Četrtek, 25. februarja 2016, št. 38 www.finance.si

Dolgovi in terjatveo

gl

as

na

pr

ilo

ga

Z zunajsodno poravnavo dolgov preveč odlašamo

tem je bistveno, da z zunajsodnim postop-kom, ki ne traja več kot 90 dni, upnik ne iz-gubi možnosti sodne izterjave, zraven pa se izogne časovni in stroškovni izgubi.

Skrb za dobro ime»Strošek zunajsodne izterjave je pri na-ši agenciji vezan le na uspeh. Če ni izter-

Mala in srednja podjetja v Sloveniji zelo redko posežejo po zunajsodnih izterjavah. V tujini je povsem druga-če. Še preden se lotijo sodnih izterjav, stroški teh so v Sloveniji izredno niz-ki, praviloma najamejo specializira-na podjetja, ki se ukvarjajo z izterja-vami in upravljanjem neizplačanih dolgov.

Mala in srednja podjetja sama izvajajo iz-terjave od svojih neplačnikov, saj je takšna pot najcenejša, ker podjetje pri tem ne pot-rebuje odvetnikov ali druge zunanje pomo-či. Če takšna pot ni uspešna, pozneje zač-nejo sodne postopke izterjave zapadlih ne-plačanih dolgov.

Vendar pa praksa kaže, da veliko dolžni-kov obveznosti poravna prej, če postopke izterjave vodi za to specializirano podjetje. Razlogov je več. Kot pravi Miroslav Benic-ky, vodja operative pri podjetju Advancing Trade, na uspeh zelo vpliva sprememba di-namike v komunikaciji.

Ko dolžnik prejme opomin z drugega naslova, se v veliko primerih zadeva začne tudi dejansko urejati. Vključitev zunanje-ga partnerja za izterjavo v pravem trenut-ku ima še druge prednosti. Upnik se izog-ne morebitnim stroškom vodenja sodnih postopkov, razbremeni se časovno in kad-rovsko zahtevno obravnavanje dolžnikov, velikokrat pa se po rešitvi težav poslovanje med upnikom in dolžnikom tudi nadaljuje.

Fizične osebePri izterjavi fizičnih oseb sta odločilna pra-vilna komunikacija in upoštevanje dolžni-kovega socialnega in finančnega položaja. Za fizične osebe so na voljo informacije, ki pripomorejo k uspešnosti izterjave – po-izvedbe o zaposlitvi, raziskave naslovov, razis kave o premoženju. Ko je dolžnik pi-sno obveščen, da je upnik za poravnavo dolga pooblastil zunanjo agencijo, sledi te-lefonska komunikacija.

Po identifikaciji razlogov za zamudo ozi-roma neplačilo sledi mediacija, kjer pred-stavniki agencije usklajujejo pričakovanja upnika in plačilne zmožnosti dolžnika. Za terjatve, kjer se oblikuje dogovor o obroč-nem poplačilu, agencija spremlja ves po-tek odplačevanja. Če se dolžniki ne odzi-vajo na pozive, agencija stopnjuje inten-zivnost izterjave s pismom odvetnika ali obiskom, kar največkrat poveča odzivnost dolžnika in možnost za dokončanje zunaj-sodne izterjave.

Pravne osebePodobno je pri postopku zunajsodne izter-jave pravnih oseb. Tudi tu je treba ugotovi-ti in razumeti razloge za nastali dolg. Glav-ni razlogi so insolventnost, sezonski izpad prilivov, reklamacija glede dobavljenega blaga ali storitve. »V teh primerih upošteva-mo upnikova pričakovanja in z dolžnikom poiščemo najustreznejšo zunajsodno reši-tev. Tako se upnik pogosto izogne sodne-mu postopku, ki bi se lahko časovno zav-lekel, s čimer bi nastali dodani in povsem nepotrebno stroški,« razlaga Benicky. Pri

jave, upnik nima nobenih stroškov, med-tem ko je treba stroške sodne izterjave pla-čati v vsakem primeru,« pravi sogovornik. Potek poplačila dolgov morajo voditi stro-kovno usposobljeni in izkušeni zaposleni agencije za upravljanje terjatev, ki znajo up-ravljati domače in tuje terjatve fizičnih ter pravnih oseb.

Na podlagi analiz upravljavec terjatev izbere in izpelje najprimernejši postopek ter ga prilagaja zahtevam upnika in njego-vim terjatvam. Upnika stalno obvešča o poteku izterjave in skrbi za njegovo dobro poslovno ime.

Slovenci se prepozno odzovemo»V tujini se podjetja za predajo izterjave zu-nanjemu partnerju odločajo zgodaj, že 30. dan po zapadlosti, v Sloveniji pa precej po-zneje, in sicer med 180. in 360. dnem po zapadlosti,« Benicky razlaga bistveno raz-liko med prakso slovenskih in tujih podje-tij. Podjetja v tujini pogosto najamejo dru-

gega upravljavca terjatev, če prvemu izter-java ne uspe.

Glede sodnih postopkov Benicky po-udarja, da so v Sloveniji najcenejši izmed skoraj vseh držav Evropske unije in nek-danje Jugoslavije. Medtem ko upniki v Slo-veniji lahko sami vlagajo izvršbe, morajo v drugih državah to sprožiti prek odvetnika, kar že v začetku prinaša dodatne stroške. V tujini so večinoma višje tudi sodne takse, ki so odvisne od zneska terjatve. V tujini mo-ra upnik pogosto plačati tudi izdane prav-nomočne sklepe in različne ukrepe, kot je blokada dolžnikovega računa.

V tujini se upniki za predajo izterjave zunanjemu partnerju odločajo 30. dan, v Sloveniji pa šele med 180. in 360. dnem po zapadlosti

Veliko dolžnikov obveznosti poravna prej, če postopke izterjave vodi za to specializirano podjetje.

Urednik priloge:Vasilij Krivec, FinBizMediaE-pošta: vkrivec@fbm.si

Trženje:Janez HudejTel.: (01) 30 91 469E-pošta: janez.hudej@finance.si

Prelom: Finance

Lektoriranje: Finance

Urednik oglasnega uredništva:Branko ŽnidaršičTel.: (01) 30 91 526E-pošta: branko.znidarsic@finance.si

Dolgovi in terjatve je oglasna priloga časnika Finance.

Četrtek, 25. februarja 2016, št. 38 www.finance.si

Z zunajsodno poravnavo dolgov preveč odlašamo

Andreja Kelhar Horvat, vodja sektorja za bonitetne in druge tržne storitve pri AJPES:Ko imajo podjetja velike težave z neplačanimi računi, je za preverjanje bonitet velikokrat že prepozno.

Nada Škoberne, direktorica podjetja Prva finančna agencija:Poslovno spretni naročniki lahko prek dobaviteljskega faktoringa dosežejo nižjo ceno pri dobaviteljih.

Vsaj šestina poslov v vsej svetovni trgovini je zava-rovana pri kreditnih zava-rovalnicah, kar priča o ze-lo pomembni vlogi te de-javnosti. Podjetje, ki za-varuje svoje terjatve, ze-lo zmanjša tveganja posa-meznega posla, s čimer ne ogrozi likvidnosti in izbolj-ša poslovne rezultate.

Pri odločanju o prevzemu tve­ganja kreditna zavarovalnica najprej presodi plačilno spo­sobnost kupca, pogosto pa tudi njegove proizvodne ozi­roma prodajne zmogljivosti, posebno kadar je vrednost naročila visoka in v nesklad­ju s prihodki podjetja. Kljub vsemu pa je temelj za uspeš­nost posla samo podjetje, ki se mora premišljeno odloči­ti, da bo del upravljanja terja­tev preneslo na kreditno za­varovalnico.

Stalni nadzor nad dobaviteljiNa začetku je potrebnih nekaj več dodatnih aktivnosti pri vzpostavitvi ustrezne komu­nikacije s kreditno zavaroval­nico. Večina komunikacije po­teka prek elektronskih komu­nikacijskih orodij, zato ne po­meni velikega dodatnega admi­nistriranja, po drugi strani pa nadgradi in izboljša kakovost sistema upravljanja terjatev.

Vsak posel na odprt račun je tvegan. Zahtevo po višini pot­rebnega limita da večinoma podjetje, naloga kreditne za­

varovalnice pa je, da poskuša tem potrebam slediti. Ob tem upošteva predvsem trenutno in, kolikor je mogoče, tudi pri­hodnjo plačilno sposobnost kupca. »Ker je pogled v priho­dnost vedno omejen, je zelo pomembnih več dejavnikov. V vsakem primeru pa kredi­tna zavarovalnica stalno nad­zoruje kupce podjetja, za ka­tere je sprejela tveganje nep­lačila,« pravi Ladislav Artnik, predsednik uprave Prve kredi­tne zavarovalnice, ki vsako leto zavaruje za več kot pet milijard evrov tovrstnih poslov.

Zavarovalnica ima širši pogledRazlika pri neplačilih sloven­skih in tujih podjetij je po njego­vih opažanjih v hitrosti vodenja insolvenčnih postopkov. Kadar ti postopki niso uvedeni in gre za daljše zamude plačil, bo zelo pomembna asistenca kreditne zavarovalnice, posebej pri oce­njevanju razlogov za neplačila in odločanju o morebitnih re­programih plačil. Kreditna za­varovalnica bo na podlagi izku­šenj na različnih trgih in v raz­ličnih sektorjih laže presodila, kako reševati plačilno težavo.

Glavni vzrok za neplači­la je pomanjkanje denarja pri dolžniku. Razlogov za tak polo­žaj je veliko, lahko pa govorimo o trajnih ali le začasnih težavah poslovnih subjektov. Če zane­marimo situacije, ko podjetje trajno porablja več, kot ustva­ri, je pogosto razlog za nezmož­nost pravočasnega plačila tudi neplačilo ali daljše zamude nji­hovih kupcev. Podjetja, ki ima­jo solidno nabavno pozicijo, bodo lahko izpad vsaj delno in začasno nadomestila s podalj­šanjem plačilnih rokov svojim dobaviteljem. Druga možnost je financiranje pri poslovnih bankah. »V obeh primerih bo lahko pomembno vlogo ime­la kreditna zavarovalnica, v prvem na strani dobaviteljev, v drugem pa na strani podje­tja, saj bo banka raje financira­la posle oziroma kupce, ki bo­do zavarovani,« je na koncu po­udaril Ladislav Artnik.

Terjatve so del premoženja podjetja – tako kot nepre-mičnine, oprema in zalo-ge. Če podjetje ne dobi pla-čila za prodano blago ali op-ravljeno storitev, ne mo-re ustvariti načrtovanega denarnega toka, kar lahko poslabša poslovanje ali celo privede do insolventnosti.

Zato zavarovanje terjatev, kot pravijo v Zavarovalnici Triglav, pomeni poslovno varnost in po­veča konkurenčnost podjetja

ter izkazuje tudi odgovoren od­nos do lastnikov podjetja. Pod­jetje lahko terjatve iz zavaroval­ne pogodbe zastavi pri kateri iz­med finančnih ustanov.

Kdaj zavarovati terjatveZavarovanje terjatev v Zavaro­valnici Triglav priporočajo ved­no, kadar te pomenijo velik de­lež v sestavi premoženja podje­tja. Terjatve je treba zavarova­ti, tudi ko:

" podjetje posluje na odloženo plačilo in ima širok krog kup­

cev, katerih posojilno sposob­nost je težko preverjati,

" je velik del prodaje vezan na majhno število kupcev,

" gre za prodajo novim kupcem, " je na trgu močna konkurenca, ki ponuja ugodne cene in pla­čilne pogoje.Z zavarovanjem terjatev

podjetje lažje upravlja tvega­nja, zanj pa se lahko dogovori brez vednosti kupca.

Ožje in širše kritjePodjetje lahko zavaruje vse pro­

dajalčeve kratkoročne terjatve, nastale s prodajo blaga ali opra­vljanjem del in storitev. Zavaro­vati je mogoče terjatve do kup­cev, ki imajo sedež v Sloveniji ali tujini. Pri sklenitvi zavarovanja lahko podjetja izbirajo med ož­jim in širšim kritjem. Pri ožjem je zavarovana nevarnost for­malna oziroma trajna plačilna nesposobnost kupca oziroma dolžnika, ki se ponavadi izra­zi kot stečaj ali prisilna porav­nava. Širše kritje pa poleg ožje­ga vključuje tudi obveznost za­

varovalnice, da izplača zavaro­valnino v primeru, ko od zapad­losti računa preteče določeno število dni.

Potek izterjavePo sklenitvi zavarovanja je v Za­varovalnici Triglav za posame­zno pogodbo določen skrbnik, ki skrbi za mesečne prijave ter­jatev in v zavarovalno pogod­bo vključuje nove kupce. Me­sečna premija zavarovanja pa je odvisna od mesečne prija­ve terjatev.

Vsak posel je tvegan, zato ga je treba zavarovati

Brez pričakovanega plačila ni načrtovanega denarnega toka, sledi lahko celo insolventnost

5milijard evrov poslov na leto zavaruje Prva kreditna zavarovalnica.

Ladislav Artnik, predsednik uprave Prve kreditne zavarovalnice:Kreditna zavarovalnica ima veliko izkušenj na različnih trgih in v različnih sektorjih, zato laže presodi, kako reševati plačilno težavo.

Thin

ksT

ock

www.finance.si Četrtek, 25. februarja 2016, št. 3818 oglasna priloga

www.triglav.eu

Več informacijprejmete na:

www.triglav.si 01 58 06 77201 58 06 743

Zavarovanje terjatev je pomembno pri doseganju poslovnih ciljev.

Zagotovite si varno poslovanje v prihodnosti in zavarujte terjatve pri Zavarovalnici Triglav.

Lahko napoveste plačilnosposobnost vašega partnerja?

www.ajpes.si

Zmanjšajte tveganje s točno in ažurno bonitetno oceno!

Mi lahko!Z bonitetno oceno S.BON AJPES napovemo verjetnost zanastop neplačila in plačilno sposobnost vašega poslovnegapartnerja.

Boniteta podjetja oprede-ljuje sposobnost za porav-navo finančnih in poslov-nih obveznosti podjetja, bonitetna ocena pa je sku-pek vseh informacij, ki so pomembne za ocenitev kreditne sposobnosti pod-jetja. Vsebuje informaci-je o premoženjskem in fi-nančnem položaju, pla-čilni disciplini, o morebi-tnih blokadah transakcij-skih računov in druge po-membne informacije.

Po metodologiji, ki jo uporab-lja AJPES, je bonitetna ocena ocena posojilne sposobnos-ti podjetja, ki temelji na verje-tnosti za nastop dogodka ne-plačila (stečaj, prisilna porav-nava in likvidacija). Na podlagi dolgoletnih izkušenj z ocenje-vanjem podjetij so razvili mo-del S.BON AJPES, ki je usklajen z evropsko uredbo in medna-rodnimi standardi za bonite-tne agencije. Podjetja razvršča glede na posojilno tveganje v 10 bonitetnih razredov s pripada-

jočimi bonitetnimi ocenami od SB1 (najboljša) do SB10 (najslab-ša), ocena SB10d pa je pripisana poslovnim subjektom, pri kate-rih je dejansko prišlo do nasto-pa dogodka neplačila.

Preverjanje je najcenejše zavarovanje»Preverjanje bonitete obsto-ječih in morebitnih novih po-slovnih partnerjev bi moralo biti sestavni del učinkovitega

Boniteta podjetja se spreminjaZ rednim spremljanjem bonitetnih ocen poslovnih partnerjev se podjetja lahko izognejo težavam z neplačili

Andreja Kelhar Horvat, vodja sektorja za bonitetne in druge tržne storitve pri AJPES:Ko imajo podjetja velike težave z neplačanimi računi, je za preverjanje bonitet velikokrat že prepozno.

Informacija že v enem dnevu

" Spletna bonitetna informacija S.BON AJPES ponuja najhitrejši dostop do bonitetne informacije z vključeno bonitetno oceno. Regi-striranim uporabnikom je na voljo na spletnem portalu www.ajpes.si, in sicer posamezno ali kot paketna storitev. Naročniki, ki želi-jo bonitetno informacijo o poljubno izbranem slovenskem poslov-nem subjektu v papirni obliki, jo lahko pridobijo v enem dnevu, bo-nitetno informacijo za podjetja s sedežem na Hrvaškem ali v Make-doniji pa v dveh delovnih dneh.

Terjatve pomenijo večino premoženja pri večini go-spodarskih subjektov. Za-to je treba v okviru obvla-dovanja tveganj veliko po-zornosti nameniti obvla-dovanju neplačil terjatev. In kot velja na splošno, ve-lja tudi na tem področju pravilo, da je preventiva najbolj učinkovita. Pri ob-vladovanju je najpomemb-nejša natančna in pravoča-sna informacija.

Če poslujemo, moramo dobro vedeti, s kom poslujemo, zato je vedno utemeljeno vpraša-nje, ali je morebitni partner fi-nančno zanesljiv ali tvegan. Še pred sklenitvijo posla moramo pridobiti odgovore na številna vprašanja o njegovem položa-ju v poslovno-finančnem oko-lju. Danes je v obilici različnih podatkovnih baz na spletu mo-goče pridobiti vrsto podatkov o posameznem poslovnem subjektu.

»Vendar so ti podatki raztre-seni, različno organizirani in nesistematično predstavljeni. Tako uporabniku, ki želi pre-soditi boniteto določenega su-bjekta, ne ponujajo celostnega

Podjetja zelo težko sama določijo boniteto drugih

Na kaj vse lahko odgovori bonitetaKakovostna bonitetna orodja dajejo uporabnikom tudi odgovore na številna vprašanja, ki si jih v stalnem pomanjkanju časa za ka-kovosten in sistematičen nadzor nad področjem tveganja morda niti ne postavijo. V Prvi bonitetni agenciji poudarjajo ta:

"Ali stranka posluje brez računa? Ga ima ali nima v tujini? "Kakšne so njene plačilne navade? "Koliko terjatev je prijavila v stečajne postopke in prisilne porav-

nave ter koliko premoženja lahko izgubi zaradi tega? "Ali obstajajo zoper stranko pomembne tožbe? Kolikšne so njene

potencialne obveznosti, ki jih v bilancah ne razkriva? "Ali stranka redno poravnava svoje davčne obveznosti? Če ne

plačuje državi, ali bo plačevala nam? " Je javna bilanca stranke realna? Kaj je o njej zapisal revizor? " Je direktor edini, s katerim lahko podpišemo pogodbo? Ali jo

sploh lahko podpišemo s prokuristom? " Je stranka morebiti pod domnevo insolventnosti? "Ali je stranka kljub pozitivnemu poslovanju prezadolžena?

Dragica Razboršek, direktorica podjetja Prva bonitetna agencija:Podjetja imajo le redko na voljo dovolj časa in znanja za natančno ocenjevanje bonitet poslovnih partnerjev.

www.finance.si Četrtek, 25. februarja 2016, št. 38 Dolgovi in terjatve 19

With head and heart in finance

Za uspeh je potrebno oboje: pozitivna bilanca in razumevanje potreb strank. To prepričanje se odraža v našem vodilu: »EOS. Z glavo in srcem v financah« in nas vodi, ko delamo v korist vašega podjetja. Naše storitve upravljanja terjatev izboljšujejo vašo likvidnost. Pri našem delu sodelujemo z vašimi strankami pri iskanju rešitev, ki bi zadovoljile vse vpletene strani. S tem pristopom pripomoremo, da so vaše bilance zdrave in ohranjamo dobre poslovne odnose. Več o naših storitvah si lahko preberete na www.eos-ksi.si.

Boniteta podjetja se spreminjaZ rednim spremljanjem bonitetnih ocen poslovnih partnerjev se podjetja lahko izognejo težavam z neplačili

upravljanja obratnega kapita-la vsakega podjetja in osnov-ni korak pred sprejemanjem poslovnih odločitev,« pravi Andreja Kelhar Horvat, vodja sektorja za bonitetne in dru-ge tržne storitve. Poudarja, da gre za najcenejšo obliko zavarovanja terjatev, ki lah-ko pomembno pripomore k zmanjšanju tveganosti po-slovanja. Preverjanje bonite-te je pomembno tudi pri izbi-ri poslovnih partnerjev, pri čemer je treba preveriti, ali so finančno sposobni izpol-niti naročilo oziroma izves-ti naročena dela. »Žal se tega mnoga podjetja zavedo pre-pozno oziroma šele takrat, ko imajo velike težave z ne-plačanimi računi ali zamu-dami pri izvedbi del,« razla-ga sogovornica in dodaja, da je mogoče s kakovostnimi in pravočasnimi bonitetnimi in-formacijami tovrstne težave predvideti, s podjetji z nizko bonitetno pa sploh ne sklepa-ti poslov. Danes namreč ni te-žava pomanjkanje informa-

cij, ampak njihova kakovo-stna selekcija in pravočasna uporaba.

Nakup bonitete je naložbaPoslovne partnerje je treba spremljati redno. Ne zadošča enkratno preverjanje, saj se bonitetne ocene med letom pogosto spreminjajo. Nakup ocene ni strošek, temveč na-ložba v zmanjšanje tveganja, ki se hitro povrne. Pogostost preverjanja naj bo odvisna od višine izpostavljenosti do določenega poslovnega par-tnerja.

Podjetja morajo biti po-zorna na pravilen izbor bo-nitetnih informacij. Tako kot obstajajo razlike med kredi-tno sposobnostjo poslovnih partnerjev, obstajajo razlike tudi med bonitetnimi infor-macijami. Pomembno je, da podjetje izbere tistega ponu-dnika, ki v informacijah za-gotavlja uradne in preverljive podatke, skrbi za dnevno ažu-rnost ter ima v postopke oce-njevanja vključene mehaniz-

me za hitro zaznavanje spre-memb v poslovanju. Prepo-gosto se tudi zgodi, da podje-tja odločitve sprejemajo le na podlagi trenutnih podatkov in premalo pozornosti name-njajo ocenam prihodnjega po-slovanja.

V poslovni odnos je treba iti odgovorno»Poslovni subjekti lahko iz-boljšajo svojo bonitetno oce-no, če sprejmejo ukrepe, ki se bodo izrazili v izboljša-nju gospodarnosti poslova-nja, torej v višji dobičkonos-nosti in izboljšani likvidnos-ti, v zmanjšanju zadolženos-ti, v učinkovitejšem upravlja-nju obratnega kapitala,« pravi Andreja Kelhar Horvat in opo-zarja, da morajo poslovni su-bjekti v poslovni odnos vsto-pati odgovorno in svoje ob-veznosti poravnavati v roku. Tudi bonitetna ocena je na-mreč lahko kazalnik poštene-ga odnosa podjetnika do po-slovnih partnerjev in družbe kot celote.

Podjetja zelo težko sama določijo boniteto drugihpogleda na poslovno-finančni položaj posameznega subjek-ta,« pravi Dragica Razboršek, direktorica podjetja Prva bo-nitetna agencija. Podjetja lahko prek javno dostopnih podatkov preverijo boniteto morebitnih partnerjev, vendar lahko tve-ganja ustrezno presodijo le, če imajo ustrezna strokovna zna-nja. Kar pa ni dovolj. Za kako-vostno presojo poslovnih su-bjektov je treba dolgo zbirati, preverjati in organizirati po-datkovne osnove.

Informacija na enem mestu»Poleg vsega se pomembne spremembe in glavni dogod-ki pri podjetjih, kot so blokade ali zaprtja plačilnih računov, neporavnavanje davčnih ob-veznosti, spremembe vodstva in nastopi domneve insolven-tnosti, dogajajo vsak dan, zato sproten in kakovosten nadzor nad vsemi temi dejavniki tve-ganja zahteva veliko zavzetosti kadrov, časa in s tem denar-ja,« pravi Razborškova in do-daja, da je bolje, da se podjetje ukvarja z osnovno dejavnostjo.

Na trgu je veliko kakovo-stnih orodij za ocenjevanje bo-

nitete poslovnih subjektov. Nji-hova glavna prednost je, da so informacije s številnih podro-čij zbrane na enem mestu, na podlagi teh pa je hkrati dana enotna ocena tveganja poslo-vanja z izbranim subjektom. Tako dana informacija v obli-ki enotne ocene tveganja (od 1 najslabše do 10 najboljše) tudi za manj poučenega uporab-nika pomeni zanesljivo infor-macijo o stranki, s katero na-merava sodelovati. »Kakovo-stno bonitetno orodje daje in-formacije sistematično in ure-jeno. S tem so informacije hit-ro dostopne, razpoznavne po pomembnosti in razum-ljive,« razloži Dragica Razbor-šek in opozarja, da te podatke spremljajo še obsežne baze za natančnejše analize zahtevnej-ših uporabnikov.

Bonitete je mogoče dobiti tudi po naročiluPri uporabi kakovostnega bo-nitetnega orodja mora imeti uporabnik dnevni dostop do pomembnih sprememb, ki so objavljene v javnih registrih transakcijskih računov, blokad, davčnih dolgov in podobnem. Le tako se lahko uspešno prip-

ravi na sodelovanje z morebit-nimi poslovnimi partnerji, se-veda pa se lahko odloči, s ka-terimi bo sodeloval in s kate-rimi ne. »Podjetja, še posebno mala in srednja, lahko le red-ko kakovostno nadzorujejo in preverjajo druge poslovne su-bjekte ter s tem zmanjšajo tve-ganje neplačil in ustvarijo pri-merne podlage za učinkovito upravljanje terjatev,« je prepri-čana Razborškova.

Če v podjetju ocenijo, da imajo glede na naravo in ob-seg njihovih poslov in terjatev dovolj časa in strokovnega zna-nja, da lahko iz javno dostopnih baz podatkov sami dajo oceno finančnega položaja stranke in s tem oceno tveganja poslova-nja, potem naj sami pristopajo k ocenjevanju bonitete morebi-tnih in zdajšnjih partnerjev. Si-cer pa je pri tako pomembnem segmentu poslovanja najbolje uporabljati pripravljene rešit-ve v produktih, ki jih za ocenje-vanje bonitet podjetij ponujajo bonitetne hiše. Pri teh so prav tako vedno na voljo tudi boni-tetna poročila, ki jih lahko za svoje pomembnejše stranke podjetja pridobijo kadarkoli po naročilu.

www.finance.si Četrtek, 25. februarja 2016, št. 3820 oglasna priloga

FINANČNA AGENCIJA d.o.o.PRVA

Smo eno vodilnih podjetij v slovenskem gospodarskem prostoru na področju upravljanja s terjatvami.

Majhna in srednje velika podjetja boste z našo pomočjo lažje uravnavala denarni tok in likvidnost, izvozniki pa si boste dodatno zagotovili še varnost pri poslovanju.

Cesta Ljubljanske brigade 9A, 1000 Ljubljana, T: 08 2003 700, F: 02 4212 745, www.prvafina.si, info@prvafina.si

odkup terjatevizterjava terjatev doma in v tujinidomači in tuji faktoringdobaviteljski faktoring

KLJUČNE PREDNOSTI FAKTORINGA:prevzem tveganja proti neplačilu tujih dolžnikovfinanciranje - takojšnja likvidnostpredvidljiv denarni toklažje finančno planiranjerast prodajemanj dodatnega zadolževanjaupravljanje s terjatvami brez tveganj

Ne čakajte na dolge plačilne roke.Terjatve unovčite takoj in to po ceni, ki vam bo omogočila dodatne prihranke.

S-Factoring d.d.Cesta v Kleče 15, Ljubljana, 01/ 583 23 29www.s-factoring.si, info@s-factoring.si

Zaleže!

Oglaševanje v prvem slovenskem

poslovnem dnevniku:

oglasi@finance.si

Uspešno poslovanje v kon-kurenčnem mednaro-dnem poslovnem okolju pomeni prilagajanje zahte-vam kupcev in pogojem dobaviteljev. Za izpolnje-vanje visokih meril je po-leg odličnosti poslovanja podjetja nujna dobra likvi-dnost, ki si jo podjetje lah-ko zagotavlja le s podpo-ro zanesljivega finančnega partnerja.

S-Factoring slovenskim izvo-znikom ponuja revolvinško fi-nanciranje prodaje na podlagi stalnega odstopanja terjatev do tujih in domačih kupcev, kar podjetjem prinaša visoko likvidnost po zelo konkurenč-ni ceni. Poleg financiranja po-nujajo tudi kritje tveganja ne-plačila domačih in tujih kup-cev, s čimer podjetja izboljša-jo bilančne kazalnike in s tem svojo boniteto.

Različne vrste faktoringaGlede na različne potrebe pod-jetij v S-Factoringu ponujajo:

1. stalni faktoring z regresno pravico ali brez nje: redno

financiranje odstopnika na pod-lagi stalnih odkupov vseh izda-nih in nezapadlih računov do dogovorjenih kupcev;

2. okvirni faktoring z regre-sno pravico ali brez nje:

občasno financiranje odstop-nika na podlagi posameznega odkupa le določenih oziroma izbranih in nezapadlih računov do dogovorjenega kupca;

3. enkratni odkup terjatev do bonitetno ustreznih

kupcev;

4. dobaviteljski faktoring za financiranje podaljšanih

plačilnih rokov na nabavni stra-ni poslovanja.

Sodelovanje s številnimi slovenskimi izvoznikiFaktoring je v Evropski uni-ji zelo utečeno in čedalje bolj priljubljeno financiranje obra-tnih sredstev, ki presega dese-tino BDP Evropske unije. Fi-nanciranje prodaje podjetju S-Factoring zaupajo številni slo-venski izvozniki iz avtomobil-ske in kovinskopredelovalne dejavnosti, energetike, veletr-govci in podjetja iz drugih de-javnosti ter tudi čedalje več do-mačih dobaviteljev proračun-skih porabnikov.

Dobro likvidnost lahko podjetjem zagotovi le zanesljiv finančni partner

Faktoring je zelo ute-čeno in čedalje bolj pri-ljubljeno financiranje obratnih sredstev, ki presega desetino BDP Evropske unije.

Revolving financiranje prodaje na podlagi stalnega odstopanja terjatev do tujih in domačih kupcev pod-jetjem prinaša visoko likvidnost po zelo kon-kurenčni ceni.

Z dobaviteljskim faktorin-gom se namreč faktor do-govori s stranko (kupcem), da bo zanjo poplačal nje-ne upnike (dobavitelje). Pri tem ne gre za odstop ter-jatev z upnika na faktorja in posledično upravljanje terjatve kot pri klasičnem faktoringu. V tem primeru faktor poplača dolžnikove dolgove do dobaviteljev.

Tak faktoring prinaša veliko prednosti. Zlasti opazna je njegova funkcija financiranja. »Stranka se namreč s faktor-jem dogovori, da obveznost do dobavitelja plača ob zapadlosti, medtem ko stranka ta znesek vrne z zamikom,« pravi Nada Škoberne, direktorica podje-tja Prva finančna agencija. Ta-ko stranka podaljša valuto pla-čila, ne da bi pri tem trpel njen poslovni odnos z dobaviteljem, ki mu ni treba dati soglasja ali kako drugače jamčiti faktorju. Vse to pa poveča strankino li-kvidnost, saj lahko uravnava denarni tok oziroma sprošča nujno potrebne dobavne limi-te pri dobaviteljih. Škoberne-tova pri tem poudarja, da se lahko poslovno spretna stran-ka po predhodnem dogovoru s faktorjem dogovori z dobavi-teljem, da ji faktor predčasno poplača obveznosti, s čimer doseže popuste.

Odkup terjatve pred zapadlostjoPri odkupu terjatve pred nje-no zapadlostjo gre za klasi-čen instrument financiranja. Prodajalec terjatve (dobavi-telj, odstopnik) kupcu terjatve (faktorju, prevzemniku) pro-da in odstopi terjatev do svo-

jega dolžnika (dobaviteljev ku-pec). Transakcija je lahko v ob-liki posamičnega odkupa ali v obliki faktoringa. Kupec terjat-ve za odprodane in odstoplje-ne terjatve prodajalcu pravilo-ma plača kupnino, s čimer mu zagotovi predčasno financira-nje (poplačilo) njegove terjatve.»Pogoj za nakup terjatve je, da ima dolžnik ustrezno boniteto. Če ta ni ustrezna, lahko proda-jalec terjatve jamči za dolžni-kovo plačilo oziroma ponudi ustrezna zavarovanja,« pravi Škobernetova.

Prevzem izterjave zapadlih obveznostiDrugače je pri odkupu terjat-ve po njeni zapadlosti. Pri tem pravnem poslu ponavadi ne gre za klasičen odkup terjatve, ampak za prevzem njene izter-jave. Izjema so dolžniki, ki ima-jo zakonsko predpisan plačilni rok, ki pa ga v praksi redno pre-segajo, kar pa še ne pomeni po-večanega tveganja in so terjat-ve do njih redno predmet kla-sičnega odkupa.

Po zapadlosti tako veli-kokrat postane jasno, da ima dolžnik težave, sicer bi terja-tev poplačal. »Pri teh poslih gre torej ponavadi za izter-javo dolžnika, in ne za finan-ciranje odstopnika terjatve.

V okviru izterjave je seveda možna izterjava doma kot tudi v tujini,« razlaga Ško-bernetova.

Dejavniki tveganj»Pred vsakim odkupom terjat-ve najprej preverimo panogo, ki ji dolžnik pripada. Na tej pod-lagi določimo izhodiščno tve-ganje. Veliko vlogo nato odigra tudi statusna oblika dolžnika. Ali gre za osebo javnega ali za-sebnega prava, kdo so njegovi lastniki, kdo zanj jamči,« zače-tni postopek opisuje Nada Ško-berne. Poleg tega preverijo bo-niteto dolžnika in njihovo ce-lotno izpostavljenost do dolo-čenega dolžnika. Če so dejav-niki zadovoljivi, se odkup tudi dejansko izvede.

Cene klasičnega odkupa ter-jatev so odvisne od več dejavni-kov. Najpomembnejši so boni-teta dolžnika, višina terjatve in njena zapadlost. Če je vse nave-deno zadovoljivo, se lahko viši-na nadomestila giblje že od 0,1 odstotka.

Drugače je pri odstopih ter-jatev v izterjavo. Tukaj pona-vadi začetne provizije ni, am-pak se obračuna šele v prime-ru uspeha. Cena je odvisna od države, v kateri bo potekala iz-terjava, starosti terjatve in zne-ska terjatve.

Faktoring lahko sklene tudi naročnik, ne le dobaviteljV zadnjem času je vse bolj priljubljen dobaviteljski faktoring, ki ga s klasičnim faktoringom povezuje le ime, ne pa tudi vsebina

Nada Škoberne, direktorica podjetja Prva finančna agencija:Poslovno spretni naročniki lahko prek dobaviteljskega faktoringa dosežejo nižjo ceno pri dobaviteljih.

www.finance.si Četrtek, 25. februarja 2016, št. 38 Dolgovi in terjatve 21

F A K T O R I N G K O M P E N Z A C I J EI I O D K U P T E R J A T E V

10 let skrbimo za likvidnost naročnikov.

Terjatve so vaš denar.

T: 01 28 00 840

let10

Interfinance, d.o.o. I Wolfova ulica 1 I 1000 Ljubljana I T: 01 28 00 840 I www.interfinance.si

V današnjem poslov-nem svetu se s terjatva-mi veliko trguje. S tem se praviloma ukvarja-jo faktoring podjetja . Eno večjih v Sloveniji je podjetje Interfinance, ki ponuja podporo pri zapiranju nezapadlih terjatev, financiranju na podlagi odstopa ter-jatev in verižnih kom-penzacij.

Pomemben del njihove de-javnosti je prav faktoring. Za takšno zapiranje poslov se odločajo podjetja z veli-kimi likvidnostnimi tokovi.

Kako poteka faktoringDirektor podjetja Interfinan-ce Marko Voljč omenja, da se v prvi fazi sklepanja fakto-ring poslov zahtevajo opre-delitve terjatev, ki se želijo prodati. Podjetje, ki odkupi terjatve (faktor), oceni kre-

ditno sposobnost prodajalca terjatev in osnovnega dolžni-ka. Na podlagi ocene tvega-nja faktor sporoči prodajal-cu terjatev pripravljenost za odkup terjatev. V prime-ru sprejemljive stopnje tve-ganja prodajalec terjatev in faktor skleneta pogodbo za določeno časovno obdob-je. S pogodbenim odnosom se dobavitelj zaveže, da bo faktorju ponudil v odstop in odkup svoje terjatve, faktor pa se zaveže, da bo terjatve odkupil in plačal dogovor-jeno ceno. Z odstopom ter-jatev te preidejo v premože-nje faktorja.

Prodajalec terjatev posre-duje faktorju na osnovi fakto-ring pogodbe račune do kup-cev še pred financiranjem. Faktor obvesti dolžnika o do-baviteljevem odstopu terjat-ve ter ga pozove, da plačila do dobavitelja izvede na faktorjev poslovni račun.

Nadzorovano upravljanje denarnega toka»V našem podjetju ugota-vljamo, da je ključna pred-nost faktoringa v nadzoro-vanem in vnaprej predvide-nem upravljanju denarne-

ga toka,« pravi Marko Voljč in dodaja, da lahko fakto-ring kupcu izboljša odno-se z dobavitelji, prodajalcu terjatev pa povečuje likvi-dnost in mu zniža stopnjo zadolženosti.

Faktoring izboljša likvidnost podjetja

InterfIn

ance

Faktoring lahko sklene tudi naročnik, ne le dobaviteljV zadnjem času je vse bolj priljubljen dobaviteljski faktoring, ki ga s klasičnim faktoringom povezuje le ime, ne pa tudi vsebina

Komu je namenjen faktoring

"V podjetju Interfinance svetujejo storitve faktoringa B2B (busi-ness to business) podjetjem vseh velikosti, ki za hitro rast poslo-vanja potrebujejo takojšnja sredstva v zameno za terjatve, ki ima-jo odložen rok plačila. Faktoring je tako zanimiv za zagonska pod-jetja, za uvoznike, ki se pri poslovanju srečujejo z valutnimi za-miki med plačili dobave in prodaje, ter za podjetja, ki so sezonsko naravnana in svoje dobavitelje plačujejo, še preden jim zapadejo terjatve do kupcev. Marko Voljč še dodaja, da v zadnjem obdobju zaznavajo rast povpraševanja proračunskih uporabnikov, in sicer po storitvah dobaviteljskega faktoringa. Pogosto se namreč doga-jajo spremembe pri načrtovanju javnega denarnega toka in takrat lahko v podjetju Interfinance pomagajo s svojimi rešitvami.

Moderna oblika financiranja in upravljanja terjatev

"Klasični faktoring je moderna ob-lika financiranja in upravljanja terja-tev, včasih sovpada tudi s prevzemom tveganja neplačila, vendar se ta pra-ksa uporablja predvsem pri medna-rodnem faktoringu. Gre za tristransko razmerje, v katerem stranka (dobavi-telj) s pogodbo prenese na faktorja svo-je zdajšnje in prihodnje terjatve, ki jih ima do svojih dolžnikov (kupcev), fak-tor pa ga za prenesene terjatve pravilo-ma financira.Od posamičnega odkupa terjatve se razlikuje po tem, da gre za trajnejše raz-merje med faktorjem in stranko. Faktor praviloma upravlja vse trenutne in pri-hodnje terjatve do enega ali več dolžni-kov, medtem ko je posamičen odkup osredotočen na konkretno terjatev do konkretnega dolžnika.

Pri dobavitelj-skem faktorin-gu se stranka s faktorjem dogovori, da obveznost do dobavite-lja plača ob zapadlosti, medtem ko stranka ta znesek vrne z zamikom. Tako stran-ka podaljša valuto pla-čila, ne da bi pri tem trpel njen poslovni odnos z doba-viteljem.

Vir: www.interfinance.si

www.finance.si Četrtek, 25. februarja 2016, št. 3822 oglasna priloga

Plačilna nedisciplina je postala nacionalni šport, zaradi česar terjatve na-raščajo iz dneva v dan. Te problematike bi se moralo zavedati vsako podjetje in jo začeti reše-vati, preden je prepozno.

»Če podjetje ne začne po-stopkov zapiranja neplača-nih terjatev, mu ne bo nih-če nadomestil plačila za op-ravljeno storitev ali proda-ni izdelek,« pravi Marko Re-pič, direktor podjetja Izter-java, d. o. o. Poudarja, da je treba izterjavo začeti takoj, saj si podjetja lahko le tako zagotovijo pravočasno in uspešno poplačilo odprtih terjatev.

Repič opaža, da imajo podjetja veliko znanja o vo-denju postopka izterjave, vendar večinoma nimajo od-delkov, ki bi se s tem ukvar-jali, hkrati pa so tudi brez li-cenc za pridobitev podatkov in brez ustrezne programske podpore. Zato raje poiščejo pomoč podjetij, ki se ukvar-jajo s procesom zunajsodne in sodne izterjave. Ta izter-jajo dolgove hitreje in učin-koviteje.

Hitrost je odločilnega pomena»Podjetja se morajo najprej prepričati, kakšni so njiho-vi poslovni partnerji in jih

ob sklenitvi pogodbe vnap-rej obvestiti o postopkih v primeru neplačila,« svetu-je Repič in poudarja, da je treba ukrepati, še preden se terjatve povečajo. Že po prvi zapadli neporav-nani obveznosti je treba dolžnika o tem obvestiti. Če opozorilo ne zaleže, je treba postopek stopnjeva-ti in poslati opomin. S tem podjetje dolžniku sporo-či, da se zaveda problema-tike plačilne nediscipline in težav na trgu, poleg te-ga pa da dolžniku jasno ve-deti, da želi zadevo rešiti, še preden postane zanj ve-liko finančno breme. »Hit-rost pri takšnih postopkih je izjemnega pomena,« pra-vi sogovornik.

Strah ima le velike očiPodjetja se velikokrat boji-jo, da bodo zaradi izterjave izgubila stranke in posel, kar je povsem zmotno raz-mišljanje in je že marsika-tero podjetje pripeljalo do stečaja. »Povsem napačno je tudi odlašanje z izterja-vo,« pravi Repič in opozar-ja na še eno nepravilnost, ki zelo izpostavi podjetje. Gre za primere, ko podjetja iz-dajajo račune mesečno, pri njihovi izterjavi pa čakajo toliko časa, da se naberejo. Nabrani dolgovi pa so veli-ko breme ne le za samo pod-jetje, temveč tudi za dolžni-ka. Večji dolg je precej težje izterjati kot manjšega, veli-kokrat ga je sploh nemogo-če izterjati.

Ne čakajte z izterjavoMarko Repič, direktor podjetja Izterjava:Nabrane dolgove je težje izterjati, saj so zneski večji in ne bremenijo le upnika, temveč tudi dolžnika.

Podjetja se velikokrat bojijo, da bodo zaradi izterjave izgubila stranke in posel. To je povsem zmotno razmišljanje, ki je že marsikatero podjetje

pripeljalo do stečaja.

Statistična poročila mini-strstva za pravosodje jas-no pričajo, da je iz leta v leto več postopkov zaradi insolventnosti. Po pregle-du statističnih podatkov, objavljenih v poročilu o učinkovitosti in uspeš-nosti sodišč, nanašajoč se na leto 2014, je mogoče razbrati, da se je predlan-skim delež stečajnih po-stopkov nad pravnimi osebami povečal za dob-rih sedem odstotkov. Gle-de na rast števila vloženih predlogov in nerešenih zadev lahko sklepamo, da sodišča stečajnih postop-kov, če se bo tako nadalje-valo, ne bodo več zmogla obvladovati.

Upniki želijo v stečaju do-seči vsaj delno poravna-vo odprtih obveznosti, vendar, kot kažejo podat-ki, večinoma ostanejo brez poplačila. Leta 2013 se je 397 stečajnih postopkov nad pravnimi osebami končalo brez razdelitve, predlanskim je bilo takih že 610. Primerja-va o skupni stečajni masi, ki se je izoblikovala po vseh prav-nomočno končanih stečajnih postopkih nad pravnimi ose-bami, je tudi zelo skrb zbuja-joča. Leta 2013 se je v okviru stečajnih postopkov nad prav-nimi osebami izoblikovalo za skoraj 77 milijonov evrov ste-čajne mase. Čeprav je bilo predlanskim za dobro tretjino več stečajnih primerov kot le-ta 2013, pa je skupna stečajna masa upadla za skoraj 36 od-stotkov, na dobrih 469 milijo-nov evrov.

Večja tveganja pri sklepanju pogodbNa trgu se torej pojavlja vse več pravnih oseb, katerih obvezno-sti presegajo premoženje pod-jetja, kar posredno povzroča večja tveganja pri sklepanju pogodb med gospodarskimi subjekti. Tveganja postopke zavlačujejo in jih otežujejo, še sploh ko stranka, ki ni izpolni-la pogodbenih obveznosti, pos-tane insolventna.

Na področju zakonske ure-ditve in izvedbe insolventnih postopkov so potrebne kore-nite spremembe. Pri zajezi-tvi predstavljene problemati-ke pa imajo še večjo vlogo od-govorni, ki s premišljenimi ali nepremišljenimi odločitvami pravno osebo spravijo do in-solventnosti.

Vse stranke v stečajnem po-stopku želijo stečaj čim prej končati, zagotoviti čim večjo stečajno maso in doseči popla-

čilo upnikov, seveda v skladu z načelom enakega obravna-vanja upnikov in načelom za-gotavljanja najboljših pogojev za plačilo upnikov. Zakon pa upnikom omogo-ča tudi bolj aktiv-no vlogo pri do-seganju ome-njenega ci-lja.

Predlog za izdajo začasne odredbeZ začasno odredbo lahko pre-prečimo poslabšanje položa-ja stečajnih upnikov s privile-giranjem drugih upnikov ali zmanjševanjem vrednosti dol-žnikovega premoženja. Pogoj, da sodišče, ki vodi predhodni stečajni postopek, izda zača-sno odredbo za zavarovanje denarnih terjatev vseh upni-kov do dolžnika, je, da upnik verjetno izkaže svojo terjatev do dolžnika.

Sodišče sme za zavarova-nje denarne terjatve izdati raz-lične začasne odredbe, s kate-rimi je mogoče doseči zava-rovanja. Dolžniku, njegove-

mu poslovodstvu ali prokuri-stom se omeji pravica za skle-panje pogodb ali opravljanje drugih pravnih poslov. Izvajal-cu plačilnega prometa, ki vodi dolžnikov denarni račun, so-dišče odredi, da sme dolžniko-ve naloge za plačilo v breme te-ga računa izvršiti samo na pod-lagi soglasja sodišča. Dolžniku prepove odtujitev ali obreme-nitev nepremičnine ali stvar-ne pravice, ki so v njegovo ko-rist vknjižene na nepremičnini, in odredi zaznambo te prepo-vedi v zemljiški knjigi. Prav ta-ko pa lahko sodišče določi, da je za veljavnost pravnih poslov dolžnika, ki so pravni temelj za razpolaganje s premoženjem

Stečajev je čedalje več, stečajne mase pa čedalje manjVelikokrat upniki, ki so prijavili terjatev v stečajno maso, ostanejo brez kakršnegakoli poplačila

"Vlada je februarja letos sprejela predlog novele zakona o finanč-nem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem pre-nehanju (ZFPPIPP-G), ki uvaja dodatne varovalke, s katerimi se ne-poštenim dolžnikom prepreči odpust obveznosti. Obdobje izpod-bojnosti pravnih dejanj stečajnega dolžnika bo namesto treh dol-go pet let, razširil pa se bo tudi nabor poslov, ki jih je mogoče izpod-bijati. Po veljavnem zakonu je mogoče izpodbijati pravne posle, ki jih je dolžnik sklenil s svojimi ožje povezanimi osebami, torej soro-dniki. Po novem pa je mogoče izpodbijati tudi pravne posle, ki jih je dolžnik sklenil s pravnimi osebami, ki so kakorkoli povezane z njim ali njegovimi sorodniki.

"Podaljšuje se tudi rok za vložitev tožbe za razveljavitev odpusta obveznosti z dveh na tri leta. Dodana bo še določba, da bo mogo-če doseči razveljavitev odpusta, če se najde premoženje, ko so bile dolžniku obveznosti že odpisane.

Dodatne varovalke

www.finance.si Četrtek, 25. februarja 2016, št. 38 Dolgovi in terjatve 23

Stečajev je čedalje več, stečajne mase pa čedalje manjVelikokrat upniki, ki so prijavili terjatev v stečajno maso, ostanejo brez kakršnegakoli poplačila

dolžnika, potrebno so-glasje sodišča.

Z začetkom ste-čajnega postopka po zakonu nasto-pijo omejitve dol-žnikove pravne in poslovne sposob-

nosti – prenehajo vsa

pooblastila dolžnikovih zastop-nikov, prokuristov in drugih pooblaščencev za zastopanje dolžnika in pooblastila poslo-vodstva dolžnika za vodenje njegovih poslov, vsa poobla-stila za zastopanje stečajnega dolžnika in vodenje njegovih poslov pa preidejo na stečajne-ga upravitelja. Upravitelj mora pri opravljanju svojih nalog in pristojnosti ravnati vestno in pošteno, z ustrezno profesio-nalno skrbnostjo ter tako, da varuje in uresničuje interese upnikov, ki mu morajo biti vo-dilo pri opravljanju teh nalog in pristojnosti.

Ko je stečajna masa neznatnaKo je stečajna masa neznatne vrednosti ali ne zadošča niti za stroške stečajnega postop-ka, se stečajni postopek kon-ča, ne da bi bila opravljena raz-delitev upnikom. Upniki v ta-kem primeru ostanejo v celoti nepoplačani.

Če upnik meni, da je taka ugotovitev napačna oziroma da bi bilo mogoče z izpodbija-njem pravnih dejanj dolžnika doseči, da bi se stečajna masa povečala do te mere, da bi po-leg poplačila stroškov zadošča-la tudi za sorazmerno poplači-lo terjatev, ima upnik po obja-vi sklepa (o končanju stečajne-ga postopka brez razdelitve upnikom) 15 dni časa za vloži-tev ugovora.

Izpodbijanje pravnih dejanj dolžnikaUpniki in stečajni upravitelj lah-ko izpodbijajo vse pravne po-sle in druga pravna dejanja, ki jih je stečajni dolžnik sklenil ali izvedel v obdobju 12 mesecev pred začetkom stečajnega po-stopka. Za izpodbojnost takih pravnih poslov oziroma dejanj morata biti kumulativno izpol-njena dva pogoja.

Izpodbijajo se lahko vsa pravna dejanja, ki lahko zniža-jo čisto vrednost premoženja

stečajnega dolžnika tako, da za-radi tega drugi upniki prejme-jo plačilo svojih terjatev v manj-šem deležu, kot če dejanje ne bi bilo opravljeno. Izpodbijajo se lahko tudi v primeru, da je ose-ba, v korist katere je bilo deja-nje opravljeno, pridobila ugo-dnejše pogoje za plačilo svoje terjatve do stečajnega dolžni-ka. Pogoj je tudi, da je oseba, v korist katere je bilo tako de-janje opravljeno, v času skle-nitve takšnega pravnega posla vedela ali bi morala vedeti, da je dolžnik insolventen.

Pravno dejanje stečajnega dolžnika, na podlagi katerega je druga oseba prejela dolžni-kovo premoženje neodplač-no oziroma gre za nasprotno izpolnitev majhne oziroma neznatne vrednosti, je izpod-bojno ne glede na to, ali je ose-ba, v korist katere je bilo to de-janje opravljeno, ob sklenitvi takega pravnega posla vede-la, da je dolžnik insolventen. V teh primerih je možno izpod-

bijati dolžnikova pravna deja-nja, sklenjena v obdobju 36 me-secev pred začetkom stečajne-ga postopka.

Izpodbojne tožbeZa vložitev izpodbojne tožbe so upravičeni zgolj stečajni upni-ki, torej upniki, ki so svojo ter-jatev prijavili v treh mesecih od izdaje oklica o začetku stečajne-ga postopka, oziroma upniki, ki so v primeru prerekanja pravo-časno vložili tožbo.

Upniki, ki imajo izločitve-no pravico na določenem delu premoženja stečajnega dolžni-ka, niso upravičeni do izpod-bojne tožbe.

Izpodbojno tožbo je treba vložiti v šestih mesecih po ob-javi oklica o začetku stečajnega postopka, vloži pa se proti ose-bi, v korist katere je bilo izpod-bijano dejanje storjeno.

Pravna posledica uspeš-ne izpodbojne tožbe je razve-ljavitev učinkov pravnih de-janj v razmerju med stečajnim

dolžnikom in osebo, v korist katere je bilo opravljeno to de-janje. Gre za razveljavitev učin-kov proti stečajni masi, kar po-meni, da mora nasprotnik iz-podbijanja vrniti v stečajno ma-so vse premoženjske koristi, ki jih je pridobil na podlagi izpod-bitega pravnega dejanja po pra-vilih neupravičeno pridoblje-nih koristi. Pri denarnih ter-jatvah mora plačati tudi znesek obresti od dneva vložitve tožbe.

Prerekanje terjatevUpnik prereka pravočasno pri-javljeno terjatev z ugovorom o prerekanju terjatve v mese-cu dni po objavi osnovnega seznama preizkušenih terja-tev. Priložiti mora morebitne listinske dokaze, iz katerih iz-haja, da terjatev ali prerekani del terjatve ne obstaja. Po po-teku roka za vložitev ugovora upnik pravočasno prijavljenih terjatev drugega upnika ne mo-re več prerekati.

Prohit, d. o. o.

Na trgu se pojavlja vse več pravnih oseb, katerih obveznosti presegajo premoženje podjetja, kar posredno povzroča večja tveganja pri sklepanju pogodb med gospodarskimi subjekti.

Prohit d.o.o., Jadranska 27, 2000 Maribor • telefon 08 200 37 80 • izterjave@prohit.si • www.prohit.si

Rešitev za poplačilovaših terjatev

PLAČILO

POREALIZACIJI

Celovito izvajanje predsodne in sodne izterjave za fizične in pravne osebe.

Informacijsko podprt proces izterjave.

Vodenje insolventnih postopkov.

Možnost spletnega vpogleda v programsko aplikacijo.

Provizija temelji izključno na realizaciji.

Vaš denar bomo izterjali strokovno, varno, hitro in učinkovito!