OPIS ODERUHOV V 19. STOLETJU NA SLOVENSKEMzdjp.si/wp-content/uploads/2015/09/pancur.pdf · Ključne...

ACTA HISTRIAE 15 2007 1

prejeto: 2006-09-14 UDK 930.85:336.782(497.4)"18"izvirni znanstveni lanek

179

OPIS ODERUHOV V 19. STOLETJU NA SLOVENSKEM

Andrej PANURIntitut za novejo zgodovino, SI-1000 Ljubljana, Kongresni trg 1

e-mail: [email protected]

IZVLEEKAvtor opisuje spreminjanje opisa oderuhov v 19. stoletju na Slovenskem. Tradi-

cionalna kranska podoba skopega, pohlepnega, nedelavnega in izkorievalskegaoderuha se je obdrala vse do 19. stoletja. Vendar liberalna javnost sedaj oderuhovni ve krivila za previsoko obrestno mero. Po letu 1873 je vse moneja konser-vativna javnost proti oderuhom sproila pravo gonjo. Pri tem so se katolike fraze izpreteklosti prepletale z besednjakom novodobnega boja proti liberalnemu kapita-lizmu. Proti koncu 19. stoletja so oderuhi postali reprezentanti liberalnega kapita-lizma.

V vsem tem asu je zakonodaja le postopoma sledila spreminjajoim se zahtevamjavnosti glede problema oderutva. Veliko veji vpliv na prevladujoo javno podoboo oderuhih je imel razvoj finannega gospodarstva in oblikovanje moderne kapita-listine drube.

Kljune besede: habsburka monarhija, oderutvo, liberalizem, konservativizem,katolicizem

LA DESCRIZIONE DEGLI USURAI NELLA SLOVENIA DEL 19. SECOLO

SINTESIL'autore descrive il cambiamento che si attua sul territorio sloveno del 19. secolo

dietro alla descrizione degli usurai. La tradizionale immagine cristiana dell'usuraioavido, inoperoso e sfruttatore rester immutata fino al 19. secolo, anche se il pub-blico liberale non incriminava pi gli usurai per un tasso di interesse troppo alto.Dopo il 1873 il pubblico pi fortemente conservatore scaten una vera campagnacontro chi prestava del denaro. In essa le espressioni cattoliche del passato siintrecciarono con il vocabolario dell'epoca contemporanea rivolto contro il capita-lismo liberale, di cui alla fine del 19. secolo gli usurai diventarono rappresentanti.


Andrej PANUR: OPIS ODERUHOV V 19. STOLETJU NA SLOVENSKEM, 179194

180

Nell'arco di questo tempo la legislazione segu soltanto gradualmente le mutevolirichieste che arrivavano dall'opinione pubblica sul problema dell'usura. Sull'im-magine pubblica dominante degli usurai fin con l'incidere molto di pi lo sviluppodell'economia finanziaria e la formazione della moderna societ capitalista.

Parole chiave: monarchia asburgica, usura, liberalismo, conservatorismo, cattoli-cesimo

PREDLIBERALNI OPIS ODERUHOV

Eden najstarejih moralnih in ekonomskih problemov zahodne civilizacije jevpraanje, e se denar lahko posoja za obresti oziroma, v katerih primerih se ga splohlahko posoja. Vsako nedovoljeno in moralno sporno jemanje obresti je bilo oznaenoza oderutvo. Oderutvo so obsojali e Grki in Hebrejci, Rimljani so ga poskualizakonsko omejiti, za kristjane je bilo oderutvo v nasprotju z bojimi kot naravnimizakoni. Ker po eni strani as pripada samo Bogu in je po drugi strani denarnerodoviten, posojevalec ni smel od svojega dolnika terjati ve, kot je bila prvotnovredna posojena stvar. Kdor se je pregreil proti temu zakonu in je dobil od svojegadolnika ve, kot mu je sprva posodil, mu je po kranskem preprianju vzel nekaj,kar mu ne pripada, oziroma je brez vsakega vloenega dela el tam, kjer ni sejal.

Zato je bilo za kranstvo jemanje obresti oderutvo in ga je kot taknega naj-stroje prepovedalo. Srednji vek je bil klasino obdobje najstrojih zakonov protioderutvu in tudi klasino obdobje sholastine utemeljitve prepovedi obrestovanja.Meja med moralno nespornim zaraunavanjem obresti in oderutvom ni bila nikolijasno zartana in se je pri posameznih teologih lahko tudi precej razlikovala, vendarje kljub temu prav vsak od njih ostro obsojal oderuhe (Pribram, 1998, 4652, 6163,6770, 113118). Za pridigarje so bili oderuhi smrtni greniki, ki e na zemlji ive vdrubi zlih duhov (Delumeau, 1986, 333334). Po smrti so seveda prili naravnost vpekel. Dante jih je tako postavil na sam rob sedmega kroga pekla, kjer jih bia plohaognja, okoli vratu pa jim visijo monje denarja, ki jih pohlepno ogledujejo. Ker vivljenju niso hoteli poteno delati, tu venomer klatijo z rokami (Dante, 1972, 94 in209210).

Negativna slika skopega, pohlepnega in nedelavnega oderuha, ki brezsrno iz-koria soloveka, se je trdno zasidrala v zavest ljudi in se je tako obdrala skozi



181

stoletja. e leta 1787 je tako na primer Jeremy Bentham v svoji obrambi oderutvapripomnil, da se veina ljudi strinja s trditvijo svojih prednikov, da so oderuhi ljudjenajslabe vrste in bi zato morali biti kaznovani in navsezadnje zatrti (Bentham, 200510).

Po drugi strani pa so se z gospodarskim razvojem in predvsem z napredovanjemdenarnega gospodarstva pojavljali vedno novi naini dopustnega zaraunavanja ob-resti. Naposled so za oderutvo oznaevali le zaraunavanje obresti nad najvijo do-voljeno obrestno mero (Urfus, 1969, 575). V prvi polovici 19. stoletja je bilo naprimer po avstrijskem obem dravljanskem zakoniku dovoljeno zaraunati le najve46% letnih obresti. Pri tem je bila viina te obrestne mere odvisna od razlinihpogojev kreditnega poslovanja (Schey, 1916, 525526). Vije obresti so veljale zaoderuke, kar je bilo kaznovano z denarno kaznijo ali z zaporom do estih mesecev.V posebno tekih primerih je bil oderuh hkrati kaznovan z denarno in zapornokaznijo (Majestt, 1807; Hartl, 1973, 402403), do leta 1848 pa so jih lahko celojavno sramotili z napisom "Zaradi oderutva" (Jaques, 1867, 102).

eprav Katolika cerkev ni nikoli razveljavila kanonske prepovedi obrestovanja,pa se je do zaetka 19. stoletja vseeno morala tudi ona sprijazniti z gospodarskorealnostjo, da ni prav vsako jemanje obresti e moralno zavreno dejanje (Messner,1956, 296297). V praksi je bila vse bolj popustljiva ter je leta 1830 spovednikomcelo izrecno zapovedala, da vernikov, ki prejemajo obresti, ne smejo ve vznemirjatiz obsojanjem njihovega greha (Below, 1906, 1364).

LIBERALNI OPIS ODERUHOV

Stara podoba o oderuhih je sicer e naprej ostajala v ljudskem spominu. V Kaniiv bliini entilja rojeni avstrijski glasbenik in prerok Jakob Lorber je na primer sredi19. stoletja oderuhe opisal kot travnike voluharje in krte, ki ponoi izvajajo sle-parske mahinacije (Lorber, 200604). Toda z izjemo redkih globoko vernih mora-listov je strokovna javnost posojilodajalce v vse manji meri samodejno oznaevalaza oderuhe. Za previsoko obrestno mero niso ve krivili pohlepnih in skopih ode-ruhov, temve v prvi vrsti obstojee zakone proti oderutvu, ki onemogoajo nor-malni trni razvoj kreditnega gospodarstva. Ker se po liberalnem preprianju(Panur, 1999, 3538) viina obrestne mere oblikuje glede na ponudbo in povpra-evanje po posojilih, je moral posojilojemalec zaradi umetne doloitve najvijeobrestne mere "sedaj upniku [...] plaati e za posebno nevarnost, ki mu grozi zaradizakona" (Costa, 1866, 385). Zaradi kazenskega preganjanja "oderukega" posojanjadenarja so po trni obrestni meri ljudem denar posojale le nepotene in brezpravneosebe, "katere [...] so nagnjene h kritvam zakonov in so zakone pripravljene kriti"(Braun, Wirth, 1856, 209), torej "najnije vrste ljudje, ki so bile najhuje pijavke".Hkrati se je lahko vsakega posojevalca, tudi potenega, hitro oprijel made, da je



182

"odrtnik" (NO, 1). S tem zakoni proti oderutvu "izloijo konkurenco potenih ljudi,konkurenco, ki s poveanjem ponudbe ne bo le po naravni poti nujno zniala ob-restno mero, temve bi iz denarnega prometa naredila tudi odprto in poteno kupijo"(Braun, Wirth, 1856, 210).

Posamezniki, ki so svoj denar posojali za astronomsko visoke obresti, so bili torejtudi za liberalce brezvestni oderuhi, ki izrabljajo stisko soljudi. Vendar v primerjavi spredliberalnim obsojanjem oderuhov liberalci za pojav skrajnega oderutva niso vekrivili oderukih posameznikov, temve obstojee zakone proti oderutvu, ki onemo-goajo svoboden pretok kapitala in s tem obrestno mero vzdrujejo na umetno visokiravni. Zato so bili z uveljavljanjem liberalnih gospodarskih nazorov vedno glasnejitudi glasovi, ki so zahtevali popolno odpravo zakonov proti oderutvu. Liberalnousmerjeni Ivan Gerak je tako nekoliko preve vzneseno celo navdueno zatrjeval:"Ni ga morebiti asnika, ni ga deelnega zbora, ki ne bi e govoril zoper obrestnepostave [...]. Vriskanje je skoraj jednoglasno po prenaredbi, cel po preklicu obrest-nih postav" (Grak, 1865, 12).

Od srede 19. stoletja je naposled vedno ve drav odpravilo zakone proti oderut-vu (Peschke, 1928, 1091). Leta 1866 so bile tudi v avstrijskem cesarstvu odpravljenezakonsko dovoljene najvije obrestne mere in omiljeni predpisi o kaznovanju oderu-hov. Vendar kaznovanje oderutva e ni bilo povsem odpravljeno, kajti zaradi ode-rutva je bil kaznovan vsakdo, "kdor je zlorabljal dolnikovo stisko, lahkomiselnost,neizkuenost ali ibko pamet v njegovo obutno kodo" (Gesetz, 1866, 437). Zato seje nadaljeval tudi liberalni boj proti obstojeim zakonom proti oderutvu. Leta 1868je nato dravni zbor (Kolmer, 1972, 332333) sprejel nov zakon, po katerem soprenehale veljati "do sedaj obstojee zakonske omejitve pogodbene obrestne mere inviina konvencionalne kazni pri posojilih in kreditnih terjatvah" (Gesetz, 1868, 192).

V prvih letih po odpravi zakonov proti oderutvu ni imela liberalizacija trgaposojil e nobenih oitnejih pozitivnih ali negativnih posledic. eprav je v letihgospodarskega vzpona zadolenost na Slovenskem naraala, je veinsko kmekoprebivalstvo svoje dolgove lahko ponavadi e vedno odplaevalo brez vejihproblemov. Z nastopom gospodarske krize leta 1873 pa so se za dolnike zaeli tejiasi (Vonjak, 1885, 523529). Zlasti trdovratna je bila agrarna kriza (Lazarevi,1994, 1316). Ker se je zadolevanje skokovito poveevalo in so se obrestne merehitro viale, je vedno ve posojilodajalcev lahko ribarilo v kalnem. V pretenokmetijskih slovenskih deelah s slabo razvitimi denarnimi ustanovami je bilo tekodobiti denar na posodo (Lazarevi, Prini, 2000, 21). Nesorazmerje med povpra-evanjem po posojilih in njegovo ponudbo je bilo zelo veliko. Zato si je kmet v stiskipotrebni denar izposodil pa, kjer koli ga je e dobil (Pajk, 1872, 105). Obraal se jena vake mogonee, veinoma gostilniarje, velike kmete in trgovce, ki so razpo-lagali s primerno zalogo gotovega denarja. Le-ti pa so seveda izkoristili stisko po-sojilojemalca in mu denar posodili le za zelo visoke, resnino oderuke obresti.



183

Sl. 1: Gustave Dor, Gerion: ilustracija iz Boanske komedije.Fig. 1: Gustave Dor, Gerion: an illustration from the Divine Comedy.



184

Oderutvo se je razpaslo do te mere, da so nekateri slovenski pisci z grozo v srcucelo pretirano poudarjali, da "nij zemlje v Evropi, kjer bi oderutvu toliko prostorabilo, nego pri nas na Slovenskem" (SN, 1). Na Kranjskem so bila hipotena posojilaod 20 do 50% nekaj povsem obiajnega, v izjemnih primerih so lahko dosegla tudinekaj sto odstotkov na leto (SN, 2; SN, 3). V takratnem asu padanja veine cen sobile tako visoke obresti e toliko veje breme (Panur, 2003, 234). Poleg tega oderuhiobresti pogosto niso prejemali samo v denarju, temve e v naravi. Janez Trdina jeleta 1876 opisal takno prakso dolenjskih oderuhov s temi porogljivimi besedami:"Denar posojajo na silne obresti ali ne zahtevajo novcev ampak in natura, e dauboec kmet, ki jim se strano smili, ne bi tako obutil bremena, zlasti kak lephrasti, kak cent suhih sliv, nekoliko veder dobre kapljice jim dii, ali se ne branijoniti kakega praika ali telika" (Trdina, 1987, 615). Po drugi strani so na povsemkaotinem trgu posojil tudi upniki lahko ostali brez svojega denarja (Panur, 1999,4345), okodovani ali zgolj ogroeni posojevalci pa so zato e dodatno naviliobrestno mero. Zaradi odprave zakonov proti oderutvu naj bi bil tako posestnik "zeno in otroci siromak, stari oe in mati beraa, upniki, kateri si z oderukimi obrestiprej niso pomagali, ogoljufani" (SG, 3, 303304).

Konservativna slovenska javnost je te razmere s pridom izkoriala v svojem bojuproti liberalizmu. Liberalno preprianje, da se bodo po odpravi zakonov protioderutvu obrestne mere zniale, se je po konservativnem miljenju izkazalo zalano, "zgodilo se je ravno narobe. Oderuhi, ki so prej iz strahu pred postavo ne-sramno svoje poetje vsaj skrivali, so sedaj brez vse sramote zaeli stiskati revee, kiso denar iskali na posodo" (SL, 1).

Z nastopom gospodarske depresije so bile po letu 1873 povsem diskreditiranetudi liberalne ideje. Druba je izgubila zaupanje vase. Dosedanji optimizem je za-menjal pesimizem. Za nastale gospodarske in drubene nadloge je vse ve ljudizaelo kriviti obstojeo liberalno kapitalistino ureditev. Za deurne krivce so raz-glasili liberalce, kapitaliste in nenazadnje Jude. Namesto negotove sedanjosti in pe-kulativne gospodarske prihodnosti so si ljudje eleli predvsem varnosti (Sandgruber,1995, 250251; Rosenberg, 1967).

OPIS LIBERALNIH ODERUHOV

V teh razmerah je veinsko javno mnenje proti oderuhom sproilo pravo gonjo.asopisi niso samo pritegnili temu negativnemu javnemu mnenju proti oderuhom,temve so ga tudi aktivno sooblikovali. Pri tem je bil zlasti dejaven katoliki tisk. V ka-tolikem tisku, ki je bil namenjen irim ljudskim mnoicam, so veliko pozornost po-sveali najrazlinejim moralnim zgodbicam. Glavni namen le-teh je bilo vzgajanjeljudi na temelju katolike morale. S pomojo teh zgodb naj bi se ljudje ponovno opri-jeli kranske morale, ki so jo zapustili zaradi oderuke svobode: "Veliko potenjakov



185

postalo je po njej odrtnikov. [...] Nekristjansko ravna sosed s sosedom, odvetnik s svo-jim pooblastnikom, upnik, odrtnik s svojim dolnikom" (SG, 2). Za konservativnomislee ljudi so bili za takne razmere krivi liberalci, kajti "pravi liberalec se ravna posledeem geslu: ljubi sam sebe rez vse, denar pa kakor sam sebe ter odiraj blinjega,dokler se iz njega kaj nadreti da!". V popolnem nasprotju s tem naj bi bila glavnakranska zapoved: "Ljubi Boga rez vse, blinjega pa kakor sam sebe" (SG, 1).

Nasprotniki oderutva so se posluevali besednjaka, pri katerem so se katolikefraze iz preteklosti prepletale z novodobnim besednjakom boja proti liberalnemukapitalizmu. Ena od glavnih znailnosti praktino vseh pripovedi o oderuhih je pou-darjanje njihove skoposti. Oderuh je v prvi vrsti najprej skopuh. V kranskem svetuje bil skopuh vedno smrtni grenik, zato se je kljub razvoju kapitalistinega gospo-darstva negativna podoba skopuha obdrala zelo dolgo (Dolar, 2002).

Priblislav Ogrinec je opisal skopuha s temi zgovornimi besedami: "Nisem ga po-znal takega revea, kakor ti je bil ulcev Matev. Svojih stariev edini naslednik napolgruntu je e polstoletja delal in terpel kakor erna ivina, vareval in tedil takoreko pri najmanji drobtinici kruha ter tako kljub slabim asom prigospodaril toliko,da so njegovi predali od leta do leta polni bili e starega ita, njegova omarica,vzidana v steno, dobro zaloena s podedovanimi in pridobljenimi starimi peticami,dvajseticami, vsakoverstnimi tolarji in papirnatim denarjem, da, imel je vsega napolne roke, in vendar imel ni ni! Ni imel, kaj bi jedel, ni imel, s im bi se oblail, ne,s im bi plaeval davek, niti skoraj ne, kam bi glavo poloil, imel ni ni, ker si ni niprivoil, razun edino tega, da si isto ni ni privoil" (Ogrinec, 1877, 192).

Bistvo skopuhovega ivljenja je bilo brezplodno kopienje bogastva. Zato se je vzabavni zgodbi lahko papirnati denar za en goldinar bridko pritoeval, da je "stal [...]pri tem stiskavem etinci celo leto v jeo zaprt brez obhoda, za koji sem rojen. [...]Prihajal je moanec dan na dan pregledovat svojo obilno armado in preiskoval, ali seje izgubil kedo izmed drage ete. [...] Vsak dan smo dobivali novih rekrutov [...]. Inon, kak je bil tega vesel! Pa e bolj vesel je bil polnih skrinj, kjer so leali [...]zlatnjaki in srebrnjaki! Kako je zvonil moj gospodar njimi: cin cin cin, cin cin cin[...] zajutra, ob avemariji, opoldne in zveer zopet: cin cin cin! tolar na tolar, cekin nacekin! In zraven je molil zamaknjen v zlatega boga: eden, dva ... deset ... sto ... tiso... in naprej!" (Podmolev, 1872, 238).

Skopuh je bil sreen samo v drubi svojega nakopienega bogastva. Hkrati pa gaje ob pogledu na bogastvo spreletaval strah, da ga izgubi, in lakomna elja, da ga ebolj povea. Po katolikih predstavah sta bili skopost in lakomnost grdi sestri.Lakomnik "eli samo grabiti, naj bo po pravici ali krivici, ne misli z blagom dobrostoriti, temve le shraniti ga" (Slomek, 1991, 245). "Lakomnost [...] je gerda pre-greha in velika sovranica nae sree, asne in vene." V lakomnikovem srcu namreni ve prostora za Boga. "Namesto Boga pa ima zlato tele za svojega Boga". NjegovBog je denar, "tega moli in mu slui no in dan na vso svojo mo." To aenje



186

denarja je lakomnikova poguba, kajti "dnar [...] je teak in doli vlee, e dua vdnarji, in dnar v dui tii" (SP, 1, 165, 168).

Taken lakomni skopuh postane oderuh, ko svojega denarja ne kopii ve povsembrezplodno, temve ga zane posojati, in to zaradi e vejega pohlepa po kopienjudenarja. Vsi ti elementi kranskega opisovanja oderuhov so zdrueni v zgodbi ovakem skopuhu z zgovornim imenom Lakota. "Cekinki, moji sinki" so bili edinoveselje njegovega "revnega srca", le oni so mu sladili "ivljenje sredi zlobnegasveta!". Bankovci so bili njegovi edini prijatelji. Sreen bi bil lahko le takrat, e "bibili pod mojo streho vsi, kar vas je raztresenih po vesoljnem svetu!". Ker nad vseljubi denar, bi celo prodal Boga in je bil pripravljen sluiti hudobnemu duhu hudiu. Zato je ta zgaga skopuka odirala in sleparila potene ljudi (Soki, 1895).

Da bi im prej dosegel svoj cilj, oderuhu ni bilo mar za soloveka. Josip Stritartako opisuje stisko obuboane, potene in verne kmeke druine, ki si je moralapotrebni denar izposoditi pri oderuhu za visoke obresti. Dolg je z leti rasel in rasel,potrebna so bila nova posojila in kmetija je kmalu la na boben. V skrajni sili se jehini gospodar odpravil k oderuhu, da bi ga prosil milosti. Po vrnitvi domov jepoklapan pripovedoval svoji druini, kako se mu je godilo: "Bil sem pri tisti pijavki,tisti zverini, pri tistem [...] oderuhu, ki nas je tako dale prignal. Bog v, da nisemprevzeten lovek, ali serce se mi je kerilo, noga se mi je ustavljala, ko sem se blialtistemu nesrenemu pragu; gorj, kedor ga je enkrat prestopil njemu ni ve pomoi!Ko zagledam no suho, skljueno poast, one preee, bodee oi z onim vrajimpogledom; ko pomislim: da ta prikazen je kriva vse nae nesree, zgrabi me jeza, vseje vrelo in kipelo po meni [...] toda spomnim se tebe [ena] in otrok, zatajm se. [...]Jamem ga prositi kakor se bog prosi." Mile pronje niso ganile trdosrnega oderuha,naj je preve zadoleni kmet, ki naj bi mu naslednji dan kmetijo prodali na drabi, etako ponino prosil za usmiljenje (B. M., 1876, 12).

Tudi oderuha Lakotnika niso ganile pronje pobone, vendar do vratu zadolenevdove z otrokom, katero je hotel obrati do belih kosti: "No, e kremi se mi sedaj tu!Vpraal te nisem za solze, marve za denar. Plaaj mi, sicer tam so vrata! Pri menine pomagajo ni kisli obrazi in solze. [...] Le mijavkaj in cvili, kar ti ljubo [...] Brezdenarja nobene milosti!" (Soki, 1895, 42).

Za razliko od tradicionalne podobe grenega oderuha, ki je svoje poetje skrivalpred javnostjo in ga je globoko v srcu lahko razjedal obutek krivde, je moderenliberalen oderuh posojal denar ne le brez trohice obalovanja, temve je pri temlahko celo na iroko razglaal svojo dobrodelnost. Tako je na primer literarni oderuhRepin, potem ko je spravil na kant revnega mizarja Svobodo, e isti veer v gostilni"govoril sladko in medeno s svojimi tovarii o splonem svetovnem napredku, orazsvetljenosti dananje dobe, o lovekoljubju itd." (Kosmk, 1906, 38). Podobno jetudi Stritarjev oderuh razglaal, da on dolniku ni storil krivice, kajti "posodil sem ti,na mizo sem ti natel gotovega, dobrega denarja, samega potenega denarja." Vselej



187

kadar si potreboval denar "si priel k meni, prosil si in moldoval; dal sem se ome-ati; jaz sem dober lovek, predober lovek; dal sem ti, [...] na tisto tvoje siromatvo.e si slabo gospodaril, ali sem jaz kriv? Svoje hoem nazaj" (B. M., 1876, 12).

S tem je v predstavah konservativnih piscev moderen liberalen oderuh postalprispodoba moderne liberalne drube, v kateri darvinistini posamezniki gledajo lena lastne koristi, pri tem pa brez sramu razglaajo, da je to njihovo sebino poetje vkorist celotnega lovetva. V resnici pa so bili oderuhi za konservativne pisce za-hrbtni sovraniki loveke drube. Zato je v vsaki malo bolj poglobljeni pripovedi ooderuhih opisana tudi njihova zahrbtnost. Najprej zainteresirani stranki kaejo prijaz-no in skoraj pretirano ustreljivo lice, ko pa se dolniki ujamejo v njihovo zanko,razkrijejo svoj pravi ivalski obraz. Taken pogled na oderuhe ima e zelo starekorenine. V Dantejevi Boanski komediji ga na primer simbolizira ogabna zverGerion, ki simbolizira prevaro:

"Njegovo lice milo je, domae,na zunaj vse izdaja potenjaka,telo, ki nosi ga, pa je od kae.Do pzduhe sta mu kosmata kraka,ez hrbet, prsi in na vsaki stranipa se vrtini in krav mu dlaka." (Dante, 1972, 93).Takrat zelo modna podoba vampirja je postala skoraj idealna prispodoba za

oznaevanje zahrbtnih in lakomnih oderuhov (LT, 1), ki popijejo kri vsem onim, "kijim v roke pridejo" (SL, 2): "Grozne pripovedke in bajke o krvossih, volkodlakih, kise po noi frfotaje prikazujejo in ivim kri pijejo [...] izginile so skoro iz ljudskihpravljic; a vendar so e vedno na svetu take pijavke" (SL, 5). V tem pomenu sooderuhe oznaevali e za "ui, ki se v ivo loveko telo zajed in ga do belih kostiober, ako se jim lovek prepusti" (SL, 3), ali za "pijavke, ki so vajene brez dela sisvoje mavhe polniti z oderanjem ljudi" (NO, 2), oziroma za "grozljiv polip, ki telesuizsesa najbolje sokove in to kljub vsej obilni hrani trpi pomanjkanje in hira" (MZ,1).

Hkrati je stereotipna podoba o judovskem oderuhu ivela dalje. Tako se je tudiljubljanski Jud iz Murnikovega romana Lepi Janiar kljub svoji pobonosti "nepo-pisno [...] radoval [...], ako je mogel ukaniti in oskubiti kristjana; to je tel za posebnozasluno delo" (Murnik, 1996). Obtoevanje z oderutvom je namre spadalo v stan-dardni arzenal tako tradicionalnega kot modernega antisemitizma (Smith, 1999, 255).

Pritisk protioderuko razpoloenega javnega mnenja je bil navsezadnje takosilovit, da je bil leta 1881 avstrijski dravni zbor naposled prisiljen sprejeti nov zakonproti oderutvu (Panur, 1999, 4851), ki sicer ni predpisoval najvije dovoljene ob-restne mere, vendar je oderutvo strogo prepovedoval (Gesetz, 1881): "Kdor si priposojilih od revea, o katerem ve, da je v denarnih stiskah, take" obresti "obljubiti da,o katerih ve, da jih dolnik nikdar drugae plaevati ne bode mogel, nego tako, da bo



188

od leta do leta v veji dolg lezel, ter konno na berako palico priel, ta je oderuh,bodi si da zida pri tem oderuke svoje namere na lahkomiljenost, ali neskuenost, alipa na revino dolnikovo" (Tavar, 1883, 483). Novi zakon je hotel pred oderuhizavarovati gospodarsko ibke individualne osebe. Vendar pri tem ni bil preve uspe-en. Zakon je imel namre toliko lukenj kot vicarski sir, tako da je bilo v bolj prikritiobliki oderutvo e naprej mono razirjeno. Zato se je nadaljevalo tudi ideolokopreganjanje oderutva (Panur, 1999, 5154). ele ko je v devetdesetih letih 19.stoletja zaela agrarna kriza pojenjati in se je po slovenskem podeelju zaela iritimrea posojilnic (Jurtela, 1923), je oderutvo zaelo poasi zamirati.

ODERUHI KOT REPREZENTANTI LIBERALNEGA KAPITALIZMA

e zdale pa ni zamrlo ideoloko preganjanje oderutva. Katoliani in konserva-tivci so namre oigosali liberalni kapitalizem za grenega kozla vseh mogoihgospodarskih in socialnih tegob, ki so pestile takratno drubo. Za njih je bilo bistvokapitalizma prav ljubezen do denarja, bistvo kapitala pa obrestovanje (Hanisch, 1975,280, 288291, 300303). Zato so kapitalizem enaili z obrestovanjem, za radikalnenasprotnike zaraunavanja obresti pa je bilo vsako obrestovanje oderutvo (Pavlica,1899). Po njihovem mnenju bi posojevalec lahko le v izjemnih primerih dobil nazajve, kot je posodil, vendar se v katolikih krogih niso nikoli mogli dokonno spo-razumeti, kateri naj bi bili ti primeri (Panur, 1999b, 112131). V vsakem primeru paje bil v 19. stoletju problem obresti e vedno najbolj pogosto diskutiran gospodarskiproblem tradicionalne teologije (Hanisch, 1975, 345358).

eprav je bilo sasoma oderuko posojanje denarja vse bolj odrinjeno na robdrube in so si denar pri oderuhih sposojali le e ljudje, ki denarja niso mogli dobitina posodo pri zakonitih posojevalcih ali pa so hoteli prikriti svojo zadolenost, uve-ljavljena podoba oderuhov sploh ni izginila iz lovekega spomina, temve je nas-protno zajela e vse mogoe druge domnevne in resnine izkorievalce lovekedrube. Oderuh je preprosto postal reprezentant liberalnega kapitalizma. Tudi kapi-talistine tovarnarje, ki so "izkoriali" svoje zaposlene, so zaeli opisovati kot ode-ruhe (SL, 4). Janez Evangelist Krek je tako v povesti Iz nove dobe opisal tovarnarja zosornim pogledom, ki je brez milosti spravil ob eksistenco tevilne svoje delavce.Njihov revolucionarno razpoloeni delavski vodja se je zato jezil: "Ne bojte se; danmaevanja pride; ko se pijavka nasesa do sita, razpoi se sama, e ne, zdrobimo jomi; kmalu nam bo zmanjkalo krvi in krvossi ne bodo imeli ve dela; a potem namostanejo e kosti, in njimi jih stremo" (Sovrn, 1893, 107).

Tudi to pot je zakonodaja ele ez nekaj asa sledila prevladujoemu javnemumnenju. Enciklika papea Benedikta XIV. Vix Pervenit o oderutvu in drugih ne-upravienih dobikih je tako e leta 1745 za oderutvo povsem jasno oznaevala tistigreh, ki izhaja iz posojilne pogodbe (Benedict XIV, 200604). Oderutvo je torej



189

samo pobiranje obresti, druge oblike izkorianja soloveka pa ne spadajo v okviroderutva. Avstrijski zakon proti oderutvu iz leta 1881 je kot oderutvo kaznoval leizkorianje, katero je potekalo v okviru dodelitve kredita in podaljanja roka plaila(Altmann, 1911, 331). Ker pa so si ljudje e v tem asu oderutvo razlagali precejbolj iroko, kot je bilo doloeno v okviru zakonodaje, se je lahko zgodilo, da so po-samezniki zaradi oderutva povsem neupravieno toili druge osebe (K., 1888).

Potreba po raziritvi zaite pred oderutvom je bila vedno veja. eprav je bilo vletih pred prvo svetovno vojno kreditno oderutvo tudi na Slovenskem na splono ezatrto, pa je bilo izkorianje lahkomiselnih, revnih, slaboumnih, neizkuenih ali raz-burjenih oseb zlasti razirjeno v okviru trgovanja (DO, 1, 722). Vendar je zaelaveina evropskih drav ele med prvo svetovno vojno ititi svoje dravljane ne lepred kreditnim oderutvom, temve tudi pred tako imenovanim socialnim in bla-govnim oderutvom (Peschke, 1928, 10811084, 10941107).

Po veletnem razpravljanju v dravnem zboru (DO, 1, 721) je leta 1914 naposledtudi Avstrija razglasila za oderutvo vsako izkorianje gospodarsko nemonegaposameznika, ki se je znael v stiski (Kaiserliche, 1914a). Vendar zgolj taken zakonni mogel prav ni proti vojni gospodarski realnosti, ko je blaga, predvsem ivil,vedno bolj primanjkovalo, cene pa so rasle in rasle. Nemoen posameznik je bilprepuen krutemu rnemu trgu. Javnost je zaela z oderuhi zmerjati vse vojnedobikarje, ki so nakopiili "grozno bogastvo", katero "ne more biti od drugod kakoriz oderutva" (DO, 2, 26). Zato naj bi po preprianju avstrijskih kofov o njihljudstvo po pravici sodilo: "Kolikor kapitalistov, toliko pijavk" (LL, 1, 117). Naudaru javnosti so bili predvsem prekupevalci z ivili. Te so zaeli oznaevati zaoderuhe (SL, 8, 1; SL, 7, 45), eprav niso prili navzkri z novim zakonom protioderutvu, temve z razlinimi zakoni proti navijanju cen, v katerih ne zasledimoprav nobene besedice oderuh (Kaiserliche, 1914b). Kljub temu pa jih je javnostopisovala povsem v skladu z uveljavljenim opisom kapitalistinih oderuhov: Ti "bo-gati izkorievalci", ki se imajo za "potenjakovie" so v resnici pravi "needniki", kiso kot "krvosesi" in "pijavke" "izpili ubogemu ljudstvu zadnjo kapljo krvi" (SL, 6, 7).



190

DESCRIPTION OF USURERS IN SLOVENIA IN THE 19TH CENTURY

Andrej PANURThe Institute of Contemporary History, SI-1000 Ljubljana, Kongresni trg 1

e-mail: [email protected]

SUMMARYIn Christian terms, each instance of illicit and morally questionable charging of

interest was considered usury and as such strictly prohibited. Usurers were severelyjudged guilty of moral sin. The negative image of a parsimonious, greedy, and idleusurer who exploited fellow men became deeply rooted in the consciousness ofpeople and persisted up to the 19th century. Nevertheless, in the period of the rapiddevelopment of a monetary economy, among the increasingly liberal professionalpublic the perception of money-lenders as usurers began to fade. The existing legis-lation on usury considered a hindrance to the normal market-based development ofa credit economy was now identified as the reason for excessively high interestrates. As a result, in the Austrian Empire the legislative acts on usury were abolishedin 1868.

Given the insufficient level of development of monetary institutions in Slovenia inthe examined period, the worsening of the agrarian and debt crisis after 1873 mademore and more people dependant on local money-lenders who would grant loans atexceptionally high interest rates. Therefore, the majority public opinion launched areal campaign against usurers. In the campaign, the vocabulary used by adversariesof usury intertwined catholic phrases from the past with new words produced in thefight against liberal capitalism. The usurers' parsimony, greed, and perfidy wereemphasized, as well as their heartless and exclusionary consideration of their owninterests, even though they claimed they were acting in the best interest of mankind.

The new act of 1881 could not suppress usury. Credit usury only started todecline following the development of adequate monetary institutions. Although at theend of the 19th century usurious money-lending started to be pushed to the margins ofsociety, the past image of usurers did not vanish from human memory; on thecontrary, it widened to all other supposed and real exploiters of human society.Hence, the usurer became a representative of liberal capitalism.

Key words: Habsburg Monarchy, usury, liberalism, conservatism, catholicism



191

VIRI IN LITERATURAAlighieri, D. (1972): Boanska komedija, 1. del. Pekel. Maribor, Zaloba Obzorja.B. M. (1876): Odertnik. Podoba iz kmekega ivljenja. Zvon: Leposloven list, II, t.

1. Dunaj, 1113, 2224, 4145.Benedict XIV (200604): Vix Pervenit. Rome, 1. 11. 1745. http://www.ewtn.

com/library/ENCYC/B14VIXPE.htm.DO, 1 Domoljub (DO). Slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo. Ljubljana, M.

Kolar [etc.], 5. 11. 1914.DO, 2 DO, 18. 1. 1917.Gesetz (1866): Gesetz vom 14. Dezember 1866, womit vom 1. Jnner 1867 an die

Gesetzliche Beschrnkungen des Zinsenmaes aufgehoben und die Gesetze berBestrafung des Wuchers gendert werden. Reichs-Gesetz-Blatt fr das Kaiser-thum sterreich, 14, 160. Wien, 437438.

Gesetz (1868): Gesetz vom 14. Juni 1868, womit die gegen den Wucher bestehendenGesetze aufgehoben werden. Reichs-Gesetz-Blatt fr das Kaiserthum sterreich,16, 62. Wien, 192.

Gesetz (1881): Gesetz vom 28. Mai 1881, betreffend Abhilfe wider unredlicheVorgnge bei Creditgeschften. Reichsgesetzblatt fr die im Reichsrathe ver-tretenen Knigreiche und Lnder, 12, 47, 161164.

Kaiserliche (1914a): Kaiserliche Verordnung vom 12. Oktober 1914 ber denWucher. Reichsgesetzblatt fr die im Reichsrathe vertretenen Knigreiche undLnder, 45, 275, 11131115.

Kaiserliche (1914b): Kaiserliche Verordnung vom 1. August 1914, mit welcher frdie Dauer der durch den Kriegszustand verursachten auerordentlichen Verhlt-nisse Bestimmungen ber die Versorgung der Bevlkerung mit unentbehrlichenBedarfsgegenstnden getroffen werden. Reichsgesetzblatt fr die im Reichsrathevertretenen Knigreiche und Lnder, 45, 194, 909911.

Kosmk, V. (1906): Oderuh. Domoljub: Slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo,XIX, 3. Ljubljana, 3638.

Lorber, J. (200604): Robert Blum im Jenseits, 269. poglavje, 24. 10. 1850. http://gutenberg.spiegel.de/lorber/rblum/rblum204.htm.

LL, 1 Ljubljanski kofijski list (LL), 1918.LT, 1 Laibacher Tagblatt (LT). Ljubljana, Ottomar Bamberg, 23. 7. 1879.Majestt (1807): Sr. K. k. Majestt Franz des Zweyten politische Gesetze und Ver-

ordnungen fr die oesterreichischen, bhmischen und galizischen Erblnder, 20.del. Wien, Kurtzbek.

Murnik, R. (1996): Lepi janiar. Ljubljana, Karantanija.MZ, 1 Marburger Zeitung (MZ). Maribor, Marburger Verlags- und Druckerei-Ge-

sellschaft, 14. 9. 1890.



192

NO, 1 Novice (NO). Ljubljana, J. Blaznikovi dedii, 2. 1. 1867.NO, 2 NO, 3. 12. 1879.Ogrinec, P. (1876): Najveji reve, Koledar Drube svetega Mohorja za navadno

leto 1877. Celovec, Druba sv. Mohorja.Pajk, J. (1872): J. Pajka izbrani spisi. Politini, narodno-gospodarstveni, nauni spi-

si. Maribor, samozaloba.Podmolev, S. (1872): Govorei bankovec (aljivka). Zora. asopis za zabavo,

znanost in umetnost, I, 17. Maribor, 235238.SG, 1 Slovenski gospodar (SG). Poduiven list za slovensko ljudstvo. Maribor,

Tiskarna sv. Cirila, 5. 7. 1877.SG, 2 SG, 3. 4. 1879.SG, 3 SG, 18. 9. 1879.SL, 1 Slovenec (SL). Politien list za slovenski narod. Ljubljana, Ljudska tiskarna,

7. 12. 1875.SL, 2 SL, 20. 8. 1878.SL, 3 SL, 6. 4. 1886.SL, 4 SL, 21. 8. 1890.SL, 5 SL, 4. 5. 1892.SL, 6 SL, 13. 2. 1915.SL, 7 SL, 20. 4. 1915.SL, 8 SL, 28. 7. 1915.SN, 1 Slovenski narod (SN). Ljubljana, Narodna tiskarna, 5. 11. 1879.SN, 2 SN, 4. 5. 1877SN, 3 SN, 29. 1. 1881.Soki (1895): Vaki skopuh. Igrokaz v treh dejanjih. Zora. Glasilo slovenskega kato-

likega dijatva, I, 2. Ljubljana, 3543.Sovrn, I. (1893): Iz nove dbe. Dom in svet. Ilustrovan list za leposlovje in zna-

nost, VI. Ljubljana.SP, 1 Slovenski prijatelj (SP). Celovec, Andrej Einpieler, 15. 5. 1875.Trdina, J. (1987): Podobe prednikov. Zapisi Janeza Trdine iz obdobja 18701879,

2. del. Ljubljana, Univerzitetna konferenca ZSMS.

Altmann, L. (1911): Das Strafgesetz ber Verbrechen, Vergehen und Ueber-tretungen, nebst den hiezu erflossenen Nachtragsgesetzen. Wien, Verlag derPatriotischen Volksbuchhandlung.

Below, G. (1906): Wucher. V: Elster, L. (ur.): Wrterbuch der Volkswirtschaft, 2.del. Jena, Verlag von Gustav Fischer, 13611369.

Bentham, J. (200510): Defence of Usury, London, T. Payne, 1787. http://www.cpm.ll.ehime-u.ac.jp/AkamacHomePage/Akamac_E-text_Links/Bentham.html.



193

Braun, K., Wirth, M. (1856): Die Zins-Wucher-Gesetze, vom Standpunkte derVolkswirtschaft, der Rechtswissenschaft und der legislativen Politik beleuchtet.Ein Wort an die deutschen Gesetzgeber. Mainz, Verlag von Victor v. Zabern.

Costa, E. (1866): Die Aufhebung der Wuchergesetze mit besonderer Rcksicht aufdie Verhltnisse der Landwirthschaft im Herzogthume Krain. V: Verhandlungenund Mittheilungen der iuristischen Gesellschaft in Laibach. Laibach, Verlag deriuristischen Gesellschaft, 382387.

Delumeau, J. (1986): Greh i strah. Stvaranje oseanja krivice na Zapadu od XIV doXVIII veka, 1. del. Novi Sad, Knjievna zajednica Novog Sada, Dnevnik.

Dolar, M. (2002): O skoposti in o nekaterih z njo povezanih reeh. Tema invariacije. Ljubljana, Drutvo za teoretsko psihoanalizo.

Grak, I. (1865): Obresti in obrestne postave. italnica: Poduilni list za slovenskinarod, I, 1. Gradec, 221.

Hanisch, E. (1975): Konservatives und revolutionres Denken. Deutsche Sozial-katholiken und Sozialisten im 19. Jahrhundert. Wien Salzburg, Geyer-Edition.

Hartl, F. (1973): Das Wiener Kriminalgericht. Strafrechtspflege vom Zeitalter derAufklrung bis zur sterreichischen Revolution. Wien Kln Graz, HermannBhlaus Nachf Gesellschaft.

Jaques, H. (1867): Die Wuchergesetzgebung und das Civil- und Strafrecht. EineAbhandlung zur Reform der Legislation berhaupt und der sterreichischen ins-besondere. Wien, Druck und Verlag von Carl Gerold's Sohn.

Jurtela, F. (1923): Posojilnica v boju proti oderutvu. V: Spominski spis zadrunezveze v Celju ob priliki tiridesetletnice njenega delovanja 18831923. Celje,Zadruna zveza v Celju, 56.

K. (1888): Krivi nazori o oderutvu. Slovenski pravnik. Glasilo drutva "Pravnik" vLjubljani, VIII, 8. Ljubljana, 225231.

Kolmer, G. (1972): Parlament und Verfassung in sterreich, 1. del. Graz, Akade-mische Druck- und Verlagsanstalt.

Lazarevi, . (1994): Kmeki dolgovi na Slovenskem. Socialno-ekonomski vidikizadolenosti slovenskih kmetov 18481948. Ljubljana, Znanstveno in publici-stino sredie.

Lazarevi, ., Prini, J. (2000): Zgodovina slovenskega bannitva. Ljubljana,Zdruenje bank Slovenije.

Messner, J. (1956): Die soziale Frage im Blickfeld der Irrwege von gestern, derSozialkmpfe von heute, der Weltentscheidungen von morgen. Innsbruck Wien Mnchen, Tyrolia Verlag.

Panur, A. (1999): Oderutvo na Slovenskem v drugi polovici 19. stoletja. Zgodo-vinski asopis, 53, 1. Ljubljana, 3355.

Panur, A. (1999b): Gospodarski in socialni nazori v 80. in 90. letih 19. stoletja naSlovenskem. Magistrska naloga. Ljubljana, Filozofska fakulteta.



194

Panur, A. (2003): V priakovanju stabilnega denarnega sistema. Celje, Zgodovin-sko drutvo.

Pavlica, J. (1899): O bistvu kapitalizma. Katoliki obzornik, III. Ljubljana, 89111,185202, 297326.

Peschke, K. (1928): Wucher. V: Elster, L., Weber, A., Wieser, F. (ur.): Hand-wrterbuch der Staatswissenschaften, 8. del. Jena, Verlag von Gustav Fischer,10811108.

Pribram, K. (1998): Geschichte des konomischen Denkens, 1. del. Frankfurt amMain, Suhrkamp.

Rosenberg, H. (1967): Grosse Depression und Bismarckzeit. Wirtschaftsablauf, Ge-sellschaft und Politik in Mitteleuropa. Berlin, Walter de Gruyter.

Sandgruber, R. (1995): konomie und Politik. sterreichische Wirtschafts-geschichte vom Mittelalter bis zur Gegenwart. Wien, Verlag Carl Ueberreuter.

Schey, J. (1916): Das allgemeine brgerliche Gesetzbuch fr das Kaisertum ster-reich in der Fassung nach den drei Teilnovellen samt den einschlgigen Gesetzenund Verordnungen und einer bersicht ber die zivilrechtliche Spruchpraxis desk.k. Obersten Gerichtshofes. Wien, Manzsche k. u. k. Hof-Verlags- und Univer-sitts-Buchhandlung.

Slomek, A. M. (1991): Slomkovo berilo. Celje, Mohorjeva druba.Smith, H. W. (1999): The Discourse of Usury: Relation Between Christians and

Jews in the German Countryside, 18801914. Central European History, 32, 3,255276.

Tavar, I. (1883): Slovenski Pravnik. Poduk o najpotrebnejih zakonih. Celovec,Druba sv. Mohorja.

Urfus, V. (1969): Die Wuchergesetzgebung in sterreich zwischen Josephinismusund Liberalismus. V: Grass, N., Ogris, W. (ur.): Festschrift Hans Lentze zum 60.Geburtstag dargebracht von Fachgenossen und Freuden. Innsbruck Mnchen,Universitts-Verlag Wagner, 575585.

Vonjak, J. (1885): Socialni problem in kmetski stan. Letopis Matice slovenske, 16.Ljubljana, 193.

OPIS ODERUHOV V 19. STOLETJU NA SLOVENSKEMzdjp.si/wp-content/uploads/2015/09/pancur.pdf · Ključne...

Documents

Transcript of OPIS ODERUHOV V 19. STOLETJU NA SLOVENSKEMzdjp.si/wp-content/uploads/2015/09/pancur.pdf · Ključne...