Naravoslovnotehniška fakulteta

Snežniška 5

1000 Ljubljana

Od zamisli do tiskovine (seminarska naloga)

Avtorici: Janja Plevnjak

Marjeta Jurečič

Študijsko leto: 2006/07

Smer: Grafične in interaktivne komunikacije, UNI

Kazalo

2

Kazalo

1. Uvod .........................................................................................................................................3

2. Razvoj grafične industrije .......................................................................................................4

3. Od zamisli do tiskovine...........................................................................................................6

3.1. Izdelava filma ..................................................................................................................8

3.2. Izdelava tiskovnih plošč..................................................................................................9

3.3. Tiskanje..........................................................................................................................12

3.4. Dodelava ........................................................................................................................14

4. Zaključek................................................................................................................................16

5. Viri..........................................................................................................................................17

5.1. Knjižni vir ......................................................................................................................17

5.2. Ustni viri ........................................................................................................................17

5.3. Slikovni viri ...................................................................................................................17

Uvod

3

1. Uvod Tiskovine, kot so revije, brošure, knjige idr., je mogoče videti na vsakem koraku: učbenike in

knjige uporabljamo v šoli, revije lahko kupimo v kioskih, brošure in reklame dobimo na dom

po pošti…

Vse to so končni izdelki, toda kako sploh nastanejo? Za ozadjem knjige, revije, brošure in

drugih tiskovin se skriva množica ljudi, ki zamisel »popeljejo« do končnega izdelka.

Večji del tega ozadja je razkrit v najini seminarski nalogi, kjer je za malo nostalgije opisana

stara tehnika izdelave filma, novodoben način osvetljevanja in izdelovanja tiskarskih plošč,

tiskanje ter dodelava.

Večji del najine seminarske naloge je narejen preko ustne pripovedi. Obiskali sva namreč

tiskarno časopisov in revij – TČR – v Črnučah, kjer so nama prijazni uslužbenci pokazali,

kako poteka ves postopek od osvetljevanja pa do končnega izdelka. Ker pa naju je zanimalo

tudi, kako so včasih izdelovali filme, so naju popeljali v montažno sobo, ki je bila včasih

polna pridnih delavcev, danes pa v njej stojijo le montažne mize.

Za lažje razumevanje in predstavo so poleg teksta slike ter tudi fotografije, ki sva jih naredili

v tiskarni.

Razvoj grafične industrije

4

2. Razvoj grafične industrije

Obdobje grafične industrije lahko razdelimo v šest obdobij:

1. Obdobje pred Gutenbergom – »prazgodovina« tiska traja do 1445. leta

2. Obdobje ročnega dela od 1445 do leta 1812

3. Obdobje mehanizacije od leta 1814 do 1900

4. Obdobje avtomatizacije od leta 1900 do leta 1950

5. Obdobje elektronike od 1950 do leta 1970

6. Obdobje računalništva od 1970. dalje

V »prazgodovinskem« obdobju sta se razvijala predvsem papir in pisava, tiskanja pa je bilo v

tistem času zelo malo. Znano je le tiskanje s pečati in pečatnimi valji. Takrat se pojavijo tudi

prvi lesorezi.

Obdobje ročnega dela se prične z Gutenbergovim izumom svinčenih črk in traja polna tri

stoletja in pol. Tehničnih izboljšav, razen standardizacije črkovne višine, takrat ni bilo.

Tiskanje si je takrat šele utiralo svojo pot in priznanje družbe.

Koenig in Bauer sta začetnika mehanizacijskega obdobja. Novembra leta 1814 so na njunem

tiskarskem stroju odtisnili prve izvode časopisa. V tistem obdobju so tiskarski stroji dobili

tudi motorni pogon, pojavili so se stavni stroji, ročno izdelavo tiskovnih form pa so zamenjale

fotomehanične metode. Poleg knjigotiska so se kot industrijsko pomembno uveljavile tudi

druge tehnike, predvsem ploski in globoki tisk.

V obdobju avtomatizacije so dobili tiskarski stroji sisteme za vlaganje in izlaganje pol,

uporabljati so se začeli rotacijski stroji, pojavi se trikromatska reprodukcija, fotografija pa je

omogočila razvoj fotostavka.

Ko je že kazalo, da je avtomatizacija do skrajnosti izpopolnila grafične procese, pa se je

pojavila elektronika in kasneje procesni računalniki. S tem so dosegli bolj natančno in

učinkovito nadziranje, programiranje in standardizacijo tehnoloških procesov.

Razvoj grafične industrije

5

Tabela 1: Kronološki pregled razvoja grafične industrije.

Leto Pomen

1440-1450 Johannes Gutenberg izdela svinčene črke in leseno

prešo za odtisovanje

1450 Globoki tisk

1575 Janez Mandelc postane prvi tiskar na Slovenskem

1796 Mokri ploski tisk – litografija

1812 Prvi tiskarski stroj za knjigotisk

1814 Prvi časopis odtisnjen na tiskarskem stroju – The

Times

1830 Prvi stroj za ploski tisk

1860 Prva tiskarska rotacija za visoki tisk

1883 Prvi stavni stroj za ulivanje vrst

1885 Stavni stroji za ulivanje posameznih svinčenih črk

1890 Prvi stroj za globoki tisk

1905 Prvi ofsetni stroj – izum ofset tiska

1912 Prva ofset rotacija

1907-1930 V Evropi in Ameriki ponovno odkritje sitotiska – že

pred stoletji so ga uporabljali Kitajci

1900-1950 Ofset tisk skoraj dokončno izpodrine ploski tisk

1961 Prvi fotostavni stroji, ki jih upravlja računalnik

1991 Tovarna tiskarskih strojev »Heidelberg« predstavi

prvi digitalni ofset stroj

Od zamisli do tiskovine

6

3. Od zamisli do tiskovine Od zamisli do končnega izdelka vodijo štiri faze:

1. izdelava filma

2. izdelava tiskovnih plošč

3. tiskanje

4. dodelava

Izdelava filma je opisana na star način in je včasih zahtevala zelo veliko dela in delavcev.

Danes za izdelavo barvnih izvlečkov in montažo zadostuje le ne človek (ta postopek se

imenuje elektronska montaža). Ob pomoči računalnika pa je mogoče narediti revijo tudi bolj

raznoliko in bolj barvito.

Za zanimivost sta podani sliki revij, kjer je montaža prve slike narejena ročno, montaža druge

pa računalniško.

Slika 1: Revija Tovariš iz leta 1970. Slika 2: Revija Jana iz leta 2006.

Razlike so očitne. Revija Jana vsebuje bolj intenzivne barve, k prvotni sliki so dodani še drugi

slikovni detajli, naslovi vsebujejo različne vrste črk, paleta barv je veliko večja kot pri reviji

Tovariš in še bi lahko naštevali.

Od zamisli do tiskovine

7

Izdelava tiskovnih plošč je opisana na novodoben način.

Za osvetljevanje se uporablja CTP (Computer To Plate) osvetljevalna naprava, kar pomeni, da

sta osvetljevalna naprava in računalnik povezana. Celoten potek osvetljevanja se lahko

spremlja preko monitorja. Po osvetljevanju gre plošča po tekočem traku v peč ter nato v

razvijalno aparaturo in ves potek izdelave tiskovne forme se zaključi.

Tiskanje poteka na štiribarvni rotaciji, kar pomeni da se uporablja štiri osnovne barve – cian,

magento, rumeno in črno – v zaporedju tiskanja KCMY. Tiska se na zvitke ali role po obeh

straneh, torej po geometriji gumi – gumi sistem.

Pri dodelavi je opisana vezava revij, ki se jih veže po sistemu pola v polo ter šiva na šivalnem

sistemu z žico.

Izdelava filma

8

3.1. Izdelava filma

Na začetku je potrebno najprej naredi osnutek s slikami in tekstom. Barvo teksta je potrebno

označiti, saj je to v nadaljevanju zelo pomembno.

Iz slik ali diapozitivov se naredijo barvni izvlečki. Za barvne izvlečke narejene iz slike se

uporablja reprokamero, za izdelavo izvlečkov iz diapozitiva pa povečevalnik. Tako dobimo

poltonske negative, za vsako barvo svojega. Iz teh poltonskih negativov se na kontaktnem

aparatu z rastriranjem naredi pozitivne rastrske filme. Na medlico (mat steklo) se najprej

položi negativ, tako da je fotosloj obrnjen navzgor, nato se nanj položi rastrska folija (sloj je

prav tako obrnjen navzgor) in nazadnje še film, katerega sloj pa je obrnjen navzdol. Tako

dobimo pozitive filmov, ki jih je potrebno po potrebi tudi retuširati. V primeru, da so rastrske

pike za določeno barvo prevelike, je le-te potrebno pojedkati, da se pike dobi na želeni oz.

potrebni procent rastrske tonske vrednosti. Ko so vsi štirje filmi skorigirani, se prične

montaža tekstovnega in slikovnega materiala za določeno stran. To se dela na montažni mizi,

ki ima na vrhu mlečno steklo, v notranjosti pa svetila (slika 3). Po montaži se preko

kontaktnega aparata naredi negative, tako da sta tekst in slika združena na enem filmu.

Popravijo se napake, kot so robovi lepilnega traku, nato pa je potrebno urediti tekst na vsakem

filmu. Če je naš naslov v rdeči barvi, je potrebno na cian in črn film nalepiti naslov v pozitivu,

tako da ta del po ponovnem osvetljevanju ne nosi informacij o barvi. Pri rumenem in magenti

filmu, iz katerih je rdeča barva sestavljena, tega ne delamo. Ko imamo vse filme pripravljene,

gredo ponovno na osvetljevanje – dobimo pozitive filmov. Potrebno je le še nalepiti križce

(paserje), s pomočjo katerih se nato pripravlja montaža celotne pole za vsako barvo posebej.

Slika 3: Montažna miza.

Zaradi hitrega razvoja tehnologije pa se je konvencionalna tehnika izdelave barvnih izvlečkov

in montaže filmov opustila. Nadomestila jo je računalniška montaža – elektronska montaža.

Izdelava tiskovnih plošč

9

3.2. Izdelava tiskovnih plošč

Iz predhodnega oddelka, ki se imenuje elektronska montaža, dobijo v tiskarni že narejeno

montažo v PDF formatu. Tako je vse pripravljeno za izdelavo tiskovne forme oz. plošče.

Iz računalnika se za vsako barvo posebej pošlje montažo na CTP (Computer to plate) napravo

(Slika 4).

Slika 4: CTP osvetljevalna naprava. Slika 5: Postopek osvetljevanju se

spremlja preko računalnika.

Na začetku naprave se nahaja kaseta, v kateri so plošče. Vakuum to ploščo dvigne in jo

avtomatično potegne na boben, kjer jo tudi z obeh strani pripne. Nato jo začne lasersko

osvetljevati. Osvetli se tisti del filma, kjer ni zapisanih nobenih podatkov.

Spodaj se nahaja tudi komora za odpadni papir. Ta papir v kaseti ločuje plošče med seboj. Ko

vakuum potegne ploščo na boben, gre odpadni papir v to komoro.

Po končanem osvetljevanju ploščo avtomatično odpne in jo potisne v peč, ki je segreta na cca.

128° (Slika 7). V tej peči se konča kemični proces obstojnosti laserskega osvetljevanja.

Izdelava tiskovnih plošč

10

Slika 6: Plošča po končanem osvetljevanju. Slika 7: Po osvetljevanju gre plošča v peč.

V naslednji fazi gre plošča skozi razvijalno kopel (Slika 8). Pri tistem delu plošče, ki je bil

lasersko obdelan, se sloj srebra odlušči in ostane samo slikovni in tekstovni del. Ta del sloja

se nato utrdi v fiksirni kopeli.

Plošča potuje nato še skozi vodno ter zaščitno kopel (slika 11). V vodni kopeli se spere

razvijalec, v zaščitni pa se nanese gumirni sloj, ki ščiti ploščo pred zunanjimi vplivi. Ta sloj je

potrebno pred tiskom odstraniti. Odstrani se ga v tiskarskem stroju, ko je plošča že ujeta na

ploščni valj.

Slika 8: Plošča gre v razvijalno kopel. Slika 9: Izdelana tiskovna plošča.

Izdelava tiskovnih plošč

11

Slika 10: Notranjost osvetljevalne naprave. Slika 11: Notranjost vodne ter zaščitne

kopeli.

Tiskanje

12

3.3. Tiskanje

Obstajata dve različici tiskanja: 1. tisk na zvitke ali role

2. tisk na pole

V tiskarni TČR tiskajo na zvitke. Tako tiskanje se imenuje rotacijsko tiskanje, stroji pa

tiskarske rotacije ali kratko rotacije. Za tiskanje uporabljajo štiri barve: cian, magento,

rumeno in črno. Tako rotacijo lahko imenujemo kar štiribarvna rotacija.

Na začetku rotacije je vlagalni sistem, na katerega gresta dva zvitka (slika 12). Na prvega se

tiska, drugi pa je pripravljen, da nadomesti prvega, ko je le-ta porabljen. To se zgodi

avtomatsko, brez vstavljanja strojev.

V vsakem tiskovnem členu potiskamo zvitek po obeh straneh, zato se taka tiskovna

geometrija tiskanja imenuje gumi-gumi sistem (slika 13). To pomeni, da med obema gumi

valjema teče zvitek, nad zgornjim in pod spodnjim gumi valjem pa imamo ploščni valj, na

katerem so vpete tiskovne plošče. Poleg vseh teh valjev pa sta tudi vlažilni ter barvni sistem.

Vlažilni sistem najprej ploščo omoči – kjer je na plošči maščoba, tam se voda odbija, kjer

maščobe ni, pa se voda veže (oleofilni in hidrofilni sloj) – nato pa se nanese barva na tisti del,

kjer je na plošči maščoba.

Slika 12: Vlagalni sistem. Slika 13: Obojestransko tiskanje (rumena

barva).

Zvitek potuje čez valje, kjer se natisne črna barva, zatem cian, magenta ter nazadnje še

rumena. Ker pa je barva mokra, je potrebno zvitek posušiti, da se barva ne razmaže pri

nadaljnjih postopkih. Tako tiskovnemu sistemu sledi sušilna komora (slika 14). V tej komori

ima zrak kar 140°C, papir, ko pride iz sušilnice pa cca. 80°C.

Tiskanje

13

Da se papir kar se da hitro ohladi, gre zvitek še čez hladilne valje in se tako ohladi na 20 –

30°C (slika 15).

Slika 14: Sušilna komora. Slika 15: Hladilni valji.

Temu sledi nanos silikona. Silikon služi temu, da se papir ne zamaže in da drsi. Ta silikonska

mešanica vsebuje 95% vode in 5% silikona. Nato se pola na zgibalnem lijaku ali stoječem

zgibalniku prvič prepogne. To je najdaljši zgib, ki izoblikuje pregib časopisa, revije… Po

potrebi se nanese tudi lepilo (slika 16). Zatem sledi rezalni valj, kjer se papir prereže po

dolžini, nato pa gresta prva in druga polovica skupaj skozi lijak. Sledi valj, ki papir preseka,

tako da dobimo polo. Glede na potrebe se lahko polo zgiba na manjše formate ter dobimo

končno obliko časopisa, revije, reklame, brošure....

V primeru, da se tiska reklame, brošure, sledi rezalni sistem (slika 17), ki prereže tiskovine

prečno ter nato še vzdolžno, na koncu pa je še križni izlagalec, ki količinsko sortira tiskovine.

Če se tiska revijo ali časopis, sledi dodelava.

Slika 16: Zgibalni lijak. Slika 17: Rezalni sistem.

Ves postopek tiskanja je voden preko računalnika, kjer se lahko vidi kako bodo pole zgibane,

se uravnava tiskovne plošče, količino vode in barve.

Dodelava

14

3.4. Dodelava

Po koncu tiskanja sledi tehnološka operacija dodelave. S tehnološko operacijo predmetom

spreminjamo obliko, lastnosti ali pa sestavljamo več predmetov v enega. Tehnološka

operacija je sestavljena iz več delovnih operacij. Pri enostavnih izdelkih je potrebna samo ena

tehnološka operacija, pri zahtevnih pa moramo uporabiti več teh operacij.

Najpogostejše tehnološke operacije pri izdelavi različnih grafičnih izdelkov so:

• Rezanje

• Izrezovanje

• Žlebljenje

• Zgibanje

• Perforiranje

• Luknjanje

• Znašanje

• Šivanje

• Lepljenje

V nadaljevanju so opisane le tiste tehnološke operacije, ki se uporabljajo pri dodelavi revije.

Prva tehnološka operacija je znašanje. To poteka na t.i. postajah za tiskarske pole (slika 19).

Uporabljata se dva načina znašanja, in sicer pola v polo ter pola na polo (slika 18).

Slika 18: Pole v polo, pole na polo.

Dodelava

15

Slika 19: Znašalni sistem. Slika 20: Postaja znašalnega sistema.

Pri revijah in brošurah se uporablja sistem pola v polo (slika 18). Pri tem sistemu pade najprej

notranja pola na sedlo, nato pa še ostale pole ena na drugo. Če ima revija ali brošura tudi

ovitek, se znašanje zaključi z njim. Predno pa ovitek pade na znešene pole, mu sistem vreže

žleb ter ga prepogne. Nato se pole poravnajo, nakar sledi šivanje na šivalnem sistemu z žico

(slika 21). Šivanje z žico je tehnološka operacija, pri kateri povežemo liste v knjižnem bloku z

žičnatimi sponkami. Šivamo lahko skozi hrbet ali blok.

V primeru, da tiskovina ni popolna, jo sistem vrže v prostor za izmet tiskovine, kjer gre nato

ponovno na znašalni sistem, v nasprotnem primeru pa sledi rezanje. To poteka na troreznem

sistemu, ki izdelek obreže iz treh strani in tako dobimo končni izdelek.

Na koncu je še križni izlagalec, ki tiskovine količinsko sortira ter ovije z vrvico (slika 22).

Slika 21: Šivalni sistem. Slika 22: Križni izlagalec. S tem se dodelava zaključi, sledi le še »pohod« na prodajne police.

Zaključek

16

4. Zaključek

Ko sva vstopili v tiskarno sva videli množico ljudi, kjer je vsak opravljal svoje delo. Eni so

nadzorovali tiskanje, drugi so tiskovine rezali, nekateri znašali na znašalnih postajah. Toda ko

so naju popeljali v montažno sobo, tam ni bilo nikogar. Ker se časi spreminjajo, izdelava

barvnih izvlečkov ter montaža potekata računalniško, včasih pa so to izdelovali delavci z

različnimi strokovnimi znanji v »danes« prazni sobi.

Prav tako se je spremenila izdelava tiskovnih plošč. Včasih se je tudi izdelava tiskovnih plošč

izvajala ročno, danes pa pridne roke nadomešča računalnik, ki je povezan z osvetljevalno

napravo, po osvetljevanju pa gre plošča po tekočem traku naprej v peč ter razvijalno

aparaturo.

Pri tiskanju še vedno uporabljajo tiskovne plošče, čeprav se že pojavlja t.i. CTP (Computer

To Press) sistem, pri katerem so plošče proizvedene neposredno znotraj tiskarskega stroja.

Tako bo sčasoma izginila tudi izdelava tiskovnih plošč na CTP osvetljevalnih napravah.

Pri dodelavi so še vedno potrebne pridne roke delavcev, toda tudi tukaj se lahko to kaj kmalu

spremeni in jih bo nadomestil računalnik. Tako se postavlja vprašanje, kdaj bo vse postalo

robotizirano in bo za celoten potek, od montaže do končnega izdelka, potreben le en človek,

ki bo pritisnil na tipko in bo celoten sistem začel delovati.

Zatem pa se lahko še vprašamo, če bomo sploh še potrebovali tiskovine, saj naj bi na tržišče

prišel t.i. e-papir, ki bo omogočil zlitje tiska in digitalnih medijev. Tako si bo mogoče celotne

vsebine revij, knjig ter ostalih tiskovin ogledati na enem samem papirju.

Viri

17

5. Viri

5.1. Knjižni vir

• Kumar, Marko: Tehnologija grafičnih procesov. Tehniška založba Slovenije,

Ljubljana, 1993.

5.2. Ustni viri

• Delo – Tisk časopisov in revij d.d., Brnčičeva 31, 1000 Ljubljana.

• Ivan Plevnjak, retušer, bivši uslužbenec na Delu.

5.3. Slikovni viri

• Sliki 1 in 2 sta skenirani reviji.

• Sliki 3 in 18 sta skenirani iz zgoraj navedene knjige.

• Ostale slike so poslikane v TČR, v Črnučah.