrat vadbena ura traja
pol ure, in sicer tako ocenjuje 31 (60 %) vzgojiteljev. 13 (25 %) vprašanih vzgojiteljev je
navedlo, da poteka vadba različno dolgo (od pol ure pa do cele ure). Pod drugo so
vzgojitelji navedli, da vadba poteka od 30 minut (pri nekaterih 5, 10 ali 15 minut). 38
(73 %) vprašanih vzgojiteljev ocenjuje, da gibanje načrtuje in izvaja večkrat kot druge
dejavnosti.
Vadbena ura vključuje pripravljalni, glavni in zaključni del. Menimo, da je glede na
sestavo vadbene ure, pol ure premalo za doseganje učinkovitih vrednosti
gibalne/športne aktivnosti otrok. V prihodnje bi bilo zato potrebno raziskati koliko so v
tem času otroci aktivni, kako intenzivna in kakovostna je ta gibalna/športna aktivnost.
Večnamenski prostor in igralnica sta prostor za izvajanje načrtovane vadbene ure.
Slika 9: Analiza prostorov za izvajanje načrtovanih gibalnih/športnih aktivnosti v Vrtcu
Kočevje
Ker so vzgojitelji pri tem vprašanju obkrožili več odgovorov, smo jih združili v
kategorije, kot so prikazane na sliki 9. Največkrat tako izvajajo načrtovane
gibalne/športne aktivnosti v večnamenskem prostoru oziroma igralnici, in sicer tako
meni 19 (36 %) vzgojiteljev. Sledijo dejavnosti v igralnici in zunaj. Le 2 (4 %) od
vprašanih vzgojiteljev izvajata gibalne/športne aktivnosti v telovadnici.
V Vrtcu Škofja Loka potekajo te aktivnosti prav tako največkrat v igralnici.
Nasprotno od naše raziskave pa je na drugem mestu s 27 % telovadnica (Eržen,
2013). V 31 slovenskih vrtcih so prišli do enakih ugotovitev, saj najpogosteje izvajajo
gibalne/športne aktivnosti v igralnici, sledi ji večnamenski prostor (Zajec, 2009).
Menimo, da je temu tako zaradi same organizacije dela v vrtcu in prezasedenosti
šolskih telovadnic. Vsak odhod iz igralnice vzame veliko časa za oblačenje in
2
1
9
8
1
12
19
0 5 10 15 20
Telovadnica
Večnamenski prostor
Igralnica
Zunaj
Telovadnica, igralnica, zunaj
Igralnica, zunaj
Večnamenski prostor, igralnica
Število odgovorov
Erjavec, Andreja (2015). Vloga vzgojitelja pri izvajanju gibalnih/športnih aktivnosti v Vrtcu Kočevje.
Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
24
obuvanje, predvsem pri najmlajših otrocih. Kljub temu bi bilo smiselno v prihodnje
razmisliti tudi o tovrstnem povezovanju in sodelovanju z osnovnimi šolami in njihovimi
telovadnicami, saj jih ima večina vrtcev v svoji neposredni bližini.
Otroci imajo na voljo dovolj športnih pripomočkov.
Slika 10: Analiza vzorca o športnih pripomočkih
Pri trditvi, da imajo vzgojitelji v vrtcu dovolj pripomočkov za izvajanje
gibalnih/športnih aktivnosti, so bili vzgojitelji neenotni. Slika 10 prikazuje, da je največ
tistih, ki se s to trditvijo delno strinjajo, in sicer je teh 17 (33 %).
4.3 Preverjanje hipotez
H1: (Vzgojitelji, ki so gibalno/športno aktivnejši, pogosteje izvajajo gibalne/športne
aktivnosti v vrtcu) smo vrednotili na podlagi vprašanj 5 in 13 v anketnem vprašalniku
(Kako pogosto se Vi ukvarjate s športom? in V primerjavi z drugimi dejavnostmi,
gibanje načrtujem in izvajam večkrat.)
6 (11 %)
17 (33 %)
14 (27 %)
15 (29 %)
Se ne strinjam
Delno se strinjam
Strinjam se
Se popolnoma strinjam
Erjavec, Andreja (2015). Vloga vzgojitelja pri izvajanju gibalnih/športnih aktivnosti v Vrtcu Kočevje.
Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
25
Preglednica 1: Pogostost izvajanja gibalnih/športnih aktivnosti, športno aktivnejših
vzgojiteljev
GŠA v primerjavi z drugimi dejavnostmi načrtujem in izvajam
večkrat
Pogostost
ukvarjanja z
GŠA- vzgojitelji
Se ne
strinjam
Delno se
strinjam
Strinjam
se
Se
popolnoma
strinjam
Skupaj
Nikoli 0 1 0 1 2
Enkrat do trikrat
na mesec
0 0 1 2 3
Enkrat na teden 1 5 4 10 20
Dva- do trikrat
na teden
1 5 6 7 19
Štiri- do
šestkrat na
teden
0 0 2 0 2
Vsak dan 1 0 3 2 6
Skupaj 3 11 16 22 52
Koeficient
korelacije
0.367
Preglednica 1 prikazuje pogostost izvajanja gibalnih/športnih aktivnosti v vrtcu
glede na gibalno/športno aktivnost vzgojiteljev. Predpostavili smo, da gibalno/športno
aktivnejši vzgojitelji pogosteje izvajajo gibalne aktivnosti v vrtcu. Iz analize pridobljenih
podatkov smo ugotovili, da moramo H1 zavreči in sprejeti alternativno, ki pravi, da ni
statistično značilnih razlik med obema skupinama, kar pa ne pomeni, da jih dejansko
ni. Markovšek (2014) je prišla do nasprotnih ugotovitev, ko je primerjala
gibalno/športno aktivnost stotih vzgojiteljev in njihovo organizacijo gibalne/športne
aktivnosti v vrtcu. Ugotovila je, da gibalno/športno aktivnejši vzgojitelji večkrat
organizirajo tovrstne aktivnosti tudi v vrtcu.
Do podobnih rezultatov so prišli Zajec idr., (2012), ko so raziskovali povezanost
med količino gibalnih/športnih aktivnosti vzgojiteljev tedensko in pogostostjo
gibalnih/športnih aktivnosti otrok. Povezava je statistično značilna, a avtorji raziskave
opozarjajo, da je le-ta izjemno šibka in je zato iskati tudi druge dejavnike, ki vplivajo na
pogostost izvajanja gibalnih/športnih aktivnosti v vrtcu (npr. drugi dejavniki
življenjskega sloga, okolje, materialni pogoji, starost, izobrazba).
Erjavec, Andreja (2015). Vloga vzgojitelja pri izvajanju gibalnih/športnih aktivnosti v Vrtcu Kočevje.
Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
26
H2: (Otroci v vrtcu so premalokrat deležni načrtovanih vadbenih ur
gibalnih/športnih aktivnosti) smo ovrednotili na podlagi vprašanja 9 (Kako pogosto
otrokom organizirate načrtovano gibalno/športno aktivnost (vadbeno enoto oz »uro«)?)
Preglednica 2: Pogostost izvajanja načrtovanih vadbenih ur gibalnih/športnih aktivnosti
v vrtcu
Frekvenca Odstotek
Enkrat do dvakrat na
mesec
8 15,4
Enkrat do dvakrat na teden 24 46,2
Vsak dan 20 38,5
Skupaj 52 100,0
V preglednici 2 vidimo, da so vzgojitelji odgovorili, da načrtujejo in izvajajo
vadbene ure precej pogosto. Le 8 (15 %) je takih, ki te aktivnost izvajajo redko. H2
lahko glede na podlagi analize dobljenih rezultatov ovržemo.
H3: (Mlajši vzgojitelji pri področju dejavnosti Gibanje pogosteje uporabljajo
organizacijske oblike dela) smo ovrednotili na podlagi vprašanj 2 in 14 (Vaša starost in
Kako pogosto v vrtcu izvajate naslednje organizacijske oblike dejavnosti?)
Vzgojitelje smo razdelili v dve skupini, in sicer do 46 in nad 46 let. Pri analizi
vprašalnika smo ugotovili, da ni razlik med mlajšimi in starejšimi na področju izvajanja
dejavnosti Gibanje. Dnevno vzgojitelji izvajajo gibalno minuto in gimnastične vaje.
Redno izvajajo program Mali sonček in vadbene ure. Do podobnih ugotovitev je prišla
tudi Zajec (2009), saj navaja, da vzgojitelji dnevno izvajajo gibalno minuto in
gimnastične vaje. V širši raziskavi, ki je vključevala 37 slovenskih vrtcev, so ugotovili,
da vsi vrtci izvajajo vadbeno uro, gibalni odmor, gimnastične vaje ter sprehode in izlete.
Pogostost izvajanja le-teh se razlikuje med vrtci (Zajec idr., 2010). Razlike v naši
raziskavi so se pojavljale zaradi starostnih skupin otrok, ki jih imajo vzgojitelji v vrtcu in
niso odvisne od starosti vzgojiteljev. Zato H3, ki pravi, da mlajši vzgojitelji pri področju
dejavnosti Gibanje pogosteje uporabljajo organizacijske oblike dela, zavrnemo.
H4: (Vzgojitelji z manj delovne dobe se želijo dodatno strokovno usposabljati s
področja dejavnosti Gibanje) smo vrednotili na podlagi vprašanj 4 in 8 v anketnem
vprašalniku (V vrtcu sem zaposlen-a _______(let) in Ali bi se želeli dodatno
usposabljati s področja športa?)
Erjavec, Andreja (2015). Vloga vzgojitelja pri izvajanju gibalnih/športnih aktivnosti v Vrtcu Kočevje.
Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
27
Vzgojitelji z manj delovne dobe si želijo dodatnih znanj s področja dejavnosti
Gibanje.
Slika 11: Analiza vzorca vzgojiteljev z željo po dodatnem usposabljanju s področja
dejavnosti Gibanje
Kot je bilo že ugotovljeno, si le 17 (33 %) vprašanih vzgojiteljev želi dodatno
usposabljati s področja gibalnih/športnih aktivnosti za izvajanje dejavnosti Gibanje. Iz
slike 11 vidimo, da so to predvsem vzgojitelji z manj delovne dobe. Tega si ne želijo
predvsem vzgojitelji, ki imajo že več kot 30 let delovne dobe. Torej lahko H4, ki pravi,
da se vzgojitelji s krajšo delovno dobo želijo dodatno strokovno usposabljati s področja
dejavnosti Gibanje, potrdimo. Ropoša (2011) ugotavlja, da imajo največjo željo po
tovrstni usposobljenosti vzgojitelji s šest do vključno deset let delovne dobe. Le 5,4 %
ravnateljev ocenjuje, da so njihovi vzgojitelji zelo dobro usposobljeni za izvajanje
gibalnih/športih aktivnosti v vrtcu. 18,9 % ravnateljev je mnenja, da so njihovi vzgojitelji
premalo usposobljeni.
V Sloveniji nimamo ustreznega evidenčnega sistema, ki bi spremljal izobrazbeno
strukturo in strukturo usposobljenosti vzgojiteljev. Center za stalno strokovno
izpopolnjevanje na Fakulteti za šport je v šolskem letu 2007/08 zabeležil 68 vzgojiteljic
med 599 udeleženci 39 seminarjev. Seminarjev se v večini udeležujejo mlade
vzgojiteljice, ki so višje izobražene, dosegajo pa nižje nazive in so njihova pričakovanja
vezana predvsem na pridobivanje novosti v stroki, razvijanje lastnih kompetenc in
poklicnega razvoja. Starejše udeleženke se seminarjev in programov pogosteje
udeležujejo iz sugestij o dobrih seminarjih in glede na to, kdo vodi seminar (Zajec idr.,
2010).
Erjavec, Andreja (2015). Vloga vzgojitelja pri izvajanju gibalnih/športnih aktivnosti v Vrtcu Kočevje.
Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
28
5 SKLEPNE UGOTOVITVE
Namen naše diplomske naloge je bil raziskati gibalno/športno aktivnost otrok v
kočevskem vrtcu ter prednosti in slabosti na tem področju. Ugotovili smo, da
gibalna/športna aktivnost vzgojiteljev ni povezana s pogostostjo njihovega izvajanja
gibalnih aktivnosti v vrtcu. Tako smo ovrgli prvo hipotezo. Prav tako smo ovrgli
hipotezo, ki je predvidevala, da mlajši vzgojitelji pogosteje uporabljajo različne
organizacijske oblike dela pri izvajanju gibalnih/športnih aktivnosti. Pri tem vprašanju je
bilo s strani anketirancev pripisanih nekaj opomb, da nekaterih aktivnosti ne izvajajo,
ker imajo mlajše otroke. Predvsem to velja za tečaje smučanja, rolanja in plavanja, ki
se izvajajo enkrat letno predvsem med predšolskimi otroki. Najpogosteje (dnevno)
vzgojitelji izvajajo gibalno minuto, sledijo gimnastične vaje, Mali sonček in vadbena ura.
Tudi pri izboru dejavnost, ki jih vključujejo v vadbeno uro, ni bilo razlik. Največkrat za
izvedbo vadbene ure uporabljamo poligone, gimnastične vaje, naravne oblike gibanj,
rajalne igre, ples, igre z žogo in drugimi (improviziranimi) pripomočki in sproščanje.
Predpostavili smo, da so otroci v vrtcu premalokrat deležni načrtovanih vadbenih
ur gibalnih/športnih aktivnosti. To hipotezo smo ovrgli, saj je skoraj polovica vzgojiteljev
odgovorila, da enkrat do dvakrat na teden izvajajo načrtovane gibalne/športne
aktivnosti. Več kot dve tretjini vzgojiteljev je potrdilo to tezo z oceno, da so otroci v
vrtcu dovolj gibalno/športno aktivni. V prihodnje bi bilo smiselno natančno raziskati in
opredeliti kakovost in predvsem primernost teh aktivnosti za otroke. Vsak vzgojitelj ima
namreč svoj kriterij glede načrtovane gibalne/športe aktivnosti otrok. Ugotovljeno je
bilo, da se tretjina vprašanih strinja s tezo, da sta za otrokov gibalni razvoj dovolj že
sprehod in prosta igra zunaj. Pričakovali smo višje zavedanje vzgojiteljev o
pomembnosti kvalitetnega zgodnjega motoričnega učenja, glede na to, da se jih velika
večina ocenjuje kot dovolj kompetentne za izvajanje področja dejavnosti Gibanje.
Dodatna znanja s področja gibalnih/športnih aktivnosti za izvajanje dejavnosti
Gibanje ima le peščica sodelujočih v anketi. Tretjina je tistih, ki menijo, da nimajo dovolj
znanj in izkušenj za izvajanje gibalnih/športnih aktivnosti. Približno enako je takih, ki si
želijo usposabljanj s tega področja. Razveseljivo je dejstvo, da med temi prevladujejo
tisti, ki imajo manj delovne dobe (s čimer smo sprejeli četrto hipotezo). Torej lahko
predvidevamo, da se bo v prihodnje (če bodo okoliščine dopuščale) nekoliko dvignil
odstotek vzgojiteljev, ki imajo dodatna znanja s področja gibalnih/športnih aktivnosti.
Kar 39 (75 %) vzgojiteljev se strinja, da bi bilo dobro v vrtcu imeti športnega pedagoga,
saj bi pomagal pri načrtovanju in izvajanju gibalnih/športnih aktivnosti.
Erjavec, Andreja (2015). Vloga vzgojitelja pri izvajanju gibalnih/športnih aktivnosti v Vrtcu Kočevje.
Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
29
Menimo, da so prednosti kočevskega vrtca na področju gibalnih/športnih aktivnosti
predvsem zavedanje vzgojiteljev o pomembnosti gibanja, prednostne naloge s tega
področja in tudi, da ima skoraj vsaka enota v okolici na voljo telovadnico in druge
športne površine. Bolj bi bilo potrebno izkoristiti te prednosti in večkrat izvajati
gibalne/športne aktivnosti v telovadnici in na drugih športnih površinah. Več kot
polovica vzgojiteljev je mnenja, da imajo za to na voljo dovolj pripomočkov, a je na
drugi strani skoraj enak delež tistih, ki se s tem ne strinjajo. Predvidevamo, da nimajo
vse enote vrtca enakovrednih materialnih pogojev, kar se tiče športnih pripomočkov.
Žal ugotavljamo, da je prostor za izvajanje gibalnih/športnih aktivnosti najpogosteje
igralnica. Vsi vemo, da je le-ta premajhna in velikokrat neprimerna za kvalitetno
izvajanje gibalnih/športnih aktivnosti.
Ugotovili smo, da 8 (15 %) vzgojiteljev namenja organiziranim vadbenim uram 5,
10 ali 20 minut, kar je premalo za vodeno gibalno/športno aktivnost. Tu ni problem
samo kratek čas, ampak tudi koliko in na kak način je otrok v tem času aktiven. V tako
kratkem času je nemogoče izpeljati načrtovano vadbo z uvodom, glavnim delom in
zaključkom. Vzgojitelji kot razloge navajajo motiviranost, starost in razpoloženje otrok.
Kar nekajkrat so bile pripisane pripombe, da posameznih gibalnih/športnih aktivnosti ne
izvajajo, ker imajo mlajše otroke. Zaskrbljujoče je, da je malo tistih z dodatnimi znanji s
področja gibalnih/športnih aktivnosti, a še bolj zaskrbljujoče je, da si tega večina niti ne
želi.
V prihodnje bi bilo potrebno storiti več na tem področju z izobraževanjem in
usposabljanjem strokovnega kadra z raznimi delavnicami, dodatnim izobraževanjem,
povezovanjem z lokalnimi društvi, zunanjimi izvajalci posameznih športnih aktivnosti. V
zborniku Gibanje in predšolski otrok je bilo kar v nekaj člankih moč zaslediti
sodelovanje vrtcev in šol. Nekateri so izkoristili proste termine v šolski telovadnici.
Drugi so se povezali s športnimi pedagogi (Željeznov Seničar, 2015).
Zavedati se je potrebno, da otroci v vrtcu preživijo velik del dneva in da se
zamujeni gibalni vzorci kasneje težko nadoknadijo, napačni pa težko odpravijo. Poleg
tega se preko gibalnih/športnih aktivnosti otroci razvijajo celostno in s tem bogatijo
svoje življenje. Zaradi vseh naštetih dejstev lahko trdimo, da je vloga vzgojitelja pri
gibalnih/športnih aktivnostih otrok v vrtcu velika. Kljub krizi in varčevanju bi se morali
tega zavedati tudi na državni ravni in omogočati ustrezne pogoje za razvoj gibalnih
kompetenc najmlajših. Projekt kot je Zdrav življenjski slog bi bilo potrebno vpeljati tudi v
vrtec. Le kvalitetna in sposobnostim otrok prilagojena vadba namreč prinaša upanje za
ohranjanje športnega in s tem zdravega življenjskega sloga prihajajočih generacij.
Erjavec, Andreja (2015). Vloga vzgojitelja pri izvajanju gibalnih/športnih aktivnosti v Vrtcu Kočevje.
Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
30
Upamo, da bo diplomska naloga v pomoč pri nadaljnjem načrtovanju in ustvarjanju
pogojev za kvalitetno in uspešno vključevanje najmlajših v gibalne/športne aktivnosti v
Vrtcu Kočevje in tudi drugje.
Erjavec, Andreja (2015). Vloga vzgojitelja pri izvajanju gibalnih/športnih aktivnosti v Vrtcu Kočevje.
Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
31
6 LITERATURA IN VIRI
Bolka, V. (2011). Vloga športnega pedagoga v vrtcu. Diplomsko delo. Ljubljana:
Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport.
Eržen, A. (2013). Razlike v gibalni/športni dejavnosti otrok drugega starostnega
obdobja v vrtcu Škofja Loka glede na izobrazbo vzgojiteljev in njihovo
usposobljenost s področja športa. Diplomsko delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani,
Fakulteta za šport.
Gibalni/športni program »Mali sonček«. Šport mladih, Informator 2014/15. Pridobljeno
10. 8. 2014, iz http://ftp.sport.si/InformatorSOM/Informator_I_2014_15.pdf
Janžekovič, E. (2011). Razširjenost prekomerne telesne teže in debelosti med otroci v
predšolskem obdobju. Diplomsko delo. Maribor: Univerza v Mariboru, Pedagoška
fakulteta.
Kropej, V. L. (2001). Vpliv okolja na športno aktivnost predšolskih otrok. Diplomsko
delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport.
Kropej, V. L. in Videmšek, M. (2003). Športno udejstvovanje štiri- do šestletnih otrok v
ljubljanskem okrožju. Šport, 51(1), 60-62.
Kurikulum za vrtce. (1999). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, Urad
republike Slovenije za šolstvo.
Marjanovič Umek, L. in Zupančič, M. (2004). Razvojna psihologija. Ljubljana:
Znanstveno raziskovalni inštitut Filozofske fakultete.
Markovšek, P. (2014). Gibalna dejavnost vzgojiteljev. Diplomsko delo. Ljubljana:
Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.
Peternel, Pečauer, H. (2013). Odvečni kilogrami sprožili evropski alarm. Delo.
Pridobljeno 11. 9. 2014, iz http://www.delo.si/novice/slovenija/odvecni-kilogrami-
sprozilievropski-alarm.html
Pistotnik, B. (2003). Osnove gibanja. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport,
Inštitut za šport.
Pišot, R. in Jelovčan, G. (2006). Vsebine gibalne/športne vzgoje v predšolskem
obdobju. Koper: Založba Annales.
Pišot, R. in Planinšec, J. (2005). Struktura motorike v zgodnjem otroštvu: motorične
sposobnosti v zgodnjem otroštvu v interakciji z ostalimi dimenzijami
psihosomatičnega statusa otroka. Koper: Založba Annales.
Pišot, R. in Videmšek, M (2004). Smučanje je igra. Ljubljana: Združenje učiteljev in
trenerjev smučanja Slovenije ZUTS Slovenije.
Erjavec, Andreja (2015). Vloga vzgojitelja pri izvajanju gibalnih/športnih aktivnosti v Vrtcu Kočevje.
Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
32
Prašnikar, A. (2011). Povezanost gibalnih/športnih aktivnosti vzgojiteljic v povezavi z
izbranimi dejavniki zdravega načina življenja. Diplomska naloga. Ljubljana:
Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.
Ropoša, M. (2011). Pridobljene in želene kompetence vzgojiteljev v vrtcu na področju
gibanja. Diplomsko delo. Maribor: Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta.
Videmšek, M., Berdajs, P. in Karpljuk, D. (2003). Mali športnik. Ljubljana: Univerza v
Ljubljani, Fakulteta za šport, Inštitut za šport.
Videmšek, M. in Jovan, N. (2002). Čarobni svet igral in športnih pripomočkov.
Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Inštitut za šport.
Videmšek, M., Pišot, R. (2007). Šport za najmlajše. Ljubljana: Univerza v Ljubljani,
Fakulteta za šport, Inštitut za šport.
Videmšek, M., Štihec, J., Karpljuk, D. in Kondrič, M. (2002). Športne dejavnosti za
otroke in starše. Šport, 50(1), 8–10.
Videmšek, M., Štihec, J., Karpljuk, D. in Starman, A. (2008). Sports activity and eating
habbits of people who were attending special obesity treatment programme.
Collegium Antropologicum, 32(3), 813-819.
Videmšek, M. in Visinski, M. (2001). Športne dejavnosti predšolskih otrok. Ljubljana:
Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Inštitut za šport.
Volmut, T. (2014). Z merilnikom pospeška izmerjena gibalna/športna aktivnost mlajših
otrok in analiza izbranih intervencij. Doktorska disertacija. Koper: Univerza na
Primorskem, Pedagoška fakulteta.
Zajec, J. (2009). Povezanost športne dejavnosti predšolskih otrok in njihovih staršev z
izbranimi dejavniki zdravega načina življenja. Doktorska disertacija. Ljubljana:
Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport.
Zajec, J., Videmšek, M., Štihec, J., Karpljuk, D., Tušak, M. in Meško, M. (2012).
Življenjski slog vzgojiteljev in pomočnikov vzgojiteljev kot element subjektivnih
teorij. Zdravstveno varstvo: revija za teorijo in prakso preventivnega zdravstvenega
varstva, 51(2), 95-104.
Zajec, J., Videmšek, M., Štihec, J., Pišot, R. in Šimunič, B. (2010). Otrok v gibanju
doma in v vrtcu. Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno
središče Koper, Inštitut za kineziološke raziskave, Univerzitetna Založba Annales.
Završnik, J. in Pišot, R. (2005). Gibalna/športna aktivnost za zdravje otrok in
mladostnikov. Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče
Koper, Inštitut za kineziološke raziskave, Univerzitetna Založba Annales.
Željeznov, Seničar, M. (ur.) (2015). Gibanje in predšolski otrok. Ljubljana: MiB.
Žnidaršič, M. (2008). Analiza športnih dejavnosti in materialnih pogojev v tržiških vrtcih.
Diplomska naloga. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport.
Erjavec, Andreja (2015). Vloga vzgojitelja pri izvajanju gibalnih/športnih aktivnosti v Vrtcu Kočevje.
Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
33
PRILOGA
Anketni vprašalnik
Spoštovana vzgojiteljica, spoštovani vzgojitelj!
Sem Andreja Erjavec, študentka Univerze na Primorskem, Pedagoške fakultete,
program Predšolska vzgoja. Pripravljam diplomsko nalogo z naslovom Vloga
vzgojitelja pri izvajanju gibalnih/športnih aktivnosti v Vrtcu Kočevje pod
mentorstvom pred. Giuliane Jelovčan. Cilj moje diplomske naloge je pridobiti
informacije o gibalni/športni aktivnosti otrok v Vrtcu Kočevje. Zanima me kako pogosto,
na kakšen način in kje izvajate gibalne/športne aktivnosti ter kakšna je Vaša športna
usposobljenost. Vaše mnenje in predlogi bodo dobrodošli za nadaljnje delo na tem
področju. Anonimnost je zagotovljena, zato prosim, da na vprašanja odgovorite
premišljeno in iskreno.
Za sodelovanje se iskreno zahvaljujem in Vam želim lep dan,
Andreja Erjavec
NAVODILO: Na večino vprašanj odgovorite tako, da obkrožite črko pred
odgovorom, svoje odgovore dopišite na prazno črto oziroma obkrožite številko pri
ovrednotenju mnenj.
1. Vaš spol: Ž M
2. Vaša starost:
a) 18-25 let
b) 26-35 let
c) 36-45 let
č) 46-55 let
d) nad 56 let
3. Vaše dokončano šolanje:
a) Srednja vzgojiteljska šola
b) Gimnazija in poklicni tečaj za predšolsko vzgojo
c) Srednja/poklicna šola in tečaj za predšolsko vzgojo
Erjavec, Andreja (2015). Vloga vzgojitelja pri izvajanju gibalnih/športnih aktivnosti v Vrtcu Kočevje.
Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
34
č) Pedagoška fakulteta, smer predšolska vzgoja
d) Drugo: ________________________________________________________
4. V vrtcu sem zaposlen-a _______(let) v oddelku, kjer so otroci stari
od_____do______(let).
5. Kako pogosto se Vi ukvarjate s športom?
a) Nikoli; č) 2- do 3-krat na teden;
b) 1-krat do 3-krat na mesec; d) 4- do 6-krat na teden;
c) 1-krat na teden; e) vsak dan.
6. S katero športno panogo se ukvarjate? (možnih več odgovorov)
a) Hoja, i) kolesarjenje,
b) tek, j) rolanje,
c) plavanje, k) smučanje,
č) aerobika, l) ples,
d) joga, m) odbojka,
e) planinarjenje, n) nogomet,
f) fitnes, o) košarka,
g) tenis, p) drugo:____________________.
h) badminton;
7. Ali imate dodatna usposabljanja s področja športa?
a) NE b) DA
Če DA, navedite katera:
_____________________________________________________
8. Ali bi se želeli dodatno usposabljati s področja športa?
a) NE b) DA
Če DA, na katerem področju (lahko obkrožite več odgovorov):
a) temeljna športna vzgoja za otroke od 0 do 6 let;
b) vaditelj/učitelj plavanja;
c) vaditelj/učitelj smučanja;
č) vaditelj rolanja;
d) drugo:________________________________________________________
Erjavec, Andreja (2015). Vloga vzgojitelja pri izvajanju gibalnih/športnih aktivnosti v Vrtcu Kočevje.
Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
35
9. Kako pogosto otrokom organizirate načrtovano gibalno/športno aktivnost
(vadbeno enoto oz »uro«)?
a) 1-krat do 2-krat na mesec;
b) 1-krat do 2-krat na teden;
c) vsak dan;
č) drugo:______________________________
10. Koliko časa traja vadbena ura?
a) 30 minut;
b) 45 minut;
c) 60 minut;
č) drugo:______________________________
11. Kje najpogosteje izvajate načrtovano vadbeno uro?
a) v telovadnici,
b) v večnamenskem prostoru,
c) v igralnici,
č) zunaj,
d) drugo:_________________________________
12. Katere dejavnosti vključujete v vadbeno enoto, katerih učnih oblik se
poslužujete? (Na kratko opišite, kako poteka Vaša običajna vadbena ura)
__________________________________________________________________
__________________________________________________________________
__________________________________________________________________
13. Mnenje o gibalnih/športnih aktivnosti v vrtcu
Obkrožite številko v desnem stolpcu. (1 = se sploh ne strinjam in 5 = se
popolnoma strinjam)
Otroci so v vrtcu dovolj gibalno/športno aktivni. 1 2 3 4 5
Gibalne/športne aktivnosti načrtovano izvajamo tudi zunaj v vseh letnih
časih in ne glede na vreme.
1 2 3 4 5
Otroci so motivirani za sodelovanje pri gibalnih/športnih aktivnostih. 1 2 3 4 5
Sprehod ali prosta igra zunaj sta dovolj za otrokov gibalni razvoj. 1 2 3 4 5
Otroci se razvijajo na telesnem, kognitivnem, socialnem, emocionalnem,
osebnostnem in gibalnem področju med gibalno/športno aktivnostjo.
1 2 3 4 5
Erjavec, Andreja (2015). Vloga vzgojitelja pri izvajanju gibalnih/športnih aktivnosti v Vrtcu Kočevje.
Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
36
13. Načrtovanje gibalnih/športnih aktivnosti
Obkrožite številko v desnem stolpcu. (1 = se sploh ne strinjam in 5 = se
popolnoma strinjam)
Imam dovolj znanja in izkušenj za izvajanje gibalnih/športnih aktivnosti. 1 2 3 4 5
Na voljo imam dovolj strokovnega gradiva, ki mi je v pomoč pri
načrtovanju in izvajanju gibalnih/športnih aktivnosti.
1 2 3 4 5
Kurikulum mi je v pomoč pri načrtovanju dejavnosti s področja gibanja. 1 2 3 4 5
V vrtcu imamo dovolj pripomočkov (žog, obročev, blazin, kolebnic, kijev
…) za izvajanje gibalnih/športnih aktivnosti.
1 2 3 4 5
V primerjavi z drugimi dejavnostmi, gibanje načrtujem in izvajam večkrat. 1 2 3 4 5
14. Kako pogosto v vrtcu izvajate naslednje organizacijske oblike dejavnosti?
(Označite z znakom X, kako pogosto izvajate določene vsebine)
VSEBINE Ne
izvajamo
1-
krat
letno
Nekaj
krat letno
1- do 2-
krat
meseč
no
1- do
2-krat
tedensko
Dnev
no
Gibalna
minuta
Gimnastičn
e vaje
Vadbena
ura
Športno
dopoldne
Športno
popoldne
Pohod
Trim steza
Tečaj
plavanja
Tečaj
smučanja
Tečaj
rolanja
Mali
sonček
Zimovanje
Drugo:
Drugo:
Erjavec, Andreja (2015). Vloga vzgojitelja pri izvajanju gibalnih/športnih aktivnosti v Vrtcu Kočevje.
Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
37
15. Kaj menite o vlogi športnega pedagoga z usposobljenostjo za predšolsko
vzgojo v vrtcu?
a) Pomagal bi pri načrtovanju in izvajanju gibalnih/športnih aktivnosti skupaj z
vzgojiteljem,
b) izvajal bi gibalne/športne aktivnosti,
c) ni potrebe po takšnem kadru,
č) drugo:____________________________________________________
*Če imate še kakšno pripombo ali željo v zvezi z načrtovanjem in izvajanjem
gibalnih/športnih aktivnosti, jo prosim napišite.
__________________________________________________________________
__________________________________________________________________
__________________________________________________________________