24

22, 23

VARO

VANJ

E OGLASNA PRILOGA Foto: Varnost

Mar

ibor

www.finance.siFINANCE, petek, 27. junija 2008

Še tako majhne in na prvi pogled nepomembne spremembe v objektu lahko bistveno vplivajo na učinkovitost varovanja.

Za zagotavljanje varnosti smo odgovorni sami

»Če se zaradi slabih projektov vpe-ljejo parcialni sistemi, ima investitor precej več dodatnih stroškov, kot pa je bilo prihrankov na začetku,« pravi Igor Kulašič, vodja trženja za področje BT v slovenskem Siemensu.

VAROVANJE 23www.finance.siFINANCE, petek, 27. junija 200822 OGLASNA PRILOGA www.finance.siFINANCE, petek, 27. junija 2008

Popolna povezava: javljanje požara, sistem za evakuacijo in gašenje, kontrola pristopa, video nadzor, protivlomno varovanje, ogrevanje, prezračevanje, klimatizacija, razsvetljava in žaluzije Siemens d.o.o., Tehnična oprema objektov,Bratislavska 5, 1000 LjubljanaTel: 01 4746 211; Faks: 01 4746 195 www.siemens.si/sbt Building Technologies

Kako vem katero nadstropje naj preverim v primeru alarma?

»Slovenska podjetja se vedno bolj zavedajo nevarnosti, vendar se bolj kot o dejanskih nevarnostih govori o trendih varnostne opreme. Na trgu je vse več dobrih svetovalcev, vendar jih za izdelavo varnostnih študij najema zelo malo podjetij,« je v našem pogovoru poudaril Tomaž Kastelic, direktor področja BT pri Siemensu, ki na slovenskem trgu ponuja integrirane rešitve tehničnega varovanja. Tudi zato imajo nekatera neprimerno opremo za varovanje glede na to, kaj dejansko potrebujejo. Kot pravi Igor Kulašič, vodja trženja za področje BT pri omenjenem podjetju, ima Siemens vse potrebno znanje, opremo in servis za celostno tehnično varovanje.

Kako se varovanja lotijo slo-venska in kako tuja podjetja?

Kastelic: V tujini podjetja dajo več na oceno tveganj kot v Sloveniji. Mogoče je to zaradi tega, ker je v Sloveniji manj kriminala.

[ INTERVJU ]Tomaž Kastelic in Igor Kulašič iz Siemensa razlagata, kako naj podjet ja celovito poskrbijo za svojo varnost

Celostne varnostne rešitv e so cenejše od parcialnih Katero je denimo področje,

na katerega naročnik ponava-di ne pomisli, ko se odloča za vgradnjo sistemov tehničnega varovanja?

Kulašič: Pomembno je, da sistemi varovanja komunicirajo med seboj po standardnih pro-tokolih. Veliko investitorjev in naročnikov nikdar ne pomisli na to. Siemens se ne zapira, tako da se naši sistemi lahko povezujejo z drugimi in obratno.

Kaj to pomeni?Kulašič: Na neki celostni

sistem varovanja in avtomatske-ga upravljanja se lahko povežejo sistemi drugih proizvajal-cev, če podpirajo standardne protokole.

Kdaj je treba začeti razmišljati o tehničnem varo vanju?

Kastelic: S projektanti je treba sodelovati že pri zasnovi objekta. Investitor mora jasno povedati, kaj želi, projektant pa mora tem željam prisluhniti in zasnovati usklajen koncept. Brez sodelovanja investitorja in pro-jektanta se lahko zgradi objekt, kjer ni vključen koncept integ-riranih sistemov varovanja in av-tomatskega upravljanja stavb.

Kulašič: Tehnično varo-vanje je razmeroma nizek

strošek, ki ga investitorji s parcialnimi rešitvami na prvi pogled še znižajo. Ven-dar mora biti objekt funkcio-nalen, varen in udoben, kar mu omogočajo le integralni sistemi. Če se zaradi slabih projektov vpeljejo parcialni sistemi, ima investitor precej več dodatnih stroškov, kot pa je bilo prihrankov na začetku. A dejstvo je, da se velikokrat projektira parcialno.

Kaj to pomeni?Kastelic: Posebej se pro-

jektirajo električne napeljave, strojni del, požarno varovanje, videonadzor in drugo. Velikokrat so sistemi v sami stavbi povsem neusklajeni. Zato še enkrat pou-darjam, da mora investitor stal-no sodelovati s projektanti.

Kako pa je pri obnovah ob-jektov?

Kastelic: Praksa je, da se investitor, ki želi nadgraditi sisteme, poveže s proizvajalci ali projektanti. Večinoma že pri projektiranju obnove dobi prave tehnološke rešitve. Projektant je v teh primerih že izvajalec zamisli investitorja.

Kulašič: Pomembno je poudariti, da gre pri varnosti za prodajo rešitev in ne le za

prodajo opreme. Večina pa razmišlja le o opremi, ne o njeni uporabi.

Kolikšen delež v celotni naložbi je strošek tehničnega varovanja?

Kulašič: Skupaj s sistemi za avtomatsko upravljanje stavbe je ta delež približno triodstoten.

Kastelic: Vendar je te deleže izjemno težko določiti. Zelo pomembno je, za kakšne ob-jekte gre in kakšne so varnostne zahteve. Majhni in požarno pre-cej ogroženi objekti zahtevajo višji strošek za protipožarne sisteme. V predorih pa je visoka investicijska postavka videonad-zor. Trgovinski ali bančni objek-ti imajo spet svoje zahteve, prav tako imajo posebnosti poslovne stavbe in drugo. Stroški so odvis-ni tudi od integracije sistemov. Integrirane rešitve so cenejše od parcialnih.

Ko so sistemi postavljeni, jih mora nekdo nadzorovati oziroma upravljati. Kako poteka ta del, saj je tehnika brez ljudi mrtva?

Kastelic: Točno. Imamo dva koncepta. Varnostni nadzorni center na objektu in varnostni nadzorni center pri varnostni službi. Prvi koncept ima pred-nost, saj lahko tam integriramo vse sisteme in vse tehnološke signale, predvsem pa lahko podjetje videonadzor uporabi tudi za upravljanje in nadzor tehnoloških procesov.

Kulašič: Nadzorni center lah-ko v teh primerih poljubno ses-tavimo in mu dodajamo različne funkcije. Servis in vzdrževanje se lahko izvaja tudi prek interneta, in to v realnem času.

Kaj pa, če nadzorni center ni v objektu?

Kastelic: Obstajajo certi-ficirani zunanji nadzorni cen-tri, ki jih upravljajo varnostne službe z ustrezno licenco. Na te centre se prenašajo alarmni signali. Varnostna služba se na alarm odzove skladno s pravili službe in skladno z navodili, ki jih ima za posamezen objekt. Smernice gredo tu k prenosu videonadzora, za kar tehnološko ni nobenih ovir, veliko pomis-lekov pa je v zvezi z zakonodajo oziroma varnostjo podatkov.

Ste lahko bolj konkretni?Kastelic: V Sloveniji je veliko

neskladij med različno zakono-dajo in dejanskim dogajanjem na trgu, bil bi že skrajni čas za ureditev. Treba je postaviti meje med varnostjo in varovanjem osebnih podatkov.

Kaj pa je idealna rešitev?Kastelic: Konceptov je ve-

liko. Menim, da je najbolje, da nekdo postavi tehniko, drug pa upravlja nadzorni center in or-ganizira varnostno službo. Poleg tega je zelo dobro, da ima pod-jetje tudi povezavo z zunanjim nadzornim centrom na drugi lokaciji.

Katere so najpogostejše na-pake pri varovanju?

Kastelic: O načrtovanju smo že govorili. Velikokrat pa se zgodi, da varnostnih sistemov upora-bnik sploh ne obvlada. Moderni sistemi imajo ogromno funkcij. Zato mora investitor opredeliti namen vpeljave varnostnega sistema oziroma mora znati postaviti funkcionalne zahteve in kupiti ustrezen sistema. Kasneje

pa mora znati uporabljati vse nje-gove funkcije. Zato je pomembno izobraževanje. Poleg tega sta zelo pomembna vzdrževanje in servis. Lastniki dragih sistemov se večkrat ravnajo po načelu, da sistem pač mora delati. Velikokrat se tudi zgodi, da naročnik sploh nima posnetkov varnostnih kam-er, nekateri niti ne vejo, da katera od kamer ne dela ali da so posnetki izjemno slabi. Mnogo podjetij ima zelo sofisticirano opremo, vendar povsem nezaščitene nadzorne in snemalne sisteme, ki jih lahko vlo-milec uniči ali pa celo odnese. S tem podjetje zgubi popolnoma vse podatke.

Kulašič: Mogoče primer na pake pri uvedbi sistema. Hotel z dvema zvezdicama pri opremljanju objekta na-bavi protipožarni sistem nižje kakovosti. Menili so, da so za nižjo kategorijo hotela ustrezni enostavnejši protipožarni siste-mi. To pa je bila napaka.

Zakaj?Kulašič: Njihovi gosti v so-

bah počnejo marsikaj. Kuhajo, likajo, kadijo. Zato se je pojavilo izjemno veliko število lažnih požarnih alarmov. Tega pa si ne želijo niti gosti niti uprava hotela. Zato so analizirali lažne alarme in ugotovili, da se pojav-ljajo zaradi premalo kakovost-nega protipožarnega sistema. Seveda so se odločili, da ga za-menjajo z najboljšim sistemom za zaznavanje požara. Od takrat lažnih alarmov nimajo več.

Kako pa je z varovanjem oziroma protipožarnimi sistemi v komunikacijskih centrih?

Kulašič: V teh prosto-rih je izjemo veliko opreme.

Če se sproži požarni alarm, lahko navadni gasilni sistemi poškropijo to občutljivo opre-mo in škoda je zelo velika. Ob-stajajo sistemi, ki požar pogasi-jo v nekaj sekundah, pri tem pa opreme ne poškodujejo. Tak sistem stane nekaj promilov vrednosti opreme, ki je v teh prostorih. Da o bazah podat-kov, ki so neprecenljive, sploh ne govorimo.

Kako pa je z varovanjem bank in drugih objektov, kjer je var-nost še posebno pomembna? Tu gre verjetno za drugačne pristope.

Kastelic: Tudi tu je več seg-mentov. Pri poslovnem delu se varuje intelektualna lastnina in je treba varovati dostope. Drugo je varovanje proti roparjem. V bančnih poslovalnicah je večji poudarek na mehanski zaščiti, vendar so tudi tu koncepti različni.

Kakšni?Kastelic: V nekaterih ban-

kah uslužbenec in stranka sedita za isto mizo brez varov-

Če se zaradi slabih projektov vpeljejo parcialni sistemi, ima investitor precej več dodatnih stroškov, kot pa je bilo prihrankov na začetku.

To pravi Tomaž Kastelic, di-rektor področja BT pri sloven-skem Siemensu.

Tako pravi Igor Kulašič, vodja trženja za področje BT pri slo-venskem Siemensu.

Menim, da je najbolje, da nekdo postavi tehniko, drug pa upravlja nadzorni center in organizira varnostno službo. Poleg tega je zelo dobro, da ima podjetje tudi povezavo z zunanjim nadzornim centrom na drugi lokaciji.

Oglaševanje v prvem slovenskem poslovnem dnevniku:

oglasi@fi nance.si

Zaleže!Zaleže!

alnega stekla, drugje je med njima neprebojno steklo. Gre za različne pristope, smer-nice pa gredo k ločenim bla-gajnam, kjer niti stranke niti uslužbenci nimajo dostopa do večjih količin gotovine. Ob-stajajo tudi različni sistemi obarvanja izropanega denarja in podobno. Najpomemb-neje pa je, da banke o svojih varnost nih sistemih dobro obvestijo javnost, seveda ne o podrobnostih. Menim, da bo tako ropov vedno manj.

Kako pa je s trezorji?Kastelic: Trezorji so mehan-

sko najbolje zaščiteni, zato je vdor praktično nemogoč. Ropar tako brez več uslužbencev z visokimi pooblastili skoraj ne more vdreti v te prostore. Zelo dobro varovani so tudi predprostori.

Kulašič: Pomembna je struktura in organizacija pod-jetja, kateri je prilagojeno tudi tehnično varovanje. Posebno novih smernic v fizičnem ali elektronskem varovanju tre-zorjev pa ni.

24 OGLASNA PRILOGA www.finance.siFINANCE, petek, 27. junija 2008

Urednik priloge: Vasilij Krivec, FinBizMediaE-pošta: vkrivec@fbm.si

Urednik oglasnih prilog: Branko ŽnidaršičTel.: (01) 30 91 526E-pošta: branko.znidarsic@finance.si

Varovanje je oglasna priloga časnika Finance.

Trženje: Klemen Koštun, klemen.kostrun@finance.si Tel.: (01) 51 30 826Gašper Vehovec, gasper.vehovec@finance.siTel.: (01) 51 30 823

Računalniški prelom: Dejan CirkvenčičLektoriranje: Julija Klančišar

www.finance.si

VAROVANJE 25www.finance.siFINANCE, petek, 27. junija 2008

Kakovostna protivlomna vrata so danes temelj za varovanje premoženja fizičnih oseb in podjetij. Na našem trgu je mogoče za sprejemljivo ceno dobiti kakovostna pro-tivlomna vrata z vsemi potrebnimi varnostnimi elementi in strokovno vgradnjo.

Večina vlomov v stano-vanja in hiše se zgodi skozi vhodna vrata. Zato je treba vgraditi takšna, ki bodo ob-jekt dobro zaščitila pred vse mi nepovabljenimi gosti. Strokovnjaki priporočajo pro-tivlomna vrata, ki so najboljša zaščita pred vlomom. Druga možnost so kakovostna ma-sivna vrata, na katera za us tre zno varnost names-timo kakovosten cilindrični vložek in varnostno garni-turo, priporočljiva pa je tudi n a m e s t i t e v v e č t o č k o v n e ključavnice, prečne zapore ali pribitne ključavnice, zatičev proti dvigu in kukala.

Manj je lahko hitro večGlede na našteto bo cena

masivnih lesenih vrat z vsemi potrebnimi varnostnimi ele-menti lahko tudi višja od cene kakovostnih protivlomnih. Če pa ob tem upoštevamo, da so protivlomna vrata najboljša zaščita vhoda v stanovanja, hiše in poslovne prostore, odločitev ne bo težka. To ugotavljajo tudi kupci, saj se jih vedno več odloča za namestitev vrat, ki zagotav-ljajo protivlomno zaščito. Na trgu je na voljo več izdelkov različnih ponudnikov. Ze-lo pomembno je, da kupci pred nakupom preverijo, kateri zaščitni elementi so vključeni, predvsem pa, ali je v ceno vključena strokovna montaža.

Konstrukcija je jeklenaZa protivlomnost poskrbi

jeklena konstrukcija krila in podboja. To je osnova, na kate-ro so nameščeni drugi varnos-tni elementi za preprečevanje vlomov. Med njimi je najpo-membnejša večtočkovna pro-

Vlomilci največkrat vdrejo skozi vrataZato je treba vgraditi takšna vhodna vrata, ki bodo objekt dobro zaščitila pred vsemi nepovabljenimi gosti in nepridipravi

tivlomna ključavnica, ki se pri poskusu loma ali izvlečenju cilindričnega vložka zaskoči.

Poleg večtočkovne klju čav-nice so na vrata nameščeni fiksni zatiči proti dvigu vrat, kakovosten cilindrični vložek z varnostno rozeto, varnostni omejilnik odpiranja, talno av-tomatsko tesnilo in širokokotno kukalo.

EstetikaProtivlomna vrata so lahko

tudi estetskega videza. Pred leti, ko slovenski trg še ni bil toliko razvit, so bila res na voljo le v eni barvi, danes pa je povsem drugače. Kupci lahko izbirajo med različnimi barvami in oblikami, saj ima večina ponudnikov na trgu v svojem prodajnem programu pestro izbiro prekrivnih plošč iz različnih materialov, ki se vstavijo v jekleni okvir vrat-nega krila. Kupci se lahko prilagodijo tudi barvi svojih sosedov oziroma barvam sten v skupnih prostorih. Lahko izberejo različne moderne in klasične oblike, ki polepšajo vhod v njihov dom ali poslovne prostore.

Hrup, mraz in ogenj Dobra protivlomna vrata s

svojo konstrukcijsko zasnovo in izolacijskimi materiali v njej zagotavljajo tudi zelo dobro toplotno in zvočno izolacijo, dobijo pa se tudi protipožarna protivlomna vrata. Strokovnjaki svetu-jejo, naj kupci preverijo, ali ima izdelek vse potrebne certifikate.

Strokovna montaža je zelo pomembna

Vsekakor je varnost vaših najbližjih in premoženja zelo pomembna. Po drugi strani pa lahko nepoučen kupec za veliko denarja dobi slabo sto-ritev. Protivlomna vrata so spe cifičen izdelek in brez us-trezne strokovne montaže ne bodo opravljala svoje funkci-je. Zato se je treba pred na-kupom dobro pozanimati in poiskati strokovni nasvet. Le tako se lahko kupec prepriča, da se je odločil pravilno.

Protivlomna vrata so najboljša zaščita vhodov v stanovanja, hiše in poslovne prostore. To ugotavljajo tudi kupci, saj se jih vedno več odloča za namestitev vrat, ki zagotavljajo protivlomno zaščito.

Veliko ljudi doma hrani dragocenosti in po-membne dokumente. Vse te predmete je najbolje shraniti v posebnem varnostnem trezorju. Na trgu je veliko vrst te opreme, ki jo v izhodišču delimo na vgradne in po-hištvene trezorje. Vgra-dni trezorji so, kot pove že ime, vgrajeni v steno, pohištveni pa so zasi-drani v tla ali steno po-hištvenih elementov. Če se odločite za pohištveni trezor, strokovnjaki sve-

tujejo, da izberete čim težjega, saj je takšnega praktično nemogoče odnesti. Pomembna la-stnost trezorjev je tudi odpornost proti ognju, kar zagotavlja zaščito tudi ob morebitnem po-žaru. Varnostni strokovnjaki

tako svetujejo, da pri izbiri trezorja kupci ne gledajo le na ceno, ampak naj na prvo mesto postavijo kakovost. Lastnik slabega trezorja ne bo za zaščito vrednosti naredil praktično nič.

TREZORJI IN SISTEMI ZA ZAKLEPANJE

Manjše število ključev in nadzor dostopa sta le dva razloga, da se odločite za sistem zaklepanja doma in v poslovnih prostorih. Na-mesto šopa ključev imate samo enega, ki odpre vsa vrata. Glavni ključ vsebuje patentiran zaščiten pro-fil in varnostno kartico, kar pomeni tudi, da ste onemogočili ponarejanje ključev. Mogoče so izdelave različnih sistemov zaklepa-

nja in njihove kombinacije. Trgovci vam bodo na podla-gi izkušenj in strokovnosti svetovali optimalno rešitev za vaše prostore. Moderna rešitev, ki jo je

prinesel razvoj tehnologi-je, pa je elektronska klju-čavnica. Tako so na trgu na voljo cilindrični vložki s tipkovnico za elektronski pristop. Vrata zaklenemo oziroma odklenemo z vnosom večmestne kode.

Prva naj bo kakovost in ne cena

Znebite se debelih šopov ključev

Za zagotavljanje varnosti smo odgovorni sami. Varnostni sistemi so vse bolj kompleksni in zahtevajo strokoven pristop od načrtovanja do izvedbe in vzdrževa-nja. Gradnja varnostnih sistemov po načelu naredi sam je večinoma neuspešna in prinese dodatne stroške.

Pri izbiri rešitve je zelo pomembno vedeti, kje in katere so grožnje, kakšno tveganje prevzemamo in kako ga obvladujemo. Te odgovore dobimo z oceno ogroženosti. Ko imamo odgo-vore na zgornja vprašanja, začnemo načrtovati varnostni sistem. Rezultat bosta pro-jekt tehničnega varovanja in načrt varovanja. Sledi izved-ba, ki mora biti strokovna in dosledna. Ko je sistem vgra-jen, pa je treba usposobiti uporabnike.

Najprej narediti načrtPred varovanjem je treba ugotoviti, kaj so grožnje in od kod prihajajo

Nujno je vzdrževanjeVarnostni sistem deluje z

objektom in ljudmi v njem. Nekatere še tako majhne in na prvi pogled nepomembne spremembe v objektu lah-ko bistveno vplivajo na učinkovitost varovanja. Zato je zelo pomembno zagotoviti us-trezno tehnično vzdrževanje, ki ga je treba prilagajati razmeram v objektu.

Tudi z integracijo siste-mov tehničnega varovanja sledimo zgoraj opisanim ciljem. S tem dosežemo višjo stopnjo varnosti za ljudi in premoženje, saj je takšen sistem preglednejši in obvladljivejši. Z različnimi zelo uporabnimi funkcijami (filtriranje lažnih alarmov med pravimi, neposredna povezanost dogodka z vnaprej pripravljenimi navodili za ukrepanje, grafični prikaz kraja dogodka …) zagotovimo visoko stopnjo učinkovitosti in razpoložljivosti ukrepanja

ljudi oziroma varnostnega os-ebja v kritičnem trenutku.

Varovanje domaZaradi časa, v katerem

živimo, in zaradi pogostih odsotnosti od doma se pri vsakem od nas slej ko prej pokaže potreba po takšnem ali drugačnem varovanju premoženja. Prvi korak je, da se osebno ali telefonsko ogla-site v podjetju, ki se ukvarja z varovanjem premoženja.

Poskrbite za preventivne ukrepe, da ne bo od daleč vid-no, da ste dalj časa odsotni. Poskrbite za ustrezne mehan-ske sisteme varovanja, da boste vlomilcem preprečili vlom ali jih od tega namena sploh odvr-nili. Za javljanje vloma vgra-dite stalni ali začasni sistem za javljanje vloma.

Varovanje stanovanj v višjih nadstropjih

Princip varovanja stanovanj-skih objektov najpogosteje te-melji na varovanju prostorov in dostopov v objekt. Okoli 75 odstotkov vlomov se zgodi skozi vhodna vrata. Tako je treba – predvsem pri stano-vanjih v višjih nadstropjih blokov – ustrezno varovati le vhodna vrata, saj je le skoznje možen dostop v stanovanje.

Tatovi in vlomilci imajo ra-di lahko delo, zato moramo poskrbeti za tehnične ovire, ki bodo vlom naredile čim daljši in čim bolj hrupen – če ga že ne bodo onemogočile. To bo pritegnilo pozornost sosedov ali naključnih mimoidočih ter vlomilca odgnalo. Ti se bodo raje zadovoljili s kate-rim od sosednjih stanovanj, ki nimajo varovanja ali pa je to pomanjkljivo.

Varovanje stanovanj v nižjih nadstropjih in hiš

Varovanje stanovanj v nižjih nadstropjih in stano-vanjskih hiš je zahtevnejše, saj je vstop možen na več mestih. Nič ne pomaga, če optimalno zaščitimo vhodna vrata, ko pa okna ostanejo najšibkejši člen v verigi varovanja objekta. Ravno zaradi tega se filozofija varovanja stanovanjskih hiš nagiba k tehničnemu varovan-ju z alarmnimi napravami. Pri tem ne preprečujemo dostopa v objekt, ampak vstop v varo-vane prostore zaznavamo in ustrezno javljamo.

Javljanje je lahko lokalno s pomočjo sirene ali bliskavke, alarm pa lahko prenesemo tudi v varnostni nadzorni center podjetja za varovan-je, od koder sledi takojšnja intervencija ustrezno us-posobljenih in opremljenih varnostnikov.

T a k š n o v a r o v a n j e j e preprostejše, ker so tako lah-ko varovani vsi prostori (ali prostori po naši želji), v katere namestimo javljalnike vloma. Poznamo dve vrsti javljalnikov in tako tudi dva načina varo-vanja. Prostorski javljalniki oziroma tako imenovani PIR-senzorji (infrardeči pasivni javljalniki gibanja) zaznajo in javljajo gibanje v prosto-ru. Drugi način pa je, da na vsa okna in vrata, torej tam, kjer je možen vstop v hišo, na-mestimo magnetna stikala, ki zaznajo odpiranje vrat ali oken in sprožijo alarm. Ta način je primernejši za novogradnje ali adaptacije, ker je polaganje napeljav zahtevnejše.

Struktura integriranega sistema tehničnega varovanja

Požarna centrala

Vlomna centrala

Digitalna snemalnanaprava DVR

Terminal X

Kamera 1

Kamera N

PTZ kamera Sistem Video nadzora

IR 1

IR N

MK Sistem javljanja vloma

Sistem avtomatskega javljanja požara

Sistem kontrole pristopa in sistem mehanskega varovanja

Telekomunikacijsoomrežje

Varovan objekt

Nadzorni sistem CNSza lokalni nadzor

Terminal 1

CNS

Varnostno nadzorni center

VNC

Lokacija je pomembna iz dveh razlogov. Prvič zaradi varovanega predmeta in drugič zaradi kraja, kjer se nahaja – dostopne ce-ste, konfiguracija terena, ulična razsvetljava, bližina gozda in drugo. Zunanji obroč (prvi va-

rovalni obroč) varovanega objekta: Pomembno je, da je pravilno in dobro varovan. S fiksno in sta-bilno, najmanj 2,5 metra visoko ograjo, protivlomno ključavnico, rešetkami in kamerami preprečimo pri-stop k objektu. Prostor med ograjo in

objektom (drugi varovalni obroč): Ta mora biti zasno-van tako, da se onemogoči ali vsaj bistveno oteži dostop oziroma gibanje od ograje do objekta. To lahko naredimo z naravnimi ali vsiljenimi ovirami, kot so vodni rov, rastlinje ali no-tranja ograja. Lahko pa ga

zavarujemo z elektronski-mi tehničnim sredstvi.

Dostop v objekt (tretji varovalni obroč): Zdaj smo pri objektu. Tu mora-mo varovati vse mogoče vhode, izhode in odprtine (okna, jaški, kanalizaci-ja, klimatska naprava, strešna okna, požarne stopnice, balkon). Pripo-roča se, da so vsa vhodna vrata protivlomna (zlasti v stanovanjih v bloku) in da so vsa okna do druge-ga nadstropja zaščitena rešetkami (mrežami, ro-letami, zastori). Objekt (četrti varovalni

obroč): V objektu moramo hkrati omogočiti neovirano izvajanje delovnih aktivno-sti in preprečiti možnosti ogrožanja. Nujna je vse-splošna pokritost objekta s protivlomnim, protipo-žarnim in sistemom za javljanje klica v sili (»panik alarm«).

ELEMENTI VARNOSTI

ograja, protivlomna ključavnica, protipožarna, protivlo-

mna in protistrelna vrata,

protipožarna, protivlo-mna in protistrelna okna, žaluzije, rešetke, mreže.

Mehanski elementi

Elektronsko tehnični elementi Protivlomni sistemi:

javljalniki, krmilne enote, centralne enote, sirene, bliskavke, oddajne enote. Videonadzorni sistemi:

kamere, zasloni, pre-klopniki, združevalniki slik (multiplekser), digitalni shranjevalniki. Protipožarni: požarna

centrala, avtomatski optič-

ni dimni javljalniki požara, avtomatski ionizacijski dimni javljalniki požara, av-tomatski termični javljalniki požara, ročni javljalniki po-žara, alarmne sirene, krmil-ne enote, vhodne enote. Sistemi za kontrolo

pristopa: programska oprema, identifikacijske kartice.

VAROVALNI OBROČI

Od ograje do alarma

Darko Zarič, Varnost Maribor

Fot

o: V

ovko

26 OGLASNA PRILOGA www.finance.siFINANCE, petek, 27. junija 2008

mobicom finance.ai 20.6.2008 16:06:26

Sisteme tehničnega varovanja delimo na več segmentov: protipožarno varovanje, protivlomno varovanje, videonadzorni sistem in sistem kontrole dostopa. Vse te segmente lahko najdemo v večjih poslovnih stavbah, kjer se združijo v centralni nadzorni sistem.

V manjših poslovnih stav-bah ali podjetjih pa imajo obi čajno enega ali dva izmed sistemov tehničnega varo-vanja. Protipožarni sistemi so zakonsko urejeni, tako da so za nekatere objekte obvezni, pri drugih področjih varo-vanja pa je odločitev vedno na investitorju.

Ugotoviti potrebePa se posvetimo trem sis-

temom, ki jih izbira investi-tor – protivlomni sistem, vi-deonadzorni sistem in sistem kontrole dostopa. Pri svojem delu opažam, da je temelj-no vprašanje investitorjev, kakšne bodo neposredne ko-risti naložbe v neko opremo tehničnega varovanja.

Protivlomni sistem je danes gotovo nepogrešljiv v vsakem podjetju, ki ima osebni

Nadzorni sistemi niso le varovalni elementPodjetja lahko dobijo tudi druge informacije, s katerimi izboljšajo rezultate

računalnik, saj je naložba v prim-erjavi s podatki na računalniku, ki so lahko za podjetje neprecen-ljivi, minimalna. Tako bi moral biti protivlomni sistem vgrajen v vsakem podjetju.

Vgradnja videonadzornega sistema in sistema kontrole dostopa pa je predvsem odvisna od poslovnega procesa podjetja. Če so v podjetju prostori, do ka-terih želimo omejiti dostop, je vgradnja kontrole dostopa go-tovo smiselna.

Najdražji je videonadzorni sistem, ki pa je tudi najbolj upravičena naložba, predvsem v primerih, ko lahko investitor optimizira poslovni proces in nadzoruje proizvodnjo, logis-tiko, skladišče, promet in pretok ljudi. Informacije, pridobljene s pomočjo teh sistemov, lahko pri-pomorejo k znižanju stroškov in so pomembne pri sprejemanju nekaterih drugih odločitev.

Napake pri izbiriEna od pogostejših napak pri

uvajanju varnostnih sistemov je predimenzioniranje. Velikokrat pa podjetja vgrajene opreme ne poznajo dovolj dobro, kar pomeni, da tudi ne izkoristijo vseh funkcij in možnosti, ki jih ponuja.

Zato je treba več truda vlo-žiti v poznavanje opreme,

sledenje novim tehnologijam in svetovnim smernicam. Žalostno je, da v Sloveniji še vedno ni-mamo revije, namenjene varo-vanju, iz katere bi lahko širša javnost pridobila ustrezne informacije.

Seveda pa je pri preprečevanju napak izredno pomembna ko-munikacija med naročnikom in izvajalcem sistema tehničnega varovanja. Če niso predstav-ljene zahteve in uporabnost ter če ni temeljnih opredelitev pri reševanju problema, potem tudi sistem tehničnega varovanja ne bo tako učinkovit, kot bi lahko bil.

Preveč ali premalo opreme?Zastavlja se tudi vprašanje,

ali imajo podjetja preveč ali pre-malo opreme. Vse je odvisno od komunikacije med naročnikom in izvajalcem oziroma od za-htevnosti projekta in tehnične usposobljenosti naročnika. Če naročnik ve, kaj želi, in ima jasne zahteve ter pozna lastnosti opreme, ki jo je mogoče vgraditi, bo varnostni sistem veliko bolje zasnovan.

Nihče ne more nikogar prisiliti, da vgradi protivlom-ni ali videonadzorni sistem, bo pa njegova učinkovitost odvisna od sodelovanja med naročnikom in izvajalcem ter seveda od sredstev, namen-jenih za sistem.

Za malo denarja je na voljo osnovni protivlomni sistem s senzorji klasične tehnologije in prenosom prek analogne linije, za več denarja pa sta tu-di učinkovitost in zanesljivost

sistema nekaj povsem drugega. Enako velja za videonadzorni sistem. Za malo denarja bodo slike velikokrat neuporabne, tako zaradi kamer kot sistema digitalnega snemanja, dražji sistem pa bo svojo funkcijo bolje opravil. Velikokrat se zgodi, da obljube ne izpolnijo pričakovanj in razočaranje je potem veliko. Podjetja, ki se zavedajo, da je vlaganje v sistem tehničnega varovanja pomembno, imajo tudi ustrezne in učinkovite sisteme.

Slovenija v zlati sredini Koliko v posameznih državah

namenijo za sisteme tehničnega varovanja, je povezano s količino informacij s tega področja (re-vije, sejmi, seminarji, študije …) in splošno varnostno kulturo. Dejstvo je, da podjetja v zahodni Evropi bistveno več vlagajo v sisteme tehničnega varovanja kot v vzhodni, kjer tehnično varovanja velikokrat še vedno pomeni nepotreben strošek. Za Slovenijo bi lahko dejal, da smo nekje v zlati sredini, zavzetost nekaterih posameznikov znotraj velikih sistemov pa dviguje ka-kovost in učinkovitost sistemov tudi na našem trgu.

Za varen spanecPri sistemih tehničnega varo-

vanja, ki se vgrajujejo v pod-jetja, je poudarek na varovanju

Uvajajo se novi standardi Pravkar se pripravljajo

priporočila o tem, kaj naj bi učinkovit sistem tehnič-nega varovanja vključeval oziroma katerim zahtevam mora zadostiti oprema (za nekatere segmente sicer že obstajajo). Gre za stan-dard EN (European Norm), ki bo zajel protivlomne sisteme (EN50131), vide-onadzorne sisteme (EN 50132) in sisteme kontro-le dostopa ( EN 50133). Standardi bodo podobno kot EN54 za protipožarne sisteme postavili temeljne zahteve glede na stopnjo ogroženosti posameznega objekta.

PRIPOROČILA

VZDRŽEVANJE

Sistem je treba obnoviti na pet let Dober sistem tehničnega

varovanja praktično ne potrebuje vzdrževanja. Opraviti je treba preven-tivne preglede elementov sistema in nadzorovati njegovo delovanje. Re-dni, vsaj vsakoletni obisk serviserja lahko bistveno podaljša življenjsko dobo. Predvsem se to kaže pri videonadzorih sistemih, kjer je skrb za sistem digi-talnega snemanja enaka skrbi za strežnik. Nove tehnologije dnevno

spreminjajo standarde tudi na področju tehnične-ga varovanja. Oprema pa zastara, ko ne izpolnjuje zahtev oziroma ji poteče življenjska doba. Velik preskok pri vi-

deonadzornih sistemih je bil prehod z analogne v digitalno tehnologijo, tako da je analogna tehnologija zastarala, čeprav kakšen analogni sistem še vedno odlično služi svojemu namenu. Nenapisano pra-vilo je, da je po petih letih delovanja smiselno sistem tehničnega varovanja osvežiti. Gre za senzorje, kamere, sisteme digital-nega snemanja in drugo. Ob tej priložnosti je treba temeljito pregledati trenu-tne tehnologije in njihove prednosti pred obstoječim sistemom.

Rok Bajec, Mobicom, d.o.o., Trzin

premoženja in zajemu koristnih informacij, kar omogoča video-nadzorni sistem. Pri tehničnem varovanju stanovanj oziroma hiš pa je poudarek na varovanju oseb. V praksi to pomeni, da je smisel protivlomnega sistema poleg varovanja premoženja predvsem varovanje oseb med nočnim počitkom.

Danes praktično vsak sistem omogoča programiranje delnega vklopa – varovani so vsi vstopi v objekt in deli objekta, v katerih se ponoči nihče ne giblje, spalni prostori pa ne. S tem omogočimo varovanje oseb ponoči, kar je seveda smiselno.

Tak način varovanja za-hteva nekoliko več pozor-nosti pri zasnovi sistema, saj je pomembna lokacija senzorjev. Pred vgradnjo vi-deonadzornega sistema tudi na stanovanjske objekte pa je treba vedno razmisliti, kaj s temi informacijami prido-bimo. Kamere učinkujejo pred vsem preventivno, vloma običajno na preprečijo, mor-da lahko koristijo pri rekon-strukciji dogodka, čeprav se to zgodi le malokrat. Zato bi bilo pri stanovanjskih hišah smiselno pred naložbo v vi d eo-nadzorni sistem razmisliti o zunanjem varovanju, ki ima veliko prednosti pri postavitvi učinkovitih preprek poten-cialnemu vlomilcu.

Fot

o: D

ream

stim

e.co

m

Vgradnja video-nadzornega sistema in sistema kontrole dostopa je v veliki meri odvisna od poslovnega procesa podjetja.

28 OGLASNA PRILOGA www.finance.siFINANCE, petek, 27. junija 2008

Pri varovanju poslovnih in večstanovanjskih objektov ter individualnih hiš je pomembno, da lastniki svoje prostore in imetje zaščitijo tako, da so za druge nedosegljivi. Zato naj med drugim preverijo varnost vhodnih vrat in delovanje varnostnih naprav.

Na Policijski upravi Ljubljana priporočajo, naj poskrbimo, da bo med našo odsotnostjo nek-do pazil na prazno stanovanje, pisarno ali hišo. To so lahko sosedi, prijatelji, sorodniki. Seveda lahko lastniki varovan-je zaupajo tudi varnostnemu podjetju z licenco. Vsekakor pa morajo biti osebe, ki bodo varovale premoženje, vredne zaupanja.

Kot odgovarjajo na policiji, naj ta oseba prazni poštni na-biralnik, večkrat parkira na dvorišču ali pusti avtomobil na parkirnem prostoru ter spre-minja lego rolet.

Vlomilci so zelo hitriVsekakor je najboljša kom-

binacija mehansko-tehničnega varovanja. Storilci namreč vlo-mijo tudi v prostore, ki imajo tehnično varovanje in videonad-zor. Takšni vlomilci morajo biti sicer zelo hitri. Običajno raz-bijejo steklena vhodna vrata, poberejo vredne predmete, ki so na vidnem mestu, in za-pustijo kraj, preden prispe služba za intervencije. Zato tudi policija priporoča kako-vostna vrata, saj tako storilec ne more vstopiti v objekt oziroma bi za to potreboval več časa in povzročil veliko hrupa, s tem pa bi se seveda povečala možnost, da ga zalotijo.

Preverite tudi ključavniceIn katere domače naloge

Domače naloge pred dopustomNa policiji pravijo, da je med daljšo odsotnostjo najbolje vzpostaviti videz, kot da smo doma, saj bomo s tem nepridipravom z glave izbili zle nakane

je po nasvetu policije treba opraviti pred odhodom na do-pust? Poskrbimo, da v okolici objektov ne bo predmetov, ki bi lahko prišli prav vlomilcem. To so predvsem lestve in druga orodja. Okolica naj bo urejena. Previsoko grmičevje je za storil-ca idealno skrivališče, prav tako visoka ograja. Tako na policiji svetujejo, da ograja ni višja od metra in pol, še nižje pa naj bo grmičevje, ki naj ne presega 0,6 metra.

Pred odhodom na dopust je treba nujno pregledati ključavnice. Te morajo delovati brezhibno. Prav tako morajo biti ključavnice zaščitene, po potrebi pa naj lastniki zaščito nadgradi-jo. Priporočljivi so predvsem varnostni ščiti na zunanjih delih cilindrične ključavnice, prečne zapore in podobno. To velja za vse vrste objektov, še posebno pa za stanovanja, kjer je običajno dovolj, da se primerno zavaru-jejo vhodna vrata. Priporočljivo je, da se nadgradi tudi varovanje oken in balkonskih vrat, pri sled-njih je dobro, da jih opremimo z dodatnimi ključavnicami.

Tehnika ne dela sama od sebe

Če ima lastnik prostorov vgrajene senzorje za zunanjo razsvetljavo, naj preveri njiho-vo delovanje. Senzorji morajo biti nameščeni dovolj visoko, da jih ni mogoče onesposobiti. Tudi alarmne sisteme je treba pregledati, saj le brezhibni siste-mi uspešno varujejo in oprav-ljajo svojo funkcijo. Alarmne sisteme je treba tudi večkrat servisirati, pregledati, nadgra-jevati. Zelo priporočljivo je, da je lastnik seznanjen z delovan-jem sistema in njegovimi po-manjkljivostmi ter da ga redno uporablja. Poskrbeti moramo, da javljalniki gibanja ali loma stekla nimajo pred sabo ovir, kot

so slike ali omare. Takšni pred-meti zelo omejijo kot delovanja javljalnika.

Ne pozabimo na videonad-zorne sisteme. Tako večkrat preverimo zajemanje »slike« in vpliv tako sončne svetlobe kot reflektorjev. Priporočljivo je, da se v prostore vgradijo časovna stikala, na katera se priklopijo različni električni porabniki, kot so luči, radio in druge naprave, ki dajejo vtis, da smo doma. Čas na stikalih naj bo naravnan tako, da se bodo porabniki vklapljali naključno. Pri tem je treba paziti na stan-darde požarne varnosti.

Utišajte telefonske odzivnike

Ena izmed večjih napak je, da lastniki na telefonskih odzivni-kih pustijo sporočila, kot so: »Ni nas doma, smo na počitnicah.« Dovolj je, da se sporočilo glasi: »Trenutno nismo dosegljivi.«

Lastniki naj vrednejše pred-mete shranijo v hišne sefe ali blagajne, še bolje pa je, da jih shranijo v trezorje podjetij, ki opravljajo to dejavnost. Hišne blagajne ali trezorji morajo biti pravilno usidrani v tla in steno.

Policija ob tem priporoča, da se tehnični in vrednejši pred-meti označijo z individualnimi karakteristikami. Označba je lahko na vidnem ali skritem mestu. Lahko je v obliki gra-vure, lahko en del pobarva-mo ali kaj drugega. Nakit ali umetniška dela naj lastniki fo-tografirajo. Zaradi razširjenosti digitalne fotografije se zlahka fotografirajo tudi podrobnos-ti. Označitev in fotografiranje predmetov sta pomembna za identifikacijo lastnika, po drugi strani pa za povezovanje predmeta, zaseženega pri os-umljencu, s krajem kaznivega dejanja.

Če postanete žrtev kaznivega dejanja, takoj pokličite policijo na številko 113. Ne hodite v objekt, ker je mogoče storilec še tam in ker lahko uničite sledi, ki so pomembne za identifikacijo storilca.

KAZNIVA DEJANJA ZOPER PREMOŽENJE 2006-2007

Vrsta kaznivega dejanja Število kaznivih dejanj Rast (%) Število preiskanih ka-znivih dejanjDelež preiskanih ka-znivih dejanj (%)

2006 2007 2006 2007 2006 2007

Poškodovanje tuje stvari 6.844 6.906 0.9 1.209 1.270 17,70 18,40

Vlom 18.107 17.891 -1,2 2.653 3.887 14,70 21,70

Vir: Slovenska policija

DELO NA PODROČJU VAROVANJA NEKATERIH OBJEKTOV

2006 2007

Št. intervencij zaradi sprožitev signala signalnovarnostnih naprav v varovanih objektih 164 156

Št. primerov izvajanja dodatnih varnostnih ukrepov v objek-tih, v katerih so sedeži državnih organov 1.309 1.105

Št. primerov izvajanja dodatnih varnostnih ukrepov zaradi protestnih shodov, ki so potekali v okolici varovanih objektov

32 15

Vir: Slovenska policija

1,5 metra naj bo največ visoka

ograja okrog hiše. Višja je lahko dobro skrivališče za vlomilca.

ŠTEVILKA

Finance

KLEPET GURMANSKI UŽITKI KULTURA BIVANJA MODNI TRENDI RAZVAJAJMO SE

V S V O J E M S L O G UP R I L O G A F I N A N COGLAŠEVANJE: Natalija Stevanović, e-pošta: natalija.stevanovic@fi nance.si, tel.: 01 513 08 24

Fot

o: D

ream

stim

e.co

m