Čeprav skromna, je ta publikacija zelo pomembna z zornega kota mednarodnegasodelovanja. Na širšem področju turizma, kjer se spajajo ekonomske, kulturne, zgo-dovinske in družbene značilnosti posameznih območij, je skupni nastop dejanje,katerega pomen presega že utrjeno prijateljstvo in sodelovanje.

V sodobni Evropi, na ozemlju brez meja, je promocijsko sodelovanje med Štanje-lom in Devinom Nabrežino daljnovidna in logična strategija na turističnem in kultur-nem področju, ki vključuje območja, ki so z zemljepisnega zornega kota enovitopovezana, od morja do notranjih predelov Krasa, pri tem pa poudarja značilnostiobeh skupnosti, ki imata korenine daleč v preteklosti, pa tudi v prihodnosti, v zna-menju blagostanja in miru.

comm. Giorgio Ret Župan Občine Devin Nabrežina

Massimo Romita Podžupan Občine Devin Nabrežina

Zloženka nas pelje po nekdaj skupni občini, ki je bila veliko bolj enovita, kot stadanes občini Nabrežina in Komen. Skozi čas se je nabrežinska vse bolj usmerjalav turizem, kamnarstvo in ribištvo pa sta postajali manj pomembne dejavnosti.Komenska občina je iz kmečke postajala bolj industrijska in rokodelska. Na vsakemkoraku pa sta vidni skupna preteklost in usoda Komna in Nabrežine. Kraška kraji-na z značilno arhitekturo, suhozidi, grižami, vrtačami, kali in drugimi značilnostmi jev velikem delu ohranjena in Soška fronta, ki se je čez Kras razbesnela z vso silo,so točke prešitja, ki jih nasilne meje niso mogle izbrisati.

Zato je brošura, ki ta prostor poveže, dobrodošla. Kar so viharji časa razrvali, lahkomir poveže in obnovi življenjske, miselne in duhovne tokove prejšnjih stoletij in jihnadgradi s potrebami in slogi sodobnosti. Ponudba in podobe obeh občin se dopol-njujejo, dograjujejo, plemenitijo. Od visokega turizma, ki meji na industrijski pristopdo sramežljive skromnosti in prvobitnosti, lahko doživi popotnik le na nekaj kilome-trih razdalje. Od masovnega do zelo osebnega in intimnega. Od prostrane plaže doozkega temnega brezna, od jastogov do borne polente s« tenfani šelinom«, od raz-košne jahte do ozke mrzle kaverne Soške fronte, od širokih prometnic do komajprehodnih stez in kolovozov, od čarobnega izvira Timave do poljan golega sivegakamna, kjer je voda samo v škrapljah, dokler je sonce ne požene uparjene v višave.

Kdor pride v prostor med Devinom in Štanjelom, pride v krajino, ki roji umetniškinavdih. V tem prostoru je nastalo veliko umetniških stvaritev na področju glasbe,literature, arhitekture, slikarstva, kiparstva. Redko poseljeno območje je skozi zgo-dovino in tudi danes dalo nam in svetu velike umetnike. In tudi o tem govori brošura;ob duhovnem bogastvu, ki ga obiskovalec, popotnik začuti, ko pride v ta robat inobenem prefinjen in tenkočuten predel Krasa.

Vsem, ki boste s to brošuro v roki raziskovali Kras, iskali mir in duhovne blagrevoščim, da bi iskrenost in dobrohotnost tega prostora začutili v popolnosti in spokoj-nost nosili sredi srca.

Danijel BožičŽupan Občine Komen

Občina Devin Nabrežina se razteza za 45 km2 od Jadranskega morja do itali-jansko-slovenske državne meje. Posamezna naselja občine imajo dvojezičnoime, saj sta uradna jezika bodisi slovenščina kot italijanščina.Občina šteje okoli 9.000 prebivalcev.Večja naselja so Nabrežina, ki je tudi upravno središče, Devin, ki je znan pogradu princev Della Torre in Tasso in po mednarodni šoli Jadranskega Zavodazdruženega sveta, in Sesljan, turistično naselje, ki poleg plaže, borovegagozda in krasnega zaliva, nudi številne možnosti nastanitve. Na kraškem predelu občinskega ozemlja ležijo vasi Medjevas, Cerovlje,Mavhinje, Vižovlje, Slivno, Prečnik, Šempolaj, Praprot in Trnovca. V teh krajihje razvidna tipična kraška arhitektura, v kateri prevladuje kamen, ki odražatežkost in skromnost nekdanjega življenja. Hiše so v takih vaseh strnjeneokrog cerkve in zvonika.

Občina

DevinNabrežina

Devinski grad obdaja magičnost vrta, ki se razprostira nad zalivom z izjemnimpogledom na morje. Grad, ki je skozi zgodovino bil dom plemičev Thurn undTaxis, se nahaja na slikovitem skalnatem grebenu nad morskim prepadom, odkoder je prekrasen razgled na Tržaški zaliv.

Nastanek gradu sega v rimsko dobo, v njegovo zgodbo pa sta vpleteni takoresničnost kot legenda. Stolpu pripisujejo nastanek v III. stoletju.V tisočletni zgodovini gradu lahko naštejemo več velikih imen, ki so tu gostova-la, med katerimi lahko omenimona primer Johana Straussa, Fran-za Listza, nadvojvodo Maksimili-jana in njegovo soporogo Carlot-to, Marka Twaina, Gabriela D’An-nunzia ter Rainerja Mario Rilkeja,ki je dobil ravno tu navdih zasvoje znane Devinske elegije.

Skozi velik vrt, olepšan z roman-tičnimi sprehajalnimi potmi, obkaterih stojijo številni kipi in

5

Devinski grad

arheološke najdbe, s terasa-mi in stopnišči, ki gledajo naprostranost morja, je mogočdostop tudi do bunkerja. Ta jebil zgrajen v skalo strmo nadmorjem med II. svetovnovojno. Potrpežljivost in nata-nčnost obnovitvenih del staga spremenila v sugestivenmini muzej, kjer so v velikidvorani, ki meri 400 m2, izkopani 18 metrov globoko, na ogled dragoceni zgo-dovinski predmeti.

Grad je od leta 2003 odprt za javnost. Obiskje možen od marca do septembra vsak danod 9.00 do 17.30 z izjemo torka. Od novem-bra do začetka marca pa je grad odprt vsakkonec tedna in ob praznikih.Turistični ogled poteka skozi sobe, prekoteras in salonov, ki jih bogatijo cenjene umet-nine in izjemni kulturno-zgodovinski utrinki.Devinski grad je vedno bolj priljubljeno prizo-rišče razstav, koncertov, kongresov ter sne-manja filmov.

Na skalovju, ki podpira ruševine stare-ga gradu, je mogoče opaziti beloskalo, ki spominja na figuro ženske,ogrnjene v plašč, znane pod imenomBela Dama.

Informacije in kontakt:Devinski grad Tel. +39 040 208120Fax. +39 040 208022info@castellodiduino.itwww.castellodiduino.it

6

Bunker, ki zaobjema površino 400kvadratnih metrov in je globok 18metrov, je leta 1943 vklesala v pečinoorganizacija TODT za nemško Krieg-smarine z namenom, da bi braniliSesljanski zaliv pred morebitnimizkrcanjem zavezniških sil. Bunker jebil med vojno uporabljen kot protiletal-sko zaklonišče, medtem ko je po vojnipostal skladišče za gorivo angleškevojske. Od marca 2006 je bunkerodprt za javnost

V gradu je živela plemenita dama, njen gospod pa je bil kruti graščak. Neke nočijo je vrgel s skalovja in nesrečnica je med padcem tako trpeče zavpila, da se jeje nebo usmililo in jo spremenilo v skalo. Od takrat se vsako noč okrog polnočinesrečnica odtrga od skale in tava po gradu v iskanju sobe, kjer je zibelka znjeno deklico. Ob zori se oddalji in se obupana ponovno spremeni v kamen.

Legenda o

Beli Dami

Rilkejeva pešpotPešpot je zagotovo ena najlepših in najbolj sugestivnih na občinskem območ-ju. Povezuje Sesljan in Devin in se nahaja strmo nad morjem, od koder seponuja pogled na Tržaški zaliv. Pot je bila poimenovana po praškem pesnikuRainerju Mariji Rilkeju, ki je bil v začet-ku prejšnjega stoletja gost na Devin-skem gradu, kot tudi Dante že prednjim. Tu je Rainer Marija Rilke spesnilsvoje slovite Devinske elegije.Rilkejeva pešpot in Deželni naravnirezervat Devinskih sten potekatavzdolž strme pečine mimo kampa inse nadaljujeta skozi gozd med kamen-jem.Sprehod se lahko začne v Sesljanu sparkirišča pri turistično informacijskemcentru. Pešpot je dolga 2 km.

8

Pešpoti

Rezervat Devinskih sten je bil ustano-vljen leta 1996. Park ima površino 107hektarjev in se razteza v ozkem pasu,kjer je viden prehod iz prevlade sred-nje evropskih biološko geografskihznačilnosti v sredozemske. Posebnorazčlenjena biotska raznolikost sespaja z neverjetno lepo krajino, zakatero so značilne bele apnenčastestene, ki se spuščajo v morje. Informacije:www.falesiediduino.itinfo@falesiediduino.it

Njena položnost omogoča vsem, da se sprehodijo po stezi in občudujejomorfologijo skal ter bogastvo zaščitene flore in favne. Ob poti so vidnevojaške postojanke, zgrajene med I. svetovno vojno, za nadzor ladijskegaprometa v Tržaškem zalivu. Pešpot se zaključi v neposredni bližini Devinske-ga gradu.

Ribiška pešpot Je starodavna pot, ki so jo uporabljali ribiči, ko so se odpravili na morje na lovna tuno s svojimi tipičnimi plovili – čupami – izdolbljenimi v drevesno deblo. Ponjih nosita ime plaža in majhen pristan v Nabrežini “Pri Čupah”.Do Ribiške pešpoti pridemo tako, da v Nabrežini sledimo napisom “šola/scuo-la Igo Gruden” ali pa “Ribiška pešpot/Sentiero dei pescatori”. Postavljeni soustrezni prometni znaki. Pot se spušča proti morju iz strme pečine skozi edin-stveno pokrajino.Povratek poteka po isti poti.

Pešpot GeminaPot je starodavna; urediliso jo Rimljani pred več kotdva tisoč leti, da bi pove-zali Oglej in Trst (rimskiTergeste). Del poti je ure-jen za uživanje v spreho-dih skozi gozd in kraškevasice, kjer odkrivamogospodarske in kulturnedejavnosti lokalnega pre-bivalstva. Ob poti sonameščene table in ozna-ke. Pešpot poteka odMavhinj do Trnovce skozivasi Prečnik, Šempolaj in Praprot. V teh vaseh je bogata ponudba kmečkihturizmov, osmic in gostišč, kjer si lahko privoščimo postanek med zelenjem.Pešpot je lahka, primerna tako za otroke kot za odrasle peš, s kolesom ali pana konju. Dolga je približno 8 km.

Žajbljeva potJe panoramska pot, ki poteka med Nabrežino in Križem. Pot je široka inudobna, pred vetrom je vedno zaščitena, tudi v obdobjih, ko piha burja. Velikdel poti pokrivata žajbelj in šetraj. Pot nudi pogled na Tržaški zaliv in na lagu-no v Gradežu. Po kratkem vzponu lahko s pešpoti krenemo proti razgledišču

9

Liburnia (št. 1), od koder se odpiraeden najlepših pogledov na obalo.Pešpot začne v Nabrežini, kjer jepotrebno slediti napisom “šola/scuolaIgo Gruden”, kjer se lahko parkira. Nalevi se odpre široka in udobna pot, pokateri se tudi vrnemo.

Učna pot Nabrežina Nastala je po zamisli šolarjev držav-ne srednje šole Igo Gruden. Pot pote-ka ob značilni naravni krajini, ki zrca-li zgodovinske, geografske, gospo-darske, arhitekturne ter etnološkeposebnosti Nabrežine. Pot je ozna-čena, začne se pri šoli Igo Gruden vNabrežini in je dolga približno 6 km.

Pešpot kamnolomovPešpot začne v Sesljanu. Na dražavni cesti proti Nabrežini pred železniškimpodhodom zavijemo desno. Čez nekaj metrov se na desni začne pot, označe-na s številko 23. Pešpotvodi mimo Vodnega stolpa,rimske hiše in razglednihtočk na kraško obalo dorazgledišča Tiziana Weiss,posvečeno mladi plezalki izTrsta, preminuli pri samo26. letih. Od tu krenemo napot, ki vodi proti industrijskiconi Nabrežine, mimoželezniškega podhoda, kjervstopimo v območje kam-noloma.

10

Razgledni stolp LiburniaVodovodni stolp je bil zgrajen medletoma 1854 in 1856 po načrtu CarlaJunkerja. Po obnovi je bil leta 1985spet odprt; razgledni stolp ponujanajlepši in najizvirnejši razgled skraškega roba.

Rimski kamnolom je globok več kot100 m. Njegovo veličino si lahko ogle-damo z vrha. Na južni steni so vidnesledi starih rimskih izkopov.

Cerkev sv. Ivana – San Giovanni in Tuba Cerkev je zrasla na predkrščanskih temeljih, saj je bil kraj zaradi bogatih vod-nih izvirov v bližini vedno štet za svetega. Cerkev je bila hudo poškodovana

v prvi svetovni vojni inmed popravili v petde-setih letih je prišlo nadan več plasti starihtemeljev. Najstarejšakapela je bila iz začet-ka 5. stoletja, ko jeneki Janez iz Dama-ska vzidal relikvijesvetih Janeza Evan-gelista, Štefana, Juri-ja in Lovrenca. Skle-pati je, da sodi v ističas nastanek prvegasamostana, o kate-rem pa ostajajo samopisani dokumenti.

Sedanjo cerkev so zgradili grofje Wallsee med leti 1399-1472. Visok enola-dijski prostor ima gotsko zasnovo, prav tako prezbiterij s tremi vertikalnimiokni. V zakristiji so ohranjene nekatere plošče z napisi, npr. zapis patriarhaUlderika Eppensteina iz leta 1113, ki je našel skrite relikvije in je v tistem letuokrog kapele razširil cerkev. Okrog cerkve je bilo do prve svetovne vojnepokopališče, ki pa je bilo pozneje uničeno. Ogled cerkve je mogoč po dogo-voru z župnikom. [1]

11

1 Kras med Štanjelom in Devinom, urednica Jasna Fakin s sodelovanjemErika Modica, Komen, Občina Komen 2004, str.92

Rimski kamnolom v NabrežiniPridobivanje apnenca na Krasusega več kot dva tisoč let nazaj. Ževeliko prej (od leta 1700 pr.Kr.) ječlovek uporabljal apnenčasto kame-nino za gradnjo gradišč. V starihzemljevidih so z imenom “cavaromana” označeni od vedno znanikamnolomi. V teku dveh tisočletij soljudje številne kamnolome izčrpali inzapustili.

Mitološka pot - od Argonavtovdo dinozavrovSprehod lahko začnemo pri cer-kvi sv. Ivana v Štivanu, kjer silahko ogledamo izliv reke Tima-ve. Ta kraj je danes tako kot vpreteklosti sugestiven in prežet sskrivnostnostjo.Od izliva reke Timave nadaljuje-

mo pot ob reki do Ribiškega naselja/Villaggio del Pescatore. Ob poti št. 1 silahko ogledamo paleontološko najdbišče (ki se nahaja v bližini restavracije “IlPescaturismo”), kjer so našli okostje dinozavra. Ostanki dinozavra, ki so gapoimenovali Antonio in je bil odkrit v Ribiškem naselju/Villaggio del Pescatore,so na ogled v tržaškem prirodoslovnem muzeju Museo Civico di Storia Natura-le di Trieste v Trstu.

Pešpot boga MitreKraški gozdovi že več kot dva tisoč let ščitijo skrivnosten kraj – mitrej – dokaterega pridemo po poti, ki vodi skozi gozd in kraško gmajno. V Devinu sle-dimo oznakam pešpoti 1a. Po nekajmetrih dospemo do državne ceste št.14 in jo prečkamo pri potki, ob katerije oznaka z napisom »Stazione fore-stale«. Čez nekaj metrov, ob napisu1a na stebru javne razsvetljave, zavi-jemo levo na pot vzdolž železniškeproge.Pred prehodom na to pot zavijemolevo, kjer se pešpot zoži in kjer zasle-dimo pešpot 1a, ki nas vodi do mitre-ja. V notranjosti jame se nahaja

12

Izvir TimaveTimava izvira v Sloveniji z imenom Reka in ponikne v Škocjanske jame, po 38km podzemnega toka pa ponovno privre na površje v zeleni in mirni oazi v Šti-vanu. Od vedno je bil ta kraj privlačen in očarljiv. Mit pripoveduje, da se je priustju Timave zaključilo potovanje Argonavtov, ki so se z zlatim runom vrnili sČrnega morja. Po Strabonu naj bi tu bilo tudi svetišče homerjevega heroja Dio-meda. Napisi na ploščah iz rimskih časov omenjajo tudi obstoj Spes Auguste,Herkula in Saturna. Danes so vidni trije rečni rokavi z bistro vodo, ki so jih ope-vali pesniki od Vergila do Danteja, od Rilkeja do Carduccija, od Depangherja doGrudna.

Svetišče boga MitreMitrej v Devinu je eden najstarejših vzahodnem svetu in edini v Italiji, ki senahaja znotraj naravne jame. Perzij-ski bog Mitra se je rodil iz skale in soga zato tudi častili v podzemnih pro-storih. Mitraizem je iniciacijski kult, kije obljubljal odrešenje in je bilnamenjen omejenemu številu verni-kov; odločilni trenutek obreda jepredstavljalo žrtvovanje bika. Vdevinskem Mitreju sta vidna dvakamnita stola; v ozadju je v niši stalrelief (danes je tam postavljenamavčna kopija), ki je upodabljalMitro, ko ubija bika. Steza je označe-na s št. 1a.

nagrobni spomenik, ki prikazuje bogaMitro med žrtvovanjem bika. Navogalih pa so klopi, razni kamni inkamnita kocka, ki je služila kot žrtve-ni oltar.Povratek lahko poteka po isti poti doželezniškega podhoda, od koder sle-dimo pešpoti 33, ki nas bo privedla dodržavne ceste št. 14. Kontaktna oseba za ogled kraja jeBruno Bonetti - tel:+39 040 20 07 69

Pot strelskih jarkov na GrmadiObmočje hriba Grmade je bilo med prvo svetovno vojno prizorišče hudih spo-padov. Pot je zanimiva, ker vodi mimo ostankov strelskih jarkov in jam, ki so jihuporabljali kot zaklonišče med bitkami.

Od Medjevasi krene steza št.3, ki vodi nekaj metrov od vrha Grmade in senadaljuje med strelskimi jarki in jamami do križišča s stezo št.8, ki pelje dovrha Grmade (323m). Pot se nadaljuje in nato prestreže stezo Strelskih jar-

kov Grmade, ki pelje do vrhaGabrnjaka (297m), kakih 100 m daljepa se odcepi in se na levi priključistezi 3a, ki skozi široko dolino vodido Kohišča.Pot se nadaljuje po stezi 3a, nato nakrižišču zavije levo in nadaljuje doizhodiščne točke. Gre za srednjezahtevni sprehod; pot se lahko tudipoveže z drugimi označenimi steza-mi, tako da se je mogoče sprehoditido Medjevasi ali Mavhinj oz. čezmejo do Brestovice.Namesto tega sprehoda je za obiskhriba Grmade možno kot izhodiščeizbrati Mavhinje, Cerovlje in Štivan.

13

Strelski jarki na GrmadiGrmada in njena okolica s svojimištevilnimi danes še dobro vidnimiobrambnimi objekti pričajo o hudibitki, ki je tu potekala med prvo sve-tovno vojno. Območje je bilo prizo-rišče bojev med italijansko in avstro-ogrsko vojsko. V maju leta 1917 jeitalijanska vojska skušala prebitiavstrijsko obrambno linijo, prečkatiGrmado in nadaljevati proti Trstu,naletela pa je na oster odpor. Številožrtev je bilo visoko na obeh straneh,še posebno na italijanski.

LEGENDA

PEŠPOTI IN STEZE

16

Območje občine Komen obsega zahodni del matičnega Krasa in obsega 103kmā površine na kraški planoti, kjer meji z občinami Miren-Kostanjevica,Nova Gorica, Ajdovščina, Vipava in Sežana na slovenski strani ter občinamaDevin-Nabrežina in Zgonik v Italiji. Na celotnem območju živi okoli 3515 prebivalcev. Središče občine je naselje Komen, ki predstavlja tudi njegovo upravno ingospodarsko središče. Zgodovinsko in arhitekturno najbolj poznan kraj pa jeŠtanjel, s starim utrjenim delom in grajskim kompleksom na griču Turn. Zani-mive so tudi med gmajno in vinogradi posejane strnjene vasi, ki se ponašajos kamnito gradnjo kraških hiš, ki kakor obzidje obdajajo ozke vaške ulice.Med vaškimi cerkvami je nekaj izjemnih spomenikov, kot sta cerkvi v Svetempri Komnu in Marija Oberšljanska v bližini Komna. Potepanje po občiniKomen pa razkrije še veliko zanimivosti, kot so kraška dolina v Brestovici priKomnu, razgledni hribi nad Škrbino, kamnita dediščina v Volčjem Gradu,ostanki iz 1. sv. vojne, strnjena vas Kobjeglava, itd.

Občina

Komen

17

Štanjel je znan kot “Biser Krasa”. Utrjena vasica, zgrajena na vrhu griča, prite-gne pozornost in je ena najslikovitejših in najstarejših vasi na Krasu.

Vas je dobila ime po svojem zavetniku, svetem Danijelu. Zaradi svoje strateškegeografske pozicije je vas predstavljala izjemen pomen že od prve poloviceželezne dobe. Nadalnji razvoj naselbine je nastopil v romanski dobi. Ozke ulice se iztekajo v majhne trge, sredi katerih stojijo kamniti vodnjaki.Kamnite hiše bogatijo dragoceni detajli, ki so jih izklesali obrtniki. Veliko gotskihelementov priča o tem, da je naselje že v tistem obdobju imelo današnjedimenzije. Najstarejši ostankigradu segajo v srednji vek, ven-dar je današnji izgled delodružine Cobenzl, ki je konec 17.stoletja izbrala cerkev svetegaDanijela za družinsko grobnico.

Cerkev svetega Danijela je bilazgrajena v 15. stoletju in restavri-rana v 17. stoletju. Zaradi turškihvpadov so Štanjel obzidali zobzidjem, ki je ščitilo hiše, cerkevin grad.

Potem ko je minila nevarnostturških vpadov, so zaradi pomanj-kanja prostora začeli gradititako, da so nekatere hiše in delgradu naslonili na obzidje in naobrambne stolpiče. V obdobjumed obema vojnama je Štanjeldoživel posebno obdobje arhitek-turnega razvoja zaradi posegovarhitekta in urbanista MaksaFabianija iz Kobdilja.

Grad in

Vas Štanjel

18

Štanjel je bil hudo poškodovan med II. sve-tovno vojno. Obnovitvena dela gradu so sezačela v 70. letih prejšnjega stoletja in pote-kajo še danes. V gradu in na grajskem dvo-rišču potekajo različni kulturni dogodki, raz-stave, tržnice.

Leta 1988 so v obnovljenem delu gradu odprliumetniško galerijo s stalno razstavo umet-niških del znanega slikarja in grafika LojzetaSpacala.

Fabijanijeva potČudovita, romantičnasprehajlna pot po zamisliarhitekta Maksa Fabianijapovezuje Štanjel in Kob-dilj. Vhod v vrt se nahajapod Kobdiljskim stolpomali Stolpom na vratih vŠtanjelu. Poleg zelenjav-nih in cvetličnih gredic,zelenih rastlin in dreves,pergol, balinišča, pano-ramskih točk in paviljonaje posebnost vrta bazen,ki se je napajal z vodo izvodovodnega sistema, vkaterem se je zbirala

Pešpoti

19

meteorna voda iz štanjelskega griča.Iz Ferrarijevega vrta in krožne potiima obiskovalec lep pogled proti doli-ni Branice, v novejšem času pa jepark postal priljubljen prostor za zalju-bljence, ki na beneškem mostičkupreizkusijo trdnost svoje ljubezni.Povratek poteka po isti poti.

Pot kamnaUčna pot poteka skozi vas VolčjiGrad in okrog nje. Med pohodomlahko odkrivamo naravne in kulturneznačilnosti Volčjega Gradu kot so naprimer: “pilji”, apnenica za gašenjeapna ali “japenca”, halštatsko gra-dišče Debela griža, ostanki jame,pastirska kamnita hišica, suhozidanikamniti zidovi s tipičnimi vrzelami,“bezen”, dolina “globočnjak”, kaver-ne, kali, ograjene doline. Učna pot jedolga okrog 4 km.

Pot miru: Brestovica – južni okopi Soške fronte Pot je v celoti označena s simbolom metulja in se pričenja pri bivši vaški šoliv Brestovici, ki je bila popolnoma porušena v prvi svetovni vojni. Nadaljuje sev smer Gorenje Brestovice (1 km), malo po mejniku pa zavije na desno, nanetlakovano stezo. Pot nato pelje do cerkvice sv.Anastazije v Gorenji Bresto-vici, tu pa zavije proti jugu in v pol ure privede do razpotja, kjer se vzpne dostražarnice jugoslovanske vojske, ki je še spomin na čase pred razpadomJugoslavije, ko je bila meja strogo nadzorovana. Tu prestreže stezo, ki podOstrim Vrhom vodi v Cerovlje. Steza vodi proti severu do razpotja, kjer sepovzvpne na vrh Grmade. Sprehod omogoča krasen razgled na okoliškekraške vasi. Steza vodi v “Grofove hribe”, ki so dobili to ime, ker so bili lastdevinskih grofov. Vzdolž poti so ostanki jam, okopov in drugih vojaškihzgradb. Med drugim je mogoče videti tudi “Grofovo jamo”. Vhod v jamo je nanajvišji točki tega izleta. Steza nadalje vodi proti jugozahodu na hrib Jastreb,od tu na hrib Gredino; vrh tega hriba obdaja gradišče. Sprehod se natonadaljuje po netlakovani stezi do Brestovice. Pot je srednje zahtevna; dolgaje 9 km. Na vrhu Grmade, na italijanski strani, se pričenjajo mnoge označe-ne steze, ki vodijo v Cerovlje, Medjevas in Devin.

Volčji Grad Dobro vidni so ostanki Debele griže,še danes dobro ohranjenega prazgo-dovinskega gradišča, ki ga je možnotudi obiskati. Debela griža stojizahodno od vasi. Do tu nas voditamakadamska cesta, ki pelje mimohišne št. 6, ali pa makadamskacesta, ki pelje mimo hišne št. 55.Sprva je bilo v gradišču, ki je bilaglavna utrdba na tem območju, vsaj13.000 ton kamenja. Zloženo je bilo venojno in na treh mestih dvojnoobzidje z zunanjim obsegom v 850metrov in notranjim obsegom 680metrov. Ruševine obrambnega zidudosegajo danes od 8 do 15 metrovširine in od 2 do 4 metre višine.

20

Sveto-Škrbina: izlet v zaledje SoškefrontePot je v celoti označena s tablami ssimbolom metulja. Pričenja se pribivši šoli v Škrbini, nato pa se spustina jug vasi. Pri koritu zavije levo medstarimi hišami, zatem pa na razpotjuzapelje desno, na netlakovano stezo,ki vodi v Sveto. Malo zatem privededo gozda, skozi katerega se počasipovzpne na vrh sv. Miklavža. Od todse spusti do vasi Sveto (kjer je pripo-ročen obisk cerkve sv.Tilna). Potnato pelje ob bivši gostilni in zavije vsmer Lipe. (Na desni je vojaškopokopališče). Na razpotju se nadalju-je ravno po netlakovani stezi; kakih200 m po gozdiču zapelje levo, še

100 m dalje pa desno. Sprehod se tu nadaljuje ob progi vojaške železnice izprve svetovne vojne, ki je povezovala Dutovlje in Kostanjevico. Steza prive-de do razpotja, kjer zavije desno v smer Lipe. V Lipi, po dveh vojaških poko-pališčih, pot nadaljuje v smer Dornberka v Vipavski dolini in se kakih 100 mkasneje prične spuščati do Šibelja, od tu pa netlakovana steza vodi v Polja-ne; pot nato prečka cesto Škrbina – Lipa in se nadaljuje po stari stezi medogradami do izhodiščne točke v Škrbini. Sprehod je dolg kakih 12 km in jesrednje zahteven.

Grofova jama To je 350 metrov dolga in 50 metrovgloboka fosilna jama, ki jo je medprvo svetovno vojno avstro-ogrskavojska spremenila v zaklonišče. V tanamen so skopali štiri rove in zgornjidel jame preuredili v prostore zapograde. Ta del je tudi osvetljen inurejen za oglede. Na dnu se rov pre-vesi v brezno, ki vodi v spodnjo dvo-rano. V okolici jame je veliko ostan-kov utrdb, strelskih jarkov in kavern.

Cerkev sv. AnastazijeCerkev leži na manjši vzpetini v gor-nji Brestovici. Zgrajena je bila v 15.ali 16. stoletju, sestavljena je izmanjše ladje in prezbiterija, kjer senahaja lesen baročni oltar s kipomsv. Anastazije. Na stropu prezbiteri-ja je slika sv. Trojice. Po ustnemizročilu naj bi bila tu postaja in poči-vališče romarjev v samostan v Šti-vanu.

Sveto – Cerkev sv. TilnaCerkev, ki je bila zgrajeana v 16. stoletju, stoji v središču vasi. Znana je po nena-vadnem in posebnem osmerokotnem ostrešju, ki kot dežnik sloni na osrednjem ste-bru. Omembe vreden je tudi oltar, ki je med najlepšimi baročnimi oltarji na sloven-skih tleh. Ob cerkvi raste petstoletna lipa.

21

Kraški kamenLegenda pravi, da je bil Kras nekoč zelen in rodoviten, poln travnikov, gozdovin potokov s svežo vodo. Nekega dne pa je dobri Bog v nekem kotu na Zemljiopazil velik kup kamenja, ki je škodoval kmetijstvu. Zato je zadolžil arhangelaGabrijela, da jih pobere in jih vrže v morje. Tako je Gabrijel napolnil vrečo, ki jebila težka in se namenil proti Jadranskemu morju. Ko se je približeval Krasu,ga je zagledal hudič, ki mu je iz radovednosti z rogovi preluknjal vrečo. In glejnesrečo: vse tisto kamenje se je raztreslo na zemljo in spremenilo kraško pla-noto v eno samo melišče.

BurjaZelo stara pripovedka pravi, da je Burja čarovnica, ki živi v kavernah na Krasu,da bi se skrila pred ljudmi. Pozimi pa pride iz svojega zavetišča skupaj s sinomBurinom. Besneča, s svojimi silnimi ledenimi sunki, vse uniči. Ljudje so jozaman poskušali ujeti in zapreti v jamo z ogromnimi kamnitimi stenami, saj seje vedno osvobodila in vsakič znova in še bolj silno prodirala do morja. Iz nekaterih drugih viriov legenda pravi, da je bila Burja nežna nimfa, ki je žive-la v kraških gozdovih. Poleti je pihala, da bi osvežila ljudi, ki so obdelovali trdokraško zemljo. Nekega dne pa so od daleč prišli vojskujoči se možje, ki so si tuzgradili svoje domove. Eden izmed njih je ubil Boga, ki ga je Burja zelo ljubila.Zato je nimfa iz maščevanja začela ledeno in silno močno pihati. Tako je posta-la ljudem sovražna in vse od takrat vsako zimo poskrbi za to, da občutimonjeno hladno jezo.

Pršut in teranLjudje pripovedujejo, da je nekega dne Jezus utrujeno hodil skozi razne kraškevasi. Potoval je le z nekaj vode in pršuta v svoji torbi. Ko je nastopila ura, ko jebilo treba jesti, je Jezus ugotovil, da v njegovi torbi ni bilo več pršuta. Nekdo gaje okradel. Na Jezusovem obrazu se je pojavil izraz neodobravanja, ko je rekel:»Od danes naprej kdor koli bo živel na Krasu, bo živel v pomanjkanju vode,zato da se tako ne bo nikoli pogasila žeja tistega človeka, ki mi je ukradelpršut.« Tako je vsa voda izginila v podzemlje.Toda Hudič, ko je slišal Jezusove besede, se je odločil, da mu ponagaja in jetako prebivalcem Krasa podaril vino teran. Tako je Kras dobil pršut in teran.

Legende o Krasu

22

Lojze Spacal (1907 - 2000)Lojze Spacal je eden izmed osrednjih predstav-nikov likovne umetnosti druge polovice 20.sto-letja. V svojem opusu je mojstrsko upodobilvzdušje, običaje in simbole Krasa, to je odljud-nega, a privlačnega ozemlja, kjer se stikatajužna, mediteranska narava morja in sonca terseverna strogost srednje evropskega prostora.Univerzalnost likovnega jezika mu je omogočila,da je postal predstavnik celotnega severnojadranskega prostora in je v sebi sintetiziral zna-čilnosti kulture, zgodovine in civilizacije prebival-cev, ki živijo na območju, ki sega od Soče doIstre.Med raznimi umetniškimi priznanji je leta 1974prejel Prešernovo nagrado, najvišje slovenskopriznanje za dosežke na področju umetnosti,leta 1977 pa nagrado Zlati Just. V gradu Štanjelso leta 1998 odprli stalno zbirko njegovih del ingalerijo poimenovali po njem.

Maks Fabiani (1865 - 1962)Fabiani je bil eden izmed najpomembnejših arhitektov avstro-ogrskegacesarstva; po razpadu cesarstva je deloval v Italiji, Jugoslaviji in Avstriji. Rodilse je v Kobdilju pri Štanjelu v družini slovenskega rodu. Bil je dvanajsti odštrinajstih otrok in je zrasel v trijezičnem okolju, saj se je poleg slovenščinenaučil tudi italijanščine in nemščine. Arhitekturo je doštudiral na Dunaju. Po diplomi je prejel štipendijo, ki mu jeomogočila, da je potoval po Mali Aziji in obiskal skoraj vso Evropo. Ko se jevrnil v Avstrijo, je pričel sodelovati z Ottom Wagnerjem. Bil je avtor pomem-bnih projektov na Dunaju in v Trstu. Po potresu v Ljubljani leta 1895 je Fabia-ni sodeloval pri rekonstrukciji mesta in projektiral nekatere izmed najpomem-bnejših stavb. Po prvi svetovni vojni se je preselil v Gorico, kjer je z izdelavogeneralnega načrta iz leta 1921 prispeval k rekonstrukciji mesta, ki je bilohudo poškodovano zaradi vojne. V tridesetih in štiridesetih letih se je prese-lil v rojstni kraj in se v Štanjelu posvetil obnavljanju obrambnega zidu nasel-

Pomembne osebnosti

23

ja, obenem pa nadaljeval dejavnost arhitekta. Ob koncu vojne se je preselilv Gorico, kjer je umrl leta 1962.

Rainer Maria Rilke (1875 - 1926)Pesnik in pisatelj češkega porekla Rainer Maria Rilke velja za enega izmed naj-pomembnejših nemških lirikov 20. stoletja. Od njegovih del, ki obsegajo takoliriko kot prozo, so najslavnejša Soneti na Orfeja, Devinske elegije (ki jih jenapisal med bivanjem v Devinu) in Zapiski Malteja Lauridsa Briggeja.Pesniška cikla Devinske elegije in Soneti na Orfeja sta izšla leta 1923. Pesnikopredeljuje svoj odnos do kozmosa in nalogo poezije, ki naj opeva življenje člo-veka kot življenje duše, ki proslavlja svet, ki ga je navdihnila božanska čistost.Rilke je danes priznan kot največji nemški pesnik modernega obdobja.

Karel Štrekelj (1859 - 1912)Karel Štrekelj, rojen v Gorjanskem, je bil publicist, slavist, jezikoslovec innarodopisec. Bil je najodličnejši varuh lepote in čistoče slovenskega jezika.V slovenske kulturno-zgodovinske anale je zapisan tudi kot neprekosljivpobudnik in organizator zbiranja ljudskih pesmi. Z zbiranjem je začel že vsrednji šoli. Leta 1886 mu je Slovenska Matica zaupala v urejanje Sloven-ske narodne pesmi. Število nabranih pesmi z napevi je do leta njegove smrtidoseglo in preseglo številko 10.000. S tem monumentalnim delom je posta-vil znanstvene temelje slovenski etnologiji, predvsem pri uveljavljanju stro-kovnih vidikov in prijemov etnološkega raziskovalnega dela, ki so še danesaktualni. Po njem se podeljujejo Štrekljeve nagrade, ki jo za svoje življen-jsko delo dobi najbolj zaslužen zbiratelj slovenskega ljudskega blaga vpesmi in besedi.

Igo Gruden (1893 - 1948)Je eden vidnejših predstavnikov slovenske poezije iz prve polovice 20.stoletja.Rodil se je v Nabrežini. Bil je pesnik, prevajalec in pravnik. Njegove poezijezaobjemajo različne tematike: ljubezenske lirike in domovinske pesmi večkratvezane na Kras. Bil je zelo ploden pesnik, v petih pesniških zbirkah za odraslein eni za otroke je objavil več kot 1000 pesmi.

OsmiceMed vožnjo skozi kraške vasi na križiščih in v bližini nekaterih hiš opazimobršljanovo vejico, tako imenovano »frasko«, ki opozarja na osmice; to jepopolnoma edinstvena turistična ponudba, katere izvor sega v čas MarijeTerezije, ko je kmetomizdala dovoljenje zadirektno prodajo vina innekaterih proizvodov(kruh, kuhana jajca, sala-me in klobase) na svojihdomovih, v kleti ali pa nadvorišču za obdobje 8dni. Za tiste, ki želijo obi-skati Kras, je skorajnujno obiskati kako osmi-

co in se tako poglobiti vritem življenja na Krasuter poskusiti lokalne spe-cialitete kot so vinorefošk/teran, malvazija,vitovska in kupiti proizvo-de visoke kakovosti kot

24

Nabrežina Kamnolomi 62/a, Greco Corrado: tel. 338-3515876Nabrezina-Križ 21/b, Košuta Silvano: tel. 040-220708Nabrežina 10, Pertot Gabriel: tel. 040-200539Cerovlje 34, Andrea Antonič: tel. 040-299800Cerovlje 30, Martin Terčon: tel. 040-299435Mavhinje 50, Paolo Antonič: tel. 040-299985Mavhinje 11, Norma Angelini: tel. 040-208553Mavhinje 42, Lisjak Maria: tel. 040-299450Mavhinje 49, Franc Fabec: tel. 040-299442Mavhinje 58, Vidojka Verč: tel. 040-299706Mavhinje 58/a, Pipan Adriana tel.040-2907049Medjevas 10, Radetič Sidonja: tel. 040-208987Medjevas 14, Luciana Pahor: tel. 040-208553Medjevas 21/a, Nataša Pernarcich: tel. 040-208833Medjevas 16, Nadia Legiša: tel. 040-208451Medjevas 21, Paolo Pernarcich: tel. 040-208601Medjevas 6, Paolo Ferfoglia: tel. 040-208726Medjevas 1, Natuška Marussi: tel. 040-208367Medjevas 7, Boris Pernarcic: tel. 040-208375Prečnik 3/b, Radovan Šemec: tel. 040-200613Praprot 20, Sandi Škerk: tel. 040-200156Praprot 19, Renata Rebula: tel. 040-200782Praprot 23, Beniamino Zidarich: tel. 040-201223Šempolaj 52/b, Stubelj Ivana, tel. 040-201149Slivno 2/a, Iztok Peric: tel. 040-200634Slivno 9, Kralj Giovanni: tel. 040-200415Slivno 25, Ada Cante: tel. 040-200750Trnovca 4, Alberto Škerk: tel. 040-200937Trnovca 9/a, Maria Ložej: tel. 040-201087Vižovlje 1/c, Ivan Pernarcich: tel. 040-291498

Proizvodikraške zemlje

Osmice v Občini Devin Nabrežina:

so vino, olje, med in siri. Osmice so odprte v različnih obdobjih leta. Pov-prašajte za informacije o odprtih osmicah v turistično informacijskih centrih alipa sledite »fraskam« ob cestah.

Vinska cesta - Teran PTPNa Karsu se proizvaja znano temno vino teran, ki nastane iz trte refošk. Rdečakraška zemlja pa to vino naredi edinstveno, intenzivne rubinsko redeče barve zvijoličnimi odtenki. Teran je vino, ki odlično paše ob surovem kraškem pršutu,posebej je primeren za anemične osebe. Naj opomnimo, da so bile njegovelastnosti znane že v rimski dobi, posebej priljubljen je bil cesarici Liviji, ki je temuvinu pripisovala svoje dolgo življenje (živela je do 85. leta). Kraška vinska cesta,ki poteka od Vižovelj do Opčin, vključuje 18 gostiln, kjer tipične jedi nastopajo sku-paj s teranom. Pred gostilnami so ustrezne table z napisom “Strada del vino/Vin-ska cesta”.

Kraška vinska cesta/Strada del vino del CarsoPoteka skozi kraški vinorodni okoliš v Sloveniji; vključuje 123 proizvajalcevrazličnih vrst kraških vin od Sežane do Štanjela. Vinarje, vključene v Kraškovinsko cesto, prepoznamo po tabli z napisom »Kraška vinska cesta«. Izdana jetudi nova zloženka (2010) z vsemi naslovi ponudnikov na tej cesti ter spletnastran: www.vinskacestakras.si

Kmečki turizmiKmečki turizmi so razpršeni po Krasu. Nudijo proizvode tipične kulinarične tra-dicije teh krajev. Lahko boste uživali v zelenju in ob specialitetah, pripravljenihiz domačih sestavin. Kraška kuhinja nudi veliko specialitet, npr. mešan narezeks surovim kraškim pršutom, domačim sirom, panceto, vratovino in kuhanimpršutom s hrenom kot hladno predjed. Tople predjedi so jota (iz kislega zelja alipa repe in fižola), krompirjevi ali kruhovi njoki, rezanci in rižote. Domače svežemeso je pripravljeno na žaru. Za zaključek si lahko privoščimo jabolčni zavitekali potico. Da je obed zares zaključena, je potrebno popiti dobro žganje ali»šnopc«. Dober tek in še opozorilo: porcije so obilne!

25

Sveto, osmica Abram, 05 7668-223, info@tk-abram.siBrje pri Komnu, osmica Kosmina, 051/242-071, milan.kosmina@siol.netBrje pri Komnu, osmica pri Lojzetu, 05 7668-763, alojz.pangos@email.siBrestovica pri Komnu, osmica Rebula, 041/730-698, vinarstvo.rebula@gmail.com

Osmice v Občini Komen

GRAN OSTERIA TRE NOCI*** Sesljan, 33 Tel. +39 040-299222 Fax +39 040-2907153info@trenoci.it - www.trenoci.it

HOTEL POSTA*** Sesljan, 51 Tel. +39 040-299103 Fax +39 040-299859info@hotelposta.it - www.hotelposta.ts.it

LOCANDA GAUDEMUS*** Sesljan, 57 Tel. +39 040-299255 - +39 3472241926 Fax +39 040-2908021gaudemus@gaudemus.com - www.gaudemus.com

HOTEL EDEN*** Sesljan, 42/A Tel. +39 040-2907042 Fax +39 040-2908253info@edensistiana.it - www.edensistiana.it

AI SETTE NANI*** Sesljan, 54/E Tel. +39 040-299170 Fax +39 040-291481hotelsettenani@hotmail.com - www.hotelsettenani.it

AI SETTE NANI DEPENDANCE** Sesljan, 54/C Tel. +39 040-299170 Fax +39 040-291481hotelsettenani@hotmail.com - www.hotelsettenani.it

ALBERGO ALLA DOLINA garnì ** Sesljan, 54/F Tel. +39 040-299350 Fax +39 040-2908287info@albergoalladolina.191.it

DUINO PARK HOTEL*** Devin, 60/C Tel. +39 040 208184 Fax +39 040-208526info@duinoparkhotel.it - www.duinoparkhotel.it

IDEA HOTEL TRIESTE DUINO*** Devin, 78 Tel. +39 040-208273 Fax +39 040-208836triesteduino@ideahotel.it

VILLA GRUBER pensione** Devin, 61/F Tel. +39 040-208115 Fax +39 040-2071119villagruber@alladamabianca.com - www.alladamabianca.com

AL PESCATORE** Devin, 69 Tel. +39 040-208188 Fax +39 040-208897hotelpescatore@email.it

DAMA BIANCA* Devin, 61/C Tel. +39 040-208137 - +39 040-208470 Fax +39 040-208258info@alladamabianca.com - www.alladamabianca.com

GARNI' AURORA * Devin, 15 Tel. +39 040-208212 Fax +39 040-208212info@albergogarniaurora.it - www.albergogarniaurora.it

BAIA DEGLI USCOCCHI** Ribiško naselje, 162 Tel. +39 040-208191 Fax +39 040-208055info@baiadegliuscocchi.it - www.baiadegliuscocchi.it

LUPINC DANIELE*** Praprot, 11/B Tel./fax: +39 040-200848 - info@lupinc.it www.lupinc.it

RADOVIC NEVO*** Nabrežina, 138/ATel./fax: +39 040-200173n.radovic@libero.it - www.agriturismiradovic.com

TERRA DEL CARSOKRASKA ZEMLJA***

Šempolaj, 28/BTel./fax: +39 040-201056 – 3289633243terradelcarso@agriturismiradovic.com - www.agriturismiradovic.com

HERMADA*** Cerovlje, 1/O+39 040-299501 - info@agriturismohermada.it www.agriturismohermada.it

LA MEZZALUNA*** Mavhinje, 54/ATel./fax: +39 040-291529 – 3391438037allamezzaluna@alice.it - www.mezzaluna.it

CAMPEGGIO AGRITURISTICOIMPERIAL

NabrežinaKamnolomi, 55

+39 040-200459 - 339-7066001campingimperial@libero.it - www.campingimperialcarso.it

LE TORRI DI SLIVIANabrežinaKamnolomi, 62/A

338-3515876 - www.letorridislivia.net

CASA KLARCEVA Cerovlje, 13 Tel. +39 040-299442 – fabects@alice.it

ADRIA Sesljan, 59 VTel. +39 3280977182adriasistiana@libero.it www.adriasistiana.altervista.org

BAIA ARCOBALENO Sesljan 57/T Tel. +39 3924204404 - info@baiaarcobaleno.it www.baiaarcobaleno.it

OLTREMARE Sesljan 34/E Tel. +39 3389378246

SOLEMARE Sesljan, 230/B Tel. +39 040 2907143 – Tel. +39 3393259225 - gabriellasil@alice.it

VERDE CARSO Nabrežina, 188/A Tel. +39 3477398462 - info@verdecarso.it - www. verdecarso.it

CANOVELLA Nabrežina, 153/F1Tel. +39 040 2024153 – Tel. +39 3483142494 - bed4u@canovella.it www.canovella.it

STRUPETOU Mavhinje 16 Tel. +39 0402907126 – Tel. +39 3477950723 - strupetou@tele2.it

PANE E TULIPANI Devin 75/Z Tel. +39 3297213197 - www.panetulipani.splinder.com

CASTELLO Devin 35/A Tel. +39 040-208120

NAZIV NASLOV KONTAKT

NAZIV NASLOV KONTAKT

NAZIV NASLOV KONTAKT

HOTELI

AGRITURIZMI Z NASTANITVIJO

BED & BREAKFAST

Občina Devin Nabrežina

GRUDEN VANDA Praprot, 14 Tel. +39 040-200151 - Fax +39 040-200854 - info@myresidence www.myresidence.it

BOWLING DUINO Devin 5/D Tel. +39 040 208362 - Fax +39 040-2070000

RESIDENCE VILLA SUSY Devin 25/D Tel. +39 040 208188 - Fax +39 040-2071162

Ristorante Locanda Bar AL CAVALLUCCIO Devin, 61/D Tel. +39 040-208133 – Tel. +39 3492208090 - Fax +39 040-208133

alcavalluccio@libero.it - www.alcavalluccio.it

VILLA RILKE Devin, 75/E Tel. 3470197928 - Fax +39 040-2070030

GRUDEN Šempolaj, 49 Tel. +39 040-200151 - Fax +39 040-200854info@myresidence.it - www.myresidence.it

PAM PAM Nabrežina, 168 Tel. +39 040-201312 - Tel. +39 3343996567

IL VELIERO Devin, 50 Tel. +39 3490095369 – Tel. +39 3478061338camere@ilveliero.org www.ilveliero.org

AL CAVALLUCCIO DEVIN 61/D Tel. +39 040-208133 - alcavalluccio@libero.it

AL PESCATORE DEVIN 69 Tel. +39 040-208188 - hotelalpescatore@email.it

RESTAVRACIJA ALLA DAMA BIANCA DEVIN 61/C Tel. +39 040-208137 - info@alladamabianca.com

PIZZERIJA BOWLING DUINO DEVIN 4 Tel. +39 040-208238 - info@bowlingduino.it

GOSTILNA DA CIRO DEVIN 81/C Tel. +39 040-208226 - info@ristorantedaciro.com

BELL'ITALIA (HOLIDAY INN) DEVIN 78 Tel. +39 040-208273

GOSTILNA BUNKER NABREŽINA 97 Tel. +39 040-200228

CANOVELLA DE' ZOPPOLI NABREŽINA Tel. +39 040-299532

FRANZ JOSEF STUBE NABREŽINA POSTAJA Tel. +39 040-200200 - franzjosefstube@libero.it

PIZZERIJA PAM PAM NABREŽINA 168 Tel. +39 040-201312

GOSTILNA TERZONI MAVHINJE 1 Tel. +39 040-299449

RESTAVRACIJA MEZZALUNA MAVHINJE 54/A Tel. +39 040-291529

GOSTILNA SUBAN TRNOVCA 16 Tel. +39 040-200175

GOSTILNA DA PINO MEDJAVAS 10/A Tel. +39 040-208296 - c.cadez@alice.it

GOSTILNA SARDOC PREČNIK 1/B Tel. +39 040-200871 - info@sardoc.eu

GOSTILNA DA FRANZ PREČNIK 14 Tel. +39 040-200525

GOSTILNA GRUDEN ŠEMPOLAJ 49 Tel. +39 040-200151 - info@myresidence.it

PANINOTECA LA GIOSTRA SLIVNO 36 Tel. +39 040-201166

GOSTILNA ALLA BELLA VISTA SLIVNO 5 Tel. +39 040-200146

OSTERIA IL PETTIROSSO KRIŽ 16 Tel. +39 040-220619

PANINOTECA MARILLON SESLJAN 123 Tel. +39 040-2916070 - marillionitalia@yahoo.it

GRAN OSTERIA TRE NOCI SESLJAN 33 Tel. +39 040-299222

VANILIJA À LA CARTE SESLJAN 42/A Tel. +39 040-2907042 - info@edensistiana.it

RESTAVRACIJA AI 7 NANI SESLJAN 54/E Tel. +39 040-299170 - hotelsettenani@hotmail.com

RESTAVRACIJA GAUDEMUS SESLJAN 57/E Tel. +39 040-299255 - gaudemus@gaudemus.com

GOSTILNA DA GINO SESLJAN 59 Tel. +39 040-299273 - trattoriadagino@virgilio.it

BAR RESTAVRACIJA CASTELREGGIO SESLJAN Tel. +39 040-291222 - info@castelreggio.com

RESTAVRACIJA IL GABBIANO RIBIŠKO NASELJE 103 Tel. +39 040-208145

BAIA DEGLI USCOCCHI RIBIŠKO NASELJE 162 Tel. +39 040-208191-info@hotelbaiadegliuscocchi.com

CAMPEGGIO ALLE ROSE* Sesljan, 24/D Tel. +39 040-299457

MARE PINETA S.R.L. **** Sesljan, 60/D Tel. +39 040-299264 - Fax +39 040-299265 info@marepineta.com www.marepineta.com

NAZIV NASLOV KONTAKT

NAZIV NASLOV KONTAKT

NAZIV NASLOV KONTAKT

NAZIV NASLOV KONTAKT

APARTMAJI

SOBE

AVTOKAMPI

RESTAVRACIJE, PIZZERIJE, OKREPČEVALNICE

LEGHISSA MICHELE Medjavas , 5 Tel. +39 347-4836436

PIRC SONJA Cerovlje, 44 Tel. +39 040 299798

AL PESCATURISMO Ribiško naselje 83 Tel. +39 040 209846 - Fax +39 040 208265

SVARA MARTINA Trnovca, 14 Tel. +39 040-200898

FABEC FRANC Mavhinje, 48/A Tel. +39 040-299442 - fabects@alice.it

CANTE EDDY Praprot, 1/A Tel. +39 040-200255

USAJ MARTINO Nabrežina, 8 Tel. +39 3394193779

PERNARCIC PAOLO Medjavas, 21 Tel. +39 040-208601

DAMA BIANCA** Devin, 61/C Tel. +39 040-208137 - info@alladamabianca.com - www.alladamabianca.com

CASTELREGGIO*** Sesljan, 74 Tel. +39 040-2017111

LE GINESTRE*** Nabrežina, 153/S Tel. +39 040-200364

BAR IGOR NABREŽINA 103 Tel. +39 040-200141

BAR AURISINA NABREŽINA 143 Tel. +39 040-200488

BAR SPORT NABREŽINA KAMNOLOMI 24 Tel. +39 040-200255

KAVARNA GRUDEN NABREŽINA 69 Tel. +39 338-9277739

BAR LE GINESTRE NABREŽINA 153/S

BAR SOCIALE NABREŽINA POSTAJA Tel. +39 040-200246

BAR TENNIS (IST) NABREŽINA POSTAJA Tel. +39 040-299137

AUTOGRILL DUINO SUD AVTOCESTA A4 Tel. +39 040-208234

AUTOGRILL DUINO NORD AVTOCESTA A4 Tel. +39 040-208262

BAR MICKEY MOUSE DEVIN 28 Tel. +39 040-208351

BAR AL CASTEL DEVIN 28/A Tel. +39 040-208747

BAR CASTELLO DI DUINO DEVIN 32 Tel. +39 040-208120

SALA GIOCHI "ONLY BOWLING" DEVIN 4 Tel. +39 040-208238 - info@bowlingduino.it

LATTERIE CARSICHE DEVIN 5/F Tel. +39 0481-91105 - info@lattecarso.it

AGIP CAFE' DEVIN S.S. 14 Tel. +39 347-3302595

RIFUGIO RILKE PEŠPOT RILKE Tel. +39 334-8271019

BAR SAN MAURO SESLJAN 122 Tel. +39 040-2916071

BAR AI SPORTIVI SESLJAN 126 Tel. +39 040-299160

BAR COSTA DEI BARBARI SESLJAN 34/F Tel. +39 040-299963

CAFFE' ENOTECA LA VIGNA SESLJAN 43

BAR ALABARDA SESLJAN 43 Tel. +39 040-299218

WHY NOT SESLJAN 45/A Tel. +39 392-3924463

BAR GELATERIA RICO SESLJAN 45/F

CAFE' METRO' SESLJAN 45 Tel. +39 348-2436833

BAR INTER SESLJAN 47 Tel. +39 040-291541

CHIOSCO MARILLON SESLJANSKI ZALIV Tel. +39 348-8194454

CHIOSCO ON THE ROAD SESLJANSKI ZALIV Tel. +39 380-5152510

CHIOSCO DUOBLE SESLJANSKI ZALIV Tel. +39 333-2853403

CHIOSCO BAR DORJE LING SESLJANSKI ZALIV Tel. +39 349-0063987

CANTERA CAFE' SESLJANSKI ZALIV Tel. +39 335-1287724

COHIBA SESLJANSKI ZALIV Tel. +39 335-1287724

BAR BELVEDERE SESLJAN 50/A Tel. +39 040-291207

SPECIAL ONE SLIVNO 37

BAR SPORT RIBIŠKO NASELJE 65 Tel. +39 040-208965

NAZIV NASLOV KONTAKT

NAZIV NASLOV KONTAKT

NAZIV NASLOV KONTAKT

AGRITURIZMI

BARI, KAVARNE, ENOTEKE

KOPALIŠČA

IZLETNIŠKA KMETIJAGRČA - Ivan Grča Hruševica 6 - 6222 Štanjel +386 (0)5 769 02 24

www.sloveniaholidays/grcaTURISTIČNA KMETIJA PRITAVČARJEVIH Patricija Petrovčič Hruševica 44 - 6222 Štanjel +386 (0)5 769 01 36 +386 (0)41 500 054

petrovcic.p@volja.netŠPACAPANOVA HIŠAAgo Špacapn Komen 85 - 6223 Komen +386 (0)5 766 04 00 +386 (0)41 297 829

gostilna.spacapan@siol.net - www.spacapan.si

HIŠA POSEBNE SORTE Kodreti 15 - 6222 Štanjel +386 5 7690 000 +386 41 728 619sorta@siol.net - www.sorta.si

TURISTIČNA KMETIJAABRAM-ŽERJAL Martina Žerjal Sveto 69 - 6223 Komen +386 (0)5 766 82 23 +386 (0)31 326 769

info@tk-abram.si - www.tk-abram.si

DOMAČIJA PRI FRANKIČU Brje pri Komnu 12 - 6223 Komen +386 (0)5 766 87 71 +386 (0)31 204 493alan.peloz@gmail.com

SOBE IN APARTMAJI FRATNIK Nataša Kobe Fratnik Kobdilj 5c - 6222 Štanjel +386 (0)5 769 01 16

info@fratnik.si - www.fratnik.comAPARTMA POD KOSTANJIErik Modic s.p. Kobdilj 37 - 6222 Štanjel +386 (0)5 769 02 06 +386 (0)41 378 645

info@marapoko.com - www.marapoko.comNASSA DESELLA d.o.o.,apartmaji Jože in Marija Švagelj Štanjel 6° - 6222 Štanjel +386 (0)5 769 00 18 - +386 (0)31 522 188

nassa.desella@siol.net - www.sloveniaholidays.com/apartma-jeraSTANARJEVIVesna in Marjan Černe Štanjel 29 - 6222 Štanjel +386 (0)5 769 10 07 +386 (0)31 389 621

info@stanarjevi.com - www.stanarjevi.comAPARTMAJI – VALETOVIDušana Švagelj Štanjel 20 - 6222 Štanjel +386 (0)5 769 01 97 +386 (0)41 337 422 +386 (0)31 257 937

gradstanjel@guest.arnes.si - www.sloveniaholidays.com/valetoviVILA ŠKRBINA TDS skupina d.o.o (najem hiš) Škrbina - 6223 Komen +386 (0)1 563 31 90 +386 (0)31 662 497

dusan@tds.si - www.hisazrazgledom.com

Pensione URŠKA Brestovica pri Komnu 746223 Komen +386 (0)5 41 597 881

ŠPACAPANOVA HIŠAAgo Špacapan s.p. Komen 85 - 6223 Komen +386(0)5 766 04 00 +386 (0)41 297 829

info@spacapan.si - www.spacapan.si AGO ŠPACAPANRestavracija GRAD ŠtanjelKatjuša Ščuka s.p. Štanjel 1° - Štanjel +386 (0)5 769 01 18 +386 (0)41 711 744

gradstanjel.gostinstvo@siol.net KATJUŠA in JERNEJ ŠČUKAGostilnaKRALJESTVO PRŠUTA Kobjeglava 63a, Štanjel +386 (0)5 731 00 80

kobjeglava@gmail.com - www.krok.si SIMO KOMELTURISTIČNA KMETIJAPRI TAVČARJEVIH Hruševica 44 - 6222 Štanjel +386 (0)5 769 01 36 +386 (0)41 500 054

PATRICIJA PETROVČIČIZLETNIŠKA KMETIJAGRČA Hruševica 6 - 6222 Štanjel +386 (0)5 769 02 24 +386 (0)31 743 491

www.sloveniaholidays/grca IVAN GRČATURISTIČNA KMETIJA -VINOTOČOSTROUŠKA PELICON

Coljava 5 Gabrovica pri Komnu6223 Komen

MATEJA OSTROUŠKA +386 (0)5 766 80 61mateja.ostrouska@siol.net - www.ostrouska.dobrote.com

Buffet pizzeriaNA STAREM PLACU Komen 59 - Komen DANIJELA BRUMAT

+386 (0)5 766 87 33 +386 (0)31 293 967TURISTIČNA KMETIJAABRAM-ŽERJAL Sveto 69 - 6223 Komen MARTINA ŽERJAL +386 (0)5 766 82 23 +386 (0)31 326 769

info@tk-abram.si - www.tk-abram.siTURISTIČNA KMETIJAPRI FRANKIČU

Brje pri Komnu 126223 Komen

ALAN PELOZ +386 (0)5 766 87 71 +386 (0)31 204 493alan.peloz@gmail.com

Gostilna HIŠA POSEBNE SORTE Kodreti 14 - 6222 Štanjel VID SORTA +386 05/769 00 00 +386 041/728 619www.sorta.si - info@sorta.si

ENOTEKAGRAD Štanjel Štanjel 1a, - 6222 Štanjel +386 (0)5 769 01 18 +386 (0)41 711 744

gradstanjel.gostinstvo@siol.net

IZLETNIŠKA KMETIJAGRČA Hruševica 6, - 6222 Štanjel +386 (0)5 769 02 24

NAZIV NASLOV KONTAKT

NAZIV NASLOV KONTAKT

NAZIV NASLOV KONTAKT

NAZIV NASLOV KONTAKT

NAZIV NASLOV KONTAKTGOSTIŠČA IN TURISTIČNE KMETIJE Z NASTANITVIJO

SOBE IN APARTMAJI

GOSTILNE IN TURISTIČNE KMETIJE

ENOTEKA

PRŠUTARNE

Občina Komen

30

JAVNI PREVOZI

Avtobusna linija podjetja APT št. 51 povezuje Devin in Sesljan s Trstom v obesmeri.Za pojasnila in informacije o urniku voženj:TIC-IAT Sesljan, tel. +39 040 299166 ali www.aptgorizia.it tel.: 800 955957

Avtobusne linije podjetja Trieste Trasporti št. 43, 44 (ob delavnikih) in 73 (polet-na sezonska linija) povezujejo kraška naselja s Trstom.Za pojasnila in informacije o urniku voženj:TIC-IAT Sesljan tel. +39 040 299166 ali www.triestetrasporti.it tel.: 800 016675

Poletna sezonska avtobusnalinija “Med Krasom in morjem”trikrat dnevno povezuje Štanjelz Devinom. Avtobus vozi vsakosoboto in nedeljo ter ob prazni-kih.Za dodatne informacije:IAT Sistianatel. +39 040-299166 eTIC Štanjeltel. +386 (0)5 7690056

Predklicna številka iz Slovenije v Italijo: +39

Predklicna številka za pokrajino Trst: 040

Predklicna številka iz Italije v Slovenijo: +386

Predklicna številka za občino Komen: (0)5 (pomednarodni predklicni številki je treba začetnoničlo izpustiti)

iKoristne informacije

PREDKLICNE ŠTEVILKE

31

IZPOSOJA KOLES, JADRNIC IN ČOLNOV

DEVINCarsokras.comIzposoja koles in jadrnicDevin, 50tel: +39 3474400895 /+39 3490095369www.carsokras.com

ŠTIVANMarina TimavoŠtivan, 29/Atel: +39 040-209868Izposoja motornih čolnov

ŠTANJELRENT A BIKEMIT-O, Mitja Furlan s.p.Tel.: +386 (0)70 703 696E-Mail: mitja.furlan@gmail.comwww.rentabike-kras.eu

PAINTBALLKOMENtel: +386 (0)41 525688E-Mail: volbec@siol.netwww.volbec.com

OBČINA DEVIN NABREŽINAIAT-TIC Sesljan Sesljan, 56/Btel: +39 040299166iatsistiana@marecarso.itwww.marecarso.it

OBČINA KOMENTIC Štanjel Štanjel 42c6222 Štanjeltel.: +386 (0)5 7690056tic.stanjel@komen.siwww.kras-carso.com

TURISTIČNE INFORMACIJE

Brošuro je pripravila Občina Devin Nabrežina v sodelovanju z Občino Komen s finančno pomočjo Avtonomne dežele Furlanije Julijske Krajine

Zamisel: Nord Est Guide - Tanja SpacalPrevod: Občina Komen in Občina Devin NabrežinaFotografije: Pino Sfregola, Vojko Franetič, arhiv TICa Štanjel, Marino Sterle, Lucia LalovichToscano, Matteo FabrisZemljevid: Geodetski zavod Slovenije d.d., Ljubljana Grafična priprava: Graphikamente di Alberto Gregori

Viri: - Kras med Štanjelom in Devinom, urednica Jasna Fakin s sodelovanjem Erika Modica,

Komen, Občina Komen 2004 - www.kras-carso.com- www.storija.info

Comune di Duino AurisinaObčina Devin NabrežinaNabrežina Kamnolomi 25 - 34011 Nabrežina Tel. +39 040 2017111 fax: +39 040 200245Urad za javno šolstvo, kulturo, šport, turizem, stike z javnostjo in evropske projekte Nabrežina 102 - 34011 Nabrežina Tel.: +39 040 2017372 / 374fax: +39 040 201307www.comune.duino-aurisina.ts.it

TIC SesljanSesljan 56/b – 34011 SesljanTel./fax: +39 040 299166 e-mail:iatsistiana@marecarso.it

Občina di KomenKomen 866223 KomenTel.: +386(0) 5 7310450Fax: +386(0) 5 7310460e-mail: obcina@komen.siwww.komen.si

TIC ŠtanjelŠtanjel 42c6222 Štanjeltel.: +386 (0)5 769 00 56gsm.: +386 (0)41 383 986e-mail: tic.stanjel@komen.siwww.kras-carso.com

Kras

bre

z m

eja

med

Dev

inom

in Š

tanj

elom

Comune di Duino AurisinaObčina Devin Nabrežina

Občina Komen