ŠOLSKI KLOPOTEC - ospo-slb.si · zavrtel mojo uro. Ko sem se vrnila nazaj, sem si zaželela, da bi...
Transcript of ŠOLSKI KLOPOTEC - ospo-slb.si · zavrtel mojo uro. Ko sem se vrnila nazaj, sem si zaželela, da bi...
ŠOLSKI KLOPOTEC
Glasilo podružnične osnovne šole
Zgornja Ložnica
2012/2013
Šolsko glasilo ŠOLSKI KLOPOTEC
Osnovna šola Pohorskega odreda, POŠ Zgornja Ložnica, šolsko leto 2012/2013
Uredniški odbor:
Maruša Petrišič, 4. c, Amadeja Kos, 4. c, Nastja Krznar, 4. c, Tilen
Justinek, 5. c, Aljaž Janžič, 5. c, Nika Bizjak, 6. c, Andreja Tomažič, 6.
c, Elmedina Rizvanaj, 6. c
Mentorica in oblikovalka: Mateja Ivič
Slika na naslovnici: Maruša Petrišič in Amadeja Kos, 4. c
KLOPOTČEVI PRISPEVKI
Sem Michael Lenartič.
Živim v Gladomesu.
Doma imam brata Kristijana,
mamico in atija. Hodim v tretji razred.
Rad se igram s prijatelji.
Alen Korošec, 6. c
Sem Domen Justinek.
Živim na Kostanjevcu.
Doma imam očka, mamico
in brata Tilna. Hodim v tretji razred.
V prostem času rad brcam žogo.
Brigita Ozimič, 3. c
Sem Lan Verko.
Živim na Kostanjevcu.
Hodim v tretji razred.
V prostem času igram nogomet.
Treniram judo.
Anej Krznar, 2. c
OGLEDALI SMO SI PREDSTAVO ZELENA PUNČKA
Bil je ponedeljek, 18. 3. 2013. Zbrali smo se v razredu, nato pa smo se s
kombijem odpeljali v Slovensko Bistrico. V Slomškovem domu smo si ogledali
kar nekaj predstav – Pika Nogavička začne hoditi v šolo, Zrcalce in Čarovnik
iz Oza malo drugače. Najbolj zabavna in smešna mi je bila Zelena punčka,
saj so nastopili naši osnovnošolci iz 4. in 6. razreda.
Tilen Justinek, 5. c
Blaž Šega, 4. c Klara Ajd, 5. c
ČASOVNI STROJ
(domišljijski spis)
Nekega lepega jesenskega dne mi je mama kupila vijolično uro z metuljčki.
Najprej sem samo strmela vanjo in v njene roza kazalce. Čez nekaj časa sem
se je dotaknila in si jo nadela. Začela je zelo močno svetiti. Naenkrat je začela
spuščati še čudne zvoke in slišati je bilo, da jo moram zavrteti. To sem tudi
naredila.
Izgovorila sem željo, da želim videti starša kot dojenčka. Okoli mene se je
pojavil velik moder vrtinec in takoj me je posrkalo. Padla sem petintrideset let
nazaj. Zaslišal se je jok dojenčka. To je bil moj očka. Toliko let nazaj mene še
ni bilo, zato sem postala nevidna. Videla sem njegovo mamo, ko je bila še
mlada. Moj očka ni maral spanca, kašic, juh, preoblačenja in kopanja. Rad
pa je nagajal in se igral. Imel je rjave oči. Ker me ni mogel videti, mi je nehote
zavrtel mojo uro. Ko sem se vrnila nazaj, sem si zaželela, da bi videla tudi
mamo kot dojenčico. Tudi to se je zgodilo.
Ko sem se vrnila v sedanjost, sem se zelo nasmejala svoji dogodivščini. Komaj
takrat sem se začela zavedati, da je ta moja ura časovni stroj.
Maruša Petrišič, 4. c
Jan Ačko, 3. c Lina Justinek, 2. c
MOJA MUCA
Moja muca je črno-bela. Na tački
ima oranžno liso. Stara je eno leto in
je težka 2 kilograma. Ime ji je Tačka.
Pusti se božati, je zelo nagajiva in se
rada igra. Je brikete. Zelo hitro in
spretno lovi miši, voluharje in tudi
ptice. Rada se igra z vrvico. Imam jo
zelo rad.
Tine Šega, 2. c
O KUŽKU
Moj kuža je svetlo rjave barve. Oči
ima črno-rjave. Ima bele tačke. Ime
mu je Snupi. Pije vodo in gloda
kosti. Rad hodi na sprehod. Snupi se
lovi, da tačko, se liže po trebuhu.
Igra se z žogo in lovi palico. Ko je
vesel, skače na ljudi in se pusti
božati.
Adrijana Leva, 2.c
MOJA MUCA
Moja muca je črne barve. Je suha.
Ime ji je Linda. Ima zelene oči in črn
nosek. Rada je meso, hrenovke in
klobase. Igrava se z vrvico, ki jo lovi.
Anej Krznar, 2. c
Eva Javornik, 5. c
Učenci 1. d Aljaž Ozimič, 4. c
Kaja Korošec, 6. c Učenci 1. d
ČASOVNI STROJ
(domišljijski spis)
Pred davnimi časi, pred deset tisoč leti, je obstajala dežela bombonov in
sladkarij. Obiskal si jo lahko samo s časovnim strojem.
Nekega jasnega dne je Maja šla na potep. Hodila je in hodila in prišla do
gozda. Vstopila je v gozd in ugotovila, da tu še ni bila. Prišla je do konca in
zagledala zapuščeno hišo. Pogledala je vanjo in videla ogromno stvari. Ni
vedela, da je to časovni stroj – to je pisalo na desni strani stroja. Pritisnila je na
rdeči gumb in odneslo jo je deset tisoč let nazaj. Prišla je v deželo bombonov.
Znova je hodila in odkrila luknjo. Hotela jo je pogledati, ampak bila je
nerodna in je padla vanjo. Prispela je v deželo pijač in krofov. Maja se je
usedla na krof. Velikan bi jo skoraj pojedel, ampak bila je premajhna, da bi jo
videl.
Maja je znova padla v luknjo in bila je doma. Začutila je, da se jo je nekaj
dotaknilo. Odprla je oči in spoznala, da leži v postelji. Časovni stroj, dežela
pijač in krofov so bile le sanje.
Blaž Šega, 4. c
PESEM O MORJU
Morje čistega zlata
prek sveta se lije,
vsakomur gre do srca,
vsakogar umije.
Morje zgodaj prebudi se,
vse živali oživi,
zvečer pa plima dvigne se, Urška Hozjan, 6. c
morje zdaj zaspi.
Školjke vesele so,
rakci jih jedo,
ribice pa rakce jejo,
vesele so zelo.
Timotej Figek, 3. c
Popoldne že vsi na plaži so,
vsi se vsak dan kopajo,
zvečer pa vsi gredo domov,
morje zapustijo.
Na palmi že vsak dan
živali plešejo,
že vesele, razigrane
ti pomahajo v slovo.
Tilen Justinek, 5. c Karina Pliberšek, 2. c
Sem Neža Dovnik. Živim v Gladomesu.
Doma imam očka, mamico in brata Urbana.
Hodim v tretji razred. V prostem času se rada igram zunaj.
Ob sredah obiskujem glasbeno šolo.
Neža Berlič, 6. c
OGLEDALI SMO SI PREDSTAVO ZELENA PUNČKA
Ko smo se zjutraj zbrali v razredu, smo se pogovarjali o razrednih pravilih. Po
malici smo se z avtobusom odpeljali gledat predstavo Zelena punčka.
Nastopali so Zelena punčka, deklica Ivana in vitamini, ki so hoteli ozdraviti
Zeleno punčko. Vendar pa Zelena punčka ni bila bolna, ampak samo zelene
barve, saj je padla z lune. Všeč mi je bilo, ko je Zelena punčka našla igračo.
Martina Dovnik, 5. c
MOJ PRIJATELJ
Moj prijatelj Aljaž ima kratke, rjave
lase in modre oči. V šoli skupaj sediva
in sva zelo dobra prijatelja. Rad posoja
svoje stvari. Všeč so mu kmetije.
Ana Lugarič, 2. c Jan Ačko, 3. c
Živa Dušej, 4. c
Moja najboljša prijateljica je
sošolka Eva. Radi se skupaj igrava
in riševa. Ko gremo z razredom na
sprehod, se drživa za roke.
Karina Pliberšek, 2. c Lan Verko, 3. c
NELI
Moja psička je Neli. Je bele barve
in ima črne pike, črn rep in črn
smrček. Psička ima bele zobe.
Rada je klobaso, pije mleko in
vodo. Rad se igram z njo. Neli
skače po travniku in jaz se igram
z njo. Peljem jo na sprehod.
Jaka Štern, 2. c Nika Bizjak, 6. c
MOJE ŽIVALI
Imamo psičko po imenu Šeri. Skotila je tri
mladičke, en je poginil, dva pa živita. Sta
malamuta. Psička je Pika, psiček pa Piko.
Imamo tudi mačka, ki je belo-črn in mu je
ime Mufi. Imamo še črne mravlje, ki so
udomačene in skoz in skoz delajo. Rada bi
imela tudi kobilo, ki bi ji dala ime
Sabrina.
Lina Justinek, 2. c
NAJINO PRIJATELJSTVO
Sva najboljši prijateljici in se dobro razumeva. Skupaj hodiva v glasbeno šolo.
Posojava si stvari in se igrava družabne igre. Radi se pogovarjava o različnih
stvareh. Pogosto se druživa pri podaljšanem bivanju. To je najino prijateljstvo.
Nuša Trobentar in Neža Dovnik, 3. c
Moj najljubši mesec je JUNIJ, ker:
se začnejo poletne počitnice,
imam v tem mesecu rojstni dan,
gremo na morje,
dozorijo češnje.
Sara Grm, 6. c Domen Justinek, 2. c
Mama je lepa kot žarek pomladi.
Kdo ve, kaj bi bilo, če ne bi imeli mam.
Bila bi polomija, ne bi bili tako veseli.
Silvo Ozimič, 5. c
Moja mami ima rjave lase, zelene oči in dolge noge. Je lepa in vesela tudi
takrat, ko se ji kaj ne posreči.
Timotej Justinek, 5. c
MOJE POTOVANJE NA DRUG PLANET
(domišljijski spis)
Bil je lep sončen dan. Bila je sobota, zato sem se odpravila ven. Odšla sem na
sprehod. Hodila sem nekaj časa, ko sem na bližnjem travniku zagledala WC
školjko – raketo.
Zdelo se mi je čudno. Ena stara, izrabljena, umazana raketa. Odšla sem do
nje in si jo ogledovala. Bila je kar velika, zato sem vstopila vanjo. Usedla sem
se na stol in vrata rakete so se zaprla. Hitro sem skočila pokonci in jih hotela
odpreti, a ni in ni šlo. Stisnila sem rdeči gumb ob stolu. Raketa se je začela
premikati ter kar naenkrat je poletela. Pogledala sem skozi okno in videla,
da sem v zraku. Ker sem si vedno želela leteti, sem poprijela za volan ter se
odpravila na drug planet. Do vesolja sem prišla kar hitro. Raketa je letela
petdeset tisoč kilometrov na sekundo. Ustavila sem se na drugem planetu. Bil
je drugačen. Bil je poln sladkarij. Ko sem stopila nanj, sem se podala v
bonbone. O tem sem vedno sanjala. Na planetu so bili kupi sladkarij. Začela
sem jesti ter jesti, dokler nisem vase spravila niti koščka več. Vse se mi je že
kar gabilo, zato sem odšla v raketo ter odletela drugam. Srečala sem še bolj
nenavaden planet. Ta je bil poln oblačil in obutve. Seveda sem takoj stekla
pomerit vse obleke. Oblekla sem vse obleke, majice, krila in še bi lahko
naštevala. A tudi to je postalo dolgočasno. Odšla sem v raketo ter se
odpravila naprej. Naslednji planet, ki sem ga opazila, je bil planet zabave. Vsi
so se zabavali in tudi jaz sem se jim pridružila. Ampak na planetu zabave niso
bili ljudje, kot sem jaz. Tam so bili pravi vesoljci. Malo sem se jih bala, saj so bili
zeleni, modri, rdeči, rumeni in oranžni. Sami so me povabili in zabavali smo se
kar dolgo. Kmalu se je tudi zabava končala in bila sem izmučena. Odšla sem
v raketo ter se odpravila naprej. Med letenjem sem spala, a ne dosti, zato sem
se ustavila na planetu sanj. Tam so vsi spali. Vesoljci seveda. Tudi jaz sem
zaspala. Zbudilo me je kričanje otrok, ki so se odpravljali v šolo. Hitro sem
pohitela v svojo raketo ter jim sledila. Planet šola je bil poln otrok. Vsi so se
igrali in ne učili. Usedla sem se za mizo, ki je bila zadaj. Čakala sem, ko je na
planet priletela učiteljica. Vsi so utihnili. Bila je stroga. Prišla je do mene in me
kregala, ker nisem imela domače naloge. Neopazno sem stekla do rakete ter
odletela proti Zemlji.
Tega potovanja se najbolj spomnim, ko v šoli nimam naloge. No, raketo sem
skrbno zakopala v zemljo ter kdo ve, mogoče je ni več tam.
Elmedina Rizvanaj, 6. c
Lan Smogavec, 2. c
Ekološki krožek obiskujem ob četrtkih po pouku. Tam izdelujemo iz raznih
odpadkov. Vodi ga učitelj Tomaž Ozimič. Najbolj mi je bilo všeč, ko sem
izdelal račko. Bila je iz kartona in pločevink.
Vid Šteinfelser, 3. c
Pri pevskem krožku veliko pojemo in se učimo novih pesmi. Vsak torek ga
obiskuje veliko otrok. Učiteljica Tadeja je zelo zabavna.
Neža Dovnik, 3. c
Moja mama je prijazna. Včasih ji nagajam, ampak me ima še vedno rada.
Katja Pliberšek, 5. c
Moja mama ima modre oči in svetlikajoče ustnice. Lepa je kot sonce in
prijazna kot srce. Vsaki večer dobim poljubček za lahko noč. Zjutraj roka
njena me zbudi.
Klara Ajd, 5. c
Tilen Godec, 2. c
Moj najljubši letni čas je ZIMA, ker:
imam rad sneg,
praznujemo božič,
imam rojstni dan,
se lahko sankamo in smučamo,
je zunaj vse belo.
Lan Verko, 3. c
Tilen Gorenšek, 1. d Tine Šega, 2. c
PLANET JAGODA
(domišljijski spis)
Nekega poletnega dne sem šla na piknik. Pojedla sem toliko jagod, da mi je
skoraj počil trebuh.
Naslednji dan je bilo zelo hladno. Naenkrat se je prikazala vesoljska ladja. Iz
nje so stopili Marsovci v obliki jagod. Ko so prišli s to smešno ladjo, sem šla z
njimi. Peljali so me na njihov planet Jagoda. Tam so mi pokazali, kakšno
primanjkovanje sem povzročila. Bilo mi je zelo žal. Vprašala sem jih, zakaj ne
jedo česa drugega. Eden izmed njih mi je povedal, da so v obliki jagode, ker
drugega ne jedo. Ponudili so mi eno izmed njihovih jagod. Ni mi bila všeč. Bila
je brez okusa in barve, ker sem jih jaz na našem planetu toliko potrgala.
Obljubiti sem jim morala, da nikoli več ne bom potrgala toliko jagod.
Odpeljali so me nazaj na moj planet Zemlja.
Maruša Petrišič, 4. c
TO SEM JAZ
Sem Aljaž Ozimič. Doma sem na Kostanjevcu in hodim v 4. c razred. Moja
starejša sestra Nina je zelo prijazna. Imam še dve sestrični in dva bratranca ter
tudi dve babici, dva dedka, dve botri ter dva botra. Moji hobiji so tenis,
košarka in zbiranje sličic. Rad tudi hodim v kino, najraje pa se igram s Tinom,
ki je moj najboljši prijatelj. Z očetom rad kolesarim, z mamico pa rada riševa.
Sem zelo radoveden fant, zato bom paleontolog.
Gašper Ajd, 5. c
TERME ČATEŽ (učenci 3. c)
Všeč mi je bilo, ker smo bile s prijateljicami skupaj pet dni. (Iris)
Všeč mi je bilo, ko smo se spuščali po vodnih toboganih. (Timotej)
Všeč mi je bilo, ko smo se kopali v zunanjih bazenih. (Vid)
Všeč mi je bilo, ker smo bivali v hiškah. (Primož Jug)
Všeč mi je bilo, ko smo lahko prosto plavali. (Domen)
Všeč mi je bilo, ko smo plavali hrbtno. (Sara)
Všeč mi je bilo, ko smo obiskali indijansko vas. (Nuša)
MOJ SUPERIZUM
(domišljijski spis)
Pozdravljeni! Ime mi je Neža in stara sem enajst let. Moj hobi je izumljanje
raznih stvari.
Pred kratkim sem izumila časovni stroj. Ta super stvar mi pomaga pri raznih
stvareh. V šoli sem odličnjakinja, vendar ne zato, ker sem pametna, ampak
mi pri tem pomaga časovni stroj. Teste si prepišem, nato pa čas zavrtim
nazaj, da lahko test ponovno pišem. Tako je tudi pri spraševanju. Če imam
kakšen super dan, si ga tako dolgo ponavljam, dokler se ga ne naveličam. Pri
časovnem stroju pa je najbolje to, da vedno ugotovim vse številke pri lotu.
Tako imam doma ogromno denarja. Najslabše pa je to, da nimam veliko
prijateljev. V bistvu imam samo enega. To je moj pes Feliks. Vendar me še ta
včasih 'živcira', saj skoraj vedno podere kakšno stvar. Če mi jo, čas seveda
zavrtim nazaj. Vendar pa moj časovni stroj ni popoln. Časa ne morem
zavrteti naprej. Nekoč se je zgodilo, da so mi policisti vzeli moj čudežni stroj.
Rekli so mi takole: »Ta tvoj stroj povzroča vse večje težave. Če še nisi opazila,
ti povemo sedaj. Zaradi tvojega stroja je mestno jezero vedno bolj umazano.«
Tako so mi stroj vzeli. Poslabšal se mi je uspeh v šoli in tudi vse drugo. Nato
sem se nekega dne sprehajala po mestu. Tam sem videla, da so v jezero
spuščali odpadke. Takoj sem odšla na policijsko postajo in to povedala. Rekli
so mi, da moram za to imeti dokaz. Onesnaževalce sem hotela fotografirati,
vendar se niso prikazali po več tednov. Nato pa so se en dan le prikazali.
Fotografirala sem jih takoj, ko sem lahko. Imela sem dokaz in ga odnesla
policistom. Verjeli so mi. Čez nekaj dni sem svoj stroj dobila nazaj, ampak je
bil v kosih. Več mesecev sem ga sestavljala in mu dodala tudi moč, da sem
lahko čas zavrtela naprej. Torej, če mi prihodnost ni bila všeč, sem jo lahko
spremenila.
Od tedaj naprej sem dobila veliko prijateljev in prijateljic. Na mojo stran se je
postavilo veliko ljudi. Ker sem imela še več denarja, sem ga podarila v
humanitarne namene.
Neža Berlič, 6. c
Anej Goričan, 1. d Timotej Kos, 1. d
Učenci 2. c
Moj očka ima brke. Je prijazen.
Ko si zaželim sladkarijo, mi jo prinese.
Rada se skupaj smejiva.
Urška Viher, 1. d
Učenci 6. c
Moja mama ima modre oči in marelično bravo las.
Je topla kot pomlad. Ko krega se, nič ni glasnejše od nje.
Vseeno jo imam rad.
Zvečer me z večernim poljubom uspava, zjutraj pa me
z lepim in toplim nasmehom pozdravi.
Luka Tropan, 5. c
Aljaž Janžič, 5. c Miha Polanc, 3. c
Moj najljubši letni čas je poletje,
ker:
je toplo,
gremo na morje,
prodajajo sladoled.
Tine Šega, 2. c
Če bi imel/a super moč, bi:
reševala ljudi (Nuša, 3. c),
pazila, da se v mestu in na vasi
ne zgodi kaj slabega (Iris, 3. c),
reševal kriminalke (Jan, 3. c),
poskušal leteti (Žak, 3. c).
Ekološki krožek Adrijana Leva, 2. c
Moj najljubši letni čas je poletje, ker:
je takrat vroče,
gremo na morje in spimo v prikolici,
se kopamo v morju,
zunaj cvetijo rožice,
moja babica praznuje rojstni dan,
mi je takrat vedno lepo.
Iris Motaln, 3. c
Učenci 5. c
Moj najljubši letni čas je jesen, ker:
takrat praznujem rojstni dan,
z dreves odpada obarvano listje,
se narava umirja,
znova vidim sošolce.
Vid Šteinfelser, 3. c Sašo Zafošnik, 5. c
PROSTI ČAS
V torek, četrtek in petek
obiskujem nogomet. Zberemo
se pri slačilnici v Slovenski
Bistrici. Krožek obiskujejo
prijatelji Timi, Primož in Aleks.
Krožek vodi trener Marko.
Najbolj všeč mi je, ko igramo
nogomet.
Matevž Šega, 2. c
PROSTI ČAS
Obiskujem zdrav življenjski slog.
Zberemo se v telovadnici. Krožek
obiskujejo tudi prijatelji Matevž,
Luka, Urban in ostali. Krožek vodi
učitelj Gregor, ki je zelo prijazen.
Velikokrat se igramo športne igre.
Najbolj všeč mi je, ko zmagam.
Lan Smogavec, 2. c
Nina Brence, 3. c Neja Laporšek, 6. c
OBISK EKO KMETIJE
Čakal me je naporen dan. Zjutraj sem se zbudil, oblekel in odšel v šolo. Jaz in
moji sošolci smo nestrpno čakali na avtobus.
Ko se je pripeljal avtobus, smo se najprej odpeljali v Slovensko Bistrico, kjer so
se nam pridružili ostali učenci. Skupaj smo se odpravili na EKO kmetijo. Vozili
smo se pol ure in končno prispeli. Tam živita gospa Zinka in gospod Ron. Sta
Američana. Oba govorita angleško, slovensko in nemško. Razkazala sta nam
vso kmetijo, tudi striženje ovc, kar je bilo najbolj zanimivo. Dobili smo malico,
razglednico in balone ter se z avtobusom odpeljali nazaj v šolo. V šoli smo se
po kosilu odpravili k različnim dejavnostim.
Ta dan mi je bil zelo všeč. Bil je poučen in veliko sem se naučil.
Žan Hozjan, 6. c
Timotej Justinek, 5. c Lucija Stegne, 5. c
Mojemu prijatelju je ime Luka. Rad ga imam, ker je priden in prijazen. Skupaj
se igrava s kockami.
Anej Goričan, 1. d
Moja mama je zlata.
Ima modre oči in rjave lase.
Včasih se razjezi name. Vseeno jo
imam rad.
Jan Smogavec, 5. c
Aleks Korošec, 1. d
Najraje imam pomlad. Takrat gremo
prvič na morje. Rada imam tudi
poletje, saj se takrat veliko kopamo in
igramo.
Maja Brence, 1. d
Učenci OPB
PRVIČ V GORAH
(doživljajski spis)
Nekega lepega sončnega jutra sem se s sestro in staršema odpravil na Boč.
Z avtom smo se odpeljali proti Poljčanam. Odločili smo se, da se bomo na Boč
odpeljali kar z avtom. Med potjo sem gledal naravo, ki je bila zelo lepa. Pot
na Boč se mi je zdela kar dolga in čez nekaj časa smo prispeli do prostora,
kjer smo parkirali naš avto. Pot do stolpa smo nadaljevali peš. Ko smo prispeli
do stolpa, smo se po stopnicah povzpeli nanj. Bil sem zelo vznemirjen, saj sem
vedel, da se bo z njega videl lep razgled. Ko smo prispeli na vrh, sem videl
daljno okolico. Razgled je bil čudovit in zame zelo vznemirljiv. Nato smo se
počasi spuščali po stopnicah. Odpravili smo se nazaj do našega avtomobila.
Med potjo smo se ustavili v planinski koči, kjer smo se pogreli z vročim čajem.
Z avtomobilom smo se nato odpeljali nazaj domov. Med potjo smo se
pogovarjali, kako je bilo. Vsi smo bili zelo veseli.
Zame je bil to najlepši družinski dan. Imel sem se super.
Luka Tropan, 5. c
POMLAD
Pomlad je lahko
rožnata ali rdeča
kakor ptičica leteča,
ki prepeva o pomladi.
Urška Viher, 1. d Pomlad je lahko
zelena ali rjava
kakor drevesa prava,
ki se zibljejo v vetru.
Vseeno kakšna je
ali rožnata ali rdeča,
zelena ali rjava,
ta preide v poletje,
to pa v jesen.
Neža Berlič, 6. c
Primož Jug, 3. c
MOJE POTOVANJE NA DRUG PLANET
(domišljijski spis)
Bilo je jutro. Ležala sem v postelji. Zaslišala sem mamo, ki mi je govorila, naj
pridem na zajtrk. Odšla sem po stopnicah v kuhinjo. Ko smo zajtrkovali, sem
skozi okno videla raketo. Hitro sem pojedla in se odpravila ven.
Ko sem prišla ven, sem si ogledovala raketo. Čisto nova je bila. Vedno sem si
želela odpotovati na drug planet. Nekaj časa sem si še ogledovala to raketo,
nato pa sem se odločila, da bom z njo poletela na drug planet, kar sem si
vedno želela. Počasi sem stopila v raketo in naenkrat slišala glas, ki je govoril:
»Pozdravljena Tina.« Zdelo se mi je čudno. Nato sem videla, da je v raketi
vgrajen računalnik, ki govori. Temu računalniku sem povedala, da bi rada
odletela na drug planet. Ko je računalnik to slišal, je raketa takoj poletela.
Bila sem zelo prestrašena. Nisem vedela, kam letim. Vožnja je bila tako dolga,
da sem zaspala. Ko sem se zbudila, sem videla, da sem na drugem planetu.
Računalnik sem vprašala, na katerem planetu sva. Odgovoril je, da sva na
Marsu. Bila sem zelo vesela. Stopila sem iz rakete, oblečena v astronavta.
Malo sem gledala naokoli, nato pa so prišli k meni vesoljci. Z njimi sem se
pogovarjala po angleško, saj so znali govoriti samo angleško. Malo so mi
razkazovali okolico. Postali smo kar dobri prijatelji. Bila sem zelo vesela, da
sem bila na takšnem planetu. Nato sem se spomnila, da sem pozabila na
svoje starše in da so verjetno zelo zaskrbljeni, kje sem. Poslovila sem se od
vesoljcev in šla nazaj v raketo. Računalniku sem rekla, naj me odpelje nazaj
domov. Med vožnjo sem zopet spala. Ko sem pristala, sem hitro stekla ven k
mami in atiju. Bila sta zelo vesela, da sem se vrnila.
To je bil zame zelo poseben dan, saj so se moje sanje uresničile. Bilo je mega.
Upam, da se bodo tudi vam uresničile vaše želje.
Tina Ajd, 6. c
Tim Lašič, 6. c Anja Dovnik, 5. c
Doma imam paličnjaka, muco, konja in psa. Paličnjaka se bojim. Pes ves čas
teka za mano, muca pa se vseh boji. Kobila Rina me je enkrat ugriznila.
Vseeno imam najraje prav njo.
Zoja Podgoršek, 1. d
Sem Vid Šteinfelser. Živim na Zgornji
Ložnici. Doma imam očka, mamico in
brata Tea. Hodim v tretji razred. V
prostem času rad sestavljam kocke in
se igram s prijatelji. Vsaki torek
obiskujem plesno šolo.
Lea Koprivnik, 1. d
SREČA (Učenci OPB)
Sreča je,
kadar
gremo na
morje.
Sreča je,
ko vidim
babico in
dedka.
Sreča je,
kadar ni
vojne.
Sreča je,
kadar imam
dobre ocene.
Sreča je,
kadar je
zdrava vsa
moja družina.
Sreča je,
ko me brat
objame.
Sreča je,
ker imam
prijatelje.
PESEM O MORJU
Morje je bleščeče kot biser,
mehko kot blazina
in mrzlo kot zima.
Ko stopiš v morje še ti,
se noge stresejo in začnem jokati.
Potem vržem kruh,
ki je slan kot 'pruh'.
V morju najdem školjko,
ki je razigrana kot polka.
Luka Tropan, 5. c
Sem Nuša Trobentar. Živim v Gladomesu. Doma imam očka, mamico in
sestro Meliso. Hodim v tretji razred. V prostem času rada pojem.
Sem Iris Motaln. Živim na Kostanjevcu.
Doma imam očka Željka, mamico
Majo in sestro Ines. Hodim v tretji
razred. V prostem času se rada igram s
sestrico.
Žiga Vodušek, 3. c
Mojemu očku je ime Robert. Skupaj gledava televizijo in si pomagava. Rad se
z mano igra. Vsako jutro me pripelje v šolo.
Luka Lubej, 1. d
Jan Gracej, 4. c Matevž Šega, 2. c
Filip Pesjak, 4. c
Tin Lah, 4. c
PROSTI ČAS
Obiskujem zdrav življenjski slog.
Zberemo se na hodniku. Krožek
obiskujejo tudi Lan, Larisa,
Adrijana, Luka, Leja. Krožek
vodi učitelj Gregor. Pri krožku
telovadimo in igramo hokej.
Najbolj mi je všeč, ko plezamo
po plezalni steni.
Ana Lugarič, 2. c
PROSTI ČAS
Vsako sredo obiskujem pevski zbor.
Zberemo se v učilnici 6. razreda. H
krožku hodijo še Eva, dva Tilna,
Karina, Zoja, Lea, Maja, Lan, Larisa in
Adrijana. Krožek vodi učiteljica Petra.
Najbolj všeč mi je, ko pojemo različne
pesmi.
Karina Pliberšek, 2. c
ČAROBNA KNJIGA
(domišljijski spis)
Nekoč smo z razredom odšli v knjižnico. V knjižnici smo se razdelili v manjše
skupine in pričeli obhod. S skupino, v kateri sem bil jaz, smo odšli najprej po
zgodovinske knjige.
Imel sem srečo. Pograbil sem knjigo, ki me je zanimala. Začel sem jo brati. Ko
sem knjigo odprl, se je čas okoli mene ustavil, toda jaz tega seveda nisem
opazil. Čez nekaj časa sem se začel spraševati, zakaj je tako tiho. Končno sem
se ozrl naokoli. Videl sem, da so vsi kot okameneli. Počutil sem se kot Lili,
skrivna čarovnica, kako lista po čarovniški knjigi in se čudi, koliko urokov je v
tej knjigi. Ampak pozor! Ko sem obrnil stran, so se ljudje lahko premikali.
Njihovi lasje so se skodrali ali pa se pobarvali na modro. A to še ni vse! Ko sem
znova obrnil stran, so se vsi zraven mene spremenili v želve.
Zdaj mi je pa prekipelo. Zaprl sem knjigo in takrat so razredniki rekli, da
moramo iti. Globoko sem si oddahnil in odšel.
Aljaž Ozimič, 4. c
Martina Dovnik, 4. c Miha Brence, 4. c
Vid Leskovar, 2. c Žiga Smogavec, 6. c
Niko Justinek, 6. c David Krznar, 6. c
Krznar Anej, 2. c Ignac Motaln, 4. c