1. Kaj je aktivnost v CPM?

Določimo vrstni red izvajanja aktivnosti, glede na to ali je izvedba ene aktivnosti časovno vezana na izvedbo neke druge aktivnosti ali ne.

2. Kateri so osnovni elementi mrežnega diagrama?

Dejavnosti in dogodki

3. Kako definiramo dogodek v CPM?

Dogodke prikazujemo z oštevilčenimi krogi na začetku in koncu dejavnosti. Za posplošeno matematično označevanje dogodkov in dejavnosti uporabljamo naslednje znake:i : začetni dogodekj : končni dogodek(i-j) : dejavnostA : opis dejavnosti

4. Kakšne so bistvene razlike med gantogramom, CPM in PERT metodo?

CPM metoda je orientirana na dejavnosti. Neka poljubna dejavnost se lahko začne, ko je končana predhodna dejavnost.PERT metoda pa pravi, da se dokodek “k”, ki predstavlja zaključek dejavnosti “B”, dogodi lahko le, če se je pred tem dogodil dogodek “j”.Pri gantogramu se upošteva časovna lestvica in dolžina črt, ki predstavljajo dejavnosti in je sorazmerna njihovemu trajanju.

5. Popravi mrežni diagram, če je napačen!

Popravljen diagram:

6. Dane so aktivnosti A, B, C, D,E. Aktivnost D se lahko začne po koncu aktivnosti B, aktivnost E pa po koncu aktivnosti B in C. Nariši mrežni diagram!

7. Dane so aktivnosti A, B, C, D, E in F. Aktivnosti C in D sta odvisni od aktivnosti B, aktivnost E je odvisna od A in B, aktivnost F od C in D. Nariši shemo medsebojnih odvisnosti in mrežni diagram.

8. Podjetje si bo zgradilo skladišče v 1500 km oddaljenem kraju. Dele bo transportiralo z ladjo (A) do najbližjega pristanišča., ki je oddaljeno 1200 km. Do gradbišča v oddaljenost 300 km bo dele za temelje transportiralo po cesti (F), vendar jo mora poprej še zgraditi (B). Gradnja ceste in nakladanje delov na ladjo se bosta pričela hkrati. Tudi ostale dele za skladišče bo podjetje transportiralo po cesti (G). Ko bo cesta zgrajena, se bo začela priprava terena za gadnjo (C) in nato kopanje temeljev (E). Zatem bodo zaporedoma sledile montaža temeljev (H), montaža silosov (J) in montaža pnevmatskih naprav (K). Ko bodo končana dela na cesti, pa se bo neodvisno od drugih del začela gradnja priključka železniške proge (D) v dolžini 15 km. (V oklepajih so podane oznake posameznih aktivnosti.)

a) Sestavi spisek aktivnosti in oceni čas njihovega trajanja!b) Prikaži dejavnosti v obliki gantograma!c) Nariši shemo medsebojnih odvisnosti!d) Konstruiraj mrežni diagram in ga oštevilči!

a) transport z ladjo Atransport delov za temelje po cesti Fgradnja ceste Btransport ostalih delov po cesti Gpriprava terena za gradnjo Ckompanje temeljev Emontaža temeljev Hmontaža silosov Jmontaža pnevmatskih naprav K

gradnja priključka železniške proge D

b) A B

C BA D BA E C F BA G

H E J H K J

c)

9. Kateri od mrežnih diagramov je pravilen, če je aktivnost D odvisna od konca aktivnosti B in C, aktivnost E pa od konca aktivnosti A in B?

Pravilen diagram je “b”

10. Kako določimo trajanje aktivnosti v analizi časa po metodi CPM?

Trajanje aktivnosti se izvede po tem, ko so definirane dejavnosti in njihovo tehnološko zaporedje oz., ko je oblikovan seznam dejavnosti.

10. Naštej vse možne roke za poljubno aktivnost!

Najzgodnejši in najkasnejši rok

11. Kako izračunamo najzgodnejši rok zadnjega dogodka v projektu?

Če se najzgodnješemu roku predhodnega dogodka prišteje čas trajanja dejavnosti, se dobi najzgodnješi rok naslednjega dogodka. Pri tem se gre po mreži naprej od začetka dogodka proti zadnjemu dogodku.

12. Kateri dogodki so kritični dogodki?

So vsi dogodki, ki vsebujejo samo kritične aktivnosti.

13. Katere časovne rezerve poznaš?

Skupna rezerva aktivnosti, prosta rezerva aktivnosti, varnostna rezerva aktivnosti, neodvisna rezerva aktivnosti.

14. Konstruiraj gantogram in mrežni diagram in izračunaj najzgodnejši konec aktivnosti D pri naslednjih podatkih:

Aktivnost Trajanje v dnevih OdvisnostA 3 /B 4 /C 5 A, BD 2 CE 10 A,BF 6 E,D

Najzgodnejši konec aktivnosti D = 11

15. Nariši gantogram in mrežni diagram in izračunaj najkasnejši konec aktivnosti A pri naslednjih podatkih ter določi kritično pot:

Aktivnost Trajanje v dnevih OdvisnostA 5 /B 9 /C 2 AD 8 B, CE 10 B, C

Najkasnejši konec aktivnosti A = 7.

16. Nariši gantogram in mrežni diagram, ugotovi kritične aktivnosti, trajanje projekta in skupi hod vsake aktivnosti pri naslednjih podatkih, ter določi kritično pot:

Aktivnost Trajanje v dnevih Odvisnost A 5 /B 3 /C 2 /D 4 AE 5 A, B, C

17. Kako definiramo trajanje aktivnosti po metodi PERT?

to, tv, tp

Je stohastična metoda, saj ni potrebno natančno določiti časa trajanja posamezne aktivnosti.

18. Kateremu pogoju morajo ustrezati časi to, tv in tp ?

to <= tv <= tp <= (manjši ali enak)

19. Napiši formula za izračun pričakovanega trajanja aktivnosti!

20. Naštej vse časovne rezerve, ki jih definira metoda PERT!

S = TK - TZ

21. Projekt je podan z naslednjim spiskom aktivnosti!

Aktivnost Trajanje Odvisnost tc σto tv tp

A 2 3 4 / 3 0,11B 4 6 9 / 6,2 0,69C 1 2 3 / 2 0,11D 5 7 9 A, B 7 0,44E 8 10 12 B, C 10 0,44F 14 17 20 B, C 17 1

G 4 7 15 E, F 7,8 3,36

a) Prikaži projekt v gantogramski in CPM obliki!b) Ugotovi trajanje projekta in kritično pot!c) Izračunaj variance za vse aktivnosti!d) Izračunaj verjetnost, da bo aktvnost E končana v 20. terminski enoti!

Kolikšna je verjetnost, da bo aktivnost G končana v 31. časovni enoti?

c)

22. Projekt je podan z naslednjo tabelo:

Aktivnost Trajanje Odvisnost tc σto tv tp

A 2 4 6 /B 1 1 2 /C 4 5 6 A, BD 7 11 15 /E 8 9 10 A, BF 3 5 11 C, DG 4 6 9 DH 5 7 9 C, D, E

a) Prikaži projekt v gantogramski in CPM obliki!b) Ugotovi trajanje projekta in kritično pot!c) Izračunaj variance za vse aktivnosti!d) Izračunaj verjetnost, da bo aktvnost C končana v 12. terminski enoti!e) Kolikšna jeverjetnost, da bo aktivnost F končana v 14. časovni enoti?

1. Kako rešujemo stohastične projekte?

Stohastični projekt operira z območjem časa trajanja dejavnosti ter verjetnostjo, da bo čas trajanja dejavnosti v resnici tudi dosežen.

2. Definiraj projekt kot proces!

Pojekt kot proces se v različnih strokah lahko razume različno: dokumentacija, načrt, elaborate, plan postopka za izvedbo projektnega namena, namen subjekta, da doseže svoj cilj, …

3. Katere so glavne komponente projektnega vodenja?

Inicializacija projektov, koncipiranje projektov, definiranje projekta, izvedba projekta.

4. Kako izbiramo kadre za sodelovanje pri projektu?

Glede na usmerjenosti posameznika k določenemu stilu dela, strokovnem znanju in izkušnjah.

5. Kaj mora organizirati projektni vodja za uspešno vodenje projekta?

Organizirati mora svojega namestnika, člane vodstva projekta, skrbnika projekta, strokovnega tajnika projekta, vodje in namestnike vodij dejavnosti.

6. Navedi in pojasni sestav projektnih skupin!

Ko sestavljamo skupino ljudi, ki so odgovorni za pripravo in izvedbo projekta, moramo najprej jasno identificirati sodelujoče / akterje projekta, opredeliti sestavo produkcijske skupine, opisati morebitne nove profile vlog in odgovornosti, določiti vloge in odgovornosti članov skupine in njihova medsebojna razmerja.

7. Katere so značilnosti posameznih projektnih skupin?

Združuje večje število posameznikov, niso dovolj vključeni v načrtovanje, članom naložijo, kaj morajo delati, ne zaupajo ciljem sodelavcev, člani so lahko zelo dobro usposobljeni, vendar jih vodje ali sodelavci ovirajo, člani velikokrat ne sodelujejo pri pomembnih odločitvah, pomembnejša je skladnost z mnenjem vodje,…

8. Kakšno funkcijo imajo kontrolne točke?

Kontrolne točke v projektu so posebej pomembni dogodki, ki jih imenujemo mejniki in jih postavimo v mrežnem planu tam, kjer so odločilni dogodki za nadaljnje izvajanje projekta.

9. S katerimi sredstvi sledimo toku projekta?

Kontrola terminov, zasedanja virov in stroškov, primerjava ciljev in planov z realno doseženimi.

10. Opiši hierarhijo projektnega vodenja!

Naročnik projekta, odločitvena skupina, vodja projekta, vodstvo projekta, skrbnik projekta, strokovni tajnik projekta, vodja dejavnosti, izvajalci del, podizvajalci, svetovalci.

11. Kateri so sitemi poročanja in dokumentiranja pri projektnem vodenju?

Sistemi poročanja in dokumentiranja so preko obrazcev, zbirk, gradiva, poročila, pogodbe, odločbe, informacijske dokumentacije, izvedbene dokumentacije, predpisov in navodil.

12. Kaj je značilno za vsak končni graf?

Za končni graf je značilno, da ima samo eno izhodno in samo eno vhodno točko.