OSNOVE RAČUNALNIŠTVA IN MICROSOFT...

1

MESTNA OBČINA VELENJE Titov trg 1, 3320 VELENJE / telefon 03/ 8961-622 / telefax: 03/ 8961-654

Urad župana in splošnih zadev / Služba za informatiko in glavno pisarno

OSNOVE RAČUNALNIŠTVA IN

MICROSOFT WINDOWS

PRIROČNIK ZA IZOBRAŽEVANJE

SAMO ZA INTERNO UPORABO

2



OSEBNI RAČUNALNIK Osnovni namen osebnega računalnika je obdelava podatkov, kar pa seveda ni vse, kar računalniki danes zmorejo. Zaradi vse večje zmogljivosti osebnih računalnikov, je računalnik prisoten skoraj na vseh področjih našega vsakdana in mu daje zelo širok spekter uporabe: POGLEJMO SI NEKAJ LASTNOSTI, Kl SO ZNAČILNE ZA OSEBNE RAČUNALNIKE: • majhnost • cenovna dostopnost • strojna združljivost • enostavnost uporabe... Sestava osebnega računalnika Temeljni sestavni deli so naslednji: procesor (Centralna Procesna Enota, CPE) je tisti del računalnika, ki obdeluje podatke. Čim zmogljivejši je procesor, tem hitrejša je obdelava in s tem ves računalnik. Za sodobno uporabo računalnika potrebujemo čim hitrejši procesor.

POMNILNIK pomni podatke. Procesor jih namreč zgolj obdeluje, zapomniti pa si jih ne more. Pomnilnik mora biti dovolj velik, da lahko vanj spravimo vse potrebne programe in naše podatke. Pri osebnih računalnikih sta v glavnem v uporabi dve vrsti pomnilnika, disk in RAM. Za delovanje računalnika sta nujno potrebni oba.

VHODNO / IZHODNE NAPRA VE so vsi tisti deli računalnika, ki skrbijo za zvezo računalnika z okoljem. Sem spadajo: monitorji, tiskalniki, risalniki, miške, tipkovnice, optični čitalniki (skenerji), zvočne kartice, CD-ROM, CD-DVD pogoni in še veliko drugih naprav. Sem lahko štejemo tudi disketne pogone.

3



PROCESOR Je nekako glavni sestavni del osebnega računalnika. V večini primerov je v osebnih računalnikih vgrajen procesor podjetja Intel, ki ima najdaljšo tradicijo izdelave procesorjev za osebne računalnike, hkrati pa največ pripomore pri razvoju procesorske tehnologije, kar ga uvršča v sam vrh računalniških podjetij. Vsak procesor, ki so ga v tem podjetju izdelali, ima tudi svoje ime, ki daje pečat celotni konfiguraciji os. računalnika. Procesorji se med seboj razlikujejo po hitrosti. Hitrost procesorja podamo kot frekvenco delovanja v "gigahercih" (GHz). Čim višja je frekvenca (več GHz), tem hitrejši je procesor.

POMNILNIK Bistveni lastnosti pomnilnika sta hitrost in kapaciteta. Oglejmo si vsako posebej. Vsakič, ko je potrebno prenesti nek podatek iz pomnilnika v obdelavo v procesor, je potrebno ta podatek najprej najti v pomnilniku. Hitrost pomnilnika je določena s časom, ki je potreben, da se ugotovi položaj nekega podatka v pomnilniku. Ta čas imenujemo dostopni čas. Čim krajši je ta čas, tem hitrejši je pomnilnik. Pri delovanju računalnika se v RAM spravijo pogosto uporabljani podatki, zato jih ni treba iskati na disku, kar bi trajalo veliko časa. Na ta način povečamo celotno hitrost delovanja računalnika. Čim več imamo RAM-a, tem več podatkov lahko vanj spravimo in manj je potrebno posegati na disk. Iz tega sledi naslednje: čim več imamo RAM-a, tem večja bo hitrost računalnika. Osnovna enota za merjenje količine pomnilnika (RAM, disk) je byte. V ta pomnilniški prostor lahko spravimo eno črko ali številko. Za eno tipkano stran bi potrebovati kakšnih 3000 bytov. Naslednja večja enota je kilobyte (kB). 1 kilobyte vsebuje 1024 bytov. Za eno tipkano stran bi torej potrebovali približno 3 kB. Še večja enota je megabyte (MB), ki vsebuje 1024 KB ali 1048576 bytov. V 1 MB prostora bi lahko spravili kakšnih 350 tipkanih strani. Največja enota, ki se v praksi uporablja, je gigabyte, ki vsebuje 1024 MB, 1048576 KB ali 1073741824 bytov, kar je dovolj prostora za 350000 strani besedila. Naslednja velika razlika med diskom in RAM-om je stabilnost zapisa podatkov. RAM ima nestabilen zapis in se izprazni, ko ga izklopimo iz napajanja (izključimo računalnik). V nasprotju s tem pa se z diska nič ne zbriše samo od sebe. Ta lastnost RAM-a je lahko zelo neprijetna. Če na primer med delom zmanjka električnega toka in smo imeli podatke spravljene zgolj v RAM-u, ne pa tudi na disku, lahko izgubimo ure dela. Diskete velikosti 3,5" (palcev, "inčev") se uporabljajo predvsem za prenos podatkov med računalniki. Imajo zelo majhno kapaciteta in zelo velik dostopni čas (zelo nizko

4



hitrost), zato jih ne moremo uporabljati kot zamenjavo za disk. Več o disketah bo povedano v nadaljevanju. Diskete so "preživele" sedaj uporabljamo ali CD+RW ROM ali USB prenosne diske, in druge pomnilniške medije...

MONITOR Eden od osnovnih podatkov o monitorju je njegova ločljivost (resolucija). Slika na monitorju je sestavljena iz pik. Čim več je pik, tem večja je ločljivost monitorja in več je mogoče spraviti na ekran. VGA monitorji zmorejo ločljivost 640x480 (640 pik po širini, 480 po višini), 800x600, 1O24'x768, boljši med njimi pa tudi 1280x1024 in še več. Pri večanju ločljivosti zaslona je naenkrat več slike na zaslonu, s tem pa postajajo posamezni detajli zmeraj manjši (ali celo neprepoznavni), zato je za višje ločljivosti potrebno imeti večji monitor. Drugi pomemben podatek je velikost monitorja. Velikost se meri po diagonali in izraza v palcih (inče, cole). Najpogosteje smo uporabljali monitorje velikosti 15", ki pa so jih že izpodrinili tisti v velikostih predvsem 17" in 19" palcev (diagonala ekrana). Manjših praktično ni v uporabi, večji pa so toliko dražji, da jih uporabljamo le za grafično posebej zahtevna opravila (tehnično risanje, grafično oblikovanje itd.). Veliko se kupujejo tudi TFT-LCD zasloni, ki so predvsem veliko tanjši, manj sevajo in so dražji kot "katodni" monitorji. V tesni zvezi z monitorjem je tako imenovana video ali grafična kartica. To je ploščica tiskanega vezja, vgrajena v računalnik, in deluje kot vmesnik med računalnikom in monitorjem. Kartica ima enako ime kot monitor (VGA). Monitor praviloma spada med Externe (izhodne) enote. Obstajajo pa tudi takšni monitorji, ki zaznajo dotik s pisalom ali s prstom (TouchScreen), in se torej uvrščajo med vhodne in izhodne enote.

DISKETNI POGON Uporablja se za branje in pisanje podatkov na diskete. Disketa je magnetna površina, zaščitena s plastičnim ovitkom. Imenujemo jo tudi mehki ali gibki disk. Na disketah hranimo podatke, zato moramo z njimi pazljivo ravnati. Zapis na disketah je magneten, zato disket ne smemo izpostavljati magnetnemu polju. Prav tako jih ne smemo polivati, mečkati ali izpostavljati ekstremnim temperaturam. Maksimalna kapaciteta je 1,44 MB.

CD ROM Pogon CD ROM izgleda zelo podobno kot CD predvajalnik za glasbo, le da so tukaj na laserskih ploščah (CD-jih) posneti računalniški podatki ter programi in ne glasba. Kapaciteta enega CD-ja je okoli 650 MB oz. 700/800 MB. Na CD plošče v osnovi ne moremo zapisovati podatkov, razen če ne uporabljamo poseben CD-RW –

5



Zapisovalnik. Zgoščenke (tlačenke) se uporabljajo predvsem za distribucijo velikih programov in velikih podatkovnih zbirk, ki bi sicer zasedle preveč disket. Tudi namestitev programa na disk računalnika je z laserske plošče neprimerno lažja in hitrejša kot z disket. Za nameček pa so CD-ji bolj odporni proti poškodbam kot diskete. S širitvijo CD ROM se odpira pot še enemu vidiku uporabe računalnika: multimedia, ali pravilno slovensko, večpredstavnost. Gre za to, da uporabljamo računalnik tuđi za druge vrste podatkov kot zgolj za besedila in številke ter tu in tam kakšno sliko. Sodobni računalnik opremljen s pogonom CD-ROM (CD-DVD) in CD-RVV ter z zvočno kartico nudi še veliko več. Del vaših dokumentov lahko postane tudi zvok in živa slika (animacija, film), ki jih sproti tudi (zapečemo) shranimo na CD zgoščenko (tlačenko). Opišimo primer: enciklopedija na CD plošči, imenovana Cinemania. Na enem CD-ju so zbrani podatki v zvezi s filmom: podatki o igralcih, režiserjih, filmih, ki pa nišo predstavljeni zgolj tekstovno. Prav zares lahko slišimo glasbo iz filma ali pa si na ekranu računalnika predvajamo izsek iz filma, seveda ob spremljavi zvoka. Lahko se sprehajamo iz filma v film, preberemo si vse o priljubljenem igralcu, nato zvemo vse o filmih, v katerih je igral, si predvajamo odlomke, ... Možnosti je veliko. Vse, kar potrebujemo, je solidno hiter računalnik, opremljen s pogonom CD in zvočno kartico. V zadnjem času se pri nakupu računalnika vse bolj vgrajuje CD-DVD pogon, ki omogoča gledanje dolgometražnih filmov in drugih video posnetkov. Zanimiva je povezava CD-DVD enote s TV, kjer lahko npr. film posnet v digitalni tehniki pogledamo na večjem ekranu kot je računalniški monitor. Užitki ob poslušanju in gledanju, ki jih nudi sodobna elektronika (digitalnost zapisov) pa tudi zaradi sorazmemo nizkih cen nišo več tako oddaljeni od vsakdanjega življenja.

ZVOČNA KARTICA To je majhna ploščica tiskanega vezja, ki omogoča uporabo zvoka pri delu z računalnikom. Seveda potrebujemo še zvočnike ali pa jo priključimo kar na domačo HI-FI napravo, če jo imamo.

TISKALNIKI danes so v uporabi predvsem naslednje vrste tiskalnikov:

MATRIČNI (IGLIČNI) V glavi ima iglice, ki udarjajo po papirju. Čim več je iglic, tem bolj kvaliteten je tisk. Na razpolago so tiskalniki z 9 in s 24 iglicami, in sicer v velikostih A4 in A3. Matrični tiskalniki so najcenejši, vendar je njihovo delovanje hrupno, kvaliteten tisk pa

6



počasen. So nepogrešljivi pri tiskanju na več plasti (virmani), na ostalih področjih pa jih zaradi vse nižjih cen izpodrivajo druge vrste tiskalnikov.

LASERSKI daje najkvalitetnejši izpis. Deluje na podoben način kot fotokopirni stroj. Kvaliteta je takšna kot pri tisku s tiskarskimi stroji; so hitri in tihi. Njihova cena se je v zadnjem času močno spustila, tako da ni ovire, da si za resno delo ne bi omislili katerega od laserskih tiskalnikov. Uveljavljajo se tudi barvni laserski tiskalniki, ki so bili zaradi svoje cene (cca. 1.000.000,00 SIT) za domače potrebe nedostopni, sedaj pa so cene tudi za polovico nižje in bodo seveda še nižje!

INK-JET (BRIZGALNI) je po lastnostih nekakšen kompromis med laserskimi in matričnimi tiskalniki. Delujejo na podlagi brizganja črnila. Kvaliteta tiska se zelo približa laserskemu izpisu, cena pa matričnim tiskalnikom. Tudi ti tiskalniki so hitri in tihi. Pri današnjem stanju na tržišču tiskalnikov so zelo poceni možnost za kvaliteten barvni tisk.

TERMIČNI deluje na podlagi segrevanja papirja, ki mora biti posebne vrste. Daje zelo kvaliteten izpis, vendar je končna cena zaradi posebnega papirja višja.

SUBLIMACIJSKI nanašajo uparjeno barvo na papir. Cena takšnega tiska je zelo visoka, daje pa fotografsko kvaliteto. V široki uporabi so danes zlasti prve tri vrste tiskalnikov. Zaradi padanja cen ink-jet in laserskih tiskalnikov ti vedno bolj prevladujejo, matrični pa se vse bolj omejujejo na manj kvaliteten večplasten tisk.

MIŠKA Z miško vodimo kazalnik po zaslonu monitorja in sprožamo funkcije programa. Pri uporabi okolja Windows XP je nepogrešljiva. Spada med vhodne enote. Več o miški borno povedali v posebnem poglavju v nadaljevanju priročnika.

7



TIPKOVNICA Tipkovnica služi za vnos podatkov in upravljanje s programom, zato jo prištevamo med vhodne enote. Tipke na tipkovnici so razvrščene v več skupin: alfanumerična skupina Namenjena je vnosu teksta in številk in je skoraj enaka kot tipkovnica pisalnega stroja. numerična skupina Namenjena je lažjemu vnosu številk in izvajanju osnovnih računskih operacij. Razpored tipk je podoben kot pri kalkulatorju. Na tipkovnici je ta del nameščen na skrajni desni. posebne tipke Na tipkovnici so med numerično in alfanumerično skupino. To so tipke s puščicami, Insert, Delete, Home, End, Page Up, Page Down, Print Screen, Scroll Lock in Pause. Uporabljajo se predvsem pri obdelavi besedila. funkcijske tipke imajo oznako F1, F2,...F12 in so na tipkovnici zgoraj. V vsakem programu imajo iahko drugačno funkcijo. Tipka F1 ima v večini programov pomen POMOČ (HELP). Po pritisku na F1 program poskuša pomagati, če pri uporabi programa zaidemo v težave. Enter je običajno največja tipka na tipkovnici (večja je le še preslednica). Včasih je označena tudi z Return ali pa kar s puščico . Uporablja se za potrditev vnosa podatkov ali ukazov. Shift je na levi in na desni strani alfanumeričnega dela. Sam pritisk na tipko Shift ne stori ničesar. Zmeraj jo je potrebno pritisniti v kombinaciji s še katero tipko. Ima podoben pomen kot tipka za velike črke na pisalnem stroju. Kadar sta na eni tipki dva znaka, dobimo zgornjega s Shift. Na nekaterih tipkovnicah je ta tipka označena z debelo puščico gor . Caps Lock

8



je tipka, ki trajno vklopi velike črke. Če pritisnemo Caps Lock, se na desnem delu tipkovnice prižge lučka, ki kaže, da Iahko vnašamo velike črke, ne da bi držali pritisnjeno tipko Shift. Na številke Caps Lock nima vpliva. Če imamo npr. vklopljen Caps Lock in pritisnemo tipko, ki ima spodaj 1, zgoraj pa !, se bo na zaslonu prikazala 1 in ne !. Control ali Ctrl Pritisk na to tipko ne stori ničesar (podobno kot Shift). V kombinaciji s še katero tipko ima Iahko različne pomene, kar je odvisno od programa. Alt Pritisk na to tipko ne stori ničesar (podobno kot Shift in Ctrl). V kombinaciji s še katero tipko ima Iahko različne pomene, kar je odvisno od programa. Alt Gr Pritisk na to tipko ne stori ničesar (podobno kot Shift, Ctrl in Alt). Omogoča vnos posebnih znakov, kot so na primer: [, ], {,}, ÷, ×,ß, Ł, €, @, §, ł, ¤, ... Backspace Na tipkovnici je nad tipko Enter. Pritisk nanjo povzroči, da se zbriše znak pred kazalcem. Esc V večini programov pomeni Exit, pobeg iz težav. Če se na zaslonu odpre nepoznano okno in ne vemo, kaj bi storili, pritisnemo Esc. Num Lock S to tipko preklapljamo način delovanja numeričnega dela tipkovnice. Ko je Num Lock vklopljen, je prižgana ustrezna lučka, in takrat lahko vnašamo številke. Če lučka ne gori, pomeni, da Num Lock ni bil vklopljen, po pritisku na tipko se izvrši ukaz, ki je napisan pod številko. Insert V večini programov deluje kot stikalo; vklopimo ali izklopimo pretipkavanje. Delete V večini programov pritisk na to tipko povzroči, da se izbriše znak, ki je desno od kazalca.

9



Home Skok kazalca na izhodiščni položaj (odvisno od programa). End Skok kazalca na končni položaj (odvisno od programa). Page Up V večini programov pomeni skok kazalca za eno zaslonsko stran gor. Page Down V večini programov pomeni skok kazalca za eno zaslonsko stran dol. Print Screen Vsebina zaslona se izpiše na tiskalnik (v okolju DOS). Vsebina zaslona se zapiše v odložišče (v okolju Windows XP).

PROGRAMSKA OPREMA Ločimo dve veliki skupini programov: SISTEMSKE PROGRAME, UPORABNIŠKE (APLIKATIVNE PROGRAME).

Sistemski programi V to skupino uvrščamo programe, ki ne služijo običajnemu končnemu namenu. Z njimi NE moremo urejati besedil, izdelovati slik ali voditi računovodstva. To so temeljni programi, ki omogočajo osnovno delovanje računalnika. S stališča "povprečnega" uporabnika računalnika bi lahko rekli, da "ne delajo nič". Kljub temu pa brez njih računalnik sploh ne bi deloval in tudi vsa nadaljnja uporaba bi bila onemogočena. Najpomembnejša podvrsta sistemskih programov so operacijski sistemi. Njihov namen je med drugim naslednji:

osnovne "življenjske" funkcije računalnika, organizacija podatkov na disku, kontrola vseh sestavnih delov računalnika (monitor, tiskalnik, tipkovnica,...), zagon ostalih programov,...

10



Prisotnost vsaj enega sistemskega programa (operacijskega sistema) v racunalniku je pogoj za uporabo (delovanje) računalnika.

Uporabniški programi To so programi, s katerimi izvršujemo konkretne naloge. Z njimi lahko obdelujemo besedila, rišemo, komponiramo, vodimo računovodstvo... Za vsako od teh opravil moramo imeti primeren program" V odvisnosti od operacijskega sistema, ki je naložen na računalniku, se uporabniški programi delijo v skupine, ki jih medsebojno loči pripadnost določenemu operacijskemu sistemu. Na ta način ločimo uporabniške programe za okolje Windows 98 ali Windows ME, Windows NT ali Windows XP, OS/2, Macintosh, itd. Uporabniški program je lahko pisan za več operacijskih sistemov, kar mu daje pečat večje prilagodljivosti in je seveda uporaben za večje število uporabnikov, ki lahko za svoje delo uporabljajo različne operacijske sisteme. Uporabniški programi, ki prihajajo na tržišče programske opreme so v večini primerov pisani za okolje Windows, ki je najbolj razširjen operacijski sistem. Nekateri uporabniški programi in njihove pripone: SKUPINA ME PROGRAMA PRIPONA Urejevalniki besedil Microsoft Word .doc ( Microsoft wordov dokument)

.rtf (obogateno besedilo)

.dot (predloga dokumenta) Notepad .txt ( besedilna datoteka ) Risarski programi Slikar .bmb (bitna slika) Coreldraw .cdr (coreldraw grafic) Autocad .dwg ( autocad drawing) Preglednice Microsoft excel .xls ( excelov delovni list) Podatkovne zbirke Microsoft Access .mdb ( MS Access database) Predstavitve Microsoft

Powerpoint .ppt ( MS PP predstavitev) .pps ( MS Powerpoint show )

Vodenje projektov Microsoft project .mpp ( MS project ) Izvajalni programi .exe, .com, .bat Ostale slikovne pripone .jpg, .gif, .tif, .wmf,.cgm,…

11



MICROSOFT WINDOWS XP OPERACIJSKI SISTEMI Družina Microsoft Windows operacijskih sistemov ponuja uporabnikom in razvijalcem bogato izbiro storitev, ki v celoti izkoriščajo široko ponudbo strojne opreme, od majhnih prenosnih sistemov do večprocesorskih strežnikov. Microsoft Windows XP je namenjen uporabnikom namiznih in prenosnih računalniških sistemov, ki so zasnovani na mikroprocesorjih Intel in/ali AMD. Različne različice operacijskega sistema Windows XP nudijo tudi različne možnosti dela. Poznamo Windows XP operacijske sisteme za strežnike - serverje. To so zmogljivi operacijski sistemi, ki se uporabljajo, npr. za upravljanje in organiziranje računalniških mrež -med seboj povezanih računalnikov, strežniki za internet...). Operacijski sistemi za domačo oz. standardno uporabo - za računalnike "odjemalce" ali client-e, torej večinoma za organiziranje le enega osebnega računalnika. Microsoft Windows XP Ko začnemo uporabljati program Windows XP, pomeni, da smo spremenili način dela z osebnim računalnikom. V tem okolju najdemo vse, kar potrebujemo za preprosto in učinkovito delo z uporabniškimi programi. Starejše različice Windows XP temeljijo na MS-DOS operacijskemu sistemu in so uporabniško grafično okolje ali GUI (graphical user interface), ki omogoča intuitivno in za uporabnika bolj prijazno delo z osebnim računalnikom, kot smo ga bili vajeni pri starejših operacijskih sistemih, kot je npr MS-DOS. Novejše verzije VVindovvs XP pa so samostojni operacijski sistemi. Program Windows" XP (OKNA) omogoča uporabo več programov hkrati in daje možnost prenosa podatkov med njimi. Na primer: podatke iz računske preglednice lahko prenesemo v kartoteko ali besedilo. Besedila lahko opremimo grafično in jih izpišemo na tiskalniku. Za oddih med delom lahko izberemo eno od vgrajenih igric, ki nam skrajšajo čas in nas sprostijo.

OSNOVE Osnovni postopki, ki se jih moramo naučiti pri delu s programom Windows XP, so naslednji:

zagon programov, delo z miško, okna (vrste, deli, povečanje, pomanjšanje, premik, zapiranje, preklapljanje...),

12



ikone (vrste, premikanje, logično grupiranje,...), izbiranje ukazov, razumevanje organizacije datotek oz. računalniškega diska in disket...

Zagon programa Windows XP Preverite, če ni morda disketa v disketnem pogonu - disketa NE srne biti vstavljena in pripravljena na delo. Vklopite vaš računalnik in vse ostale naprave, ki nišo direktno povezane z napajanjem vašega računalnika (tiskalnik, modem ali druge zunanje naprave). Po vklopu je na vašem zaslonu viden startni logotip, ki opozarja, da je potrebno počakati, da se Windows XP naloži iz vašega diska v RAM. Na zaslonu se pojavi prijavno okno oz. prijava, ki se v okolju Windows XP izvaja le v primeru, kadar je okolje na ta način dela pripravljeno. Prijava na nivoju uporabnika (računalnik, je pripravljen za delo z več uporabniki). Vsak uporabnik, ki se želi prijaviti mora vpisati uporabniško ime in geslo Če tega ne želi, lahko prijavo tudi prekliče s tipko Esc. Prijava v računalniško omrežje (računalnik je del lokalnega računalniškega omrežja). Vsak uporabnik, ki se prijavlja v omrežje mora vpisati uporabniško ime in geslo. Če tega ne želi lahko prijavo tudi prekliče s tipko Esc. Če prijavnega okna ni ob zagonu računalnika, pomeni da je okolje pripravljeno za direktni dostop do startnega zaslona okolja Windows XP, ki ga imenujemo Namizje.

MIŠKA Miška je vhodna naprava računalnika, ki je pri večini novejših programov nepogrešljiva. Običajno ima tri tipke oz. gumbe, lahko pa je namesto sredinskega gumba tudi (track bali) Pritiskom po gumbih na miški bomo rekli klikanje. Največ se uporabljajo naslednji postopki:

klik na levem gumbu miške, klik na desnem gumbu miške, dvoklik (dvakrat hitro pritisnemo levi gumb), zadržani klik (kliknemo levi gumb na miški in ga držimo pritisnjenega), poteg (pritisnemo levi, desni ali sredinski gumb, ga držimo in vlečemo po

delovni površini do končnega položaja, kjer gumb spustimo).

13



OSNOVNI DELI WINDOWS XP OKOLJA Microsoft Windows XP okolje je v osnovi sestavljeno iz namizja, ikon, opravilne vrstice in opcijsko orodne vrstice kanalov. Namizje je osrednji prostor, okolja Windows XP in je hkrati startna točka za vsa opravila, ki se v operacijskem sistemu izvajajo. Ikone Ikona je grafični simbol, ki lahko predstavlja program, dokument ali mapo. Pod vsakim simbolom oz. ikono je opis, ki dodatno pojasnjuje njen namen in funkcionalnost. Če na ikoni izvršimo dvoklik, se ta poveča v okno. Poenostavljeno lahko rečemo, da je vsaka ikona pomanjšano okno, saj se po dvokliku to okno prikaže. Znotraj okna je njegova vsebina, ki je raznolika. Lahko je dokument (npr. besedilo, ki ga vnašamo; slika, ki jo rišemo; ali kaj drugega). V njem so lahko ikone, od katerih nas vsaka spet vodi do naslednjega okna. Namizje lahko prilagodimo po svojem okusu, če nanj dodamo bližnjice do svojih priljubljenih programov, dokumentov in tiskalnikov. Videz namizja lahko spreminjamo ustrezno našemu razpoloženju in osebnosti. Opravilna vrstica Opravilna vrstica je na dnu zaslona in je namenjena predvsem za delo z opravili oziroma programi, ki so v opravilni vrstici prikazani kot gumbi. V njej je gumb Start, s katerim lahko zaženemo program, poiščemo datoteko, vklopimo pomoč - pravzaprav začnemo s klikom na gumb Start "potovanje" po računalniku. Na skrajno desni strani opravilne vrstice je statusno polje, kjer lahko spremljamo trenutne nastavitve, prav tako pa lahko spremljamo trenutni čas. V opravilno vrstico lahko vključujemo še dodatne orodne vrstice. Ko zaženemo program, dokument ali okno, se v opravilni vrstici pojavi gumb z imenom okna, v katerem se nahaja zagnani program, dokument ali okno. S temi gumbi lahko hitro preklapljamo med odprtimi okni. Če kazalnik miške premikamo gor in dol po meniju, se ustrezna vrstica menija obarva. Nekatere od možnosti v meniju imajo na desni majhno puščico. Če miško dovolj dolgo držimo (NI potrebno klikniti) v takšni vrstici, se kmalu prikaže nov meni. Tudi v tem meniju imajo nekatere možnosti spet svoje podmenije itd. Podmeni hitreje odpremo, ko kliknemo na ustrezno možnost v meniju Start, ker ni treba čakati, da ga Windows XP prikaže samodejno.

14



Druga možnost, ki se ponuja iz klika na gumbu Start pa je ta, da lahko kazalec miške zaustavimo na ukazu Vsi programi in s tem dobimo nove možnosti zagona - predvsem programov na našem računalniku. V meniju Start se ponujajo opravila, s katerimi lahko:

poganjamo programe, prikličemo dokumente, kijih želimo obdelovati, nastavljamo lastnosti delovanja računalnika in programov, iščemo datoteke in mape, aktiviramo pomoč se odjavimo in zaustavljamo sistem.

Če želimo meni Start ali podmenije zapreti zadostuje, če kliknemo z miško kamorkoli izven menijev ali podmenijev ali ponovno kliknemo na gumb Start. Zagon programov Postopek: Kliknemo gumb Start v opravilni vrstici. Odpre se meni Start. Kazalec miške premaknemo na Vsi programi zadržimo miško (je ne premikamo) in tako počakamo, da se odpre meni za sprožanje programov. Izberemo ustrezno programsko skupino. Programske skupine so lahko ugnezdene, torej se iz enega podmenija premikamo v naslednjega itd. To točko ponavljamo tako dolgo, dokler se ne vidi ime programa, ki ga želimo pognati. Kliknemo na imenu želenega programa. Program se bo pognal v novem oknu. V opravilni vrstici se bo pojavil gumb z imenom okna. Primer: Zagon programa Slikar (Paint). V meniju Start izberemo Vsi programi (All Programs), nato Pripomočki (accessories), nakar se prikaže nov podmeni, v katerem najdemo program Slikar (Paint). Ta v meniju nima več puščice na desni, kar pomeni, da se bo ob kliku na to vrstico v podmeniju zagnal program.

15



Razen opisanega načina obstaja še druga pot do programov, neposredno s premikanjem skozi mape. Vsi programi namreč nišo na razpolago v meniju Start in njegovih podmenijih. Le te lahko zaženemo, če jih poiščemo v njihovih mapah. Vaja Kliknite gumb Start, premaknite kazalec miške na Vsi programi (AII Programs), nato na Pripomočki (Accessories) in kliknite Računalo (Calculator). Kliknite gumb Start, premaknite kazalec miške na Vsi programi (AII Programs), nato na Pripomočki (Accessories), nato na Igre (Games) in kliknite Srca (Solitair). Okni zaprite z enojnim klikom na gumbu X Na ikoni Moj Računalnik (My Computer) izvedite klik na desnem gumbu miške, izberite ukaz Lastnosti (Properties). Okno zaprite s klikom na gumbu X Izvedite dvoklik na ikoni Moj Računalnik (My Computer) Izvedite dvoklik na ikoni Tiskalniki (Printers). Zaprite vsa okna s klikanjem na gumbkih X S postopkom "potega", premaknite ikone Moj Računalnik (My Computer), Omrežna soseščina (My Netvvork Places) in Koš (Recycle Bin) na desno stran ekrana. Nato jih premaknite na prvotna mesta.

OKNA Vse, kar na začetku vidimo, je Namizje z elementi, ki smo jih omenili - ikone in opravilna vrstica. Okna si prikličemo na zaslon:

z dvoklikom na ikoni, tako, da poženemo program, odpremo dokument ali da izvršimo kakšno drugo akcijo s pomočjo gumba Start.

Poznamo:

programska in pogovorna okna.

16



Programsko okno vsebuje delujoč program. V njem vidimo ime programa, spremljajoči dokument (na primer besedilo, tabelo, sliko,...) in meni. Pogovorno okno S pomočjo pogovornega okna se "pogovarjamo" s programom Windows XP ali z delujočim programom. Pogovorno okno ni čisto pravo okno, zato zanj ne velja vse, kar borno povedali o oknih. Programsko okno Pogovorno okno Kontrolni meni: večji pomen ima, če ne uporabljamo miške; služi spreminjanju velikosti okna, premikanju in zapiranju okna. Naslovna vrstica okna: kadar je odprtih več oken, je polje z imenom aktivnega okna drugačne barve; služi tudi premikanju okna. Ime okna: lahko je ime programa, dokumenta, mape, podatkovne datoteke,... Gumb za maksimiranje, minimiranje in zapiranje okna Meni: omogoča izbiranje ukazov. Rob okna: služi spreminjanju velikosti okna. Vogal okna: služi spreminjanju velikosti okna. Delovno področje: odvisno je od programa, ki se izvaja; lahko vsebuje besedilo, sliko, tabelo,... Miškin kazalec: oblika je odvisna od programa, ki se izvaja in od položaja miške na zaslonu. Horizontalni premikalnik (spodaj): služi pomikanju vsebine dokumenta levo in desno. Vertikalni premikalnik (na desni): služi pomikanju vsebine dokumenta gor in dol. Vsako okno nima vseh naštetih delov!

17



Premikalnik Premikalnik potrebujemo, kadar v oknu ne vidimo celotne vsebine. Lahko se pojavi horizontalni ali vertikalni premikalnik ali pa oba, odvisno od višine in širine vsebine v oknu. Premikalnik sestavljata premikalni puščici, premikalni pas in kvadratek. Premikalne puščice služijo počasnemu premikanju vsebine okna. Če z miško kliknemo na puščici navzgor, se prikaže prva zgornja vrstica, ki je bila prej skrita. Če z miško kliknemo na puščici navzdol, se prikaže prva spodnja vrstica, ki je bila prej skrita. S pomočjo premikalnega kvadratka premaknemo vsebino hitreje in na poljuben položaj. Premikalni kvadratek premaknemo s potegom. Ko je na primer premikalni kvadratek zgoraj, vidimo začetek vsebine okna; ko je na dnu, vidimo konec vsebine okna. Kontrolni meni Kontrolni meni ima manjši pomen, če uporabljamo miško, saj lahko večino ukazov izvršimo hitreje z uporabo miške. Ukaz Pomen Obnovi (Restore) Oknu vme prvotno velikost, če je bilo prej povećano (ukaz

Maksimiraj) ali pomanjšano (ukaz Minimiraj). Premakni (Move) S pomočjo tipkovnice spremenimo položaj okna. Velikost S pomočjo tipkovnice spremenimo velikost okna. Minimiraj (Minimize) Pomanjša okno v gumb v opravilni vrstici. Maksimiraj (Maximize) Poveća okno na največjo možno velikost. Za pri (Close) Zapre okno. Delo z okni Ogledali si bomo naslednje postopke:

minimiranje in maksimiranje okna, zapiranje okna, spreminjanje velikosti okna z miško, premikanje okna, prekrivanje oken, razporejanje odprtih oken,

18



preklapljanje med okni.

Maksimiranje in minimiranje okna V desnem zgornjem kotu okna so trije gumbi. Omogočajo: minimiranje okna (pomanjšanje), maksimiranje okna (povečanje) ali obnavljanje okna zapiranje okna. Minimiranje okna izvedemo s klikom na gumbu za minimiranje. Okno se minimira v gumb, v opravilni vrstici, vendar je še vedno odprto. Z minimiranjem okna programa ne prekinemo, sprostimo pa prostor na namizju, kar je v bistvu osnovni namen minimiranja. Na ta način si lahko minimiramo vse programe oz. programska okna, ki jih trenutno ne potrebujemo, vendar jih ne želimo prekiniti. Maksimiranje okna izvedemo s klikom na gumbu. Če maksimiramo programsko okno, se bo povečalo čez cel zaslon. Če maksimiramo dokumentno okno, se bo povečalo do velikosti, ki jo ima pripadajoče programsko okno. Kadar je okno maksimirano, gumb za maksimiranje dobi funkcijo obnovitve. Obnovitev okna dosežemo s klikom na gumbu, če je okno maksimirano, oz. s klikom na gumbu v opravilni vrstici, če je okno minimirano. Vaja Poženite program Beležnica (Notepad) in maksimirajte okno Beležnice (Notepad). Nato ga obnovite in zaprite. Poženite program Beležnica (Notepad) in ga minimirajte, nato ga obnovite ter zaprite. poženite program Slikar (Paint) in ga maksimirajte ter zaprite aplikacijo. Ali Računalo (Calculator) lahko maksimiramo? Vaja Zaženite Računalo (Calculator) in Beležnica (Notepad) ter ju maksimirajte. Poženite program Slikar (Paint) in minimirajte vsa okna z ukazom. Razveljavite minimiranje vseh oken in zaprite okni. Zapiranje okna Postopek: Kliknemo gumb Zapri X Če zapremo programsko okno, se program, ki je deloval v tem oknu prekine, hkrati se zaprejo tudi vsa pripadajoča dokumentna okna.

19



Če zapremo dokumentno okno, se z zaslona odstrani dokument, ki smo ga obdelovali. Pred tem moramo dokument shraniti, sicer se lahko zgodi, da ga izgubimo. Vaja Zaženite program Računalo (Calculator). Zaženite program Beležnica (Notepad). Zaprite vsa okna (programe). Pri zapiranju programskega okna imamo še naslednji možnosti: Postopek: Izberemo ukaz Datoteka / Izhod (File / Exit). Ali Pritisnemo kombinacijo tipk ALT+F4 Vaja Zaženite program WordPad in ga zaprite z ukazom Datoteka/Zapri (File/Exit). Zaženite program Slikar in ga zaprite z gumbom Zapri. Spreminjanje velikosti okna Oknu lahko določimo poljubno velikost, ga povećamo ali pomanjšamo. To storimo tako, da premikamo njegove robove oz. vogale. Postopek: Z miško se postavimo na rob ali v vogal okna, da se oblika miške spremeni v dvoglavo puščico S postopkom potega vlečemo rob ali vogal na zeleni položaj. Vaja Spreminjajte velikost oken, ki jih vidite na zaslonu. Ali Računalo lahko povečamo? Premikanje okna Okno lahko premikamo po zaslonu in s tem odkrivamo okna, ki so morda pod njim.

20



Postopek: Z miško se postavimo na polje z imenom okna in ga premaknemo s pomočjo potega. Na zaslonu se premika okvir, ki kaže novi položaj okna. Ko gumb na miški spustimo, se okno premakne. Vaja Odprite nekaj oken (Računalo, Slikar...) in jih premikajte po zaslonu. Zaženite programe Računalo, Beležnica in Slikar ter jih razporedite na zaslonu, tako da bodo vidna vsa okna. Če je potrebno okna ustrezno zmanjšajte (obnovi). Prekrivanje oken Na zaslonu je lahko odprtih več oken, ki se med seboj lahko prekrivajo. Premikamo se lahko poljubno iz enega v drugega. Aktivno okno izberemo tako, da: premaknemo miškin kazalec kamorkoli v okno in kliknemo, kliknemo gumb z imenom okna v opravilni vrstici. Če se okna prekrivajo, se pojavi izbrano, aktivno okno na vrhu. Naslovna vrstica aktivnega okna je drugačne barve (ponavadi modre) kot vsa okna, ki so v ozadju. Vaja Zaženite programa WordPad in Računalo (Calculator). Premaknite jih tako, da se ne prekrivata v celoti. Preklapljajte med obema programoma s klikanjem v oknih na različnih mestih. Maksimizirajte obe okni. Preklapljajte med obema programoma s klikanjem gumbov v opravilni vrstici. Razporejanje oken Okna, ki so odprta, se prekrivajo. Lahko jih razporedimo po urejenem sistemu. Postopek: Odpremo vsa okna, ki jih želimo razporediti. Zaprtih in minimiranih oken ni mogoče razporediti. Z desnim gumbom miške kliknemo v prazno področje opravilne vrstice in izberemo ukaz Okna v kaskado (Cascade Windows XP) ali Razporedi okna drugo pod drugim (tile windows xp horizontally) ali razporedi okna drugo ob drugem (tile windows xp vertically).

21



Ko so okna razporejena po enem od zgoraj omenjenih načinov, jih lahko obnovimo v njihovo prvotno stanje z naslednjim postopkom. Postopek: Z desnim gumbom miške kliknemo v prazno področje opravilne vrstice in izberemo ukaz Razveljavi drugo ob drugem (Undo Tile..) Vaja Zaženite programe Slikar (Paint), Beležnica (Notepad) in WordPad. Razporedite jih v kaskado, drugega pod drugim in drugega ob drugem. Razveljavite ureditev drugo ob drugem. Preklapljanje med okni Kadar je zagnanih več programov, se v opravilni vrstici vidijo imena oken kot gumbi. Med zagnanimi programi preklapljamo na naslednji način. Postopek: Kliknemo gumb z imenom programa v opravilni vrstici. Vaja Zaženite programe Slikar (Paint), Beležnica (Notepad) in WordPad. Preklapljajte med njimi preko opravilne vrstice.

IKONE ločiti moramo tri vrste ikon:

ikone map, ikone programov, ikone dokumentov.

Ikone map so vidne na namizju kot rumene mape, ki so poimenovane. Vsaka mapa lahko vsebuje podmape, ikone programov in ikone dokumentov. Če na ikoni mape naredimo dvoklik, prikazemo vsebino ustrezne mape v oknu. Ikone programov

22



predstavljajo bližnjice za zaganjanje programov. Njihova oblika ni vnaprej določena. Odvisna je od programa, ki mu pripada (možnosti je neskončno). Če na ikoni programa naredimo dvoklik, s tem poženemo program, ki mu ta ikona pripada. Ikone dokumentov predstavljajo datoteke, ki smo jih ustvarili in shranili z različnimi programi (besedila, tabele, slike,...). Oblika ikone je praviloma ista, kot je programska ikona, ki pripada programu, s katerim je bil ta dokument ustvarjen. Če na ikoni dokumenta izvršimo dvoklik, se samodejno požene program, s katerim je bil ustvarjen ta dokument, obenem pa se dokument odpre. Ikone programov Vemo, da mapa ne vsebuje samo map, programov in dokumentov, katerih ikone smo že omenili. Ostali elementi sistema imajo posebne ikone (diski, disketni pogoni, ...), prav tako imajo svoje ikone posebni programi, s katerimi nastavljamo lastnosti delovanja računalnika in okolja Windows XP. O teh stvareh borno spregovorili v drugi polovici učbenika. Razporeditev ikon Med delom z Windows XP se namizje napolni z ikonami, ki jih lahko razporejamo na različne načine. Ikone lahko premikamo tako, da jih z miško odvlečemo na zeleno mesto. Lahko pa prepustimo programu, da jih razporedi. Na razpolago imamo naslednje možnosti. Razporeditev ikon v vrste. Postopek: Kliknemo z desnim gumbom miške kjerkoli na namizju. Izberemo ukaz Razporedi ikone glede na (Arrange Icons) Postopek: Kliknemo z desnim gumbom miške kjerkoli na namizju. Izberemo ukaz Razporedi ikone (Arrange icons). Iz podmenija izberemo zelen način urejanja: po imenu (by name), po vrsti (by Type), po velikosti (by size), po datumu (by date). Določimo lahko tudi samodejno razporeditev ikon v vrsto, ne da bi za to potrebovati poseben ukaz. Postopek: Kliknemo z desnim gumbom miške kjerkoli na namizju.

23



Izberemo ukaz Razporedi ikone (Arrange Icons). Iz podmenija izberemo Samodejno razporedi (Auto Arrange). Če sedaj poskusimo ikono odvleči iz vrste, jo bo program takoj postavil nazaj v vrsto.

ZAUSTAVITEV SISTEMA WINDOWS XP Ko želimo zaključiti delo z računalnikom, ga ne smemo kar ugasniti. Potrebno je izvesti postopek zaustavitve sistema. Postopek: Najprej izklopimo vse odprte programe - zapremo vsa okna! Kliknemo gumb Start v opravilni vrstici in izberemo Zaustavitev sistema... (ShutDovvn...). V oknu prav tako izberemo Zaustavitev sistema (Shut Down) Če izberemo Prekliči (Cancel), ostanemo v Windows XP. Počakajmo trenutek, da računalnik izpiše opozorilo, da moramo počakati, medtem ko se Windows XP izklaplja. Računalnik se lahko izklopi sam ali počakamo na napis: "Sedaj lahko varno izklopite računalnik". Računalnika nikoli ne izključimo, če nismo prej zaustavili sistema Windows XP. Ostale možnosti zaustavitve: Stanje pripravljenosti: uporabimo, kadar želimo, da računalnik ostane v stanju delovanja, hkrati pa želimo privarčevat pri porabi električne energije. Zaustavitev sistema: uporabimo ga, ko želimo prekiniti delo z računalnikom. Najprej se pojavi sporočilo "Počakajte, prosim, ker se računalnik pripravlja na izklop". Počakati moramo, da Windows XP opravi zaključne postopke. Računalnika še ne smemo izklopiti! Nato se pojavi sporočilo "Sedaj lahko

24



varno izklopite računalnik". Računalnik lahko izklopimo. Ponovni zagon: to možnost uporabimo, ko želimo ponovno pognati računalnik. Učinek je podoben, kot če bi računalnik izklopili z možnostjo Pripraviti računalnik na izklop, ter ga nato ponovno vklopili, vendar moramo tedaj zares računalnik izklopiti (s stikalom). Pri možnosti Znova zagnati računalnik pa pravi izklop (s stikalom) ni potreben, učinek pa je enak, kot če bi to storili. Ponovni zagon računalnika je možen tudi, če dvakrat zapored pritisnemo kombinacijo tipk CTRL+ALT+Delete ("softwarski reset")! Mirovanje Če želite dokončati ta postopek, morate biti prijavljeni kot skrbnik ali kot član skupine skrbnikov. Če je računalnik povezan v omrežje, vam lahko dokončanje tega postopka preprečijo tudi nastavitve omrežnega pravilnika.

OSNOVE DELA S PROGRAMI Omenili smo že, da je ena od prednosti programa Windows XP možnost dela z dvema ali celo več programi naenkrat. Primer: medtem ko se v računski preglednici (MS Excel) preračunava velika tabela, lahko delamo z urejevalnikom besedil (MS Word). Prednost programa Windows XP je tudi možnost prenosa podatkov med različnimi delujočimi programi. S pomočjo kopiranja ali premikanja lahko torej združujemo končne izdelke različnih programov, ter na ta način izkoristimo več-opravilnost operacijskega sistema Windows XP. Microsoft v svoji paleti programov torej ponuja tisto, kar večina uporabnikov računalnika potrebuje pri vsakodnevnih pisarniških in drugih opravilih.

DELO Z DATOTEKAMI Pojasnili bomo nekaj opravil, ki so skupna različnim Windows XP programom:

shranjevanje datotek (dokumentov in risb), ustvarjanje nove datoteke, odpiranje starih (že shranjenih) datotek (dokumentov in risb)

Shranjevanje dokumentov

25



Če želimo ohraniti izrisano risbo ali napisan dokument, ga je potrebno shraniti. Za shranjevanje sta v meniju Datoteka (File) na voljo dve moznosti: Shrani(Save), Shrani kot (Save As). Ukaz Shrani (Save) uporabimo, ko želimo shraniti podatke v datoteko, ki že obstaja (shranjevanje z istim imenom), ali ko shranjujemo prvič. Ukaz Shrani kot (Save As) uporabimo, ko želimo obstoječi dokument shraniti z novim imenom (lahko tudi ko shranjujemo prvič). Nasvet: V bistvu ukaz SHRANI KOT (SAVE As) ustvari kopijo vsebine datoteke! Napisati moramo drugačno ime (v eni mapi ne moremo shraniti dveh datotek z enakim imenom, če pa bomo kopijo shranili v drugo mapo, ni potrebno niti preimenovanje). Dokument (kopijo), ki smo ga ravnokar ustvarili, lahko nato po želji preoblikujemo oz. spremenimo. Opomba: Ko shranjujemo prvič, ukaz Shrani deluje enako kot Shrani kot. Postopek: Izberemo Datoteka / Shrani (File / Save). V polje Ime datoteke (File Name) vtipkamo ime datoteke. V polje ime datoteke NE vpisujemo pripon datotek (tipov, končnic oz. vrsto)! V primeru napake pri vpisu imena se za brisanje znakov uporabljata tipki BACKSPACE (brisanje v levo) in DELETE (brisanje v desno). V osrednjem polju izberemo pogon in mapo, v katero želimo shraniti datoteko; ime izbrane mape se pojavi v polju Shrani v (Save In). Če želimo shraniti datoteko (dokument) na disketo, izberemo Disketni pogon 3,5 A: (3.5 Floppv A:); (če so na disketi še mape, iščemo ciljno mapo še naprej). Pogon in mapo izberemo iz seznama Izberemo gumb Shrani (Save). Ime datoteke Vsako datoteko tvorijo trije podatki:

26



vsebina, ime naslov, kjer je shranjena.

OMEJITVE, Kl VELJAJO PRI POIMENOVANJU DATOTEK, SO: največja dolžina je 255 znakov (tudi presledki so dovoljeni), znaki, ki so nedovoljeni so naslednji: \ ?:*"<> /. Vsaka datoteka zaseda prostor, zato je eden od podatkov o datoteki njena velikost. Velikost datoteke merimo v enotah Byte. Okrajšava za Byte je B. En Byte je množina informacije, ki jo na spominskem pogonu zasede en znak. Večje enote so: 1 KB = 2 na 10 B = 1024B 1 MB = 2 na 20 B = 1048576 B 1 GB = 2 na 30 B Premikanje med pogoni in mapami Z imenom datoteke je tesno povezan še naslov datoteke. Za naslovom datoteke se skriva ime pogona in ime mape, v kateri je datoteka shranjena. Pogoni na osebnih računalnikih so naslednji:

disketa, trdi disk, CD-ROM.

Njihova imena so sestavljena iz črke z začetka abecede in dvopičja. A: in B: sta disketna pogona, C: je prvi trdi disk, D: je drugi trdi disk, E: je lahko tretji trdi disk ali navidezni disk. Na računalniku z enim disketnim pogonom, enim trdim diskom in CD-ROM pogonom (pogosta konfiguracija) je: A: disketni pogon, C: trdi disk, D: CD-ROM pogon (ali CD-DVD in CD-RVV). V pogovornih oknih Shrani Kot in Odpri moramo vedno navesti naslov (pogon in mapo). Nov dokument Če želimo odpreti nov, neimenovan dokument, izvedemo naslednji postopek. Postopek:

27



Izberemo Datoteka / Nova (File / New) V programu Microsoft Word (pa tudi v nekaterih drugih) moramo ponavadi izbrati ikono Prazen dokument in klikniti na gumb V redu (Ok). Odpiranje dokumentov Za priklic že pripravljenih datotek, ki so shranjene na disku ali disketi, uporabimo naslednji postopek. Postopek: Izberemo ukaz Datoteka / Odpri (File / Open). V osrednjem polju izberemo mapo, v kateri je zelena datoteka; ime izbrane mape se pojavi v polju Išči v (Look in). Izbiramo lahko na različnih pogonih - tudi iz disketnega pogona A:\ Izberemo (označimo) zeleno datoteko. Če na sličici pred imenom datoteke izvedemo dvoklik se datoteka samodejno odpre in klik na gumb Odpri (Open) ni potreben! Izberemo Odpri (Open).

TISKALNIKI IN TISKANJE O vrstah tiskalnikov smo spregovorili že v uvodnem poglavju. Tiskalnike, do katerih imamo dostop, lahko prikažemo na dva načina. Postopek: Kliknemo gumb Start. Kliknemo Tiskalniki in Faxi (Printers and Faxes). Če na našem računalniku še nimamo instaliranega tiskalnika, se v oknu Tiskalniki in faxi (Printers and Faxes) pojavi samo ikona Dodaj tiskalnik (Add Printer), ki omogoča dodajanje novega tiskalnika. Če želimo spremeniti lastnosti tiskalnika, ki je že instaliran - izvedemo desni klik na tisti ikoni tiskalnika, ki ga želimo spremeniti in ukaza Lastnosti (Properties).

28



Sprememba privzetega tiskalnika V primeru, da imamo na volje več različnih v tiskalnikov (laserskega, matričnega, barvni brizgalnik...), lahko tiskamo na katerega želimo, to pomeni, da pri tiskanju izberemo tistega, ki nam ustreza. Eden izmed tiskalnikov je zmeraj privzet. To je ponavadi tisti tiskalnik, ki ga največkrat uporabljamo pri izpisu dokumentov. Postopek za dodelitev privzetega tiskalnika: Odpremo okno Moj Računalnik. Odpremo okno Tiskalniki. Z desnim klikom na ikoni želenega tiskainika aktiviramo hiter meni in izberemo Ukaz VZEMI ZA PRIVZETO (SET AS DEFAULT PRINTER) Tiskanje ČE ŽELIMO USPEŠNO IZPISATI DOKUMENT, JE POTREBNO PRED TISKANJEM PREVERITl: ali je tiskalnik priključen, ali ima tiskalnik dovolj papirja, ali je kabel med računalnikom in tiskalnikom pravilno priključen. Kako sprožimo tiskanje, je odvisno od samega progama, s katerim delamo in iz katerega želimo tiskati. Običajno je to ukaz Datoteka / Natisni (File / Print). Omenimo opcijo Število kopu (Number of Copies) s katero lahko posamezno datoteko natisnemo tolikokrat kot vstavimo številko. Ko sprožimo postopek tiskanja, se požene poseben program, ki skrbi za pravilen potek tiskanja. Ta potek in stanja, skozi katera prehaja tiskalnik med tiskanjem, vse zastoje, napake in tudi napredovanje tiskanja, lahko spremljamo. Medtem, ko tiskalnik tiska, lahko nadaljujemo z delom (tiskanje v ozadju). V tiskanje lahko pošljemo še kakšen dokument. Če prejšnji še ni do konca izpisan, bo novega uvrstil v čakalno vrsto, prav tako dokumente, ki jih želimo natisniti. Tiskanje v datoteko Posebna možnost tiskanja je tiskanje v datoteko. V tem primeru se datoteka ne natisne na list ampak v novo datoteko. pri tem moramo v oknu Natisni (Print) vklopiti opcijo Natisni v datoteko (Print to file), nato vpišemo ime datoteke in izberemo mapo v katero borno shranili datoteko (pripona datoteke je .prn). Datoteko lahko kasneje prekopiramo na disketo in jo uporabimo za tiskanje v drugem programu oz. na drugem računalniku...

29



Stanje tiskalnika Stanje tiskalnika opazujemo v posebnem oknu, ki ga aktiviramo na naslednji način: Postopek: Odpremo okno Moj Računalnik (My Computer). Odpremo okno Tiskalniki (Printers). Izvršimo dvoklik na ikoni tiskalnika, katerega stanje želimo opazovati. V oknu stanja tiskalnika je prikazano stanje tiskalnika in informacije o dokumentu, kot so: ime dokumenta, lastnik dokumenta, število strani ter čas in datum, ko je bilo zahtevano tiskanje. Če je dokument (datoteka) v tisku, lahko vidimo, koliko odstotkov dela je že opravljeno - pri majhnih datotekah se okno hitro zapre!) Brisanje celotne čakalne vrste Postopek: Odpremo okno stanja tiskalnika. Z desno tipko kliknemo v delovno površino okna (belo področje). Izberemo ukaz Izbriši čakalno vrsto. Zaustavitev tiskanja Tiskanje vseh dokumentov prekinemo na naslednji način. Postopek: Odpremo okno stanja tiskalnika. Z desno tipko kliknemo v delovno površino okna (belo področje). Izberemo ukaz Začasno Prekini tiskanje Pred ukazom Začasno prekini tiskanje smo naredili kljukico. Če borno v stanju zaustavitve tiskanja poslali v izpis nov dokument, se ne bo izpisal, temveč se bo postavil v čakalno vrsto. Ko želimo ponovno tiskati, moramo kljukico pred ukazom Začasno prekini tiskanje odstraniti. To storimo tako, da ukaz ponovno izberemo. Opomba: Vse opisane postopke za delo v oknu stanja tiskalnika smo izvajali s pomočjo desne tipke na miški. Iste ukaze lahko aktiviramo s pomočjo menijev Tiskalnik in Dokument.

30



UREJANJE DATOTEK IN MAP Pomembni elementi, ki so vgrajeni v okolje Windows XP so mape. Prav vse, kar obstaja na računalniku, je v eni od map. Tukaj nišo mišljeni le naši dokumenti in programi, ki jih lahko zaganjamo, temveč tudi diski, disketni pogoni, tiskalniki, CD ROM pogoni, zvočne kartice, modemi,... Skratka vsaka stvar na računalniku ne glede na to, ali gre za program, podatek ali pa sestavni del računalnika, je vsebovana v eni od map. Predstavljamo si jih lahko kot papirnate mape. Manjše mape lahko vlagamo v večje mape, te v še večje in tako dalje. Neka mapa lahko vsebuje nadaljnje mape, vsaka od teh spet nadaljnje itd. Vsaka mapa ima svoje ime. Poglejmo primer. Celoten računalnik je vsebovan v mapi z imenom Moj Računalnik (My Computer). Ta vsebuje mape z imeni, ki ponazarjajo posamezne sestavne dele računalnika, npr. C: (disk), Disketni pogon A: in podobno. Mapa po imenu C: ponazarja trdi disk našega računalnika in spet vsebuje nadaljnje mape, na primer mapo Windows XP (kjer je shranjen operacijski sistem Windows XP) ipd. Pri vsakodnevnih opravilih moramo podatke v obliki datotek, ki smo jih ustvarili v programih kot so Slikar, Word in Excel shranjevati. Datoteke, ki so shranjene v mapah lahko naknadno tuti urejamo in na. ta način poskrbimo za večjo urejenost in preglednost nad vsem, kar imamo shranjeno. Pri organizaciji datotek na disku, si lahko pomagamo s kreiranjem dodatnih map oz. direktorjev, ki si jih lahko predstavljamo kot posebne predalčke s pomočjo katerih lahko datoteke sortiramo in selektivno porazdelimo. Mape lahko z njihovo hierarhično strukturo lajšajo iskanje datotek in s tem pripomorejo hitrejšemu in enostavnejšemu delu z osebnim računalnikom.

RAZISKOVALEC Raziskovalec je orodje (program), ki omogoča urejanje datotek in map znotraj okolja Windows XP. Zagon - Postopek: V opravilni vrstici kliknemo gumb Start. Izberemo Vsi Programi (All Programs). Kliknemo Pripomocki / Raziskovalec (Accessories / Windows Explorer). Okno je razdeljeno na dva dela. Levi del prikazuje strukturo map na našem računalniku. Desni del prikazuje vsebino označene mape na levi strani.

31



Ena od map na levi strani je označena (aktivna mapa). Na desni strani je vidna njena vsebina. Vsebina na desni strani se spremeni takoj, ko kliknemo drugo mapo na levi strani. V Raziskovalcu sta za učinkovito delo pomembni dve orodni vrstici: Pod menijem je orodna vrstica. Če ni vidna, jo vklopimo z ukazom Pogled (View) / Orodna vrstica (ToolBars). Na dnu okna je Vrstica stanja (Status Bar), v kateri se izpisujejo podatki o pravkar označenem elementu (št. datotek v mapi...) Če ta vrstica ni vidna, jo aktiviramo z ukazom Pogled (View) / Vrstica stanja (Status Bar). Sprememba tekoče mape Med mapami se "sprehajamo" tako, da kliknemo na IME zelene mape. Na desni strani okna se prikaže njena vsebina. Če je drevo map v levem delu okna predolgo, da bi ga lahko videli v celoti, ga premikamo gor in dol s premikalnikom, ki je ob drevesu na desni strani. Primeri: Če želimo pogledati vsebino diskete A:, kliknemo na levi strani (v drevesu map) na mapo z imenom Disketni pogon 3,5 (A:). Pred tem moramo v disketni pogon vstaviti disketo. Če želimo pogledati stanje tiskalnika, kliknemo na levi strani mapo Tiskalniki, in izvršimo dvoklik na ustrezni ikoni na desni strani. Širjenje in oženje drevesa Opazimo lahko, da v drevesu nišo prikazane vse mape, ki so na računalniku. Tište mape, ki imajo pred imenom v drevesu znak plus +, vsebujejo še nadaljnje mape, ki nišo prikazane. Mape, ki imajo pred imenom znak -, imajo vidne svoje podmape. Širjenje drevesa izvedemo z naslednjim postopkom. Postopek: Kliknemo ikono + pred imenom mape, ki jo želimo razširiti. Oženje drevesa izvedemo z naslednjim postopkom. Postopek: Kliknemo ikono - pred imenom mape, ki jo želimo zožiti. Na ta način lahko drevo poljubno širimo in ožimo, s premikalnikom pa se premikamo po njem gor in dol.

32



Vaja Razširite veje mape Moji Dokumenti (My Documents). Zožite veje mape Moj Računalnik (My Computer). Kliknite na mapo Moji Dokumenti in preštejte koliko datotek ste shranili vanjo? Koliko datotek je risb in koliko je tekstovnih datotek? Prikaz vsebine mape Vsebino mape (desna stran Raziskovalca) se lahko prilagodi oz. prikaže na razlicne načine: V meniju Pogled (View) lahko izberemo naslednje ukaze za razlicne poglede: Velike ikone (Large Icons) - prikaz takšnih ikon ko so ponavadi na Namizju. Male ikone (Small icons) - pomanjšane velike ikone, ki so po abecednem redu od A-Ž razvrščene po vrsticah - najprej vse mape in nato datoteke. Seznam (List) - ikone se razvrstijo po stolpcih in sicer po imenu datoteke od A-Ž - eden bolj zanimivih in hkrati uporabljanih pogledov. Podrobnosti (details) - pogled, ki nam prikaže tudi detajle o posamezni datoteki: Podrobnosti so: IME datoteke, VELIKOST datoteke, VRSTA datoteke in SPREMENJENA (datum in ura zadnje spremembe). Vrstni red map in datotek Mape in datoteke lahko uredimo po imenu, velikosti, vrsti in datumu zadnje spremembe. Postopek: Nastavimo pogled Podrobnosti (Details). Nad seznamom na desni strani se pokaže nova vrstica: S klikom na gumbih Ime (Name), Velikost (Siže), Vrsta (Type), Spremenjena (Modified) urejamo (razvrščamo) datoteke po imenu, velikosti, vrsti ali datumu zadnje spremembe. Sortiramo jih lahko po principu od A - Ž in od Ž - A! Nasvet: Na ta način z lahkoto ugotovimo npr. katera datoteka je najmanjša, katera najnovejša, tako je smiselno razvrščanje po vrsti datoteke...) Vaja Prikažite podrobnosti mape C:\Moji Dokumenti.

33



Razlika med malimi ikonami in seznamom je? Katera datoteka ima v mapi C:\Moji dokumenti največjo kapaciteto? Sortirajte od A-Ž v mapi C:\Moji Dokumenti datoteke po vrstah datotek. Katera datoteka v mapi Trdi disk (C:) je bila zadnja spremenjena? Spreminjajte vrstni red vsebine mape Trdi disk (C:) na različne načine: (po imenu, velikosti, vrsti, datumu zadnje spremembe). Prikaz pripon datotek Privzeta nastavitev nam v Raziskovalcu NE pokaže pripon oz. vrsto datoteke v imenu! Čeprav v pogledu Podrobnosti (Details) vidimo opis (npr. Microsoft VVordov Dokument), pa ne opazimo pripone (.doc). Za vklop prikaza pripon datotek uporabimo naslednji postopek. Postopek: Kliknemo ukaz Orodja / Možnosti Mape (Tools / Folder Options) Nato izberemo kartonček Pogled (View) Poiščemo možnost Skrij pripone datotek za znane vrste datotek (Hide file EXTENSIONS FOR KNOWN FILE TYPES Izklopiti moramo omenjeno opcijo - kljukico izbrišemo. Potrdimo z V redu (OK). Delo z datotekami in mapami V tem poglavju bomo obravnavali ukaze za delo z datotekami in mapami: Kreiranje map in podmap Ustvarjanje map V drevesu map kliknemo mapo, v kateri bomo ustvarili novo mapo. Na desni strani, ki prikazuje vsebino mape, kliknemo z desno tipko miške v prazno delovno površino, da se prikaže hitri meni. Izberemo ukaz Novo (New) / Mapa (Folder). Vtipkamo ime mape in pritisnemo Enter. Označevanje datotek in map Datoteko označimo s klikom na njej - imenu mape.

34



Pri označevanju več datotek in map si pomagamo s tipkovnico ali označujemo kar z miško (s postopkom potega). Posamična označitev več datotek Postopek: V seznamu prikazanih datotek kliknemo prvo datoteko. Na vsaki naslednji datoteki izvedemo kombinacijo Ctrl+klik. Opomba: Kombinacija Ctrl + klik pomeni, da na tipkovnici držimo pritisnjeno tipko Control, nato še kliknemo z miško. Označitev bloka datotek Postopek: Kliknemo prvo datoteko ali mapo. Na zadnji datoteki ali mapi, ki bo še v bloku, izvedemo kombinacijo Shift+ klik. Označevanje področja z miško Postopek: Miško postavimo pred prvo ali za zadnjo ikono datoteke ali mape. S postopkom potega potegnemo preko seznama datotek in map. Preimenovanje mape ali datoteke Postopek: Na desni strani, ki prikazuje vsebino mape, kliknemo z desno tipko miške NA mapi ali datoteki, ki jo želimo preimenovati. Izberemo ukaz Preimenuj (Rename). Vtipkamo novo ime mape ali datoteke. Omeniti velja, da pri preimenovanju datotek ne smemo pozabiti na pripono! Če preimenujete ime datoteke morate obvezno napisati tudi pripono (tip) datoteke -npr.: če preimenujem dokument Prirocnik.doc v Učbenik.doc, moram za imenom Učbenik obvezno vpisati še .doc!. Pripona mora ostati enaka, saj bi se ob vpisu drugačne pripone ali če pripone sploh ne bi vpisali pojavila težava pri ponovnem odpiranju preimenovane datoteke.

35



Programi namreč ne bi "vedeli", katere vrste je datoteka in bi imeli težave pri odpiranju le te. Pritisnemo Enter. Brisanje map in datotek Postopek: Na desni strani, ki prikazuje vsebino mape, kliknemo z desno tipko miške na mapi ali datoteki, ki jo želimo izbrisati. Izberemo ukaz Izbriši (Delete). Nasvet: Če želimo izbrisati več datotek ali map jih predhodno označimo (s tipkama CTRL ali SHIFT). Datoteke, ki smo jih izbrisali lahko še vedno najdemo v KOŠU! Če brišemo datoteke ali mape iz diskete se le te, NE vržejo v Koš ampak se nepovratno izbrišejo! Obnavljanje datotek in map Če smo pomotoma izbrisali kakšno datoteko ali mapo lahko s pomočjo ukaza obnovi vrnemo datoteko ali mapo na izvorno lokacijo. Postopek V raziskovalcu na levi strani kliknemo na mapi Koš (Recvcle Bin) Na desni strani v seznamu datotek in map desno kliknemo na mapi ali datoteki, ki jo želimo obnoviti Iz seznama ukazov izberemo Obnovi (Restore) Mapa ali datoteka se obnovi na tisto mesto (datoteka v mapo), kjer je bila brisana! Kopiranje in premikanje map ter datotek Najpreprostejši način kopiranja in premikanja map in datotek je s pomočjo ukazov Izrezi (Cut), Kopiraj (Copy), Prilepi (Paste). V Raziskovalcu (Windows XP Explorer) so ti ukazi dostopni na orodni vrstici (toolbar). Nasvet: Orodno vrstico za omenjeni gumbe si vklopimo in izklopimo s pomočjo ukaza POGLED (View) / Orodne vrstice (Toolbars) / Standardni gumbki. Postopek kopiranja: Označimo datoteke ali mape, ki jih želimo kopirati.

36



Kliknemo gumb Kopiraj (Copy) - Urejanje Kopiraj (Edit Copy). Kliknemo mapo, kamor borno kopirali. Izberemo lahko tudi Disketni pogon A: oz. mapo na disketnem pogonu! Če ste kopirali mapo se hkrati prekopirajo tudi vse datoteke v mapi! Enake možnosti veljajo tudi za spodaj opisani postopek - premikanje! Kliknemo gumb Prilepi (Paste) - Urejanje Prilepi (Edit Paste). Postopek premikanja: Označimo datoteke in mape, ki jih želimo premakniti. Kliknemo gumb Izrezi (Cut) - Urejanje Izrezi (Edit Cut). Kliknemo mapo, kamor borno premikali. Kliknemo gumb Prilepi (Paste).

KREIRANJE BLIŽNJIC Bližnjice (Shortcuts) omogočajo hiter zagon programov, ki smo jih do sedaj zaganjali preko menija Start. Na namizju (oz. v katerikoli mapi) si lahko omislimo gumb (bližnjico), s katerim borno nato sprožili določen program... Primer - ustvarimo bližnjico na Namizju do Računala: Postopek: Z desno tipko miške kliknemo na nevtralni (prazni) površini Namizja (Desktop-a). Izberemo ukaza Nova / Bližnjica (New / Shortcut) v polje Ukazna vrstica (location of the Item) (ponavadi si pomagamo z gumbkom Prebrskaj (Brovvse...) vpišemo naslov in ime datoteke, do katere želimo ustvariti bližnjico. Če kliknemo gumb Prebrskaj (Browse) gre lažje in ponavadi tudi hitreje. Poiščemo ime datoteke in jo izberemo ter kliknemo na gumb Odpri (Open). V ukazno vrstico se ponavadi vpiše C:\Windows\windows32\Calc.exe (oz. naslov v kateri je program, ki mu kreiramo bližnjico). Kliknemo gumb Naprej (Next). V polje Vnesite ime bližnjice (Type a Name of this Shortcut) vpišemo zeleno ime, ki nam naj piše izpod ikone za bližnjico (npr. Računalo ali Kalkulator...). Kliknemo gumb Dokončaj (Finish). Na Namizju se pojavi ikona Računala z imenom, ki smo ga vpisali. Bližnjice se razlikujejo od ostalih ikon po tem, da imajo v spodnjem levem vogalu narisano puščico! Bližnjico zaženemo s dvoklikom po ikoni.

37



ISKANJE DATOTEK IN MAP Zgodi se, da kakšno datoteko shranimo in si ne zapomnimo mape v katero smo datoteko shranili. Možno je tudi, da na enem računalniku dela več uporabnikov in je nato potrebno kakšno datoteko za katero veste njeno ime ali poznate datum shranjevanja oz. kakšen drug podatek, poiskati na disku. Postopek za iskanje datotek ali map po njenih lastnostih je dokaj enostaven. Postopek iskanja datotek ali map kliknemo gumb Start v opravilni vrstici in izberemo ukaz Iskanje (Search) / Datoteke ali mape (For Files or Folders) v oknu za iskanje izpolnimo rubriko po kateri želimo iskati: Podatki, ki jih vpisujemo so: ime datoteke (lahko tuđi del imena), v posebno polje lahko vpišemo tuđi del besedila, ki ga iskani dokument vsebuje, prav tako lahko izberemo pogon ali disk na katerem borno iskali podatke, dodatne opcije so tuđi datum, tip, velikost datoteke... Iskanje sprožimo z gumbom Najdi (Search Nov)

DISKETE Diskete uporabljamo za shranjevanje podatkov. Osnovna spominska enota na disketi je sektor. Več sektorjev tvori sled, ki ustreza enemu od koncentričnih krogov na disketi. Skupina sledi na eni strani diskete je površina, ki ji rečemo stran. Več kot je sledi, več informacij lahko shranimo nanjo. Diskete, ki jih dandanes uporabljamo na osebnih računalnikih, so v velikosti: 3 1/2". Opomba: 1" = 2.54cm = 72pt. Pri 3 1/2" disketah ločimo kapaciteti: 720 KB (DS/DD) in 1.44 MB (DS/HD). Z disketami ravnamo previdno. Ne izpostavljamo jih mehanskim, temperaturnim in magnetnim vplivom. Formatiranje diskete Formatiranje diskete je nujno potrebno, če želimo novo, še neformatirano disketo uporabiti za shranjevanje podatkov. Formatiramo lahko že uporabljene diskete, da jih "očistimo" in preverimo, če so še uporabne. Zavedati se moramo, da se tudi pri tej operaciji izbriše (se NE premakne v

38



koš - kot vemo se podatki iz diskete zmeraj nepovratno izbrišejo) celotna vsebina diskete (če disketa ni bila prazna). Postopek formatiranja lahko razdelimo v več korakov: brisanje podatkov na disketi (če disketa ni nova in ni prazna), kreiranje sledi, kreiranje osnovne mape, prenos sistemskih datotek, če smo zahtevali izdelavo sistemske diskete, izpis poročila o prostoru na disketi. Postopek: V disketni pogon vstavimo disketo, ki jo želimo formatirati. Odpremo okno Moj Računalnik (My Computer). Z desno tipko miške kliknemo disketno enoto, ki jo želimo formatirati A: Izberemo ukaz Formatiraj (Format). V polju Kapaciteta izberemo kapaciteta diskete, ki jo formatiramo. V polju Možnosti formatiranja izberemo način formatiranja. Hitro formatiranje (Quick format) lahko uporabimo samo za stare, že formatirane diskete. Pomeni brisanje vsebine diskete in preverjanje prostora diskete. Popolno uporabimo v primeru, če je disketa nova, še neformatirana. Izberemo Začni (Start). Na dnu okna lahko opazujemo napredovanje postopka. Na koncu se na zaslonu izpiše poročilo o količini prostora na disketi.

NADZORNA PLOŠČA V okolju Windows XP lahko določamo "obnašanje" operacijskega sistema z nastavitvami v Nadzorni plošci (Control Panel). Nadzorno ploščo lahko aktiviramo na dva načina. Postopek: Kliknemo Start / Nadzorna plošča (Start / Control Panel) ali Odpremo okno Moj Računalnik (My Computer). S klikom na dvoklikom na ikoni odpremo okno Nadzorne plošče (Control Panel). Nasvet: Z možnostjo PREKLOPI VKLASIČEN POGLED (SVVITCH TO CLASSIC VlEW) lahko preklopimo v pogled prejšnje različice operacijskega sistema (Windows 98

39



oziroma 2000...) in obratno Preklopi na pogled o kategorijah (Svvitch to Categorv View)! VSEBOVANI PROGRAMI OMOGOČAJO NASTAVLJANJE (poglejmo najpogostejše možnosti): Datum in Čas (Date/Time) - nastavitev sistemskega datuma in časa ter casovnega pasu. Dodaj/Odstrani Programe (Add/Remove Programs) - namestitev in odstranjevanje programov v sistemu in priprava zagonske diskete. Dodajanje strojne opreme (Add/Remove Hardvvare) - dodajanje strojne opreme v računalnik. Gesla (Users and Passvvords) - spreminjanje gesel in določitev profilov uporabnikov. Miška (Mouse) - določanje lastnosti delovanja miške. Modemi (Phone and Modem Options) - omogoča namestitev in nastavitev lastnosti modemov. Pisave (Fonts) - dodajanje, pregled in odstranjevanje pisav. Področne nastavitve (Regional Options) - določitev lokalnih pravil za izpis števil, valute, časa in datuma. Sistem (Svstem) - pregled strojne opreme na računalniku in njihove nastavitve. Ugotovite lahko kateri operacijski sistem uporabljate in količina RAM-a, ipd.) Tipkovnica (Kevboard) - nastavitev delovanja tipkovnice. Tiskalniki (Printers) - nastavitev lastnosti delovanja tiskalnikov, dodajanje tiskalnikov, privzeti tiskalnik. Zaslon (Displav) - določitev lastnosti zaslona in grafične kartice (ohranjevalnik zaslona, nastavitve ozadja...). Datum in čas Postopek: V oknu Nadzorna plošča (Control Panel) izvedemo dvoklik na ikoni Datum in cas ali V opravilni vrstici izvedemo dvoklik na prikazu časa Nastavitev datuma in časa Postopek: Odpremo okno Datum in čas (Date and Time). V polju Datum (Date) izbiramo: Mesec, leto in trenutni dan. V polju Ura (Time) izberemo: Ura

40



kliknemo na številko, ki prikazuje vrednost ur ali minut in s klikanjem v puščicah nastavimo uro, kliknemo na številko, ki prikazuje vrednost minut in s klikanjem v puščicah določimo minute, kliknemo na številko, ki prikazuje vrednost sekund in s klikanjem v puščicah določimo sekunde. Potrdimo z gumbom V redu (Ok). Nasvet: Gumb VREDU (Ok) potrdi nastavljene spremembe in zapre okno DATUM IN ČAS (DATE AND Time). Gumb Uporabi (Apply) potrdi nastavljene spremembe in ne zapre okna Datum in ČAS (Date and Time- lastnosti (omogoča nove nastavitve v tem oknu). Nastavitev časovnega pasu Postopek: Odpremo okno Datum in čas (date and Time). Izberemo kartonček Časovni Pas (Time zone). V polju s klikompuščico odpremo seznam in izberemo geografsko časovno območje, v katerem se nahajamo. Ukaz Samodejno prestavljanje ure na poletni oz. zimski čas pustimo izbran, pomeni pa samodejno prilagajanje ure v računalniku, ko se spremeni čas (poletni v zimskega in obratno). Potrdimo z gumbom V redu (Ok) ali Uporabi (Apply). Nasvet: V Sloveniji imamo čas z oznako GMT+1, kar pomeni čas po Greenwichu + 1 ura, kar da srednjeevropski čas. Vaja Poglejte na kateri dan v tednu ste ali boste imeli letos rojstni dan. Spremenite sistemski čas in datum tako, da bo prehiteval naprej za 1 dan in 5 minut. Spremenite sistemski čas in datum tako, da bo spet pravilen. Oglejte si nastavitve časovnega pasu.

41



Miška Postopek: V oknu Nadzorna plošča (Control Panel) izvedemo dvoklik na ikoni Tipke Postopek: Izberemo kartoncek Tipke (Buttons). S klikom na Zamenjaj primarno in sekundarno tipko (Svvitch primarv in secundary buttons) prilagodimo miško tako, da jo lahko uporablja desničar ali levičar. S potegom drsnika v levo ali desno (na počasi ali hitro) nastavimo Hitrost dvoklika. Hitrost dvoklika - Če želite preskusiti svoje nastavitve, dvokliknite mapo. Če se mapa ne odpre ali zapre, uporabite počasnejšo nastavitev. Hitrost dvoklika lahko preverimo v polju Preskusno polje, tako da izvedemo dvoklik na ikoni Potrdimo z V redu (Ok) ali Uporabi (Apply). Zaslon Postopek: V oknu Nadzorna plošča (Control Panel) izvedemo dvoklik na ikoni Ozadje Postopek: Izberemo kartoncek Namizje (Desktop). V polju Ozadje (Background) izberemo sliko. V možnost Položaj (Position) izberemo Na sredino (Center), Razpostavi (Tile) ALI RAZTEGNI (STRETCH). Potrdimo z V redu (Ok) ali Uporabi (Apply). Ohranjevalnik zaslona Ohranjevalnik zaslona prikazuje gibljive slike, ki preprečujejo poškodbe zaslona. Ohranjevalnik zaslona se samodejno zažene, če je računalnik določen čas nedejaven.

42



Postopek: Izberemo kartonček Ohrajevalnik zaslona (Screen Saver). V polju Ohrajevalnik zaslona izberemo vrsto slike ohranjevalnika. V polju Počakaj (Wait) nastavimo čas nedejavnosti, po katerem se pojavi ohranjevalnik. Z gumbom Preskus (Previevv) preverimo delovanje ohranjevalnika. Potrdimo z V redu (Ok) ali Uporabi (Apply). Nasvet: Ohranjevalnik prekinemo s pritiskom na katerokoli tipko na tipkovnici ali s premikom miške. Videz Postopek: Izberemo kartonček Videz (Appearance). V polju Okna in gumbi (Windows and Buttons) izberemo klasično ali XP varianto polju Barvna shema (Color and Scheme) izberemo shemo, s katero lahko hkrati spremenimo videz številnih zaslonskih elementov. Zaslonski elementi posamezne sheme imajo različne barve, velikostf in oblike. V polju Velikost pisave (Font Siže) izberemo posamezno velikost znakov v okolju Windows Potrdimo z V redu (Ok). zaslona vklopil čez 30 minut.

43



OSEBNI RAČUNALNIK .............................................................................................. 1

POMNILNIK ............................................................................................................ 2 VHODNO / IZHODNE NAPRA VE .......................................................................... 2 PROCESOR ........................................................................................................... 3 POMNILNIK ............................................................................................................ 3 MONITOR ............................................................................................................... 4 DISKETNI POGON ................................................................................................. 4 CD ROM ................................................................................................................. 4 ZVOČNA KARTICA................................................................................................. 5 TISKALNIKI ............................................................................................................. 5

MATRIČNI (IGLIČNI) ........................................................................................... 5 LASERSKI ........................................................................................................... 6 INK-JET (BRIZGALNI) ......................................................................................... 6 TERMIČNI ........................................................................................................... 6 SUBLIMACIJSKI ................................................................................................. 6

MIŠKA ..................................................................................................................... 6 TIPKOVNICA .......................................................................................................... 7

PROGRAMSKA OPREMA ......................................................................................... 9 Sistemski programi ................................................................................................. 9 Uporabniški programi ............................................................................................ 10

MICROSOFT WINDOWS XP OPERACIJSKI SISTEMI ........................................... 11 OSNOVE ............................................................................................................... 11 MIŠKA ................................................................................................................... 12 OSNOVNI DELI WINDOWS XP OKOLJA ............................................................. 13 OKNA .................................................................................................................... 15 IKONE ................................................................................................................... 21 ZAUSTAVITEV SISTEMA WINDOWS XP ............................................................ 23

OSNOVE DELA S PROGRAMI ................................................................................ 24 DELO Z DATOTEKAMI ......................................................................................... 24 TISKALNIKI IN TISKANJE .................................................................................... 27 UREJANJE DATOTEK IN MAP ............................................................................ 30 RAZISKOVALEC .................................................................................................. 30 KREIRANJE BLIŽNJIC ......................................................................................... 36 ISKANJE DATOTEK IN MAP ................................................................................ 37 DISKETE ............................................................................................................... 37 NADZORNA PLOSCA .......................................................................................... 38

OSNOVE RAČUNALNIŠTVA IN MICROSOFT...

Documents

Transcript of OSNOVE RAČUNALNIŠTVA IN MICROSOFT...